Nov podlistek v NT: „Križ s križi" Valentina Polanska (Glej na 6. strani!) LETO XXXI. — Številka 9 1. marca 1979 Cena 4.— šil. (5 din) Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Šentjakob: zdrav razvoj gospodarstva V zadnji mandatni dobi je bila Šentjakobu s tremi mandati. Za- katerih uresničitev se bodo v pri-samostojna socialno-gospodarska radi tega so imeli in imajo tudi hodnji mandatni dobi zavzemali lista zastopana v občinski sobi v svojega moža v občinskem pred- mandatarji samostojne liste? Vrba: prvič samostojni nastop Nova moč in dober program % „Naša kandidatura ne izvira iz % kakšne politične centrale, tem-% več je sad prepričanja, zahtev % in želja precejšnjega dela na-% ših občanov,“ ugotavljajo kan-% didati in sotrudniki Enotne liste Q Vrba, kjer bo pri volitvah 25. O marca letos prvič nastopila satt mostojna lista. Kandidati — to tt so občinski delavec Andrej tt Mačnik, železničar in kmet Ru-tt di Gröblacher in kmet Maks tt Kanzian. Da ideja in načrt o samostojnem nastopu v Vrbi niso nastali na kakšni zeleni ali pisalni mizi, temveč da ima ta ideja precej privržencev med prebivalci veleobčine (od leta 1973) Vrba: pri zadnjih deželnozborskih volitvah je oddalo za Koroško enotno listo (KEL) svoj glas 174 občanov; preračunano na način pode'jevanja mandatov pri občinskih volitvah bi to pomenilo, da bi samostojna lista dobila v Vrbi mandat. Visoko šetvilo občanov, ki je zaupalo KEL, pa obvezuje: v Enotni listi Vrba imajo ti občani — in seveda tudi številni drugi — alternativo k drugim strankam tudi na občinski ravni. Tvorba EL Vrba je zatorej globoko demokratična. Mnogo je bilo razmišljanj in razprav o programu za mandatno dobo do leta 1985. Medtem ko druge stranke deloma skušajo obljubiti (zračne) gradove, je EL Vrba ostala na tleh realnosti, zavedajoč se, da je za velike projekte treba prav toliko denarja. Teh številnih milijonov pa ne plačujejo občinski mandatarji iz lastnega žepa in premoženja, temveč je vsota občinskega Proračuna sad dela in prizadevanj vseh davkoplačevalcev. Občinskim očetom je le poverjena naloga, da skrbno, smiselno in varčno ravnajo z davčnimi denarji. EL Vrba se bo v prihodnjih letih trudila za uresničitev predvsem sledečih točk: tt za konstruktivno sodelovanje v občinski sobi, za mirno sožitje in onakopravno upoštevanje vseh občanov ne glede na jezik, stranko a|i narodnost. „Naša lista je nadstrankarska in služi občanu in ne kakšni strankarski centrali,“ Poudarjajo kandidati EL Vrba; tt ustvarjanje novih delovnih mest v občini. Izdela naj se s pomočjo strokovnjakov koncept, kakšna Podjetja izven turističnega območ-ja bi se dala naseliti v občino, da na eni strani ne bi motila tujskega Prometa, poleg tega pa naj bi Vrba stala gospodarsko tudi na drugi krepki nogi — in ne le na turizmu, ^ako bi se zmanjšalo tudi število Pendlerjev; tt občina naj intervenira, naj se deželna cesta Vrba—Kostanje čim-prej izgradi; tt cesto k šentiljski cerkvi je treba asfaltirati in osvetliti. Cerkev na Kostanjah naj dobi razsvetljavo; @ pokrite čakalnice za avtobusne postaje; tt ker morajo „pendlerji“ vzeti pol dneva prosto, če hočejo urediti svoje posle na občinskem uradu, naj bi se uvedlo uradovanje tudi enkrat tedensko zvečer ali v soboto dopoldne; ® boljša informacija prebivalstva o komunalnih vprašanjih; tt bolj učinkovito in pregledno delovanje kontrolnega odbora občine; tt občinska uprava naj bo bolj dostopna socialno šibkim. stojništvu in tako