Četrti sejem sredstev in opreme civilne zaščite v Kranju je v torek, 1. junija, odprla članica zvez- Na sejmu sodeluje 53 izdelovalcev opreme in sredstev civilne zaščite iz vse države, ki zastopajo ^Sd izvršnega sveta in predsednica komiteja za zdravstvo in socialno politiko Zora Tomič. — še 22 drugih domačih ter 9 tujih proizvajalcev. Tako je letošnji sejem po številu razstavljavcev in 'oto: F. Perdan Leto XXIX, Številka 43 ^»tanovitelji: občinske konference SZDL . esenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka ll* Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni Urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar Glasilo socia površini večji od lanskega. — Foto: F. Perdan Kranj, petek, 4. 6. 197 Cena: 2 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik od januarja 1958 kot poltednik, od janu arja 1960 trikrat tedensko, od januarji 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah od julija 1974 pa ob torkih in petkih za gorenjsko epubliški komite za zdravstvo in ljubljanski Klinični center sta na razstavi-u postavila opremljeno poljsko bolnico za delo v izrednih pogojih. Šotori so 00°/^°?7 P°djetja Induplati Jarše, v posameznih šotorih pa so prikazani trn» aciJstia soba in inštrumenti ter naprave za ambulantno zdravljenje fanjencev v izrednih pogojih. - Foto: F. Perdan JSe. aJst jugoslovanskih mest je prispevalo gradivo za zanimivo razstavo na ' 6eVw PO(* nas^OVOTn Zaklonišča v naših mestih. O zakloniščih je tekla tudi j Seda na posebnem seminarju v Kranju. — Foto: F. Perdan 1 ! zaklonišča in zdravstvo Vsi , slanica zveznega izvršnega sveta in predsednica r^eznega komiteja za zdravstvo in socialno poli-\iko Zora Tomič je v torek, 1. junija, v Kranju od-frla četrti sejem opreme in sredstev civilne zaščite .Kranj — V sodelovanju z zvez-!^ centrom za civilno zaščito, zvez-*n komitejem za zdravstvo in civil-0 zaščito ter drugimi zveznimi in Publiškimi organi je Gorenjski t iern v Savskem logu pripravil le-s,Srjji četrti sejem opreme in sred-.ev civilne zaščite. Letošnja tradi-,. ^oalna in edina tovrstna prireditev v J ugoslaviji poteka pod pokroviteljem članice zveznega izvršnega I tav^ m Predsednice zveznega ko-1 jj.^eja za zdravstvo u\ socialno po-I tJ/° Zore Tomič, ki je sejem v to-1 J> L junija, dopoldne tudi odprla. I 8l številnih predstavnikov jugo-s°vanskih občin in razstavljavcev k se otvoritve udeležili tudi člani Wedsedstva in skupščine SR Slove- nije, zveznega sekretariata za narodno obrambo, JLA in drugi. Po pozdravnem govoru predsednika kranjske občinske skupščine Toneta Volčiča, ki je poudaril, da je težišče letošnje sejemske prireditve predvsem zdravstvena zaščita v vojni in načrtovanje ter gradnja zaklonišč (v organizaciji in delovanju civilne zaščite je zdravstvena zaščita že dodobra obdelana, pri zakloniščih pa šele pričenjamo z resnejšim delom in z iskanjem najustreznejših rešitev) je spregovorila Zora Tomič. Pred otvoritvijo sejma je povedala, da je kranjski sejem priložnost, kjer se vsi odgovorni lahko seznanijo Nadaljevanje na 16. strani Mala olimpiada športa in kulture — bratstva in enotnosti Kranj — Jugoslovanska ljudska armada praznuje letos 35-letnico ustanovitve in se ujema z enako obletnico vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti ter revolucije. V vseh enotah JLA so v znamenju tega praznika različne prireditve in dejavnosti. Ena takšnih je tudi sicer tradicionalno športno prvenstvo ljubljanske armadne oblasti. Tej prireditvi, ki bo letos v Kranju od 8. do 13. junija in je že 31. po vrsti, bi lahko rekli tudi mala olimpiada športa in kulture — bratstva in enotnosti. »To bo velika športna in kulturna prireditev, ki bo pomenila merjenje moči v različnih športnih veščinah med vojaki osmih garnizij iz Slovenije in hkrati pomemben kulturni in zabavni dogodek, prireditev bratstva in enotnosti za Kranjčane in prebivalce občine ter Gorenjske in seveda za okrog 900 tekmovalcev in vse Jugoslavije,« nam je pred dnevi povedal polkovnik Stevo Bura, ki je član pripravljalnega odbora tega prvenstva. »Pokroviteljstvo nad to prireditvijo so prevzele kranjska občinska skupščina in delovne organizacije. Ne vem, če me prav razumete, vendar je za nas ta prireditev svojevrstni praznik. Ne gre namreč zgolj za prireditev in merjenje športnih moči, gre za srečanje, za to, da bo okrog 900 mladih pripadnikov Jugoslovanske ljudske armade gost Kranja in delovnih organizacij, prebivalcev eb-čanov Gorenjske, ki bodo za nekaj dni pravzaprav domačini v tem delu domovine. In menim, da bo Kranj zanje in za vse, ki si bodo lahko ogledali prireditve, mesto z bogato revolucionarno, gospodarsko, kulturno, turistič- no in drugo tradicijo, lep in nepozaben gostitelj in dom hkrati.« V Kranju se bodo srečali mladi pripadniki JLA, ki so se na dosedanjih tekmovanjih v enotah ljubljanskega armadnega območja najbolj izkazali. Najboljši iz tega kvalifikacijskega tekmovanja se bodo pomerili na prvenstvu Jugoslovanske ljudske armade na Ohridu. Ta in druga tekmovanja bodo nazadnje pripomogla k izboru najboljšega posameznika, najboljše enote JLA, najboljšega vojaškega kluba, najboljšega doma JLA in najboljše vojaške kuhinje. Tako bo del rezultatov na 31. športnem prvenstvu ljubljanske armadne oblasti v Kranju služil k skupni razvrstitvi za najboljše. Svečana proglasitev najboljših v JLA pa bo za praznik in obletnico Jugoslovanske ljudske armade. Svečana prireditev v Kranju, ki bo pomenila ne le za tekmovalce, ki so se doslej najbolje odrezali, marveč za vse prebivalce mesta in občine, enkraten dogodek, se bo začela v torek, 8. junija, popoldne. Ob 17. uri se bodo na Trgu revolucije začele razvrščati ekipe tekmovalcev in mladine. Poleg vojakov iz osmih garnizij (Ljubljane, Kranja, Vrhnike, Maribora, Postojne, Celja, Ribnice in Novega mesta) bodo tu mladi s predstavniki pokroviteljev — kranjskih delovnih organizacij in kulturne skupine. Sprevod bo s Trga revolucije krenil proti stadionu Stanka Mlakarja, kjer bo ob 18. uri svečana otvoritev tekmovanja. Tu bo približno dve uri za občane kranjske občine in prebivalce Gorenjske potekal bogat kulturni program. V njem bodo recimo nastopili veliki pihalni orkester JLA iz Ljubljane, estradna skupina umetniškega ansambla JLA iz Nadaljevanje na 15. strani V okviru sejma je v torek zasedal v Kranju tudi zvezni svet za civilno zaščito. Razpravljali so o opremljenosti civilne zaščite in o predlogih za izbor in poenotenje ustrezne opreme. Ugotovili so tudi, da je opremljenost enot ivilne zaščite iz leta v leto boljša, vendar to ni posledica načrtne akcije, marveč bolj posameznih pobud. Zato bi bilo treba v prihodnje posvetiti večjo skrb znanstveno raziskovalnemu delu in razvijanju proizvodne opreme. Prav to pa bi bilo treba upoštevati tudi v srednjeročnih razvojnih programih civilne zaščite do 1980. leta. - A. Ž. - Foto: F. Perdan (Dobrodošli gostje iz Srbije Jutri, 5. junija, popoldne bo prispel na Gorenjsko Vlak bratstva in enotnosti z gosti iz različnih krajev Srbije, pri katerih so bili med vojno naši izseljenci. Na to tradicionalno srečanje so se po vsej Sloveniji in posebej v vseh gorenjskir občinah skrbno pripravljal že dlje časa. Skupni koordinacijski odbor na Gorenjskem je pripravil poseben program tridnevnega bivanja okrog 170 gostov iz raznih krajev Srbije. Gostje bodo na obiski v posameznih gorenjskih občinah, poleg njih pa bodo z vlakom prišle tudi delegacije mest, s katerimi so gorenjske občine navezale prijateljske stike ali se pobratile. Svečan sprejem gostov bo jutri ob 14.29 na kranjski železniški postaji, kjer bo izre kel dobrodošlico vsem udele žencem vlaka predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Janez Vari. Na kranjski železniški postaji bodo sprejeli goste predstavniki kranjske, škofjeloške in tržiš-ke občine in jih povabili k družinam, ki so bile med vojno izseljene v Srbijo. Po osrednji svečanosti bo nato vlak odpeljal na Gorenjsko, kjer bo ob 15.04 na železniški postaj Lesce sprejem gostov iz B.v dovljiške občine in ob 15.1 na Jesenicah za goste iz jes niške občine. V vseh gorenjskih občin« so za goste pripravili različi programe, srečanja in prirt ditve. V nedeljo, 6. junija, ob 18. uri pa je predviden nastop kulturne skupine tovarne Krusik. iz Valjeva v festivalni dvorani na Bledu. Druga osrednja prireditev za vse goste iz Srbije, ki bodo obiskali Gorenjsko, bo v ponedeljek dopoldne v dolini Vrata v jeseniški občini. Tu bo proslava s piknikom ob 35-letnici izgnanstva in dneva izgnancev. V programu bodo med drugim sodelovali člani planinskega društva Mojstran in ansambel Gorenjci. Letošnje srečanje z gosti L Srbije so kot rečeno na Gorenjskem še posebno skrbno pripravili. Ob 'tej priliki zato tudi vabijo občane Kranja in druge, da jim izrečejo jutri dobrodošlico na kranjski železniški postaji, pa v Lescah, Jesenicah in v drugih občinah. A. Z. Id 'D IV. SEJEM OPREME IN SREDSTEV CIVILNE ZAŠČITE V KRANJU OD 1. DO 6. JUNIJA 1976 □i In Naročnik: Neuvrščeno gibanje se krepi Cabral odpotoval Predsednik državnega sveta Gvineje- Bissau Luis Cabral je v sredo sklenil uradni in prijateljski obisk v naši državi. Predsednik Cabral je bil na obisku v Jugoslaviji od 30. maja in je imel pogovore s svojim gostiteljem predsednikom Titom. Pri tem se je še enkrat zahvalil za pomoč, ki jo je Jugoslavija nudila njegovemu narodu v osemletni osvobodilni vojni. Visoka rast zaposlenosti V prvih treh letošnjih mesecih se je število zaposlenih v družbenem sektorju v SR Hrvatski povečalo za 4,4 odstotka v primerjavi z enakim časovnim razdobjem lanskega leta. Dosežena stopnja rasti zaposlenosti je druga največja v zadnjih desetih letih. Višja je bila lani, ko je dosegla 5,3 odstotka. Hkrati pa so na Hrvatskem v prvih treh mesecih zabeležili padec rasti produktivnosti v industriji. Bila je za 0,6 odstotka nižja kot lani v enakem času. Beograd dobi metro Na srečanju delegacij izvršnih svetov Beograda, Ljubljane in Sarajeva je predstavnik beograjskega izvršnega sveta povedal, da bodo v njegovem mestu začeli graditi metro. Delati bodo začeli leta 1980 in bodo za začetek speljali dve liniji podzemne železnice. Zbora novinarjev Danes sta v Ljubljani dva pomembna zbora slovenskih novinarjev. Dopoldne se bo v klubu delegatov sestal aktiv ZK pri društvu novinarjev Slovenije; ob volitvah novega vodstva bo osrednja točka dnevnega reda Organiziranost ZK in idejnopolitična usmeritev novinarjev v sredstvih javnega obveščanja. Popoldne pa bo v istih prostorih izredni občni zbor DNS. Med drugim bodo razpravljali o spremembah statuta ter pripravah na izredno skupščino ZNJ. V središču dnevnega reda pa bo tema Naloge novinarjev v sedanjem trenutku. Srečanje delavcev iz Posavja Občinske izobraževalne skupnosti ter občinski odbori sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja občin Brežice, Krško in Sevnica danes organizirajo tradicionalno srečanje učiteljev in vzgojiteljev. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi jubilejne nagrade. Za 20- letno delo v šolstvu bo priznanja prejelo 35 prosvetnih delavcev, za tridesetletno pa 37. Svetovni dan človekovega okolja Letošnji svetovni dan človekovega okolja — 5. junij — je posvečen temi »voda — vir življenja«. Voda je namreč redko kdaj v pravem času na pravem mestu. Tako menijo strokovnjaki programa OZN za človekovo okolje. Po njihovem mnenju je danes na svetu več kot 70 odstotkov prebivalcev, ki nimajo zagotovljene redne preskrbe z vodo. Na voljo so tudi podatki, da zaradi bolezni, ki jih povzroča okužena voda, dnevno umre okoli 25.000 ljudi. Kongres o zaščiti starih ljudi V domu sindikatov v Beogradu je bil ta teden osmi kongres za zaščito starih ljudi. Na njem je sodelovalo 500 tujih in 400 domačih delegatov, ki so razpravljali o vključevanju ostarelih ljudi v družbo in njihovi socialni varnosti. Na ponedeljkovi slavnostni seji RS ZZS so podelili zlate znake sindikata. Med šestimi nagrajenci z Gorenjske je tudi konferenca OOS iz Planike v Kranju. Na sliki je predsednica konference ob prejemu priznanja. — Foto: Jože Kristan Jesenice V sredo, 2. junija, je bila na Jesenicah skupna seja predsedstva občinske konference SZDL, občinskega sindikalnega sveta, predsedstva ZSMS, komiteja občinske konference ZKS, na kateri so obravnavali planiranje v občini, rezultate gospodarjenja v prvih treh mesecih letošnjega leta, statut Radia Triglav in nekatera druga vprašanja. D. S. Radovljica Občinska konferenca socialistične zveze in občinski svet zveze sindikatov Radovljica sta v okviru prireditev tedna Komunista včeraj, 3. junija, popoldne v veliki sejni dvorani radovljiške občinske skupščine pripravila delovno posvetovanje o kulturi pod naslovom Človek-delo-kultura. Posvetovanja so se udeležili člani izvršilnih odborov občinske konference SZDL, zveze sindikatov, kulturne skupnosti, ZKPO, komisije za kulturo pri občinskem svetu zveze sindikatov, sekretariata aktiva komunistov kulturnih delavcev in komisije za idejna vprašanja kulture pri občinski konferenci ZK. Obravnavali so smernice o nalogah zveze kulturnih organizacij Slovenije pred drugo konferenco ZKPO Slovenije, ki bo konec junija v Novi Gorici. Včeraj popoldne pa se je sestal tudi koordinacijski odbor za organizacijo sprejema vlaka bratstva in enotnosti. Pred bližnjim prihodom gostov iz Srbije v radovljiško občino so se dogovorili o zadnjih pripravah. A. Ž. Tržič Včeraj je bila na komiteju občinske konference ZKS Tržič seja komisije za družbenoekonomske odnose, na kateri so razpravljali o integracijah v tržiškem gospodarstvu in obravnavali oblikovanje temeljnih organizacij združenega dela v Bombažni predilnici in tkalnici. Seja komisije za družbenoekonomske odnose je sodila med pripave na sejo komiteja občinske konference ZKS, ki bo v četrtek, 10. junija. Člani komiteja bodo na tej seji obravnavali tudi oceno o delovanju aktiva komunistov neposrednih proizvajalcev in razpravljali o ustanavljanju kadrovske službe pri tržiški občinski skupščini. V praznovanje letošnjega tedna Komunista, ki poteka pod geslom »Človek, delo in kultura«, se vključujejo tudi osnovne organizacije ZK iz tržiške občine. Komunisti razpravljajo o položaju kulture v samoupravni socialistični družbi. V prihodnjih dneh bodo o tem vprašanju razpravljali komunisti Bistrice, Kovorja, Križev, Bombažne predilnice in tkalnice, Peka itd. -jk ŠKOFJA LOKA — Na svečani akademiji, ki je bila v petek, 28. maja, v počastitev30-letnice zveze slepih Slovenije in 40-letnice škofjeloškega Centra za rehabilitacijo ter varstvo slepih in slabovidnih v prostorih osnovne šole »Peter Kavčič« v Podlubniku pri Škofji Loki so poleg članov društev slepih in slabovidnih iz Kranja, Maribora, Ljubljane in Celja ter zavoda za slepo in slabovidno mladino iz Ljubljane z recitalom nastopili tudi domačini — gojenci škofjeloškega centra. Proslava je potekala pod geslom »delo invalidom«. (Slika zgoraj). Številni obiskovalci pa so si z zanimanjem ogledali tudi razstavo izdelkov — ročnih del — slepih in slabovidnih — v enem od prostorov podlubniške šole. Na razstavi je bila prikazana tudi kulturna, športna in druga dejavnost slepih ter 40-letni razvoj centra slepih v Škofji Loki. (Slika spodaj) (jg) — Foto: F. Perdan ALŽIR — V alžirskem glavnem mestu se izteka ministrski sestanek koordinacijskega biroja neuvrščenih, ki je pomembna stopnica v pripravah na neuvrščeni vrh, ki bo v glavnem mestu Sri Lanke Colombu. V Alžiru so govorili o mnogoterih vprašanjih, ki se tičejo gibanja neuvrščenih in najpomembnejših problemov sodobnega sveta, ki so se nakopičili po 30. zasedanju generalne skupščine Organizacij« združenih narodov in sestanku neuvrščenih v perujskem glavnem mestu Limi. O vsem tem bo govora v sklepnem dokumentu Alžira, ki je zorel na plenarnem zasedanju in po delovnih skupinah. Jugoslovanska delegacija, ki jo vodi podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezi sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič, je dala alžirskemu sestanku pomemben ton in prispevala k resnično delovnemu vzdušju. Izjemno veliko pozornost so zbudili naši predlogi za krepitev gibanja neuvrščenih in za še skladnejše delo, ki se mora odvijati ne le na sestankih na vrhu ali na ministrskih sestankih, temveč redno med vsemi srečanji neuvrščenih. Voditelj naše delegacije je bilj med glavnimi govorniki na sestanku koordinacijskega biroja neuvršče-1 nih. V govoru na plenarnem zasedanju je dejal, da morajo neuvrščen«! države na področju koordinacije najti takšne rešitve, ki bodo ustrezale demokratičnemu bistvu gibanja, zagotavljale učinkovito delovanje ifls prispevale k še večji solidarnosti in enotnosti neuvrščenih držav. Koordinacijski biro mora postati stalno delovno telo. Naš zvezni sekretar je dal še več predlogov. Biro mora stalno bedeti nad uresniče-j vanjem sklepov srečanj neuvrščenih in usmerjati ter usklajevati akcije! neuvrščenih. Okrepiti se bo morala tehnična služba biroja, njenaj naloga pa naj bo tudi izdelovanje analiz in priprava gradiv za zase-| danja. Pričakovati je, da bo večina jugoslovanskih predlogov upoštej vanih v sklepni listini alžirskega sestanka ministrov in da bodo našli podporo tudi na bližnjem vrhunskem srečanju neuvrščenih v Colombu.; Zanj vlada veliko zanimanje, saj vedno več držav želi sodelovati na; konferenci. Zato so v Alžiru tudi razpravljali, kdo se lahko še pridruži? gibanju in katere države lahko sodelujejo v Colombu kot opazovalke. Ministri so na zasedanju biroja razpravljali tudi o predlogu sklepnih; dokumentov Colomba. Predložila jih je vlada Sri Lanke, gostiteljica^ srečanja na vrhu. J. Košnjek Kranj Včeraj,3. junija,opoldne so se na šesti seji v Kranju sestali delegati zbo^i samoupravne enote za graditev stanovanj pri samoupravni stanovanjsl" skupnosti. Razpravljali so o podpisu sporazuma o izjemnem posojil prizadetim zaradi potresa na območju občin Tolmin in Nova Gorica. dnevnem redu pa je bilo tudi poročilo o graditvi stanovanj, zadovoljevanj11 potreb po stanovanjih in razporeditev stanovanj na kupce. Na ločenih sejah se bodo v četrtek, 10. junija, sestali vsi trije zbor1 kranjske občinske skupščine. Obravnavali bodo poročilo o delu in poslovanj11! samoupravne stanovanjske skupnosti Kranj za minulo leto in program te' naloge za letos. Razen tega so na dnevnem redu tudi zazidalni načrti Z* počitniške hiše za območje Hanek, Jezerca in Gradišče na Krvavcu ter ^ območje Povije. A. 2. 