Leto VII., štev 43.
Ljubljana, nedelja 2!. februarja 1928
PoStnlna pavŠallrana.	Cena 3 Din
asa Uhaja ob 4. »jutra!, e.
Stane mesečno Din «5 —; n fno-icmatvo Din 40*— neobvezno.
Oglati po tarifo.
Uredniitvo i
Ljubljana, Knaflova alica Štev. 5/L Telefon štev. 7», ponoči tudi štev. 34..
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravnlštvo: LJubljana,. Prešernov« ulica it. 54. — Telefon št. 36.
Inseratnl oddelek t Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telelon št. 49»
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it 1. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poštnem ček. zavoda: Ljub-jana št. 11.84» - Praha čislo 7S.1S0. Wien,Nr. 105.241.
Današnja številka obsega 16 strani in stane 3 Din.
Ljubljana, 20. februarja.
Svoje stališče glede vstona Nemčije v Zvezo narodov smo na tem mestu že parkrat razložili. Nismo med tistimi, ki odrekajo nemški »republiki* mesto v ženevski meddržavni organizaciji. Mislimo tudi. da pripada Nemčiji stalen sedež v Svetu Zveze narodov. Nemčija je navzlic porazu v svetovni vojni država. ki ji ne gre osporavati prostora ined velesilami. To mnenje smo zastopali. pri njem ostanemo. Povdarjali pa smo tudi, da vstop Nemčije ne sme zapreti vrat v Svet Zveze narodov še dru gim državam. Opozarjali smo na čuda-polno dejstvo, da je Evropa po polovici slovanska in vendar ni niti en slovanski narod zastopan v Zvezinem Svetu. Zategadelj smo podpirali in še vedno podpiramo zahtevo bratske poljske republike. da se ji dodeli stalen sedež v Svetu Zveze narodov. Pristavili pa smo. da se s tem ne sme zaključiti udeležba drugih slovanskih držav v vrhovnem zboru ženevske meddržavne korpora-ctje. Mala ar.tanta pomeni po svoji politični, gospodarski in vojaški veljavi tudi toliko, da se je ne sme zametavati v bodočnosti.
Kako bo sprejeta poljska zahteva v Ženevi se bo v kratkem pokazalo. Dosedaj se razen ožjih prijateljev in Francije nihče ne poteguje preveč prisrčno zanjo. Odpor v Angliji in zlasti v britanskih dominijonih je naravnost kategoričen. Severne germanske države, zlasti Švedska, se tudi enodušno protivijo takojšnji pripustitvi Poljske med stalne člane Sveta Zveze narodov. One so mnenja, da vstop Nemčije ne sme dohiti nobenega nadomestila kje drugje. Vse torej kaže. da se poljska želja za enkrat še ne bo izpolnila. Kar je odloženo pa sc zato še ne sme smatrati kot izgubljeno.
Trenutno moramo računati z vstopom Nemčije v Zvezo narodov in z njenim stalnim sedežem v Zvezinem Sveta brez sleherne kompenzacije. Kakšen ogromen preobrat v Ženevi in v celi mednarodni politiki to pomeni, o tem smo tudi že večkrat razmotrivali. Nemčiji je dana priložnost in tudi pravica, da v Zenevj načne vprašanje poljskega koridorja. Gornje Šlezije in da sproži manjšinski problem. Po Zvezinih pravilih sme celo podvreči novemu razmo-trivanju vse mirovne pogodbe, sme se zavzemati za priključitev Avstrije Nemčiji. Nihče ji tega ne more braniti in da se bo svoje pravice v polni meri po-služila, smo izvedeli iz merodajnih nemških ust.
V nevarnosti je torej politična konste-lacija. kakršno je ustvarila zmaga zaveznikov v svetovni vojni Kot si Nemci zamišljajo eventualne izpremembe. bi šle te le na rovaš zmagovalcev v svetovni vojni. Ni torei čudno, da so neposredno prizadeti pričeli razmišljati, katere korake naj ukrenejo, da ne prekorači nemško prizadevanje dopustnih mej.
Zadnje čase se mnogo govori o garancijskem paktu, ki naj zveže Francijo, Italijo in Jugoslavijo. Baje se vrše med Parizom in Rimom pogajanja, ki segajo do Beograda. Tozadevne vesti so bile demantirane, vendar se uporno vzdržujejo. Nam se zdi garancijski pakt med omenjenimi tremi silami mogoč in tudi koristen, če ima veljati kot dopolnilo k paktu Male antante. Smatramo pa pri tej priliki za neobhodno nujno povdariti. kar smo neprestano naglašali. da sodimo možnost boljših ali slabših sosedskih odnešajev z Italijo po boljšem ali slabšem postopanju Italije s slovansko manjšino v Primorju.
Italija nima niti najmanjšega razloga preganjati ta živeli, ki so ga mirovne pogedbe spravile v njene meje. Slovenci in Hrvati v Primorju so lojalni državljani kraljevine Italije, ki vrše vse dolžnosti dobrih državljanov. Njihova državljanska in človečanska pravica je, da se jim da na drugi strani isto pravno in dejansko ravnopravnost kakor vsem drugim njihovim sodržavljanom. Nobena kulturna in pravna država ne bi imela moralne opravičenosti s političnimi, kulturnimi in gospodarskimi represali-jami uničevati njihov obstoj. Temeljito izboljšanje dosedanjih nevzdržnih razmer v Julijski Krajini ni Ie v interesu stva. marveč tudi v interesu prijateljstva obeh državnih sosed.
Ali naj bo eventualno razširjenje in poglobitev prijateljskih odnošajev med Jugoslavijo in Italijo res možno in iskreno, to odvisi v prvi vrsti od Italije same. Pot. ki vodi tja. ji je dovoli znana.
Naša delegacija v Ženevi
Beograd, 20. februarja, p. Na zasedanje Zveze narodov, ki ie začne dne 8. marca . v Ženevi, odpotuje kot naš glavni delegat zunanji minister dT. Ninčič sam. Spremljali ga bodo poslanik v Bernu dr. Milutin Jo« vanovič, inž. Juraj Krnjevič, Konstantin Fotič, načelnik oddelka za Zvezo narodov v zunanjem ministrstvu in kot tajnik Du. ian Gjorgjevič.
Pred zaključkom načelne proračunske razprave
Politična situacija popolnoma mirna, razven divjanja klerikalcev v Narodni skupščini, katere si je včeraj privoščil Stjepan Radič__24. t. m. še bo vršilo načelno glasovanje o proračunu.
Razen sestanka Narodne skupščine nI bilo danes posebnih političnih dogodkov. Sklicana seja radikalskega kluba
Beograd, 20. februarja, p. Današnja dopoldanska seja Narodne skupščine je bila izredno živahna. Zunanji minister dr. Ninčič je skušal popraviti slabi vtis Radičevega brbljanja o Pellegrinettiju, vendar se mu je popravek prav slabo posrečil. Prosvetni minister Stjepan Radič je hotel blamažo s Pellegrinetti-jem prekriti z daljšim govorom, ki je bil predvsem naperjen proti klerikalcem. Označil jih je kot ljudi, ki trgujejo z vero, z dušami in z rodbinami. Klerikalci so mu besno odgovarjali.
Zvečer je poslanec Smodej poslal predsedništvu Narodne skupščine pismo, v katerem zahteva od njega zaščite pred napadi prosvetnega ministra Radiča, češ, da smatra on poslance opozicije kot nekake živali. Interesantno je, da zahteva zaščite pred napadi prosvetnega ministra, ki niti ni član Narodne skupščine.
se ni mogla vršiti, ker so poslanci večinoma že odpotovali iz Beograda. Ministrski predsednik Pašič je bil vse popoldne v svojem kabinetu in je sprejel par radikalskih prvakov, med njimi tudi Aco Stanojeviča, ki je sinoči prišel v Beograd. Pri izhodu iz ministrskega predsedništva ie izjavil g. Pašič vašemu dopisniku, da je položaj popolnoma normalen in da ni pričakovati nič posebnega. Popoldne je imel sejo tudi ra-dičevski poslanski klub, po čije zaključku ss je prosvetni minister Stjepan Radič odpeljal v Zagreb.
Načelna proračunska razprava se približuje h koncu in bo zaključena 24. tega meseca, ko se bo vršilo načelno glasovanje.
Ninčičev odgovor na interpelacije o Felegrinetffu
Na včerajšnji seji je minister Momčilo Ninčič opravičeval izbruhe Stjepana Radiča proti vatikanskemu poslaniku Pelegri-nettiju. — Med debato je prišlo do ostrih spopadov med Radičem in klerikalci.
Beograd. 20. februarja, r. Današnja seja Narodne skupščine se je pričela ob 9. dopoldne. Po prehodu na dnevni red je prvi govoril vodja nemške stranke dr. Kraft, ki je uvodoma naglašal, da noče imeti nobenega političnega govora in da hoče govoriti samo o proračunu, ki bi moral v razmerju s predvojnimi računi znašati 6200 milijonov. Govoril je tudi o manjšinskem vprašanju ter se pritoževal nad postopanjem z Nemci v Jugoslaviji, četudi so bili vedno lojalni državljani. Povdarjal je, da v Nemčiji goje veliko prijateljstvo napram srbskemu narodu, ki so se ga med vojno naučili ceniti kot dostojnega tekmeca. Ob koncu svojega govora je iziaviL da bo glasoval proti proračunu.
Nato je zunanji minister dr. Ninčič odgovarjal na interpelaciji posl. Vilder-ja in posl. dr. Hohnjeca v zadevi incidenta med Radičem in nuncijem Pelle-grinettijem. Predvsem je dr. Ninčič izrazil svoje obžalovanje, da ni bil na včerajšnji seji skupščine, da bi takoj odgovoril posl. Sv. Pribičcviču. Nato je odgovarjal na vprašanja posl. Ve-česlava Vilderja zaradi Radičevih izjav o nun. Pellegrinettiju ter zanikal, da je St. Radič potoval v Dalmacijo na inicijativo in po prejšnjem sporazumu z zunanjim ministrom in ministrom ver. Na vprašanje posl. Vilderja. kaj namerava zahtevati, da bo zastopnik Sv. stolice ostal v mejah svojih dolžnosti, ki so v zvezi z njegovim položajem, je dr. Ninčič izjavil, da ni papežev nuncij Pellegrinetti niti sedaj kakor tudi ne kdaj prej prekoračil mei svojih dolžnosti. (Glas Lz opozicije: Minister prosvete trdi, da jih je prekoračil.) Nato je zun. minister dr. Ninčič odgovarjal na štiri vprašanja, ki se nanašajo na isti incident Izjavil je, da St. Radič ni imel na svojem potovanju nobenih zlih namenov proti papeževemu nunciju in kot enakopraven tovariš St. Radiča ni-
ma pravice določati mu. kaj naj govori v skupščini, zaradi česar tudi ne more dati nobenega odgovora. Na vprašanje dr. Hohnjeca. kakšno zadoščenje namerava dati papeževemu nunciju, je dr, Ninčič izjavil, da je Pellegrinettiju izrazil svoje obžalovanje, ker se je njegov govor tolmači v tem smislu. Na koncu je reagiral dr. Ninčič na besede dr. Hohnjeca. da se katoliška cerkev ne smatra v tej državi kot enakopravna tsr je naglašal, da to ni resnica, ker »živa popolno enakopravnost kakor tudi vse ostale dopuščene veroizpovedi.
Za tem je govoril posl. dr. Hohnjec, ki je naglašal. da obstoji averzija proti katolikom in da izhaja ta averzija iz okolice St. Radiča. Povdarjal je tndi. da se v Beograda"^oji nasprotstvo proti katoliški cerkvi, kar je razvidno tudi iz pisave beograjskih listov.
Nato je prosvetni minister St. Radič imel daljši govor, v katerem se je predvsem bavil s položajem katehetov, nakar je prešel na vprašanje klerika-lizma v splošnem, o katerem pravi, da je nekaj drugega kot rimsfco-kaloliška ceikev. Samo klerikalizem se mora smatrati za sovražnika, med tem ko je katolicizem svetinja. Izjavil je. da mora kakor Gambetta reči, da je klerikalizem nevarnost za državo. Naglašal je, da so klerikalci ničle in da jih bo pri prihodnjih volitvah v Sloveniji pome-dei.
Zaradi Radičevih napadov so se klerikalci seveda silno razburili in Radiča primerno opsovali, Posl. dr. Hohnjec ie ponovno govoril in zavračal izvajanja St. Radiča, nakar je poročevalec večine dr Gavrilovič odgovarjal na nekatere opazke dr. Krafta.
Končno je govoril še dr. Kraft radi osebnega pojasnila, dr. Gavrilovič mu je ponovno odgovarjal. Seja je bila zaključena ob pol L popoldne. Prihodnja v ponedeljek dopoldne.
Izjalovljen spor
Rim, 20. februarja, d Kakor hitro Je za. znal min. predsednik Mussolini za govor avstrijskega zveznega kancelarja dr. Ram. ka v glavnem odboru dunajskega parlamen« ta, je naročil italijanskemu poslaniku na Dunaju, naj napravi pri dr. Ramku diplo. rnatski korak in zahteva od njega podrob« nejša pojasnila glede Južne Tirolske in zdru žitve z Nemčijo. Italijanski poslanik Bor. donaro je posetil kancelarja in sporočil v Rim odgovor, o katerem poroča «Popo!o d' Italia», da je Mussolini že dobil zado« voljiva pojasnila in da se more spor sma. trati za poravnan.
Nova naredba o nedeljskem počitku v trgovinah
Beograd, 20. februarja, p. V smislu zakona o zaščiti delavcev bo minister za trgovino in industrijo prihodnje dni izdal naredilo po kateri sme'o biti v krajih, ki imajo maraj kot 10 tisoč prebivalcev, ob nedeljah odprte trgovine do 2. popoldne
Francija za Poljsko
Pariz, 20. februarja, d. Poljski poslanik Chlapowski je imel včeraj v društvu prija. teljev Poljske govor, v katerem je zahte. val, naj se Zveza narodov že na svojem prihodnjem zasedanju meseca marca reor. ganizira v tem smislu, da vstopi v njen svet tudi Poljska kot stalna članica. Vojni mi. nister Painleve je odgovoril, da se Poljska pri tej svoji zahtevi lahko zanaša na pomoč Francije. Poljski poslanik naj pove v Var. šavi. da Francija ne bo nikdar pozabila na svoje prijatelje in svoje dolžnosti.
Po odkritju zarote na Grškem
Zarotniki internirani na otoku Santorin. — Nove preiskave in aretacije. — Vodja zarote je bil polkovnik Plastiras. — Izred-vojno sodišče za «veleizdafO».
Izid volitev v Rumumji
Bukarešta, 20. februarja, k. Pri občinskih volitvah je večina podeželskih občin in 63 mest glasovalo za listo liberalne stranke, ki jo vodi Bratianu. Združena opozicija je zmagala v 40 mestih. Ožje volitve no bodo mnogo izpremenile na sedanjem stanju.
Bukarešta, 20. februarja, p. Vlada je na občinskih volitvah, v kolikor so doslej zna. ni njeni izidi, dosegla veliko večino na de. želi. Združena opozicija je zbrala v Buka« rešti za svoje kanddate okrog 16 tisoč glas sov, vlada pa Ie 7 tisoč. Opozicija je zma. ga!a tudi v nekaterih večjih mestih. Potreb. r.e bodo ožje volitve v kakih 20. mestih. Zanimivo je, da obe stranki, vlada in opo. zicija, pravita, da sta izšli kot zmagovalki iz volitev.
Mednarodna ureditev delovnega časa
London, 20. februarja, s. Povabila na de. lovne ministre Nemčije, Belgije, Francije in Italije ter na direktorja mednarodnega delovnega, uradi Thomasa za udeležbo na konferenci v Londonu, ki bi se bavila z vprašanjem mednarodnega odgovora za ure ditev delovnega časa, so bila sedaj razpo* slana.
Nepričakovana volilna zmaga angleške delavske stranke
London, 20. februarja, d. V industrijskem okraju Darlingtonu je pri nadomcstn'h vo« litvah v spodnjo zbornico dosegla delavska stranka nepr'ča':ovano zmago. Dobila je 12.965 glasov iti 12.636 konservativcev in 3573 liberal. v. torej večino 320 glasov, konservativni so imeli dolgo let ta volilni okraj v svoji posesti.
Atene, 20. februarja, r. Aretirane zarotnike so v pretekli noči prepeljali iz Falerona na bojni ladji na otok Santorin v Arhipelagu.
Povodom odkritja zarote je vlada ukrenila stroge ukrepe proti politikom venizelističnega bloka, pri katerih je bilo izvršenih več hišnih preiskav.
Aretirana bivša ministra Papanasta-siu in Kafandaris bosita konfinirana na otoku Santorin.
Polici. - je tekom noči izvršila več novih aretacij. Imena aretirancev še niso znana. Med njimi so tudi nekateri oficirji. Aretiran je bil tudi bivši minister Geronte.
V vladnih krogih se trdovratno zatrjuje, da i? bil glavni vodia zarote proti režimu Pangalosa bivši voditelj grške revolucije polkovnik Plastiras. General Kondilis bi imel pripraviti protire-volucijo v Atenah samih, med tem ko bi moral Plastiras organizirati oboroženo vstajo v grški Makedoni.ii, Poroča se celo, da je polkovnik Plastiras pred nekaj dnevi odpotoval s tujim
potnim listom v Švico in da se trenot-no nahaja po zadnjih vesteh v južni Srbiji in sicer tik grške meje.
Na odredbo Pangalosa je v Grški vzpostavljeno izredno vojno sodišče za zločine veleizdaje in prestopka proti državnemu redu.
Uradni list objavlja naredbo, s katero se ustanavlja izredno vojno sodišče za sojenje zločinov veleizdaje in prestopkov zoper obstoječi red v državi Ta svoj ukrep motivira vlada s sledečim: Dočim dosledno izvaja svoj program, ki gre za tem, da pfenehajo prepiri zaradi politične vladavine in da se zagotovi mir v deželi, gonita r.epo-mirljivost in revolucijonarna reakcija gotovih strank in ljudi, ki so postali spričo »pomirjevalnega duha« vlade predrzni, izvestne osebe celo do poskusa, s silo vreči dosedanjo vladavino in spremeniti družabni red. Da se kaj takega prepreči, je vlada storila odločne korake in se je pripravila na vse možnosti.
Madžarski parlamentarni odbor končal
pre'skavo
Odbor je odklonil vse predloge opozicije, ki bo nadaljevala odločen boj croti vladnim strankam. — Za danes napovedane demonstracije prepovedane. — Francozi zaslišujejo Schultzeja.
Budimepšta, 20. februarja, d. Preiskovalni odbor je imel včeraj od 5. popoldne do sko raj polnoči sejo, na kateri se je do konca razpravi'alo o poročilu glede ponarejevalcev francoskih frankov. Odbor je končno izjavil da je preiskava končana.
Budimpešta, 20. februarja s. Komunike o včerajšnji seji preiskovalnega odbora javlja da se je dokazilno postopanje v parlamentar nem preiskovalnem odboru končalo. S tem so bili odklonjeni vsi predlogi opozicije za razširjen e postopanja.
Na dnevni red današnje seje odbora se ie v splošno presenečenje stavila razprava o poročilu. Poročevalec odbora ie poslanec Rubinek. Opozicija, ki sedaj ni imela niti prilike, da bi proučila stecografski zapisnik je s tem postavljena pred gotovo dejstvo ia ne bo mogla več sestaviti minoriteinega poročila. V teh okoliščinah je določena, da bo na vsak način preprečila glasovanje o poročilu, ter hoče doseči, da bo se:a trajala do zjutraj.
Demokratski člani odbora so imeli danes ponoči konferenco ki je trajala do pol 4. zjutraj ta ca kateri so sklenili odločen boj proti postopanju večinskih strank. Pooblastili so poslanca Vaszonyja, naj čimprej iz-
dela manjšinsko porečilo opozicije.
Poli d a ie storila vse potrebno, da se jutri ne bo kršil mir ln red. Vse prošnje za obhode po mesta in za zborovanja je odklo nila. Uprava mesta le izjavila, da je mir za jutri popolnoma zajamčen.
Poročevalec parlamentarnega preiskovalnega odbora poslanec Rubinek ie dal listu »Pester L!oyd« nastopna pojasnila: Danes še nisem tare! prilike pregledati opozicijo-nalne liste. Vsled tega še nisem moze! dobiti vtise kako so včerajšnji dogodki vpil. vali na opozicijo. O kakm puču ali nasil-stvu tnenlS&e ne more biti niti govora. Pre iskovaini t dfoor je včeraj zaključil dokazilno postopanje, ker Je zadeva popolnoma lasna.
Dunaj, 20. februarja, s. Kakor poročajo listi, se je tukaj ugotovilo, da so manjši tiskarski stroj faizrrikatorii dobili z Dunaiia.
Berlin, 20. februarja, r. Francoski detektivi in inšpektor francoske banke sta včeraj zasliševala aretiranega Arthurja Schultzeja o njegovem bivanju v Budimpešta. In njego vih zvezah z madžarskimi krogi Sctiuitze je izjavil, da je delal v Budimpešti pod gotovim pritiskom, da ie ibl stalno nadzorovan in da es je bal za svoje živišenie.
Težaven položaj Luthrove manšinske vlade
Obstoj vlade odvisen od neprestanih koncesij. — Dr. Luther o potrebi reforme davčne politike.
Berlin, 20. februarja, d Položaj vlade ie vse prej ko rožnat. Nekateri govore že o krizi, ki ie neizbežna, ker mora manjšinska vlada vedno lavirati. ca se vzdržj na površju. Zato je njen položaj odvisen zgelj od koncesij, ki jih mora delati zdaj na levo, zdaj na desno. Ko je na včerajšnji seji glavnega cdt>ora državnega zbora prišel na razgovor na četrtkovi seji obrazloženi gospodarski in finančni program* vlade, se je pokazalo, da je ta program naletel na odpor re samo pri nemških nacjjonalcih, ampak tu di pri njihovih nasprotnikih, socijal. demokratih. Nemškim nacLonalcem se zda znižanje gotovih davkov kakor ga predlaga kabinet nevarno. Pravijo, da to v sedanjih razmerah nikak-or ni na mestu. Niso izključeni v kratkem večji izdatki, za ka:ere potem r.e bi bilo kritja. Govornik socialno-demokratske stranke ie nasprotoval trditvi, da je ozka zvesa med gospodarsko krizo in višino neposrednih davkov. Iz tega se vidi, da se ima vlada boriti s precejšnjimi težavami, ki jih bo mogla odstraniti le za ceno izdatnih in morda tu-di dalekosežnih koncesij.
Na včerajšnji seji glavnega odbora parlamenta je povzel besedo državni kancelar dr. Luther, ki je zagovarjal stališče vlade
glede znižanja neposrednih davkov, rekoč, da ie bila v finančnem in gospodarskem pogledu nemška politika pred dvema letoma drugačna, kot je danes. Takrat Je bilo treba vse sile napeti, da se reši in zaščiti propadajoča valuta. Šele ko se je uvedla zlata valuta in so začela prihajati v deželo inozemska posojila, je bilo mogoče misliti na reformo davčne politike, oziroma na znižanje davčnih bremen. Sedaj je to vprašanje postalo aktualno in sa ni moči odstaviti z dnevnega reda, ako nočemo, da postane gospodarska kriza še boli resna kot je itak.
Dr. Luther ie potem nadaljeval: Takoj po londonskem dogovoru se je začel po določenem načrtu zniižavati davek na poslovni promet. Ko so v gospodarstvu seda) že skoraj izginile docela umetne eksistenca-je treba sedaj posvečati čim večjo poza nost gospodarstvu.
Novi italijanski poslanik v Berlinu
Berlin, 20. februarja, s. Državna vlada J« dala agrement nasledniku dosedanjega ita. lijanskega poslanika v Berlinu Bosdarija, dosedanjemu poslaniku v Bucnos Ayresa Aldobrandi Mareseottiju.
-SS2-
Pomirjenje med egiptovsko vlado m Zagiul pašo
Kairo, 20. februarja, d. Včeraj popoldne se je pod predsedstvom Zaglul paše sesta. ia narodna konferenca in je po daljši de« bati sprejela predlog o miru, ki ga. jo sta. vila vlada. V smislu tega sklepa se bodo poslej udeležili zaglulisti bodočih volitev, ako ne ti med tem kabinet sprejel kakih novih zakonov, ki bi onemogočili izvajanje dosedanjega volilnega zakona. Nadaijni po goj je, da vlada ne pristane na kakršnekoli nove pogodbe, ki bi se nanašale na odsto. pitev enega ali drugega kosa dežele. Ta točka se predvsem nanaša na oazo Džera« bub, za katero se posebr,® zanima Italija in je že stavila zahteve. Zborovanje je bi. lo popolnoma mirno ob prisotnosti kakih 1400 delegatov. Vse varnostne odredbe no« I licije so bile odveč.
Narodne manjšine in Zveza narodov
London, 20. februarja, s. Reuterjev urad poroča iz Ženeve: Kljub izjavi Mussolini« ja, da Italija ne bo dopustila razprave o vprašanju nemških manjšin na Južnem Ti« rolskem, bo zelo težko preprečiti tako raz« pravo na prihodnjem zasedanju Zveze na« rodov. Že na zadnjem zasedanju je ooktor Nansen opozarjal na vprašanje manjSin t"*r zahteval zanje varstvo v interesu evropske« ga miru. Tudi grof Apponyi je za madžar« ske manjšine v nasledstvenih državah zahts val bolj aktivno kontrolo po Zvezi naro« d o v. Iz tega izhaja, da se razprava o tem problemu ne bo dala lahko preprečiti.
Daruife za sokolski Tabor!
Kdo je ustvaril Jugoslavijo?
Važen odlomek iz velikega govora Svetozarja Pribičeviča petkovi seji Narodne skupšeke,
(Po stenografskem zapisniku.)
Včeraj smo priobčili kratko telefonsko poročilo o govoru Svetozarja Pribičeviča, ki ga je imel ob priliki proračunske debate v petek dopoldne v Narodni skupščini. Radi politične in zgodovinske važnosti priobčujemo danes po stenografskem zapisniku oni del njegovega govora, ki se tiče vprašanja ustvaritve Jugoslavije. Svetozar Pribičevič je govoril:
»Neka izjava, ki je padla od strani predsednika vlade, se mora zavrniti, ako je točna. Ne vem, v koliko g. novinarji točno beiežijfe izjave predsednika vlade. Navaja se, da je predsednik vlade dejal — menda v aludiranju na neko mojo izjavo — da te države niso ustvarila nobena Narodna veča, temveč zavezniki. ki niso hoteli, da se osnujejo male države. Mislim, gospoda, da ni treba političnim činiteljem, ki so odgovorni, dajati izjav, ki se napačno pojmujejo v javnosti in ki se more predstavljati v luči. katera ne konvenira duhu narodnega edinstva. G. predsedniku vlade in vsem vam, gospoda, pravim tole:
Ta naša država, takšna in tolikšna, kakršna je, je bl!a ustvarjena zato, ker jo to želel narod, ki je v tej državi.
(Minister javnih de! g. Uzunovič: Samo zato?) Zato, a ne samo zato! .laz vam pravim, gospoda, ako bi se ta Narodna veča ne bi izjavila za zedinjenje s Srbijo, bi Ljubljana in Zagreb nikdar ne bila v tej državi! To vam jaz pravim. (Dr. Angjelinovič: Ker je bil Radič prvi za svobodno hrvatsko državo!)
Slavna in junaška dela, ki so jih izvršil! naša vojska in naši dobrovoljci — katerih te bilo po poročilu, ki ga i-* dal meni g. predsednik vlade v decembru L 19 J S. okoli 20 do 30 tisoč, pa so torej bili z ozirom na to glavno jedro r.a solunski i'onti — vsa ta slavna in junaška dela bi ne bila ciovoljna, da se ustvari tolika država. Ona se je ustvarila tako veliko zato, ker jo narod tako hotel.
In. gospoda, ne žalite ta narod ter ne
predstavljajte ga samo kot osvojeni narod. (Glasovi v centru: Nikdo ga ne predstavlja kot osvojen narod. To ni resnica! — Hrup.) Ko se je 1. 1918. delalo naše zedinjenje, so kljub dobremu razpoloženju naših zaveznikov, napram nam, prihajala poročila srbske vlada v Zagreb in v Ljubljano, naj se ekspresno izjavljamo za zedinjenje vsi, ki smo za to, da bi se politično dejstvo teh nsših izjav moglo uporabiti v našo narodno in državno korist Da fci t! naši zavezniki — ki so ustvarili male države, kakor je Madžarska in kakor jc Avstrija, ki sta v našem najbližjem sosedstvu — ustvarili morebiti tudi našo državo manjšo, kakor je danes, — ako bi bil naš narod proti zedin.ier.ju — mislim, da ni nikogar v tej zbornici, ki bi nad tem dvomil. (Glas z desnice: Tega nihče ne oporeka!) Kaj se potem upirate, kadar slavimo našo vojsko in naša dobrovoljce? Nikar ne govorite z oraa'ovaževa-njem o delovanju !n delu naših Narodnih več. ki so v kritičnem trenutku razumela svoio veliko zgodovinsko nalogo in narodno dolžnost. (Klici z levice: Tako je! — Odobravanje.)
Kar pa se tiče onih naših dobrovolj-cej, ki so prebili solunsko fronto, ki so se slavno borili na Kajmakčalarin in na Dobrem polju, vam moram še enkrat reči, gospoda, da se tako nedostojno, kakor se ž njimi postopa v naši državi, ne postopa v nobeni drugi državi. Zakaj, zagotavljam vas. da bi se vsak češki minister sramoval predložiti predsedniku republike ukaze, s katerimi se iP«ri-jonarji odpuščajo iz državne službe. Ploskanje na levici.)
Tu na doživljamo, da se ti slavni borci s Kajmakčalana in Dobrega polja enostavno mečejo fz državne službe, ker zahtevajo oni. ki so vodili protina-rodno politiko tedaj, ko so dobrovobcl nosili svoje glave na prodaj. (Klici z levice: Tako je!)
Revizija volilnega reda za trgovinsko zbornico
Poslabšanje veljavne naredbe v prid klerikalcem. — Plod ra-dičevsko-pucljevskih spletk.
Samostojne kmetske stranke ni več!
Njeni bivši pristaši nimajo noben
m njenim \
Pod naslovom »Samomor Pucljcve j stranke* priobčuje zadnja številka «Do- . movine* članek, ki bi ga ne smel prezreti noben pristaš bivše SKS. Radi splošne zanimivosti ga priobčujemo v celoti, glasi se tako-lc:
Ko se ie Pucljeva Samostojna kmetijska stranka združila s Prepeluhovimi republikanci v Zvezo slovenskega kmetskega ljudstva, je »Kmetskf Ust* pisal, da ostane Pucljsva stranka še nadalje samostojna organizacija in da je stopila z radičevci v zvezo samo zakadi skupnega sodelovanja v korist kmetskega ljudstva. Takrat je poslanec Pucelj ob vstopu radičevcev v vlaGo računal, da bo postal kot član radičev-skega poslanskega kiuba v novosesiav-ijeni vladi minister in da bo tako zastopana v njej tudi Slovenija po svojem zastopniku.
Opozarjali smo, da se g. Pucelj hudo ; moti in da bo njegova stranka izgubila , še tisto malo navidezno samostojnost, j kolikor si jo js obdržala. Cas je poka- j zal, da smo imeli prav. Poslanec Pu- ; celi ni postal minister in zgodilo se je !
več: v Zvezi sloveskega kmetskega liudstva je moral odstopiti svoje mesto Stjepanu Radiču, ki je postal njen predsednik. Tako se je SKS popolnoma podvrgla komandi Sijepar.a Radiča, ki ne dovoljuje svojim poslancem niti to-iiko svobode, da bi smeli pri posameznih ministrih brez njegovega privoljenja posredovati za kmetske koristi. Poslanec Pucelj se je torej pošteno vračunal, in sicer tem bolj, ker po desetmesečni dobi. od kar je za prevžitkarja v Radičevi politični torbi, tudi ne more na ; ničesar pokazati, kar bi se moglo sma- i trati za naše kmete kot koristna posle- ; dica njegove zveze z Radičem. Opozo- j rili smo že svoječasno na povišana j davčna bremena pod radičevsko-radi-kalsko vlado kakor tudi na novi za 3000 milijonov večji državni proračun.