mogli soodločati tudi v najožjem občinskem forumu. Član občinskega predstojništva je bil (in je) nosilec liste Mihej Antonič. Mihej Antonič je nosilec liste tudi za prihodnjo mandatno dobo. Katere so najvažnejše točke, za Kotmara vas, občina na Gurah, je doživela zadnje čase močne spremembe. Zaradi izredno ugodne lege (bližina glavnega mesta) se je tam naselilo veliko število ljudi iz drugih krajev. To doseljevanje je kajpada povezano tudi s številnimi problemi. Izgraditi je treba potrebno infrastrukturo (ceste, vodovodi idr.), po drugi strani pa so prav tako hudi problemi, ki nastajajo zaradi razseljevanja in spreminjanja kmetijskih površin v stavbišča. Pa še to je treba poudariti, da je doseljevanje močno spremenilo narodnostni sestav v občini. V občini sami ni večjih industrijskih obratov, zaradi česar mora večina na delo v sosednje občine, predvsem v Celovec, pa tudi v Borovlje in na Bistrico. V zadnji poslovni dobi je zastopal interese slovenske narodne skupnosti v občinski hiši Tomaž Koban, pd. Šmon iz Šentkandolfa. S svojim delom si je pridobil priznanje z vseh strani. Bil je tudi član nadzornega odbora (Kontroll-ausschuß). Zaradi starosti ni več hotel prevzeti prvega mesta. Namestnik je bil Alojz Waldhauser, kmet iz Trabesinj. Za prvega kandidata kotmirške Enotne liste je bil izvoljen Jože Wakounig, pro- Darujte za volilni sklad EL! Šentjakobski kandidati: Mihi Antonič, Anton Gabriel, Florijan Koschat. * 5 ® Ohranitev in povečanje števila stalnih delovnih mest v domačem kraju. Socialna pomoč potrebnim občanom; (Dalje na 5. strani) fesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu. Točna razporeditev: 1. Jože Wakounig, 1941, Kotmara vas; 2. Alojz Waldhauser, 1928, kmet, Tra-besinje; 3. Tomaž Koban, 1903, penzionist, Šentkandolf; 4. Stanko Adlassnig, 1955, kmet, Novo selo; 5. Dominik Krušic, 1935, nameščenec, Kotmara vas; 6. Andrej Cim-žar, 1907, penzionist, Cahorče; 7. Tomaž Niemetz, 1933, kmet, Ple-šivec; 8. Stanko Schellander, 1929, inštalater, Cahorče; 9. Joži Pack, 1935, stavbarski mojster, Trabe-sinje. Najvažnejše programske točke, za katerih uresničitev se hočejo potegovati kandidati EL v kotmir-ški občini: tt Prizadevanje za enakopravnost in dobro sožitje obeh narodov. ® Regulacija kotmirškega potoka, tt Ureditev mostu in ceste (klanec) v Šentkandolfu. tt Omejitev tonaže na cesti Šentkandolf—Humperk. tt Plot okoli Burgstallerjeve gramoznice. tt Hidrant blizu Gvažarja in Užni-ka v Cahorčah. tt Vodni rezervoar za Novo selo. tt Omejitev v širini in višini na cesti pri Habnarču v Kotmari vasi. tt Kanalizacija pri mrtvašnici v Kotmari vasi. tt Kanalizacija za naselje v Stranjah. tt Omejitev hitrosti (50 km) na cesti proti športnemu igrišču, tt Strehe za avtobusne postaje. Od leve: Maks Kanzian, Andrej Mačnik, Rudi Gröblacher. Lubej na Dunaju Pravice manjšin uživajo v jugoslovanski politiki posebno pomembnost, zaradi česar so predmet stalnega interesa države in konstanten sestavni del jugoslovanske zunanje politike, je dejal predsednik zunanjepolitičnega odbora slovenske skupščine Bojan Lubej v torek zvečer na Dunaju, kjer je imel pred avstrijsko družbo za zunanjo politiko predavanje o temi „Vloga republik pri formulaciji in izvajanju mednarodnih odnosov Jugoslavije“. Bojan Lubej, dolgoletni jugoslovanski generalni konzul v Celovcu, je bival na Dunaju na povabilo avstrijske zvezne vlade in sta ga sprejela tudi zvezni kancler Kreisky ter zunanji minister