4. junij — dan krvodajalcev V letih po osvoboditvi pa vse do danes je krvodajalstvo v Sloveniji doseglo nesluten razmah. V letih po vojni, ko so krvodajalci dobivali za kri še plačilo, je številka krvodajalcev kljub potrebam le bolj počasi naraščala: ko pa je leta 1953 prevzel organizacijo krvodajalstva Rdeči križ Slovenije in je bilo krvodajalstvo odslej organizirano na solidarnostni osnovi, so se v vrste krvodajalcev vpisovali vedno novi krvodajalci. Posebno v zadnjem času je razveseljivo, da daruje svojo kri sočloveku vedno več mladih ljudi. V Sloveniji je prav sedaj evidentiranih okoli 100.000 krvodajalcev, ki redno ali občasno darujejo kri v zdravstvene namene. Danes si marsikaterih operacij in zdravilnih preparatov niti misliti ne bi mogli brez tako dobro in na široko organiziranega krvodajalstva ter pripravljenosti občanov, da v rednih akcijah ali izjemoma tudi večkrat na leto ne bi darovali svoje krvi. Zavest solidarnosti, da lahko to humano dejanje, ki ga je zmožen opraviti vsak zdrav občan nekajkrat v življenju, reši žživljenje sočloveku, danes ali jutri pa že nam samim, je globoko prodrla v zavest krvodajalcev. V Sloveniji je tako vpisanega med krvodajalce 4,8 odstotka odraslega prebivalstva; gorenjska regija prav nič ne zaostaja, celo nasprotno — med krvodajalce je vpisanih Jutri začetek gasilskega kongresa v Novi Gorici Jutri, 5. junija, bo v dvorani občinske skupščine v Novi Gorici slovesna otvoritev VIII. kongresa Gasilske zveze Slovenije. Kongres bo trajal dva dni. Osrednji referat bo prebral Branko Božič, in sicer o gasilstvu, požarnih skupnostih in družbeni samozaščiti. Kongres bodo spremljale številne prireditve. Tako pripravljajo v Novi Gorici razstavo o tridesetletnem razvoju slovenskega gasilstva, družabno prireditev v hotelu Argonavti, ognjemet s Kekca, koncert gasilskih godb na pihala in množično zborovanje. Posebno zanimiva bo nedeljska parada gasilskih enot in enot civilne zaščite. V njej bodo sodelovali tudi gorenjski gasilci s svojo opremo. Gorenjski paradni ešalon bo štel 75 gasilcev, poveljeval pa mu bo poveljnik gasilcev iz tovarne Sava Kranj Pavel Vovk. Pa tudi sicer šo gasilske zveze gorenjskih občin izvolile za VIII. kongres delegate. -jk več odstotkov prebivalstva kot v republiki, največ krvodajalcev y regiji pa je v škofjeloški občini, čeprav tudi ostale nič kaj ne za* ostajajo. L. M. Umrl je Karel Kozar-Romi Minuli ponedeljek so pokopali nekdanjega borca jeseniške čete, Karla Kozarja-Romija. Rojen v Veržeju, kasneje je služil v jugoslovanski mornarici in se že kot mlad uvrstil med delavce in se boril za njihove pravice. Leta 1938 se je zaposlil v jeseniški Železarni in se vključil v Komunistično partijo. Zdaj se je začela njegova revolucionarna in borbena pot ter neizprosen boj za delavske pravice. Bil je neuklonljiv, tudi v času okupacije, kjer je v svoji mali tiskarnici izdeloval Eeterokrake zvezde, prve petero-rake zvezde kot simbol svobodoljubna. Pri njem je bila tako nekaj časa ilegalna jeseniška tiskarna. Januarja 1942 je vstopil v partizanske vrste, kajti v dolini je bilo že preveč nevarno. Partizanom pod Stolom je bila Romijeva politična usmerjenost in njegovo znanje v veliko pomoč, vsakodnevni politični sestanki in razgovori v jeseniški četi so bili vsem v kasnejših mesecih politična podpora. Kot strokovnjak je pomagal pri raznih sabotažah in akcije so bile uspešne. Tako je Romi postal politični komisar v četi Cankarjevega bataljona Gorenjskega odreda, nato poli-tkomisar Gregorčičevega in Stra-žišarjevega bataljona, leta 1943 pa komandant bataljona, ki je nosil ime narodnega heroja Jožeta Gregorčiča-Gorenjca. Predan in požrtvovalen je prevzel bolnico Gorenjskega in nato Kokrškega odreda in dvakrat komaj ušel okupatorjevim kroglam in pri tem dobil lažje rane. Prekaljen in borben je dočakal svobodo. Karel Kozar-Romi je bil po vojni dolga leta predsednik občinske organizacije ZZB NOV n* Jesenicah. Za svoje zasluge med vojno in v povojni graditvi je prejel pomembna vojaška odlikovanja in spomenico 1941. Za njim je ostala vrzel, ki jo bo zelo težko zapolniti. Franc Konobelj-Slovenko <_J Med številnimi domačimi in nekaj tujimi proizvajalci sredstev in opreme °ivilne zaščite sodeluje na letošnjem sejmu v Kranju tudi podjetje Termopol vovodenj. Razstavlja izdelke za zatemnitev, za pomoč ranjencem in nekatere dr, Svečanost ob tednu Komunista Radovljica — Na slovesni prireditvi posvečeni 100-letnici rojstva Ivana Cankarja, ki so jo v okviru tedna Komunista pripravili v dvo-" )"ani radovljiške graščine v petek, maja, zvečer je o revolucionarnih stremljenjih velikega pisatelja in njegovih literarnih delih spregovoril sekretar občinske konference ZK ^oŽe Bohinc. Potem so svečano sprejeli 47 novih članov v zvezo komunistov. Vsi novosprejeti so letos Uspešno opravili uvajalne seminarje v občini. O njihovih nalogah je govoril predsednik občinske konference ZSMS Boris Ljubic. Potem pa so dolgoletnim družbenopolitičnim delavcem in udeležen-cem NOB podelili odlikovanja predsednika republike. Red bratstva in Enotnosti s srebrnim vencem je dobil ^ošt Rolc iz Radovljice, red republi-z bronastim vencem Rezka Rus-u»jak z Bleda, Janko Fister iz Podprta, Alojz K os iz Lesc, Ludvik f\ekelj iz Zasipa, Franc Sodja iz Bojanja in Anton Sobar z Bleda. Red $la z zlatim vencem pa so prejeli ^inko Berce iz Radovljice, Jože gornik z Bleda, Angela Obreza z oleda in Janez Strgovšek iz Lesc. Za posebne zasluge pri organizaciji in izvedbi akcije ob lanskem tednu Komunista v občini je dobil posebno pismeno priznanje uredništva slovenske izdaje Komunista Milan °aloh iz Radovljice. Občinska konferenca ZK Radovljica pa je izrekla Javno zahvalo za sodelovanje pri iz-VaJanju programa tedna Komunista v minulem letu koordinacijskemu Sindikati o delavski kontroli in družbeni prehrani 2 Predsedstvo republiškega sveta ^veze sindikatov Slovenije je te dni azpravljalo o razvoju samoupravne ^eiavske kontrole in izvajanju družine akcije za izboljšanje družbene prehrane delavcev." . v razpravi je bilo poudarjeno, da ^. samoupravna delavska kontrola velikokrat zunaj sistema samoupravljanja. S tem pa ji je bila od-^eta njena osnovna vsebinska za-/'ova. Zato se bodo sindikati zavzemali za uresničitev njenih vsebinah nalog in se tudi zavzemali za to, a bodo članom tega organa povsod ^gočeni pogoji za delo. , Ko so govorili o družbeni presni, so člani predsedstva RS ZSS gotovih, da dosedanja organizira-ost družbene prehrane še nikakor je ustreza potrebam. Zato bodo sin-ntati reševanju .tega vprašanja postili vso pozornost, in sicer se bodo izvzemali za boljšo proizvodnjo pre-,rambenih izdelkov, za gradnjo sobnih obratov družbene prehrane za sodelovanje med porabniki in Pr°izvajalci živil. L. B. Seminar za mlade iz Živila >j£i*ani — Osnovna organizacija . ^MS Živila Kranj je v ponedeljek q torek, 31. maja in 1. junija, v Ozd Martuljku organizirala semi-jar za člane predsedstva in nekatere >^Uge člane osnovne organizacije j*MS v podjetju. Na seminarju so ^ravnavali osnutek zakona o zdru-j^nerjj (jeiU) družbeno samozaščito, j*eJnopolitična izhodišča družbenoekonomske ureditve, varstvo i nžbene ureditve in organiziranost ^ usmeritev ZSMS v podjetju. Se-0lnarja se je udeležilo 22 članov s, Sanizacije, predavali pa so pred-aiavniki podjetja in predsednik p^.mske konference ZSMS Kranj Llr»l Sitar. A. Z. odboru za odnose z zamejskimi Slovenci pri občinski konferenci SZDL, ZKPO Radovljica, aktivu komuni-stov-delavcev, vsem družbenopolitičnim organizacijam v KS Lesce, kulturni skupini KUD Veriga Lesce in vsem kolektivom osnovnih šol v občini. Petkovo svečanost so potem sklenili z uspešnim dramskim prikazom prvega dejanja Cankarjevega Pohujšanja v dolini Šentflorjanski, ki ga je pripravila gledališka skupina pri radovljiški delavski univerzi v režiji Mirana Kende. Krajevna skupnost Mavčiče praznuje Mavčiče — Okrog 1500 prebivalcev krajevne skupnosti Mavčiče, ki združuje razen Mavčič še Podrečo, Praše, Jamo, Mejo in Breg ob Savi, bo jutri in v nedeljo slavilo krajevni praznik in se s tem poklonilo spominu na narodnega heroja Vinka Zevnika-Zeleznika, ki se je rodil 28. aprila v Prašah, padel pa kot komandant bataljona Vojkove brigade zaradi izdaje novembra 1943 pri Idriji. Krajani pripravljajo za praznik več prireditev. Jutri ob devetih dopoldne se bodo začela na kegljišču na Podreči tekmovanja v namiznem tenisu, šahu in kegljanju. Končana bodo popoldne. V nedeljo pa bo na igrišču v Mavčičah zanimiva nogometna tekma med poročenimi in samskimi. Ob 14. uri bo pred spomenikom v Mavčičah žalna komemoracija. Sledila bo slavnostna seja sveta krajevne skupnosti, na kateri bodo podelili borcem in aktivistom odlikovanja, najboljšim športnikom pa pokale in priznanja. -jk Skupščina kluba samoupravljavcev Kranj '— V prihodnjih dneh se bodo sklenile priprave na ustanovno skupščino kluba samoupravljavcev. Pripravljalni odbor je s pripravami začel lansko jesen, pripravil je predlog statuta in predlog samoupravnega sporazuma kluba samoupravljav-'i/?V, dal oba dokumenta v javno razpravo in pripravil vse potrebno za r odpis samoupravnega sporazuma o ustanovitvi kluba. Sporazum je bil podpisan aprila, ustanovna skupščina pa bo v sredo, 9. junija, ob 11. uri v delavskem domu. Na seji bodo izvolili predsednika in podpredsednika skupščine, predsednika izvršnega odbora in predsednika nadzornega odbora, sprejeli sporazum o ustanovitvi in delovanju kluba ter program dela. L. B. Uspela vaja Radovljica — V okviru programa strokovnega usposabljanja rezervnih vojaških starešin v radovljiški občini je oddelek za ljudsko obrambo občinske skupščine v sodelovanju z občinskim odborom ZRVS organiziral v nedeljo, 30. maja, dopoldne na pobočju Jelovice pri Lancovem orientacijsko taktični pohod. Udeleženci so med vajo reševali nalogo Partizanska četa v zasedi, po vaji pa so opravili teoretični izpit iz taktike, topografije in oborožitve. Zaradi skrbnih načrtnih priprav je vaja zelo dobro uspela. JR tthOEEI /^ljubljanska banka Na podlagi sklepa o dodatnih stanovanjskih posojilih občanom, ki ga je sprejel Izvršilni odbor za stanovanjsko komunalne zadeve - Ljubljanske banke, podružnice Kranj dne 26. 5. 1976, objavlja Ljubljanska banka — podružnica Kranj RAZPIS O DODATNIH STANOVANJSKIH POSOJILIH OBČANOM 1. Ljubljanska banka, podružnica Kranj (v nadaljevanju: podružnica) daje dodatna stanovanjska posojila kreditno sposobnim občanom, ki poslovno sodelujejo z njo in kupujejo stanovanja, gradijo ali rekonstruirajo stanovanjsko hišo na območju, ki ga pokriva podružnica. 2. Posojilo je razpisano v višini 1 6,500 000 din, in sicer: za območje PE Jesenice v višini , 3,000 000 din za območje PE Kranj v višini 5,000.000 din za območje PE Radovljica v višini 3,000.000 din za območje PE Škofja Loka v višini 3,500.000 din za območje PE Tržič v višini 2,000.000 din SKUPAJ 1 6,500.000 din 3. Občan poslovno sodeluje s podružnico, če izpolnjuje enega od naslednjih pogojev: — da je dobil v podružnici na podlagi svojega varčevanja stanovanjsko posojilo v znesku najmanj 30.000,00 dinarjev; — da je dobil v podružnici na podlagi prodaje konvertibilne valute ali na podlagi vezave domače ali tuje valute stanovanjsko posojilo v znesku najmanj 50.000,00 din. 4. Podružnica daje posojila: — za plačilo razlike do končne cene stanovanja po pogodbi o nakupu stanovanja; — za zaključna dela, kadar občan gradi stanovanjsko hišo in ima gradbeno dovoljenje, ki ni starejše od sedmih let; — za zaključna dela, kadar občan z rekonstrukcijo pridobi nove stanovanjske površine in ima za to gradbeno dovoljenje, (ki ni starejše od sedem let); — za odpravo posledic potresa, če prosilec predloži potrdilo pristojnega občinskega organa o višini škode nastale zaradi potresa (ne veljajo določila 3. točke tega razpisa). 5. Občan lahko dobi posojilo le v primeru, če se obveže', da se bo vselil v kreditirani objekt najkasneje do 31. 1 2. 1977. V primeru, da občan ne predloži do 31. 12. 1977 potrdila o vselitvi, se obrestna mera za odobreno posojilo zviša od 8 % na 1 2 % letno. 6. Občan lahko zaprosi posojilo do višine že odobrenega stanovanjskega posojila, vendar največ 70.000,00 din. Obrestna mera je 8 % letno. Občan vrača posojilo v mesečnih obrokih, ki znašajo šestino polletne anuitete. Najdaljša odplačilna doba je 7 let. Najnižji znesek posojila je 1 0.000,00 din. 7. Občan, ki želi dobiti pri podružnici posojilo po tem razpisu, predloži pismeno vlogo za odobritev posojila. Vlogi priloži naslednjo dokumentacijo: 1. Za ugotovitev kreditne sposobnosti: a) če je v domovini: — potrdilo o povprečnem mesečnem osebnem dohodku za zadnje tromesečje, potrjeno od organizacije, v kateri združuje svoje delo; — potrdilo o višini mesečne pokojnine, če je upokojenec; — potrdilo pristojnega občinskega organa o višini dohodka in potrdilo o poravnanih davčnih obveznostih, če je kmetovalec, obrtnik ali če opravlja svobodni poklic; b) če je na delu v tujini: — potrdilo delodajalca o mesečnem zaslužku; 2. Za ugotovitev namena posojila: a) kadar kupuje stanovanje od organizacije, ki je za to pooblaščena: — kupoprodajno pogodbo, overjeno na sodišču; b) kadar zida ali rekonstruira stanovanjsko hišo: — gradbeno dovoljenje s tehnično dokumentacijo; — zemljiško-knjižni izpisek. 8. Občan lahko začne porabljati posojilo takoj po sklenitvi posojilne pogodbe. Posojilo mora porabiti najkasneje v 1 2 mesecih. 9. Glede zavarovanja posojila, porabe in vračanja posojila, veljajo smiselna določila veljavnega »Pravilnika o stanovanjskih posojilih občanom na podlagi vezave domače ali tuje valute«. 10. Občani, ki so že dobili dodatno posojilo za nakup stanovanja ali zidavo stanovanjske hiše po natečajih, ki jih je razpisala podružnica, ne morejo dobiti posojila po tem razpisu. Nihče ne more dobiti po tem razpisu dodatnega posojila dvakrat za isto stanovanjsko enoto. 11. Prednost za posojilo imajo občani, ki: — spraznijo družbeno stanovanje; — prosijo nižji znesek posojila; — nudijo krajšo odplačilno dobo. 1 2. Zahtevke za posojilo bo zbirala Ljubljanska banka, podružnica Kranj, in sicer: PE Jesenice — stanovanjski oddelek, Maršala Tita 8, PE Kranj, — stanovanjski oddelek, Prešernova 6/I PE Radovljica — stanovanjski oddelek, Gorenjska cesta 1 6, PE Škofja Loka — stanovanjski oddelek, Šolska ulica 6, PE Tržič — stanovanjski oddelek, Trg svobode 1 neposredno od prosilcev na predpisanih obrazcih najkasneje do 2. 7. 1 976. Uradne ure so vsak dan od 6.30 — 1 8. ure, v sobotah od 6.30 — 1 1. ure. Občani naj vložijo zahtevke za posojilo v tisti poslovni enoti Ljubljanske banke, podružnice Kranj, kjer so namensko varčevali oz. dobili stanovanjsko posojilo. SPREMENJEN PRAVILNIK O STANOVANJSKEM VARČEVANJU (OD 1.3. 1975) Obveščamo občane, da je izvršilni odbor Ljubljanske banke spremenil in dopolnil »Pravilnik o varčevanju in posojilih za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo« veljaven od 1. marca 1975 dalje. Spremembe se nanašajo na višino pripadajočega posojila in odplačilno dobo. Dosedanje lestvice za določitev višine posojila in odplačilne dobe se spremenijo in glasijo: 1. Občan, ki kupuje stanovanje ali stanovanjsko hišo v okviru družberio usmerjene stanovanjske graditve, oziroma kupuje stanovanje ali zida stanovanjsko hišo v okviru organizirane stanovanjske graditve, dobi in vrača posojilo po tejle lestvici: Varčevalna doba Posojilo izraženo z odstotkom od privarčevanega zneska (brez obresti) če znaša povprečni mesečni dohodek na člana družine manj več z rednimi mesečnimi pologi z enkratnim pologom kot polovica povprečnega mesečnega osebnega dohodka, ugotovljena v SRS v letu pred odobritvijo posojila je doba vračanja posojila 2 leti 3 leta 4 leta 5 let 120 % 160 % 200 % 250 % 160 % 200 % 250 % 300 % 15 let 18 let 21 let 25 let 12 let 15 let 18 let 22 let in doda besedilo: »Občan dobi in vrača posojilo po tej lestvici tudi za pridobitev stanovanjske pravice na novem najemnem stanovanju s tem, da doba vračanja posojila ne more biti daljša od dobe, v kateri mu delovna organizacija vrne sredstva, ki jih je plačal za pridobitev stanovanjske pravice.« 2. »Občan, ki kupuje stanovanje ali zida stanovanjsko hišo izven družbeno usmerjene ali organizirane stanovanjske graditve, oziroma rekonstruira stanovanje ali stanovanjsko hišo, dobi in vrača posojilo do teile lestvici: 1 Varčevalna doba Posojilo izraženo z odstotkom od privarčevanega zneska (brez obresti) Če znaša povprečni mesečni dohodek na člana družine manj več z rednimi mesečnimi pologi z enkratnim pologom kot polovica povprečnega mesečnega osebnega dohodka, ugotovljenega v SRS v letu pred odobritvijo posojila je doba vračanja posojila 2 leti 3 leta 4 leta 5 let 100 % 140 % 180 % 220 % 1 40 % 180 % 220 % 260 % 12 let 15 let 18 let 22 let 9 let 5 2 let •I 5 let 18 let Vabimo vse občane, ki nimajo ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, naj izkoristijo ugodnosti veljavnega pravilnika. Odbor za medsebojna delovna razmerja pri Osnovni šoli Simona Jenka Kranj razpisuje za šolsko leto 1976/1977 naslednja prosta delovna mesta: za nedoločen čas: +— učitelja biologije-kemija (PRU ali P) blagajnika za 30 ur tedensko (ekonomska ali administrativna srednja šola) snažilko za podružnično šolo Gorice za polovični delovni čas za določen čas: učitelja slovenskega jezika — knjižničarja (PRU ali P) za nadomeščanje za čas porodniškega dopusta kuharja (moški) za čas od 1. 9. 1976 do 30. 6. 1977 2 kuhinjski pomočnici za polovični delovni čas od 1. 9. 1976 do 30. 6. 1977 snažilko za matično šolo ža polovični delovni čas od 1. 9. 1976 do 6. 10. 1976 Pismene prijave pošljite na naslov Osnovna šola Simona Jenka Kranj, Ul. 31. divizije 7 a. Industrijski kombinat Kranj razpisuje na podlagi 23. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu prosti delovni mesti: referenta I za obračun OD proizvodnih TOZD, referenta za obračun OD trgovske mreže Za delovni mesti se zahteva srednja strokovna izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj. Delo je za določen čas — nadomeščanje porodnic. Kandidati naj v 15 dneh po objavi razpisa dostavijo pismene ponudbe kadrovskemu oddelku kombinata Planika v Kranju. Vodnogospodarsko podjetje Kranj C. Staneta Žagarja 30 odbor za medsebojna razmerja objavlja razpis naslednjih prostih delovnih mest: 1. vodje gradbišč visoka, višja ali srednjestrokovna izobrazba 2. geometra srednjestrokovna ali višja izobrazba 3. 5 rečnih nadzornikov končana osemletka ali KV gradbeni delavci za naslednja področja: — Sava od Kranja do Lancova ter Tržiška Bistrica s pritoki; — Sava od Kranja do Zbiljskega jezera ter Kokra od Kranja do Jezerskega s pritoki; — Sava Dolinka od Lancova do Kranjske gore s pritoki; — Poljanska Sora od Škofje Loke do Žirov s pritoki; — Selška Sora od Škofje Loke do Zalega loga ter Sora od Škofje Loke do Dola pri Medvodah s pritoki. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu v delovni organizaciji za nedoločen čas izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: imeti morajo visoko, višjo izobrazbo — FAGG I. stopnjo s strokovnim izpitom ali srednjo gradbeno šolo; poseben pogoj je 2- oz. 3-mesečno poskusno delo; pod 2.: imeti morajo višjo ali srednjo izobrazbo gradbene stroke — geodetska smer; posebenpogoj 2- oz. 3-mesečno poskusno delo; pod 3.: kandidati naj imajo kvalifikacijo gradbene stroke ali končano osemletko; prednost pri zasedbi delovnih mest imajo ribiški čuvaji na navedenih področjih; delovni čas je določen na 4 ure dnevno; poseben pogoj je 1-mesečno poskusno delo. Kandidati naj predložijo prijave s priloženim življenjepisom in z dokazili o strokovnosti ter potrdilom o nekaznovanju, katerega morajo predložiti kandidati za rečne čuvaje, v 15 dneh po objavljenem razpisu. Komisija za razpis delovnega mesta direktorja OBLAČILA-NOVOST Tržič razpisuje vodilno delovno mesto DIREKTORJA OBLAČILA-NOVOST Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: 1. a) da ima višjo šolsko izobrazbo ekonomske, komercialne ali tekstilne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih ustrezne stroke; b) da ima srednjo šolsko izobrazbo ekonomske, komercialne ali tekstilne smeri in 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih ustrezne stroke; l. da ima družbenopolitične in moralnoetične kvalitete. am r občnem zboru pa je častni član društva prof. France Planina ob sPremlJ<*vi barvnih diapozitivov spregovoril o lanskih izletih članov škofjeloškega Muzejskega društva, (-jg) - Foto: F. Perdan Revija pevskih zborov Škofja Loka, Ziri — Jutri ob 20. uri bo v dvorani delavsko prosvetnega društva Svoboda v Zireh II. občinska revija pevskih zborov in glasbenih skupin s področja škofjeloške občine. Za nastop se je prijavilo petnajst vokalnih sestavov ter pihalna orkestra iz Škofje Loke in Alpina iz Zirov. Prireditelj - ZKPO občine Škofja Loka - pa pričakuje, da se bodo manifestacije udeležili tudi pevci iz zamejstva. Povabljeni so zbori in manjše pevske skupine s Koroške in z Goriškega. Prireditelji bodo ob tej priložnosti izdali tudi posebno značko. -jg Jubilejni koncert Kropa — V Kropi v radovljiški občini letos praznujejo 100-letni-co zborovskega petja, 50-letnico zbora Svoboda in 15-letnico zbora kulturno umetniškega društva Stane Žagar. Omenjene jubileje bodo proslavili z jubilejnim koncertom komornega moškega pevskega zbora KUD Stane" Žagar iz Krope. Koncert bo jutri, 5. junija, ob 20. uri v sindikalnem domu v Kropi. A. 2. Gorenjski muzej v Kranju V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka. V galeriji v isti stavbi pa je odprta razstava grafik Štefana Simoniča iz Kranja. V 2. nadstropju Mestne hiše si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v dolini. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V galeriji iste stavbe pa je na ogled razstava slikarskih del Mirjane Mitrovič iz Smederevske Palanke. Razstavne zbirke oz. razstave so odprte vsak dan razen ponedeljka ob 10. do 12. in od 17. do 19. ure. Gostovanje ženskega pevskega zbora Jesenice in Dolika v Valjevu Zvečer je bil sprejem pri predsedniku občinske skupščine Valjeva, ki je goste seznanil z družbenopolitičnimi in gospodarskimi uspehi va-ljevske občine. Naslednji dan dopoldne so bile ženske pevskega zbora Jesenice v gosteh pri delavkah kombinata Zorka, dolikovci pa so razstavili svoja dela v domu JLA v Valjevu. Zbor je nato sodeloval pri komemoraciji ob spomeniku Stevana Fili-poviča, obiskal pokopališče žrtev revolucije ter bil na obisku v šolskem ekonomskem centru. Zvečer so ob kratkem programu zbora odprli razstavo Dolika. Koncert ženskega pevskega zbora je bil izredno toplo sprejet in pevke zbora so ponovno dokazale, da spadajo v sam vrh ženskih zborov pri nas. Naslednji dan so si ogledali še kulturnozgodovinske spomenike in se od izvrstnih gostiteljev poslovili. J. K. Jesenice — V dneh od 21. do ^3. maja je v okviru medsebojnega sodelovanja pobratenih mest Valje-va in Jesenic ter v okviru kulturne ^menjave gostoval v Valjevu ženski Pevski zbor Jesenice. Predstavili so delo zbora in spoznali kulturnozgodovinske vrednote valjevske občine ln zahodne Srbije ter navezali nova Poznanstva. Z zborom so odšli na P°t tudi jeseniški dolikovci z Rogatim izborom slik svojih članov |n tam postavili razstavo. Tako so se "aljevčani spoznali z dvema naj-D°ljšima kulturnima skupinama jeseniške občine. R, Program potovanja in bivanja je D,l- dokaj pester in obsežen. Na poti y Valjevo so obiskali Jesenovac in koncentracijsko taborišče, že pred žabcem pa je avtobus pričakala delegacija družbenopolitičnih organizacij valjevske občine. Nosilec in °rganizator gostovanja je bila konferenca za družbeno aktivnost žena. re prvi stik je bil prisrčen in prijateljski. geslom »Naša domovina pod svobodnim soncem«. Sobota je bil »delovni dan«. Mladi likovniki so slikali po mestu in bližnji okolici, nekateri pa so se z avtobusi odpeljali tudi v nekoliko oddaljenejše kraje. Pionirjem in njihovim spremljevalcem je bilo vreme izredno naklonjeno. Večina si je za motiv izbrala različne kulturno zgodovinske spomenike na tem področju. V dobrem dopoldnevu so mladi naslikali več kot 400 del. Popoldne pa so učenci palanških šol za vse udeležence »Male Groharjeve slikarske kolonije« in domačine na prostem pripravili bogat kulturni — glasbeno-folklorni program. »Vsi mentorji pa smo bili v soboto zvečer gostje domačinov v vasi Mala Plana,« mi je dejal prof. Lojze Malovrh. »Domačini so nas sprejeli v narodnih nošah ter nas pogostili, nato pa so nas s konji in kočijami odpeljali v kraj. Tu so nam na razstavi prikazali, s čim se ukvarjajo prebivalci na tem področju. Še s posebnim zanimanjem smo si ogledali ročne izdelke žena. Le-te imajo čas izdelovati predvsem pozimi. Doživetje je bilo zares enkratno. Imeli smo občutek, da bi bili domačini pripravljeni deliti z nami vse, prav tako kot med vojno, ko so z našimi izgnanci delili zadnjo skorjico kruha. Ob takih priložnostih se zares občuti gostoljubnost, pravo bratstvo!