Po bridkih izkušnjah, ki sta jih doživela poslanec Pucelj in njegova stranka v prijateljstvu z Radičem, zlasti pa po brezdelju, ki ga je pokazala radičev-sko-radikalska vlada po svojem devetmesečnem obstoju, bi vsakdo pričakoval. da se bo g. Pucelj polagoma soa-metoval in da si bo skušal priboriti v Radičevi stranki primerno veljavo in vpliv že glede na to, ker je zatrjeval od vsega početka. da ohrania SKS svojo samostojnost. Poslanec Pucelj seveda ni bil tako pameten, pač pa zagnal iz svojih rok zadnjo karto, ker je obupal nad svoio igro in se popolnoma izrečii Stjepanu Radiču na milost in nemilost. Ce bi šlo samo za poslanca Puclja, bi rni ničesar ne rekli. Pucelj je prevrni! že veliko političnih kozolcev in pri večjem številu ne igra eden več ali manj posebne vloge. Stvar pa je popolnoma drugačna, ako pomislimo, da je Pucelj zapeljal v Radičevo torbo tudi svoje volil ce, ki pri volitvah gotovo niso zato volili Puclja za poslanca, da bi se čez noč po njegovi zaslugi zbudili kot
radičevci.	, , „ . ,
Gospod Pucelj je prodal samostojnost svoje stran':e Stjepanu Radiču in
dobil za to niti sklede leče. Namesto, da bi skušal rešti. kar se rešiti more, ca ilači svoe ljudi sedaj v še večjo odvisnost od samovolje Stjepana Ra-
Beograd, 19. februarja.
Listi so te dni zabeležili izjavo ministra trgovine dr. Krajača, da bo v najkrajšem času predložil ministrskemu svetu v odobrenje novo naredbo o volil nem reda Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Minister zagotavlja. da se je dal voditi zgolj od stvarnih ozirov.
Ta odstavek je vzbudil v krogih demokratskih poslancev tem večjo pozornost. ker je znano, da se irveljavljenje volilnega reda za ljubljansko Trgovsko zbornico že več nesro pel leta zadržuje baš iz nestvarnih, zgolj političnih razlogov in da ie bil iz istih raz logov volilni red z dne 30. junija 1925 podvržen naknadni reviziji
Ljubljanska Trgovska zbornica posluje danes stvarno še v svoji stari oredvojni sestavi. Ze od 1. 1920. je vprašanje novih volitev stalno na dnevnem redu. Medtem je bila po zaslugi SDS uzakonjena moderna reorganizacija te najvažnejše naše gospodarske institucije. ki pa se dosedaj ni mogla izvesti, ker se še niso vršile volitve. Zbornica je svoj čas sama izdelala nov moderni volilni red ter ga je kot svoj soglasni predlog predložila trgovinskemu ministrstvu. Da se v bodoče onemogočijo nekdanje volilne zlorabe, je zbornica zlasti tudi predlagala uvedbo direktnega osebnega glasovanja. Po zaslugi SDS je bil končno zbornični volilni predlog brez bistvenih sprememb z naredbo ministra Grisogona uveljavljen 30. junija 1925 in volitve bi se imele vršiti 16. novembra 1925.
Ob nastopu RR vlade so pričele spletke. Minister Krajač ni hotel imenovati volilnega komisarja in volilno delo se ni moglo pričeti. V jesenskih dvanaistl-nah pa s! je Izp oslova! pooblastilo, da volilni red revidira. Interes na revizij so imeli le klerikalci. N#m osebno g'a-sovanje ni ugajalo in tudi razporeditev posameznih grup v treh kategorijah (tr. «rovski. industrijski in obrtniški). Klerikalci so si — neznano je še. za kakšno ceno — zasigurali pomoč gotovih slovenskih radičevskih krogov, ki so že
vse mesece sem živahno na delu, da zavlečejo volitve v novo Zbornico in s tem konstituiranja te važne narodnogospodarske organizacije na nov! podlagi, na drugI strani pa potvorijo volilni red ln si omogočijo vršitev najrazličnejših volilnih sleparij po starem vzorcu.
To se jim je posrečilo. Minister Krajač je intrigam nasedel. Zavlačeval je volitve do danes. Dosedaj veljavnega volilnega reda ni hotel izvesti, novega pa ne izdati — dokler mu ni pričela teči voda v grlo. to se pravi, dokler se ni pričel bližati termin, ko poteče njegovo pooblastilo za revizijo, t. j. 31. marc.
Po informacijah, ki so jih prejeli naši poslanci, namerava minister Krajač znižati cenzus za male trgovce, t. j. predvsem bran.iarje i. o. pod 20 Din pridob-nine. pri naimaniši obrtniški volilni ka-. tegorLii Pod 16 Din in najnižji industrij-j ski volilni kategoriji pod 160 Din. Nada-j Ije hoče uvesti mesto osebnega gaso-j vania zopet pirmeno glasovanje (da bodo potem gg. župniki po deželi pobirali glasovnice!), češ da je usino glasovanje predrago. A pismeno glasovanje se bo vršilo na podlagi volilnih imenikov. ki bodo razpoloženi v vseh občinah. Ker ie volilnih upravičencev za Trgovsko zbornico nad 40.003 in imamo v Sloveniji daleč nad 1000 občin, je lahko izračunati, da pomeni že ta predpis ogromno obremenitev in kolosalen strošek. Kdo bo plačal? Ali gosp. minister?
Posebno zaupnico namerava minister baje izreči še svojemu uradništvu s tem. da predvideva za glavnega volilnega komisarja — višjega sodnika ...
Ze iz teh navedb je tudi jasno, da ima reviziia volilnega reda za Zbornico služiti izključno klerikalcem in mor da še osebnim interesom enega ali drugega intriganta. ki se je udinjal klerikalcem. Odgovornost za vse to pa nosijo naši »napredni« domači radičevci, ki so pridno pri delu. da spravijo kolikor mogoče največ klerikalcev v Trgovsko zbornico. Pa se jim bo že povrnilo. in sicer tam. kjer jih to zelo. zelo boli
e obveznosti veš napram njej odiieljera.
diča, ki ga noben pameten človek v naši državi ne smatra več za resnega, ker vsak dan sproti preklicuje. kar je prejšnji dan izjavil.
Minulo nedeijo je imel v Ljubljani sejo glavni odbor Zveze slovenskega kmetskega ljudstva, ki je sklenil, da se ta zveza zopet preosnuje in pretvori v enotno stranko. To se pravi, da se samostojni kmetje odrečejo poslednji svoji navidezni samostojnosti in da tudi formelno prestopijo v St. Radičevo stranko.
Ta ski ep potrjuje mnenje, da se poslanec Pucelj po enoletnem brezuspešnem sodelovanju z radičevci ni prav ničesar naučil in da hoče podreti za seboj zadnje mostove, ki bi mu morebiti še omogočili povratek od brezplodne radičevske politike. Opozarjamo tudi na to. da jc glavni odbor Zveze slovenskega kmetskega ljudstva sklenil, da hoče osta';i Š3 nadsije pri sedanji radičevski politiki, ki je pač pomnožila v ogromni meri delo davčnih eksekutor-jev in ki so ji gospodarske koristi Slovenije in slovenskega kmetskega ljudstva deveta briga. Reči moramo, da ie glede na ta sklep res zelo nujno potrebno, da se Pucljeva zveza prekrsti, da fco tudi na zunaj videti taka, kakršna je. Naj se imenuje zveza Stjepana Radiča in poslanca Puclja v škodo slovenskega ljudstva.
Vprašanje pa je, kaj bodo rekli »a to oni slovenski kmetje, ki so vstopili v SKS ob njegovem rojstvu s prepričanjem, da bo stranka res zastopala njihove koristi tako, kakor bodo oni hoteil, da bodo res vedili samostojno kmet-sko politiko. Mnogi, ki so spoznali, da služi SKS poslancu Puclju samo za njegove politične kozolce, so mu že davno pokazali hrbet. Nekateri pa so ostali poleg tudi še potem, ko je bila z osnovanjem zveze potisnjena SKS v stran ravno zaradi zagotavljanja posl. Puclja, da ostane njihova samostojnost tudi nadalje zavarovana,
Z nedeljskim sklepom glavnega odbora Zveze slovenskega kmetskega ljudstva pa je proglašena tudi iormalna smrt SKS in je izbrisan s političnega pozorišča tudi zadnji ostanek njene samostojnosti.
SKS nI več! S tam, da je izbrisana ta stranka iz političnega življenja slovenskega kmetskega ljudstva, na je tudi prenehala napram njej vsaka obveznost vseh tistih, ki so mislili, da morajo vztrajati ob njeni strani, ker so to stranko volili. Samosto'ne kmetske stranke nI več in njeni bivši pristaši zato tudi nimajo nobene obveznosti več napram njej in njenim voditeljem, ki jih j niso volili na radičevskem prograuru.
i Kdor je imel še kakšne pomisleke o I tem, ali nai ostane še nadalje ob strani i Puclja, Prepeluha in Radiča, je sedaj ! prost, ker so ti gospodje Samostojno lirnetsko stranko razbiil.
AH ste narceifš vsaj enega znanca ali Lisanko na tednik
.DOMOVINO"?
v*
Najnost finančne sanacije v Franciji
Finančni minister Doumer o padca franka. — Trgovci in Industrije! pripravljajo demonstracij sito stavko.
Pariz, 20. februarja, d. Rad3 nenadnega skoka vseh tujih deviz na francoskih trž!-Sčih se je odločil fin. minister Doumer, da spresevo-i o tem kočljivem vprašanju nekaj besed'. izjavU je, da le politična zmeš-najava zadnjih časov v Franciji v precejšnji! meri vplivala na poslabšanje tečaja francoske valute. Ker se doslej še ni pj-srečilo parlamentu spraviti fin. načrt pod streho. Je začelo inozemstvo dvomiti nad možnostjo fin. sanacije Francije. Pri padanju franka je krepko pomagala hkU špekulacija. Fin. minister spričo vsesa testa nikakor ne izgublja nade, da bodo ponehali napadi na frank. Zakaj senat je ravno tako trdno odločen kot viada. da pride do siav-Ijcr.ega si cilja. Senat bo po mnenju ministra v sredo aH četrtek odobril vsa sredstva za krite primanjkljaja v proračun«.
Vse tuje devize so dosegle že rekordne številke. Tako je notiral včeraj angleški funt 135, dolar 28 in švicarski frank 5.28. Nova besa francoske valute se raziaga s tem, da ie po močni špekulaciji navzgor zaznamovati zadnje dni velike prodaie franka v inozemstvo, zlasti v Newyork in Amsterdam. Ugodnejše tedensko poročilo c stanju francoske banke ni moglo ustaviti padanje franka.
Splošna zveza francoskih srednjih ln malih trgovcev ln Industrijccv zabteva od vseh trgovcev ln tndustrijcev v Parizu in »a deželi, naj v petek 26. t m. zapro svoie prostore popoldne od 5. do 7. Ta dan je ob 5. popoldne v Parizu veliko protestno zborovanje, na kojem bodo zahtevali uravnove-senje proračuna, saniranje financ, olajšanje , davčnih bremen itd Protestirali bodo tudi j proti temu, da velja o novi davki za na-i zei v smisu zakona o lanskega decera-^ bra.	_
Nemčija in danska narodna manjšina
Opozorili smo že parkrat. da se pripravlja Nemčija, da izrabi svoj pristop k Zvezi narodov osobito v svrho zaščite nemških manjšin v ostalih evropskih državah. Nastop v zadevi južnih tirolskih Nemcev ii ie služil kot uvod v to politiko. Sedai je inscenirala majhen diplomatski razgovor s Češkoslovaško v zadevi nemške manjšine v CSR. popolnoma ooi perspektivo bo-| doče taktike pri Zvezi v Ženevi. Pred ! nedavnim pa so se iz Beriina objavili načrti, kako ie sklenila Nemčija zasgu-rati eksistenco danski narodni manjšini okrog Fiensburga v Schleswigu.
Baš ta zadnji slučaj je izredno hvaležen primer, da si na niem ogledamo nemško iretiranie narodnih maniš.n. Nemčija je že parkrat pozvala Dansko. naj bi se sklenila med obema državama pogodba, ki bi garantirala recipročne pravice narodne manjšine na obeh straneh meje. Danska je ia poziv odbila, ne iz nespravljivosti. marveč ker se še vedno spominja 1. 1S64.. ko je Prusija zlorabila sllčno zadevo, in drugič. ker je brez posebne pogodb? uredila stvar s svojo nemško manjšino.
Danska ie svojim Nemcem daia trideset šel in možnost, da še pomnožijo svoje privatne šole. ki dobivalo od dr-
žave subvencijo za vsakega učenca. Poseben zakon obvezuje državo, da osnuje javno nemško šolo. kakor hitro se v kakem kraju prijavi najmanj deset nemških otrok.
Zdaj pa je treba pogledati v Nemčijo. Tamkaj ie približno enako število Dancev. kolikor je Nemcev na Danskem, a vendar imajo eno samo javno šolo v danskem jeziku in eno zasebno šolo. ki pa ne dobiva nikake subvencije. Osobito pa ie važno, da na Nemškem ne odločajo starši o tem. ali naj gre otrok v dansko ali nemško šolo. marveč državna oblast ki preišče, če zna otrok dovolj dobro danski jezik, da spada v dansko šolo: ako se zdi oblasti da ne. tedaj ga pošljejo v nemško šolo. V prošlem letu so Nemci od S00 priglašenih otrok pustili v dansko šolo samo 400.
Nemško časopisje je poročalo pred par dnevi, da ie pruska vlada dovolila, da se otvoriio tri nove javne šole v danskem jeziku in da bo država subvencionirala tudi zasebne šole, dalje da bo pripustila v službo v zasebnih šolah tudi take danske učne moči ki so študirale na Danskem.
Na danski strani so napram tem vestem še precej skeptični. Naglasa se, da so iz Nemčije že večkrat prišle sličns obljube, da jim pa doslej še niso sledila dajanja. Osobito je vzbudilo ogorčenje med Danci sledeče dejstvo. Nedavno je pruska vlada razglasila, da hoče utrditi šolsko vprašanje v Schleswigu. poklicala v ta namen delegate iz te dežele; toda pozvala je take osebe, ki jih je treba prišteti med Nemce, ne med Dance; kako so ti zastopali danske koristi in želje, si ni težko predstavljati.
Navajamo gornie podatke, da si ohranimo pravo sliko o stanju narodnih manjšin v Nemčiii in izven nje. Kakor ie podoba, nam bo v bodoče pač po-trebpo. poznati natančno nemške metode pri obravnavanju manjšinskega problema, da nas ne zavede naivnost v zasedo.
I o v
+ Zasluge za Jugoslavijo. V petek je
Sv. Pribičevič izjavil v Narodni skupščini, da je Jugoslavija nastala zato, ker je narod tako hotel in da bi Ljubljana in Zagreb ne bila v tej državi, ako bi se Narodna veča ne izjavila za zedinjenje s Srbi, ker bi sama nadvse slavna in junaška dela srbske vojske vendarle ue bila zadostna, da bi se ustvarila tolika država. Potrebna je bila tudi še enodušna volja celokupnega naroda za ujedinjenje. Včeraj, v soboto pa škofov list po svoji stari navadi zopet laže in piše, da so samostojni demokrati trobili in trobijo po svojih glasilih, da si Slovenci in Hrvati niso slekli prav nobenih zaslug za Jugoslavijo ter morajo zato biti zadovoljni, ako smejo biti v tej državi, ker je vse. kar nreierramo, le veI:kodušr>a milost naših Srbov. Mislimo, da je Sv. Pribičevič dovolj jasno označil naše stališče in da se njeeova izjava tudi popolnoma strinja z našimi trditvami, da je bilo med tistimi Slovenci in Hrvati, ki imajo zasluge za Jugoslavijo, najmanj klerikalcev in ra-! dičevcev. Nasprotno, ti so ljudje, ki so ' delali za Jugoslavijo, ovajali avstrijskim oblastem in za ustvaritev Jugoslavije imajo samo to zaslugo, da so se ob
prevratu potuhnili. Nihče ni odreka! Slovencem in Hrvatom zaslug za ustvaritev Jugoslavijo, ker bi jih na ta način odrekal predvsem onim svobodomiselnim in naprednim možem iz njihovih vrst, ki so trpeli in umirali zanjo v ječah. taboriščah in na bojnem polju. Odločno pa moramo zavračati tudi na drugi strani podcenjevanje zaslug srbske vojske, kakor ga je ponovno dokumentiralo klerikalno časopisje, ker je prav tako jasno, da bi brez njenih žrtev tudi ne bilo sedanje države. Najmanj pa se seveda more reči da bi brez dr. Korošca ne bilo Jugoslavije, kakor je to že trdil »Slovenec*, in najmanj ima klerikalno časopisje pravice, da se sklicuje na zasluge Slovencev in Hrvatov za Jugoslavijo, ker je to časopisje ob po-četku svetovne vojne in med njo staio v službi cesarskega Dunaja in nemškega orožja. Še danes se ne more odvaditi Slovencem škodljivega hujskanja proti Srbom, kakor tudi še danes ne more popustiti trapaste gonje proti ujedinje-ni Jugoslaviji.
+ Kdo je avstrijakant? »Slovenec* piše, da je inteligenca, ki se zbira v SDS, vedno slikata Pašiču in Srbom slovenski narod kot avstrijantski. kot manj vreden in nezanesljiv. Mi moramo odločno protestirati proti temu. da se voditelji klerikalne stranke predstavljajo kot slovenski narod. Ali je mogoče dr. Korošec slovenski narod ali na razni Zeboti? Mi smo vedno naglašali. da je slovensko ljudstvo v svojem jedru dobro. kar je pokazalo tudi ob koncu svetovne vojne, ko so se morali njegovemu razpoloženju prilagoditi tudi klerikalni voditelji. Istotako smo tudi naglašali. da ni zameriti našemu ljudstvu, ako je pod nezaslišanim klerikalnim zlorabljanjem vere in cerkve oddalo glasove klerikalni stranki, pač pa se mora zameriti klerikalni stranki, da se poslužuje takih sredstev in da potem tudi zlorablja ljudsko zaupanje za svoje separatistične in s tem tudi avstrijakar.tsko namene. Kaj naj rečemo o 1'udeh. ki samo razdirajo in ovirajo konsolidacijo naše države, ki ne morejo pokazati na nobeno svoie pozitivno delo in ki neprestano slikajo Jugoslavijo kot izvor vsega zla ter vedno namigujejo, kako je bilo v Avstriji lepo in dobro, ko je na Kranjskem preganja! klerikalni deželni odbor neklerikalno uradništvo in učiteljstvo s pomočjo dunajske vlade in ko je favoriziral samo klerikalne podrep-nike? Kaj ni to avstrijakantstvo? Slovensko ljudstvo je sicer bilo že večkrat žrtev teh klerikalnih voditeljev in je tudi še danes, prepričani pa smo, da bodo njegova prava in zdrava čustva zopet prodrla na dan. kakor so 1. 1918. Za klerikalne voditelje bo ob tej priiiki samo to neprijetno, da jih slovenski napred-njaki ne bodo več rešavali. ampak bodo ž njimi temeljito obračunali.
+ Razmere o Davidovičevi strankL Zagrebške »Novosti* poročajo, da se v Davidovičevi stranki pojavljajo različna nasprotujoča si naziranja. Na eni strani želi bivši srbski liberalec dr. Voja VeIjkovi£ z malo skupino pristašev, naj bi Davidovičeva stranka stopila v naj-ostrejšo opozicijo proti sedanjemu režimu. na drugi strani pa želi skupina dr. Kumanudija in Koste Timotijeviča zopetno združitev s samostojnimi demokrati pod pogojem, da se umakneta sedanja šeia obeh demokratskih strank Lj. Davidovič in Sv. Pribičevič. Tretja skupina, v kateri igra kot protiutež proti Veljkoviču veliko vlogo g. Voja Ma-rinkovič, pa zastopa stališče, da je naloga stranke nadaljevati deio v svrho stabiliziranja srbsko-hrvatskega sporazuma. ki je po njihovem mnenju po krivdi sedanje radičevsko-radikalne vlade zašel na napačno pot. »Novosti* pravijo, da se Lj. Davidovič osebno še ni odkrito pridružil niti Veljkovičevi. niti Marinkovičevi struji. da pa se bo v eventualnih ugodnih okoliščinah pridružil bržkone zadnji in večji skupini ki odobrava politiko sporazuma s Hrvati. Radi strujarstva v Davidovjčevem klubu je opozicijonalno stališče te stranke v današnji nejasni situaciji pasivno ali vrlo blago. — K tem izvaja-njam »Novosti* treba dostaviti da je po predvčerajšnjem govoru Svetoznria Pribičeviča nastala v Davidovičevcm klubu še nova razpoka. Posl. Angjelinovič (demokrat) je odobraval Pribžčevi-čev govor, zlasti njegova izvajanja c sodelovanju prečanov pri ustanovitvi Jugoslavije, ker pa g. Davidovič v tem pogledu zavzema velesrbsko stališče g. Pašiča, je prišlo med obema do ostrega konflikta. Odkar je Davidovičeva stranka zatajila in pohodila program prvotne demokratske stranke, ni v njej razumljivo nobene programatične enotnosti več. Nasprotujoča si taktična naziranja pa so nujne posledice mora'nega mačka po razbitju zveze z Radičem. Po Radičevi družbi je že mnoge glava bolela, doslej pa še nikogar ne tako, kakor bivše njegove zaveznike v opozicijskem bloku.
Ameriška politika v Vzhodni Aziji
Demokratski senator King je imel te dni v Washingtonu govor o imperialistični po« litiki Zedinjenih drŽav na Kitajskem, r.a Filipinih in na HaitL Senator jc mnenja, da bi morala imeti ameriška politika na Ki« tajskem miroljuben značaj. Nadalje je iz« razil upanje, <Ja bo ameriška vojna mor« narica kmalu zapustila kitajsko ia filipin« sko vodovje v interesu velikih miroljubnih ciljev demokratske Amerike. Končno jo zahteval v svojem govoru takojšnjo pode« litev neodvisnosti Filipinom ter je povdaril, da izvajajo Zcdinjene države na Haiti lo začasno kontrolo, ker so posodile 26 mili« jonov dolarjev. Kakor hitro bo vrnitev po« sojila zas:gurana. opustiio Zcdiniene drža« ▼e vsako nadzorstvo.
« >
Danilovo slavje v dramskem gledališču
Dopoldanska intimska svečanost Ljubljana, 20. februarja.
V	buffetii ljubljanske drame je sprejemal jubilant gosp. Danilo - Cerar danes dopoldne čestitke tovarišev, prijateljev, znancev in čestilcev njegovega petdesetletnega dela. Tovariši in tova-rišice z odra so poskrbeli, da se je čestitanje vršilo v zelo prisrčnem in iskrenem tonu. Založile so buffet z jedrni in pijačami, uprava Narodnega gledališča pa je prostore dramskega poslopja okra sila z lepim zelenjem.
V	prvem nadstropju je sviral mali orkester ljubljanske opere. Pri klavirju .'e bil naš najmlajši dirigent gosp. dr. S vara. Na drugi strani so se gostje vpisovali v Danilovo spominsko knjigo. V bufietu je bilo živahno vrvenje. Tam so se zbrali Danilovi kolegi, vodstvo opere in drame z gg. H u b a d o m. Poličem. Golio in Zupančičem. Prihajali so pevci in igralci in stiskali jubilantu roko s toplimi prijateljskimi čestitkami. Kolegi so poklonili svojemu tovarišu Danilu krasen srebrn, pozlačen venec z narodnimi trakovi in napisom.
Dame, članice dramskega in opernega gledališča, so čestitkarjem ljubeznivo stregle. Družba se je kmalu zbrala okolu omizij, kjer so se med prijaznim pogovarjanje ponavljali spomini na prvo dobo slovenskega gledališča, ko ni mogel še nihče misliti na našo odrsko petdesetletnico. Najprijetnejše je pač bilo jubilantu čestitanje gospe Valen-tove, bivše naivke. Danilove soigralke iz mladih let. Jubilantu je sporočil svoje pozdrave tudi gosp. Jože Vidmar, nekdanji «Gsel», davni Danilov tovariš na «gselovskem odru v Fiir-stenhofu«, kakor se je glasilo sporočilo.
V	izredno animirani družbi je cas nadvse prijetno potekal. Ko je bilo razpoloženje na vrhuncu, se je pojavila ca Franja Tavčarjeva, ki je gosp. Danilu čestitala v imenu narodnega ženstva ter mu izročila denarni dar. Gosp. Avgust Praprotnik je prišel na čestitanje v imenu Dramatičnega društva, ki je počastilo jubilanta tudi z denarnim darom. V imenu mestne občine ljubi ianske je prišel gosp. magi-stratni nadsvetnik G o v e k a r. Prinesel je jubilantu denaren dar. diplomo in vest. da ga je mestna občina imenovala za liubljanskega meščana. Svoje čestitke je sporočil tudi delegat finančnega ministrstva v Ljubljani gosp. dr. S a v -ni k. V imenu Udruženja oblikujočih imetnikov za Slovenijo je čestital jubilantu gosp. Šantel. v imenu «Kiuba Primork® ga. Maša Gromov a. Krasen venec s simbolično trnjevo krono in napisom iz rdečih cvetlic «50» je poklala trgovina s cvetjem Hvala iz Liubljane. Rodbina K o k a 1 j e v a je počastila jubilanta z lepim darom, ki bo gosp. Daniiu tudi praktično služil: s kaseto. napolnjeno z dišečimi smodkami. Če bi hotel človek našteti vse ostalo: scniat g. Rogoza, lepo blazino ge. Sesto-ve, buteljke vina ge. Medvedove, šopke rdečih nageljnov, darove «Bratstva» in drugih društev, r.e bi prišel kmalu do konca. Naj torej zaključi poročevalec o dopoldanski intimni slavnosti svoje poročilo z vestjo, da sta se jubilanta spom nila tudi general Maister in ljubljanski škof dr. Jeglič. Brzojavno je pozdravil gosp. Danila tudi komediograf Pecija Petrovič; imenom naših so-rojakov v Primorju pa mu je osebno čestital poslanec v rimskem parlamentu &rosp. dr. Josip \V i 1 f a n.
Podoknica
Polagoma so se Danilovi čestilci razhajali. Jubilant je bil od tolikih dokazov simpatij vidoma ginjen in se je vedno nanovo zahvaljeval za izkazano pozornost.
Podoknica, ki so jo nocoj ob pol 7. Priredili slavijencu pod njegovim stanovanjem v Beethovnovi ulici ljubljanski pevski zbori, je živo pokazala, kako izredno popularen je nestor slovenskih isralcev in kako velike simpatije uživa Pri publiki.
Ljubljanska promenada se je pred določeno uro odtrgala od svoje običajne poti z Aleksandrove ceste in krenila po Beethovnovi ulici pred stanovanje jubilanta. Po Knaflovi ulici in od drugod pa so se tudi gnetle množice, da poča-;te svojega jubilanta. Točno ob napovedani uri so se zbrali pod stanovanjem jubilanta pevski zbori, ki so zapel; Juvančevo «S!ovensko zemljo» in Adamičevo »Zdravico« Po prvi pesmici co se podali zastopniki posamnih pev-skili društev v Danilovo stanovanje, da n:u prisrčno čestitajo na redkem slavju. Medtem se je že zahvalil globoko s njen Danilo publiki na cesti, ki ga je živahno pozdravljala z: »Zivio Danilo! Naj živi naš Danilo!« v prisrčnih besedah za počaščenje, naglašujoč. da tega trenutka ne pozabi nikdar.
Gala - ekvipaža ga je nato zapeljala v njegov dom «v gledališče*.
Proslava v operi
Gledališče natlačeno polno, zlasti mnogo nekdanjih zvestih posetnikov ljudskih predstav, prijateljev in znancev iubilarjevih, tudi mnogo roditeljev z deco. po ložah oficijelni zastopniki: nad vsem plava radostno vznemirjeno razpoloženje. Dirigent g. Balatka otvarja svečanost z odlomkom Smetanove «Li-buše»; nato se dvigne zastor, na odru je zbrano operno, dramsko in tehniško
osobje, na čelu. mu gledališka uprava ter deputacije raznih gledališč in društev.
Prvi govori g. upravnik M. Hubad, ki jubilarju izroča venec v imenu uprave; nato pozdravlja g. Betetto za ljubljansko udruž. igralcev in izroča venec; sporoča tudi čestitke tovarišev iz Beograda, Skoplja, Splita in Sarajeva; potem čestita g. režiser H. Nučič, ki čita tudi pismena pozdrava zagrebške gledališke uprave, zagrebškega udruženja igralcev ter sporoča čestitke zagrebških slovenskih igralcev in opernih pevcev. Končno čestita Nučič zase ter z opernim tenorem g. Šimencem izroča troje vencev z darilom. Nato govore za odbor Dramat. društva v Ljubljani gospod dram. ravnatelj Pavel Goija, za društvo slovenskih književnikov g. dramaturg O. Župančič, za upravo mariborskega gledališča g. dram. ravnatelj V. Bratina, ki vabi jubilarja na gostovanje v Maribor, da ga tamošnji rojaki proslave še posebej, za mariborske igralke in igralce ga. Berta Bukškova, za upravo celjskega gledališča g. rež. Pteiicr, za federacijo poljskih umetnikov, specijalno za g. H. Zatheya in bivše naše poljske operne člane govori g. rež. prof. O. Šest, dalje zastopnik ame-rikanskega «Glasa Naroda« in Slovencev v Ameriki, pa zastopnik Katol. društva rokodelskih pomočnikov v Ljubljani, zastopnik akad. društva Jadrana v Ljubljani, končno za večjo deputacijo belooblečenih malih deklic pogumno in ljubko dekletce ... in vsi so jubilarju izročili vence, šopke in razna darila.
Vsem se je g. Danilo zahvalil prisrčno in z ljubeznivim humorjem, publika pa mu je prirejela brezkončne in iskrene ovacije. Marsikoga so na odru in med gledalci oblile solze. G. jubilar je nagla-šal, da smatra za svoje delo preveč priznanja, zakaj zasluge, da je ostal 50 let zvest naši Taliji, imajo predvsem njegova podedovana trdna narava, pa nebesa, ki so vodila njegovo usodo ter razmere, ki so ga priklepale na slovensko gledališče. Zahvaljeval se je vsem govornikom za priznanje in dokaze ljubezni, zlasti pa občinstvu, ki ga poča-šča tako vroče, da mu ostane nocojšnji večer nepozaben do poslednjega diha.
Po novih ovacijah je končno padel zastor, a g. Danilo je moral prihajati znova in znova na rampo. V premoru so jubilarju čestitali še razni gospodje in dame, njim na čelu pa g. veliki župan dr. V. Baltič.
Po medigri, ki jo je dirigiral g. Balatka, se je vršila predstava Jurčič-Goljeve dramatizacije «Besetega brata« v 17. slikah. G. Danilo je izvrstno predstavljal strička Dolefa ter po vsakem nastopu žel živahne aplavze. Naslovno vlogo je igral g. Levar z veliko agil-nostjo in čustvenostjo; dražestno mila in krasna je bila v krinolinskih toaletah kot Manica ga. Šaričsva, prav dober Kvas je bil g. Gregorin, Marijan gosp. Drenovec, Benjamin g. Lipah, a izvrsten Krjavelj g. Cesar. Igra je bila skrbno pripravljena in kot scenograf je svojo nalogo izvršil jako okusno g. akad. slikar Ivan Vavpotič.
Prelep, topel večer!
VI
j?
a
ljubljanske U JU
Na zadnja dva razpisa učiteljskih mest z dne 17. avgusta in 5. septembra 1925 so se izvršila sedaj imenovanja. Namestilna komisija za ljubljansko oblast je bila vestno in prevdarno sestavila dvopredloge, na katere je ministrstvo prosvete v smislu dotične nared-be vezano. Toda preden so se izvršila imenovanja, je prosvetni minister Velja Vukičevie podal ostavko. Ministru Stj. Radiču pa predlogi niso ugajali, zato jih je vrnil velikemu županu v ponovni pretres in sklepanje. Čakal sem, kdaj bo sklicana zopet seja namestilne komisije, a zaman. Delo so opravili gospodje sami . . . Zastopnikov učiteljstva v na-mestilni komisiji na moje veliko začudenje niso pozvali na sejo. Mislil sem, da leži akt še vedno nerešen na prosvetnem oddelku. Imenovanja sem izvedel šele iz listov.
Ker ni bilo seje namestilne komisije, ne razumem, kako se ie mogio na čelo imenovanj postaviti: Na predlog namestilne komisije v Ljubljani so bili imenovani. Kako so gospodje prvotne dvopredloge spremenili, mi ni znano, vidim le, da je več kot polovica imenovanih takih prosilcev, ki jih v prvotnih dvo-predlogih ni bilo. Po mojem mnenju so ta imenovanja nezakonita in spregovoriti bodo morale o tem še druge instance.