Fahr. Jugoslovanska ustava v svojih osnovnih načelih jamči pravice narodnih manjšin znotraj državnih mej ter delov tistih jugoslovanskih narodov, ki živijo kot narodne skupine v sosednjih državah. Temu primerna določila imajo tudi ustave posameznih republik. Istočasno so narodne skupnosti tudi nosilci svo- jih pravic in interesov. Ustavo narekuje prepričanje, da je svoboda posameznika neločljiva od svobode naroda in da so pravice ter osnovne svoboščine posamezne osebe in naroda nedeljive. Haas in Stuhl-pfarrer v Trstu Živahno zanimanje tržaškega občinstva je vzbudila knjiga o zgodovini koroških Slovencev, ki sta jo pred dobrim letom dni izdala avstrijska univerzitetna asistenta dr. Hanns Haas in dr. Karl Stuhlpfarrer. V ponedeljek zvečer pa sta razpravljala avtorja o tej knjigi na institutu za zgodovino slovenskega naroda na filozofski fakulteti tržaške univerze, ki ga vodi prof. Joža Pirjevec. Predavanja se je udeležilo okoli 60 do 70 ljudi — kar precej, če pomislimo, da je publika bila izbrana in je bilo med njo tudi več docentov. Izvajanja dr. Haasa in dr. Stuhlpfarrerja so naletela na precejšnje zanimanje. Prvi trije kandidati EL Kotmara vas: Wakounig, Koban, Waldhauser. Kotmara vas: Enotna lista ima odprto uho za občana Trst: nasprotja globalni zaščiti Slovencev V Trstu in Vidmu se stopnjuje gonja proti „dvojezičnosti“, kot italijanski nacionalistični krogi zavestno in namenoma označujejo prizadevanja za globalno zaščito slovenske narodne manjšine v Italiji. V boju za uzakonitev in pri- Pliberk-Šmihel: fable z lepaki EL bile razbite Lepo število tabel s plakati Enotne liste Pliberk je postalo začetek tega tedna žrtev politične nestrpnosti: uničene in razbite so bile. „Ljudje to čutijo kot novo naklado ortstafelsturma,“ je pripomnil k temu frakcijski vodja EL v piiberški občinski sobi, učitelj Mirko Kert. „Vse to je možno le ob izzivalni in nedemokratični politični praksi večinskih strank. Sodelavci in somišljeniki EL Pliberk se nikdar ne bodo spustili na tako primitivno kulturno raven, o tem sem prepričan. Pričakujemo pa od vseh političnih strank, da povedo svojim ljudem, naj pustijo tudi plakate političnega nasprotnika v miru,“ je zaključil Kert. Fric Kert znanje svojih najosnovnejših pravic je angažirana vsa naša manjšina, ta boj pa uradno podpirata obe vsedržavni italijanski levi stranki (KRI in PSI), ki sta poleg Slovenske skupnosti vložili v parlamentu ustrezna zakonska predloga. Toda italijanski nacionalisti, ki se od zgodovine očitno niso ničesar naučili, zavestno in namenoma govorijo in pišejo le o „dvojezičnosti“, s čimer računajo, da bodo nekako prestrašili italijansko javnost pred „slovensko ali celo slovansko nevarnostjo“, zavedajoč se, kako je ta javnost še vedno občut- $ En cvet še ne naredi pomladi. Q Brezdvomno tudi ne pomeni ® zadnja izjava namestnika de-© želnega glavarja Herberta Ba-© cherja o naselitvi jugoslovan-© skih podjetij na Koršokem, da © se je spremenilo koroško vz-# dušje obrambe, ki vlada še po-© nekod, akoravno na drugi stra- Ijiva za take in podobne argumente. Nacionalisti in stari ter novi fašisti naravnost hujskajo javnost, češ da hočejo Slovenci, naj se jim priznajo nekakšni privilegiji, nekakšne prednosti, tako da bi se italijanska večina v Trstu in deželi znašla v podrejenem, diskriminiranem položaju. Ugotoviti je treba, da je takšna propaganda žal imela določene uspehe pri delu italijanske študentovske mladine, kar zgovorno dokazuje zasedba