« Letošnja »Mala Groharjeva slikarska kolonija« se je končala v nedeljo, 30. maja. Na razstavi, ki je bila odprta ob tej priložnosti, je razstavljenih prek 400 del, ki so jih dan poprej ustvarili mladi likovniki. Na zaključni svečanosti so se Škofjelo-čani prebivalcem občine Smederevska Palanka zahvalili tudi za pomoč, ki so jo namenili za popravilo šole na Sorici. Šola na Sorici je bila namreč huje poškodovana ob nedavnem potresu. Sola v rojstnem kraju Ivana Groharja, slikarja po katerem nosi ime kolonija, šola za katere obnovo je prispevala sredstva občina Smederevska Palanka, bo odslej prav gotovo most bratstva in enotnosti med mladimi, so menili predstavniki iz Škofje Loke. »Seveda smo na slovesnosti vse mlade likovnike, pionirje iz vse Jugoslavije, povabili na jubilejno X. »Malo Groharjevo slikarsko kolonijo, ki bo prihodnje leto spet v mestu pod Lubnikom,« je dejal prof. Lojze Malovrh. J. Govekar Upravni odbor Šivčeve hiše Radovljica — Na podlagi sklepa skupščine kulturne skupnosti Radovljica je bil konec maja imenovan upravni odbor Šivčeve hiše, ki stoji v starem delu Radovljice. Za predsednika upravnega odbora so izvolili Miša Kozinca, člana izvršnega sveta in načelnika za notranje zadeve pri občinski skupščini. Odbor bo skrbel za gospodarjenje in vzdrževanje celotne stavbe. Pritlični prostori bodo namenjeni za galerijsko dejavnost, zgornji, v katerih je nova poročna soba, matični urad in klubski prostor, pa bo na voljo občini in kulturni skupnosti. Vso galerijsko in drugo kulturno dejavnost načrtuje galerijsko muzejski odbor v sodelovanju z muzeji, ki pripravljajo tudi vse delovne in finanč-načrte. Na seji upravnega odbora so govorili tudi o obnovi drugega nadstropja in dvoriščnega dela stavbe. Prireditve v hiši so vključili tudi v letošnji teden Komunista. Tako bo danes (4. junija) svečana otvoritev razstave knjig, faksimilov in fotografij iz literarne zakladnice Ivana Cankarja. Razstavo in kulturni program pripravljata matična knjižnica A.T.Linharta in komisija za kulturo pri občinskem svetu zveze sindikatov. Razstava bo odprta do 15. junija. Organiziran obisk bodo pripravili za učence višjih razredov osnovnih šol in strokovnih šol ter za člane organizacij in delovnih kolektivov. Od 15. do 30. junija pa bo v pritličnih prostorih predvidoma razstava umetniške fotografije Človek in delo mojstra fotografije in letošnjega dobitnika gorenjske Prešernove nagrade Toneta Marčana iz Kranja. Muzejsko galerijski odbor pa bo v teh dneh pripravil tudi program likovnih razstav v Šivčevi hiši do konca leta. Svet Šolskega centra za tekstilno in obutveno stroko Kranj razpisuje za šolsko leto 1976/77 sprejem učencev v: a) Tehniško tekstilno šolo in sicer v: — predilski odsek 30 učencev, — tkalski odsek 30 učencev, — pletilski odsek 30 učencev, — tekstilnokemijski odsek 30 učencev, — konfekcijski odsek 30 učencev; b) Tehniško čevljarsko šolo 30 učencev c) Šolo za tekstilne delavce in sicer za poklice — konfekcijski šivalec 30 učencev, — konfekcijski krojilec 30 učencev, — konfekcijski likalec 30 učencev; č) Šolo za čevljarske delavce in sicer za poklice — šivalec zgornjih delov 60 učencev, — prikrojevalec zgornjih delov 30 učencev, — navlačevalec zgornjih delov 30 učencev. V šoli pod c) in č) vpisujemo le na osnovi sklenjenih učnih pogodb z delovnimi organizacijami. Vpišejo se lahko tudi učenci, ki so končali najmanj 6 razredov osnovne šole in imajo izpolnjeno šolsko obveznost. Prijave za vpis za šoli pod a) in b) sprejemamo (osebno ali po pošti) do 21. junija 1976. Naš naslov je: Šolski center za tekstilno in obutveno stroko, 64000 Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33. Poleg prijave (kolkovano z 2,00 din) je treba poslati: — Spričevalo o končani osemletki (original), — izpisek iz rojstne matične knjige, — zdravniško potrdilo o sposobnosti za poklic (dostaviti najkasneje do 1. septembra). Seznam sprejetih in odklonjenih kandidatov bo objavljen 26. junija. Če bo prijav več kot je razpisanih mest, bodo sprejeti kandidati z boljšim učnim uspehom. Učenci, ki nameravajo med šolanjem bivati v Dijaškem domu v Kranju, Kidričeva 2, se morajo prijaviti na ta naslov. Do 15. avgusta sprejemamo tudi prijave v oddelke za odrasle na Tehniški tekstilni šoli. Ekonomsko administrativni šolski center Kranj, Komenskega 4, objavlja razpis vpisa učencev v šolskem letu 1976/77: - EKONOMSKA ŠOLA - 90 učencev: spričevalo o dokončani osnovni šoli (original), izkaz o uspehu in vedenju, prijava za vpis (v knjigarni dobite obrazec 1,20) s kolekom 2 din in rojstni list. - UPRAVNO ADMINISTRATIVNA ŠOLA - 60 učencev: spričevalo o dokončani osnovni šoli (original), izkaz o uspehu in vedenju, prijava za vpis (v knjigarni dobite obrazec 1,20) s kolekom 2 din, rojstni list in zdravniško spričevalo, da ima kandidat zdrave prste in oči (oddelek za medicino dela Kranj). - POKLICNA ADMINISTRATIVNA ŠOLA - 30 učencev: spričevalo o dokončani osnovni šoli (original), izkaz o uspehu in vedenju, prijava za vpis (obrazec 1,20 dobite v knjigarni) s kolekom 2 din, rojstni list in zdravniško spričevalo, da ima kandidat zdrave prste in oči (oddelek za medicino dela Kranj). Vse dokumente morate predložiti pri vpisu, ki bo v tajništvu šole od vključno 16. junija do vključno 23. junija 1.1. do 13. ure. Če bo več prijavljenih učencev kot je razpisano število učencev, se bo komisija za sprejem novih učencev opirala na ocene iz slovenskega jezika, matematike in tujega jezika. Objava sprejetih učencev bo 24. junija zjutraj na šolskih vratih. Objavljena bodo tudi navodila za začetek pouka v šolskem letu 1976/77. Dijaški dom Kranj, Kidričeva ul. št. 2, bo sprejemal prijave učencev, ki bodo v njem želeli stanovati v času šolanja. GIMNAZIJA KRANJ 64000 KRANJ Koroška cesta 13 bo v šolskem letu 1976/1977 vpisala v prvi letnik — 1 oddelek gimnazije pedagoške smeri — 4 oddelke gimnazije splošne smeri 1. Med splošnimi oddelki bo en oddelek z nemščino" kot prvim in ruščino kot drugim tujim jez ikom, 2 oddelka z angleščino kot prvim in francoščino kot drugim tujim jezikom in en oddelek z angleščino kot prvim in nemščino kot drugim tujim jezikom. Kandidati naj se že ob prijavi opredelijo za drugi tuji jezik, čeprav vseh želja v celoti ne bo mogoče upoštevati. 2. Pogoji: a) uspešno dokončana osnovna šola b) kandidat ne sme biti starejši od 18 let Pri izbiri kandidatov bodo imeli ob enakem učnem uspehu prednost tisti učenci, pri katerih je testiranje o poklicni usmerjenosti pokazalo, da so motivirani za študij na gimnaziji, da so sposobnejši in da imajo ustrezne delovne navade. Rok za prijavo: Uprava gimnazije bo sprejemala prijave 16., 17. in 18. junija vsak dan od 9. do 12. ure Prijavi — obrazec 1,20 — kolkovani z 2,00 din morajo kandidati priložiti: — originalno spričevalo 8. razreda osnovne šole — izkaz o uspehu in vedenju — rojstni list Nepopolnih in zapoznelih prijav gimnazija ne bo sprejemala. Seznani sprejetih oziroma odklonjenih kandidatov bo objavljen v sredo, 23. junija 1976, na oglasni deski v gimnaziji. Slikarji na Vršiču Prvi gosti v Partizanskem domu Soča, bistra hči planin, vpogledu slikarja iz Ljubljane France Kreuzer, neizmerno zaljubljen v gorenjske planine Spet je zvabila vršiška narava, med svoje vršace in zelenje je zvabila slikarje-krajinarje, zveste svoji osnovni slikarski usmeritvi. V Trento jih je vabilo prebujajoče se jutro, na Vršiču obsijalo poslavljajoče se sonce, med štiri stene tople koče prisililo deževno in sneženo vreme. Tedaj, ko narava ni dopustila nikakršnega občudujočega razgleda in pregleda, ko je dež in viharni metež zapiral vrata in okna, so se zbrali ob svojih platnih: da izmenjajo izkušnje, da se pogovore, da dokončajo svoje zamisli. Vreme ni dopuščalo, da bi bili poslušni, verni občudovalci krajine in ne nje zaznamovalci. Razpoloženje se je delilo med komaj zaznavnim negodovanjem nad vremenom in med tvornim, plodnim in zagretim ustvarjanjem. Bilo je prijetno med njimi, sli-karji-krajinarji, dolikovci, zvesti in edini planinski slikarski koloniji, ki jo že peto leto organizira Planinsko društvo Jesenice. D. Sedej Slike: F. Perdan Vodiška planina — Partizanski dom na Vodiški planini na Jelovici, ki so ga odprli 15. maja, je že sprejel prve goste. Do 8. oktobra se bo po programu upravnega odbora doma zvrstilo 14 izmen gostov, ki bodo letovali po 10 dni. Za julij in avgust so že vsa ležišča v domu zasedena in ne sprejemajo več rezervacij. V prvem nadstropju Partizanskega doma so gostom na voljo 4 sobe s po 4 ležišči in štiri sobe s po tremi ležišči. V vseh sobah je tekoča voda. V drugem nadstropju pa je sedem sob z dvema do sedem ležišč. Prenočitev v domu stane 35 dinarjev, za otroke pa 25 dinarjev. Za člane ZZB NOV in njihove svojce pa je cena v sobah v prvem nadstropju (ki imajo balkon) 95 dinarjev, za otroke do 10 let starosti pa 75 dinarjev. Za ostale goste pa je cena v teh sobah 100 dinarjev in za otroke 80 dinarjev. V sobah brez balkona so cene nižje za tri dinarje. Oskrbni dan v vseh ostalih sobah v drugem nadstropju, kjer so tudi" skupna ležišča, je za člane ZZB NOV in svojce 88 dinarjev in za otroke 72 dinarjev, za ostale goste pa 93 oziroma 77 dinarjev. Cene veljajo le za več kot tridnevno bivanje. V dom sprejmejo t r i g I a v Triglav konfekcija Kranj Savska cesta 34 Sprejmemo večje število deklet, ki so končale osnovnošolsko izobraževanje na priučevanje za industrijske šivalke Javijo naj se dekleta, ki imajo veselje do šivanja ženske konfekcije. Prijave sprejema splošna služba do 30. 6. 1976. ALPETOUR hotel ECREinfl Kranj vabi, da obiščete - DANCING BAR vsak dan razen nedelje od 22. do 3. ure in - TERASO HOTELA v petkih in sobotah od 19. do 23. ure Igra ansambel »ARGO« tudi tuje goste, za katere pa veljajo dnevne cene gostinskih storitev V drugih turističnih objektih. Samoplačniki, ki so se odločili za letovanje v domu, morajo vplačati polovico zneska že ob prijavi, ostanek pa ob prihodu v dom. Partizanski dom na Vodiški planini je tudi izredno priljubljena izletniška točka za šolske in druge skupine. Vsakogar tu ljubeznivo sprejmejo in postrežejo z okusno in ceneno hrano ter pijačo. Vse podrobnejše informacije o letovanju i domu dajejo pri občinskem odboru ZZB NOV Radovljica, prijavite pa se lahko neposredno pfi upravi doma. JR Tudi letos za starejše Skupnost za socialno skrbstvo, Kranj je tudi letos namenila sred-j stva za letovanje starejših občanov s na morju. Tako bo letos Center za socialno delo izbral 80 ostarelih občanov, ki so zaradi svoje starosti,; zdravstvenega stanja ali kako dru-j gače potrebni letovanja, a bi sami le j težko ali pa sploh ne zmogli stroškov bivanja ob morju. Sredi septembra, j to je od 11. do 21., bo 80 ostarelih občanov preživelo 10 dni v gorenj-! skem letovišču Novigrad. Za skupino bodo tako kot vedno doslej poskrbeli socialni delavci in pa zdravstveno | osebje. Skupnost je za letovanje; namenila 60.000 din, del stroškov pa j bodo prispevali občani sami, seveda j odvisno od svojih zmožnosti. Letos je že kazalo, da bo zaradi splošne štednje ta oblika skrbi za ostarele občane, ki so jo v Kranju pred leti uvedli, opuščena, vendar pa je izvršni odbor skupnosti poudaril, da bi bilo resnično škoda opuščati že vpeljane oblike varstva občanov. Občni zbor TD Pokljuka Pokljuka — Lani ustanovljeno j turistično društvo Pokljuka W imelo v nedeljo, 6. junija, ob 10.30 < j prostorih hotelov Pokljuka AlpetoU* — restavracija Jelka redni letni občni zbor. Ob tej priliki bodo pregledali in ocenili enoletno delo in se hkrati dogovorili za nekatere nove naloge. Tako nameravajo spregovoriti predvsem o čistoči in redu ter organiziranem čiščenju stez in gozdov. Prav tako pa bo beseda tekla tudi o kurjenju po gozdovih. Upravni odbor turističnega društva poziva vse člane in druge obiskovalce Pokljuke, da se udeležijo občnega zbora. Pred zborom bodo podelil1 članske izkaznice, pobirali pa bodo tudi članarino. A. Ž. 1 UF agrotehnika ORGANIZACIJA LJUBLJANA o. sol. o. TOZD PRODAJNA MREŽA Nika Hafnerjeva in njen trentarski motiv Korošcev planinski motiv v zadnji korekturi SIP ŠEMPETER V SODELOVANJU Z AGROTEHNIKO LJUBLJANA TOZD PRODAJNA MREŽA, PRODAJALNA ŠKOFJA LOKA, Titov trg 43 prireja demonstracije strojev za košnjo in spravilo sena v hribovitem svetu v okviru tekmovanja koscev in grab- ljic v nedeljo, 6. junija 1976, v Poljanah nad Škofjo Loko. Prikazali bomo delovanja: — kosilnice kombinator M-200 •* — obračalnika sena Sokol — samonakladalne prikolice Pionir-15 — trosilca hlevskega gnoja Krpan-15 in — BCS kosilnice z obračalnikom Maraton 140 B Zbirališče v Poljanah nad Škofjo Loko pred pokopališčem, ob 15. uri, od koder bomo šli na mesto demonstracij. Ne zamudite priložnosti in si oglejte to zanimivo prireditev. AGROTEHNIKA LJUBLJANA gobarska sreča - izjemna gobarska sreča se je v petek, 28. maja, na-Srnehnila Zinki Polajnar, gospodinji z Begunjske ceste v Kranju. Že nekaj let J° navdušujejo gobe. Lani je našla prve gobe 5. junija, letos pa, kot že povedano, 28. maja. Petkova gobarska bera Zinke Polajnar je bila izjemna. V Poganski dolini je našla gobo, težko dva kilograma. Premer klobuka dosega ^0 centimetrov. Razen tega je našla še dve gobi, težki 1,60 kilograma! Zvedeli S/>l0, da se je v škofjeloških hribih v soboto nasmehnila sreča tudi Jožetu denku iz Bistrice pri Tržiču. Gobaril je skupaj z družino in znanci ter našel Več kot kilogram težkega jurčka. Vse kaže, da narava v Poljanski dolini letos 5? skopari z gobami. Na fotografiji Zinka Polajnar s kilogramskimi gobami. v*) - Foto: F. Perdan *No,pa slikajte, če ste že tako sitni. . .« — Foto: F. Perdan Letna konferenca kranjskih planincev ^**anj — V sredo, 2. junija, je bila Kranju letna konferenca Planskega društva Kranj, ki v devetih £dsekih združuje več kot 3000 čla-j.0vi med katerimi je veliko mladine. a konferenci so planinci ugotovili, a je bilo preteklo delo usmerjeno gdvsem k vsestranskemu izobra-jvV^nju, sodelovanju z družbenopo-tičnimi organizacijami in društvi iz ranjske in sosednjih občin in k ednarodnemu sodelovanju, kjer so * kranjski planinci pod geslom »pla-JHstvo ne pozna meja« zbližali s Planinci iz pobratenega Rivolija, s kakimi planinci iz Celovca, gorami reševalci iz Beljaka in s slo-enskimi planinci iz Celovca. . Na letni konferenci so razpravljali v^di o nalogah, ki še čakajo društvo. I be"te so gradnja nove planinske j ^tojanke na Ledinah nad Jezer-I £lx*} in popravila postojank na I blišču in na Gospincu na Krvavcu. Društvo bo še naprej ustanavljalo planinske sekcije po krajevnih skupnostih, šolah in organizacijah združenega dela, kar prispeva k smotrnejšemu trošenju denarja, kadra in moči. Društveni odsek za izletništvo bo še naprej organiziral izlete pod geslom Vsi Kranjčani hodijo v gore. Teh in izletov, ki sta jih organizirala pionirski in mladinski odsek, se je po društveni oceni udeležilo skoraj 8000 ljudi, od najmlajših do starejših. Planinci so razpravljali tudi 6 sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije. Menili so, da mora le-ta bolj upoštevati mnenja in stališča gorenjskih planicev, še posebno, ko se odloča o tako pomembnem vprašanju, kot je Članarina in njeno odvajanje osrednji organizaciji. Kranjčani sodijo, da odvajanje denarja PZS ne bi smelo temeljiti na pavšalnem znesku, temveč na odstotku, -jk O-(D 5"" 7T 0) Zmaguje bitrost V izjemnih naporih športnega tekmovanja, v preizkusu znanja in v vsakodnevnem življenju uspevajo tisti, ki zmorejo ob pravem času oživeti sposobnosti, ohraniti »samoupravo« lastne volje, mišljenja in čustvovanja. Priprava na življenjske in športne preizkušnje je zmeraj praktična in miselna. Ob približno izenačeni tehnični in kondicijski pripravi bo bolj uspešen tisti, ki zna hitro preceniti okoliščine, ki je dovolj bister, iznajdljiv in ki zna usmerjati svoje misli. Miselna dejavnost izhaja iz motivov in ciljev športne aktivnosti, temelji na podrobnem poznavanju bistva tehnike, taktike in metod treninga. Danes športnik ni več pasiven, nekritičen in naiven objekt, s katerim se ukvarja trener, temveč je aktivna misleča osebnost, ki mora znati usmerjati misli in akcije. Miselna priprava vsebuje kritično oceno treninga, razumno popravljanje napak, ugotavljanje tekmovalnih neuspehov in predvidevanje bodočih tekmovalnih težavnosti. Športnik mora biti dovolj teoretično podkovan, poznati mora temeljne pojme iz teorije športne vzgoje, prav tako pa mora poznati smisel humanistično socialistično usmerjenega športa. Športnik mora miselno razčleniti bodoče tekmovanje in preveriti uspešnost lastnih priprav. Športnik mora biti občutljiv za bodoče tekmovalne okoliščine, biti mora samostojen in ne sme preveč spraševati drugih. Ni dobro, če šablonsko posnema sotekmovalce, biti mora dovolj bister. Danes se je že udomačil pojem, ki zajema taktično mišljenje športnikov. Npr. taktično mišljenje tekačev, igralcev, atletov, boksarjev, rokoborcev ipd. Taktika je danes neobhodna v športu, tudi v takih panogah, ki bi jim na prvi pogled ne pripisovali posebne taktične priprave. Taktika v športu je bolj dognana kot v drugih človekovih dejavnostih. Katere so najbolj izrazite napake taktičnega mišljenja športnikov? Začetniki navadno tekmujejo brez taktičnega načrta in mišljenja, se ne znajo pravilno ogreti pred nastopom, neenakomerno razdele moči med tekmo. Ti se takoj po startu »zaženejo«, na koncu pa opešajo. So športniki, ki nekritično posnemajo tehniko vodilnih, počasi mislijo, neodločno ukrepajo, ne poznajo moči nasprotnikov in njihovih taktičnih ukan. Kaj pa je z znano trditvijo — na napakah se učimo? Dobro bi bilo, da bi se o napakah športniki posvetovali s trenerji. Pri taktično nezrelih ekipah je neuspehom kriv sodnik, take ekipe iščejo vzroke neuspeha v raznih neutemeljenih, navidezno izmišljenih razlogih. Taktika v športu ne sme biti dogma, ampak mora biti prilagojena zapletenim tekmovalnim okoliščinam. Športnik se mora znati znebiti takih misli in čustev, ki so v zvezi z njegovim prejšnjim neuspehom. Izvedenci ugotavljajo, da misli o neuspehu negativno, misli o uspehu pa spodbudno vplivajo na tekmovalni uspeh. Športnik v nobenem primeru ne sme misliti preveč na težave in ne sme sebe prepričevati o svojih nezmožnostih. Tudi prva tekmovanja so odločilna. Boj s premočnimi nasprotniki, težki začetni porazi zaviralno vplivajo na športnike, tako da celo preneha gojiti panogo ali pa je dalj časa neborben. Pravilno usmerjene misli so porok uspeha. Trajne misli na tekmovanje športnika utrujajo, zato se mora znebiti takih okoliščin, ki bi ga miselno utrujale. V tem pogledu mnogo greše tisti, ki kakor molji silijo v športnike, da bi od njih dobili napovedi in izjave o bodočem tekmovanju. Jože A ž man VSAK PETEK NA 4 STRANEH kino Kranj CENTER 4. junija amer. barv. dok. TA ČUDOVITA BITJA ob 16., 18. in 20. uri 5. junija amer. barv. dok. TA ČUDOVITA BITJA ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. polit. PRIŠLI SO PONOČI ob 22. uri 6. junija amer. barv. risani RACA, RACMAN IN DRUŠČINA ob 10. uri, amer. barv. dok. TA ČUDOVITA BITJA ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. komed. NASLOVNA STRAN ob 21. uri 7. junija amer. barv. polit. PRIŠLI SO PONOČI ob 16., 18. in 20. uri 8. junija amer. barv. polit. PRIŠLI SO PONOČI ob 16. in 20. uri 9. junija amer. barv. polit. PRIŠLI SO PONOČI ob 16. in 18. uri, premiera nem. barv. I)ub. PRVA LJUBEZEN ob 20. uri 10. junija nem. barv. ljub. PRVA LJUBEZEN ob 16. in 18. uri, jug. barv. voj. SUTJE-SKA ob 20. uri Kranj STORZIC 4. junija ital. barv. krim. komed. KOMISAR BREZ KOLTA ob 16., 18. in 20. uri 5. junija ital.-.špan. barv. vestern ZLEGA MOŽA REKA ob 10. uri, ital. barv. krim. komed. KOMISAR BREZ KOI,TA ob 16. in 20. uri, amer. barv CS vestern ZANDYJEVA NEVESTA ob 18. uri 6. junija ital. barv. krim. komed. KOMISAR BREZ KOLTA ob 14. in 18. uri. amer. barv. vestem ZANI)YJEVA NEVESTA ob 16. uri, premiera franc.-alžir. barv. IZOBČENCI ob 20. uri 7. junija amer, barv. komed TAJNO ŽIVLJENJE WALTERJA MITTV.IA ob 16., 18. in 20. uri 8. junija franc.