Najlepša mesta so dobili prononsirani slomškarji in nekateri drugi prosilci, ki v sedanjih časih na vsa usta kriče po depolitizaciji šolstva, naskrivaj pa so se v sedanji kompetenci obračali in prosili za protekciio na vse strani, na repre-zentante političnih strank — na gg. Puc-Ija in Prepeluha, potom zagrebškega Tomašiča na ministra Stj. Radiča itd. V »deklaraciji® zahtevajo, da naj se uči-teljstvo osamosvoji od političnih strank, skrivaj pa iih prosijo za pomoč! Kardi-nalna točka v »deklaraciji« je, da se uči-
Vseli!
' Kam pa? Z naročili v tovarno .^ISiJU' katera je začela izdelovati itiDi iiajf;-nese b-nbone vseh vrst! 960a
teljska organizacija ne sme vmešavati v učiteljska imenovanja. To ie prvi pot. da organizacija ni posegla vmes in --sadovi so že tu. prezrli so učiteljske zastopnike, na odlična mesta postavili slomškarje, akoravno so mnogi napredni kompetenti starejši in boljše kvalificirani in popolnoma prezrli naše ljudi. V poverjeništvu včlanjeno učiteljstvo se je depolitiziralo, slomškarji pa so marljivo delali za svoje ljudi pri klerikalnih poslancih, pri radikalih in radičevcih in so dosegi, da so dobili vsi kompetenti lepa mesta. Mi pa se »depoiitiziraimo« le krepko naprej!_____L. Jelene.
Češkoslovaško-jugosloven-
Včeraj drugI dan kine razprodan!	Velikanski naval na blagajne!
PiHsskrfiito st vstopnice pravočasno!
Veliki film grešne Ijubavi in strasti:
Jene, bi ne smelo ijaMti".
Film, ki je bil pol leta od cenzure prepovedan a končno — brez kake prepovedi scen dopuščen. — Žene brez Ijubavi. Nevarna leta. Rafiniranc ideje preživele dame. Lepa modistinja. Okrutni baron, izžit markrz. Nepopisno razkošne bakanalije grešne Ijubavi n strasti. Lepota in čar modernih žen. Krasote Monte Carla n francoske Rivijere. Eleganca, reffinement, ljubav, vse vrste ijubavi v enem filmu. —	Mladini neprimerno.
Predstave v nedelio ob pol 11., 3., pol S., 6., pol 8. in 9. uri. ponedeljek ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. — Predprodaja vstopnic od 10—12 in od 2. naorej.	'142
Odhodnica generalnega konzula dr. Beneša. — Odlikovanja slovenskega dc-brovoljca. — Občni zbor JČlige.
Maribor, 20. februarja.
Maribor se je danes s težkim srcem ločil od priljubljenega generalnega konzula CSR dr. Beneša, ki se je pripeljal s popoldanskim brz o vlakom. Na kolodvoru so ga sprejeli prosvetni inšpektor dr. Poljanec, vladni tajnik dr. Majcen, podpredsednik JCL dr. Reisman. podpredsednik Češkega kluba svetnik Knop in drugi.

Prednaznanilo : BRUNO KASEMSS v filmu zabave in smeba.
KINO «LJUBLJANSKI DVOR» TELEFON 730.
Generalni konzul se ie odpeljal najprej v tukajšnjo češ.ko šolo. kjer sta se v ginljivih in prisrčnih besedah poslovila od njega učenca Lenar in Pivkova, mu poklonila šopek cvetja in ga prosila, da se vpiše v njihovo spominsko knjigo. Generalni konzul je imel iskren govor in se je zahvalil za gostoljubno podporo prosvetnemu referatu in upraviteljstvu šole. Temu obisku sta prisostvovala razen gori navedenih še ravnateljica šole ga. Štupica in predsednik Češkega kluba gosp. Bureš. Generalni Konzul je poklonil šoli krasne slike Komenskega, Ma sarvka, panoramo Prage in albume iz CSR. Nato se je udeležil čajanke pri velikem županu, kjer so bili navzoči predsednik JCL dr. Pivko s soprogo, minister v pok. dr. ICukovec s soprogo, katerega gost je dr. Beneš danes ter soproga generala Maistra, nakar je napravil dr. Beneš obiske pri mariborskem škofu dr. Karlinu, komandantu mesta generalu Kosiču in drugih.
V nabito polni dvorani Narcdnega dama se je vršil nocoj občni zbor Jugoslovensko - češkoslovaške lige ob udeležbi vseh narodnih krogov. Zastopani so bili vsi slo.ii, zlasti pa zelo številno tukajšnji Češki klub. Ko je vojaška godba zasvirala češko in jugoslovensko himno, je stopil v divorano, navdušeno pozdravljen. generalni konzul g. dr. Oto-kar Beneš v spremstvu velikega župana dr. Pirkmayerja. bivšega ministra dr. Kukovca, župana dr. Leskovarja in zastopnikov lige.
Takoi nato je otvoril predsednik lige poslanec dr. Pivko občni zbor lige ter zlasti pozdravil razen odličnega gosta in veliikega prijatelja in podpornika lige dr. Beneša, velikega župana dr. Pirk-mayeria, knezoškofa dr. Karlina, generala Kostiča, župana dr. Leskovarja, min. dr. Kukovca, podžupana dr. Lipolda, predsednika okrožnega sodišča dr. Ziherja, državnega pravdnika dr. Jan-čiča, vodjo davčne oblasti dr. Sedlarja, prosvetnega referenta dr. Poljanca, komandanta 45. pehotnega polka polkovnika Spasiča, proto Trbojeviča, oba sre-ska poglavarja dr. Poljanca in dr. Jpav-ca, policijskega nadsvetnika dr. Kerše-vana. hišnega gospodarja, predsednika Posojilnice dr. Pipuša. predsednika Češkega kluba Bureša, predsednika dobro voljcev Lenarta, Dredsedn:ka Zgodovinskega društva dr. Kovačiča, starosto Sokola Julčeta Novaka, predsednika Trgovskega gremija Weixla, gospo Maistrovo, člane Lige iz Rogatca in Ptuja ter številne druge zastopnike uradov. posebno šolstva itd. Nato je govornik s kratkimi besedami orisal strem Ijenje Jugoslovensko - češkoslovaške lige in njeno delovanje v minulem letu, ki je predvsem poglobilo medsebojne stike in razširilo organizacijo.
Poslevodeči podpredsednft dr. Reisman je podal nato izčrpno poročilo o delovanju Lige v minulem letu ter se zahvalil za podporo vsem prijateljem Lige. zlasti pa generalnemu konzulu češkoslovaške republike dr. Benešu. ki je povsod pokazal popolno razumevanje za cilje in stremljenje Lige in jo v vsakem oziru odlično podpiral.
Vest o odhodu generalnega konzula
dr. Beneša je vzela Liga z obžalovanjem na znanje. Da mu ob ločitvi izkaže priznanje, je odbor sklenil, da ga predlaga na današnjem občnem zboru v izvolitev za častnega člana. Navdušeno ploskanje in pritrjevanje je zašu-melo po dvorani, nakar je predsednik dr. Pivko med dolgotrajnim ploskanjem in vzklikanjem izročil dr. Benešu umetniško izdelano častno diplomo, želeč mu na novem mestu mnogo uspeha. Izrazil je prepričanje, da bo dr. Beneš tudi v bodoče ostal zvest podpornik J ČL. V imenu Ljudske knjižnice, ki jo je generalni konzul dr. Beneš ves čas svojega bivanja v Sloveniji vneto pod-j piral in zalagal s češkimi knjigami, mu i je nato dr. Reisman poklonil v usnje | vezano sliko knjižnice.
Po blagajniškem poročilu je bil nato na predlog revizorjev podeljen odboru absolutorij, nakar je dr. Reisman se še posebno zahvalil predsedniku Lige dr. Pivku za njegovo požrtvovalnost. Pri voiitvi novega odbora so bili na predlog dr. Volčiča izvoljeni večinoma dosedanji člani s poslancem dr. Pivkom na čelu. Predsednik je nato zaključil občni zbor. pozivajoč k sodelovanju za dosego velikih ciljev slovanske vzajemnosti.
Za tem je generalni konzul dr. Benes po kratkem nagovoru izročil češko odlikovanje dobrovolicu Rudolfu Bremcu, policijskemu uradniku v Mariboru. Godba je intonirala češko narodno himno, občinstvo pa je z burnim ploskanjem sle dilo svečanemu aktu. Med sviranjem godbe so se nato vrstili govori velikega župana dr. Pirkmayerja. ki .ie čestital dr. Bcr.ešu k izvolitvi za častnega člana CSL. nadalje predsednika Češkega kluba Bureša, župana dr. Leskovarja, ministra v P. dr. Kukovca. staroste Sokola Novaka in drugih.
Josip Lenarčič, 701etsilk
Jutri stopa čil in svež v krog sedemdesetletnikov gosp. Josip Lenarčič, tovarnar in veleposestnik na Vrhniki, do-yen slovenskih industrijalcev, osebnost, ki je igrala in še igra v našem narodno - gospodarskem življenju odlično ulogo.
Rojen na Vrhniki 22. februarja 1856 kot sin uglednega podjetnika in posestnika, se je po dovršitvi ljubljanske realke Dosvetil naiprvo tehničnemu študiju. Radi slabosti na očeh je pozneje prestopil na poljedelsko visoko šolo na Dunaju, kjer je 1. 1877. položil diplomski izoit. a naslednje leto spopolnil^svojo poljeprivredno izobrazbo še s študijem šumarske vede.
Prerana očetova smrt mu je prečrtala nadaljne študijske programe. Kot najstarejši sin je prevzel obsežno domače gospodarstvo ter si je kmalu ustanovil lastno rodbinsko ognjišče, poročivši hčerko iz odlične vrhniške narodne hiše tovarnarja Kotnika. Iz zakona je izšlo troje ctrok. Njegov sin inž. Milan Lenarčič je tovarnar in veleposestnik na Štajerskem, hčerka Zora je soproga odvetnika in predsednika Slov. lovskega društva drja. Ivana Lovrenčiča v Ljubljani.
V zgodnji mladosti ie začelo javno delo gosp. Lenarčiča. Ze 1. 1880. je bil izvoljen v občinski zastop domačega trga. od 1. 1879. je bil član Kmetijske družbe, v katere glavnem odboru in konjerejskem odseku je pozneje dolgo vrsto let razvijal plodonosno delovanje. L. 1896. je postal član Trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani, ki ga je
j. 1903. izvolila za svojega predsednika. Zbog prezaposlenosti je to odlično funk cijo pozneje odložil, a svetnik te naše najvažnejše gospodarske korporacije js ostal do danes. Jubilant je bil tudi med osnovatelji Zveze slovenskih zadrug ter nekaj let njen predsednik.
Kot eksponent naših glavnih gospodarskih o rganizacij je gosp. Lenarčič igral važno ulogo tudi v raznih dunajskih centralnih institucijah. Bil je član industrijskega sveta na Dunaju, zastopnik v državnem železniškem svetu, prisednik državne šolske komisije za obrtno šolstvo, deloval je v špecijalnf komisiji za podporo domače čipkarsk' industrije.
V	naši starejši napredni generaciji je jubilant zavzemal dolga leta odlično mesto. Od 1. 1891. do 1913. je bil poslanec v kranjskem deželnem zboru, prvotno kot zastopnik notranjskih mest in trgov, pozneje kot mandatar Trgovske in obrtne zbornice. Tu se je zlasti uveljavljal v upravnem in finančnem odseku.
Mnogo je jubilant delal in dosegel na polju občekoristnih ustanov. Osnoval je 1. 1882. s pokojnim Ivanom Grudnom posojilnico na Vrhniki, kateri je vse do danes skrben vodnik, deloval je zaslužno v odboru za osuševanje barja, stekel si je trajnih zaslug v gospodarskem društvu za Kranjsko in Primorje, ki se ie po prevratu nemalo tudi po njegovi inieijativj zedinilo z ostalimi šumarskimi organizacijami naše države v »Jugoslovensko šumarsko udruženje«, katerega podpredsednik je gosp. Lenarčič do danes. V domačem kraju je bil jubilar vedno aktiven in več let tudi predsednik pri Čitalnici in pri Sokolu, ki ga je izvolil za svojega častnega člana.
S posebno vnemo se je jubilant zavzel ob ustanovitvi Jugoslavije za ureditev gospodarskih prilik v naši novi državi. Ob času, ko se je urejalo naše denarstvo, je bil živo delaven ter se je na čelu naših gospodarskih krogov vneto trudil, da se uredi valuta pravično v interesu naših krajev. Izdal je tudi zanimivo gospodarsko razpravo »Valutno vprašanje v Jugoslaviji«, ki je vzbudila po svo.ii aktualnosti živahr.o zanimanje.
V	naših gospodarskih vrstah, osobito v času našega gospodarskega in narodnega prebujanja ni bilo v obilici na razpolago osebnosti, ki bi mogle kot ve-ščaki v kmetijskih, trgovskih in indu-strijalnih vprašanjih delati in voditi. Da-
NIKOLA KOLIN igTa svojo vlogo na-avnost fenomenalno in želeli si bodet: le, videti še kai filmov s tem izvrstnim ruskim umetnikom. Režija in delo sta najboljša, kar si zamorete mislili, vsebina Vam bo segala do srca — in cel f im Vam bo nudil poldrugo uro najbolšega užitxa. Bajno krasna je oprema in igralci so vsi od prvera do zadnjega Izbrani prvaki v filmskem svetu.
Vkljub lzvan>edne drage nabave filma, se isti predvaja pri ob čajnih cenah.
Predstave dop. ob pol It., ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri.
Kino Ideal
1148 a
našnji Jubilant je doma v vseh panogah našega gospodarstva. Z uspehom ga vidimo sodelovati v društvenih organizacijah. v stanovskih in poklicnih zasto-pih, v gospodarskih zavodih ga srečamo kot ustanovitelja ln vsakdanjega delavca, ki prime za vsako delo, ki je potrebno, vidimo ga v javnih zastopih, v občini, v okraju, deželnem zboru, v železniškem in industrijskem svetu. Od leta 1880. dalje ni bilo važnejše gospodarske priredbe, da ne bi bil odlično in zaslužno sodeloval pri njej.
Današnji jubilant tudi sedaj, ko izpolnjuje 70. leto svojega življenja, ne pozna pokoja in počitka. Z vso skrbnostjo upravlja svoje številne zasebne posle. pa se obenem tudi sedaj z vso vnemo posveča javnemu delu, zlasti v naši najvažnejši gospodarski korporaciji. v zbornici za trgovino, obrt in industrijo. Njegove zasluge je priznala tudi Jugoslavija in kralj je gosp. Lenarčiča odlikoval z redom sv. Save III. razreda.
Odličnemu javnemu delavcu izrekamo tudi mi iskrene čestitke!
Oklic »Vodnikove družbe"
V Ljubljani se je ustanovila »Vodnikova družba*. Namen te vsenarodne organizacije je: Izdajati vsako leto določeno število knjig leposlovne in poučne vsebine za najširše narodne kroge. ki naj si v družbi ustvarijo krepko narodno založništvo, iz katerega bodo črpali še pozni potomci zdrave dušne hrane. Ime Vodnika, našega prvega narodnega buditelja, učitelja in prosveti-telja, pesnika in poljudnega pisatelja, nam daje program. Kakor je on vsestransko skrbel za duševne potrebe naroda in mu v priprosti. lepi narodni besedi nudil pouka in zabave, tako hoče Vodnikova družba času primerno širiti med našim narodom zabavne in poučne knjige; to svojo nalogo bo mogla vršiti tem bolj uspešno in obširno, čim več Slovencev se zbere v njenem okrilju. V organizaciji je moč ob času. ko preživlja naša knjiga težke ure in radi visokih cen ne more med široke plasti naroda; danes je to edina pot, da vsaka slovenska hiša dobi primernih zabavnih in poučnih knjig. Zato bodi cilj nas vseh, da se organizacija krepko razvije, od česar bodo imeli vsi člani največ koristi. Na delo torej za prospeh naše ljudske presvetel Nai se izpolnijo besede pesnika, da
en narod poganja prerojen, ves nov.
Za tekoče leto izda Vodnikova družba štiri kojige, in sicer veliko pratiko za leto 1927. dve pripovedni in eno poučno kniigo.
Ustanovnina znaša za osebe 500 Din, za društva, občine in denarne ter industrijske zavode 1000 Din. Letnina znaša 20 Din. Ustanovniki dobivajo vse bodoče redne družbine publikacije zastonj, letni člani pa knjige za eno leto. (Jstanovnino in letnino sprejema »Vodnikova družba* v Ljubljani in poverje-nlštva, katerih naslove objavimo v naj-krajšem času.
Odbor »Vodnikove družbe« v LJubljani: predsednik: Rasto PustoslemSck; podpredsednika: dr. Ljud. Pivko in dr. Janko Šlebinger; tajnika: dr. Pavel Kariin in Anton Podbevšek; blagajnik: Milan Sterlekar; gospodar: Josip Breznik; knjižni referent: dr. Ivan Lah; odborniki: Ivan Tavčar, dr. Jože Rus in Božidar Borko.
Priprave za letošnjo tujsko sezono na Jadranu
Ni popolnoma neosnovana tožba, ki pravi, da delamo Jugosloveni za naše morje premalo propagando v zunanjem svetu. Naš jug je zelo lep in vsega vreden. Od Sušaka do Boke Kotorske ima-ma premnogo divnih krajev, ki skoraj ne poznajo zime. Večna pomlad je tam doli, šumeče morje, solnce in zdravje.
Zato je naravnost neodpusten greh, da smo zadnja leta tako skromno govorili inozemstvu o naših primorskih letoviščih in okrevališčih. Na Gornjem Jadranu imamo divno Crikvenico, Selce in Novi. Potem pride na vrsto Rab s sosednimi otoki in solnčnimi letovišči. Doli proti jugu imamo Spiit, ki združuje vse lastnosti južnega mesta.
Hvar in Korčula sta takisto zelo hvaležna kot letovišearska kraja. Posebno, kdor je potreben močnega solnca, se bo odločil za Hvar, to jugosSovensko «Ma-deiro». Če gremo še nekoliko proti jugu, pa pridemo v raj naše jadranske Cavtata in okolice terrdgoumlumlhuml rivijere. — v Dubrovnik. Ne smemo pozabiti tudi Cavtata in okolice ter končno Boke Kotorske z gorskim svetom. Vsepovsod v teh krajih najde človek lahko primeren kotiček za odpoči-tek, fizično ter duševno okrepitev in poživljenje.
Docela umestno je tudi, da se je Zveza za tujski promet letos pobrigala za propagando v tujih deželah, predvsem med Nemci. Mi imamo sedaj lepo priliko. da obrnemo v lasten prid političen konflikt med Italijani in Nemci. Slednji so. kakor znano, napovedali Italiji bojkot, radi česar bo dotok tujcev na italijanski jug verjetno skoraj popolnoma izostal. Naš Jadran mora pokazati, da je kos tudi tej nalogi, pred katero so ga postavili politični dogodki. Pomislimo samo, kakšno korist bi mi lahko imeli od tega spora, če bi se znali potruditi! Ce bi le en del nemških turistov prišel k nam. bi si naš Jadran znatno opomogel v gospodarskem oziru! Podoba je, da se tega vsaj nekoliko zavedamo. V Nemčijo in Avstrijo je namreč poslala naša Zveza za tujski Dromet posebnega tajnika s potrebnim propagandnim gra-
divom. ki bo, upajmo vsaj, rodilo lepe uspehe! Nekaj smo se torej od tujcev vendarle naučili: privabljati svet v naše kraje. Ce jih borno mogli obdržati, pa je seveda drugo vprašanje. Urejenost, komfort, dostojne cene — vse to bo za naše jadranske kraje šele preizkušnja. Naša iskrena želja je, da bi se čim iz-vrstnejše obnesla.
Letošnji tujski promet pri nas obeta postati živahnejši tudi radi pametne misli o izletih na pamikih »Jadranske Plovitbe* po Jadranskem in Sredozemskem morju. Baje se celo inozemstvo zanima za te ekskurzije.
Tako se pripravljamo letos na tujsko-prometno sezono, v kateri želimo vsem jadranskim letoviščem, pa tudi slovenskim letoviščarskim krajem, čim lepšega uspeha.	_
Naši poljedelski delavci za Francijo
Pred dobrim letom, ko se je začela pojavljati v naši državi precej huda kriza radi brezposelnosti, je podelilo mini-strsto za socijalno politiko v Beogradu francoski generalni družbi za emigracijo s sedežem v Parizu dovoljenje, da sme nabirati pri nas poljedelske delavce za francoske gospodarje. Ta ukrep je bil zelo potreben, posebno vsled tega, ker so bili naši kmečki fantje, ki so hodili v Francijo iskat dela, dotlej brez vsake socijalne zaščite in so počenjali delodajalci z njimi vse, kar so hoteli.
Šele družba za emigracijo je spravila to poslovanje v red. Začela je sklepati z delodajalci na Francoskem pogodbe, ki vsebujejo minimalne pogoje. Tako pogodbo podpiše na eni strani delodajalec, v drugi vrsti pa delavec, ki je sprejet na delo. Na podlagi tega dokumenta je izkoriščanje delavnih sil, če ne izključeno, vsaj omejeno.
Pred vojno, v stari Avstriji so hodili naši delavci na gozdno delo v Rumuni-jo, rudarji pa na Westfalsko. Tudi na Francosko so se podajali nekateri, ki so imeli tam prav dober zaslužek. Posebno znatno je bilo število delavcev-specijalistov za obtesavanje železniških pragov in za žaganje dog za sode. Delavci te vrste, večinoma slovenski rojaki, so še danes tako številno zaposleni izven naše domovine, da jih je treba včasih klicati nazaj k nam. Vendar je število delavcev te vrste v primeri s poljedelskim stanom, na katerega računa Francija predvsem, zelo malenkostno. Statistika merodajnih uradov izkazuje n. pr. za lansko leto med izseljenci v naši državi, ki so šli na Francosko za kruhom, samo 84 kvalificiranih delavcev in 1200 nekvalificiranih moči. Razen 13 ih so bili vsi po narodnosti Jugosloveni. Ker je predpisana za emigracijo posebna starostna doba, navajamo tudi nekaj tozadevnih podatkov. Izpod 18 let se je izselilo 25 delavcev, delavcev med 18. in 30. letom je bilo 924, delavcev med 30. in 40. letom pa 335. Poudariti velja še izrecno določilo, da reflektira Francija pri naših Izseljencih samo na samske moči moškega spola, ne pa na ženske.
Statistika po pokrajinah pravi, da je dala v naši državi največ delavc" za Francijo Hrvatska in Slavonija. Število delovnih moči z njenega ozeml'a znaša 1055. Takoj za Hrvatsko in Slavonijo je številčno na vrsti Slovenija, ki je dala 70 delavcev. Na tretjem mestu je Dalmacija z 59 emigranti, na četrtem Bosna s 53 ljudmi, na petem Srbija z 39, Vojvodina s 7 in Črna gora z 1 človekom.
Letošnja sezona za izseljevanje se še ni začela. Pravkar pa je izšel oklic glavnega zastopništva Francoske generalne družbe za emigracijo v Zgrebu, ki vsebuje pogoje za naše poljedelske delavce, ki bi bili voljni iti v Francijo.
Moški, ki se hoče podati na delo k francoskim kmetom, ne sme biti mlajši kakor 18 in ne starejši kot 40 let. Ce je oženjen, ne sme jemati s seboj družine. Za delo na Francoskem prihajajo v prvi vrsti v poštev poljedelci in gozdarji.
Kdor hoče na Francosko, si mora preskrbeti potrebne dokumente. Ti so: uverenje o vojaški službi, uverenje o vedenju, potrdilo državne borze za de-* lo, potni list, kolek za vožnjo, dve fotografiji in. če je izseljenec mladoleten, tudi dovoljenje staršev, da ne nasprotujejo sinovi izselitvi. Z vsemi temi dokumenti opremljeni se morajo delavci odpeljati v Zagreb v koncentracijski tabor, kjer jih pregleda posebna komisiia, ki preišče njih zdravstveno stanje. Delavec, ki je v Zagrebu potrjen, podpiše primerek pogodbe, drugi izvod pa prejme kot obveznico gospodarjevo, pri katerem bo delal. Pogodba velja za eno leto. S pogodbo je delavcu zajamčena višina mezde, ki mora odgovarjati plačilnim pogojem francoskih delavcev dotične kategorije. Naša država dovoljuje vsakemu delavcu, ki potuje na Francosko, polovično vožnjo po naši zemlji. Prevozne in potne stroške od naše meje do delodajalca pa plača francoski delodajalec, če ostane delavec pri njem vsaj 6 mesecev v službi.
Plače, katere nudi poleg prenočišča francoski delodajalec našim delavcem, so sledeče: Kravar dobi brez hrane 380 do 400 frankov na mesec, poleg hrane pa 200 do 220 fr.; volar dobi brez hrane 380 fr.; poleg hrane pa 200 frankov. Isti pogoji veljajo za kočijaže, pastirje in vrtnarje. Hlapec za vsa dela prejme brez hrane 335 fr., poleg hrane pa 175 frankov, gozdar brez hrane 370 fr.. poleg hrane 190 fr.. sezonski delavec dobi ob svojem 14 frankov na dan, ob gospodarjevi hrani oa 8 frankov dnevno. Med sezonske delavce se računajo vsi, ki se razumejo na košnjo, žetve in trgatev. Te mezde so seveda minimalne. Vzporedno z delazmožnostio in porab-
nostjo delavca raste tudi dnevnica in plača.
Družba za emigracijo pošilja naše delavce na Francosko v skupinah. Vsa pojasnila daje v vsakem mestu krajevna borza dela. odnosno veliki župan. Glavni zastopnik francoske družbe v Zagrebu je dr. Rešetar. Baroševa ulica 33, blizu glavnega kolodvora. Želeti bi bilo. da bi se zainteresirali za Francijo zlasti naši Prekmurci, ki vse pre-radi ostajajo zvesti starim tradicijam ter v velikih skupinah odhajajo na sezonsko delo v madžarske puste. Ce ne morejo Prekmurci na državno posestvo v Belje. kjer jih je lani zaposlila borza dela okoli 2000, naj gredo na Francosko, kjer si bodo laže prihranili kak dinar in ga poslali svojcem v domovino.
Občni zbor rezervnib oficirjev in
V	druStvenih prostorih v Kazini se je snoči vršil 2. redni občni zbor ljubljanskega pododbora U druženja rezervnih oficirjev in bojevnikov.
Predsednik odbora Inž. Bevc ie uvodoma pozdravil številne navzoče člane posebno odposlanca ln podpredsednika celjske sekd je g. Sadarja, nakar ie bil prečitan zapisnik o delovanju pododbora v letu 1925.
Inž. Bevc je podal svoje predsedniško ln tajniško poročilo ter navedel nekatere Iz-promembe, ki so nastale v odboru tekom poslovnega leta. Spominjal se je umrlega prvega predsednika društva Milana Pluta, čigar spomin so navzoči počastili z vzklikom Slava! Dalje je predsednik omenil napredek članstva. Rez. oficirji so se radi odzvali vabilu društva za pristop, tako da šteje organizacija danes 636 članov. Znatno števi lo tovarišev pa seveda v Sloveniji še ni organiziranih ln ostaja tu še veliko dela, da bo organizirana skupina rez. častnikov v Sloveniji enotna.
Predsednik omenja dalje dejstvo, da si je poiskala organizacija lasten loka! v Kazini, za katerega je sklenila najemninsko posod bo za pet let.
Uprava pododbora le Izvršila tekom leta v korist posameznih svojih članov pri pristojnih vojaških mestih več osebnih intervencij, posebno v razdobju od 15. julija do 15. avgusta, ko so se vršile velike vojaške vežbe in ko se je opazilo, da so posamezni rezervni oficirji bili prikrajšani na svojih preSemkih.
Oib priliki vpoklica posameznih članov na orožno vežfoo Je uprava preskrbela proti do ločenem prispevku, ki ga tlrja centralno Udruženje, tudi obleko.
Vztrajno deluje organizacija za izenačenje prejemkov rezervnih oficirjev na orožni vežibi s prejemki aktivnih oficirjev.
Celotno Udruženje rezervnih oficirjev in bojevnikov šteje danes okrog 15.000 članov. Udruženje je organizirano tudi v »Fidacu« v mednarodni organizaciji borcev.
Za predsednikom je podal ugodno blagad niško poročilo g. Riko Jug, ki se je zahvalil članom za redno plačevanje določenih prispevkov. Nadzorstveno poročilo pa ie podal g. Brnčič ki Je pohvalil vzorno in vestno delo upravnega odbora. Z navdušenjem je nato bil sprejet predlo«, da se z občnega zibora odpošlje pozdravna brzojavka kralju ministru vojne In mornarice ter centralne mu udružeraju.
V	pretres so nato prišli in bili večinoma sprejeti še razni predlogi uprave, ld Imajo varovati interese rezervnih oficirjev, poseb no predlogi o kaTitativnem delu za tovariše in nihove svojce. Glede slednjega se ustanovi posebni rezervni fond.
Letna članarina ostane, kakor lansko leto 25 Din. G. Brnčič je predložil občnemu zboru tudi predlog za ustanovitev častnega raz sodišča, ki naj razsoja o raznih zadevah, ki niso privatnega značaja med člani udru ženša.
Predlog je bil v načelu sprejet, a definitiv no se določi statut ob priliki prvega izrednega občnega zbora.
Ker Je bilo zborovanje končano šele pozno v noči objavimo imena novoizvoljenega odbora v prihodnji številki.
Klobuk...
Ljubljana, 20. februarji.
Gospod Tomai je bil trdovraten. Že ne. kaj dni ga je žena nadlegovala, naj ji ku. pi nov klobuk, kajti »v tej oguljeni klofeti* vendar ne more hoditi okrog. G. Tomaž pa je vedno odgovarjal: Ne in ne! Predpust in plesi so za nami, novci so se osušili...!» Gospo Olgo so njegove besede neprijetno zadele in šlo ji je vedno na jok. Maščevala se je nad njim ponovno in nekajkrat je mo. ral čakati na večerjo. Potem se je tudi zgo« dilo, da so mu prijazni znanci natvezili, da so videli njegovo ženico samo na prome« nadi, drugič zopet v kavarni. Toda gospod Tomaž se je samo smejal in si mislil: »I seveda, ker jo draži, da ji ne kupim novega klobuka.® Toda pravzaprav tista »oguljena klofeta* vendar še ne more biti tako pri« skutna, če se upa z njo na Aleksandrovo cesto ali v kavarno. Eh, pa tako maščeva« nje... Bedasta Olgica...!*
Včeraj zvečer je nakrat pozvonilo na te« lefonskem aparatu in gospod Tomaž je vzel v roko slušalo. Obraz ee mu je razjasnil in kimal je ves navdušen: «Da, da, i seveda prijatelj! Takoj, ko bom prost!« Takoj po pisarniških urah je krenil gospod Tomaž v malo gostiInioo, kjer ga je pričakoval pri« jatelj Janko, star samec z dežele. Pogovar« jala sta se o vseh mogočih stvareh, obuja« la spomine na stare čase in bila je že po« zna ura, ko so ju omamili vinski duhovi. Naglih korakov sta odšla k starim Toma« ževim prijateljicam, nato v bar in končno na stanovanje lepih znank. Zjutraj je se» del gospod Tomaž ves nesrečen ▼ kavarni, gasil si je žejo z malinovcem in premišljal potrt svoj greh.
»Kako jo potolažim?* si je mislil. Nemu doma p« mu je šinila v glavo odrešilna mi« sel in sam pri sebi je zinil odločno: »Da, kupim!* Ob 8. se je dvignil in odšel v bliž»
HENNY PORTEN
3	pride v kiatkem v svojem najno-
3	vejšem filmu, ki se v inozemstvu H predvaja z kolosaluim uspehom
I „MATI IN DETE".
g	V glavni vlogi najbolj priljubljena
S	filmska zvezda svetovnega slovesa
Želodčne oteklme (nekrvaveče)
olajšuje prekuhana in zopet ohlajena Radanska voda.
Pred sodniki
njo trgovino s klobuki in naročil kolikor moč svečano: »Nesite moji ženi v ulico X, hišna številka toliko in toliko, lep klobu« čeki* Ko se je še pošteno razgovoril in po« vedal vse, kar je bilo treba, da bo ženica zadovoljna, je odšel potolažen v urad in si zadovoljno mel roke, da je zadel tako dve muhi na en mah, češ: »Žena bo vesela in srečna, jaz najdem pri njej oproščenje, za« baval sem se pa tudi...!
Okrog 10. dop. je gospod Tomaž začutil, da ne zdrži več. Glava mu je lezla kot svi« neo na mizo. Ves sključen je stopil k šefu in prosil, da mu oprosti, ker je zelo bolan. Spotoma je stopil radi žeje še v par gostiln in izpil zaporedoma več četrtink. «Eh, saj mi oprosti,® se je tolažil, cckupil sem ji ven« dar klobuček!« Ko je stopil doma v pred. sobo, mu je udaril v nos duh po tujem člo« veku. Toda brž se je spomnil da je mora. la biti v hiši medistka, ki je prinesla klo« buk.