dveh italijanskih višjih srednjih šol v tržaškem mestnem središču. © ni vedno več prebivalcev spo-© znava, kakšno politiko vodi © Kärntner Heimatdienst. Herbert © Bacher je namreč v intervjuju © za ORF dejal, da so Jugoslo-© vani v zadnjih letih nakupili le © dva hektarja koroške zemlje, © vsega skupaj pa je prešlo v © inozemske roke nad 40 hektar- Splošni politični položaj v državi (dolgotrajna kriza vlade) in politični položaj v Trstu, kjer ima „Lista za Trst“ relativno večino, prav gotovo ne koristita boju slovenske manjšine za priznanje njenih temeljnih pravic in celo pospešujeta gonjo nacionalističnih, protislovenskih krogov. Italijanske demokratične stranke preživljajo globoko notranjo krizo in niso sposobne mobilizirati množic ne za uveljavitev svojih programov ne za soudeležbo pri določevanju splošnih političnih, družbenih in gospodarskih smernic, kot je npr. zelo jasno prišlo do izraza na volitvah v razne organe tržaške univerze, kjer je bila volilna udeležba študentov (Dalje na 8. strani) © jev. Jugoslovanski delež je to-© rej nepomemben v tej primer-@ javi, glede razprodaje Koroške ® ni treba biti zaskrbljen. © Ta izjava pa Heimatdienstu ni-© kakor ni ugajala. KHD je izja-© vil, da tuji (jugoslovanski) kup-© ci po navadi ostanejo anonimni, © namesto tega pa porinejo v @ ospredje slamnatega možica-© podtaknjenca (Strohmann). © Vprašujemo se, od kod pozna © Heimatdienst takšno prakso © podtaknjencev? Verjetno so @ takšni podtaknjene! — v zve-© stem koroškem gvantu sicer — © koroški namestniki nemških go-© spodov. Kajti o deležu nemških © lastnikov koroške zemlje še ni © bilo govora, vprašanje živih © slamnatih možicev v tej zvezi © še ne postavljeno. Morda ve © Heimatdienst bolje? — Vseka-© kor bi mogel črpati iz bogate © medvojne tradicije. Hans Stei-© nacher, kateremu je Heimat-® dienst oziroma podorganizacija © Abwehrkämpferbund postavila © spomenik, je bil v tej zvezi do-® sti spreten. Njegova dediščina © na Koroškem še živi — tudi v © tej zvezi. ZWEI SPRACHIG IST rßi$nio buileu: PISMO UREDNIŠTVU V 8. številki NT ste objavili članek — Nemške Ukve? —, kjer (!) nepodpisani „Ukljan“ skuša braniti svojega župnika, istočasno pa zabrede v neobjektivno prikazovanje nekaterih dejstev: 1. V nobeni številki uradnega glasila SVP „Volksbote“ nisem zasledil očitka župniku Gariupu, da ni hotel zmoliti „Vater unser“. Omenjeno glasilo dne 16. 11. 78 med drugim takole poroča: Ortspfarrer Mario Gariup lud die Anwesenden zum Gebet des Vaterunsers in drei Sprachen (Italienisch, Slowenisch und Deutsch) ein. Das Vaterunser auf deutsch, sagte er, werde wegen der Gäste aus Österreich und Südtirol gebetet. 2. Na otvoritveni slovesnosti osnovne šole v Ukvah, je pevski zbor „Planinka“ zapel pesem „Mi Uklja-ni smo mi“. Uradni napovedovalec pa je, kljub predhodnemu dogovoru z županom, da bo pesem slovenska, napovedal furlansko pesem „Emigrant“. Ukljani so odgovorili s slovensko pesmijo „Mi Ukljani, smo mi“. 