-alžir. barv. IZOBČENCI ob 16., 18. in 20. uri 9. junija angl. barv. groiH. HREPENENJE PO VAMPIRJU (ni primeren /a otroke) ob 16., 18. in 20. uri 10. junija angl barv. grozlj. HREPENENJE PO VAMPIRJU (ni primeren za otroke) ob 16., 18. in 20. uri Tržič 4. junija angl. barv. ljub. ŠKANDALI NEKE LADV ob 18. in 20. uri 5, junija amer. barv. risani RACA, RACMAN IN DRUŠČINA ob 16. uri, amer. barv. pust. SREČANJE NA OCEANU ob 18. in 20. uri (i. junija japon. barv. (ant. PROPAD J A PONSKE ob 16. in lil. uri, amer. barv. pust. SREČANJE NA OCEANU ob 17. uri 7. junija japon. barv. fant. PROPAD JA-PONSKE ob 18. uri 8. junija angl. barv. grozlj. HREPENENJI'] PO VAMPIRJU (ni primeren za otroke) ob 18 in 20. uri 9. junija amer. barv. akcij. ŠERIF IZ KLANA ob 18. in 20. uri 10. junija amer. barv. akcij. ŠERIF IZ KLANA ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 5. junija amer. barv. vestem UMAZANEC BILLY ob 16. in 20. uri, ang. barv. ljub. ŠKANDALI NEKE LADY ob 18. uri 6. junija amer. barv. vestem UMAZANEC BILLY ob 15. uri, angl. barv. grozlj. HREPENENJE PO VAMPIRJU (ni primeren za otroke) ob 17. in 19. uri 7. junija angl. barv. grozlj. HREPENENJE PO VAMPIRJU (ni primeren za otroke) ob 18 in 20. uri 8. junija amer. barv. fant. ZARDOZ ob 18. in 20. uri 9. junija amer. barv. fant. ZARDOZ ob 18. in 20. uri 10. junija japon. barv. fant. PROPAD JAPONSKE ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 4. junija amer. barv. krim. KITAJSKA ČETRT ob 17.30 in 20. uri 5. junija amer. barv. krim. YAKUZA ob 18. in 20. uri 6. junija amer. barv. krim. YAKUZA ob 18. in 20. uri 8. junija amer. barv. pust. OPERACIJA HONG KONG ob 20. uri 9. junija amer. barv. pust. OPERACIJA HONG KONG ob 18. in 20. uri 10. junija ital. barv. drama NOČNI VRATAR ob 20. uri Železniki OBZORJE 4. junija amer. barv. krim. KITAJSKA ČETRT ob 20. uri 5. junija frane. barv. drama VESELA DRUŽBA ob 20. uri 6. junija amer. barv. krim. YAKUZA ob 18. in 20. uri 9. junija amer. barv. komed. MLADI FRAN-KENSTEIN ob 20. uri Jesenice RADIO 4. junija amer. barv. grozlj. ZRELO ob 17. in 19.16 •r>. junija amer. barv. risani JUNAKI RISANEGA FILMA ob 15. uri, amer. barv. grozlj. ZRELO ob 17. in 19.15 6. junija amer. barv. grozlj. ZRELO ob 17. in 19.15 7. junija amer. barv. CS glasb. NEKOČ JE BIL HOLLYWO()D ob 17. in 19.30 8. junija amer. barv. CS glasb. NEKOČ JE BIL HOLLYWOOI) ob 17. in 19.30 9. junija angl. barv. pust. GROF MONTE CRISTO ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 4. junija frane.-ital.-špan. barv. pust. RE-VOLVERA.ŠICE ob 18. in 20. ura 5. junija amer. barv. CS glasb. NEKOČ JE BIL HOLLYWOOD ob 17.45 in 20. uri 6. junija amer. barv. risatii JUNAKI RISANEGA FILMA ob 10. uri, amer. barv. CS glasb. NEKOČ JE BIL H()LLYWOOI) ob 17.45 in 20. uri 7. junija amer. barv. grozlj. ŽRELO ob 18. in 20.15 8. junija amer. barv. grozlj. ZRELO ob 18. in 20. 15 10. junija angl. barv. pust. GROF MONTE CRISTO ob 18. in 20. uri Dovje-Mojstrana 5. junija amer. barv. komed. DVA DETEKTIVA ob 20. uri 6. junija amer barv. vestem SODNIK ZA OBEŠANJE ob 20. uri 10. junija amer. barv. grozlj. ŽRELO ob 20. uri Kranjska gora 5. junija amer. barv. vestem SODNIK ZA OBEŠANJE ob 20. uri 6. junija angl. barv. pust. GROF MONTE CRISTO ob 20. uri 9. junija amer. barv. grozlj. ŽRELO ob 20. uri Radovljica 4. junija hongkon.ški barv. pust. KARATE — JEKLENI MLADENIČ ob 20. uri 5. junija amer. barv. KRVAVI BRATJE ob 18. uri, tranc.-ital. barv. ZORRO ob 20. uri 6. junija frane.-ital. barv. ZORRO ob 16. uri, amer. barv. SUPER POLICAJA ob 18. uri, amer barv. KRVAVI BRATJE ob 20 uri 7. junija amer. barv. BIVŠI PE1JATED1 KI D ob 20. uri 8. junija frane. barv. URAR IZ SAINT PAUL A ob 20. uri 9. junija frane. barv. URAR IZ SAINT P AULA ob 20. uri 10. junija amer. barv. BIVŠI PRIJATEIJ KI D ob 20. uri Bled 4. junija amer. barv. KRVAVI BRATJE ob 18. in 20. uri 5. junija hongkong.ški barv. KARATE -JEKLENI MLADENIČ ob 18. uri, amer. barv. SUPER POLICIJA ob 20. uri 6. junija amer. barv. BIVŠI PRIJATELJ KID ob 16. uri, frane. barv. URAR IZ SAINT PA C LA ob 18. uri, amer. barv. TEKSAS EXPRES ob 20. uri 7. junija frane. barv. URAR IZ SAINT PAULA ob 18. in 20. uri 8. junija amer. barv. LJUBIMCI GOSPODIČNE FANI ob 20. uri 9. junija amer. barv. BIVŠI PRIJATEIJ KII) ob 18. in 20. uri 10. junija amer barv. RYANOVA HČI ob 19. uri Katarinska pomlad Turistično društvo Katarina prireja v počastitev krajevnega praznika in 35-letnice vstaje tradicionalno prireditev »Katarinska pomlad«. V prireditvi, ki se bo pričela v nedeljo, 6. junija, ob 14. uri pred šolo na Katarini, bodo sodelovali učenci osnovne šole, pevski zbor ZZB NOV Karol Pahor iz Šiške, za veselo razpoloženje pa bo skrbel ansambel Oktave. -fr »Dan šmarnic« na Slajki Hotavlje — Turistično društvo »Slajka« iz Hotavelj v Poljanski dolini je v nedeljo, 30. maja, na Slajki, vzpetini nad Hotavljami, pripravilo že tradicionalen »dan šmarnic«. Prek celega dne se je v lepem sončnem vremenu zvrstilo na prireditvenem prostoru lepo število obiskovalcev. Mnogi med njimi so se v popoldanskih urah vračali v dolino z lepimi šopki belih šmarnic. -jg »Jurjevanje« v Črnomlju Črnomelj — V soboto, 12. junija, zvečer in v nedeljo, 13. junija, dopoldne bo v Črnomlju, prijaznem mestecu v osrčju Bele krajine, tradicionalna folklorna turistična prireditev »jurjevanje«. Domačini bodo v obeh dneh obiskovalcem predstavili številne krajevne običaje ter posebnosti s tega področja. Nastopilo bo deset izvirnih domačih folklornih skupin ter skupina iz Beltincev v Prekmurju. Na osrednji prireditvi bodo prikazani plesi »zeleni Jurij« in razna kola, svatbeni običaji ter kre-sovanje. Seveda pa si bodo obiskovalci spotoma lahko ogledali še številne kulturno zgodovinske spomenike in kraje znane iz NOB. Znano je, da ima Bela krajina izredno bogato zgodovino. -jg 8. stran — Glas družinski pomen k i Petek, 4. junija 197b .. Potrebujemo: 65 dkg govedine za zrezke, skodelico čiste juhe iz koncentrata, \jrf)lJf*Jl, ZUlLfZl kozarec rdečega vina ali vode, malo moke, maščobo za peko, za nadev pa: J 8 dkg mehkih belih drobtin, 2 tanki rezini mesnate slanine, 2 stroka česna, žličko sesekljane čebule, žličko sesekljane zelene, sesekljan zelen peteršilj, žličko masla in sol. Drobtine zmešamo s sesekljano slanino, strtim česnom, sesekljano čebulo, zeleno in peteršiljem, dodamo pa še stopljeno maslo. S tem nadevom namažemo tanke goveje zrezke, jih zvijemo in spnemo z zobotrebci. Povaljamo jih v moki in rjavo opečemo na maščobi: nato dolijemo juho, vino ali vodo in posodo potisnemo v pečico segreto na 150 stopinj, da se vse počasi peče kake dve uri. Po potrebi jed dosolimo. Beluši so na naši jedilni mizi dokaj redka zelenjava, predvsem zato, ker je nekoliko dražja, če pa beluše gojimo na vrtu, pa so seveda v juniju zelo dobrodošla sprememba jedilnika. Sveže bomo lahko kupovali še do konca junija, kasneje pa se bomo morda odločili za nakup belu-šev v konzervi. Nezgode na izletu marta odgovarja Alenka V. iz Kranja - Iz vzorca blaga, ki ga prilagam, bi rada imela komplet krila in tunike, vendar se ne morem odločiti za model, ki bi bil vsaj malo po modi. Stara sem 28 let, visoka 165 cm, tehtam pa 60 kg. Beluši ali šparglji so najboljši, če jih pripravimo še isti dan, ko smo jih kupili. Če pa tega ne moremo, jih zavijemo v vlažno kuhinjsko krpo in shranimo v temnem in hladnem prostoru, v hladilniku pa v posebnem predalu za zelenjavo. Preden jih de-nemo kuhat, beluše povežemo v šop, vodi pa dodamo malo sladkorja in soli ter žličko masla ali margarine, da imajo milejši okus. Kuhane dobro odcedimo in ponudimo na ogretem krožniku skupaj z maslom. Pred kuho moramo seveda beluše z ostrim nožem olupiti in odrezati spodnji odebeljeni del. Najbolje, če za kuhanje izberemo ozek in visok lonec, povezane beluše pa postavimo v slan krop tako, da so spodnji odrezani deli v loncu, vrhnji del pa lahko celo gleda čez rob lonca. Čas kuhanja je odvisen od velikosti belušev, vendar velja, da so kuhani, ko se glavice na pritisk s prstom vdajo. Običajno jih potem preložimo še v posodo z močno slanim kropom za kako minuto, da izgube morebitni oster okus. Beluše ponudimo lahko samo z maslom, k mlademu krompirju, različnim omakam kot solato, v juhi in podobno. js šolskih klopi Na izlet se navadno odpravljamo z veseljem, ne da bi pomislili na kakšno nezgodo ali neprijetnost, ki bi se nam mogla pripetiti. In prav je tako, s slabimi mislimi že v začetku izleta ne bomo imeli posebnega veselja ne sami ne naši najbližji. Če potujemo z avtom, potem se zanesemo na voznika, da bo pregledal vozilo in poskrbel vsaj za relativno brezhibnost. Pa pustimo avtomobilizem in poglejmo, kaj se nam lahko pripeti recimo v gozdu. Navdušenim gobarjem, ki se podajajo v nepregledne gozdove Jelovice, se je morda že zgodilo, da niso vedeli ne kam ne kod, če so se preveč oddaljili od ceste. Zato je prav, da vedno na neznanem terenu bolj pozorno gledamo okoli sebe in si zapomnimo kakšno značilnost, da bomo znali pot nazaj. Le malokdo se v neznan gozd poda s kompasom ali specialko: vendar pa se poskušajte spomniti, če v gozdu ali na drugem neznanem terenu izgubite orientacijo, kako smo se v šoli učili določevati strani neba: po soncu, po rasti dreves itd. Včasih je dobro slediti kakemu potoku ali reki, da najdemo kako naselje. Če pa ugotovite, da ste resnično izgubljeni, ne preostane drugega kot da si organizirate za nekaj ur življenje, dokler vas ne najdejo. Morda si zakurite ogenj, ki naj da gost dim, Na temnem enobarvnem platnu je zelo lepa drobna vezenina; temno modra obleka na sliki ima izvezen rob izreza in rob podaljšanih ramen ter drobno vezenino na ramenu. da vas bodo lažje našli; ogenj zanetite na višjem mestu in pazite, da ga veter ne razpiha v požar. Tako bi vas sicer hitreje našli, škoda pa bi bila velika. Pametno je, da vedno povemo svojim bližjim, ko se odpravljamo z doma, kam gremo in za koliko časa. Tako nas bodo hitreje pogrešili in ob morebitni nezgodi tudi hitreje našli. Kadar se čepi pri vtiču tako zrahljajo, da nam že nagaja kontakt, jih je treba spet razpreti. Če z nožem zarezo razširimo, se lahko jezički odlomijo, zato čep na vrhu popri-memo s kleščami in s tanjšim izvijačem zarezo nekoliko razširimo na črko o; taka rahla izboklina bo vtič tesno držala v vtičnici. Sezona odrgnin, prask in bušk Če imate doma fantiče, potem že veste, da se s toplejšimi dnevi, ko otroci oblečejo kratke hlače in se zapodijo ven na kolesu ali brez njega, da bodo domov prihajali opraskani, obuškani in potolčeni. Pametno je, da se na to »sezono« kar pripravimo. Vsako prasko vzamemo dokaj resno, če otrok prijoka domov ali pa če moško prenaša neprijetno skelenje in bolečine. Odrgnine ope- remo in poškropimo s pršilom za rane, ki ga dobimo v lekarni. Odrgnine običajno niti ne zavijamo ali lepimo z obliži, manjše rane pa dobijo obliž ali povoj. Prav je, če odrgnine še kasneje pozorno opazujemo: rdečica in oteklina okoli rane ter kljuvanje so znaki zastrupitve. Ne čakajmo še na slabost in vročino, temveč poiščimo zdravniško pomoč. Doma je dobro imeti nekaj pripomočkov za prvo pomoč, da ne bomo brezglavo uporabili v sili karkoli nam pride pod roke. Če otrok zaide v koprive, pekoče noge ali roke polivajmo z mrzlo vodo ali s kakim hladečim mazilom, ki vsebuje mentol. Če otroku pade v oko tujek, ga poskušajmo odstraniti z vogalom čistega robca, ali pa oko izperemo z mlačno vodo: hujše zadeve pa mora videti zdravnik. Če se otrok smuka okoli ognja ali drugih vročih stvari ali tekočin in stakne opeklino, mu jo hladimo pod tekočo mrzlo vodo: ne uporabljajmo pa raznih olj ali maž, ki niso učinkovite. Marta — Krilo naj bo ozko z razporkom na eni strani, pokriva pa naj kolena. Zapenja se z zadrgo ob strani. Tunika ima kimono rokava, ki segajo čez komolce; krojena je ravno in pokriva boke. Zraven se nosi pas. Storila sem ji krivico Nad vrtovi je plaval spokojni mir vedrega popoldneva. Poslednji in zelo topli žarki zahajajočega sonca so božajoč zlatili skrbno negovana polja in vrtove. Napovedovali so Žito in mak Ob vznožju hriba je njiva. Prišel je kmet in posejal pšenico. Pšenica je rasla in delala zlate klase. Rasel pa je tudi mak, ki ga pšenica ni marala in tudi kmet ga je poskušal zatirati. Neko nedeljo pride kmet na njivo, nič ne reče, le zmajuje z glavo, nato pa gre. Pšenica se razjezi nad makom in reče: »Zakaj me ti uničuješ, bila bi lahko veliko lepša, pa mi ti jemlješ hrano in svetlobo?« »Tudi jaz moram živeti. Zakaj ti niso všeč moji lepi rdeči cvetovi? Če ne bi bilo mene, bi bilo dolgočasno na tej osamljeni njivici,« skuša mak pomiriti pšenico. »Nehaj!« se razjezi pšenica. »Misliš, kako si lep, otresaš tisti rdeči cvet in sam ne veš, kako bi se obrnil, da bi se bolj videl!« »Ti pa misliš, kaj si, da jaz ne bi smel zaradi tebe rasti tukaj!« »Ko mene požanjejo, me zmeljejo, dobijo moko in iz moke kruh. Kaj pa iz tebe?« Mak je molčal, bil je užaljen, da ga pšenica ne mara. Ni mogel razumeti, zakaj ne bi mogla rasti skupaj. »Nič!« zakriči pšenica. »Jaz sem koristna rastlina! Ti pa samo uničuješ. Ne maram te! Uničuj koga drugega in ne mene!« »Saj te ne uničujem! Kaj sem ti storil? Zakaj ne bi bila prijatelja? Misliš, da bi bila visoka sto metrov in več in iz čistega zlata, da bi te vsi občudovali in marsikdo se ne bi mogel premagati, da bi te požel. Motiš se! Če ne bi bilo mene, še taka ne bi bila kot si,« se razjezi mak, ki ne more več prenašati, da bi ga nekdo ves čas poniževal. »Daj, nehaj, kaj si neumen, da bi bila grša, če tebe ne bi bilo! Ali si že čisto ob pamet? No, ja, saj si lahko, saj si že dovolj star, že toliko časa me uničuješ in mi ne pustiš lepo živeti!« Takrat pa ju pri prepiru zmotijo koraki. Oba utihneta. Prišel je kmet, ki je škropil plevel. Tudi mak je legel na zemljo in za nekaj časa je bilo konec prepirov. Pšenica pa je za nekaj časa svobodno rasla, nato pa je zrasel nov plevel in tudi ta ni pustil pšenici svobodno živeti. Marija Demšar, 5. b r. osn. šole Prešernove brigade, Železniki prijetno svežino večera pod krošnjami velikih dreves. Sedela sem za mizo ter pisala domačo nalogo. Med vrati se je pojavila mati. Prosila me je, da bi ji prišla pomagat v kuhinjo, kjer je pripravljala večerjo. »Daj me no pusti pri miru!« sem odgovorila z zlobnim glasom. »Prav!« je rekla ter odšla. Na moje srce je legla temna senca. Hitro sem stekla v kuhinjo, da bi se ji opravičila, a se ji nisem mogla. V mislih sem imela le eno željo, da bi ji ponoči odleglo. Vendar sem se krepko zmotila. Tudi naslednji dan se še ni videlo sreče in ljubezni v njenih očeh, ustnice se niso več smehljale kakor pred nekaj dnevi. Ves dan sva bili redkobesedni. Če sem z njo spregovorila, mi je ona s kratkimi in ihte-čimi besedami odgovarjala. Dobro sem vedela, kaj jo teži. Še sedaj ne vem, ali je pozabila tisti dan. Mogoče je, ampak v njenem srcu je bolečina, ki sem ji jo storila. Vida Aljančič, 7. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič, novinarski krožek Na Begunj ščici Prvič sem šla na Begunjščico, ko sem bila stara šest let. Na pot smo šli s stricem, sestričnama, bratrancem in bratom. Do Planince smo se peljali z avtom, potem pa smo nadaljevali pot do Roblekovega doma. Kjer je bilo blato, me je stric nesel, ker sem imela slabo obutev. Na Roblekovem domu smo malicali. Stric mi je kupil tudi značko. Potem smo se napotili proti vrhu. Uhajala sem in ker je bilo nevarno, me je stric privezal na vrv. Bilo je veliko skal. Ko smo prišli na vrh Begunjščice, sem dobila celo nekaj žigov na roko. Tudi slikali smo se. Ko smo se vračali, sem bila še vedno privezana na vrv. Mirjam si je ob skali obdrgnila koleno, vendar ni bilo hudega. Na poti na Planinco smo nabrali nekaj murk in planik. Tega dne se zelo rada spomnim, ker sem videla veliko lepega in ker sem bila prvič v gorah. Tadeja Borštnar, 3. a r. osn. šole Petra Kavčiča, Škofja Loka Kapljica dežja pripoveduje Dežuje. Ulice so mokre in ljud je se sprehajajo z dežniki. Otroc veselo skačejo po lužah in za po hvalo jih mamice povlečejo zi ušesa, v slabšem primeru dobij< angino. Ogledujem si ta vrve skozi okno. Premišljujem to in ono in v mračnem popoldnevu s« zasanjam. V sebi začutim, kako j( svet pravzaprav lep. Toda ali j« res? ... Na to vprašanje pa ni bilo od^ govora. Kar pade majhna kapljic ca dežja na šipo in ta mi je dala^ odgovor. Takole mi je pravila: »Da, da, res svet je lep, toda ljudje niste! Me kapljice smo vse ena-: ke. Živimo v slogi vse do konca, ko nas pogoltne zemlja, morje ali pa nas izsuši sonce. Ne poznamo prepira. Oblak ni lep življenjski prostor, toda rada ga imam. Zato poglejte okrog sebe, Zemljani! Kaj ni čudovita narava? Res, lahko bi bilo zelo prijetno pri vas, pa ni! Pa ste tega sami krivi! Zakaj je treba vojn? Zato, ker ste ljudje tako hudobni! . . . Ne znate ljubiti drug drugega, ne znate! Ali se sploh zavedate, kakšen prepad; zija med vami? Če boste tako nadaljevali, ne boste nikamor prišli. Vsem gre samo za denar. Za de« nar bi celo ubili soseda. Kaj boste ljudje res postali roboti, strojjj brez srca, brez duše, brez ču| stev ...! In laž. Če bi me vprašali, kaj jJ najgrše, najbolj črno, bi vam od* govorila, da laž. Poskusite zažil veti drugače, brez sovraštva.« Vest mi ni dala miru. Kar naprej so mi prihajale njene besedd na misel. In moji obupni klici nšt pomoč, bi se razbili v nič, kot se je, razbila ta majhna kapljica. In to zato, ker smo ljudje tako brez* srčni. Metka — iz glasila osn. šole Simona Jenka, Kranj, Vaje »Urar« Svet stoji na stebrih tehnike. Da pa stroje in razne druge naprave lahko uporabljamo, nam je potrebno znanje. Učiti pa se moramo že od mladih nog. To ve tudi brat, saj večkrat kaj »popravlja«. Presenečenje Pisala sem domačo nalogo in kar naenkrat mi je na beli površini zvezka pristala majhna rdeča žival s sedmimi pikicami, ki so bile kakor madeži posejani na rdeči svileno gladki površini. Oči, ki so se mi prej že začele zapirati, so se sedaj od začudenja široko odprle. »Kaj pa ti tukaj v. tem mrazu?« sem jo nagovorila. »Ali si se jeseni pozabila zariti v toplo zemljo? Kje si tičala, da si zamudila tisti čas, ko gredo takele živalce spančkat? Le kam te naj denem, ko je povsod samo sneg, saj bi še zmrznila?« sem jo spraševala, čeprav sem vedela, da odgovora ne bo. Položila sem jo na prst, ki je bil zanjo gotovo dolga bela cesta, čeprav ga je kaj hitro prehodila. »A, že vem,« sem ji rekla, »kar na tale kaktus te bom dala, boš pa sama izvolila drugam, če ti na njem ne bo všeč.« Potem sem čisto pozabila nanjo. Šele naslednji dan, ko sem prišla iz šole, sem pogledala, kje je. Ni je bilo več na včerajšnjem mestu, toda ko sem premišljevala, kaj naj napišem za spis, me je prišla ponovno obiskat. Irena Petrič, 8. b r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas *| ^ a ^ a o to co ca .S I ^ O M .x» --3 r: ^ 3 O c g Zadnjič si je zaželel, da bi popra ljal ure. Kot nalašč se je že nekaj d kasneje za vedno ustavila budili1 Franci jo je imel v rokah, ko še 1 odbila zadnje sekunde. »Boš videla, da jo bom popravil je govoril. »Kmalu bo spet stala t televizorju in pridno štela minut«' »Bomo videli!« sem se nasmehi1} la, saj sem poznala njegov tram storček, ki je bil upokojen, še pred^ je docela omagal. Franci je takoj sedel k mizi in m odprl. Koliko čudes je opazil! P' vsako posebej me je opozarjal, n* vendar pogledam. Potem se je začel' operacija. Prsti so previdno jem* »organe« iz trebušne votline, doki* ni bila prazna. Ogledoval si je ogrod je, kazalce, vzmeti in seveda zoba*1 kolesca. Več kot dvajset jih je bilo 1 vsaj meni se je tako zdelo. Vse popoldne je bila razdrta budil ka v središču pozornosti, potem P se je iz službe vrnila mama. Lahko' mislite, da je ni bila vesela. »Glej, da jo boš tudi sestavil!« I rekla in ga s tem postavila pred te* ko nalogo. Sestaviti uro namreč! Franci si ni pulil las. Najprej ji lepo vlagal steklo, številčnico s ki zalci in vzmeti, potem pa še kolescf Zdaj pa je zmanjkalo prostora! K&1 bi dal vso kramo, ki je še ostala »Oh, jaz se moram še učiti. Ul bom pa jutri sestavil!« je bil brat0; izgovor. Tisti »jutri« pa še ni prišel in tijfl brž še ne bo kmalu. Marija Miklavčič, 8. c r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas Torek, 4. junija 1976 nagradna križanka od vsepovsod za smeh Glas — 9. stran 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 ■ 15 16 17 I ■ 18 19 ■ 20 21 i ■ 22 23 ■ 25 ■ 26 27 28 29 mL 32 ■ 33 Ti Z ■ 35 ■ 36 37 38 ■ 39 40 41 42 ■ 44 ■ L 46 47 48 ■ 49 50 ■ 52 53 54 55 56 57 Rešitev nagradne križanke z dne 28. maja: 1. Krupp, 6. grupa, 11. teater, 12. Rudolf, 14. krak, 15. heroj, 17. Tour, 19. lan, 20. kaliber, 22. dno, 23. AM, 24. serabanda, 26. KK, 27. sonet, 29. tar, 30. eniea, 32. Nilot, 34. včasi, 35. AT, 36. advokatka, 40. ob, 42. bas 44. Arcadia, 45. INA, 46. anat, 48. dedek, 49. Avar, 50. Afrika, 52. lajnar, 54. ekran, 55. Aččen Izžrebani reševalci: prejeli smo 101 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Marjan Stenovec, 64000 Kranj, Britof 176; 2. nagrado (40 din) Minka Poličar, 64000 Kranj, Zupančičeva 3/1; 3. nagrado (30 din) Melhior Dacar, 64260 Bled, Poljska pot 6. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do torka, 8. junija, na naslov: ČP Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din. Vodoravno: 1. igra na konjih z leseno žogo, 5. okrasna vrtna cvetlica, 9. koralni otok, 13. prvina, osnova, sestavni del sploh, 15. viharno pozdravljanje ali vzklikanje, navdušeno odobravanje, 17. lov na kite, 18. enota za merjenje količine alkohola v alkoholnih pijačah, 19. Gustav Ipavec, 20. zgodovinski otok na Donavi blizu Orsove, potopljen v akumulacijskem jezeru HE Djerdap, 22. Rudi Čajavec, 23. medena rosa, sladek sok nekaterih rastlin, ki so ga predelale ušice, 25. borišče; znamenitost Pulja, 26. prva najstarejša plast in oddelek jure v geologiji, 28. muza ljubezenskega pesništva, 30. star izraz za ilovico, 31. maščoba, pridobljena iz smetane, 32. Dušan Hrovatin, 33. umetni mednarodni jezik, ki pa se ni uveljavil, 35. valjasta pločevinasta ali lesena posoda za tekočine, 36. pijača starih Slovanov, 37. kamnita gmota, tudi tonska lestvica, 39. lošč, 41. izmerjena višinska točka na zemljevidih, 43. kopališče in klimatsko zdravilišče v Boki Kotorski, v zalivu Topla, 45. Verdijeva opera, 48. oče, 49. opozorilo, posvarilo, 51. prislov rajši, vprašalnica ah, 52. pohorski granit, 54. taktično ravnanje, 56. način japonskega aranžiranja cvetja, 57. atenski državnik in vojskovodja, Aristeides. Navpično: 1. obrtnik živilske stroke, 2. predstavnik ali nosilec oligarhije, oblike vladavine, 3. letna članarina, 4. reka v Etiopiji, ki se izliva v Rudolfovo Jezero, 5. elektroda za dovajanje električnega toka, 6. reči, predmeti, 7. italijansko moško ime, Rimski, 8. hrib pri Beogradu, 9. ime slovenskega pianista Bertonclja, 10. veletok v jugozahodni Aziji, z Evfratom se združi v Šat'al Arab, 11. priprava za ojačevanje, krepčilo, 12. industrijska rastlina, vlakna so za platno, 14. ime slovenske mladinske pisateljice Perocijeve, 16. angleško svetlo pivo, 21. zidarska žlica, 23. strd, pridelek čebel, 24. hribovita grška pokrajina, kjer so Atene, 26. veliko vodno vozilo, 27. važna začimba, 29. vzvišena lirska pesem, 31. že izumrla, velika, noju podobna ptica iz Nove Zelandije, 34. olivno zelen mineral, magnezijev in železov silikat, 35. kdor nabira ali kuha smolo, 37. partizansko ime narodnega junaka Franca Rozmana, 38. ženska oseba iz Tavčarjeve »Visoške kronike«, 39. izbrana družba, izbranci, 40. najvišja ali najnižja cena, 41. ljubkovalno žensko ime, Katarina, 42. kopno, obdano z vseh strani z vodo, 44. sto kvadratnih metrov, 46. partizansko ime junaka S. Semiča, tudi starodaven narod v Dakiji, 47. staro industrijsko mesto na desnem bregu reke M ures v zahodni Romuniji, 49. nagon, naslada, 50. partizansko ime Hinka Bratuša, tudi kratica za Organsko kemično industrijo, o3. Adam Bohorič, 55. avtomobilska oznaka za Trst. ŠAHOVSKI KROŽEK Odporna točka in prekinitev zaščitne linije Polje, na katerem stoji figuru, ki jo Podpira lastni kmet, nasprotni pa je ne niore prepoditi, je značilno po tem, da se njegova figura upira delovanju določene nasprotnikove figure oziroma to delovanje Prekinja, denimo trdnjave na liniji. Taksno polje imenujemo odporna točka. Polje, na katerem stoji kmet v tem primeru pa je oporna točka; na kmeta se opira figura z odporne točke. Lovec se je zasidral na odporni točki in prekinil kmetu d5 zaščito po liniji d. 1. ... 2. h2 h4! Le6 - f7 Ščiti svojega skakača pred g7 — g5 in preti s 3. a4 —a5. Na pohlepno jemanje 2. Sf4 x d5 bi črni imel po Sc6 x e5 3. Sd5 Xb6 + a7 x b6 4. Ld6 x e5 Dd7 x d2 5. Tdl x d2 Td8 x d2 6. Te2 x d2 Th6 - e6, ne glede na materialni primanjkljaj, Se lepe možnosti na remi zaradi raznobarvnih lovcev. Th6 x d6 Crni je stisnjen, zato išče možnosti v taktičnem zapletu. 3. e5 x d6 4. Dd2 - c3 5. De3 - f3! 6. Sf4 x d5 7. Te2 - e7+ ! Dd7 x d6 Dd6 - a3 g7 - g6 Ka8 - b7 Poenostavitev pozicije. Beli z dovršeno tehniko uveljavi prednost. Pozicija na sliki je iz partije Keres — Eli-»Kases (Mar del Plata 1967). Beli je povečal Pritisk na slabega kmeta d5 posredno, in *>cer tako, da je izkoristil odporno točko 06. 7......... 8. SdS xe7 + 9. Tdl xd8 10. Td8 - dl 11. a4 - a5! 12. a5 x b6 13. Tdl - al + 14. Df3 - f4 15. Df4 - b8 + 16. Db8 - d6 + Sc6 x e7 Kb7 - a6 Da3 x e7 De7- e6 Lf7 - e8 Le8 - c6 Ka6 x b6 De6 - e4 Lc6 - b7 črni seje vdal *• La3 - d6! Na Lb7 - c6 sledi 17. Tal — bi + in matiranje z damo. dr. S. Bavdek tth Če pri svojem prodajalcu ne dobite zamrzovalne skrinje LTH, jo lahko kupite direktno v tovarni. Do konca junija skrinjo dostavimo na dom brezplačno. brali smo za vas Ta lahka poletna obleka za vsak dan je izdelana iz mešanice bombaža in sintetike. Tiskani vzorec je umirjenih barv, ovratnik je srajčni, rokavi pa segajo do komolcev in imajo manseto. Naprodaj je v številkah od 36 do 44 v prodajalnah TRIGLAV KONFEKCIJE v Kranju, Kamniku in Tržiču. Cena: 273 din JARO nosi ime tale moška pletena srajca iz hladnega in pralnega bombaža, izdelana v radovljiški ALMI-RI. V kombinaciji beige z rjavimi, zelenimi ali modrimi črtami in prav takšno zadrgo ter v velikostih od 46 do 52 se dobe v ALMIRINI industrijski prodajalni v Radovljici in drugih prodajalnah s pleteninami po Gorenjskem. Cena: okrog 165 din Čudovito ročno delo je ta garnitura predposteljnikov. Iz čiste volne so, osnovna barva je surova bela, ki prehaja v vedno temnejšo, do temno rjave, v sredini pa jih poživlja živahna oranžna barva. Izdelali so jih v naši poznani tovarni preprog ZVITEX Zabok, naprodaj pa so v MURKINI MODI v Radovljici. Velikosti: 1 kos 150 x 240 cm, 2 kosa 140 x 0,70 cm. Cena: 4933,40 din Za vroče dni bo za našo punčko kot nalašč mehka oblekica iz bombažnega trikoja, ki lepo vpija vlago. V velikostih od 4 do 6 let, v rumeni in oranžni barvi se dobe v ZARJINI specializirali otroški trgovini na Jesenicah. Cena: od 69,50 do 79,50 din Spodnjebitenjska cerkvica sv. Miklavža; nekoč posvečena sv. Vidu, ki je dal ime vsem trem Bitnjam. NA SORSKEM POLJU (Pomenki o Žabnici, Spodnjih, Srednjih in Zgornjih Bitnjah ter o Šutni, Čepuljah, Planici in Lavtarskem vrhu) (22. zapis) Zadnjič sem omenil, kako zanemarjen, nasmeten je kraj smrti dveh junaških deklet ob mlinu na Rdeči poti v Spodnjih Bitnjah. Prav enako sem pogodrnjal, ko sem gledal zanemarjeno, le na pol zasuto in z gozdno navlako prekrito jamo, v kateri so bili takoj po tragediji na Rovtu nad Crngrobom pokopani Stane Žagar in njegovih štirinajst tovarišev. — Ne mislim, da bi jamo uredili kot cvetlično gredo — le izravnali naj bi jo, da bi zemljo, ki je prva popila kri naših padlih borcev, sčasoma prekrila čista gozdna rast, praprot in resje. Vsaj to bi se dalo storiti. Ne s stroški — le z dobro voljo! In s hvaležnostjo, s spoštovanjem . . Tudi prostor, kjer so se nekdaj ob Rdeči poti vrtela mlinska kolesa in kjer so bile položene rake, bi naj bil vsaj čeden, ozelenel — ne pa da je le smetišče, kar ogabno smetišče. Pa vendar sta prav tu, kjer stoji zdaj kup grdih odpadkov, izkrvaveli hrabri borki Anica Šolar-Nežka in Maksa Rozman-Tatjana. Vse te besede seveda nočejo biti le plah predlog, klic v gluho lozo — hočejo pa biti glasen, zahteven apel, poziv Bitenjcem in Zabničanom, da stvari dostojno urede. No, brž pa moram povedati, da so Strašani spomin na svojo sovaščan-ko Makso Rozmanovo kar zares lepo počastili. Na poslopju Vzgojno-varstvenega zavoda v Stražišču je vzidana temno siva pokončna marmorna plošča v velikosti HOcm X 80 cm, z vklesanim in pozlačenim napisom: Svojo mladost je hrabra partizanka Maksa Rozman-Tatjana darovala domovini 10. 12. 1943. Iz njene rdeče krvi naj lije sreča v srca mladega rodu! SPODNJE BITNJE Res je že čas, da se od crngrob-skih pravljic ter od pripovedk o Dimežu in njegovi Katrici, vrnem na trdnejša krajepisna tla. Toda v opravičilo tem skokom vstran navedem le besedo v podnaslovu teh zapisov, da so to le pomenki, ne kaki suhoparni, skopi opisi krajev na ljubem Sorskem polju. Spodnje Bitnje so bile nekoč izrazita razpotegnjena obgozdna vas, ki so jo ustanovili pred tisočletjem naseljeni Bavarci tik pred vlažnimi logi. Bržčas zato, da so rodno ravan na vzhodu obdržali za kmetovanje. (Kako narobe pa načrtujemo danes: sredi rodovitnih polj gradimo hiše in tovarne .. .) Urbarja iz 1. 1291 in 1. 1318 izpričujeta, da so Spodnje Bitnje pripadle županiji Bavarcev in da je bilo tedaj na tem ozemlju že 47 kmetij. — Stara poročila vedo še povedati o strašni kugi, ki je morila tod v letih 1553, 1557, 1625 in 1627. Sedaj štejejo Spodnje Bitnje blizu 170 prebivalcev, ki so bodisi kmetje, bodisi delavci. Največkrat pa oboje. Najčešča kombinacija: stari so doma, mladi pa se vozijo »na šiht«. V prostem času pa seve pomagajo na kmetijah. Zato Spodnje Bitnje ne Veljajo za ubogo vas. Kot tudi vse druge vasi na tem robu Sorskega polja ne. Kmetijske kulture zastopata krompir in druga povrtnina. Živinoreja je načrtna in uspešna. Lahko celo trdim, da je preusmerjenost kmetij v izrazite živinorejske »obrate« kar vzorna. Prodaja velikih količin mleka in spitane živine bogati tako Zabničane kot Bitenjce. Ko pa v Spodnjih Bitnjah poljedelstvo še ni bilo tako razvito kot je danes, ko je tudi živinoreja bila bolj skromna, se je dosti bitenjskih kaj-žarjev in malih kmetov pozimi ukvarjalo s sitarstvom, ki pa je v novejši dobi zaradi slabega zaslužka povsem zamrlo. Za Spodnje Bitnje velja povedati, da so tu še v Valvasorjevi dobi govorili mešanico slovenščine in nemščine. Po spričevanju starih urbarskih knjig je bitenska cerkev najstarejša med vsemi podružnicami v fari. Prvi njen patron je bil sv. Vid, po kate- Del ravnega lesenega stropa iz spodnjebitenjske cerkvice sv. Miklavža. rem se tudi vas imenuje Bitno, to je Vitno, in je še njegova podoba ali njegov kip na vrhu velikega oltarja. Kdaj in zakaj se je moral sv. Vid umakniti sv. Miklavžu, to ni znano. V začetku je bila tudi ta podružnica, enako drugim starejšim cerkvicam, brez stolpa, prav nizka, z lesenim stropom in edinim oltarjem. Stolp je bil pozneje pozidan. GOTSKA CERKEV erkev v Spodnjih Bitnjah je zelo stara, menda celo naj-starejša izmed vseh podružničnih cerkva starološke fare. Sicer pa je prav svetnik — sv. Vid — ki mu je bila nekoč posvečena cerkev v Spodnjih Bitnjah, dal ime vsem Trem vasem tega imena (glej razlago krajevnega imena v 19. zapisu). Kdaj so »razstoličili« sv. Vida in na njegovo mesto postavili sv. Miklavža, nisem našel nikjer zapisano. Najbrž je to storil kak duhovnik na svojo roko. Cerkev v Spodnjih Bitnjah velja za ohranjen primer gotske cerkvene ureditve. Še vedno — ena od redkih cerkva pri nas — ima lep, okrašen raven lesen strop, značilnost onega časa, ko cerkva še niso obokali. Poleg stropa so v cerkvi dragoceni tudi trije zlati oltarji in freske (iz1 15. stoletja) v presbiteriju. Sedanja cerkev sv. Miklavža v Spodnjih Bitnjah je bila zgrajena 1. 1423, na istem mestu je stala nje prednica, prvotna cerkev sv. Vida. Bile pa so cerkvice v onih časih nizke stavbe, celo brez zvonikov. Tako je bil tudi stolp sedanje cerkve sv. Miklavža sezidan šele pozneje. Omeniti moram še prelepo oljno podobo iz 1. 1697 (renovirana je bila 1. 1905), ki predstavlja pomor nedolžnih otročičev. Podoba je postavljena v stranskem oltarju. C.Z. »Čudež« v Ameriki V zalivu Mobile Bay v Alabami v ZDA se nekajkrat na leto dogaja »čudež«, da ribe kar same skačejo v mreže. Znanstveniki še niso znali razložiti tega pojava. Ob določenem letnem času se ribe namreč v velikih trumah nagnetejo ob 30 km dolgi obali in zaradi pomanjkanja prostora se pogosto poganjajo v zrak. So tako na kupu, da jih prebivalci odnašajo s košarami. Nič novega Ameriški zdravniki so se v zadnjih letih veliko ukvarjali z vzroki sivenja las. Prišli so do zaključka, da je najboljše zdravilo proti sive-nju zmerno življenje, brez pretresov in skrbi. To pa so vedele že tudi naše babice. radio i sobota 5.00 8.08 9.05 9.35 10.15 11.03 12.10 12.;») 12.40 13.30 14.0.r) 15.30 15.45 16.46 17.05 17.30 18.05 19.40 19.50 20.00 21.15 21.30 23.05 1.03 2.03 3.03 4.03 Dobro jutro Glasbena matineja Pionirski tednik Glasbena pravljica Kdaj, kam, kako in po čem Salem dni na radiu Godala v ritmu Kmetijski nasveti Veseli domači napevi Priporočajo vam S pesmijo in besedo DO Jugoslaviji Glasbeni intermezzo Vrtiljak 8 knjižnega trga Na poti v Colombo Oremo v kino Poletni divertimento Minute z ansamblom Francija Puharja Lahko noč, otroci Slovenska popevka 76 Za prijetno razvedrilo Oddaja za nase izseljence S pesmijo in plesom v novi teden Zvoki iz naših krajev Glasbena skrinja Koncert po polnoči Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.(M) 13.00 13.33 14.00 14.20 16.00 16.15 16.40 17.40 17.50 18.00 18.40 Sobota na valu 202 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov Popevke brez besed Odrasli tako, kako pa mi Z vami in za vas Naš podlistek Majhni zabavni ansambli Glasbeni casino Svet in mi S pevko Eldo Viler Vročih sto kilovatov Partiture lahke glasbe Tretji program 19.05 Iz slovenske *■ zborovske tradicije 19.30 Večerna promenada z Richterjem 20.35 Dvignjena zavesa 20.55 Sobotni operni večer 22.15 Sobotni nočni koncert 23.55 I/, slovenske poezije nedelja 5.00 Dobro jutro 8.07 Radijska igra za otroke — F. Puntar: Holadrija 8.45 Skladbe za mladino 9.05 Še pomnite, tovariši 9.55 Vojaki, dober dan 10.05 11.20 13.20 13.46 14.05 16.00 19.40 19.50 20.00 22.20 23.05 23.15 Prvi aplavz Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Nedeljska reportaža Obisk pri orkestru James Ooognev Nedeljsko popoldne Radijska igra — B. Runeborg: V misli zatopljeni tekač Glasbene razglednice Lahko noč, otroci V nedeljo zvečer Skupni program JRT Literarni nokturno V lučeh semaforjev Drugi program 8.03 Zvoki za nedeljsko jutro 8.15 Stop pops 20 9.35 Mladina sebi in vam 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana in vokalnimi solisti 10.35 Naši kraji in ljudje 10.50 Cocktail melodij 11.33 Melodije pO pošti 13.18 Filmska glasba 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glaslia i/, starega gramofona 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 19.05 Izbrali smo za vas 20.35 Naši znanstveniki pred mikrofonom 20.50 Poletni koncert domačih in tujih izvajalcev 22.00 R. VVagner: Lohengrin, odlomki 23.00 Za nas muzicirajo 23.55 Iz slovenske poezije 4.30 8.08 9.05 9.20 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.30 15.30 15.45 16.45 17.05 18.00 18.25 ponedeljek Dobro jutro Glasbena matineja Pisan svet pravljic in zgodb Izberite pesmico Slovenske ljudske pesmi v priredbah Kdaj, kam, kako in po čem Za vsakogar nekaj Veliki revijski orkestri Kmetijski nasveti Pihalne godbe na koncertnem odru Priporočajo vam Pojo amaterski zbori Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Vrtiljak Z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana Studio ob 17.00 Melodije in nokturni Lucijana Marije Skerjanca Zvočni signali 19.40 Minule z ansamblom Franja Zorka 19.50 Lahko noč, ol rooi 20.00 Ce bi globus zaigral 20.30 Operni koncert 22 20 Popevke iz jugoslovanskih st udijev 23.05 Literarni nokturno 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki iz studia 14 14.00 Nenavadni pogovori 14.20 Z vami in za vas 16.05 Jazz na II. programu 16.40 Za mladi svet 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Sprehodi po tuji zborovski literaturi 19.45 Za ljubitelje stare glasbe 20.35 Znanost in družba 20.50 Večeri pri slovenskih skladateljih 22.30 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije 8 torek 4.30 8.08 9.05 9.30 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.40 15.30 15.45 16.45 17.05 18.00 19.40 19.50 20.00 20.30 21.38 22.20 23.05 23.15 Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za srednjo stopnjo Iz glasbenih šol ' Kdaj, kam, kako in po čem Promenadni koncert Danes smo izbrali Kmetijski nasveti Po domače Priporočajo vam Iz dela Glasbene mladine Slovenije Na poti s kitaro Glasbeni intermezzo Vrtiljak Spomini in pisma Studio ob 17.00 Koncert po željah poslušalcev Minute z ansamblom Silva Stingla Lahko noč, otroci Slovenska zemlja v pesmi in besedi Radijska igra — M. Miller: Želva Maurocordatos Zvočne kaskade Pota jugoslovanske glasbe Literarni nokturno Popevke se vrstijo Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT 14.00 Na izvirih ljudske glasbene ust varjalnosti 14.20 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Disco podnevi 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 19.20 20.00 20.35 20.55 22.30 23.15 23.55 Glasovi časa Recital sopranistke EleneSuliotis Chopin: Nokturni in poloneze Sodobni literarni port ret: Meša Selimovič Dunajski glasbeni večeri Car starih glasbil Tri orkestrske glasbe Iz slovenske poezije sreda 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Nenavadni pogovori 9.25 Zapojmo pesem 9.40 Samoupravljanje s temelji marksizma 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Urednikov dnevnik 12.10 Opoldanski koncert lahke glasbe 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Holandske pihalne godbe vam igrajo 13.30 Priporočajo vam 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Loto vrtiljak 16.45 Loto vrtiljak 16.45 Sprehodi instrumentov 17.05 Studio ob 17.00 18.00 Iz repertoarja zborov jugoslovanskih radijskih postaj 18.25 Pojo naši operni solisti 19.40 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom 19.40 Lahko noč, otroci 20.00 Koncert iz našega studia 22.20 S festivalov jazza 23.05 Literarni nokturno 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 V ritmu Latinske Amerike 14.00 Na izvirih ljudske glasbene ustvarjalnosti 1 1.20 Z vami in za vas 15.40 Pop integral 16.40 Iz slovenske ptodukcije zabavne glasbe 17.40 Svetovna reportaža 1 7.50 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanja melodij Tretji program 19.05 Koncert m divertimento 20.00 Iz albumov Alojza Srebotnjaka in Marija Kogoja 20.35 K uit ura danes 20.50 J.Offenbach: Hoffmannove pripovedke, odlomki 22.10 Razgledi po sodobni glasbi 23.65 Iz slovenske poezije četrtek 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo 9.35 Slovenska umetna pesem 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji 12.10 Zvoki znanih melodij v izvedbi velikih plesnih orkestrov 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Od vasi do vasi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Iz glasbenih šol 14.40 Med šolo, družino in delom 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Vrtiljak 16.45 Naš gost 17.05 Studio ob 17.00 18.00 Popoldanski koncert 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer 21.40 Lepe melodije 22.20 Slovenska instrumentalna. glasba 23.05 Literarni nokturno 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Glasbeni drobiž od t u in tam 1 4.00 Samoupravljanje s temelji marksizma 14.20 Mehurčki ' 14.33 Z vami in za vas 16.00 Okno v svet 16.10 S pevci jazza 16.40 Top albumov 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Panorama slovenskih pepevk 18.40 Z velikimi zabavnimi orkest ri Tretji program 19.05 Vprašanja telesne kulture 19.10 Večerni cohcertino 20.00 Zborovska kultura predklasičnih dob 20.35 Mednarodna radijska univerza 20.45 Dubrovniške letne igre 1975 22.00 Velike partiture 22.40 Prijetni občutki, ko prideš na deželo 23.55 Iz slovenske poezije 1 1 petek 4.30 8.08 9.06 9.30 10.15 1 1.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.30 15.30 15.35 15.45 16.45 17.05 18.00 19.40 19.50 20.00 21.15 22.20 23.05 23.15 0.05 1.03 2.03 3.03 4.03 Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za nižjo stopnjo Jugoslovanska narodna glasba Kdaj, kam, kako in po čem Po Talijinih poteh Revija orkestrov in solistov Kmetijski nasveti S pihalnimi godbami Priporočajo vam Mladina poje Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Napotki za turiste Glasbeni intermezzo Vrtiljak Z ansamblom Bojana Adamiča Studio ob 17.00 Domači glasbeni umetniki Minute z ansamblom Mihe Dovžana Lahko noč, otroci Stop pops 20 Oddaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih Literarni nokturno Jazz pred polnočjo Ples do enih Melodije na našem valu Koncert po polnoči Majhni ansambli na tekočem traku Paleta akordov Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel ob mediteranu 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo televizija i 16.20 17.10 17.25 19.15 19.30 19.50 20.00 21.20 21.30 21.50 sobota Veliki raziskovalci — serija, B Obzornik Nogomet Hajduk : Celik — prenos iz Splita (Zg) Risanka TV dnevnik Tedenski zunanjepolitični komentar Mož, ki seje manjšal — ameriški film M oda za vas, B TV dnevnik Slovenska popevka 76 — posnetek, B 23.00 625 Oddajniki II. TV mreže 16.00 Rokomet Jugoslavija : SZ — prenos 18.30 T V novice 18.45 Sedem dni 19.05 Grof MonteCristo 19.30 TV dnevnik 20.00 TV znanci: Švica 22.00 24 ur 22.20 TV znanci: Švica — nadaljevanje 23.40 Prva svetovna vojna TV Zagreb — I. program 15.25 T V dnevnik 15.45 T V koledar 15.55 Plus pet 16.55 Kapetan Mikula Mali 17.25 Nogomet Hajduk : Celik — prertos 19.30 T V dnevnik 20.00 Pet lahkih komadov — ameriški film 21.50 Slovenska popevka 76 — posnetek 23.00 TV dnevnik 8.45 8.50 9.20 10.00 10.45 11.30 12.30 14.10 14.45 15.15 16.35 nedelja Poročila Repulbiška revija mladinskih pevskih zborov v Zagorju - 2. del 625 Bitka za ranjence — nadaljevanka, B Otroška matineja: Mihec iz Lbnneberga, B, Zgodbe o Poluhcu, B Ljudje in zemlja Poročila Pisani svet, B Atletski pokal Jugoslavije — reportaža Igre brez meja, B Risanka Mladi ameriški pisatelj Horace McCoy je napisal izredno uspeli roman o tako imenovanih »maratonskih plesih«, ki so bili v tridesetih letih po ZDA velika moda. To je bil hkrati čas težke gospodarske krize, ki je s svojo brutalno neusmiljenostjo vse bolj zaostrovala individualne probleme posameznikov. Tudi junaki filmske priredbe Konje streljajo, mar ne? so zaznamovani od gospodarske depresije. Brez dela in brez hrane iščejo poleg drugega priložnost za zaslužek in osebno afirmacijo v maratonskem plesu, ki ga režiser Syd-ney Pollack prikaže v vsej težavnosti in neizprosni borbi za obstanek. V filmu igrajo poleg Jane Fonda (na sliki) še Michael Sarrazin, Susannah York, Gig Young in drugi. 