V sobi je nekaj zaropotalo, zdelo se mu je, da so se odprla stranska vrata, slišal je tiho korake. Ustrašil se je skoro ln se s skrbjo v srcu vprašal: »Kaj, če ni potola« žena!* Ko pa je že stal v sobi in zapazil na omari velik črn in mehak, skoro moški klobuk, kakor ga nosijo umetniki, se mu jo zasniejalo srce. Ženica je stala v kotu nekoliko bleda in ni mogla do besede. »Se vedno je jezna,* si je mislil gospod Tomaž, nato pa brzo stopil k omari in začel: «No, vidiš, ali ni lep klobuk? Naročil sem ga ma lo preje. Mislim, da mi oprostiš! To se boš postavila dragica!*
Gospod Tomaž je govoril kar naprej do« kier ni omagal in se oblečen zavalil na po« steljo. Gospej Olgi je bilo srce v silnem strahu in tresla se je po vsem životu. Sele, ko je začula da je gospoda Tomaža objel trd spanec, se je globoko oddahnila, kakor olajšana za veliko skrb ...
Čez nekaj minut je pograbila moški klo« buk na omari in ga izročila skrivnostnemu prijatelju v kuhinji, ki je nato odhitel ka« kor veter po stopnjicah. Deset minut ka« snejo pa se je javila mala deklica modisti« nja, ki je prinesla moder, lep damski klo« buk v okroglem zabojčku. Gospej Olgi, ki je klobuk pomerila, se je kar trgalo srce. Silno jo bila vesela, vendar je iz previdno« sti deklici naročila, naj modri klobuk nese nazaj in ji prinese raje črnega...
Afera Pilp! pred sodiščem
(Slika iz trgovskega življenja.)
Maribor, 20. februarja.
O znani aferi Pilpl, o špekulativnih po« ravnalnih postopanjih, smo svoječasno že obširno poročali.
Včeraj je razpravljal o tem sodni senat pod predsedstvom višjega sodnega svetnika Guzelja v navzočnosti državnega pravdni« ka dr. Jančiča in v odsotnosti obtoženega Pilpla, dunajskega posredovalca, ki je bil izpuščen na svobodo proti kavciji 300.000 Din, ki mu je sedaj zapadla, ker se ni od« zval pozivu okrožnega sodišča, da se vrne v Maribor. Obtožen je bil tudi mariborski trgovec S. F., ker ni vodil predpisanih knjig dasi je protokoliran trgovec, tucft ni prosil za uvedbo poravnalnega postopanja ali ob« covitev konkurza, ko je postal pasiven.
Dunajčan Pilpl je razni trgovce v Mari« boru in mariborski oblasti, o katerih je čul, da se borijo s plačilnimi težkočami, nago« varjal, da naj zaprosijo, dasi so bili mno« gi še aktivni, za uvedbo poravnalnega po« stopanja, Da bi trgovci lahko dokazali svo« jo insolventnost, jim je nasvetoval, naj zmanjšajo svoja aktiva, zvišajo pa pasiva in naj skrijejo blago ter fingirajo dolgove. S takim načinom poravnalnega postopanja jo namenoma prikrajšal izplačila upnikom. Ta svoje delo je zahteval Pilpl visoki ho« porar od 30.000 Din naprej. To je obtoženi Dunajčan brezuspešno poskušal pri raznih trgovcih v Mariboru, Celju in Ormožu. Uspel pa je pri tvrdki K. Worsche v Mari« boru, kateri je sestavil bilanco tako. da je prvotno znižal poravnalno kvoto od 45 do 50 odst. na 17 do 22 odst. na škodo upni« kov in na škodo \Vorschcta samega, kate« rega je spravil z nepoštenimi manipulaci« jami ob premoženje.
Razprava je trajala čez 19. uro. Sodišče je trgovca F. S. oprostilo, ker je bilo mne« nja, da je njegovo dejanje že zastarelo. Pilpl je bil obsojen radi hudodelstva na« peljevanja k goljufiji na pet mesecev ječe, v katero se mu všteje skoro 3 mesec, ni preiskovalni zapor. Zoper obsodbo je prijavil Pilplov zagovornik dr. Fermcvc iz Ptuja ničnostno pritožbo.
fiii ves, kafpsmesiijo „pekatctc" za vsato gosnoBinistvj? prihranek na čzsu in čenarjnl Sobe se v tia!ra !ične;§;h vrstah pri vseh trgovcih.
259
Izjava
«Ej, vi mati Meta, skoz okno gleda luna. stara reta, fant pa vriska, kliče vašega de« kleta, ker pa okno zaprto dobi, razbije s pestjo šipe tri,* tako nekako je pel želimclj ski godec fantu Francetu, ki je šel prejšnji večer z vasovalcem Cirilom mimo Metkine koče. Pa je France tajil, da bi klical Meto, češ, naj pusti hčerko, da malo povasujeta. A Meta je trdila, da je bil Francelj in nih. če drugi in sodnik ji je verjel in ga obsodil na 24urni zapor, pa za šipe bo plačal 25.50
Din, da ne bo drugič tako hrupno klical. •
Ko so se fantje iz Kresnice vračali od
vojaške zaprisege v Ljubljani, so bili tako navdušeni, da je eden udaril tovariša kar z dvema ribežnema po glavi; a tovariš Fran ce ni bil s tem zadovoljen in je pograbil nož. Pa se je spomnil, da bi z nožem slabo opravil, ker je bila prevelika družba in bi se mu prehitro skrhal, zato je pograbil k2r sekiro in šel na krvavi boj. i'a so ga fantje pravočasno zgrabili, mu vzeli sekiro in mu jih par naložili. Pri okrajni sodniji niso bili s sodbo zadovoljni, eden je dobii 3 dni. drugi pet, tretji pa deset. Pri vzklicni raz« pravi se je pa obrnilo, vzklic prvih dveh ie bil zavrnjen, a zadnji pa oproščen, ker se
je izkazalo, da je bil nedolžen.
»
France Artač in Matevž sta lovila ribe, pa vjela — vsak 4 dni zapora. Matevž je bil kljub temu zadovoljen, a Frcncc se je pritožil, češ, da mu je ribič dovolil, da za njim lahko lovi, a pred njim pa ne. Pa tudi
vzklic ni pomagal in sedeti bo moral. •
Lojze B. je bil tako žejen, da je neko noč hotel v neki gostilni na vsak način dobiti kaj tekočega, čeprav je bil žo tako trd, da je vozil po suhem barko. Neusmiljena gj. stilničarka pa je žejnega čevljarja kar po. dila iz gostilne in pri vratih je njegova l arka tako nesrečno zaplavala, da je ubil fant šipo. Ktr je povedala krčmarica, da je
to storil po nesreči, je oproščen.
•
Tinka iz Vodmata je že tretjič pobira, la na železnici premog in zdaj je tudi žo tietjič kaznovana. Sedela bo 4 dni v stro. geni zaporu; menda ji bo vendar pomagalo, da se iznebi svoje težke bolezni — pozab«
Ijivosti in ne pojde več pobirat premoga. •
»Sem že čez 70 let star, zato imam bera« ško pravico,* jc trdil sivi siromak Jože, pa je spoznal, da sodnik še nc pozna tistega paragrafa, saj ga je obsodil kar na 3 ted* ne zapora. Jože je bil zadovoljen, saj je star sodnikov znanec, ker jo že parkrat sc« del radi prosjačenja.
Stric Lojze je strog mož, ki zahteva snai go in red. Imel je služkinjo Rezo, ki je pozabila svoje dolžnosti do dela in jc bila bolj udana ljubezenskim nasladam; Lojza jo je namreč našel v kritičnem položaju 2 rjegovim pomočnikom, pa jo je udaril. Kei jc bil udarec prehud, bo plačal 500 Din kazni.
Bolnim na živcih in duševno potrtim podeli izv3nredno mila naravna ,,Francjožefova grenčica" dobro pre-bavljanje, lahko glavo in mirno spanje. Po skušnjah slavnih zdravnikov za živce je uporaba Francjožefove vode tudi pri težkih obolelostih mozga v čelu in hrbtu prav toplo priporočljiva. Dobi se v lekarnah In drogerijah. <81
pokončavajte škodljivce na ssd-J3lt|arjl nem drevju z ARSORK4GM in rabite za cepljenje CE3*ILK9 SMOLO. Ta ia
slična sredstva dobite pri Chemstcihni, Mestni trg 10 (na dvorišču).	1125 •
Piknik
Podpisani: Edvard Meze, posestnik v Čr« ni vasi št. 17, Josip Perme, delavec Tobač. ne tovarne v Črni vasi št. 16 in Antonija Perme, Is tega soproga, s tem javno pre« klicujemo vse, kar smo žaljivega govorili o trgovini Ferdinanda Žitnika, invalida in ! trgovca z mešanim blagom v črni vasi St. i 49 in njegove žene Cecilije Zitnikove, po« i sebno glede prodaje kruha.
Te govorice so bile neosnovane in niso ; odgovarjale resnici. S tem popravljamo Ferdinandu in Ceciliji Žitnik storjeno kri« vico.	;
V LJubljani, 8. februarja 1926.	j
Edvard Meze, Josip Perme, Antonija Perma '
Resnična dogodba lz polpreteklega časa. Ob desetletnici obstoja tovarne testenin »PEKA TETEc leta 1914. zložil in poklonil Cerar-Danilo, član takratnega deželnega gledališča v Ljub I jan L Se zbralo je nekaj slovenskih igralcev šestero število iz narodov vseh: Srb, Rus, Ceh. Poljak, Hrvat in Slovenec, Enako premožni v posvetnih stvareh
Napravili radi bi skupno večerjo, a novcev premalo mošnjičkl drže Ker sami problema rešiti ne znajo, pokličejo v zbornico svoje žene.
Pa stavijo jim prekoči:ivo vprašanje, Da skusijo njih gospodinjski talent: Katera za svoto, ki Je v razpolago Napravi večerjo za celi konvent?
Kot prva oglasi Etelika se mala. Ki vloge že tudi v gledališču igra. In pravi da živež ni drago jedilo. Ter da ga okusno pripraviti zna.
Kot nas piletina je naiieftinija. To mati najmlajša po letih trdi. A češpljeve cmoke gospa od Vltave. Postavlja kot višek najboljših iedi.
A končno pa se oglasi Slovenka, KI je poslušala razgovor molče. Vse utihne, ko ona povzame besedo, In vse radovedno v govornico zre.
Obilo predlagale sestre predrage. Okusnih redilnih in tečnih jedi. A zdi se ml. da ne poznate še one. Ki vse te po svojstvih zelo prekosi.
V Ilirski tam Bistrici, v Notranjski naši, Moderna tovarna več let že stoM. A nje testenina pa kot »PEKATETE« Povsod kot najboljši izdelek slovi.
In vzeli možie svoie svinčnike v roke. Pa so kalkulirali na vse strani, In končno prišli so do rezultata. Da res ni od zadnjih cenejših jedi.
Poldrug kilogram teh, deset paradlžnic, Za groš parmezana ln nekaj masti. Gospe pa večerjo so skuhale tako. Da bili so kar iznenadeni vsi.
A še ie ostalo drobiža za pivo. Za pet cigaret in britanikl dve. So p!H, so ieli. In bili veseli. In pa »PEKATETE« hvalili nad vse.
Tovarna testenin «P£KATETE» v Lhibijari.
dne 1. marca 1926. 883
%
omace
' Kralj na razstavi obrtniških vajencev.
V petek popoldne je posetil kralj v spremstvu generala Hadžiča in dvornega maršala Damjanoviča razstavo beograjskih obrtniških vajencev. Posebno se je zanimal za Izdelke slepe dece iz Zemuna in predmete umetniške obrti. Na razstavi so tudi predmeti, izdelani za dar prestolonasledniku: srbliica, mala bela peč ter stvari za sobo v m i matur i. — Proti večeru je kralj posetil osebno tudi pri eksploziji na Kalimegdanu ranjene oficire in vojake in se ljubeznivo ž njimi razgovarjal.
*	Inozemski konzularni zbor v Jugoslaviji. V naši državi je skupn0 17 generalnih, 45 navadnih in 12 vicekonzulatov ter konzularnih agentov v 80 uradih in sicer 21 v Zagrebu, 18 v Beogradu, po 7 v Ljubljani, Sarajevu in Splitu, 6 v Skoplju, 5 na Sušaku, pa 2 v Dubrovniku in Šibenikn in po 1 na Cetinju, v Negctinu, Nišu in na Visu. Od vseh konzulov je 41 honorarnih.
*	Izprememba v sodni služb'. Sednik J. Muller je od okrožnega sodišča v Celju premeščen k okrajnemu sodišču v Dolnji Lendavi.
*	Inžanjerskl izpit iz gradbene stroke je napravil 13. t m. na beograjski univerzi g. Lojze P o 11 a n š e k iz Žirov. Čestitamo!
*	Izprcmenibe t šolski službi. Na kočevski gimnaziji sta napredovala: profesor A. Burgar iz 6. v 5. skupino in profesor dr. Josip Mašek iz 7. v 6. skupino L kategorije. Trajno So upokojene: strokovna učiteljica na meščanski šoli na Jesenicah Ivanka Lampe, učiteljica za ženska ročna dela v Dobovi pri Brežicah Marija Gajšek -Tramšek in učiteljica v Apačah Marija Žel-Stepišnik.
*	Dopolnilni učiteljski izpiti. Po odredbi ministrstva prosvete morajo vsi učitelji, •učiteljice in otroške vrtnarice z dovršenim učiteljiščem, oziroma z dovršeno šolo za otroške vrtnarice, ki so dovršili študije pred L 1918, a se niso v teh šolah učili tudi naših nacijonalnih predmetov, položiti <} polnilni učiteljski izpit Iz teh predmetov meseca septembra, ako tega doslej niso storili. To bo zadnji dopolnilni Izpit Izpra-ševalne komisije in dan izpita se določijo pozneje.
*	Srebrna poroka. Pretekli četrtek sta praznovala lesni trgovec in posestnik v Loškem potoku g. Franc Košir in njegova soproga Antonija roj. Lavrič iz ugledne narodne Kapeeve družine, 25-ietnico svoje poroke. Jubilantoma želimo da bi tako zdrava in čila praznovala tudi še svojo zlato poreko!
*	Zlata poreka. V znani slovenski rodbini Ravnikovih v Olinjah pri Borovljah obhajajo danes redek rodbinski praznik: starši Josip in Ana Ravnik praznujeta svojo zlato poToko. Zlatoporočenca sta bila vedno zvesta narodni stvari ter sta v tem odgojila tudi svoje otroke.
*	Bernard Cescuttl t. Poznala sva se kakor se poznalo ljudje po malih mestih, ki se srečujejo dan na dan ta se vidijo na raznih narodnih prireditvah. Niti po Imenih se ne poznajo, po obrazih vedo, kdo so. Toda njegovo italijansko Ime le zadostovalo, da Je prišel med vojno v našo družbo na ljubljanski Grad. Res pa le, da je bil že pred vojno vnet Sokol ta jugosloven-ski čuteč človek. Tako smo nastopili ž njim skupno pot skozi avstrijska taborišča. Bil ]e podjeten tn odločen človek, ki se nI ustrašil avstrijskih bajonetov. V Llpnlcl Je kmalu odkril kantino ta Je bratovsko delil vse dobrote s svojimi tovariši. V Hainbur-gu si Je kmalu izbojeval pot iz tabora ta s vrn.1 obložen z raznim blagom, da ie nam olajšal bedni položaj. Pozneje Je odšel v Steinklamm ta Je tam s primernim posmehom čakal konca. Dočakal ga je ta je nadaljeval sokolsko delo v svobodni domovini. Vsi, ki smo bili ž njim, mu ohranimo najlepši spomin.	Dr. I. L
*	Umrl ie včeraj v Postojni posestnik g. Miroslav A mbrožič. Pokojnik Je bil vse svoje življenje naprednega mišljenja ter je tudi svoje otroke, ki so vsi delavni Sokoli, vzgojil v narodnem duhu. Pogreb se vrši Jutri v ponedeljek ob 5. popoldne na pokopališče v Postojni Bodi mu ohranjen časten spomin!
*	Smrna kosa. Včerai dopoldne Je preminul v sanatoriju v Gradcu g. Štefan B roda r, posestnik in vinski trgovec v Ormožu. Pokojnik je bil zelo podjeten, marljiv ta soliden trgovec, ki le užival splošen ugled. Njegovo truplo prepeljejo v Ormož, od koder se bo vršil pogreb v torek 23. t m. ob 15. uri iz bolnice vitežkega reda ra ormoško pokopališče. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Nov mednarodni paketni prlstojbenik. Vsi poštni uradi s0 prejeli te dn! novo mednarodno paketno tarifo, ki stopi takoj v veljavo. Hkratu pa Izgubita svojo veljavo »Privremena medjunaredna paketska tarifa« in pa »Medjunarodna paketska tarifa«.
*	Volitve v cestne odbore. Na predlog ljubljanskega velikega župana in vsled soglasja resorta javnih del ]e notranji minister izdal rešenje, da spada v kompetenco velikega župana volilno postopanje pri cestnih odborih v bivši Kranjski, zlasti razpis ta provedba volitev, postavljanje ge-rentov itd. Glede teh agend Je dalj časa obstoja! kompetenčni konflikt med gradbeno ta politično oblastjo.
*	Recitaclrski večer v Zagorju priredi »Literamo-dramatičnl krožek« v torek 23. februarja. Spored obsega v prvem delu uvodno predavanje Srečka Kosovela (umetnost in literatura), pesmi ta črtice M. Klopčiča, V. Košaka, B. Krefta, A. Gspana,
Bruno Kastner
pride v zabavnem ia smehapolnem filmu:
,.lipa rti"
kino «Dvor»
S. Škerla, Sr. Kosovela, v drugem delu pa Seliškarja, Župančiča, Milčinskega, Cankarja, Čehova ta Bezruča. Spored izvajala Bratko Kreft in Ciril Debevec. Začetek ob 7. svečer. Več na lepakih.
TiiTiaiTiiF
damske plašče in kostume pariškega in dunajskega izvora je ravnokar prejela po prav nizkih cenah tvrdka
Fran Lcskič
pred Š tofijo.
1X31 i
*	Izprememba posesti. Iz Celja se nam poroča; pivovarna v Žalcu, nekdaj last Delniške družbe pivovarne Žalec Laško, Je prešla v rc-ke dunajske tvrdke Elsinger & C., ki uredi v Žalcu veliko tovarno inpregni-ranega platna. Poslopja pivovarne v Žalcu so bila sedaj last nemške pivovarne Unicn, oziroma Kreditnega zavoda v Ljubljani.
*	Nemščina v slovenskih meščanskih šolah. Z odlokom ministra prosvete se v prvem ta drugem razredu meščanskih šol v Sloveniji uvaja odslej nemščina kot obvezen predmet po tri ure na teden. S prihodnjim šolskim letom velja ta odredba trdi za tretji in četrti razred omenjenih šol.
*	Hrvatska čitalnica na Rek! obnovljena.
Hrvatska čitalnica tia Reki, ki že od prevrata nič ve;; ne deluje, bo zopet obnovljena. Za današnji dan ie sklican občni zbor v nekdanje prostore čitalnice. Sklepalo se bo o obnovitvi društvenega delovanja. In tako dobe reški Slovani zopet svoje narodno ognjišče.
*	Nov zakon o prometnem osebju. Člani centralnega odbora Jugoslovenskih železničarjev so predvčerajšnjim posetili prometnega ministra ter mu poročali o delu r.a konferencah, na katerih so razpravljali v prvi vrsti o novem zakonu o prometnem osobju. Ministru So predložili načrt zakona ter ga prosili, da se novi zakon čim prej predloži narodni skupščini ter se jim vrnejo profesionalne ugodnosti, ki so bile nedavno ukinjene.
*	Upokojeni železničarji. Vodstvo centrale upokojenih železničarjev nas prosi za objavo sledečih vrstic: Dobro vam je znano, da bijemo že leta boj za obstanek ta naše pravice. Do sedaj smo imeli le malo uspeha. Vdinlali smo se svoječasno železniški upravi kot krepki, zdravi možje, z malo mesečno plačo, dasi bi lahko dobili manj naporne in boljše plačane službe. Kaj nas Je zavedlo, da smo sprejeli tako naporno in nevarno službo, da smo žrtvovali dan ta noč svoje zdravje ter gledali vsak tre-notek smrti v oči. Bili smo takorekcč z eno nogo vedno v grobu, z drugo pa v zaporu. Zavedla naj edino zavest, da bomo m! ta naše družine preskrbljeni, ko nam omagajo naše moči. To zagotovilo, za katero so nam jamčile železniške uprave, n3S ie spodbujalo, da smo vztrajali na svojih mestih, ob vsakem času ta vsakemu vremenu v korist upravi, v blagor in prid vsemu prebivalstvu. Da nam je bilo to jamstvo tudi vsestransko postavno in sodno zajamčeno, smo morali od svojih skromnih prejemkov prispevati tudi sami v ta sklsd, ta-koimenovani »pokojninski fond«. A kal se nam je zgodilo? Merodajni fakterii so poteptali naše pravice in nas pognali v strašno bedo, cbup. Predno pa končamo svoje bedno življenje, katero mora vžgati našim zatiralcem v zgodovini 20. stoletja najsra-motnejši pečat, zatedmo se v dosego svojih pTavic na sodnopravno pot, kajti pravica je in mora ostati na naši strani. Da pa zberemo za to potrebna sredstva, sklicujemo za nedeijo 7. marca tri shnde železniških vpokoiencev ta sicer v LJubljani cb 2. popoldne v Mestnem domu, v Celju ob 9. zjutraj pri Zelenem travniku in v Mariboru cb 2. popoldne v Kazini, Slomškov trg. — Vsak železniški vpokoienec in vdeva naj se zaveda, da moremo le s skupnimi močmi zmagati ter naj se zato udeleži shoda na kraju, kjer mu Je najbližje.
*	Za igralnice se ne smejo izdajati k n-ceslje. V zagrebškem »Grand hotelu«, kjer se je igrala ruleta ta druge hazardne igre, je bila te dni, kakor smo že poročali, uradno zatveriena igralnica. Iz službenega poročila, objavljenega v »Službenih Ncvinah«, je razvidno, da se za take igralnice ne smejo izdajati koncesije. Kakor poročajo zagrebški listi imajo igralnice v naši državi v rokah ftalijani ter vlečejo iz njih ogromne dobičke. Igralnico v »Grand hotelu« so imeli Italijani bratje Tedesco, ki so svojedobno tudi imeli igralnico v Zametu, ki pa ie bila končno oblastveno zatvorje-na.
*	Delavska stanovanja. Ker je v velikem arzenalu vojne mornarice v Tivtu v Boki Kotorski zaposlenih mnogo delavcev, ki so večinoma nastanjeni le za največjo s lo, je ministrstvo vojne in mornarice odredilo, da sa zgradita še letos dve večji poslopji za delavska stanovanja. V to svrho je odobren primeren kredit
*	Naši v Ameriki. Našega rojaka Ivana Volka v Nevvj-orku je francoska parebred-na druiba Carnpagnie Generale Transatlan-tique imenovala pred kratkim za ravnatelja oddelka za tretji potniški razred pri svojem glavnem uradu v Newyorku.
*	Razpis natečaja. Razpisuje se služba poštnega poslovača pri poštah: MartjancI (HI/4), Vitanje (III/l), Zavrče (III/3), Jur-klošter (II1/4), Sv. Barbara pri Mariboru (11/4) ta Hodoš (III/6). Rek za natečaj 14 dni. Prošnje naj se vlagajo pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani.
*	Smrtna nesreča v gozdu. V Zagorid pri Št Vidu na Dolenjskem so sekali te dni bukve za apnenioo. Proti pričakovanju je bukev padla na breg ter županovega sina Antona Zajca pritisnila s tako msčjo, da je čez par ur podlegel težkim notranjim Doškodbata,
' Škrlatica. Po uradnih podatkih velikega župana je bilo v dobi od 32. do 31. januarja v ljubljanski cblasti prijavljenih 24 slučajev škrlatice, največ( 13 slučajev) v Krškem. V mariborski oblasti je bilo prijavljenih 47 slučajev škrlatice.
" Nesreča pri sekanju drva. Posestnikov sin Ivan Koščak ie v družbi s svojim stricem v petek dopoldne sekal drva v gozdu pri Št Juriju. Pri delu se Je deček neprevidno približal svojemu stricu, ki je bil baš zamahnil s sekiro. Sekira je dečka zadela v roko ter mu jo presekala do kosti. Poškodba je težka. Dečka So prepeljali v bolnico.
*	Mala revolucija v Ripnju. V okrilci Beograda se nahaja veliko selo Ripanj, ki ima velike občinske pašnike. Nekateri občinski funkcijonarji so si začeli v zadnjem času prisvajati kos za kosom občinskih pašnikov. To je s;rcmašne seljake zrevoltira-lo. Sestali so se predvčerajšnjim na selškem trgu ter javno demonstrirali proti občinski upravi. Končno so s fizično silo vrgli iz občinske hiše občinske funkcij'-narje, zavzeli občinski urad ter si razdelili občinsko zemljo. Ker bi lahko prišlo tudi do velikih izgredov, so občinski funkcijonarji zahtevali cd ministrstva za notranje zadeve polidjsko pomoč.
*	Srebrnik! v tr.aksimirskem jezeru. Že dalj časa se v Maksimirskem parku v zagrebški okolici vrše dela za izsušenje tamkajšnjega jezera. Predvčerajšnjim so delavci ne daleč od cbale zapazili v jezerskem blatu srebrn novec. Bil je nekdanji avstro-ogrski srebrni goldinar. Delavci so si hitro zavihali rokave ter začeli iskati novce Po blatu. Našli so ravno petdeset srebrnikov z letnico 1887 ta 1889.
*	Nesreča na Jadranu. Parobrod »Zora«, last društva »Oceania«, Je te dni v bližini otoka Visa v Dalmaciji našel ostanke neke jadrnice ta na njej trupla treh mornarjev, ki so bržkone umrli od gladu. Mrtvece so prepeljali v Benetke, kjer so se vršili izvidi. Ugotovilo se je. da so mrtved z nedavno potopljene ladje »San Rocco«. Identiteta utopljencev pa se še ni mogla dognati.
*	Usmrtitev morilca Pavla Minčotiča v Osijeku. Včeraj ob 7.20 zjutraj So usmrtili v Osijeku 23-letaega dvakratnega morilca Pavla Minčetiča, o česar zločinu (smo že včeraj poročali. Morilec se ie obnašal zelo hladnokrvno ta hrabro. Spal je mirno vso noč. Ko se le zjutraj zbudil, ie zahteval vede, se umi! ta obleke! In prosil nato za svečenika. Ko so prispeli orožniki. Jih je ptosII, naj mu ne zvežejo rok, česar pa mu niso mogli ugoditi. Ko je prispel pred visKce, ga Je sodnik po prečitanju obsodbe vprašal, ali ima še kako željo, je mirno odgovoril: »Ne!« Nato le šel mirnih korakov sam pod vislice, skočil kakor veverica na podnožnik ln nastavil vrat. Ra-belj mu je vrgel vrv okoli vratu, pokril obraz z robcem ta izvršil svojo dolžnost Po 15 minutah so zdravniki ugotovili Min-četičevo smrt Osijek le doživel v zadnjih letih več justifikacij, toda nihče ni pokazal take hladnokrvnosti Ln toliko poguma kakor Minčetič.
*	Nepoznan ut-pljer.ee. Dne 15. f. m. popoldne je priplavalo po Savi pod vasjo Podgračevo Pri Veliki Dolini truplo nepoznanega, 35—40 let starega moškega bolj slabotne postave. Utopljenec Je bil slabo dblečen. Na sebi je Imel samo telovnik iz ornega ševijota z modrimi ozkimi črtami, belo srajco, ležeč ovratnik in čevlje na zadrgo. Obraza je bi! majhnega ta imel je kostanjeve lase. Truplo je bilo še celo ter le moralo ležati po zdravniškem mnenju v vodi 14 dni. Znamenj nasilstva na trupdu ni bilo opaziti. Neznanca so pokopali na pokopališču v Čatežu ob Savi.
*	Stroj odrezal delavki roko. V karto-nažni tovarni Bonač na Poličevem se je pripetila v petek težka nesreča. Delavka Marija Klopčič, stara 19 let le bila zaposlena pri stroju za rezanje papirja. Nenadoma se le začul v tovarni obupen krik. Stroj je zgrabil Klopčičevo za levo roko teT ji Jo do zapestja popolnoma odrezal. Dekle se je nezavestno zgrudilo na tla. Navzoči uslužbenci so ponesrečenko za silo obvezali, kasneje pa jo le rešilni voz prepeljal v ljubljansko splošno bolnico. Nesrečni slučaj je vzbudil splošno sočutje za težko prizadeto mladenko.
MBBfgBBgagggMBggBMKP'
Iz Ljubljane
Pnul Ršshter
No o abni HEG-FR1EJ in KRALJ Ratfo'.J i ATIl.A iz Nibelun-Klein -Rogge j	80V
ierata glavne vioge v grsndi ornem filmu
ICo^s&g* Plefs*©
Pride v kratkem v kino fSstiea.
♦	Za Jugoslovensko Matico. Prilikom svatbe g. Miška Belca v Moravčah ie bilo nabranih za Jtwcosiovet.sko Matico 257 Din. Na gostiji g. Rudolfa Kocmuta v Sv. Urbanu Pri Ptuin je zibrala vesela družba za Matico Din 52. Šolska mladina v Zamostiu je zbrala za Matico Din 15. v Srednii Bistrici v Prekmtiriu pa Din 63. — Iskrena hvala.