3. Aljaževo pesem „Oj Triglav, moj dom“ pa so Ukljani, na prošnjo južnotirolskega senatorja Volgerja, zapeli pri zakuski, ki je sledila slovesnosti. (Tako piše glasilo Ukve štev. 4/78 na str. 6, v članku „Otvoritev nove šole v Ukvah“.) Toliko v pojasnilo! S. Venosi Avstrijska mladina spoznava manjšino Spoznavajmo slovensko narodno skupnost v Avstriji — pod tem naslovom vabi AFS — mednarodna organizacija, ki jo podpira zvezno ministrstvo za pouk — mlade, da preživijo en teden pri koroških Slovencih. AFS, ki se zavzema za spoznavanje mladih različnih narodnosti, se je pogumno odločila za tak korak, saj ima status poluradne organizacije. Za kraj bivanja si je AFS izbrala Šmihel, kjer naj bi mladi — tako piše AFS v svojih stenskih časopisih — „pri slovenskih družinah spoznali drugo kulturo, našli razumevanje za drug narod in njegove dobrine“. Zgodovinski prikaz situacije koroških Slovencev naj bi šolarje vse Avstrije seznanil z našo usodo in bojem koroških Slovencev proti Hitlerjevemu fašizmu. AFS tudi ne pozabi opominjati vseh šolarjev Avstrije, da je bil boj koroških Slovencev važen doprinos za vzpostavitev nove, neodvisne Avstrije. O današnji situaciji pa bo izšel še naslednji stenski časopis. Soorganizatorja „Koroških dni“, kot imenuje to akcijo AFS, sta mladinska kluba iz Šmihela in Pliberka. Odkod pozna KHD podtaknjen»? Aus dem Wilajet Kärnfen Gelegentlich des eucharistischen Weltkongresses trat in der Sektion der Slowenen eine Gruppe der slowenischen, christlichen Turner, der „Orli“ (Adler) auf. Diese strammen Jungen, voll Begeisterung für Kirche und Kaiser, lösten wiederholt auf offener Straße in Wien einen Beifallsturm aus! Wie sollte es nicht unseren erhabenen Kaiser freuen, wenn unsere Jugend in Land und Stadt sich nach klassischem Muster der Griechen körperlich und geistig harmonisch entwickelt, wenn es statt Alkohol und Tanz die Ausbildung auf patriotischer und christlicher Grundlage wählt! Nun was geschieht in Kärnten? Der slowenische, katholische Fortbildungsverein von St. Johann im Rosental wollte eine solche Turnersektion gründen! Die k. k. Bezirkshauptmannschaft von Klagenfurt hat mit Protokoll vom 12. August 1911 in Ferlach das Tragen der „Orli“-Uniformen verboten mit der salomonischen Begründung: Diese sei in Kärnten nicht landesüblich und könnte Anlaß zu Unruhen geben! Man beachte: Diese Uniform ist in Krain, Steiermark, Görz, Triest gestattet, und war natürlich früher dort auch nicht landesüblich! Hier wollen wir aber noch einen anderen Kommentar dazu machen! Was ist in Kärnten überhaupt nur „landesüblich?“ Alkohol und uneheliche Kinder! Merkt euch das! Jedenfalls dürfen dann solche Dinge, weil sie landesüblich sind, ruhig weiter florieren! Gerade gegen die Pest des Alkohols und der Immoralität war ja die Turnerorganisation gerichtet! Eine ähnliche Verfügung traf dieselbe Bezirkshauptmannschaft mit Erlaß vom 16. August 1912 Z. 20288, wodurch demselben Verein die Bewilligung, ein Fest unter Mitwirkung von Orli aus Kärnten und Krain am 25. August 1912 in Suetschach abzuhalten, nicht erteilt wurde mit der Motivierung, „daß aus Gründen der öffentlichen Ruhe und Ordnung in Anbetracht des Umstandes, daß derartige Massenzusammenkünfte in gemischtsprachigen Bezirken im Interesse des Friedens unter der Bevölkerung verschiedener Nationalitäten vermieden bleiben sollen“. Dem slowenischen Volke benehmen solche Erlässe einfach den Atem! Dem Rosental mit seiner ungeheuren slowenischen Majorität soll das zum Ärgernis gereichen, was in Wien dem Kiaser, allen österreichischen Nationen, der ganzen katholischen Kirche zur Ehre gereicht. Dieselbe Bezirkshauptmannschaft nun aber duldet es, daß 3 Wochen zuvor in Ebental am 21. Juli ein großes Volksfest von der Südmark und dem deutschen Schulverein veranstaltet wurde, für welches das Amtsblatt, die Klagen-furterzeitung, vom 21. Juli, Z. 163 folgende Reklame brachte: „Das morgen von den beiden Ortsgruppen der ,Südmark1 