16.40 16.55 17.10 17.20 17.30 19.15 19.30 19.50 20.00 21.00 21.25 21.40 22.20 22.55 Okrogli svet Onesnaženje celinskih voda — film, B M oda za vas, B Poročila Svojega telesa gospodar — jugoslovanski film Risanka TV dnevnik Tedenski gospodarski komentar A. Diklić: Salaš v Malem Ritu — nadaljevanka, B Slovenski impresionisti: Matija Jama, B TV dnevnik Rokomet Jugoslavije : Romunija — prenos 2. polčasa (Bg) Športni pregled (Bg) Odpoved sporeda Oddajniki II. TV mreže 15.15 Balkansko prvenstvo v boksu — prenos 18.15 Predolimpijska oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavno glasbena oddaja 20.55 24 ur 21.15 Gospod Verdox-celovečerni film TV Zagreb — I. program 9.50 Poročila 10.00 Otroški spored 11.00 Narodna glasba 11.30 K metijska oddaja 12.15 Jugoslavija, dober dan 13.25 Kritična točka 13.55 Živel Benjovski 14.45 Atletski pokal Jugoslavije 15.15 Balkansko prvenstvo v boksu 18.15 Predolimpijska oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Beograjske zgodbe 21.00 Rokomet Jugoslavija : Romunija 22.20 Športni pregled 22.55 TV dnevnik ponedeljek 17.05 17.25 17.50 18.05 18.35 18.45 19.15 19.30 20.00 20.35 21.50 22.20 Zgodbe o Poluhcu, B Zasebna življenja: Sivi tjulenj, B Obzornik Smučanje na vodi, B Odločamo M ladi za mlade, B R isanka TV dnevnik I. Hegold: Suha leta — TV drama Slepi o sebi in svojem življenju K uit urne diagonale TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Živel je car 18.00 Deček in očala 18.15 Književni klub 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Junaki - feljton 20.55 Tedenski pregled 21.15 Alžirski plamen — celovečerni film TV Zagreb — I. program dO 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 J. Ribnika: Oni trije — TV drama 20.50 Življenje filma 21.35 Dokumentarni film 22.00 TV dnevnik 22.15 Portret Ismeta Mujezinoviča torek 16.25 Kmetijska oddaja TV Zagreb - posnetek 17.10 Zapojte z nami: Forster, Parma, Savin 17.25 Uganka silvercronskega gradu — serija, B 18.00 Obzornik 18.15 Ne prezrite: Korak, ki ie že del noti 18.45 Narodna glasba (bg) 19.15 Risanka 19.30 T V dnevnik 20.00 Pogovor o... 20.55 V.J.Šiškov: Mračna reka — TV nadaljevanka 22.05 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Veliki slikarji 18.15 Abeceda poklicev 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Giordano Bruno — dok. TV drama 21.00 24 ur 21.20 In pozdravite vse 21.50 Svet, ki izginja TV Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na Odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Stop 20.50 Družina Boussardel — serijski film 21.45 TV dnevnik 22.06 Portret Zinke Kune sreda, 17.10 M. Golar: Zgodbe 0 Veržencih 17.25 Pionirji fotografije — serija, B 17.55 Obzornik 18.10 Po sledeh napredka 18.45 Od vsakega jutra raste rad: Slovenske Konjice 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Konje ubijajo, mar ne? — ameriški, B 22.05 Miniature: Trio Tartini 22.20 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Mali svet 18.15 Znanost 18.45 Od vsakega jutra raste dan 19.30 TV dnevnik 20.00 Izbor v sredo Rado Časi vam priporoča 22.00 TV dnevnik 22.15 Safari — dok. oddaja TV Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže L9.30 TV dnevnik 2().oo Prosta sreda 10 četrtek 17.20 Cvetlične pravljice, B 17.35 Neven, B Sobota V soboto, 5. junija, ob 21.50 si boste na prvem TV programu lahko ogledali barvni posnetek Slovenske popevke 76. Za nagrade se bo letos potegovalo 16 popevk. Od tujih pevcev bodo poleg drugih nastopili Claudio Villa, angleška pevka Clodagh Rodgers in Francozinja Marv Christv, irski pevec Joe Cuddy, Belgijka Lise Marke, angleška skupina Glamourpuss in Parižanka Marie-France Roussel. Od jugoslovanskih pevcev bomo slišali na odru Slovenske popevke 76 vokalni ansambel Pepel in kri, Duška Lokina, Ambasadorje, makedonsko pevko Majo Odžaklijevsko, Majdo Sepe, Marjetko Falk, Eldo Viler, New Swing Quartet, Iva Mojzerja in druge. Pevce bo spremljal veliki radijski orkester RTV Ljubljana pod vodstvom dirigentov Jožeta Privška, Bojana Adamiča, Atija Sossa, Mojmira Šepeta in Marija Rijavca. Ponedeljek V ponedeljek, 7. junija, bomo ob 18.45 v oddaji Mladi za mlade iz ljubljanskega studia to pot slišali odgovor na pismo mladih z obale, kako bo z njihovim delovnim časom v gostinskih obratih v turistični sezoni. Zatem bo krajše poročilo o kulturnem tednu v Ljubljani. Slovenski padalci so letos dobili štafetno palico od hrvaških kar v zraku. Vsekakor je bilo to v veliko čast in priznanje našim padalcem. Obiskali smo letalski športni center v Lescah, tamkajšnje padalce in se z njimi pogovarjali o življenju in težavah, ki jih imajo pri udejstvo-vanju v tej športni panogi. V glasbenem delu oddaje nastopajo Janko Ropret, Mariborčanka Branka Kraner in skupina Salamander iz Ljubljane. Oddajo so pripravili: Andrej Pengov, Malči Jelen, Primož Hieng, Janez Mužič in Ivo Štrakl, realizacija Jože Kloboves. Petek Televizijske gledalce opozarjam tudi na petek. 11. junija, ko boste lahko poslušali in gledali koncert' akademskega pevskega zbora Tone Tomšič. APZ Tone Tomšič je zbor študentov ljubljanske univerze. To je amaterska umetniška skupina, ki je verjetno ni treba več predstavljati, saj je že lepo število let znana pri nas v Jugoslaviji, pa po evropskih deželah od Anglije, SZ, Italije, Finske. V petek bomo torej neposredno prenašali prvi del slavnostnega koncerta, ki ga ima zbor ob 30-letnici svojega obstoja. Koncert bo v ljubljanskih Križankah. 14.25 16.00 16.05 16.40 17.40 17.50 18.00 18.40 Z vami in za vas Pet minut humorja Vodomet melodij S popevkami po Jugoslaviji Odmevi / gora Prijetni zvoki Stereo jazz Zabavni zvoki za vse Tretji program Radijska igra - S B.-rkett: Cascando Brahmsove pesmi Z jugoslovanskih koncertnih odrov V nočnih urah Iz jugoslovanske operne literature 23.55 Iz slovenske poezije 10.30 20.35 22.30 23.30 tržni pregled JESENICE Solata 10,50 do 13 din, špinača 12 din, cveta-ča 10,80 din, korenček 10,80 din, česen 28,80 din, čebula 15,60 din, fižol 15,10 do 20,40 din, kumare 24 din, paradižnik 33,20 din, paprika 34 din, slive 23 din, jabolka 11 din, pomaranče 9,90 din, limone 10,30 do 14,90 din, ajdova moka 18,62 din, koruzna moka 5,27 din, kaša 12,14 din, surovo maslo 61,70 do 63,28 din, smetana 27,85 din, skuta 17,30 din, sladko zelje 8 din, kislo zelje 6 din, jajčka 1,25 do 1,64 din, krompir 6,15 din, novi 15,70 din KRANJ Solata 16 din, špinača 18 din, cvetača 15 din, korenček 20 din, česen 40 din, čebula 18 din, fižol 16 din, pesa 6 din, kumare 24 din, paradižnik 30 din, paprika 38 din, slive 20 din, jabolka 6 do 10 din, med 50 din, žganje 55 din, češnje 15 do 18 din, pomaranče 12 din, limone 13 din, ajdova moka 16 din, koruzna moka 6 do 7 din, kaša 15 din, surovo maslo 52 din, smetana 24 din, skuta 16 do 18 din, sladko zelje 12 do 14 din, kislo zelje 12 din, kisla repa 10 din, orehi 100 din, jajčka 1,60 do 1,80 din, krompir 5 din, novi 16 din TR2IC Solata 10 do 16 din, špinača 16 din, cvetača 18 din, korenček 15 din, česen 29 din, čebula 16 din, kumare 25 din, paradižnik 30 din, paprika 40 din, jabolka 12 do 13 din, češnje 10 do 16 din, pomaranče 10,50 din, limone 12 din, ajdova moka 16 din 1, koruzna moka 7 din 1, kaša 20 din 1, surovo maslo 16 din 1/4 kg, smetana 6 din mer., sladko zelje 12 din, jajčka 1,40 do 1,50 din, krompir 14 din poročili so se V KRANJU Raspor Ivan in Jelovčan Jožica, Gašperšič Marjan in Kopar Vesna, Ropret Pavel in Brejc Olga, Vreček Janez in Kern Sonja, Stare Jožef in Spruk Ana, Krišelj Alojz in Bešter Antonija, Tomazin Marjan in Doki Nada, Kern Jožef in Pire Marija, Draksler Franc in Casar Vlftsta VTRŽICU Snedic Mitja in Kogoj Damijana umrli so V KRANJU Njegoš Švetozar, roj. 1902, Gamzi Veronika-Jožefa, roj. 1916, Grašič Ivan, roj. 1905, Bobnič MartinJože, roj. 1906, Grašič Alojz, roj. 1897, Benedik Janez, roj. 1903, Resnik Olga, roj. 1897, Založnik Daniela, roj. 1943, Sajovic Marija, roj. 1906, Hafner Franc, roj. 1927, Brodnik Alojz, roj. 1912, Lombar Francka, roj. 1935, Zerovnik Marija, roj. 1894 VTRŽICU Pregl Marijana, roj. 1893, Zsalig Verona, roj. 1902, Dacar Marija, roj. 1899 18.05 18.25 19.15 19.30 20.00 21.15 21.25 21.55 22.10 Obzornik Film Risanka TV dnevnik I). (iuardamagna: Puccini, B Kam in kako na oddih Četrtkovi razgledi: Vlak bratstva in enotnosti T V dnevnik Glasbeni magazin Oddajniki II. TV mreže 17.L5 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Tako so živeli 18.15 Izobraževalna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Z. Kompanjet: Šete Bandjere — gledališka predstava 21.15 24 ur 21.35 Sezona lososov — dok. oddaja 22.05 Poezija TV Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Paralele 20.50 Emigranti - celovečerni film 22.20 TV dnevnik 11 petek 17.10 Križem kražem 17.25 Morda vas zanima: Esperanto 17.55 in.10 18.45 19.15 19.30 19.55 20.05 21.10 21.45 22.00 Obzornik S lovenski ročk: Salamander, B Začetek odkrivanja, Sončni sateliti — filma, B Risanka TV dnevnik Tedenski notranjepolitični komentar Koncert APZ Tone Tomšič Serijska oddaja TV dnevnik Helena, sodobna ženska — serijski film, B Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Pahljača 18.15 Družbena tema 18.45 Glasbeni studio 19.05 Kulturni pregled 19.30 T V dnevnik 20.00 Gost urednik 21.10 24 ur 21.25 H. Berlioz: Fantastična simfonija TV Zagreb — I. program do 19.30 isto kot - na odd. II. T V mreže 19.30 T V dnevnik 20.00 Beseda da besedo 21.05 M oody in Pegg — serijski film 21.55 T V dnevnik 22.15 Gorita nebo in zemlja — dok. oddaja Ivan Cankar: Martin Kačur Komisija za štipendije izobraževalne skupnosti Kranj na podlagi 8. člena pravilnika o podeljevanju štipendij razpisuje za šolsko leto 1976/77 39 ŠTIPENDIJ, od tega na Visoki doli za telesno kulturo za študij telesne vzgoje 2 štipendiji, na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo ali Pedagoški akademiji za študij matematike in fizike 3 štipendije, na Filozofski fakulteti za študij zgodovine in geografije 1 štipendijo, na Pedagoški akademiji za študij na oddelku za razredni pouk 14 štipendij, na Pedagoški akademiji na oddelku za predmetni pouk za študij slovenskega jezika in nemščine oziroma slovenskega jezika in srbohrvaščine 2 štipendiji, na Pedagoški akademiji na oddelku za predmetni pouk za študij tehničnega pouka in fizike 2 štipendiji, na Pedagoški akademiji na oddelku za predmetni pouk za študij glasbe 2 štipendiji, na Pedagoški akademiji za študij na oddelku za specialne pedagoge 3 štipendije, na Gimnaziji pedagoške smeri 5 štipendij, na Vzgojiteljski šoli 5 štipendij. Prošnji za štipendijo, napisani na obrazcu DZS 1,65 — »Prošnja za Stipendijo« je treba priložiti: — overjene prepise ali fotokopije dokazil o učnem uspehu (srednješolci: spričevalo I. polletja šolskega leta 1975/76; študentje: potrdilo o vseh opravljenih izpitih), — potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov (obr. 0,12), ki ga potrdi skupščina občine, kjer ima prosilec stalno bivališče, — izjavo prosilca, da ne prejema kadrovske štipendije drugje oziroma potrdilo, da nima obveznosti iz prejšnjega štipendiranja, — izpolnjen anketni list komisije za štipendije izobraževalne skupnosti in — mnenje ustrezne družbenopolitične organizacije, dijaške skupnosti, šole ali društva. Dokazila o osebnih dohodkih staršev v obrazcu prošnje za štipendijo se morajo nanašati na koledarsko leto 1975. Pri enakih pogojih (učni uspeh) imajo prednost pri dodelitvi štipendij j^didati, ki so v slabšem materialnem položaju, otroci udeležencev N0B in žrtev fašističnega nasilja, otroci iz delavskih in kmečkih družin ter kandidati, ki s svojim delom zagotavljajo, da bodo uspešno opravljali poklic učitelja in vzgojitelja. Prošenj za štipendijo, ki ne bodo v skladu z razpisom, komisija ne bo obravnavala. ' Višina štipendije je določena s pravilnikom o podeljevanju štipendij, ki je usklajen s samoupravnim sporazumom o štipendiranju učencev in Studentov v občini Kranj tudi v tem smislu, da se vse štipendije v pedagoških strokah (Vzgojiteljska šola, Pedagoška akademija, ustrezna visoka šola) povečajo za 100 točk, štipendije za deficitarne pedagoške stroke (matematika —fizika, tehnični pouk —fizika in razredni pouk) pa Se za dodatnih 100 točk. -Prošnjo z vsemi zahtevanimi prilogami naj prosilci oddajo na naslov: Izobraževalna skupnost Kranj, Komisija za štipendije Trg revolucije 1, 64000 KRANJ, do vključno 18/6-1975. Podrobnejše informacije kandidati lahko dobe na izobraževalni skupnosti Kranj (Skupščina občine Kranj, soba 158/1), telefon 25-661 int. 265, kjer dobijo tudi anketni list, ki je priloga k prošnji. Za mizo so sedeli žena, Tone in mlad, gizdav uradnik z neumnim obrazom in debelimi, pohotnimi ustnicami. Na mizi se je kadil čaj, čaše so bile polne. »Kaj pa vi tukaj, ob tem času?« seje okrenil Kačur k uradniku. »Kaj bi?« je odgovorila žena. »Na čaj sem ga povabila!« Uradnik se je smejal nekoliko prezirno in je vstajal. »Le ostanite!« je vzkliknila žena. »Stran! Takoj od tod!« Uradnik je videl Kačurjev obraz, vstal je hitro ter si ogrnil suknjo; Kačur mu je odprl duri in jih zaloputnil za njim. »Kdo pa je ta človek?« je prašal ženo trepetajoč; tudi ona je trepetala in mu je gledala naravnost v obraz. »Prašal bi ga bil!« »Kje je tvoje srce, da si ga vabila nocoj?« »Ne brigaj se za moje srce! Nisi se brigal zanj nikoli; zato tudi ni treba, da bi se nocoj!« Videl jo je pred sabo bujno, kljubovalno in ves srd, izžet iz dolgega trpljenja, ga je dušil v grlu. »Vlačuga!« Oblila jo je temna rdečica. »Še enkrat reci to!« »Vlačuga!« Strmela je nanj in je molčala; nenadoma se je umiril njen obraz in ustnice so se ji zvile v preziru in studu. »Kdo bi ob tebi ne bil vlačuga? Kaj sem imela kdaj veselje do tebe? ... In če bi jih bilo sto in še več, bi sem se pečala z njimi — ti mi ne smeš očitati! Ves svet sodi lahko in Bog bo sodil — ti pa nimaš pravice! Samo ti ne!« Kačur je hropel, beseda mu ni hotela iz grla. »Vlačuga, očitno se izpoveduješ?« »Očitno!« je govorila žena s hripavim, kričečim glasom. »Očitno, če je treba! Sklici vso občino, vse jih pokliči sem, pa ti bom s prstom pokazala tiste, ki so hodili k meni v vas! Ne maram nič več — nič več se ne bojim, nič več se ne bom skrivala pred teboj! Ves greh na tvojo glavo! Kaj si mi dal, od začetka do nocoj? Trpljenje, trpljenje, trpljenje brez konca! ... Če nisem bila zate, čemu si me pa vzel? Če sem bila dekla — kaj ti je Bog dal zato pravico, da me ubijaš, tako počasi, kos za kosom? Da me uklepaš v ječo, kakor sem prejokala v ječi deset let, preden me Bog sam ni rešil? — Vlačuga! Prav si rekel! Kaj sem bila tebi kdaj kaj drugega? Kaj sem ti bila kdaj žena, da bi me bil vesel in da bi me pokazal ljudem: Glejte, to je moja žena? — Ponoči si me imel rad; ko je dan zazoril, me nisi več poznal... Vlačuga! Prav! Storila sem po tvoji volji!« Sopla je težko, oči so ji bile polne solz, na njenih licih so se prikazale rdeče pege. Sin je sedel za mizo; poslušal je bled, po vsem telesu trepetajoč. Kačur je stal okamenel, zibalo se mu je pred očmi. »Lažeš!« je vzkliknil, stopil je z omahujočim korakom in vzdignil pest. Sin je.skočil k njemu in ga prijel za roko. »Pustite mater!« Kačur je videl pred sabo mlad, bled obraz in v blazni grozi, v hipu ki je šinil mimo, se mu je zazdelo, da je spoznal ta obraz. Obraz njegov je bil — tistega človeka obraz, ki se je bil napotil nekoč, srce polno upanja — »Izpusti!« Sin je izpustil roko in omahnila je. Kačur mu je približal obraz, da se mu je skoraj dotaknil lic — sin je videl čudno svetlobo v očeh in se je umaknil prestrašen. »Poslušaj!« je govoril Kačur skoraj šepetaje in sunkoma. »Tebi bom povedal nekaj; samo tebi! Če ti bo kdaj hudo, kakor je bilo meni, in se boš spomnil pobožno name, te ne bo oskrunil ta spomin. Dal boš krvavo solzo za vsako ljubeznivo besedo, ki mi je nekoč nisi dal! Jaz pa ti odpustim — zakaj tudi ti se boš napotil na tisto pot in Bog vedi, če tudi tebi ne bo kanilo blato v srce. Zapisano ti je na obrazu, da se boš napotil, in takrat se boš časih spomnil name ... Ali si vse razumel, kar sem ti povedal?« Zategnil je ustnice v čuden, otroški smehljaj; sin je strmel nanj in strah se mu je vzdigal v srcu. Kačur je stopil v izbo, poljubil mrtveca na obedve lici, očedil je svečo, da bo gorela svetleje, nato si je oblekel suknjo. »Kam, ata?« je prašal sin. Kačur je šel skozi izbo, smehljal se je in ni izpre-govoril. »Pusti ga, naj gre, kamor hoče!« Odprl je duri. »Tako je! To je beseda: naj gre, kamor hoče!« In šel je brez slovesa .. . Veter je bil zunaj in sneg, njemu pa je bilo čudno toplo. »Kakor pred dvajsetimi leti!« je premišljeval smehljaje. »Sam ... svoboden! ... Ampak zdaj imam že bridke izkušnje, zdaj bom vedel, kod drži prava pot!« Smehljal se je od srca. »O, zdaj ne bom pel čredo, kadar je gloria! .. . Ljudi je treba najprej spoznati, čas, okoliščine ... in potem previdno, po prstih ... Po času se mora ravnati človek, ne po sebi! In kadar ni vetra, je treba počakati, da bo zapihal .. . Če je človek svojeglaven . . . rine sam dalje ... ne napravi nič, pade v blato ... Če se ravna po drugih, drži lahko roke križem in čas dela zanj.. . To je; jeseni sem mislil sejati in žeti spomladi! .. . Glej!« je postal na ulicah in sneg se je podil mimo njega. »Vse to bi bil še moral razložiti sinu . . . Kako bo hodil, siromak, brez naukov?« Noge so ga zanesle v krčmo, in šele ko je bilo žganje pred njim, je zapazil, da sedi v svojem kvartirju. »Kaj tako veseli, šolmašter?« se je začudil štacu-nar. »Saj vam je umrl sin!« »Umrl! Umrl!« se je smehljal Kačur in si je mel roke. »Umrl! Vsi so umrli! 2ena tudi!« Gostje so se ozrli nanj. »Vsi!« se je smejal in pil. »Sam sem zdaj, čisto sam! Zdaj boste šele videli, kdo sem jaz!« Popil je žganje, zavil se je tesneje v suknjo in se je vrnil na ulice. Zunaj vasi, na veliki cesti, je bil veter močnejši in je nosil sneg v gostih oblakih visoko v temno nebo. Bil je Kačurju naravnost v obraz, odnesel mu je klobuk in mu je odpenjal suknjo. »E!« se je smehljal Kačur in se je opotekal trudoma dalje. »Lepše vreme je bilo takrat, ko sem se napotil prvikrat... Sonce je sijalo! ...« Veter mu je odpel suknjo, da je zavihrala ter ga potegnila v stran. Lovil se je ob cesti, zamahnil je z rokama po zraku ... po kantonskem kamnu se je razlila kri in je curljala v sneg ... »Dobro sem hotel, odpustite!« se je smehljal Kačur in je iztegnil roko. Iztegnil je roko, zakaj tisti kovač, ki je bil obležal ob cesti s preklano glavo, se je sklonil k njemu; bled je bil njegov obraz in usmiljeno, po čelu, čez oko, mu je curljala kri... Konec OMDR OŠ FRANCETA PREŠERNA KRANJ razpisuje za nedoločen čas delovna mesta učitelja matematike in fizike učitelja likovne in tehnične vzgoje učitelja telesne vzgoje Prijavni rok je 15 dni po °bjavi razpisa. jlz zgodovine kranjske gimnazije (1810 — 1976)1 PRILOGA: Kratek pregled razvoja kranjske gimnazije od 1810 do 1976 1918 klasična gimnazija — 8 razredov 1924 prehod v 8-razredno realno gimn. 1941 — 1945 gimnazija prenehala delovati (1942. ust. nemška gimn. — obstoja samo par mesecev) 1945 obnovljena 8-razredna realna gimn. 1957—1958 gimn. ni vpisala več 1. razreda 1958 . . . reforma: gimn. postane 4-razredna srednja šola, nižji razredi so vključeni v osn. šolo »S. Žagar« Država SHS Kraljevina SHS Kraljevina Jugoslavija Nemška okupacija — Gau Karnten — Dežela Koroška DFJ (Dem. fed. Jug.) FLRJ (Fed. Lj. rep. Jug. SFRJ (po letu 1963) LETO REORGANIZACIJE NASLOV DRŽAVE Konfekcija Mladi rod Kranj razpisuje prosto delovno mesto — blagovnega knjigovodje Zahteva se srednja ekonomska ali srednja administrativna šola. Vloge z dokazilom o dokončani šoli je treba poslati Konfekciji Mladi rod Kranj, Pot na kolodvor št. 2, v 15 dneh. 1810 . . . Francozi ust. 2-razredno nižjo gim- Francoska okupacija nazijo Ilirske province 1811 —1812 Francoska primarna (osnovna) šola 1861 . . . Ust. klasična nižja gimnazija s Avstrija 1. in 2. razredom 1862 4-razredna kompletna nižja gimnazija 1870 realna nižja gimnazija 1872 začasna bifurkacija v 3. in 4. r.: hu- manistična in realna smer 1378 postopno ukinjanje do 1.1880. 