♦	Gospodinja! Kupui in zahtevaj v vseh trgovinah čajne mešanice »Ča'an!ca«. So najboljše ta nagfedfetnejše. Predaja se v korist »Jugoslov. Matice.«
*	Dr. Brunsovo vato, obveze, staničevino itd. kupi praktičen čEovek mimogrede v drogeriji »Sanitas«, Ljubljana, Prešernova ulica 5.	284
*	Trgovske zastopnike ln potnike oppzar <amo na današraji oglas v inseratnem delu lista, s katerim išče slovita češkoslovaška tovarna rokavic in usniatih izdelkov zastopnike za Jugoslavijo.
u— Odhedaica generalnega konzula g. dr. Otokarja Beneša, ki se bo vršila v sTe-do dne 24. februarja v Kazini, nudi narodnemu občinstvu priliko, da z mnogo-brojnim obiskom pokaže svoje simpatije do tega odličnega zastopnika bratske češkoslovaške repibllke. Sodeluje godba Dr. div. cblasti, Sokolski pevski zbor itd. Vstop prost Zlasti svoie člane opozarjajo na ta večer prireditelji: Jugosiovensko-češkoslo-vaška liga, Češko-slovenska Obec, Jugosi. sokolski savez, godba dravske divizjske oblasti.
u— Važna gospodarska predavanja v Ljubljani. Podružnica »Sadjarskega in vrtnarskega društva« v Ljubljani priredi vrsto predavanj. Prvo predavanje bo v torek 23. t m. Predava viš. kletarski nadzornik F. Gotrbač o »Zatiranju bolezni na sadnem drevju ta trti«. Drugo predavanje bo dne 2. marca. Predava kmet svetnik Viljem Rohrman o »Reii perutnine po mestih.« — Tretje predavanje bo 8. marca. Predava g. inž. Rado Lah o »Gnojenju v vrtnarstvu s prirodnim in umetnim gnojem.« Ostala predavanja objavimo pravočasno. Predavanja se začno vsakokrat točno ob 20. (8.) zvečer te se bodo vršila v deški ljudski šoli na Cojzovi cesti (Grabnu) v I. nadstropju poleg zbornice. Vabijo se vsi člani in nečlani. da se predavanj udeleže v obilnem številu.
u— Popravila in snažonje na poslopju ljubljanske glavne pošte. Prihodnje dni pričnejo popravljati ta snažiti uradne prostore v Šelenburgovi ulici ip sicer oddelke paketne pošte, ki se nahajajo v pritličju. Napeljava za električno razsvetljavo se bo vzidala, na kar bodo lokale prebelili ta preslikali. Silno izrabljena in kotanjasta tla bedo nadomestili z novimi deskami iz me-cesnovega lesa. Vse to bo dalo dosti dela ta vsled tega bodo okenca za sprejemanje denarnih pisem ta paketov zaprta, dokler se vsa dela ne izvrše. Občinstvo ob obveščeno, kdaj se bo z delom pričelo, da ne bo paketov na glavno pošto zaman nosilo. Ker bodo imeli vsled zaprte oddaje paketnih pošiljk na glavni pošti ostale ljubljanske pošte več posla, se na teh poštah pomnoži osobje. Za paketno pošto se bodo popravili in osnažili tudi uradni prostori v Prešernovi ulici, kjer se nahaja v pritličju pisemska izdaja in oddaja ter v I. nadstropju obširna spedicijska dvorana.
u— Za sokolski dom na Taboru je daroval neimenovani uradnik Din 100 ob priliki poroke gdč. Gusti Vidic z gosp. Maksom Završnikom.
u— Policijske prijave. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 poskušen samomor, 1 posest orožja brez dovoljenja, 1 nezgoda, 1 prestopek pijanosti, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 1 poškodba tuje lastnine, 13 prestopkov cesmega policijskega reda, 1 prestopek prekoračenja policijske ure ta 1 prestopek obrtnega reda. Aretovanih je bilo 6 oseb in sicer: 1 radi tatvine, 2 radi suma tatvine, 2 radi razgrajanja ta 1 radi neplačanega vžitka.
u— Neroden voznik. Hlapec France Kol-man, uslužben pri tvrdki Muc na Vodnikovi cesti, je dne 18. t. m. tako neprevidno vozil z enovprežnim vozom po Krekovem trgu v smeri preti Kopitarjevi ulici, da je podrl na tla nepoznano mlado žensko in vozil nato celo z vozom čez njo. Ker ie bil voz slučajno lahek, se ženska ni premočno poškodovala. Naslednjega dne bi se moral Kolman zagovarjati radi svoje neprevidnosti na policiji, čemur pa se je umaknil s tem, da je okradel svojega gospodarja ta nato neznanokam izginil.
u— Skrivnosten cbirk v noči. G rjanče-va družina, stanujoča na Vidovdanski cesti št 1., je v noči na 19. t m. mirno počivala na posteljah, dasiravno so bila vrata v stanovanje še odprta, ker še ni prišel domov domači sin, ki se je mudil na obisku pri sosedu. Ura budilka na omari je monotono tiktakala naprej v noč. Kar se je nakrat pojavila v sobi temna senca, ki je stopila proti omari, pa zopet izginila neslišno kakor se je pojavili Tiktakanje ure je nakrat prenehalo, vendar tega ni nikdo opazil. Kmalu nato ie stopil v sobo domači sta Pc-lde in vprašal, kam je izginila z omare ura ta lesena cigaretna doza. Starši so dejali, da mora že on vedeti, saj ie bil vendar malo preje v sobi. Začudenje je bilo na obeh straneh veliko, kajti Polde je svečano zatrjeval,.da se domači motijc. Slednjič šele jim Je padlo na um, da je mogoče izrabil priliko neznan tat, se splazil v sobo in ukradel uro ter dozo.
u— Spiašea konj. Posestnik Ivan Zaje iz Šmartnega ob Savi Je prišel v petek dopoldne z vozom v unionsko pivovarno po tropine, ki služijo kot krma za živino. Ko je čakal na cesti še na neke;a domačina, je nenadoma privezi! nasproti s tovornim avtomobilom neki šofer, ki ni hotel ustaviti veza, dasiravno mu je Zaje dajal, stoječ
krr se blago r?di svoje kvalitete in cene samo priporoča.	— — —
I iffifl
kakor bratov
£oia?£č (cviček), FalescMa! (burgundec),
F.sckeraaer (jeruzalemec), Soš?r]8?a razstavna spe-
cialiteta „«rasifnec" priporoča za postni čas
F.
1073
prejo FsrliEC.
Posebna špecijsliteia vi s sls a ktoti Ljubljanskega Dvora: Od danes naprej vsak dan od 5. — 8. ure zvečer • apetitni predvedsrai zakuski po
zmernih cenah.	ios:«
>tMiHM»ttm»«»«<n»>»«>immn«w«
pri plašljivem koniu, znamenje z roko. Ropotajoči stroj je konja splašil, da se je dvignil na zadnje noge, skočil in potegnil voz naprej. Zajca pa podrl na tla tako, da je šel voz čez njega. Zaje seje pri tem močno pobil po vsem obrazu in dobil težje poškodbe tudi na nogah. Brezobzirni šofer bi zaslužil seveda pošteno lekcijo.
u— Zasebni detektivski zavod ie Rimska cesta 9, Ljubljana.
u— Geografsko društvo bo imelo svoje napovedano predavanje v četrtek, dne 25. februarja ob 6. zvečer in sicer v balkonski dvorani univerze. Razpravljal bo g. dr H. Turna o toponomnaptiki.
u— Zavod za straženle ta zaklepanje, na novo osnovan smatramo za neobhodno potreben in opozarjamo na današnji inserat.
296
Iz Maribora
a— 70-letnico rojstva slavi danes g. Josip Kavčič, tajnik Glasbene Matice v Mariboru in davčni upravitelj v pokoju. Jubilant je bil vodno in je še danes povsod priljubljen družabnik in odličen narodni delavec. Vrlemu možu kličemo: Na mnoga leta!
a— Akcija Protituberkutozne lige za
zgradbo prostozračne lope krasno napreduje. Denarna zbirka je dosegla tekom včerajšnjega dne 40.000 Din, dočim je stavbenega materijala zagotovljenega že toliko, da je odbor sklenil zgraditi enonadstrepno poslopje z dvorano v pritličju za približno 15 postelj in s prostozračno lopo v prvem nadstropju. Stavba bo imela seveda vse potrebne pritikline. Liga namerava to zgradbo pokloniti z inventarjem vred zakladu tukajšnje javne bolnice in je naprosila vodstvo, naj izposluje dovoljenje za gradnjo.
a— Stjepan Radič pred sodiščem. Do razprave v zrdevi Radičevih žaljivih besed na subotiške univerzitetne profesorje v mariborskem njegovem govoru ne pride, ker so profesorji tožbo proti Radiču umaknili. On jim je namreč izjavil, da jih s svojimi izjavami ni nameraval žaliti ta da je pripravljen dati zadoščenje v primerni obliki. Zato je okrajno sodišče kazensko zadevo ustavilo.
a— Inšpekcija moško kaznilnice v Mariboru. Včeraj jc inspiciral načelnik ministrstva pravde dr. Milan Kostič moško kaznilnico v Mariboru in kaznilniški posredovalni zavod pri Sv. Miklavžu na Dravskem pc-Iju.
a— Občni zbor društva za zgradbo porodnišnice se je vršil včeraj ob 17. v mestni dvorani ob udeležbi petih oseb. Točneje borno še poročali.
a— Ljubljanski umetnik! v Mariboru. In-teudant Narodnega gledališča je povabil društvo slovenskih književnikov, da priredi tudi v Mariboru Prešernovo proslavo. Vabilo je bilo z veseljem sprejeto in tako bo v kratkem tudi mariborska publika slišala slovenske pisatelje in pesnike, na čelu s prvakom Otonom Zupančičem. To bo za Maribor izreden kulturni dogodek, ki ga bo javnost gotovo z navdušenjem pozdraviia in smo prepričani, da bo gledališče do zadnjega prostora razprodano.
a— Mariborsko gasimo društvo. V petek se je vršil sestanek izvršujočih članov gasilnega društva, da sklepajo o odstopu načelnika Vollerja. Sestanku so prisostvovali tudi vladni svetnik dr. Poljanee, komisarja dr. Rcdošek in inžer.jer Sernec ko.t zastopnika mestne cbčine in več občinskih svetnikov. Tudi ta sestanek je ponovno pokazal, kakšen duh vlada v društvu. Govorilo sc je seveda izključno nemški ta predsednik zborovanja čevljar Salkovič je celo zahteval, naj bi zastopniki oblasti tudi v nevščini tolmačili svoje stališče, češ da razen štirih nihče ne razume slovenskega jezika. V imenu odbora je predlagal dr. Schmiederer resolucijo, v kateri zborovalci odobravajo nastop načelnika Vollerja napram oblastem, mu izrekajo zaupanje ter izražajo svojo popolno solidarnost Vladni svetnik dr. Poljanee je opozoril predlagatelja, da bi tako stilizirana resolucija rodila posledice, ker se v njei zopet napada oblast. Naglašal je upravičenost in umestnost prepovedi, ki jo Je Izdala policila ta potrdil veliki župan. Za izgubo pa seveda upravna oblast posameznim prirediteljem ne lamči. Izvajanja dr. Poljanca so bila nekaterim najzagrizenejšim gospodom silno nevšečna ta so se šele po daljšem posvetovanju odločili za primerno spremembo. Poslanec Žebot, ki se je tudi udeležil zborovanja, pa je čutil potrebo, da zagovarja postopanje g. Vollerja, ter le očital policiji, da ni pravilno postopala. Končno je občinski svetnik \Veixl naglasil, da mora pač tudi gasilno društv0 računati s slovensko javnostjo ta je grajal dejstvo, da je bil program prireditve še osem dni prej razglašen, predno Je bil od oblasti odobren, oziroma zavrnjen. Priporočal je, naj se društvo v bodoče nasloni bolj na mestno občino, kateri je tudi po pogodbi iz leta 1874 podrejeno. Te upravičene lekdje so bile gotovim krogom očlvidno silno neprijetno in so jih končno skušali zabrisati s tem, da resolucijo, ki naj bi dala g. Vol-lerju nekako zadoščenje, soglasno sprejeli. G. Voller ostane torej še nadalje poveljnik Gasilnega dTuštva.
a— Policijska kronika. Včeraj Je bfla aretirana neka ženska, ki je po šestih mesecih odpravila plod. Ona, kakor tudi ženske, Id li ]e pri tem pomagala, sta bili Izročeni sodišču. — Izgnan je bil iz Maribora Jožef M., ki je svoječasno na Rotovškem trgu oskrunil več nedoletnih dijakov ln je ravnokar odsedel 3-mesečni zapor.
a— Občni zbor Podpornega društva za revne učence se bo vršil v pondeljek, dne 22. t m. ob 18.30 v prvem nadstropju deicll ške meščanska šole II. Cankarieva ulica. Odbor vabi k- obilni udeležbi vse priatetje ta dobrotnike društva osobito tudi starjo obdarovanih otrok.

k Celja
t— Družabni večer somiMieulkor SDS v Celja. Ob priliki poli tiče« šole SDS piire* Al krajevna organizacija celjska danes., dne iL t ia, ob 8. zvečer v snail dvoran! Celjskega doma družabni večer. Pozivajo se vsi somišljeniki iz mesta ln okolice, da se udeleže večera, kjer bomo z goiencl po-SiiKae so!e v prostem razgovoru prebili par prijateljskih uric.
e— Otvoritev in prvi dan politična šole SDS v Celju. Včeraj se ie pričela v Celju politična šola. Otvoril jo je predsednik srez ke organizacij? g. Prekoršek. Po pozdravu (o se takoj pričela predavanja. Predavali so sledeč! gospodje: Špindier o organizaciji SDS ln nalogah krajevnih in drugih organizacij ter o zakonu o volilnih Imenikih, volitvah v narodno, oblastno ta srezks skap-£&no. Dr. Kalan v vrdovdanski ustav! In sicer 2 ,rL Žabkar so socijainem gibanju ta problemih ter o volitvah v občinske odbore Sa podrobnem delu pri volitvah, g. VVudler pa o pregledu slovenske kulture. Poleg tega »o bile tudi praktične vaje o ustanavljanju krajevnih organizacij. Šola se danes nadalje.
e— Celjski drevored ob Savinji, Ob mestnem vrtu na desni strani ter ob levi strani Savinje je iep drevored, obstoječ lz kostanjevih dreves, ki Jih Je svoj čas nasadilo celjsko Olepševalno društvo. Tudi na levi strani Savinje do Savinjskega dvora je kostanje že toliko doraslo, da Je nudilo v poletnem času šetalcem prav prijetno senco. Pred kratkim so pa ta drevesa ■ cstrigli prav do debla Ln tako nestrokovnja-fico, da vsakogar srce zaboli, ako vtdi gole in v nebo štrieče rogovile. V Celju Je slišati o tem mnogo upravičene kritike, samo da Je ta naslovljena na popotacma napačen nasiov. Olepševalno društvo, odnosno mestna občina celjska, pri tem nima ničesar cpravttl. ker so drevesa last ge. Pallos ter gg, Skoberneta, Kirbischa in Rakuscha. Ostrlči so jih baje dali zaradi tega, da b! ped direvesi rasla fcujneša trava. Pravkar čistijo tudi drevesa v mestnem parka zaradi nove napeljave električne luči.
e- Knjižnica Narodna čitalnice v Celju bo zopet redno odprta vsak četrtek od 17. do 38. ore. Pri tej priliki so prošenj vsi, Ja imajo morebiti kako knjigo izposojeno, da jo vrnejo. Narodna čitalnica je nabavila za Ljudsko knjižnico nekaj novih knjig, tako da imajo čitateljl sedaj večjo Izbiro.
e— Otroški vrtec v Gaberju pri Celju. Pred vojno je obstoja! za ta del cei:skega predmestja, ki je industrijski ta ra katerem prebiva nsnogo delavstva s številnimi rod bi nami, poseben otroški vrtec, kier so naši! revni otroci med delovnim časom svoje zavetišče ter tudi prav primerno ta potrebno vzgajališče. Tekom vojne se Je otroški vrtec ukinil, ker so se uporabljali prostori v vojaške svrhe. A tudi po preobratu se ni več otvoril. Nastanila se je v teh prostorih po-sieija, a tudi danes so tam še stranke, ki iih zaradi pomanjkanja stanovanj doslej ni bilo mogoče nastaniti drugod. Zopetna otvoritev otroškega vrtca je za Gaberje nujno potreb Ua. V občinsko® svetu celjskem se je o tem vprašanju že opetovano razpravljalo. Vse jtranke so si bile edine, da js treba otroški Vrtec zopei ctvoriti ter s tem izročiti poslopje svojemu prvotnemu namenu. Kakor 6u;emo, je mestna občina celjska sklenila napraviti na stanovanjsko sodišče uiogo, v kateri se to naproša, da nakaže v poslopju otroškega vrtca se nahajajočim strankam v najkrajšem času stanovanja kje drugod. Upamo, da bo stanovanjsko sodišče tei apra •vičeni prošnji, pa tudi splošni želji prebiva! stva v Gaberiu ustreglo. Ako Je bil otroški vrtec potreben že pred vojno, ie tem bolj potreben v današnjih povojnih časih, ko mo /a revno prebivalstvo v borbi za svoj obstanek marsikateri&rat zanemarjati vzgojo svojih otrok. Z dobro voljo se b? drla tudi ta zadeva zadovoljivo urediti
h Trbovelj
t— Smrtna kosa. Po dolgi mučni bolezni je umrl v 25. letu svoje starosti g. Mirko žuntajs, rezervni narednik pri 15. peš polku v Nišu. Služboval je nazadnje v Sarajevu v oficirski šoii. Kal bolezni je dobil pri vo» jfkih. Pokojnik se je bo.il na Koroškem in v Prekmurju. Bil je iskren nacijonalist, na» prednega mišljenja ter član demokratske stranke. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil danes ob 15. popoldne iz hiše žalosti v Lokah 202 na občinsko pokopališče. Mir njegovemu pepelu!
t— Koncert v Narodnem domu. V nede. !jo 28. t. m. bo koncertrirala v hrastniškem Narodnem domu nidniška godba, ki ss je -v zadnjem času pod vodstvom g. Tunika precej izpopolnila.
t— Brez občinske^ statuta. Slučaj go« Bpoda Grosarja, ki so ga preteklo nedeljo na Vodi tako zelo pretepli, da leži težko ranjen, aaja premnogim misliti na lastni občinski statut. Prejemki redarja, ki ne iz« vršuje več svoje službe, so tako minimalni, da je nemogoče ž njimi živeti. Pred leti se jc že izdelala pragmatika, vendar iz različ. nih vzrokov ni prišlo do razvrstitve. Gleda policije se je specijalno reklo, da jo bo prevzela država v svojo oskrbo, kar se pa do danes_ še ni zgodilo. Nujno je torej po« trebno, da ss v tem oziru nekaj stori za prizadete.
t— Na Ljudski visoki Soli bo predaval danes ob 14.30 bivši pomočnik ministra za iume in rude g. Ivan Mohorič o našem na« rodno«gospodarskem programu. V debati bo g. predavatelj ns razpolago k razmetri. vanju premogovne krize.
t—. Nova trgovina v Hrastniku. Novo tr« fovlno namerava otvoriti trgovski pomoč« nik g. Lojze Stravs iz Dola pri Bantanu nad bivšo nemško *o!o.
i iii
epohalna novost za lestence In svetilke
Izdeltre edino
S7S1*Q^S3 fs metalna iadnrfriia :U3Lifl:«, Kitarska ti. 81
VESTA,l
h Laškega
I— Neimenovan dobrotnik iz Celja je da« roval za Sokolski dom v Laškem 3000 Din, Vrlemu bratu sokolska zahvala! Naj bi mu sledili še drugi, da bo naš Sokol že pri« hodnje leto pod domačo streho, prost vseh spon in šikan.
1— Dr. Gosarjeve interpelacije. *Siove« nec» poroča v 35. številki, da je nai posla« nec dr. Gosar poslal ministru dvoje vpra« šanj: prvo glede vštet ja vojaških let veteo rir.arjem, drugo glede poslovanja gerent« stva okrajnega zastopa v Laškem «s poseb« no zahtevo da se razpišejo volitve«. Silno težka uganka je za nas, kdo je te dve nuj« ui vprašanji sestavil poslancu drju Gosar« ju, ker sta v tako čudni zvezi. A to je po« stranska stvar. Žalostno je le, da morajo taš slovenski poslanci staviti tako nesmi« selaa vprašanja. Ali hoče dr. Gosar volit« ve v okrajni zastop po starem volilnem redu? To menda ne, ker ve, da bi bili kleri kalci po notah tepeni in ker ustava ne po« zna več okrajnih zastopov, na katerih me« sto bodo stopile srezke skupščine. Če pa je tako naiven in pričakuje za laški srca prvih in posebnih volitev v srezko skup« ščino, potem je pa res škoda, da se je lotil poslanstva. Ubogi klerikalci, kaj jih vse zadovolji in kako široko odprte oči imajo za vsak pesek — pa to je že gramoz,
1— Šolskim upraviteljem v Laškem je imenovan tukajšnji učitelj g. Juro Kislin« gcr. Službuje v Laškem že blizu 20 let ter s: je pridobil na prosvetnem polju veliko zaslug. K imenovanju rnu iskreno čestita« m o.
1— Velik vlom. V noči od pondeljka aa torek bilo je vlomljeno v podružnico naše« ga trgovca g. R. Dergana, ki jo ima v Grač« niči pri Rimskih toplicah. Vlomilci so od« nesli za preko 30.000 Din blaga. Že v to« rek pa so delavci tovarne podpetnikov sin« čajno našli več ukradenega blaga stlačene« ga deloma v neki cestni propustni cevi m deloma skritega v pečeh v tkzv. zaseki med Gračnico in Rimskimi toplicami. Orož r.iki so aretirali najprej dva cigana, kmaiu pa se je smer obrnila drugam. Med ukra* denim blagom so našli plačilni listek fe* iezničarja S., nato pa še celo vrsto tehtnih indicijev, ki kažejo, da so orožniki tokrat na pravem sledu. Morda se le posreči raz« krinkati ono druhal, ki je v zadnjih dveh letih napravila v Laškem že celo vrsto vlo« nov, kakor: dvakrat pri trgovca Časlu, že prej enkrat pri Derganu, pri Elsbacherju, delavskem konzumu itd. Velike množine pokradenega blaga se niso mogle spečati doma, temveč so se gotovo odvažale po Se» leznici drugam. S. se nahaja v preiskoval« nem zaporu pri tukajšnji sodniji.
1— Na uradni desk! okrajnega zastopa beremo, da se bo vršila dražba gramoza za okrajne ceste za 1. 1926. v nedeljo, dne 28. t. m., in sicer 2a ceste na levem bregu Sa« vinje ob 8, uri, za one na desnem bregu pa ob 10. uri v uradnih prostorih v Laškem. Vsak družite!j mora pred dražbo položiti 5 odst. kavcijo od množine dražbanega gra« moza, zdražitelj pa jo mora dopolniti z as« daljnimi 5 odst.
1— Most čez Savinjo v Laškem silno tr» pi vs!ed prevažanja trobendolskega premo* ga s tovornimi avtomobil:. Po 10 — 15krat dnevno drvi preko njega avto s 5 do 6 to« j nami. Ni verjetno, da bi most šs kaj dolgo j zdržal in stotisoče dinarjev okrajnega de« ' farja bo šlo v nič, če ne bo okrajni zastop ; zabranil nadaljne take vožnje.	* j
i— Šumarska uprava in uničevanje gozs I dov. Povodom zadnjega dopisa, tičočega se ■ uničevanja naših gozdov, moramo opozoriti i šumsko oblast tudi še na drugo nevarnost, ki ni manjša od preštcvilnih novih lesnih trgovcev in špekulatov. To so kobilice, kl nastopajo zadnje desetletje v silnih množi« r.ah v gozdovih ob Savinji severno od La« škega v Rifengozdu ter so se odtod v zad« njih treh letih razširile že tudi na desni breg Savinje v takozvano Hladnoravan pod Maličem. Požrešne kobilice uničijo listje do zadnjih žilic in žalostno je poleti gledati gole gozdove. Ali je šumski upravi o tem kaj znano, aii ve zato Kmetijska družba, ali se je že poslalo na lice mesta kakega veščaka?
potrebe zanaprej oddajati samo licitacij« skim potom, kar se dosedaj ni godilo. Iz« gleda torej, da je prejšnji sosvet gospoda« ril preveč patriarhalno. Ker pa so časi tož« ki, se bo moralo tudi pri občini varčevati.
Zadeva poneverbe pri občini v M. Sobo* ti. Kakor smo zvedeli, je g. Antauer, ki je bil za prejšnjega sosveta blagajničar pro« siovoljno popravil škodo, ki sta jo napra« vila oba občinska nastavljenca, tako da ob« čina ni utrpela nobene škode. Priporočlji« ■"a tajnika sta pa izginila; izgleda, da eden proti jugu, drugi pa brez potnega lista pro« ti severu na Madžarsko.
Pust v M. Soboti. Predpastna doba Je bi« la tudi pri nas x ozirom na težke čase raz.
ti
me roma zelo živahna. V januarju jo prire» dilo evangeličansko žensko društvo akade* mijo in ples v prid evangeličanskega dija« Skega doma. V februarju sta bila lovski les in ples aogenjgasitelskcga« društva, ■iajživahnejše pa je bilo na pustni torek. Že od dopoldneva naprej so hodili po uli« cah «fašenikii> ali cfajnščekis v največje ve selje nadebudne mladine. Zvečer pa pač ni bilo gostilne, kjer se nc bi bik* plesalo in rajalo. Na peprinično sredo je spravil film «Quo vadiš* M. Soboto na no^e, ki je si« cer pozno prišel tudi k nam. Zaključil pa ie sezono na debeli četrtek natakarski ples. Drugih stanovskih plesov radi slabih časovni bilo.
Iz Ptuja
p— Šolska intransigenca. V Rimu s« je vršilo zborovanje novega višjega sveta radi javnega pouka. Predsedoval je senator Gen tile. Govoril je on in minister Fedele. Na« povedala sta, da bo fašistovska vlada na« daijevala zdravo politiko intransigence na šolskem polju. Stari časi se ne vrnejo več, šola od osnovne do najvišje mora biti fa« šistovska. Vsa mladina 6e mora vzgojiti v fašistovskem duhu. Kam pripelje fašizem italijansko mladino, o tem ne bomo raz« pravijali. Kar se tiče intransigence v šoli med Jugosloveni v Julijski Krajini, vemo, da vodi njena pot v potujčevanje in v a^alfabetstvo. Sicer pa fašisti že malce pre več napenjajo svojo intransigenco. Morda vzame prej konec, kakor »i mislijo.
p— sMare nostro». V Tržiču 6o raustili v morje za Gerolichovo plovno aružbo novo motorno ladjo »Monte Piana«. Tvrd« ka je odredila slovesnost v najožji obiiki. Vendar pa se je zbralo odlično zastopstvo italijanskih brodograditcljcv. Navzoči so bili: Jos., R.. C. in K. Gerolinich. N. Peter« im, Ant. in Alb. OrKulich. A. Nicolich. inž. Cattarinich, odv. Gcmbressich, Št Novak. Ktimica gospa G. Gerolinieh je v svojem govoru proslavljala Jadran, ki je postal «r>er sempre m are nostro®. Ladja naj nosi visoko in v časti po vseh morjih italijan« sko trikoloro. Tako se potujčens jugosio. venska sila zavzema in bori za imperijaii« sem Italije.
p—Samomor miličnika. V Kojskem v Br« dih se je ustrelil 22letni miličnik Ivan Ste« kar baje radi nesrečne ljubezni.
r— Desno nogo bodo morali odrezati 26. letnemu E. Jevščeku iz Lok ovca«, ker je bil težko ranjen, ko je razbija! Srapnel. Vsak« danja neteča! Vse slovenske vasi so pol« ne pohabljencev!
p— Brigantstvo v Istri »e ne ds zatreti. To se pravi, da doslej sploh še ni bilo prsa> ve brige za zatiranje brigantstva. Pri raz« pravi proti CoHartchu »e je trdilo, da so mu šli neki varnostni organi celo na roko. Napadi ne prenehajo. Sedaj poročajo iz V^njsna. da sta dva «Jobro oborožena in maskirana bandita na poti proti Sv. Vičen« tu napadla mesarja Antona Fortunata, ki se je peljal na sejem. »Denar aii življenje!* Fortunat je odšte! banditoma 12.000 lir. Nato sta naglo izginila.
p— Z Reke poročajo: kakor Jeremija nad razvalinami Jeruzalema, tako joče nad propidajočo Reko v vseh svojih publikaci« jah prof. Edoardo Sirsmei (Sušmeli so z No tranjskega). On dvrga svoje prošnje proti Rimu, da bi se usmili! Reke in poslal v nje« po pristanišče novega življenja. Rešitve, ka kor je želi, ni iz Rima in je tudi nikdar nc ho, ali poslali so mu v tolažbo odlikovanje. Profesor Susmel je dobil komendo italijan« ske krono v priznanje svojega uspešnega
novinarskga, šolskega, političnega in Iiterar nega delovanja. To je uspeh njegove obrana be moralnih in materijalnih interesov re« škega mesta. Ljuba duša, kaj hočeš še več?
p— Vprašanje vlog pri bivši avstr. poštt ni hranilnici. Iz Rima poročajo, da pride kmaiu do likvidacije vsot, položenih pri biv ši avstr. poštni hranilnici. Poštno ravnatelj« stvo v Trstu je dobilo navodila, da se knji« žice pošljejo na Dunaj radi kontrole in pri« pisa obresti. Ko se bodo knjižice vračale, se izvršijo prepisi v nove knjižice ital. pošt« M hranilnice.
p— Iz Lokev poročajo, da je umrl v zdra. vilišču Valdoltra g. Ferdinand Suligoj, mar« Ijiv predsednik tamkajšnjega bralnega dru* štva. V grob ga je spravila bolezen, katero si je nakopa! v vojni. Niti trideset let ti: dusege!. Naj počiva v miru!
p— Vojni materijal nabirajo številni ljudje in ga razpečavajo, kako? morejo in znaio. Vlada bi bil a moraia žc zdavnaj spraviti ta raznovrstni materiial in ga pri« memo vporabiti. Toda italijanska vlada te« ga ne stori pač pa goni orožnike okrog, da lovijo ljudi, ki nabirajo materija!, kateri ie« ž5 po poljih in drugod že toliko časa. Te dni so imeli v Trstu velike preiskave in zaklenili so pri nekem Brajniku devet kvin talov svinca. Potem »o stikali po Bresto« vici in Komnu na Krasu, kjer so tudi do» bili nekaj zbranega vojnega materijala. Ba« je je neki Štolfa prodal Brajniku svinca 22 ton. Izvršenih je več aretacij. Često se vr« šijo v Trstu in Gorici kazenske razprave radi prilaščenega vojnega materijala. Sledi« jo ostre kazni. Posebno se strogo postopa s Slovenci, dočim se za Italijane evčkrat za« tisne eno oko al! obe. Malomarnost glede vojnega materijala je pristno italijanska. Fašisti nai pošljejo svoie miličnike nabirat materija!. Bodo vsaj enkrat kaj delali.
p— *Opicina». Dolgo časa je ropotal fa« Sistovski cPopo!o» v Trstu, da se morajo Opčine naziva ti *Pogg:oreaie». Opčine. . Opicina. to i« barbarsko ime, ki mora izgi« niti izpred Trsta. Nahruiil je eeto z avstri« jakanti one Italijane in njihove liste, ki so ostali pri imenu Opicina, «Popo!ov* trud je bil brezuspešen in danes revež sam opušča *Pogg!oreale» in rabi »Opicino« po sloveti« skih Opčinah. Uradno se je prekrstil mar« sikak kraj, ali v ljudskem jeziku žive star® krajevna imena dalje. Slovenstvo se ne bo dalo »brisati kar tako, kakor si domišlja« io faš:str>vs'<i prenat>eteži.
k— V Trbižu je bila neka smučarska pri« reditev. Prišel je tudi pokrajinski fašistov« ski komisar Moretti iz Vidma. Domači fa« Sisti so porabili to priliko, da so nagnali v Trbiž zasto- ' e drugorodeev in fašistov, ski tainik S norelli je svečano razlagaj Morettiju, kako je drugorodno prebivalstvo ki je krotko in delavno, zadovoljno * pra«
vično fa trdno politiko enakopravnosti. Po» slali so Mussoliniju brzojavko, v kateri ti. dijo, da nemški drugorodci (Slovence so izpustilil) v Trbižu in okoli izražajo svejo udanost modri in dobrosrčni vladi v Rimo. ter obsojajo nesramno gonjo proti Italiji v inozemstvu. Podpisani so župani iz petih občin. Zvečer so od veselja plesali Italija, ni in drugorodci. Takih brzojavk Mussolini sploh ne čita. Ako bi jo pa čital, bi jo gotovo prav ocenil kot brzojavko razpolože« nja aa pustno nedeljo.
Došll so francoski modni žumal! vseh vist Dobijo se pri trgovski družbi
„VERA" 1115 ■
f Ljubljani, Aleksandrova cesta štev. 8. . :&•« ..Jia.-ii ^SSBBBBeraeesffiSS-itCSS
is Mil
5138 t
Društvo trgovskih potnikov in zastoprsi kov za Slovenijo v Ljubljani poz4va v smislu sklepa občnega zbora dne 3. ianuarja S926. vse. da v svojem lastnem interesa kontrolirajo domače trg. potnike s ozirom na njihovo kvalifikacijo, inozemske potnika pa. da H imajo predpisane mednarodne legitimacije.
Naše stanovske tovariše pa poživljamo, da nam nermdorrta javijo vse tvrdke. ki zaposlujejo nekvalificirane potnike kot potnike da bodemo na podlagi teh prijav sestavil! sezname v svrho primernega priporočila takih tvrdk. odnosno da stopimo i njimi v stik. da dobe priliko preskrbeti s; kvalificirane moči
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBCSBB
je najboljša za šivanje, vezenje in iuknjičanje.
Dcbi ss v vs&ki medni trgovini Glavna zaloga pri	44
Sjakooic i Spiller,
Zagreb. Zrinjski t>g <5
■■■(■■■■■■■■■•■■■■■■■■■•■■»Bcatacaiiaasaa*
Da najboljši je to znai,' Colombo Ceylon čaj!r
K

j— Redne letna nkupščina krajevnega od bora «rRdečega križa» v Ptuju se bo vršila v nedeljo, dne 2H. februarja ob 10.30 dop. V posvetovalni dvorani mestnega magistra« ti ptujskega. V spomin na SOletno delova« nie Srbskega Rdečega križa bo predavanje «0 početku in razvoju Rdečega križa v na« ši aržavi». Z oziram ra kulturne in člove« koliubne cilje društva, pričakuje odbor ; obilne udeležbe.
Iz Prekmsirja
Zanimiva seja občinskega sosveta v M. Soboti. Na seji je poda! finančni odsek po« ročilo o pregledu računov prejšnega so sve« ta in je, kakor povztraamo iz poročila, ugotovil vrsto nedostatkov. Tako so izdat, k: za skromno občinsko trtnico znašali 10.049 Din, od tega samo za nadzorstvo 3600 Din. Poprava jarka od bolnice do Cvetkove hiše je stala 16.206 Din. Tudi čr. panje vode iz občinskih kleti o priliki po. plave ni bilo ravno poccni. Stroški zanje znašajo 7497 Din. Izplačala se jc tudi 13. plača v znesku 7250 Din. Delegatu za po. tovanje v Beograd radi intervencije za okr. sodišče se jc izplačalo za potne stroške 5039 Din. Poprava brizgalne je stala 4750 Din. Finančni odsek je ugotovi!, da so tf izdatki mnogo previsoki, zato jc sosvet
sklenil, da sc morajo vsa dela za občinske * » ® % *
Preminul je naš ljubljeni oče, tast, brat in stric, gospod
v0 v
5Ao\nua Ja&cc
idenlno zimsko zdt*a?iS>£čc ia kopaiSšce, Pistyan
v Karpatih, Slovaška. ^ .