2 3 * S. und des deutschen Schulvereines veranstaltete große Sommerfest beim ,Schloßwirt‘ verspricht, ein ausgesprochenes Volksfest zu werden. Der Festplatz gleicht einem Wurstelprater, besonders für die Jugend und unsere Kleinen ist reichlich gesorgt. Von 2 Uhr nachmittags an Automobilverkehr ab Kardinalsplatz nach Ebental“. Gab es denn da kein Friedensinteresse zu wahren in Ebental, das zum mindesten gemischtsprachig ist, wenn man es nicht eher als völlig slowenisch bezeichnen sollte? Die Orli-Uniformen scheinen überhaupt die politischen Verwaltungsbehörden von Kärnten dazu benützen zu wollen, um ein Kabinettstück kämtnerischer Staatsweisheit zu liefern, ähnlich wie es auf dem Gebiete der Schule die Schulbehörden bezüglich der slowenischen Schulen von Stroina etc. lieferten. Eine Beschwerde des obgenannten Bildungsvereines von St. Johann im Rosental über das Verbot der Orli-Unifor-men ließ die kk. Landesregierung über ein Jahr lang liegen und am Tag vor seinem Amtsaustritt erledigte der frühere Landespräsident Freiherr von Hein dieselbe in dem Sinn, daß das Verbot der kk. Bezirkshauptmannschaft als zu wenig konsequent aufgehoben wurde und dieselbe beauftragt wurde, ein eventuelles neues Ansuchen radikaler zu erledigen, so daß sowohl Einzelheiten wie auch korporatives Auftreten miteinbegriffen wären. 3 Fortbildungsvereine der kk. Bezirkshauptmannschaft Volkermarkt warten in derselben Angelegenheit schon das zweite Jahr auf eine Erledigung! Keine Urgenz war bisher imstande, eine Erledigung auch nur der ersten Instanz zu provozieren! Eine mekrwürdige Rolle spielt hiebei der neue Dandespräsident von Kärnten, Exzellenz Fries-Skene! — Trotz wiederholtem Ersuchen fand er sich nicht bemüßigt, den Amtsleiter von Völkermarkt zu einer Erledigung zu veranlassen, obwohl ihm sonst allgemein nachgerühmt wird, daß er in den Kanzleien ein rascheres Tempo eingeführt hat. Zu trauriger Berühmtheit hat es puncto Orli-Uniformen besonders der Bezirkshauptmann von Klagenfurt-Umge-bung, Ritter von Rainer-Harbach, gebracht. — Bei der Einspieler-Feier in Suetschach, (29. Juni 1913) wurde auf die Orli, von sich an der Prozession in Uniformen beteiligten, die den Gendarmen vor und nach der Prozession förmlich eine Einzeljagd veranstaltet, die direkt tragikomisch wirkte. Es hatte sich selbstverständlich von allen 1500 Anwesenden niemand an der Uniform skandalisiert außer den vom Bezirkshauptmann geschickten Gendarmen! Das rote Hemd und die Adlerfedern scheinen es dem Herrn Bezirkshauptmann angetan zu haben. — Eine genaue Darstellung des Sachverhaltes wurde in dem zu Laibach! erscheinenden „Mir“ in magyarischer Manier ä la Cuvaj derart konfisziert, daß davon kein Buchstabe übrig blieb, nicht einmal die Überschrift. — Fatal war es nur, daß die Blätter von Marburg, Görz und Triest die Notiz ungestraft bringen konnten. Noch eines seltsamen Zwischenfalls sei dabei gedacht. Der Sekretär der slov. kršč. soc. zveza, die das Fest veranstaltete, wurde einige Tage zuvor von der kk. Bezirkshauptmannschaft gefragt, ob wohl keine Orli aus Krain erscheinen werden!!!! — 0! dieses Krain! Seit der Eröffnung des Karawankentunnels ist den Herrn in Kärnten der krainerische Schrecken in die Glieder gefahren! — (Dalje prihodnjič) rrn nož tednik Rožanski zbori - udeleženci lanske „Koroška poje" ---------------------------> KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA jp v CELOVCU vabi na osrednji koncert 1:0] :W1 :