1880 • • • ponovno ustanovljena nižja gimn. 1883 / kompletna nižja gimn. — 4 r. 1887 gimnazija ponovno ukinjena 1890 Sola je prenehala delovati 1894 • • • ust- 8-razredna klasična gimnazija 1901 gimn. je kompletna z 8 razredi in prvo veliko maturo! Avstro-Ogrska RAVNATELJI: 1810-1812 Jožef Dagarin 1888-1890Davorin Karlin v. d. 1861- 1862 Valentin Konšek 1894-1906 Josip Hubad 1862- 1885 Lovrenc Krob 1906-1907 Franc Perne v. d. 1885-1887 Fran VViesthaler 1907-1924 Ignacij Fajdiga RAVNATELJI: 1907-1924 Ignacij Fajdiga 1924-1932 Ivan Košnik 1932-1938 dr. Simon Dolar 1938- 1939 Mirko Kmet v. d. 1939- 1941 France Korbar 1945 delegat dr. Alojzij Vadnal 1945- 1946 Janez Koncilija 1946- 1947 Mirko Kmet v. d. Edgar Vončina v. d. 1947- 1948 Janez Koncilija 1948- 1963 Miha Mohor 1963 France Šifrer v. d. 1964-1966 Smilja Gostiša 1966- 1967 France Šifrer v. d. 1967- 1974 Stojan Trošt 1974 dalje Valentin Pivk Viri in literatura: Arhiv gimnazije v Kranju: Spomenica kranjske gimn., vzidane pod sklepni kamen gimn. poslopja 18. sept. 1897, sestavil Anton Štritof Kronika Državne gimnazije v Kranju 1918 do 1938 Kronika gimnazije v Kranju 1965— 1975 Zapisnik Sol. odbora I. gimn. v Kranju 27. junija 1955. Letni delovni načrti gimnazije v Kranju (1970-1975) Bertoncelj, Pibernik, Pivk: Jubilejni zbornik '75, Kranj 1975 Bunc Stanko: Drobci in paberki, Knjižni obveščevalec Štev. 2-3, 1962, 1. II., str. 11—12. Izvestja Drž. realne gimnazije v Kranju (1931 do 1940) Jahresbericht des K. K. Kaiser Franz Joseph Staatsgymnasiums in Krain — burg ver-offentlicht fur Schuljahre 1897/98 bis 1899/1900, Jahresbericht... fur das Schuljahr 1901. Janša Olga: Zgodovina gimnazije v Kranju do leta 1918, Kranjski zbornik 1970, str. 349-361. Prispevek k zgodovini kranjske gimnazije v obdobju med obema vojnama, Kranjski zbornik 1975, str. 283-295. Schmidt Vlado: Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem II., Ljubljana 1964 Simonič Ivan: Stoletnica kranjske gimnazij«, Prosvetni delavec 22. marca 1961. Šare Andrej: Sto let obstoja gimnazije v Kranju, Gorenjski glas 14., 16., 18. in 21. oktobra 1961 Gimnazija in vojni dogodki, 70 let gaude-amus igitur, Kranj 1971, str. 5 — 10. V svobodni domovini naglih korakov k normalizaciji pouka in življenja na šoli, 70 let, n. d., str. 10-15. Šinkovec Stane: SKOJ in mladina Kranja od leta 1938 do pomladi 1942, 900 let Kranja, Kranj 1960, str. 352 - 363 Trošt Stojan: Reformirana gimnazija, 70 let gaudeamus igitur, Kranj 1971, str. 16—20 in 42-46 Zontar Josip: Zgodovina mesta Kranja, 1939 Marjeta Čampa Preteklo soboto so taborniki Kokrškega odreda obiskali pionirje s Tolminskega na Pokljuki. Program so začeli s pozdravom zastavi. TEKMOVANJE PIONIRJEV GASILCEV - Občinska gasilska zveza Kranj je organizirala v soboto, 29. maja, v delavskem domu v Kranju kviz tekmovanje pionirjev gasilcev. Tekmovanja se je udeležilo 42 ekip iz skoraj vseh gasilskih društev kranjske občine. Najboljše znanje so pokazali mladi gasilci iz Bitenj, saj sta njihovi ekipi zasedli prvo in drugo mesto. Tretji pa so bili pionirji iz Podbrezij. Tekmovanje se je odvijalo pod pokroviteljstvom kranjske podružnice Ljubljanske banke, ki je trem najboljšim ekipam poklonila hranilne knjižice z začetno vlogo 100 dinarjev. Ljubljanska banka je prispevala tudi tolažilne nagrade. Na fotografiji zmagovalna ekipa iz Bitenj. (jk) — Foto: F. Perdan Kakna, KRANJ Veletrgovsko podjetje Kokra Kranj n.sol.o. Kranj, Poštna ul. 1 razglaša za potrebe SKUPNIH SLUŽB prosti delovni mesti I. REFERENTA ZA POTROŠNIŠKA POSOJILA (za nedoločen čas) Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje pogoje: — imeti srednjo ekonomsko šolo in dve leti delovnih izkušenj na izobrazbo II. DVEH BLAGOVNIH KNJIGOVODIJ (za določen čas) Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje pogoje: — imeti srednjo ekonomsko šolo in končan pripravniški staž. Prijave sprejema za obe delovni mesti kadrovski oddelek podjetja, 64000 Kranj, Poštna ul. 1, 15 dni po objavi. Pri pionirjih s Tolminskega na Pokljuki Podjetje Alpetour je sprejelo v svoje gostišče na Pokljuki pionirje s Tolminskega. V gostišču imajo reden pouk pod vodstvom dveh učiteljic. Zveza prijateljev mladine in občinska konferenca ZSMS Kranj so jih skupaj z vodstvom tabornikov Kokrškega odreda obiskali že prve dni po prihodu. Takrat so se dogovorili, da jih bodo še obiskali. Svojo obljubo so izpolnili preteklo soboto. Skupina tabornikov je pod vodstvom starešine Jožeta Zagorca odšla s šotori na Pokljuko. Na Gorelj-ku je že zgodaj zjutraj postavila propagandni tabor. Pionirji s Tolminskega so se jim takoj pridružili. Ve-doželjno so sodelovali pri postavljanju šotorov, postavljanju ognjev in se v razgovoru izkazali kot dobri poznavalci življenja v prirodi. Potem so taborniki skupaj z vojaki z Rudnega polja izvedli program ob spomeniku padlih borcev Prešernove brigade. Očistili so grobišča in prostor okoli spomenika. Obeležja so okrasili s cvetjem. Pionirji s Tolminskega so skupaj z vojaki in pestrim programom želeli presenetiti medvedke in čebelice, tabornice in tabornike ter njihove prijatelje, ki so jih prišli obiskat. Za njihov prihod so »osvobodili« ozemlje, vojaki pa so to ozemlje čuvali, da so lahko pionirji mirno sprejeli tabornike in pionirje z Zlatega polja in Vodpvodnega stolpa v Kranju. Ker so osvobojeno ozemlje ogrožali sovražniki, so vojaki izvedli napad in so sovražnika pregnali daleč v grape Jelovice. Ko je bil mir, so se vsi skupaj zbrali pri spomeniku padlim. Borec Franc Jernejc-Milče je opisal borbo partizanov III. bataljona Prešernove brigade, ki so se po desetdnevnem pohodu po visokem snegu ustavili v gostišču Lovec. Nemci so jih obkolili in 79 borcev je padlo. Pokopani so v gozdičku nad spomenikom. Pionirji so zatem prižgali žaro, zadonele so partizanske pesmi V temnem gozdu ob tabornem ognju, Hej, brigade, Za vasjo je čredo pasla, Šivala je deklica zvezdo ... O padlih borcih, junaških materah in grobu kraj poti pa so spregovorili pionirji in taborniki z recitacijami. Spomin na padle pa so počastili s trenutkom molka in vencem, ki so ga položili na spomenik. Po spominski svečanosti se je srečanje nadaljevalo v taboru. Dvignili so zastavo na drog, prižgali taborni ogenj in zapeli. Vmes so nastopali pionirji in taborniki. Program so sklenili s pionirskimi in partizanskimi koli. Potem so se pionirji s Tolminskega, taborniki in pionirji iz Kranja zbrali v gostišču, kjer so mlade Tol-mince taborniki obdarili. Prinesli so jim učne pripomočke in knjige. Prav takrat so prišli k otrokom na obisk starši, zato je bilo vzdušje še toliko bolj slovesno. Andrej Brovč in Anton Božič sta se v domu pogovarjala s pionirji o borbi na Jelovici. Veliko zanimivega je povedala tudi borka Nada Božič, ki je več mesecev preživela kot partizanka v teh pokljuških gozdovih. Pionirje s Tolminskega so taborniki še obdarili s pomarančami in že se je bilo treba posloviti, kajti mračilo se je že. Ob slovesu pa so taborniki iz Kranja obljubili, da bodo že junija ponovno prišli na obisk. Vmes pa si bodo krajšali čas z dopisovanjem in opisovanjem dogodkov, ki jih bodo doživeli v pomladnih dneh na Pokljuki in v Kranju. Taborniki in tabornice Kokrškega odreda Kranj Čebelarji bodo dobili svoj prapor Čebelarska družina Cerklje na Gorenjskem pripravlja za nedeljo, 6. junija, večje čebelarsko srečanje, ki bo v vasi Grad pod Krvavcem. Ob tej priložnosti bodo razvili tudi svoj prapor. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzela Kmetijska zadruga Cerklje. Ta družina od letošnjega leta dalje deluje kot samostojno društvo in pravna oseba. Je zelo delavna in na vseh področjih tudi aktivna. Njeno delo zajema celotno cerkljansko področje in vseh sedem krajevnih skupnosti. Ima 37 članov, ki imajo skupaj kar 541 čebeljih panjev. V zadnjih letih, ko tudi družba posveča čebelarstvu vse večji pomen, se tudi tej družini kakor ostalim v Sloveniji obetajo boljši časi. -an Samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem goi spodarstvu občine Tržič razpisuje v skladu s 6. členom PravilJ nika o dodeljevanju stanovanj, zgrajenih s sredstvi enote družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Tržtf JAVNI RAZPIS o zbiranju prošenj prosilcev-upravičencev za dodelitev najemnih stanovanj 1. Upravičenci za dodelitev stanovanja so: a) mlade družine, b) upokojenci, , c) družine z nizkimi OD. 2. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci za pridobitev stanovanja: a) za mlado družino se štejeta zakonca: — če od sklenitve zakonske zveze do vložitve prošnje še I preteklo 5 let, — če nobeden od zakoncev ni starejši od 30 let; b) upokojeni občani imajo pravico do ustreznega stanovanja podi pogojem, da mesečni dohodek na člana družine v letu 1975 n' presegel 1.600,00 din; c) družine z nizkimi OD imajo pravico do stanovanja ustrezne velikosti glede na število članov družine pod pogojem, da meseČn'J dohodek na družinskega člana v letu 1975 ni presegel 1.250,00 dini č) matere samohranilke oz. samohranilci otrok imajo pravico d<> stanovanja ustrezne velikosti glede na število članov družine poseh poštah na Gorenjskem. Cena •naleta oglasa je 20 din za 10 besed, vsaka nadaljnja beseda pa stane 3 din. Prav tako lahko oddajate osmrtnice in zahvale. Po želji te objavljamo za dodatnih 60 din tudi s fotografijo. Naročniki imajo pri malih oglasih, osmrtnicah in zahvalah 25 % popust. Letna naročnina znaša 140 din, polletna 70 din. »se informacije dobite na telefon Stežka 23-341. Turistično društvo Škofja Loka sprejema male oglase vsak delovnik od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. prodam Prodam MLADIČE škotskih ovčarjev — oče evropski prvak. Kocet, buha 1, Škofja Loka 3452 . Prodam FIŽOL in raznobarvni etni FLOKS po 1-2 din kos in eno-letne avstrijske viseče NAGELJNE vseh barv. Lužan, Bistrica 13 pri Naklem 3500 .Ugodno prodam POROČNO OBLEKO svetlo modre barve, velikost 44.Sp. Duplje 52 3501 Prodam belo DEKLIŠKO OBLEKO za prvoobhajanko s pajčolanom. Lena 500 din. Hudolin, Škofja Loka, artizanska 47 3503 ODEJA ŠKOFJA LOKA objavlja razprodajo osnovnih sredstev rablje-n»h ŠIVALNIH STROJEV. Razprodaja bo 15. 6. 1976 od 10. do 12. Ure za družbeni sektor, od 12. do 14. Ure pa za ostale v skladišču delovne organizacije ODEJA Škofja Loka, Kidričeva 80. Razpisana razprodaja Za 5. 6. 1976 se s tem novim oglasom Pfeklicuje. 3539 »Prodam suhe HRASTOVE PLO-Mavčiče 25 3540 Prodam KOŠTRUNA in OVČI-Visoče 5 3541 ^Ugodno prodam PEČ na olje in "OMIVALNO KORITO brez oma-nce. Kopališka 34, Škofja Loka 3542 ^Ugodno prodam žensko belo PO-fOČNO OBLEKO za srednjo posta-v°- Ilič, Podlubnik 160, Škofja Loka 3543 /Prodam 2 kubična metra suhih ^GŠNJEVIH DESK 30 mm. Vod-Lom 2, Poljane nad Škofjo Loko 3544 j, Prodam mlado brejo KRAVO. Zg. Bitnje 44 3545 Prodam KORUZO za seme. Sp. Brnik 39 354F6 Prodam trajnožarečo PEČ kup-Persbusch, eno leto v uporabi. Maj-Cen Dušan, Prešernova 9, Bled 3547 -Prodam LIPOV LES. Korošec, °rehovlje 18, Kranj 3548 . V nedeljo, 6. 6. 1976, ob 9. uri bo li-Sjtacija za prodajo dveh plemenskih f RAV in KONJA na kmetiji Studor *t.9 3549 , Prodam stoječo DETELJO. Ore nar, Prpdnslip 3 3550 PRAPROTNIK FRANC Loka 12 Tržič obvešča da odpira servis za vse domače barvne in črno-bele televizorje, radijske sprejemnike ter male gospodinjske aparate. Specialni servis za SABA-co-lor in BLAUPUNKT. Najnovejši način montaže TV anten z rotorjem (Stole). Prodam KRAVO simentalko, 9 ^esecev brejo, drugega teleta. Šu-»terjie Rado, Planjava, Mlakarjeva \Senčur 3551 >. Prodam KRAVO s teletom in BIKA, 300 kg. Strahinj 7, Naklo 3552 , Poceni prodam otroški ŠPORTNI VOZIČEK in žensko ROGOVO KO-^0, oboje odlično ohranjeno. Sal-Partizanska 34, Kranj 3553 i Prodam KRAVO po izbiri, simen-la[ko. Otoče 21, Podnart 3555 OMEGA sesalec, bikser, mikser, i^jen poceni prodam. Kidričeva ou^. desno 3556 ri Prodam KRAVO s teletom pred JfJJgo telitvijo in OREHOVE PLO-Vrbnje 3, Radovljica 3557 l Prodam KRAVO simentalko, ki >° Prvič telila. Rebernik Jože, Sen- ur,Stružnikova 21 3558 p Prodam mlado KRAVO, 9 mese- eybrejo. Sp. Gorje 112 3559 ih Prodam kompletno SPALNICO

7 prva preplezala Bojan Pollak in Vido Grilc (AO Kamnik). TUDI V HIMALAJI GORSKI VODNIKI Gorsko vodništvo, ki je zelo razširjeno v Alpah, se je pokazalo kot potreba že tudi v Himalaji. V Himalajo se namreč odpravlja vedno večje število manj izkušenih planincev in alpinistov, ki žele spoznati to gorsko skupino. Novo ustanovljena Nepal — Mountaineering Association je preko UIAA — mednarodne komisije za alpinizem — posredovala željo za organizacijo vodniške šole v Nepalu, kjer bi nešolani Šerpe dobili večje znanje in se tako usposobili za gorske vodnike. S tem bi bila zagotovljena večja varnost Šerp, pa tudi drugih, I ki bi jih vodili Šerpi. Komisija za odprave v tuja gorstva PZS\ je že pripravila predlog za organizacijo take šole v Nepalu. Jugoslovanski komite za medtiarodno tehnično pomoč pa je pripravljen nositi stroške za prošnjo nepalske vlade. F. Ster Komisija za izobraževanje in štipendiranje pri svetu delovne skupnosti upravnih organov SKUPŠČINE OBČINE KRANJ RAZPISUJE ŠTIPENDIJE za študij na srednjih, višjih in visokih šolah ter fakultetah, in sicer: 4 štipendije za študij na 3 štipendije za študij na 2 štipendiji za študij na — 2 štipendiji za študij na — 2 štipendiji za šolanje na — 2 štipendiji za šolanje na PRAVNI FAKULTETI VIŠJI UPRAVNI SOLI FAKULTETI ZA ARHITEK-RUTO, GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO (visoke gradnje — 1 in geodezija — 1) FAKULTETI ZA SOCIOLOGIJO, POLITIČNE VEDE IN NOVINARSTVO, smer »splošna ljudska obramba« GRADBENI TEHNIĆNI ŠOLI, nizke gradnje in UPRAVNO-ADMINISTRA-TIVNI ŠOLI Višina štipendije je odvisna od uspeha šolanja oz. študija. Prednost pri dodelitvi štipendije imajo ob enakih pogojih študentje oz. dijaki z boljšim učnim uspehom in prosilci s slabšimi socialnimi pogoji, ki so občani občine Kranj in ki vpisujejo višje oz. zaključne letnike. Vloge na predpisanem obrazcu (DZS, št. 1,65) s prilogami: izkaz o učnem uspehu oz. potrdilo o opravljenih izpitih, potrdilo o premoženjskem stanju staršev (obrazec št. 0,12), potrdilo o dohodkih staršev (že na obrazcu 1,65) in izjavo, da prosilec še ne prejema štipendije pri drugem organu ali organizaciji, naj prosilci vlože na naslov KOMISIJA ZA IZOBRAŽEVANJE IN ŠTIPENDIRANJE PRI SVETU DELOVNE SKUPNOSTI UPRAVNIH ORGANOV SKUPŠČINE OBČINE KRANJ, do 1. avgusta 1976. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame in stare mame Frančiške Stare se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje in jo spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo dr. Rusovima, pevcem j in duhovnikom. Žalujoči vsi njeni! Selo, 26. maja 1976 ZAHVALA Ob smrti dobrega moža, očeta, starega očeta in brata Janeza Benedika Luskovičevega ata se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, za cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo organizacijam ZB Žabnica, Jošt in Kranj, delovnim kolektivom, krajevni skupnosti Jošt in dr. Bajžlju za hitro zdravniško pomoč. Zahvala tudi pevcem za toplo zadnjo pesem, tov. Cegnarju za poslovilne besede in duhovniku za pogrebni obred. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: žena Frančiška, sinovi Janko, Stanko in Aleš z družinami, hčerke Dragica, Francka in Nežka z družinami, dvanajst vnučkov ter brat France z družino. Lavtarski vrh, Stražišče, Bitnje, Križna gora, Škofja Loka, Medvode in Strmica, 27. maja 1976 Pogovor tedna Anton Česen: i Prvič na zlatem ekipnem prestolu Kranj - Dvorana Donavskega parka na Dunaju je jugoslovanski kegljaški moški in ženski reprezentanci prinesla Se večji ugled v svetu kot pa so ga imeli doslej. Iz avstrijskega glavnega mesta so se s svetovnega prvenstva v kegljanju vrnili s tremi zlatimi in dvema srebrnima odličjema. Zlati so moška kegljaška vrsta, edinstven uspeh v zgodovini kegljanja si je prikegljal Zagrebčan Nikola Dragaš, ki je že tretjič zapored osvojil naslov prvaka, pa Celjanki Magda Urh in Janja Marine, ki sta zmagali v ženski konkurenci dvojic. Srebrno je osvojila ženska ekipa ter par Steržaj in DragaA. Med to zlato moško odpravo je tudi 36-letni Kranjčan Anton Česen, uslužbenec kranjskega Elektra. Tone je začel svojo kegljasko kariero pred desetimi leti na domačem kegljišču. S Triglavani je bil sedemkrat zapored v zmagovitem moštvu, ki je osvojilo najvišji slovenski naslov ter dvakrat, ko so bili prvaki države. Ze kot član Gradisa se ponaša z bronasto kolajno na ekipnem delu svetovnega prvenstva v Eppelheinu, med posamezniki pa je bil sedmi. V državnem merilu ni osvojil Se nobenega naslova, dvakrat pa z dvema tretjima mestoma. Kegljišča v Skopju in Krapinskih Toplicah sta mu namreč dvakrat prinesla bron. Kot sedanjemu članu ljubljanskega Gradisa mu je v lepem spominu tudi že tretji zaporedni ekipni republiški naslov. Pred osmimi leti ste prvič nastopili v reprezentanci. Letos pa ste si pridobili svetovni naslov. Kako je bilo na Dunaju? »Na letošnje svetovno prvenstvo smo odšli z mešanimi občutki. Vedeli smo, da na kolajne lahko računamo, takega uspeha pa nisem pričakoval. V ekipnem delu smo bili prvi dan z nastopom Biberja in Senašija tretji. Toda drugi dan sta odlično potegnila Rabfeld ter vsekakor Dragaš. Tako smo najnevarnejšemu tekmecu ,ušli* za 70 kegljev. Nato sva nastopila midva s Steržajem. Ko sem prišel na steze, sem vedel, da se borim za jugoslovanske barve in da ne smem zatajiti. Že prvi lučaji so kazali na najbolje, saj sem na prvih 50 lučajev podrl 223 kegljev. Na naslednjih dveh stezah mi ni Slo tako kot smo pričakovali, saj je bil rezultat 400 kegljev. Spet sem se zbral in dvoboj sva z Endersenom (ZRN) zaključila oba z 859 keglji. Naš zadnji Steržaj je podrl odličnih 900, njegov najnevarnejši tekmec Zahodni Nemec Zieher pa le 908 in naslov je bil nad.« Nastopili ste tudi skupaj s klubskim kolegovm Belcijanom v igri dvojic. Podrli ste le 793 kegljev. Kje so vzroki za tako slab rezultat? »Tu je nase vodstvo naredilo napako! Ze po desetih urah počitka, ekipni del je bil utrujajoč, sem spet moral nastopiti. Trudil sem se, toda ni in ni mi več slo. Povsem mije zmanjkalo moči in tak je bil tudi nato skromen rezultat.« Torej Jugoslovani so se z Dunaja vrnili zmagoslavno. Po sedemnajstih letih so moški tako spet na najvišjem svetovnem prestolu. Cez dve leti pa bodo morali v Švici spet braniti Ugled našega kegljaškega športa. Prepričani smo, da nas ne bodo razočarali in da bo v reprezentanci zaigral še kak Kranjčan, ne samo Česen! D. Humer Vodi Kamna gorica oh* nede'J°- 30- maJa. Je bilo odigrano 7. kolo "činske lige v malem nogometu za področje j^dovljiške občine. Po odigrani zaostali tekmi "j! zmagi v zadnjem kolu je v vodstvo »A« sku-P'ne prešla ekipa TVD Partizan Kamna gorica. »B« skupini pa še vedno vodi ekipa Iskre utoče kljub tekmi manj. Rezultati 7. kola A m t,"*5-. mna 8°rica : Lancovo 5:2,'Elmont 4-3 n". ' Be*unje : Preval 2:1, Zaka Vrhnje .j; Nl. 0,1« odigrana tekma med JLA Radovljica m Mošnjami. Rezultati B »kupine: "Hada Bosna : Zasip 2:5. Stol : Nomeni 5:2, Ljubno : Podnart 0:3, Srednja vas : Brezje 6:4. bila odigrana tekma Iskra Otoče : Žito. Vrstni red ekip po 7. kolu je naslednji: .A skupina: 1. Kamna gorica 12 točk, 2. vrbnje 11, 3. JLA Radovljica 9, (tekma manj), Zaka 9, 5. Lancovo 6, 6. Merkur 5, 7. Begunje jj 8. Mošnje 4 (tekma manj), 9. Prevalj 4 in 10, "Jmont 4. Spet tečaji za odpravljanje plavalne nepismenosti ^FaiVi — Komisija za plavanje Pri TKS Kranj bo tudi letos, nt že več let nazaj, med poletnimi po-»tnieami organizirala tečaj za mlade nePlavalce - otroke od 6 let naprej. »l 8e je 'ecaJa za odpravljanje otro-lftif p'"VH,m' nepismenosti udeležilo •m°.mladih neplavalcev in 70 odstotkov j'« je tudi splavalo. Zato letos pričakujejo se boljšo udeležbo, saj bodo tečaj odilj priznani plavalni učitelji. • '■tetek prvega desetdnevnega tečaja «1. junija, drugi bo 5. julija, tretji pa "-.julija. Cena tečaja je le 50 dinarjev, Pp>jave pa sprejema TKS Kranj, Stane-la Žagarja 27, telefon 21-176. -dh B skupina: 1. Iskra Otoče 11 (tekma manj), 2. Zasip 10, 3. Stol 9, 4. Ljubno 7, 5. Žito 6 (tekma manj), 6. Srednja vas (i, 7. Podnart 5, 8. Nomenj r>, 9. Mlada Bosna 5 in 10. Brezje 4. Do zaključka spomladanskega dela lige sta še dva kola. Takoj po končani občinski ligi bo v organizacij občinskega sindikalnega sveta in komisije za nogomet pri ZTKO Radovljica občinsko sindikalno prvenstvo v malem nogometu. Tekmovanje bo v turnirski obliki 19. in 20. junija v Radovljici. M.F. Medobčinska košarkarska liga Zanimivi obračuni Kranj — Kranjska Sava je v četrtem kolu medobčinske košarkarske lige na domačem igrišču le za las premagala borbeno moštvo Šenčurja. Kranj 75 je v Tržiču brez težav odpravil domačine, Gorenja vas pa je dobila srečanje s Krvavcem. V zaostali tekmi iz prvega kola je kroparski Plamen bil boljši od Šenčurja. Izida Plamen : Kladivar spet ni, ker sodnika Lozar in Vukanac (oba Kranj) še vedno nista poslala zapisnika. Le kdaj se bodo gorenjski košarkarski sodniki pravočasno naučili oddajati zapisnike? Ali pri tem organizator lige medobčinska košarkarska zveza za Gorenjsko res ne more bolj ostro nastopiti? Izidi: Sava : Šenčur 66:65 (39:31), Tržič : Kranj 75 52:81 (21:31), Gorenja vas : Krvavec 70:05, Plamen : Šenčur 81:46 (42:17). Lestvica: Plamen Kranj 75 Sava Kladivar Gorenja vas Šenčur Krvavec Tržič 209:170 270:239 271:264 244:205 279:290 226:245 205:227 194:258 -dh Občinsko prvenstvo Radovljice v krosu Z občinskima prvenstvoma za učence osnovnih šol in člane telesnokulturnih organizacij so se zaključila tekmovanja v spomladanskih krosih v radovljiški občini. Občinsko prvenstvo osnovnih šol je bilo v Lescah, kjer je nastopilo 189 učencev iz šestih osnovnih šol radovljiške občine. Rezultati: Najmlajše pionirke: 1. Ristič Jelka (Boh. Bist.), 2. Resman Spela (Lipnica), 3. Veli-konja Andreja (Lipnica) Najmlajši pionirji: 1. Berčič Boštjan (Lipnica), 2. Salkič Sead (Radovljica), 3. Kreslin Roman (Boh. Bistr.) Mlajše pionirke: 1, Zmitek Francka (Boh. Bist.), 2. Papler Vesna (Radovljica), 3. Mlakar Marjeta (Boh. Bistr.) Mlajši pionirji: 1. Tišov Branko (Boh. Bistr.), 2. Grmovšek Franci (Kam. gorica), 3. Krebs Konstantin (Lesce) Starejše pionirke: 1. Iskra Nika, 2. Šiško Milka (obe Radovlj.) 3. Šinkovec Anica (Lipnica) Starejši pionirji: 1. Langus Jure (Lesce), 2. Mikolič Boris (Lipnica), 3. Jelene Boštjan (Lesce) Ekipni zmagovalci so učenci OŠ Radovljica s 64 točkami, pred OŠ Bohinjska Bistrica 59 točk in OS Lipnica 46 točk. Občinsko prvenstvo za člane telesnokulturnih organizacij pa je bilo v Radovljici. Nasto- pilo je 49 tekmovalcev kar je daleč najslabša udeležba v zadnjih letih na takih tekmovanjih. Rezultati: Starejše pionirke: 1. Iskra Nika (SSD Radovljica), 2. Potočnik Damjana (TVD Gorje), 3. Trelc Darja (Si) Radovljica) Mlajše mladinke: 1. Kovač Lidija (IVI) Ljubno), 2. Ambrožič Darja, I. Cigler Angela (obe TVD Gorje) Starejše mladinke: 1. Kovač Ivica (TVD ClonttOl 1. Kokolj Tilka (TVD Ljubno) Starejši pionirji: 1. Hrovat. Andrej (Ššl) Radovljica). 2. Golob .Janko (TVD Gorje), t. Dolenc Klemen (SŠI) Radovljica) Mlajši mladinci: 1. Podlogar Dušan (TVD Gorje), 2. Majes Marjan (Plamen Kropa), 3. Velikonja Zlato (Plamen Kropa) Starejši mladinci: 1. Gašperin Roman (ŠD Radovljica), 2. Kralj Igor (TVD Begunje), 3. Piber Ivan (TVD Gorje) Člani: 1. Kalan Filip (TVD Gorje), 2. Kozinc Boris (TVD Gorje), 3. Dovrtcl Rudi (TVD Ljubno). V ekipnem tekmovanju po spomladanskem delu premočno vodi TVD Partizan Gorje z 81 točkami pred TVD Partizan Ljubno 48 in ŠSl) OS Radovljica s 34 točkami. TVD Partizan Gorje bo tudi organizator jesenskega dela občinskega prvenstva v krosu. M. Faganel Gorenjska nogometna liga LTH in Sora pionirska prvaka skupin Z 18. kolom nogometnega prvenstva Gorenjske seje pri pionirjih končala sezona 1975/76. V A skupini je osvojil prvo mesto LTH. v B pa kranjska Sava. Zmagovalca bosta odigrala finalno srečanje za gorenjskega prvaka v soboto, 5. junija, na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju. Rezultati zadnjega kola — pionirska liga, A skupina: Šenčur : Jesenice 4:3, Bohinj : Lesce 2:2, Alples : Bled 3:3. LTH : Sava B 1:2, Medvode B : Medvode A 0:7. Lestvica: Gorenjska rokometna liga Dobra igra Krvavca LTH 14 10 2 2 30:11 22 Bled 14 8 1 3 26:16 19 Alples 14 7 2 5 25:21. 