Zgrajeno na vulk. muljnih izvirkih se priporoča za neoJio?!j vo zd av jenje. Ponolnt penzion h: od 120 D:n naprtj, Ila: od 80 Din naprei Ootnače zdravi.cnjei Pis'yanskl naravni mulj .H. Q:i" a!l gotova .Gimakomoresa' Naravni produkt! Bnlj^l od všeh umetnih zdravil. V vseh lekarnah. I^farniaciie L. Schrei> bec, 2agrcS, AkcdomSčki trg 1/11.
Pogreb blagopokolnika se bo vršil v ponedeljek, dne 22. februarja 1926 ob 5. popoldne na tukajšnje pokopališče.
V Pcstofal, dne 10. februarja 1926.
por. Paternost, Stanbo,
otroci,
ostali sorodniki.
Na podlagi tega dejstva je eksperi-mentator poskusil s cepljenjem oči, ki jih je izrezal zdravemu močeradu ter jih prenesel v očesne votline operirane živali.
»Cepljenje samo na sebi,« je izjavil profesor, »ni bogzna kako del.katna operacija; važno je le. da cepljeno oko obnovi kontakt z možgani. Reči morem, da so moii poskusi, vsaj v teoriji, pokazali pozitiven uspeh.«
Profesor je novinarju pokazal tri močerade, na katerih se mu je operacija posrečila (v vsem je učenjak preizkusil svoio metodo na 84 živalih). Približal je roko posodi, v kateri se je nahajal operiran močerad, ne da bi se najmanj dotaiknil površine vode. V hipu je močerad priplaval na površje in sledil sleherni kretnji profesorjeve roke. To ie bilo mogoče le, ker je žival videla.
Proti koncu razgovora je učenjak iz-iazil upanje, da se mu bodo slični eksperimenti posrečili tudi na pedganih in na višje razvitih sesalcih. In poln optimizma ie dodal:
»Mislim, da ni več v nedogledni dalji čas. ko bomo lahko rekli o človeku kar moremo danes žal reči samo o živalih; Bodi luč v tvojih očeh!«
Kari Giigorin - izumitelj ali prevarant?
Na Dunaju se te dni vrši intesantnl proces proti avstrijskemu avijatiku Karlu Gligorinu, ki je lani dvignil obilo prahu z vestmi o izumu crotornega letala«, pri katerem da je uspešno uporabil sistem Flettnerjevega rotorja. Giigorin je imel več predavanj, a za njegov izum se je zaintesirala i francoska i angleška letalska industrija, živahno pa se je o Gligorinu razpravljalo tudi v Beogradu. Toda 7. oktobra je bil Giigorin v Stuttgartu nenadno aretiran in izročen dunajskemu sodišču. Težijo ga razni manjši delikti, glavno pa je vprašanje njegovega «izuma», o katerem bo zdaj sodišče dognalo, ali gre res za iznajdi-teljsko mojstrovino ali pa za preračunano sleparstvo.
Nadškof Cieplak umrl
Iz New Jerseyia v Zedinjenih državah poročajo, da je umrl tam v četrtek 18. t. m. znani nadškof Cieplak, ki so ga boljševiki 1. 1923. obsodili na smrt, ker je baje organiziral med Poljaki v Rusiji odpor proti konfiskaciji cerkvenih dragocenosti. Cieplak je bil pozneje na intervencijo Vatikana in nekaterih evropskih držav pomiloščen. Na ponovno intervencijo so ga boljševikit osvobodili in odpotoval je najprej na Poljsko in v Rim, potem pa v Ameriko, kjer jc podlegel vnetju pljuč.
Še ni davno, ko je vzbudilo ime nad-
Najznačilnejše laze Suzaninih (levo) in Heleninih kretenj na igrišču. V sredini mr. Hil-lyard, ki je sodil tekmo.
L. N. TOLSTOJ-J. VIDMAR:
Easiopčin-Vareščaginova smrt.
«Jutro» je te dni poročalo o stos letnici smrti Rastopčina, požigalca Moskve. Danes prinašamo izrezek iz romana L. Tolstega «Vojna in mir», kjer nam uski pisatelj opisuje Ra» stopčina. Dejanje se vrši tik pred vstopom Napoleonove vojske v Moskvo. (Ur.)
. . . Rastopčin je stal pri vratih na balkon in je gledal na množico. <xTole so naredili iz mene!« je premišljeval in je čutil, da mu v duši vstaja srd na nekoga, ki bi mu bilo mogoče pripisati krivdo vsega, kar se je zgodilo. Kakor se to cesto primeri vročekrvnim lju* dem, ga je imel srd že v oblasti, dasi mu je šele iskal predmet. «Tu je zdaj masa, ta najnižja plast ljudstva, ki so jo dvignili s svojo neumnostjo! Hoče sc ji žrtve,» mu je seglo v misel, ko je ugledal dolgega fantina, ki je mahal z roko. In tako mu je prišlo v glavo, da tudi sam potrebuje žrtev, ta predmet svoje jeze.
— Ali je kočija zaprežena? — je ▼prašal že drugič,
—	Je, svetlost. Kaj pa ukažete glede Vereščagina? Pod stopniščem čaka, — je odvrnil pobočnik.
—	A! — je vzkriknil Rastopčin, ka* kor da bi ga obšel nekak nenaden spo* min . . . Stopil je z jezno hitrimi kos raki na vnanje stopnišče in se naglo ozrl, kakor da bi nekoga iskal.
—	Kje je? — je vprašal grof.
In isti trenutek, ko je to izgovoril, je videl, kako prihaja izza vogala med dvema dragoncema mlad človek z dob gim, tenkim vratom in z napol obrito, toda zaraščeno glavo. Ta mladi človek je bil oblečen v oguljen lisičji, nekoč gizdalinski kožušček, ki je bil pokrit 7. modrim suknom, in v umazane, kos nopninaste arestantske hlače, ki so bi* le zataknjene v umazane in izhojene tenke škornje. Na tenkih slabotnih nogah so viseli okovi, ki so ovirali nje* govo odločno hojo.
—	A! — je dejal Rastopčin, in je hitro umaknil svoj pogled z mladega moža v lisičjem kožuščku ter je poka« zal na spodnjo stopnico: — Sem ga postavite!
Mladenič je žvenketajoč z okovi težko prestopil na pokazano stopnico. Prijel je z dvema nrstoma ovratnik na kožuhu, ki ga je obdrgnU in je dvak^it zasukal glavo v njem. Nato je vzdih*
nil in je s pokorno kretnjo sklenil svo* je tenke, nedelavne roke pred seboj.
Nekaj sekund, ko se je mladenič ustanavljal na stopnici, je vse molčalo. Le v poslednjih vrstah množice, ki je tiščala naprej, se je slišalo ječanje, stokanje, suvanje in prestavljanje nog.
Rastopčin je čakal, da se bo mlade* nič ustanovil, kamor mu je pokazal, in se je namršen drgnil z roko po obrazu.
— Ljudje! — je reke! Rastopčin s ko* vinsko zvenečim glasom, — ta človek, Vereščagin, je tisti lopov, radi katerega je Moskva izgubljena.
Mladenič v lisičjem kožuhu je stal v pokorni pozi, nekoliko sklonjen in je imel roke zložene pred životom. Nje* gov upadli obraz, ki je izražal brezup* nost in ki ga je kazila po eni polovici obrita glava, je gledal v tla. Pri prvih grofovih besedah je počasi dvignil gla* vo in se je od spodaj ozrl nanj, kakor da bi mu hote! nekaj reči ali kakor da bi hotel vsaj vjeti njegov pogled. Na dolgem, tenkem vratu se mu je napela kakor vrv žila za ušesom in mu je po« sine'a. Obraz mu je naenkrat zalila idečica.
Vse oči so bile uprte vani. Pogledal ie na množico in kakor da bi v izrazu, ki ga ie prebral na obrazih ljudi, našel upanje, se je žalostno in plaho nasmeh*
nil, povesil glavo ter prestopil na stop« . niči.
i — Izdal je svojega carja in domovi* no, predal se je Bonapartu, izmed vseh Rusov je edini on osramotil rusko ime in radi njega je Moskva izgubljena, — je govoril z enakomernim glasom Ras* topčin, naenkrat pa se je hitro ozrl navzdol na Vereščagina, ki je še vedno stal v isti pozi. Kakor da bi ga bil ta pogled vzpodbodel, je grof dvignil ro> ko in je skoro zakričal v ljudstvo: i — Sodite ga po svoji sodbi! Izročam j ga vam!
| Ljudje so molčali in so le tesneje in tesneje tiščali drug v drugega. Držati drug drugega, dihati v tej okuženi so* j pari, ne imeti moči zganiti se in ča» kati nečesa neznanega, nerazumljivega in strašnega, je postajalo neznosno. Ljudje, ki so stali v prvih vrstah, ki : so videli vse, kar se je godilo pred j i njimi, so vsi s šireko odprtimi prestra* šenimi očmi in z zijajočimi ustmi i na* porom vseh svojih sil s svojimi hrbti za držcvali pritisk zadnjih vrst.
— Po njem! . . . Naj pogine izda* ialec, da ne bo sramotil ruskega imena! — je zakričal Rastopčin. — Sekaj! i Jaz ukazujem!
Množica, ki ie slišala srdite zvoke, . ne pa besedi Rastopčinovih, je zaje* i
čala pritisnila naprej in se spet ustavila.
—	Grof! ... je spregovoril sredi trenutne tišine, ki je zopet nastopila, plahi in hkratu teatralni glas Verešča« gina. — Grof, en Bog je nad nami . . . je rekel Vereščagin, ko je dvignil gla* vo, in zopet je kri zalila tolsto žilo na njegovem tenkem vratu in rdečica mu
, je bitro udarila v obraz in zopet splahnela.
Ni dogovoril kaj je hotel reči.
—	Sekaj! Jaz ukazujem! ... je za« vpil Rastopčin, ki je nenadoma prav ta* ko prebledel kakor Vereščagin.
—	Sablje ven! — je kriknil častnik aragoncem in je tudi sam potegnil sabljo.
Drugi, še silnejši val je planil po ljudstvu in ko jc prišel do prvih vrst, jih je premaknil in jih opotekaje se vrgel prav do stopnišča. Oni dolgi fan* j taiin je stal z okamenelim izrazom in ■i otrplo dvignjeno roko tik poleg Ve* reščagina.
—	Sekaj! — je skoro zašepetal čast« nik dragoncem.
Enemu izmed vojakov je nenadoma izkazila obraz besnost in udaril je Ve« reščagina s topim orožjem po glavi.
«A!» je kratko in začudeno vzkrik* nil Vereščagin in se začudeno ozrl, ka* kor da ne bi razumel, zakaj se mu je
H

Pariško pismo.
fStanovar' ka kriza. — Narodni gospodarski svet. — Nazadovanje francoskega prebivalstva. — Japonska kolonizacija v Franciji. — Fašistovska zmaga nad golobi.)
Pariz, sredi febr.
Kakor v Ljubljani, bi tudi v Parizu zaman iskali stanovanja. Kakor povsod, tudi v francoski prestolici viada stanovanjska kriza. Pred vojno je človek, ki je hotel najeti stanovanje, kratkomalo napravil sprehod po onem mestnem delu, kjer je želel stanovati in si ogledoval tablice na hišah. Pregledal je v enem popoldnevu pet ali šest stanovanj in se nato odločil, katero bo vzel. Danes ni več tablic in ni več prostih stanovanj. Človek lahko išče dolge mesece, leta semtertja, obljublja dobro napitnino, odstotke od najemnine, nagrade itd., ko je pa vsega že sit, se naseli v hotelu, kajti spoznal je, da ni mogoče najti niti velikega, niti manjšega stanovanja.
Vse hiše so polne. Toda zakaj? In knko bi bilo mogoče temu odpomoči?
S tema dvema vprašanjema se je ba-vila zadnje dni posebna komisija in ker je njiju rešitev tudi za naše ražmere zelo važna, hočem o tem natančneje spregovoriti.
Komisija je sestavljena od štiridesetih čianov iz vseh plasti družbe, imenovana od bivšega ministrskega predsednika Herriota, da se bavi z velikimi gospodarskimi problemi povojne dobe.
Ta komisija je točno dognala vzroke stanovanjske krize in možnosti, jo spraviti s sveta.
V Franciji je bilo med vojno 740.000 hiš uničenih, po vojni pa samo 365.000 zopet sezidanih; deficit 375.000 je vsekakor ogromen.
Vsaka hiša ima pa svojo življensko dobo; pride čas, ko umrje, to se pravi, ko se začne rušiti kljub popravilom. Novih hiš ne zidajo skoraj nič. Stanovanjska kriza je torej konstrukcijska Kriza.
Za zidanje je namreč treba kapitala, a za kapital je treba plačevati naiem-nino, kakor za stanovanje. Ta najemnina je pa predraga.
Izposoditi si denar za visoke obresti, sezidati hišo in dobiti majhno, zakonito določeno najemnino, tega gotovo nihče ne bo storil!
Precej slične razmere vladajo v večini evropskih držav. Stanovanjsko krizo sta že rešili Nemčija in Italija, in Anglija je tudi na tem, da se kriza ukine.
Nemška država da onemu, ki sezida hišo, gotov del obresti kapitala, ki ga je porabil za to, Italija pa je oprostila nove hiše sploh vseh davkov, tako da se v obeh državah spet izplača zidati. Francozi se hočejo odločiti za kombiniran italijansko-nemški sistem.
Čudno je to, da francosko prebivalstvo skoraj nič ne narašča, stanovanj pa vedno bolj primanjkuje. Francozi bi si lahko za dober zgled vzeli Japonsko, kjer prebivalstvo naraste letno za 750 tisoč ljudi. Mikadova država šteje letos 84 milijonov prebivalcev, kljub strašnim potresom in katastrofam, dočim ni Francozov niti polovica toliko, če se bodo Japonci tako množili kakor doslej, jih bo leta 1946. že sto milijonov in bo-
do tako kmalu dosegli Združene države.
Če pa bodo Francozi nadalje nazadovali, lahko začnejo Japonci okoli leta 2026. kolonizirati zapuščene bregove Seine, Garonne in Loire...
Predpust se vendar že enkrat bliža koncu. Človek se tudi nJega končno nasiti, kljub raznim resnim šalam. Omenim samo dve:
Pri velikem predpustnem mednarodnem streljanju na golobe v Monte-Car-lu za darilo 50 tisoč frankov in zlato kolajno sta zmagala dva Sicilijanca, fašista. Poslala sta nato brzojavko v vzhičenih besedah na Mussolinija:... V imenu ponosnih strelcev, o priliki zmage, ki kaže našo popolno superior-nost v tem športu, prosimo Vašo Ekse-lenco, simbol najčistejšega italijanstva .... no, in tako dalje.
Živela fašistovska zmaga nad golobi v Monte-Carlu!... se norčuje ob tej priliki francosko novinarstvo.
Da nekateri vzamejo karneval zelo resno, nam kaže odredba občinskega sveta v Nizzi, ki prepoveduje maskam vsako politično, versko, osebno ali vojaško našemljenje____
Če bi se tega dobesedno držali, gotovo ne bi ostalo več dosti smeha in zabave________—ž—
Wilhelm Abegg
načelnik pruske policije, ki se pravkar mu* di v Parizu v zadevi ponarejanja francoskih tisočakov.
Ameriški Harun a! Rašid,
Bogata naklonila ameriških inagnatoo.
V kalifornijskem mestu San Diego je službujoči stražnik nedavno noč našel na klopi v parku spečega mladega, raztrganega moža. Zbudil ga je in pozval k legitimiranju. Ker pa mož ni imel nikakih papirjev pri sebi, ga je stražnik odvedel seboj na policijo in naslednje jutro je možak bil obsojen na teden dni policijskega zapora.
Toda novemu gostu nikakor ni pri-jala samotna celica, je preko paznika
poslal policijskemu ravnatelju naslednje pismo: »Čast mi je sporočiti Vam, da ste zaprli neprijetno poznatega Edvina, Browna. Posedujem 60 tvornic, 30 hiš in ve£ posestev, katerih inventar bi cenil na 30 milijonov dolarjev. Gotovo ste že slišali o meni. zato Vam pišem to pismo, ker zares ne morem izdržati v samotni celici .marveč bi raje zopet igral svoio vlogo kot milijarder. Izpustite me torej, ker sem pripravljen plačati globo, kakršne doslej še niste prejeli!«
Policijski ravnatelj je sicer malce podvomil, da bi bili možgani novega are-stanta v redu, vendar pa je odredil poizvedovanje. In je še tekom tistega dne dognal, da ima v zaporu zares čudaškega milijarderja Bro\vna.
Brown ima veselie, da se kakor nekdaj Harun al Rašid preoblečen v potepuha klati po najsiromašnejših mestnih četrtih in študira socijalno nepravičnost tega sveta.
Ko ga je policijski ravnatelj izpustil iz zapora, se je razcapani Brown takoj podal domov, se elegantno opravil in nato z avtom odpeljal k mestnemu županu ter mu radostno sporočil, da proslavlja svojo 100. aretacijo. Ker je videl, da v San Diegu še nimajo azila za brezstrešnike, marveč morajo razni siromaki in potepuhi prenočevati na klopeh, kjer jih gotovo iztakne stražnik, poklanja Brovn mestni občini 500.000 dolarjev kot prvo nakazilo za gradbo azila. To, pravi ameriški Harun al Rašid Brown, naj bo najprimernejša proslava stote aretacije.
*
Obenem s to zgodbo prihaja iz Amerike vest o visokem naklonilu Njujor-škega magnata Johna C. Andruša za vzgojo mladine. Andruš je ravno na pustni torek. 16. t. m., čil in čvrst slavil 85. rojstni dan in je v najdostojnejšo proslavo poklonil ogromno vsoto 50 milijonov dolarjev za zgraditev velikega otroškega instituta v Westchestru. Poleg splošnega instituta, ki se v kratkem
Miss Helen Wills
Fotografija je bila posneta tekom prvega seta in brzojavno poslana v Pariz, kjer jo je uredništvo «Matina» sprejelo 8 minut in 6 sekur.d potem, ko je bila oddana v Can* nesu.
začne graditi in bo nosil Andrusovo ime, se bodo iz fonda zgradile še nekatere ustanove, med drugim sirotišnica in dečja bolnica. Ti dve stavbi pa bosta nosili ime Andrusove soproge, ki je svod čas kot mlado dekle prišla v Ameriko brez slehernega ficka...
Desider Raba
tajnik princa \Vindischgratza in njegov najintimnejši zaupnik v ponarejanju fran* coskili tisočakov. On je hodil v Nemčijo nabavljat potrebni papir in je prvi razpe« čaval ponarejene bankovce.
Slepota ozdravljiva - pri živalih.
Senzacijonaln; uspehi ženevskega profesorja Guyenota.
Vsak dan nas znanost preseneti z novim uspehom. Ni še dolgo, kar smo poročali o najnovejših posrečenih zdravljenjih bordojskega zdravnika dr. Boa-nefona, ki je že nad dvajsetim v vojni oslepelim nesrečnikom povrnil vid. Sedaj pa poročajo švicarski listi o uspehu E. Guyenota, profesorja na ženevski univerzi, ki je sicer za enkrat še malo pomemben, ki pa utegne postati v do-glednem času uprav epohalnega značaja.
Profesor Guyenot se že več let bavi s problemom slepote na živalih. Izvršil je tekom dolgoletnega prakticiranja ne-številno eksperimentov na živalih nižjega reda in posrečilo se mu je. da je marsikateri vrnil izgubljeni vid.
V razgovoru z dopisnikom londonskega lista »Daily F.xpress«, je profesor razlagal, kako se mu je posrečil eksperiment na neke vrste močeradu. Prere-zal je živali optični živec, ki spaja mrežnico z možgani, radi česar je seveda močerad oslepel. Ta prvi poskus je profesorju služil le v to, da je potrdil njegovo teorijo, da začno namreč očesna vlakenca takoj po operaciji znova po-gan;ati v smeri proti možganom.
»Očesne celice«, je dejal profesor Guyenot. »imajo izrazito lastnost, da hitro regenerirajo prerezana vlakenca in usmerijo, če so okoliščine ugodne, njihove poganjke proti staremu optičnemu živcu, odkoder dosežejo možgane, radi česar žival zopet spregleda.«
Gunnar Tolnaes v Pragi
Mac.ste kot kavalir in knez. — Skok s tretjega nadstropja v drveči auto. — V zanjko vjet — Mrtvi vstajajo. — Gala predstava v velikomestnem varieteju — Slavnostno kronanje. — Krasni obrazi. — Izvrstni tipi. — Osobito lepe igralke. — Bogata oprema.
Predstave danes ob 3., pol 5., 6., pol S. in 3.
JUTRI V PONEDELJEK ODPADEJO vsled koncerta večerne predstave ter se vele-film ..Mac.ste kralj Sardinije" predvaja samo ob 4. in pol 5.
Prvovrstni umetnl&ki orkester svlra pri vseh predstavah.
Preskrbite si vstopnice v predprodaji.
«Elitni Kino Matica* vodilni kino v Ljubljani.
Tefelon 124.
sscs^stssaseesasscsass^
Škofa Jana Cieplaka v evropski Javnosti splošno pozornost. L. 1922. je začela sovjetska vlada izvajati novo državno politiko proti katoliški cerkvi v Rusiji. Cerkve so bile z vsem premoženjem proglašene za državno last, dasi so jih Poljaki ustanovili z lastnimi, to-rei privatnimi sredstvi. Vlada je izdala tudi dekret da lahko dajejo krajevne oblasti cerkve vernikom v najem, in se imajo v bodoče župniki voliti po sovjetskih predpisih. Vsem moškim in ženskam do 18. leta je bil katekizem kot učna knjiga prepovedan. Nadškof Cieplak se je na čelu mnogih drugih cerkvenih dostojanstvenikov odločno uprl temu nasilju sovjetske vlade. Važno ulogo je igralo tudi vp-rašanje cerkvenih dragocenosti.
Boliševiki so nadškofa Cieplaka in prclata Budkiewicza aretirali in poslali v Moskvo, kjer sta se morala z nekaterimi drugimi cefkvenimi dostojanstveniki zagovarjati pred revolucijonarnim sodiščem. Državni pravdnik Krilenko je zahteval za vse obtožence smrtno ka-z?n. ki jo je najvišje sodišče tudi izreklo. Ko Pa so med razpravo o pomi-loščenju ugotovili, da je Cieplak kmet-skega rodu in ko je pritisnil na boljše-vike tudi Vatikan, je bil Cieplak pomilo-ščen. Prelata Budkiew:cza so pa boljšs-viki v kleti moskovske črezvičajke ustrelili. Cieplak ie bil obsojen na 10 let ječe. toda papež se je obrnil na takratnega angleškega ministrskega predsednika Macdonalda in tako je bil Cieplak na Macdonaldov pritisk osvobojen, nakar je za vedno zapustil meje svoje domovine.
Ponočni Peking.
(Vtisi sovjetskega diplomata iz »Kras-naie Gazete«).
Večer. Ves Peking je eno samo morje iinigljajočih lučk. Zažarijo električni tulipani, zasvetijo se strehe evropskih hotelov, kjer plešejo tujci fox-trott. Sem in tja tečejo dvojni ognji rikšev s svetilkami. ki vise na obeh straneh vozičkov. Zibljejo se pestre svetilke pešcev, ki kažejo pot. Pred poslopjem kinematografov, kjer igrajo ameriške filme, so zajezili rikši ves trg. Na koncu predstave, ko se prikaže občinstvo, se jih loti nepopisno razburjenje.
Rikše so osvojili Peking pred kratkim: pred 25—30 leti. Pravijo, da je pripeljal enega iz Ceylona nekj pastor za svojo bolno ženo, ki ni mogla hoditi Od teh dob so si nabavili rikše tudi Kitajci, ker so bili cenejši kakor palankini, za katere je potrebno veliko nosačev. Zdaj je v Pekingu več podjetnikov, ki izrabljajo revščino »človeka - konja«. Rlkša jim plača mesečno najemnino za voziček, ga popravlja, plača mestni davek in darila stražnikom, da mu končno nič ne ostane... Rikše so kmečki sinovi, nimajo strehe v mestu in prenočujejo kar na ulici, kjer čepijo z obrazom v mehki blazini sedeža. Po par letih dobi vsak rikša srčno napako. Živijo sploh jako kratko: pljučnica in je-t&a...
Zdaj so zgradili v Pekingu tramvaj. Ko je prišel prvi voz. so se vlegli rikše na tračnice in ga dolgo niso pustili naprej. Mi, doma iz Rusije, se dolgo ne moremo navaditi rikš. Ti pa ne razumejo. zakaj hodimo peš in mislijo, da jc to vsled skoposti: »Ljusika (Rusi) so stiskači«, tako govore. Tujci ne polože nikoli denarja rikši na roko. temveč vržejo novec kar na tla. Govoriti z riško javno, na ulici, bi pomenilo, kakor povejo Kitajci, »izgubiti obraz«. Evropejci izkazujejo neizrečeno prezirljivo zaničevanje letalcem, časnikarjem, diplomatom. ki pogoste rikše z sladoledom, in jim dajo tudi par prijaznih besedi.
Za mestnim obzidjem za nebeškimi vrati .ie živahen orijentalski bazar Cen-Men. Nepopisni kupi pestrega blaga — baržunaste halje, svilene bluze, vezenine. copate, srebrni kinč...
Od Čun-Mena se prične razsvetljena »čajna četrt«. Ulice so kakor špranje. Povsod stoje prodajalci sadia in slado-ledarji.
Pisana vrata čajne hiše peljejo v tesen hodnik. Vratar, star Kitajec, mirno večerja in se ne zmeni za nas. Pridemo v notranje dvorišče, kamor gleda ne-broj s papiriem prilepljenih duri in oken. Od nekje doni mandolina. Na dvorišču so otroci in »ame« (pestunje) z dojenčki. Vse je rodbinsko preprosto. Gospodar
to pripetilo. Prav tak stok začudenja je šel skozi množico. «0, Jezus!® je nekdo žalostno zaklical.
Toda takoj za tem vzklikom začu« denja, ki je Vereščaginu ušel, je ža« iostno zakričal od bolečine in ta krik ga jc ugonobil. Ona do skrajnosti na« pfcta pregraja človeškega čustva, ki jc še zadrževala množico, sc je v tistem trenutku pretrgala. Zločin je bil pri« čet, treba ga je bilo dovršiti. Žalostni stok očitka je prevpil grozno in jezno rjovenje množice. Kakor poslednji su« nek, ki razbija ladje, je planil iz po* slednjih vrst zadnji nezadržljivi val, udaril prve, jih podrl in vse pogoltnil. Oni dragonec je hotel ponoviti svoj udarec. Vereščagin se je zakril z roka« mi in je s krikom groze planil proti ljudstvu. Dolgi fantin, na katerega je naletel, ga je zgrabil za tenki vrat in je z divjim krikom ž njim vred padel pritiskajočemu in navaljujočemu ljud« stvu pod noge.
Eni so bili in trgali Vereščagina, dru« gi dolgega fantina. In kriik poteptanih in tistih, ki so skušali rešiti dolgega fantina, so samo še drastili besnost množice. Dragonci dolgo niso mogli tešiti krvavega in skoro do smrt pre« repenega delavca. In kljub vročični naglici, s katero je množica skušala
pelje goste z nizkimi pokloni noter. Oprema je napol evropsko: miza sredi sobe. v oglu omara in vaze s papirnatimi cvetkami. Na enii steni slika kitajskega generala, na drugi veliko ogledalo. Pod krovom stoji nizek divan, pregrnjen s spalno rogoznico. Kup blazin. Zgoraj, pod krovom, visi svetilka.
Prikažeio se dame in deca. Kakor v Evropi prinesejo čaj, cigarete in slaščice. Vsaka gospodična v čajni hiši ima sorodnike, ki hočejo tudi zaslužiti: ti strežejo navadno gostom. Starši, ki prodajo hčerke v čajno hišo, za visoko ceno. si izgovorijo navadno še prevžit-karstvo in dobe tudi hrano in stanovanje. Kitajci ne smatrajo, da je poklic
Praga, sredi februarja.
Pretekli ponedeljek je predaval v dvorani »Lucerne« slavni filmski Igralec Gurcnas Tolnaes o svojih doživljajih pri filma. Bilo je to prvo predavanje take vrste, prvi primer, da se je filmski junaik odločil stopiti z bele, platnene ploskve v dvorano in spregovoriti svojim oboževalkam resnično, govorjeno besedo.
Ce je bila cela prireditev izvrstno pogo-dena špekulacija prireditelja, ali pa samo slučajna domislica Tolnaesa samega — naj bo kakor hoče resnica ie, da se ie stvar sijajno posrečila in da ji bodo v najkrajšem času sledite podobne boljše aH slabše prireditve.
Ko je umri slavni filmski prvoboševnik V/aldemar Psilander, je časopisje beležilo, da se je udeležilo njegovega pogreba 20.000 žensk. Takrat sem pri teh vesteh zmajeval z glavo, danes verjamem. Verjamem tudi, če bi ml kdo dejal, da Jih le bilo 40.000. Je to čudovtta zadeva z dušeslojem današnje žene, današnjega dekleta; {n kdor je videl Tolnaesov sprejem v Pragi, njegovo predavanje in zlasti zaključek tega »zgodovinskega« dogodka, ta je upravičeno podvomil, če je današnja, moderna, šport uganjajoča in vse mogoče plese plešoča žena čisto »pri sebi«.
Že pri njegovemi prihodu v Prago se je zbralo na kolodvoru toliko ženstva, da ofi-cijelnl radovedneži, kakor so n. pr. novinarji, niti prostora niso dobili. Na peronu, pred peronom, v vestibulu, p/ed kolodvorom vse polno samih devojk, starih ln mladih, lepih in bolj čudnih, z mikadom in brez njega; dame, o katerih bi človek vendarle mislil, da jih bo vsaj malo sram, nositi tako očitno na ogled svojo filmsko bolezen, ln pa Šolarke, pomeSane s kuharicami in služkinjami.
Prizor, kd Je, kakor nikdar poprej, dajal priliko premotriti z enim pogledom ženski svet od najnižje do najvišje stopnje veliko-imestnega prebivalstva!
Na srečo je Gunnar Tolnaes resen človek, ki je rekel, da ne gre do skrajnosti izrabljati požrešnosti razpaljenih Amaconk.
Zvečer pa se je trlo pred blagajno ln v pasaži palače Lucerne toliko ljudstva, da ne rečem zopet ženstva, da ie ojačena policijska straža le z največjo težavo in za silo vzdrževala red.
Vse je hotelo videti slavnega zvezdnika, o katerem je šla povest, da je najlepši človek na svetu.
Nekake tričetrt ure pred začetkom predavanja ie prišel. V prvem trenotku tadl resnejšega opazovalca prešine nekako zadovoljstvo, nekaka zavest zgodovinskega tre-notka, ki se mogoče ne povrne nikoli več in je tolikim tisočem le neizpoljmjivo hrepenenje! —
In kakor stari, zgodovini predani monarhi najposlednejše preteklosti, se je tudi Tolnaes potrudil pozdraviti Prago v njenem domačem govoru. Njegov norveški, trdi »Nasstar« je bil bolj komičen kakor iskren, vendar pa je z vsako drobtinico zadovoljila množica zatulila navdušenja In treba je bilo energičnega dela straže, da se slavnega moža dekleta našo lotila dečansko: Z objemi In poljubi!
Ko se je predrenjal in Izginil po stopnišču v dvorano, se je zgrnila za njim množica, kakor ogromno morje in le nekaj sto devojk, ki niso dobile več vstopnice, so v oboževanja vredni vstrajnosti postavile špalir, z namenom počakati čudovitega moža, ko se bo vračal po končanem predavanju.
Dvorana pa ]e šumela hi sopla, prenapolnjena in pregreta. Šumela mrzličnega pričakovanja, ki naj jI prinese največje, naipo-memrebejše tega čudnega stoletja.
Gledal sem ta svet (po večini dekleta višjih semestrov), s kako neverjetno razgreto fantazijo In oboževanjem so pričako-
končati pričeto dejanje, da tisti ljudje, ki so Vereščagina biii, dušili in trgali dolgo niso mogli ubiti; toda množica jih je stiskala od vseh strani in se je ž njimi na sredi zaganjala zdaj sem zdaj tja in jim ni dala, ne da bi ga pokon« čali ne da bi ga pustili.