16 Jesenice 14 8 0 6 18:22 16 Bohinj 14 7 1 6 22:17 15 Lesce 14 4 2 8 18:29 10 Šenčur 14 4 1 9 20:46 9 izven konkurence Sava B 18 3 1 14 17:81 7 Medvode B 18 0 1 17 8:108 1 B Skupina: Sava : Korotan 6:1, Preddvor : Kranj — Cerkljanski rokometaši so z zmago nad 2abnico lepo zaključili rokometno sezono 1975/76 v prvi gorenjski ligi. Storžič je osvojil točki v Besnici, v preostalih srečanjih pa so zmagali domačini, le Tržičani B so brez borbe dobili tekmo z Radovljico. Radovljičani so namreč prepozno prišli na igrišče v Tržič. KRVAVEC : ŽABNICA 35:26 Cerklje — Igrišče OŠ D. Jenka, Krvavec : Žabnica 35:26 (17:9), sodnika Bartol (Naklo), Bernard (Kranj). V dobri rokometni predstavi so zasluženo slavili domačini. V obeh delih igre so bili boljši nasprotnik in favoriziranim Zabničanom tako zadali prvi poraz v spomladanskem nadaljevanju. BESNICA : STORZlČ 17:22 Resnica — Igrišče ŠD, Besnica : Storžič 17:22 (10:11), sodnika Hvasti, Bernard (oba Kranj). Golničani so bili v zadnjem kolu edini gost, ki je iz gostovanja prinesel obe točki. Besničani so se le v prvem delu dobro upirali gostom. V nadaljevanju so popustili in Storžiču ob dobri igri ni bilo več težko zmagati. GORENJSKI SEJEM : KRANJSKA GORA 32:25 Stražišče — Igrišče ŠD, Gorenjski sejem : Kranjska gora 32:25 (15:16), sodnika Hafner (Žabnica), Udir (Besnica). Vse do izida 16:19 so bili gostje boljši nasprotnik. Nato so se domačini le zbrali, izid izenačili in povedli. Gostujoči Kranjski gori pa je v zadnjih desetih minutah zmanjkalo moči, tako da presenečenja, ki je bilo na vidiku, ni bilo. ALPLES B : VETERANI 30:29 Selca — Igrišče ŠD, Alples B : Veterani 30:29 (13:17), sodnika Konjar, Benegalija (oba Duplje). Le športna sreča je domačinom tokrat stala ob strani. Kranjčani so vodili skoraj ves čas srečanja. Nato so naredili več napak, ki so jih stale zmage. Nogomet v Mojstrani Na nogometnem turnirju v Mojstrani v počastitev meseca mladosti, ki ga je organizirala osnovna organizacija ZSMS Mojstrana, je sodelovalo 6 ekip. Vrstni red: 1. JLA Belca, 2. KOP Mojstrana, 3. 00 ZSMS Mojstrana, 4. TRI M - rekreacija, 5. LIP - TOZD Mojstrana, 6. OŠ Mojstrana. J. J. Strelci na OŠ Žiri V počastitev dneva mladosti je strelska družina Tabor Ziri v sodelovanju z osnovno šolo Ziri organizirala razredno tekmovanje s serijsko zračno puško. Nastopili so učenci od 5. do 8. razreda. Tekmovanja se je udeležilo 10 ekip pionirjev in 7 ekip pionirk. Med posamezniki pa ■10 pionirjev in 22 pionirk. Med pionirji je bil najboljši Mirko Burjek, med pionirkami pa Maruša Kolenc. V ekipni konkurenci je med pionirji zmagal 7. c razred, med pionirkami pa8. b. Lestvica: Alpina 3:0, Podbrezje : Naklo 0:7, Primskovo Triglav 4:2, Kondor: Tržič 1:9. Mala olimpiada športa in kulture — bratstva in enotnosti pograda r,vka Nadaljevanje s 1. strani in solisti Leo Martin, \/, na Djurič, Gordana Runovič. ,*\0rnčilo Jeftovič, humorist Ljubo-j.1* Urbovič, folklorna skupina Sava j ranj in osnovne šole Preddvor ter V v v sredo, četrtek, petek, soboto in § Nedeljo bodo potem na programu •^tna tekmovanja. j "ako bo v sredo, 9. junija, od 8. p 12. ure v osnovni šoli Franceta ,reŠerna tekmovanje v judu, od 16. u*. 19. ure pa na stadionu Stanka y 'akarja tekmovanja v rokometu in °dbojki. " četrtek, 10. bodo v xw. junija, se g osnovni šoli Franceta Prešerna od v' 9° 12. ure nadaljevala tekmovanja q>jJU(lu, od 16. do 19. ure pa na sta-rJ^V tekmovanja v rokometu in j^jbojki. V vojašnici Staneta Žagarja boj ° ta čas potekal vojaški mnogo- i^ petek, 11. junija, bo od 7. do • ure v Ljubljani potekalo strelsko tekmovanje. V Kranju od 8. do 12. ure v osnovni šoli Franceta Prešerna tekmovanje v judu, na stadionu pa od 16. do 19. ure tekmovanje v rokometu in dobojki ter v vojašnici Staneta Žagarja vojaški mnogoboj. V soboto, 12. junija, bodo od 8. do 12. ure na programu tekmovanja v judu, odbojki in rokometu, streljanje in plavanje. Slednje v plavalnem bazenu v Kranju. Od 16. do 19. ure se bodo nadaljevala tekmovanja v judu v osnovni šoli Franceta Prešerna, odbojka in rokomet na stadionu in prav tako tudi atletika. V nedeljo, 13. junija, se bodo od 8. do 12. ure nadaljevala tekmovanja v judu ter odbojka in rokomet. V bazenu pa bodo finalna tekmovanja v plavanju. Od 16. do 18.30 pa bodo na stadionu tudi sklepna tekmovanja v atletiki. Prav in zaželeno je, da si vsa tekmovanja ogledajo Gorenjci. Poleg omenjenih tekmovanj pa bodo vsak večer v domu JLA v Kranju kulturna srečanja t mladimi, v mestu in v vojašnici Staneta Žagarja pa bodo predvajali filme. Po sklepnih tekmovanjih v nedeljo, 13. junija, popoldne pa bo na stadionu Stanka Mlakarja svečan zaključek 31. športnega prvenstva ljubljanskega armadnega območja. Tako kot sam začetek, bo tudi ta del povezan z bogatim kulturnim programom. Nastopili bodo veliki pihalni in plesni orkester JLA iz Ljubljane s solisti in folklorna skupina Tine Rožanc s plesi narodov in narodnosti Jugoslavije. Med solisti bodo Braco Koren, Marjana Deržaj in Sonja Gabršček. Temu pa bo sledila proglasitev ekipnih zmagovalcev in proglasitev skupnega zmagovalca 31. športnega prvenstva ljubljanske armadne oblasti. Tako začrtana prireditev bo nedvomno eden največjih športnih in kulturnih dogodkov letos v Kranju. V prihodnjih dneh bo torej Kranj mesto bratstva in enotnosti, gostitelj prijateljstva mladih v JLA vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. A. Žalar Gorenjski sejem 18 16 1 1 502:376 33 Lestvica: Žabnica 18 10 1 5 470:429 23 Sava 18 14 2 2 74: 14 30 Tržič B 18 10 l 7 393:358 21 Triglav 18 12 2 4 51: 21 26 Veterani 18 9 2 7 419:418 21 Naklo 18 12 1 5 69: 29 25 Storžič 18 8 1 9 325:347 17 Primskovo 18 11 3 4 50: 30 25 Alples B 17 7 1 9 447:412 15 Tržič 18 10 1 7 49: 33 21 Kranjska gora 17 6 1 10 323:359 13 Korotan 18 7 2 9 28: 29 16 Krvavec 18 6 0 12 360:413 12 Podbrezje 18 5 2 11 30: 50 12 Radovljica (— 2) 18 6 1 11 369:375 U Preddvor 18 4 2 12 26: 44 10 Besnica 18 5 0 13 354:441 10 Alpina 18 4 1 13 22: 50 9 HUJE : ŽABNICA B 25:26 Kranj — V drugi ligi so za zaključek prvenstva poskrbeli mladi Zabničani, ki so v Kranju premagali Hujance, Jelovica B pa je brez težav v Dupljah opravila z drugim moštvom. Neresno pa so zadnje kolo vzeli Radovljičani B in kranjski Stadion. Sava B in Alples C sta zaman čakali na nasprotnika. Izidi: Huje : Žabnica B 25:26 (13:14), Duplje B : Jelovica B 19:33 (6:17), Sava B : Radovljica B 10:0 b.b., Alples C : Stadion 10:0 b.b. Lestvica: Kondor 18 1 0 17 15:107 2 Jelovica B 16 14 0 2 521:292 28 Križe B 16 12 0 4 418:268 24 Huje 16 11 0 5 384:294 22 Sava B 16 9 0 7 354:331 18 Stadion (-1) 16 8 1 7 371:393 16 Žabnica B 16 B 0 10 332:391 12 Radovljica B (-3) 16 5 1 10 308:376 7 Alples C 16 a 1 12 275:474 7 Duplje B 16 2 1 13 227:437 I D. Humer Ljubljanska conska rokometna liga — sever Na Jesenicah gostuje prvak Mokerc V predzadnjem kolu ljubljanske conske rokometne lige so Kamničani presenetljivo premagali ekipo Križ, ki je s tem dokončno izgubila bitko za naslov prvaka conske lige. Rokometaši Preddvora so v izredno zanimivem srečanju premagali z golom razlike ekipo Alplcsa V zaostali tekmi med tednom je Sava doma klonila ekipi Mokerca s 23:27 (11:14). Rezultati: Preddvor : Alples 24:2.1 (10:10). Kamnik : Križe 22:19 (12:7), Škofljica : .Jeseni-ce 21:43 (10:20), Duplje : Slovan B 25:28 (11:13), Prule : Sava44:28 (21:17). Vrstni red: 1. Mokerc 32, 2. Križe 80, 3. Prule 2(>, 4. Kamnik 25, 5. Preddvor 20, 6, Jesenice 20, 7. Duplje 19, M. Alples 19, 9. Sava 19, 10. Olim-pija 17, 11. Slovan B 16, 12 Škofljica 1. J. Kuhar Preddvorčanke prvakinje V 21. kolu so rokomet ašice Preddvora spet slavile visoko zmago. Kolo pred koncem prvenstva so že teoretično in praktično osvojile prvo mesto in se bodo na kvalifikacijah potegovale za vstop v republiško ligo. KTA tekmuje izven konkurence. Rezultati: Sava B : Slovan B 10:14 (3:7), Jelovica : Kamnik B 16:9 (9.7), Preddvor : Mokerc 35.11 (16:6), ETA : Tržič* 17:12 (10:7), Alples B : Senvid 19:15 (10:6). Vrstni red. 1. ETA 38, 2. Preddvor 34, 3. Olimpija B 30, 4. Tržič 29, 5. Šentvid 24, 6. Mokerc 19, 7. Jelovica 18, 8. Alples B 1«, 9. Slovan B 12, 10. Kamnik B 4, 11. Škofljica 3, 12. Sava B 1. J. Kuhar '-"N. Dve sindikalni prvenstvi RADOVLJICA - Pod pokroviteljstvom občinskega sveta zveze sindikatov in občinske telesnokulturne skupnosti bosta ta mesec v radovljiški občini dve sindikalni prvenstvi. Komisija za mali nogomet pri zvezi telesnokulturnih organizacij Radovljica bo v soboto in nedeljo, 19. in 20. junija, na dveh travnatih igriščih v Radovljici organizirala letošnje občinsko sindikalno prvenstvo v malem nogometu. Strelska družina Stane Žagar Podnart pa bo v soboto in nedeljo, 26. in 27. junija, v dvorani kulturnega doma v Pod-nartu organizirala letošnje sindikalno prvenstvo v streljanju z zračno puško. Za tekmovanje v malem nogometu sprejemajo prijave na občinskem sindikalnem svetu Radovljica, Kopališka 10 do torka 15. junija, /a tekmovanje v streljanju z zračno puško pa do srede, 16. junija. Za obe tekmovanji se lahko prijavijo vse osnovne organizacije in konference osnovnih organizacij sindikata v radovljiški občini. A. Z. Mladinska liga — A skupina: Jesenice : Alples 2:1, Lesce . Bohinj 2:1, Bled : Tržič 1:1, Naklo : Triglav 1:2. Vodi Naklo z 22 točkami. B skupina: Preddvor : Medvode 0:0, Filmarji : Alpina 1:2, Sava : Šenčur 4:2, Podbrezje : Trboje 1:4. Vodi Sava z 28 točkami. V I. razredu pri članih so se tekme 20. kola končale takole: Plamen : Primskovo 4:2, Rete-če : Grintavec 9:2, Trboje : Jezero 1:1, Kokrica : Kondor 3:5, Podbrezje : Preddvor 0:2, Filmarji : Britof 2:1. Vodi Primskovo s 33 točkami. P. Novak Trhle veje zmagujejo brez težav Kranj — V ligi A kranjski košarkarski veterani Trhle veje zmagujejo brez težav. V četrtem kolu so dobili novi točki z le-ščansko Verigo, Radovljica je z visokim izidom obračunala z Mojstrano, medtem ko pa je drugo moštvo Triglava imelo dovolj dela s Kranjsko goro. Izidi: Trhle veje : Veriga 72:32 (35:22), Mojstrana : Radovljica 53:101 (19:34), Kranjska gora : Triglav B 49:53 (27:23). Lestvica: Trhle veje 4 4 0 300:227 8 Triglav B 4 4 0 222:195 8 Radovljica 4 2 2 307:219 4 Kranjska gora 4 2 2 221:228 4 Mojstrana 4 0 4 223:285 0 Veriga 4 0 4 145:285 0 TUDI BEKSEL NEZADRŽEN Kranj — Tako kot Trhle veje v A ligi tudi Beksel v B ne pozna šale. Tokrat so bili njihova tarča košarkarji Naklega. Kokrica je v gosteh dobila srečanje z Gumarjem, loški Kroj B je premagal Gotik, kadeti Triglava pa so morali priznati premoč Savi B. Izidi: Beksel : Naklo 70:59 (42:33), Gumar : Kokrica 58:62 (26:34), Triglav C : Sava B 33:61 120:84), Kroj B : Gotik 77:56 (41:25). Lestvica: Beksel Kroj B Sava B Kokrica Naklo Gotik Gumar Triglav C 254:211 327:220 233:224 244:216 259:269 229:249 221:258 155:280 -dh Sobota in nedelja SOBOTA VESLANJE - Bled ob 9. uri in 15. uri predtekmovanja na XXIV. mednarodni veslaški regati. ROKOMET - SRL: Železniki ob 19. uri Alples : Brežice, Stražišče ob 18. uri Sava : Šmartno (ženske); LCRL — moški: Jesenice ob 17. uri Jesenice : Mokerc, Stražišče ob 19. uri Sava : Kamnik, Selca ob 16.30 Alples : Škofljica, Križe ob 19. uri Križe : Duplje; ženske: Trtic ob 18. uri Tržič : Sava B, Železniki ob 15.30 Alples B : Kamnik. PODROČNI ROKOMETNI POKAL -Žabnica ob 18. uri Žabnica A : Žabnica B, Kr. gora ob 17. uri Kr. gora : Tržič B, Stražišče ob 16.45 Sava B : Krvavec, Križe ob 17.30 Križe B : Veterani. NOGOMET - GNL - člani: Trtic -Tržič : Sava, Ziri — Alpina : Jesenice, Naklo - Naklo : Bohinj, Kranj - Triglav : Alples, Orehek - Filmarji : Plamen, Bled - Bled : Lesce, Medvode — Medvode : Šenčur, Britot — Britof : Podbrezje, Preddvor — Preddvor : Kokrica. Godešič — Kondor : Trboje, Smlednik — Jezero-Zbilje : Reteče, Olševek — Grintavec : Primskovo, vse ob 17. uri; NEDELJA VESLANJE - Bled ob 15. uri final no tekmovanje na XXIV mednarodni veslaški regati. ROKOMET - PODROČNI POKAL: Selce ob 9.45 Alples B : Storžič, Radovljica ob 10. uri Radovljica B : Huje, Besnica ob 10. uri Besnica : Gorenjski sejem. NOGOMET - GNL - mladinci: Kranj -Triglav : Bled, Tržič Tržič - Lesce, Boh. Bistrica - Bohinj : Jesenice, Železniki -Alples : Korotan, Medvode — Medvode : Sava, Šenčur - Šenčur Filmarji, Trboje - Trboje PrinMkdVO, Ziri — Alpina : Podbrezje, vse ob 10. uri; " ZCNL: Škofja Loka - LTH i Usnjar, Kamnik — Kamnik : Korotan, obe ob 17. uri. -dh Na ponedeljkovi slavnostni seji republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije so podelili letošnje zlate znake sindikata. Prejelo ga je deset sindikalnih organizacij in devetinštirideset posameznikov; med njimi tri sindikalne organizacije in trije posamezniki z Gorenjske. Za večletno vzorno in učinkovito delovanje pri uresničevanju interesov članstva so prejele zlati znak osnovne organizacije sindikata v Planiki Kranj, osnovne organizacije sindikata v Tekstilindusu Kranj in osnovna organizacija sindikata v Iskri Železniki. Za uresničevanje delavskih interesov z dolgoletnim delom v sindikalni organizaciji in pomembne uspehe v njenem uveljavljanju in razvoju pa so prejeli zlati znak naslednji Gorenjci: Viktor Sinko iz Škofje Loke, Valentin Šparo-vec iz Kamne gorice in Marjan Zadnik iz Kranja. Obiskali smo jih in jih zaprosili za nekaj besed o njihovem delu in o nalogah, s katerimi se kot sindikalni delavci sedaj ukvarjajo. Viktor Sinko je bil rojen 1922. leta in je skladiščnik repromateriala v lesnoindustrijskem podjetju Jelovica Škofja Loka; že od leta 1948 je eden vodilnih sindikalnih delavcev v Jelovici, poleg tega pa je opravljal tudi številne druge odgovorne funkcije v samoupravnih organih in ZK. »Poleg drugega dela, ki ga opravljam v sindikalni organizaciji, sem že več let predsednik upravnega odbora doma oddiha, ki ga ima občinski sindikalni svet v Strunjanu. Ker smo ravno pred dopusti, bi rad povedal nekaj o naši počitniški dejavnosti. Dom v Strunjanu so pred petnajstimi leti ustanovile delovne organizacije Škofje Loke in ga kasneje prepustile v upravljanje občinskemu sindikalnemu svetu v Škofji Loki. V domu oziroma hišicah je več kot 40 ležišč in zanimanje za letovanje je zelo veliko. Zato se že več let prizadevamo, da bi zgradili nov, sodobnejši dom, vendar za zdaj še nismo uspeli. Uspeli pa smo skleniti pogodbo z gostiščem Banjol na Rabu in tako imamo tudi v tem letovišču letos že več kot trideset ležišč. Letovanja pa ne spodbujamo le z nižjimi cenami, temveč tudi z regresom. V našem kolektivu vsako leto izplačamo regres na dva načina — nekaj vsem zaposlenim, nekaj pa samo tistim, ki letujejo. Letos bo vsak dobil 900 din, drugi del pa je odvisen od dohodka in delovnega staža v tovarni. Čim manjši je osebni dohodek, tem višji bo regres in obratno.« Marjan Zadnik je bil rojen leta 1925 in je inšpektor v upravi javne varnosti v Kranju; že vsa leta po vojni opravlja številne odgovorne funkcije — najprej v SKOJ, nato v ZK, sindika- tu, organizaciji ZZB NOV, zvezi rezervnih vojaških starešin. Še posebej pa se je izkazal pri organizaciji sindikalne dejavnosti v upravi javne varnosti.« »V zadnjem času se največ ukvarjam z organizacijo družbene samozaščite, in to prek sindikata in SZDL. Naša prizadevanja teže za ciljem, da bi v vsaki K S, TOZD in vsaki drugi skupnosti zaživel odbor za družbeno samozaščito. Do sedaj smo uspeli oblikovati že več kot 160 odborov. Vendar ni dovolj, da je odbor le ustanovljen, njegovo vlogo in naloge je treba vgraditi v samoupravne akte in pa v programe dela družbenopolitičnih organizacij. Zavzemamo se tudi za to, da bi v programe organizacij tehnične in telesne kulture vnesli tudi elemente družbene samozaščite in vzgoje. Za izvedbo teh načrtov smo oblikovali posebno skupino mentorjev, vsi so ugledni družbenopolitični delavci, ki bodo v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih pomagali odborom družbene samozaščite, da bodo zaživeli in kasneje tudi spremljali njihovo delo.« Valentin Šparovec je bil rojen 1925. leta in je mojster mrzlega stiskanja matic v Tovarni vijakov v Kropi; v sindikatu dela že skoraj 30 let in je tudi drugače dolgoletni družbenopolitični delavec. Zlasti je aktiven v domačem kraju, saj je bil več let predsednik KK SZDL, RK in krajevne konference SZDL v KS: »V sindikatu je treba gojiti množičnost. Vendar v zvezi sindikatov še vedno prevečkrat ne moremo mimo forum-skega dela. Veliko bolje je v osnovnih organizacijah, kjer je aktivnost v zadnjem času močno narasla. Delo poteka po sindikalnih skupinah in v takšni majhni skupini lahko vsak delavec sodeluje v razpravah in tudi odloča in tudi mora odločati. Prav sedaj pa ima sindikat v delovnih organizacijah izredno pomembno nalogo — seznaniti mora delavce z osnutkom zakona o združenem delu oziroma organizirati javne razprave o osnutku tega zakona. Druga stvar, ki je tudi zelo pomembna, je vpis javnega posojila za ceste. Le, če bodo delavci in občani dobro seznanjeni z namenom posojila, s tem, kaj se bo z zbranim denarjem zgradilo, se bodo odločali za posojilo. Nalogo, da delavce s tem seznani, pa ima sindikat.« L. Bogataj Zaklonišča in zdravstvo Nadaljevanje s 1. strani s konceptom »splošnega ljudskega odpora. »To pa ni nujno le zaradi stalne vojne nevarnosti, marveč tudi zaradi elementarnih nesreč. Tako naj nam bo tudi zadnji potres opomin, kako moramo biti pripravljeni za reševanje ljudi in dobrin.« Na letošnjem sejmu sodeluje 53 domačih proizvajalcev sredstev in opreme civilne zaščite, ki zastopajo še 22 drugih podjetij in devet tujih proizvajalcev. Tako je na letošnjem sejmu 11 razstavljavcev več kot lani in tudi razstavni prostor je precej večji. To pa hkrati potrjuje, da se je kranjska sejemska prireditev že uveljavila. Še bogatejšo vsebino in pomen pa dajejo letošnjemu sejmu še nekatere sporedne prireditve. Tako je v Kranju v teh dneh več seminarjev in srečanj. Organiziran je na primer seminar o aktualnih vprašanjih zdravstvene zaščite v Vojni in seminar o planiranju in izgradnji zaklonišč. Na prvem sodeluje okrog 300 zdravstvenih delavcev iz vse države, drugega pa se udeležuje prek 700 projektantov in ostalih strokovnjakov iz Jugoslavije. Razen tega velja omeniti redne pogovore s predstavniki upravnih organov skupščin iz vseh republik o problemih organizacije civilne zaščite. Drugače in na kratko povedano, Kranj je v teh dneh središče srečanj, pogovorov, mnenj in dogovorov okrog civilne zaščite in zdravstvene zaščite v vojni ter ob naravnih nesrečah. Sejem so si že v prvih dneh ogledali številni strokovnjaki iz vse države. Vendar razstave niso zanimive le s strokovne plati. Prav je, da si jih ogledajo tudi občani in delovni ljudje, predvsem pa šolarji, saj obisk na sejmu daje zares celovit pregled sposobnosti in proizvodnih zmogljivosti pri nas na tem področju. Posebej velja omeniti, da sta republiški komite za zdravstvo in ljubljanski Klinični center na sejmu postavila opremljeno poljsko bolnico za delo v izrednih pogojih. Razen tega je dvanajst jugoslovanskih mest prispevalo gradivo za razstavo Zaklonišča v naših mestih. Razstavljene pa so tudi makete partizanskih bolnišnic. K pomembnosti prireditve pa sta nedvomno prispevali tudi dve seji. V torek po otvoritvi sejma se je namreč v Kranju sestal zvezni svet za civilno zaščito, uro kasneje pa tudi zvezni svet za zdravstvo in socialno politiko. Sejem bo odprt do vključno 6. junija, ko bodo ob 10. uri dopoldne prikazali dosežke prve pomoči civilne zaščite in Rdečega križa Slovenije. To bo tekmovanje, kjer se bodo pomerile ekipe prve pomoči srednjih medicinskih šol iz vse Slovenije. A. Zalar V tako imenovanem programu razstavljenega dokumentacijskega* gradiva iz zadnje vojne je tudi] proteza leve noge, ki si jo je boreč prve Krajiške brigade Milan Rada-\ kovic naredil sam med vojno in jd nosil od 1943. leta do konca vojne. — Foto: F. Perdan Uspela akcija Letošnja akcija zbiranja rabljenih oblačil, obutve, perila in posteljnine, ki jo je RKS organiziral 27. maja, je v Sloveniji izredno uspela. V kranjski občini so v akciji zbrali kar še enkrat več blaga kot lansko leto: v skladišče so sprejeli 12 ton zbranih oblačil in drugega blaga, v Tržiču so na primer zbrali več kot 5 ton in tako tudi drugod. Občinski odbor Rdečega križa Kranj se v imenu vseh, ki bodo rabljena oblačila in druge predmete dobili, darovalcem iskreno zahvaljuje, prav tako pa tudi vsem aktivistom RK in drugim sodelavcem; še posebej gre zahvala vsem delovnim organizacijam, ki so za akcijo dale na voljo brezplačno osebna vozila, kombije in tovornjake, da so zbrano blago od zbirališč lahko vozili v občinsko skladišče. r nrin r Dimenzije mm višina širina debelina miza klop polica klop prosta dekorativni element 820 737 55 820 487 55 820 487 55 820 487 55 820 387,487, 587 55 Navedene mere veljajo za elemente v zloženem stanju. Ml KO SISTEM GARNITURE MONTIRAMO HITRO IN ENOSTAVNO MIKO SISTEM LAHKO SLUŽI KOT MIZA, KLOP ALI STENSKA OBLOGA MIKO SISTEM LAHKO UPORABLJAMO V KUHINJAH, OTROŠKIH SOBAH, DNEVNIH PROSTORIH NA BLOKIH IN TERASAH MIKO SISTEM POVEČA UPORABNOST VAŠEGA STANOVANJSKEGA PROSTORA lip bled lesna industrija 64260 bled, ljubljanska c.32 telefon:064-77384,trgovina 77944 telegram:lip bled telex:34525 yu lipex