«Pa ga s sekiro ali kaji. .. Ali ste ga . . .? Izdajalec, Krista je prodal. .1 Še je živ... je trdoživ... Saj je za« služil tako smrt. S sekiro . . .1 Ali je še živ?»
Šele, ko se je žrtev jenjala boriti in se je mesto njenih vzkrikov zaslišaio ena« komerno zategnjeno hropenje, se je jela množiča okrog ležečega okrvavljenega trupla hitro prestopati. Vsakdo je pri« stopil, pogledal, kaj se je zgodilo, in se je z grozo, z očitkom in z začude« njem umaknil nazaj.
«0, ljubi Bog, ljudstvo je pa res ka« kor zver; kako r.aj bi bil še živ!» se je Slišalo v množici. «In še mlad fant je bil . . . gotovo iz trgovske rodbine. Saj pravim, ljudje . . .! Pravijo, da ni pravi . . . Kako da ne . . . o. ljubi Bog . . .1 Napačnega so pretepli; pra« vijo. da je komaj še živ . . . Ljudje, ljudje . . . kdo bi se re bal» so sedaj govorili isti ljudje in so z bolestno ža« lostnim izrazom gledali mrtvo truplo s posinelim, s krvjo in prahom pamaza*
»Čajnih strežnic« sramoten. Večkrat se omoži dekle iz čajne hiše naravnost v ugledne meščanske rodbine.
Naša zapadna sirov os t je omiljena v tej stari kulturni deželi. Obiskovalec čajne hiše more dvoriti gospodični več tednov, včasi tudi mesece. Dekle ima pravico volitve. Ce ji je gost všeč, mu da posetnico in ga povabi. Oni, ki ne dobi posetnice, more razumeti, da je odslovljen.
Mesto Peking čisla čajne hiše, ker mu nesejo največ dohodkov, saj plačujejo davke. Čajne hišice tvorijo veliko četrt za trgom Cen-Men ter jih je več vrst In razredov.
vale prvega pojava Tolnaesovega. Izvrstnega češkega recitatorja Dobrovolnyja, ki ga sicer ne morejo prehvalitl in preploskati, bi danes najraje spodile, nagnale z odra, ko jim še v kratkih besedah hotel raztolma-čiti namen, jedro in vsebino Tolnaesovega predavanja.
»Kaj predavanje!« sem slišal krog sebe marši kak srčkan mika do, »kaj nam bo predavanje! Naj govori kar hoče, samo pride naj že!«
Bil bi lahko Guhikafer ta vendar bi ga v tem primeru razumela vsa praška deikleta! In gospe tudi, seveda! Imel sem o slednjih vedno nekaj boljše mnenje, toda to pot so me tudi one temeljito prevarile. Doslej pač še možje, gospodje, soprogi, niso Iznašli sredstva prepovedi, s katerimi bi zabranili v temnih khiogledfščih pokoketlrati z »nebeškim« Tolnaescmi na platnu!
Po nekoliko preveč oflcljelnlh nagovorih in razlaganjih slavnemu občinstvu je končno vstopil ttrdi Gunnar Tolnaes.
Sodoma in Somora! Blaznost! Rjovenje! Teptanje! Strah trezr.ejših, da se podre, zruši cela dvorana, ugasnejo luči in da v katastrofi pogine tisofiglava množica!
Kaj brezštevilni pokloni, kaj brezskonSni migljaji, kaj posredovanje preplašenega tm-impresaria — vse nič! Sedaj bomo ploskali, da se v miru nagledamo, da se napijemo do dna njegove lepote, da si ga vsesamo za večne čase v svoj spomin...!
Tak ie prvi utis ob pogledu na pobesnelo dvorano, ki je nabita po večini z ženskami.
Ce pa prične človek razmišljati, hoieč razumeti to čudno publiko — najde kmalu pravo pot in razumevanje niti nI tako hudo komplicirano.
Gtmnar Tolnaes Je res Izredno lep človek. Moško lep in ne več najmlajši. Njegovi sicer še bufjnl, črni lasje gotovo niso brez barve in njegovo lepo klesano lice brez šminke govori jasno besedo o lepem številu let Njegove kretnje so umerjene, samozavestno uljudne, in nikomur ne pride na misel, da bi bila njegova velika, svetovna slava po polovici tudi le spretna reklama.
Potem je pričel govoriti. Nemško. Amund-sen }e bil prvi Norvežan, ki sem ga slišal predavaitl v nemškem jeziku, in sodeč po nijem, sem Ml cnnenča, da bo tudi Tolnaes izgubil v slabi, trdo izgovarja vi velik del učinkovitosti. Toda motil sem se.
Gunnaa Tolnaes govori krasno nemščino, odrsko izdelano, kl priča, da je moral tudi kot odrski igralec posečati nemška gledališča. Nijegov temno barvani bariton, zmožen Obširne modulacije, je segel devojkam do najskrltejšega kotička srca in navsezadnje res ni čuda, da so tako pobesnele. Je vendarle nekaj v Tolnaesu, ki ga mogoče edinega med njegovimi kolegi usposoblja tako uspešno nastopati za predavalno mizico!
Govoril je stvari, ki so nam po večini že znane in ki jih je očividno govoril samo zato, da sploh kaj govori. O svojih počet-kih in študijah v zgodni mladosti. Da je študiral in končal medicino, nastopal v di-letantskih dobrodelnih društvih, Igral potem Ibsenove glavne vloge z vedno naraščajočim uspehom, dokler ga niso odrske deske popolnoma premotile in se je njegov mla-nostni sen končno le uresničil. Postal je po dovršitvah svojih študij gledališki igralec. Staršem je stvar toliko prikrival, dokler niso prinesle novine daljših člankov o njegovi umetnosti in je mogel potem starše prepričati, da bo bolje, ako ostane Igralec, kakor če postane zdravnik. Pred trinajstimi leti je prestopi! k filmu. Njegova največja in doslej najbol.ša vloga le biia »MahaTad-žin ljubljenček. S tem filmom je zaslovel na mah po vsem svetu In ko so po petih letih za jrafoilej priredili še nadaljevanje tega, ttrdi etično dovolj močnega filma, se je postavil Tolnaes na vodilno in tedaj skoro brezkonkurenčno mesto najpopularnejšega
nim obrazom in z razsekanim tenkim vratom.
Prizadevni policijski uradnik, ki je smatral za nespodobno, da bi ležalo truplo na dvorišču njegove svetlosti, je ukazal dragoncem, naj odvlečejo mrli« ča na cesto. Dva dragonca sta prijela za polomljene noge in sta potegnila truplo za seboj. Okrvavljena, s prahom pomazana, mrtva, brita glava na ten« kem vratu se je preobrea'a in se vlek« la po tleh. Ljudstvo je tesnilo v stran od trupla
Tedai, ko je Vereščagin padel in se je množica zdivjim rjovenjem zgrnila in zamajala nad njim, je Rastopčin ne« nadoma prehlede! in je krenil, ne da bi sam vedel po kaj in kam z urnimi koraki in s povešeno glavo po hodniku, ki je vodil v sobe nižjega nadstronja, mesto da bi šel k zadnjemu stopnišču, kjer so ga čakali konii. Njegov obraz je bil bled in grof nikakor ni mogel usta« viti spodnje čeljusti, ki mu je drgetala kakor v vročici.
— Svetlost, semkaj... kam izvolite? Izvolite sem... — je spregovoril za njim drgetajoč, prestrašen gias.
Grof ni imel moči odgovoriti in se je I pokorno okrenil ter še!, kamor mu je j bilo rečejo. Pri zadnjem stopnišču je ' scala kočija. Oddaljeni hrup rjoveče i
in najboljšega filmskega Igralca.
Tudi o filmu je povedal nekaj zanimivih stvari. Današnji film pojema na učinkovitosti; nesmisel in bedastoče v filmu bodo 'morale prnehati In se umakniti boljšemu, literarnemu sujetu, predvsem dramatizacijam priznanih aktorjev, pretekle in sedanje dobe. Kulminacija filma še ni dosežena; prišel bo v kratkem čas, ko bo morala tudi najstrožja kritika priznati, da je tudi film polnovredno sredstvo, s čigar pomočjo se dajo predvajati čiste umetnine.
Ko je zaključil svoje enourno predavanje, so se zgrnile neskončne mase v en sam val, ki je pritekel z uničujočo sito proti odru. In kar je bilo pričakovati že spočetka — to se je ob koncu zgodilo. Ženske ročice, te nežne in nič hudega zmožne — so se Tolnaesa lotile dejansko. Ker se — kakor je znano — od živega telesa ne da ničesar odtrgati — za spomin seveda — so se lakomne devojke lotile njegovega fraka... Vlekle so ga za škrice, trgale ln vpile, in res je bilo nekai tako srečnih in »od Boga skozi veliko okno pogledanih«, ki so vlovile košček, krpico njegovega raztrganega fraka!
Baje bo to čez leta, namočeno v žganju, Izvrstno zdravilo proti želodčnim krčem.
Tolnaes je v resnični nevarnosti za življenje pobegnil skozi stranska vrata. Ženske pa so pritiskale za njim. Nekaj jih je radi neuspeha pri trganju fraka omedlelo. Ena je dobila krče. To je bila tista, ki ie nosila seboj meter visoko fotografi/) Tolnaesovo in čakala, da se Tolnaes nanjo (na fotografijo namreč) podpiše.
»Bože,« sem si mislil in strah me je lovil, »kaj bi bilo v Tolnaesom, če bi naš družabni red zahteval, da b« moral vsem devojkam, kakor pravimo, »vračati« ljubezen v isti meri, kakor ie gorela v tisočerih srcih praških deklet!
Pavel Debevec.
X *Kra!J Kitajcev» v Liverpoolu cbso* jen na smrt. Iz Londona poročajo, da je bil pred par dnevi v Liverpoolu obsojen na smrt ondotni «:kralj Kitajcev«, najbogatejši Kitajec, ki živi v Evropi, Locksahstain. Ob« sojen je bil radi umora svoje žene in dveh hčera. Lock*ah»tam je poslušal smrtno sod« bo molče s prekrižanimi rokami in ni dal na vprašanje sodnika, če ima kaj pripomni« ti v svoje opravičilo, nobenega odgovora. V sodni dvorani navzoče občinstvo, med kate« rim je bila posebno številno zastopana ki«
množice se je slišal tudi tukaj. Grof je naglo sedel v voz in je velel peljati v svojo predmestno hišo v Sokolnikih.
Ko je dospel do Mesarske ulice, kjer ni bilo več slišati vpitja množice, se je pričel kesati. Z nejevoljo se je zdaj spomnil razburjenja in strahu, ki ga je pokazal pred svojimi podrejenimi. «Ma sa je strašna, masa je ostudna«, je mi« slii po francosko. »To so kakor volkovi, z ničemer jim ne zadostiš razen z me« som«.
— »Grof en sam Bog je nad nami!« sc je naenkrat spomnil Vcreščaglnovih besedi in neprijeten občutek mraza je zagomazel grofu Rastopčinu po hrbtu. Toda to čuvstvo je bilo trenotno; in grof Rastopčin se je prezirljivo posmeh nil samemu sebi. »Imel sem druge dolžnosti« — je nomislil — »treba je bilo ljudstvo nasititi. Veliko drugih žrtev jc žc poginilo in jih ginc za občo blagi« njo«; in pričel je premišljevati o tistih splošnih dolžnostih, ki jih je imel na« pram svoji rodbini, napram svoji (po« verjeni mul prestolnici, in o samemu se bi — ne kot o Fjodoriu Vasiljeviču Ra« i stopčinu (menil je, d t Fjodor Vasilje« I vič žrtvuje samega sebe za občo blagi« j njo), marveč o samemu sebi kot vrhov« I nemu poveljniku, o predstavniku obla« i sti in kot o carjevem pooblaščencu. »Če
tajska kolonija, se je bridko jokalo in žene so celo skušale doseči rob njegove obleki, da bi jo poljubile. Bogatašev branitelj ja skušal doseči oprostitev klijenta na ta na» čin, da ga je dal -zdravniško preiskati in ugotoviti, da je epileptičen, kar mu pa s=;> veda ni niti najmanj pomagalo. Lock«ah« tam se bo torej v kratkem preselil na oni svet
X Avstralska ekspedicija na se\-erni tet čaj. Avstralski kapitan \Vilkins, ki se je med svetovno vojno odlikoval z veliko lira« brostjo na francoskem bojišču, namerava v kratkem poleteti na severni tečaj. V ta na« men se je že vkrcal na ladjo v njujorškem pristanišču. Na krovu ladje sc vozita ž njim dva ogromna zrakoplova. \Vilkinsov r.ačrt je, doseči severni tečaj še pred Amiradsenom. V zračne višave se bo dvig« nil v Farbanku.
X V por v kronstadtski kaznilnici. Iz Bu» karešte poročajo, da je nastal pred dnevi v kronstadtski kaznilnic resen upor jetnikov. Zločinci, ki so obsojeni na težko ječo, so stili orožja in skušali pobegniti. Ustavila se jim je šele straža pri izhodu. Med jetniki in čuvaji se je razvila krvava bitka, v kateri je bil en kaznjenec ustreljen, devet pa jih je pobegnilo v planine.
X Lastnik ameriškega gledališkega trusta na Dunaju. Na Dunaju se že nekaj dni mudi Mr. Joe Shubert ki se nahaja na dalj« šem potovanju po Evropi, kjer se dogovarja glede gostovanj evropskih gledališč v Ame« riki. Shubert je lastnik največjega gledali« škega trusta na svetu, ki razpolaga z irč manj kot z dvesto gledališkimi zavodi, združenimi pod naslovom aShubert Theatri« cul Company».
X Se ena eksvejiciia na se\-erni tečaj. Ameriška poročnika Ofden in \Vade, znana po svo' m poletu okoli sveta, se bavita z načrtom poleta na severni tečaj. DvigniU se bosta na rtu B rro%v. V ta namen sta že i z.s tonila iz ameriške armade. Njuni eKsrc« diciji se lx> -ridružilo šj več Ictalccv; denar za drzno "od'et e na so sklenili rsrrati slušatelji visokih šol v llarvvardu, Ya!ciu in Prince trosim.
X Polet čez veliki Z\x>nzr. Iz Stutfgirta prihaja poročilo o novem rekordnem pcietu zrakoplova tipa Merced;s»Daimler, ki nosi značko «L 20». Letalo se je dvignilo pod vodstvom piota lian a Gnitzerja in inže« rjerja dr. VVemerja Larc dorfa .v zral-r.e višave ter je preletelo razdaljo med Ztilom in Beljakom. V Beljaku se je gladko spustilo ra zemljo. Letalo, ki predstavlja tip lahke« ga zrakoplova, ima m-r-tor z dvema c;I:n<!ro» ma 19 IIP, Mercedes. Polet se jc izvrši! brez najmanjše zapreke in L.-tala je kmalu po pristanku zopet odletelo v smeri proti Dunaju.
bi bil jaz samo Fjodor Vasiljcvič, bi bi« la pot mojega živijer.ja čisto drugače začrtani, toda jaz sem moral ohraniti i življenje i dostojanstvo vrhovnega po« veljnika.«
Ko se je nalahko zibal na mehkih vzmeteh kočije in ko ni bilo več slišati zvokov množice, se je Rastopčin fizič« no pomiri', in hkratu z fizičnim pomir« jenjem mu je razum potvoril še razlo« ge za nravno pomiritev. Misel, ki je Rastopčina pomirjevala, ni bila nova. Odkar svet eksistira in ljudje ubijajo drug drugega, ni še nikoli niti en človek izvršil zločina nad svojim sočlovekom, ne da bi se miril s prav to mislijo. Ta misel jc »le bicn nublic«, predpostavlja na blaginja drugih ljudi.
Za človeka, ki ni v oblasti strasti, ni ta blaginja nikoli določena. Človek, ki izvršuje zločin, pa vselej, točno ve, v čem je ta blaginja. Tudi Rastopčin je zdaj vedel.
Ne le, da si ni v svojem premišljeva« vanju očital zločina ki ga je storil, mar« več ie bil še zadovoljen sam s seboj, da je znal tako dobro izkoristiti priložnost in da je kaznoval zločinca in hkrati po tolažil množico.
»Vcrcščag;n ic bil so'en in obsojen na smrt«, je premišljeval Rastopčin (da si je senat obsodil Vereščagina samo T
l ■
Kraljestvo mode
Pmlad, moda in ženska
Predpust zavržen, pust pokopan. To te pravi: v koledarju, pratiki. v provinci. V velikih mestih pa zaenkrat še nikakor. Kljub temu pa je sedaj najvažnejša skrb vseh modnih centrov, da priredijo vračajoči se vigredi dostojen sprejem in da dovršijo priprave za zapolni povratek v budečo se mlado pri-rodo.
Meda, lepota, mladost!
Ako moda ne bi globoko koreninila tudi v erotiki, ne bi imela vedno tako lalikih zmag. Vsak letni čas pa izraža to povsem samolastno. Družabna sezona je bila v tem pogledu povsem drugačna od nastopajoče pomladanske mode. ki že zopet izraža maskulinizem z izrazitim podčrtavanjem časovnega žen skega hotenja in njene čedalje večje neodvisnosti od predsodkov.
Kaka razlika med oblačili nekdanjih prvoboriteljic za žensko samostojnost in oblačili današnjih vršiteljic neodvisnosti. Oblačila prvih so imela trd moško angleški kroj. ki se je kaj nesimpatično odražal od takratne noše. Današnja moderna in samostojna žena pa s svojo naravno ali umetno doseženo vitkostjo in s pobje pristriženo ali pričesano glavico učmkuje mladostno in sveže, burši-kozno in vendar privlačno. Pa naj si ima angleško krojen piašč, redingot, ulster aii smoking, luksuzen kep ali fran cosko pcvršnico; zvončasto, plisirano, celotno ali praktično jumper - obleko; športno, poklicno ali promenadno oblačilo; mladostno pomladanski kostum ali dežni plašč; modno svilo, volno ali ceneno tkanino--v vsem lahko izraža modo, eleganco, gracioznost, individualnost. nobleso in preprostost!
Na vsej črti poljubna, bogata izbira v fasonah. kvalitetah in barvah.
Kot dekorativno novost je na plaščih cmeniati veliki talarski (imenovani tudi kočij^ški") ovratnik, pelerinico. Vrlo ljubka novost pa je mali, nizki, pokončni. na oblekah ob vratu nastavljeni talarski ovratnik, zares prav tak, kakor ga pri tolarjih nosijo duhovni gospodje, samo, da se ne zapenja z gumbom, marveč z ozko, dolgo, vihrajočo pentljo. Očividno se torei moda ne izogiba več niti celibatnih cdznakov. Tudi nasprotja se skladajo — ne samo pri ljudeh, marveč tudi v modi.
Marija šarčeva.
Pariška popoldanska toaleta
Našim rodbinam priporočamo
izvrsten pridstek h kavi.
Pomladanski klobuki
z aplikacijami in pripadajočim ovrat« nim šalom, odpira nove modne per« spektive, tembolj, ker si lahko vsaka dama sama sestavi tovrstno efektno kombinacijo. Vzameš mal, zadaj privi« han klobuček umerjene barve in enak šal iz krepa; izrežeš nato iz pestre, svetlobarvne tkanine cvetlične orna« mente ter obuješ eno stran klobuka in šal. S tem dosežeš ljubko modno se» stavo, ki se prilagodi vsakemu pomla« danskemu oblačilu ali plašču in odkla« nja sleherno nadaljnje okrasje.
Bolero
bo v letošnji pomladanski modi Igral vrlo vidno vlogo. Obnašal se bo ne sa« mo v ripsu in kashi za dopoldansko ra« bo, marveč tudi v svili za popoldanske prilike. V tem primeru bo letos za pla* stron poslužil tudi georgette, čipke in kineški krep, kar bo sicer v marsičem nepraktično (osobito pri čiščenju), za« to pa tem elegantnejše. Dame, ki jim ni do svetlih barv in močnih kontra« stov, pa bodo ubrale srednjo pot ter,si volile bananasto, starorožnato ali pe« ščeno barvo, ki se v kombinaciji s čr« no skladajo vrlo ugodno.
Ritem modernega plesa
Moderni plesi so lahki in pleše se na tako različne načine, da bi človek mislil. da strogih predpisov sploh ni. Toda baš zato. ker ni točnih predpisov, je ritem plesa zelo važen. Fox-trott, onestep. valček in tango so postali zadnja leta tako enostavni, da so ostali od njih samo še ritmični koraki in sukanje po taktu orkestra. Poseben slog modernih plesov, ki mu je treba posvečati največjo pozornost, ie izražen v elegantnih, slikovitih kretnjah, v neprisiljenosti plesanja in v individualnih finesah. Car modernega plesa je baš v tem, da se plesalcu ni treba posebno truditi in da je postal ples res zabava. Vsaka težka tehnika mora izginiti, vsak napor je pri modernih plesih odveč. Kljub temu pa vidimo v plesnih dvoranah še vedno parčke, ki se pote in trudijo, da bi ujeli takt in da bi fant ne stopil dekletu na nogo ali ona njemu na kurje oko. Vsem tem težavam se ie lahko izogniti, kdor pozna vsaj približno glavne principe modernih plesov.
Plesalec se mora držati pri plesu neprisiljeno in nuditi dami sigurno oporo. Ce se drži pravilno, tvorita glava in hrbet s telesom eno linijo. Samo pri
tangu se lahko nekoliko nagne, pa še v tem slučaju je vsako pretiranje neumestno in neokusno. Dama pleše fox-trott in valčki najlepše, če se v pasu nekoliko pregane. Pri tangu je nagnjena bolj proti plesalcu in le malo naprej. Vse te vaje lahko napravi plesalec s svojo damo pred velikim ogledalom, predno gre na ples. Če plesalec ne zna držati dame, začuti slednja kmalu bolečine v ramah in nogah. Pa tudi izur-
jenim plesalcem se pripeti, da jih začno boleti noge. Krivo Je pretirano napenjanje rraiišic ali ples na »špičkah«. Nekateri parčki plešejo najlepše v hitrem tempu, drugi dajejo prednost počasnemu tempu. Pri vseh modernih plesih igrajo individualni momenti zelo važno vlogo. Sploh je treba vedno bolj zaupati samemu sebi. kakor pa drugim. Pretirano posnemanje drugih plesalcev je vedno dokaz neokretnosti in zaostalosti.
Nota novih pomladanskih plaščev je: enotnost, preprostost, ki jo bolj odlikujejo ljubka fasona kakor pa kake parantne nakičenosti. V liniji domini« rajo votle gube, ki imajo to veliko prednost, da ojačujejo videz mladost« nosti in nudijo možnost vsestranske uporabnosti.
Kar se tiče materijala pomladanskih plaščev, je pričakovati vrlo mnogo vrstno in zares lepo izbiro. Izključno favoriziranega ni letos nič, smatrati pa je, da bo vrlo priljubljen kariran ma« terijal, v decentnih barvah in umerje« no desiniran, kakor že iz lanske se« zije znani «parketirani» blagovi. Pri« kupile se bodo tudi kombinacije raz« lično šatiranega istovrstnega materi« jala, pri čemer se bodo seveda svetlejše barve družile s temnejšimi v taki meri, da ne bo prehudih kontrastov. Razno« l'ki kasha se bo tu zopet dobro obna« šal.
Dolžina prehodnih plaščev je še ved« no dokaj kratka. Pa dasi se zoper pre«
Pomladanski plašči
kratko modo javljajo razni pomisleki, je tu ipak treba priporočati kratki pa« letot, ker predlogi modeli izgubljajo svoj sportsko=enostavni videz.
Skupina naših treh vzorcev predočuje prikladnost novih votlo gubastih oblik na letošnjih pomladanskih plaščih. Za« mislite si pri prvem vzorcu poljubno kombinacijo materijala! Vzemimo: naravno barveni kasha z modrimi ali zelenkastimi inkrustacijami, a ovrat« nik, manšeti in četverokotni vložki, iz katerih izvirajo votle gube, iz usnja v temnejši barvi. Enostavno in okusno dovolj 1
Drugi vzorec je lahko iz enobarv« nega ripsa, kashe ali impregniranega materijala. Prednost je v vsej svoji formi, a učinkuje vrlo mladostno. V enakem materijalu je zamišljen tudi tretji vzorec, paletot, odnosno neke vrste raglan, vsestransko uporaben, tudi za štrapac in potovanje. Priložen je krojni vzorec, ki ga je treba pove« čati v razmerju 1 : 30.
Konec Tutankamnove vlade
Tutankamnova vlada je morala kma-hi demisijonirati. Ženske so se nalezle revolucijonarnega duha in ne priznavajo v modi nobenih stabilnih režimov. Z odkritjem Tutankamnove grobnice se je začela v modi era tega starodavnega egiptovskega kralja, ki pa ni bila tako trpežna, kakor njegova mumija.
Zdaj je ta era končana. V modi je začel prevladovati Mosul. Zlatarji in ju-velirji kombinirajo razne dragocene okrasike, ki so čisto v duhu in okusu zemlje med Eufratom in Tigrisom. Na te kraje nas spominjajo tudi okraski iz slonove kosti, ki nadomestujejo v na-kitih dragulje in vplivajo zelo učinkovito. Najboii se pa pozna vzhodni vpliv v raznih filigranskih izdelkih. Turški, per-zijanski fn drugi vzhodni motivi se vedno bolj uveljavljajo v ročnih delih. Invazija ruskih aristokratk v modne centre ie spravila v modo vse. kar količkaj diši po ruskih originalih. Široki diadem, ki se nosi v laseh k večerni toaleti, je izdelan po vzorcu ruskega diadema. Ruskega izvora so tudi moderne kratke rokavice, ki tvorijo nekak podaljšek, dolgih, ozkih rokavov. Tudi imena raznih modnih novotarij kažejo, da je vpliv vzhoda vedno večji.
Vse to je seveda šele začetek. Tudi pomladanska sezona ie neposredno pod vplivom zmage vzhodnega okusa, saj pregovor pravi: Ex oriente lux.
JU^. Balončasti rokav
propagirajo za pomladansko modo, posebno dunajski ateljeji, ker želijo omogočiti tudi udejstvovanje ročnih del in raznih vezenin, čemur dame ni» koli ne ugovarjajo.
Radio
Izvleček večernih programov oddajnih postaj
Dunaj (590:5.6 k. W.) — Praga (368:5 kW.) — Rim (425:2 k. W.) — Berlin (505: 10 k. \V.) in Konlgs\V4isterhausen (1300; 20 k. W.)
Nedelja 21. IL
Dunaj: 19.30: Uvod v VVagnerievo opero »Siegfried«. 20: Izvajane opere »Saegfried«. Sodeluje zbor in orkester Volksopere: 1. in 2. akt.
Praga: 19.30: Koncert Češke filharmonije.
Rim: 20.04: Odlomki iz opere »Ribiči biserov« (Bi zet).
Berlin: 20.30: Večer lahke glasbe. Pondeljek 22. februaria Dunaj: 20.15: Koncert dunajskega simfoničnega orkestra: I. Brull: Odlomki iz oper »Das goldene Kreuz« in »Der Landfriede«. II. Heuberger: Odlomki iz opere »Bariiissele« in operete »Seine Exzelienz«. Praga: 20: koncert: Med drugimi so zastopani tudi Dvorak, Cajko\vsky, Rossini, Strauss. Sohubert. Rim: 20: Vokalni ln instrumentalni koncert.
Na programu: \Vagner, Beethoven. Brahms, Mendelssohn. Caj-kowsky.
Berlin: 20: Orkestralni koncert s sodelovanjem solistov. Torek 23. februarja. Dunaj: 20.15: Večer avstrijskih komponistov
popeveice iz kabaretov. Praga: 20: B. Molinariiev koncert orkes-tra
državnega konservatorija. Rim: 20: Večer lahke glasbe. Berlin: 20: \Valter Pollo: »Tri stare Skatlje« opereta v 4 slikah. Sreda 24. februarja. Dunaj: 20: Iz cikla: Beethovenovl godalni kvarteti: Opus 59, No. 1. F-dur.
Praga: 19.30: Koncert Češke Filharmonije
Smetana: »Mi vlast«. Rim: 20: Vokalni in instrumentalni koncert.
Med drugimi so zastopani Tho-mas (Mignon) Verdi (Don Car-losl, Puccinl (Boheme), Musorg-sky. Gluck. Berlin: 20: Komorna glasba (Schubertov večer). Četrtek 25. februarja. Dunaj: 20.15: Izvajanje 3. akta VVagnerjeve
opere »Siegfried«. Rim: 20: Odlomki iz operete »Duehessa del Bal Tabarix (Carlo Lom-do).
Berlin: 20.30: »Katastrofa«, originalni roman spisan za berlinsko ra-dlofonsko družbo »Die Funk stunde«. Petek 26. februarja. Dunaj: 20.15: Koncertna akademija: med drugim: VVagner: Balada Sente lz opere »Večni mornar«. — Bizet: Ariia Iz opere »Ribiči biserov« ter skla datelj: Catalini. Marx, V/elngartner. Praga: 20: Koncert Huclbeni Matice Umelec
ke Besedy. Rim: 20: Orkestralni koncert U. R. J. Na programu: Debussv. DonJzetti, Wagner, Gounod, Liszt. Berlin: 19.30: Wagr,er: »Večni mornar«, romantična opera v 3. aktih. (Prenos lz državne opere.) Sobota 27. februaria. Dunaj: 20: Opereta »Der Ietzte VValzer«. Praga: 20: Orkestralni koncert. Na programu: narodne pesmi in skladatelji Smetana, Brull, Malat. Rim: 20: Vokalni in Instrumentalni koncert Zastopani so: Gounod (Faust) Verd! (Rigoletto), Leoncavallo Beethoven, Dvorak, Puccinl Berlin: 20.30: Voaška godba.
Filmska rubrika je vsled pomanjkanja prostora morala danes izostati. Prinašali io bomo odslej redno vsak četrtek v znatno razširjenejšem in pestrejšem obsegu.	Uredništvo.
da eden par nogavic z Žigom ln znamko (rdečo, modro alr zlato) 03 :i viu
traja kakor štirje par! drugih? Kupite eden par, pa boste verovali. Nogavice brez žiga .ključ* to ponarejene.
katorgo). »Bil je Judež in izdajalec; ni« sem ga mogel pustiti nekaznovanega in razen tega sem zadel dve muhi z enim udarcem: za pomiritev sem izročil žrtev ljudstvu in kaznoval sem zločin« ca«.
Ko je dospel v svojo predmestno hišo in se lotil svojih družinskih poslov se je grof popolnoma pomiril...
Fr. Ž.
Parie.
Ne vem. kako je to. da mrtvaška oznanila ali parte tako rad pišem. Za pa rte mi jc nebo naklonilo poseben dar. Vsi tako pravijo in mi čestitajo, da imam za parte veliko večji dar kakor na primer za drame. Poezija je pač nebeški dar — nikdo si ne more izbirati, kakšen dar da bi rad imel. Ampak nekateri dobe dar za to, nekateri za to
—	vsak pisatelj ima svoi dar in se po tem vsakemu pozna, kam pri njem muza moli taco.
Zadnjič sem bil bolan. Precej bolan.
—	in mislim, da sem bil. Zdravnik mi je strogo prepovedal sleherno kegljanje in kajo — to me ni preveč bolelo, ker sploh ne kegljam in ne kadim. Dovolil pa mi ie slatine vsak dan eno žlico — to me je bolj vznemirilo. Pa sem legel v posteljo, premišljati
sem pričel minljivost sveta in sestavljati svoj parte.
Parte sestavljati ni majhna reč. Prvič mora biti parte umerjen po človeku. Jaz nisem Cibrov Jaka ali Tara-dajev Fida ali kateregakoli kovača pes. Pa mi mora biti tudi parte umerjen po mojem kopitu. Tega nekateri ne vedo in potem imajo parte s predolgimi hlačnicami. takega, da bi si ga lahko pod pazduho zapeli. Ali pa imajo star. po-nošen parte. kakor da so ga kupili v starini ali na farovžki licitanti. S takimi parte igrajo jako slabo figuro!
Drugič ne sme biti parte bazarski pofelj, ampak mora biti tak, da ga ljudje čitajo z zanimanjem in ga potem lepo izstrižejo iz novin in spravijo, da jim bo za zgled in vzorec ob potrebi. Kar se mene tiče. jaz rajši sploh ne bi umrl kakor da imam pofelj parte!
Ležal sem torej v postelji in si sestavljal parte. pa sem jih sestavil kar več, da bo za vsak primer na razpolaganje in da ne bo zadrege zastran njih.
No, stvar se je potem zasukala, bile so reči in razmere — kraitko povedano: ta hip pri nas za parte nimamo potrebe. Zato jih ponujam na prodaj — zaradi pomanjkanja prostora — ali kakor se reče: occastion. Veliki occasion! Oddajo se parte, tiudi posamič! In so pripravni za takojšnjo uporabo, edino le ime bo
izpremeniti! Resni interesentje se vabijo, da si jih tukajle ogledajo!
I.
Dne tega in tega ob turobni 4. uri bo pogreb iz te in te hiše, od neizmerne žalosti skrušene do tal.
Kajti je dne tega in tega zapustil dolino solz spoštovani gospod
Fridolin Žolna, nenadomestni vladni svetovalec n. r„ imejitelj zastavnega listka o srebrni uri z dvema pokrovoma, mnogoletni zvesti član stainega omizja pri Gobi, naročnik raznih iistov, oče četverih otrok, sin, pravunuk. stric in boter, svak podporučnika, nečak, zet. soprog in brat dvakr?t cepljen zoper koze z odličnim uspehom, natisnjen in večkrat priznan pisatelj itd.
Naj mu bo lahek pogrebni račun!
II.
Pevski na zdar! Umrl je: Dolgoletni naš vrli tovariš
Fridolin Žolna. Pogreb bo: Tega in tega dne od tod in tod.
Pelo se bo: Kakor običajno. Sekirice prinesi vsak s seboj!
Toale-a: Veliki društveni znak. Po pogrebu žalna seja v gostilni pri
Ignaciju Bokalu. Dalmatinsko vino po 11 Din, sveže do-
mače klobase! Zadnji Ti pevski na zdar, vrli tovariš!
Čez ulico 1 dinar ceneje.
III.
Umrl je naš
Fridolin Žolna.
Brez posebnega ovestila.
Ves svat ena sama silna solza, ki v njej razočarani tonemo obupani zaostali.
V naročje majke zemlje ga položimo ta in ta dan.
Hratu z njim bo izročena majki zemlji v črno krilo nerazdružno zvesta mu garderoba. Kajti je bila blagopokojni-kova želja, da ne bo gol pokopan.
Brez posebnega obvestila.
Večen mu spomin!
Brez posebnega obvestila.
IV.
Stalno omizje pri Gobi uljudno na-znaja nepričakovano vest da je preminul mnogletni član
Fridolin Žolna
Bil je najstarejši član omizja. Od same vztrajnosti si je nakopal kilo. Ta kila nam bodi vsem v zgled in vzor!
Dolga je zapustil 35 Din E0 par. Prostovoljne prispevke sprejema natakar Zan.
V.
Fridolin Žolna vljudno naznanja pretresljivo vest, rla je dne tega in tega nenadoma umrl i:i da mu bo zadnja čast izkazana dne tega in tega. Zadnja ta čast bo hkratu njegova prva.
Vence hvaležno odklanja. Kaj bi ž njimi!
Se priporoča.
•
Toliko pante sem bil napisal, pa je prišel pogledat zdravnik, kako je kaj pri nas in me je vprašal, kaj počenjam v postelji. — Letos imamo novega zdravnika, ker nam je prejšnji poslal račun.
Odgovoril sem, da pijem slatino, vsak dan eno žlico, in zraven pripravljam svoj parte.
Pa me je z neprijazno besedo nagnal kvišku in rekel, da je ženi ukazal v posteljo, ne meni — žena da je bolna in potrebna počitka ne jaz!
S sabo je imel palico in sem res moral iz postelje.
Zdravnik je nov. pozna se mu. da mu razmere pri nas še niso znane. Razmere mu niso znane! Drugače bi vedel, da pri nas žena nikakor nima časa, da bi bila bolna in da bi polegala po posteljah. Kdo pa bo mesto nje gospodaril! Mar zdravnik? Ha?
SlouensM dramo
Slavljencu A. C. Danila
Pred pol stoletjem stopil si rta oder in celih petdeset si let nam glumil in toliko likov si izumil pa vendar še tako si čvrst in boder?
Na videz kdor te zgolj poznd. nI moder, če ni za hip se v srcu opogumil in to obletnico takoj osumil: i »tak čilih jubilarjev ni nikoderU
Kot Danijel v levnjaku si. Danilo: zveri-skrbi so prizanesle tebi... Kdo tema Proteju se divil ne bi? Že davno vekal v cerovi je zibki, pa glej, kako so mu koraki gibki, kot da mu žitje komaj je danilo.
_ Niko.
Jubilar Danilo.
Kdaj se ga spominjam prvič? Igrali so J. E. Tomičevega »Barona Trenka«, igrokaz s petjem in plesom v štirih delanjih in z Iv. pl. Zajčevo godbo. Na galeriji starega gledališča na Kongresnem trgu sem stal, se v gneči potil, prerival in bil za junaka Trerika nepopisno navdušen. Junak pa je bil Danilo.
Kdaj je bilo to? A. Trstenjakova zgo-idovina gledaliških predstav slovenskih pripoveduje: 14. ali 20. aprila 1884! Davno je torej že od tistihmal: celih 42 let. Te dni praznuje Danilo 50 letnico svojega igralskega delovanja. 68 let star, a še vedno okre(ten, živahen, podjeten, da bi nam lahko zaigral pustolovskega junaka Trenka še verjetneje kot pred štirimi desetletji.
Rojen je bil 15. julija 1858 v Ljubljani. N enkratno, ljubeznivo lehkamiselno igralsko kri je menda podedoval po očetu. Že kot realec I. razreda je sodeloval pri predstavah, ki jih je prirejal na svojem sitanovanju dijak Staufer. Na Zabjaku, v hiši nasproti nekdanji kaznilnici, so igrali slovenski dijaki Schilierjevo tragedijo »Die Rauber«, burko »Die Liebe mit Dampf« in druge Igre tedanjega nemškega repertoarja. Slovenskih iger niso imeli. Igrati pa so se učili iti dijaki z gledanjem slovenskih in nemških predstav v starem gledališču. Tudi Tonček Cerar je stal večer za večerom na galeriji, gledal z očmi in ušesi in se učil. Nato je na Žabjaku štatiral markiral ljudstvo in vojsko, delal burjo in grom 'ter igral epizode. In igral je jako vztrajno, da je zaigral — realko.
Mati je obupala nad Tonetom, »fali-ranim študentom«. Kaj bi, za božjo Kri-ščevo voljo s pregrešnim komedijantar-stvom? Niti neslanega kropa si ne zasluži! In določila ga je za — čevljarja. Tonček se je udal materini zahtevi ter se posvetil umetnosti šila, drete in kopita. In postal je sčasoma v svoji vsega spoštovanja vredni in sila koristni obrti prvi mojster ljubljanski: najlepše in najelegantnejše čevlje si mogel včasih dobiti le pri mojstru Cerarju v Šelen-burgovi ulici.
A kakor nemški poet Hans Sachs se tudi slovenski Anton Cerar ni izneveril muzam in je komedijantu dalje. Pri neki dijaški predstavi je opazil njegov naravni igralski talent novinar Viktor Eržen, prevajalec repertoarja za slovensko gledališče. Eržen je opozoril na Cerarja 'takratnega rešiserja slovenskega gledališča Jos. Geclja, pesnik Josip Cimperman mu je s svojo posetnico ugladil pot, in nekaj dni na to je bil 19 letni, kot živo srebro nemirni čevljarček že na skušnji. L. 1877 je že igral uloge. Toda koncem sezone 1878 je bilo slovenskih predstav v Ljubljani konec.
Danilo pa je igral v Rokodelskem do-tnu navdušeno dalje do 11. januarja 1880. Tega dne je mogel nastopiti v veseloigri »Ogenj ni igrača« zopet v Čitalnici in dne 7. marca v veseloigri »Igralki« končno zopet v deželnem gledališču.
Nemci so namreč Slovencem milostno dovolili, da so smeli poslej igrati po — dvakrat na mesec. Dne 17. februarja 18S7 pa je gledališče pogorelo, in Danilo s tovariši se je preselil v oitalniško dvorano v Šelenburgovi ulici. Tam je dal dr. Stare postaviti mal, a prav praktičen oder. Do 24. aprila 1S92 so se vršile slovenske predstave v čitalnici, dne 29. septembra istega leta pa je Danilo prj slovenski slavnostni otvoritveni predstavi Jurčičeve tragedije »Veronika Deseniška« nastopil prvič v vlogi Friderika celjskega v novem deželnem gledališču.
Toda slovenska predstava je ostala še v novem poslopju Pepelka. Smela se je v deželnem gledališkem poslopju poslopju pojaviti le po dvakrat in sčasoma po trikrat na teden. Nemški an-sambl je bil pač gospodar v gledališču dežele s 97 odstotski slovenskih prebivalcev! Šele po nepozabnih september-skih ljubljanskih dogodkih smo se smeli drzniti na deželni odbor vložiti prošnjo, naj bi se nam za sezono 1909-10 prepustilo gledališče vsak torek, čečr-tek, soboto in vsako nedeljo, tako da bi smeli Slovenci igrati po štirikrat na teden. Deželni odbor je prošnji ugodil. Nemško gledališče se je skušalo rešiti še z gostovanji v Celju, a končno se je moralo iz poslopja izseliti. Slovenci, ki smo imeli celih 17 let samo levo polovico gledališča in le dopoldne aH le popoldne oder za skušnje na razpolago, smo končno sami zagospodarili v vsem deželnem gledališču
S pomnožitvijo predstav je nastnla potreba, da imamo več režiserjev. Pokojnega A. Verovška in A. Danila sem torej imenoval za režiserja, hkratu pa j $eim jima omogočil, da sta opustila svo- 1
desetimi leti in Danilov jubilej
ji ob n ti in se popolnoma posvetila igranju.
Kmalu se je število domačih igralcev in pevcev tako pomnožilo, da so bili v drami in opereti v večini. Pevci pa so ostali, zlasti prvi solisti, še nekaj let mladi Cehi, Poljaki in Rusi. Slovenci pač nismo imeli do leta 1919 nobene operne šole... S smešno skromno podporo letnih 32.000 K smo vzdrževali ob bagatelni vstopnini (1 gld do 30 krajcarjev) dobro opero s prvovrstnim orkestrom Slov. Filharmonije, dobro dramo in dobro opereto. Sredi najboljšega procvitanja pa je padla tia gledališče morilna slana Strankarskega fanatizma in čez noč je zavladal v hramu slovenske Talije klerikalni Kino Central
Naši igralci so bili brez kruha na cesti. Že nekaj let bolehajoči Verovšek je kmalu umrl, večina njegovih tovarišev pa si je poiskala angažmanov med Hrvati. Danilo, ki je doživel od leta 1878 do 1913 že toliko gled. kriz in katastrof, pa ni obupal. Zaradi deficita 2000 kron v gledališki blagajni je doživel razburjene obč. zbore Dramatičnega društva, zaradi dolga 9.000 K. ki se je bil nabral tekom 17 gledaliških sezon, se je vznemirjalo vse naše časopisje ter so se vršili gromoviti, silno gostobesedni javni shodil Za par tisočakov so hoteli Ljubljančani imeti umetniško gledališče, prav kakor bi človek mogel za par desetič naročiti razkošen banket.
Silno komične, čeprav navidezno zelo resne krize je doživljal Danilo, a ostal je hladen. Prebil jo dobo, ko je imel 16 kron gažs na leto in je vztrajal z gažo 100 K na mesec; zato ni pobegnil niti takrat, ko je dr. Šušteršič et Comp. vrgel vse naše igralce na cesto. Z občudovanja vredno podjetnostjo si je Danilo ustanovil in zgradil v dvorani Mestnega doma sam svoje »Malo gle-dališče» in igral dalje. Ko pa mu je vojna razbila tudi to, je postal trgovec S prirojeno elastičnostjo se je kar hitro vživel v najnovejšo vlogo ter dosezal uspeh za uspehom. Umetnik na odru je ostal tudi umetnik življenja. Vsaj humorja ni izgubil nikoli in javkal ni nikdar. A še kot trgovec se ni mogel docela izneveriti Taliji ter je tudi tekom vse vojne na kmetih prirejal gledališke predstave. Nikdar ni ugasnila v njem vera, da mora Kino Central izginiti s pozorišča in da se naše gleda-išče mora obnoviti. Izdal je ob svojih stroških dve številki »The-atra«. humo-ristično satirične ter resne vsebine, samo da je vzdržal med narodom živo misel na gledališče.
Ko sem mu koncem lota 1917 zaupal načrt, kako bi obnovili naše gledališče in kako bi mu še zajamčili predvsem trdno gmotno podlago, je bil vesel in navdušen kakor otrok. In ko se je ta ideja predvsem po zaslugi bančnega ravnatelja Avg. Praprotnika spočetka leta 1918 začela uresničevati, je bil Danilo zopet prvi, ki je izjavil, da se povrne h gledališču. Nihče ni bil srečnejši na dan otvoritve našega prenovljenega slovenskega gledališča, ki smo mu dali ime Narodno gledališče, ker ga je omogočila radodarnost vseh slojev slovenskega in hrvatskega naroda, kot Danilo in tekom prve sezone 1918 —1919 ni nastopil na odru nihče tolikokrat kakor Danilo. Bili so meseci, da je igral po 26 zapored — on, šestdeset-letnitc!
A te dni praznuje jubilej: 50 let slovenski igralec! Koliko samozatajevanjj, koliko žrtev, bridkosti, koliko nehvalež-nosti in kako nično malo zaslužka in priznanja! Ne pozna ga zgodovina naše Talije od Zoisove dobe do danes zve-stejšega in vztrajnejšega igralca od
Danila. Celih 22 let nam je igral plam-teče ljubimce in polnokrvne junake, okoli 10 let elegantne bonvivane in končno zadnjih 20 let karakterje vseh vrst Z njimi se je povzpel često na resnično umetniško višino. Že od L 1893 dalje ga prištevamo med resne umetnike. Njegov Egmont, Povodnjak, Arhibald, Dolef, Obloski Tonček, kmet-starec Gruc v »Zemlji«, hlapec v »Naši krvi«, drčavi brodnik Reinhold v Halbejevi »Reki«, dr. Banka v »Nori«, Oswald v »Strahovih«, igralec v »Hamletu« itd. to so vloge, ki so naši publiki nepozabne. V njih je bil Danilo res na višini ustvarjanja. Kadar je mogel in hotel, je bil igralec, ki bi delal čast vsakemu odru.
»Pogled, mimika, kretnje, govor, maska, kostim, vsa igra tako fino premišljena, tako polna pristnega umetniškega duha ter tako izvrstno izvedena, da se ne motimo, ako trdimo, da bi tudi najbolj kritično dunajsko ali berlinsko gledališko občinstvo zasledovalo njegove prizore z napetostjo in pozornostjo,« pa je poročala »Laibacher Ztg« že 9. decembra 1883 o Danilovem »Jure-žu« v »Bisernici«.
Ta kritika pa velja še v večji meri danes, kadar igra Danilo karakter, ki ga posebno zanima. Takrat si ustvari res kra>-io masko, si izbere izvrsten kostim, se ne straši ne truda ne stroškov ter igra naravno in preprosto s toliko vnemo, da mu mora tudi najstrožji kritik priznati prvenstvo med tovariši.
Po vsi Sloveniji, marsikje na Hrvatskem in v Slavoniji ter globoko v Srbiji poznajo našega Danila kot idealnega Nestorja slovenskih igralcev. Prirejal je gostovanja z ansamblom tovarišev križem Jugoslavije, podpiral podeželske igre s kostimi in repertoarjem, zlasti pa s praktičnimi nasveti, dramatiziral je sam nekaj stvari in bil koristen, uslužen igralec neštevilnim društvom v Ljubljani in po Sloveniji. Marsikaterega nadarjenega začetnika je privedel v svoj poklic in vsi mlajši člani gledališča so imeli v Danilu vzpod-bujevalca in prijatelja. Ni čudno torej,
>
)
yt f>-
Josip Noiii kot liasan-paša, Cilka Podkrajškova kot Sofija ln Fran Schmidt kot Juran v Kukuljevičevi Igri Turki pri Sisku ali Juran ln Solija«.
da ga ljubeznivo šaljivo kličejo »papa«. Naš naraščaj nima boljšega vzornika od njega, ki je premagal najhujše zapreke in prenesel najtežje čase do danes. Kolik napredek od dobe. ko smo smeli Slovenci igrani le po dvakrat na mesec in so imeli prvi ljubimci po 16 kron gaže na leto!
Tega napredka se bomo radovali, ko bomo prr/novali Danilov 50-letni jubilej; spominjali se bomo znoja in boja, vzorov in razočarani preteklosti ter si v občudovanju Danilove vzgledne vztrajnosti zaprisegli: Le dalje, le naprej in navzgor!
Fran Govekar.
Na ulici slišano.
A.:	»Zakaj je neki današnji jubilant ostal tako prožen?«
B.:	»Pravočasno se mu je z-danilo in se je prekrstil. Drugače bi se bil Tonček že davno »iz-ceral«.
Glavni naii igralci pred 50 leti
Našega jubilarja Antona Danila je na priporočilo Vikt. Eržena in Jos. Cim-permana angažiral tedanji vodja slovenskega gledališča in režiser gospod Peter Grasselli. O njem in njegovih glavnih sodelavcih naj poročam nekoliko podrobneje!
Peter Grasselli, rojen I. 1841 v Kranju, jurist, kasneje župan ljubljanski, je igral najrajši stare gospode in v »Inse-raitu« 1. 1869 bonvivana. Bil je eleganten in bister diletamt, ki je s svojim korektnim gladkim vedenjem zelo ugodno vplival na druge. Dalje časa je predstave tudi režiral, zlasti v sezonah 1878-79 in 79-80. Bi je tudi zelo strog režiser, ki je predvsem zahteval naj igralci uloge memorirajo. Večina diletantov se je namreč zanašala na šepetalca, se ulog sploh nj učila ali pa le zelo površno; zato se je v tekstu lovila in vsak hip obtičala ali pa nerodno ekstempori-rala. Grasselli je to diletantovsko zani-karnost neizprosno preganjal. Toda uspehe je dosezal pač pri ženskah, marsikateri moški pa so uloge znali le približno. Te zanikamosti se slovensko gledališče ni moglo iznebiti prav do Ine-mannove dobe, a pojavljala se je tu pa tam celo še kasneje.
G e c e 1 j (G 8 t z 1) Josip, rojen leta 1834 v Ljubljani, bivši davčni kontrolor, je bil prav dober igralec glavnih ulog, obenem tudi več let režiser. Nastopal je pod Imenom Kocelj od 1. 1869-18S9. Kritika pa mu je očitala, da uloge nezadostno memorira. Zlasti je igral očetovske in starejše uloge. Režiser je bil od sezone 1875-76 do konca sezone 1877-78, potem od sezone 1883-84 do novega leta 1885. V sezoni 18S0-81 je bil angažiran pri nemškem ljubljanskem gledališču. Prevel je več iger, ki so jih uprizarjali v Ljubljani in po manjših odrih. Pred Borštnikom je bil Gecelj glavni igralec in režiser ter je vzgoji več dobrih diletantov. Umrl je 1. 1907 v Postojni.
P e r e g r i n K a j z e 1 j, rojen leta 1844 v Ljubljani, trgovec s steklom v Ahačičevi hiši na StaTem trgu kasneje
občinski svetovalec ljubljanski, je bil prototip navdušenega in sposobnega igralca z izredno učinkovito komiko. Znal je izvrstno karakterizirati. Bil je majhen, droben človeček, silno simpatičen in pristne, iz njegovega značaja izvirajoče komike. Glas je imel majhen, a ga je znal tudi v kupletih dobro iz-rabljaiti. Bil je izredno popularen, a pre več stereotipen v komičnih ulogah. Na tisoče Ljubljančanov zlasti one na galeriji, je izvrstno razveseljeval. Po smrti Plemenčičevi so ga vabili v Zagreb k narodnemu gledališču, a ostal je v domovini. Sodeloval je od 1. 1867-1889. Bil ie več let tudi odbornik Dram. društva. Umrl je nagloma spočetka L 1892. šele 47 lat star.
Sušteršič Julij, rojen I. 1843 v Ljubljani, je igral pod imenom Sršen že z osemnajstim letom. Po poklicu je bil pravniški uradnik. Od 1. 1867 dalje je ostal med redno sodelujočimi diletanti ter se razvil v prav dobrega igralca zla sti ostro karakteriziranih ulog in starcev. »Franc Moor» in »VVurm« v Schil-
lerjevtih tragedijah sta mu bili najvažnejši ulogi. Nastopalti je začel na idrijskem starem mestnem gledališču, nato je igral dolgo dobo v Ljubljani, a zadnje sveje uloge je igral na odru tržaškega gledališča v »Balkanu«. V Celovec se je preselil 1. 1903 in nasitopal tudi ondi. L. 190S se je naselil v Trstu in služboval v pisarni odvetnika dr. O. Rybara. Sam je prirejal predstave v Litiji in Radovljici. Znal je slikati studi dekoracije in ličitfi druge igralce. Tako je bil za gledališče zelo uporaben mož. Po svojem talentu bi bil lahko postal umetnik, a zaradi svoje zasebne službe ulog ni nikoli utegnil dovolj preučiti in me-morirati. Tako je podajal navadno le površne, a bistro zajete skice. Umrl je v Trstu oktobra 1912.
Schmidt Fran, Ijudskošolski učitelj, rojen 1. 1849 v Ljubljani, zelo sposoben igralec, je igral v letih 1869 do 1878; zlasti je bil uporaben za mladostne uloge in se je kot inteligent odlikoval koit pristen ljubimec. Bil je resen, rutiniran in marljiv igralec ter izredno lep mož. Vabili so ga k nemškemu gledališču, a je ostal svojemu poklicu zvest. Umrl je v Žireh okoli 1. 1894, kjer mu je učiteljstvo postavilo spomenik.
O d i J e v a Dragojila, rodom Hrvatica, je bila na slovenskem odru prva operno izšolana pevka. Bila jc majhna, šibka oseba. Sodelovala je kot koncertna, operetna in operna pevka, igralka in učiteljica dramatične šole leta 1868-1878.
Vojteh Valenta, roj. 1842, mag. blagajnik, je bil pevec, igralec, pevovodja in skladatelj od L 1867 dalje. Sodeloval je v veseloigrah in operetah ter opernih odlomkih, imel je lep bariton ter je bil tudi eleganten komik. Bil je med ustanovniki Dram. društva in takoj prvo leto odbornik. Umrl je decembra 1891.
Albina Brusova-Valentova, roj. leta 1S51 v Ljubljani, lesnega trgovca hči, je 'igrala od 1. 1868 do 1873 predvsem naivne in ljubimske uloge. Bila je angažirana kot stalna igralka z gažo 20 gld na mesec ter je bila zaradi svoje živahnosti in velike vestnosti pri me-moriranju ulog zelo priljubljena. Bila je tudi prav dobra deklamatorka.
Andrej Jekovec Ijudskošolski učitelj, rojen v Cešnjevcu pri Veleso-vem na Gor., je mnogo igral v dobi cd 1871-1877. Bil je velik mož z lepo brado. Nazadnje je služboval kot nadučitelj v Kamni Gorici in je umrl v Ljubljani po operaciji na vratu v bolnišnici.
Janez Sturm, rojen leta 1856 na Gorenjskem v Cerkljah, je vstopil kot krojaški pomočnik s sedemnajstim letom v gledal, ansambl, posečal je dramatično šolo in nastopal v malih vlogah, pozneje pa tudi v velikih. Režiserjem so mu bili Kocelj. Anton Jeločnik, knjigovodja pri Ferd. Souvanu in končno Borštnik. Soigralke in soigralci so mu bili: Podkrajškova, Jamnikova, Odije-va, Gusti Negrinova, Matilda Nigrino-va, Kocelj, Sršen, Kajzel in Šmidt Član gledališča je bil približno 30. ter bil od 1895 obenem garderobar. Živi še v Ljubljani.
Podkrajšek Cecilija je bila njaboljša. izredno sposobna in simpatična igralka, ki je predstavljala večinoma v vseh igrah glavne uloge. »Njena kipeča in vendar tako naravna igra si je.v hipu pridobila srca poslušalcev,* je pisal kritik «Slov. Naroda« o njeni «Lowood-ski sirotb. Igrala je redno od 1. 18/0. do 29. aprila 1877. Bila je prva slovenska heroina, zlasti dobra v tragičnih ulo gah. Umrla je 1. 1879. baje na nalezljivi bolezni. Njena naslednica je bila Avgusta Nigrinova, kasneje prva igralka beograjskega pozorišta, ki je umrla 1. 1908. na Silvestrovo.	Fr. G.
300
Peslano
V odgovor na »Poslane® g. dr. Mihajlo Martinoviča iz Bjelog Polja, priobčeno v a.Iutru® z dne 19. t m., izjavlja podpisana tvrdka L. Ornik v Mariboru sledeče:
Podpisana tvrdka vpošteva vsako utemc« Ijeno reklamacijo ter bi bila vpoštevala tu, di reklamacijo g. dr. Martinoviča, če bi se bil tozadevno na tvrdko obrnil, ali pa po« šiljko brez povzetja vrnil. Poštnih paketov principijelno nc sprejme po povzetju na« zaj, ker se je že nebrojkrat pripetilo, da so vrnjene pošiljke vsebovale mesto po« slanega blaga, že porcošeno blago in v par slučajih celo les. Način reklamacije, kate« rega si je izbral g. dr. Martinovič, da v ča« sopisju našo ugledno tvrdko blati, nam ne more škodovati, ter si bomo poiskali zado« ščenje zakonitom potom. Maribor, 20. februarja 1926.
L. ORNIK, Maribor.
292
Zahvala
Podpisana se tem potom najiskreneje za« hvaljujem gospodu drju. Ivanu Benedičiču, zdravniku v Senovem, za njegovo pomoč, ki me je rešil gotove smrti ter ga vsakomur naj topleje priporočam.
iMARIJA BALOH Senovo ori Rajbcnburtftt.
Kulturni pregled
Iz glasbenega življenja
Al h. prol. Rado Kretar-
Slovenski balet
| Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama |	Začetek o b 20 url.
ja, 21.: ob 15.: «Obrt gospe NVarreno« vc.» Ljudska preditava po zn'žsnih cenah. Izv. Zvečer zaprto. (Ob pol 20.: a Deseti brat« v operi.)
Ljubljanska opera
Začetek o b pol 20 url. Sedelja. 21.: ob 15.: «Trubad-.tr« Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Ob pol 20.: »Deseti brat«. Proslava 501etnice umet niškega delovanja g. Antona Danila. Izv.
Mariborsko gledališča Začetek ob 20. Nedelja, 21.: ob 20.: »Stambulska roža«. (Kuponi.) Zadnjič v sezoni. Gostovanje g. V. Janka, člana ljubljanske opere. Pondeljek, 22.: Zaprto.
Celjsko mestno gledališče Torek. 23.: ob 20.: »Ifigenija na Ta vri d i«. Gostujejo člani ljubljanskega dramskega gledališča.
'larijonetno gledališče »Atena* v v Ljubljani
Nedelja, 21.: »Trojčki iz Damaska«. »Ljeti medved*. Prva predstava cb treh pop., druga ob šestih zvečer.
Za današnjo, nedeljsko večerno dram-Ifco predstavo, ki se vrši ob pol 2j. uri
rvečer v opernem gledališču in bo tudi pro-ilava SlMetnice umetniškega delovanja g. Antona Danila, je še nekaj iož. odnosno lož-sih sedežev na razpolago. Dobe se pri blagajni v operi.
Slovanski institut v Stras-bsurgu
BtvS lektor francoščine na ljubljanskem rseučilišču g. Lucien T e s a i ž r e, čigar delo o slovenski dvojini »bo tvorilo mejnik v študiju slovanskih narečij«, kakor piše Prager Pres se 17. februarja t L, ie pravkar obelodanil v posebni brošurici svoj članek o zavodu za slovanske jezike in tn; iž evnosti na rn<;droslovskem oddelku j »trasbourške univerze. Pod Nemčijo to mejilo, ki je bilo najbolj oddaljeno cd slovan-siva, ni Imeto stolice za slovanske nauke. Za Francijo pa !e Strasbourg najbliže slovanskemu svetu, zato se le 1919. ustanovil j.orenji inštitut, najlepše opremljen izmed vseli na francoskih tleh. Najbolje seveda le preskrbljeno za ruščino, ki nudi v blago-ilisni govoric! eno najlepših svetovnih slov-Jtcv. Domačega primerjajočega jezikoslovca (komparatista) podpira lektor ruske narodnosti. Stari slovenščini, eni najbolj arhaičnih vei indoevropske družine, se po-»veča v drugi vrsti pažnja. Nato pride če- j ščir.a in ostali slovanski jezikL Knjižnico je osiMival prof. Mazon in izpopolnjuje se z lastnim! sredstvi kakor tudi z darili. Med darovalci stoji v prvi vrsti češkoslovaško saučno ministrstvo (svetnik Špfšek), nato krakovska Akademija, proi. Arnautovič kot zastopnik Jugoslavije, češka Akad. v Prani, g. Mazon itd. itd. Tako šteje biblioteka danes nad 1300 zvezkov, od katerih so j mnogi večje zbirke aH cele serije snopi-čev. Do popolnosti seveda je še znaten ko-lak.
Vsa dela so razdeljena po modernih slovanskih jezikih: ruščina (z malo rušč.), sr-bohr. (in sloven.), bolg., češčlna (s slovašč. in lužiško srbšč.), polj. (s slovinščino. kašub. b poiab.h Poleg staTe slovenščine imaš možnost proučevati baltske Jezike (staro pruščino. litavščlno in letonščino). Pri vsak! teh rubrik dobiš cddeljenie: slovnica, pr-«.:te!ji, slovstvena kritfka, literarna zgodovina, histerija, institucije, zgod. umetnosti, lemlejepis, leksikografija. obzorniki, zbirke. Institut skuša torej dati čim širše znanje in pojmovanje celokupne slovanske prosvete. Dijaštva sicer ni čezmerno dosti, ker kriza ▼ uradnišrtvu od-iania mladino bolj v trgovino in v cbrt Nekaj je krivo tudi to. ker »povprečni Francoz« ni še dodobra ocenil delstva, da Je svetovna vojna politično osvobodila nad 30 milijonov Slovanov, k! so prej samo žrvotarill pod tulim iarnvim, i ki bodo po kakih desetih letih pokazali uspehe v vseh panogah človeškega udej-ttvovanja. Ta čas bo na Francoskem potreba precej naraščaja veščega slovanskim Jezikom.	A. D.
j—--i	--.■■ ■" i .. -—'-	l I
Vodnikovo pismo
V nebesih 20. svečana 1926 čestita družba!
Odkar ste leta 1919. obhajali stoletnico noje smrti in deloma popravili, kar ste prej nad menoj zagrešili, sem imel mir pred raz« oimi društvi, literarnimi m drugimi zgodo« vinarji: samo v šolah so se me še spominjali. Zdaj pa se je naenkrat sprožilo vprašanje, k&ko bi prestavili ljubljanske.spomenike, da bi stali prav. Tako je prišel tudi moj na vr. to. Ko so podirali zgodovinsko licejsko poslopje za mojim hrbtom, me je res bolelo srce in rajni »Jež« je imel prav. ko je v mojem imenu vzdihoval, kako se mi bo go« i lo brez tega učnega ozadja sredi ljubljan« »iih branjevk la zgovornih naših kmetic.
Toda usoda nesmrtnih smrtnikov je, da delajo x njimi po smrti, kakor se komu po« ljubi in tako sva bila s Prešernom deležna Is zelo različnih darov. Ne bo nič čudnega, da iščejo sedai za naju novega prostora, ker se na tu prvič napačno postavili. Na Slo« renskem se je le večkrat kaj takega zgodi« lo. Ravnokar čitam v »Jutru, da se tudi v Zgor. Šiški prepirajo zaradi mene hi mojega Imena pri prosvetnem društvu. Bila so pač vedno različna imen« na svetu, zato so si *udi razni IjuHje razne stvari po svoje raz« '•gali. Meni se je to zgodilo že za časa moje E» življenja, da niso vedeli, aH sem Avstri« Jce ali llirec. Živel sem v takih časih, kakor »te jih vi preživeli zadnjih deset let tn mi " 'o mogli odpustiti mojega Izprobrnjenia da bi bilo zdaj nekaterim lažje izprr« obrniti se drugič, da bi iz Jufioslovenov r*>
| Akademik P. Vinogradov
i V Parizu Je nenadoma umri prof. P. Vinogradov, član ruske Akademije znanosti. Vračal se je domov s slavnostJ v Sorbon-ni, katere častni doktor je postal cbenem z znamenitim ruskim fiziologom prof. Pav-tovom.
Prof. Vinogradov Je trikrat zapustil moskovsko univerzo, katere profesor je bil, In sicer zadnjič 1. 1910 kot rektor.
Zavrni! je tedaj policijo, ki Je vdrla v univerzitetno poslopje, o priliki neke politične demonstracije, z besedami: »Ven! Tu ni žeparjev, katere zasledovat! Je vaša dolžnost!« Na Angleškem je našel proi Vinogradov kot profesor oxfordske univerze ■drugo domovino. Njegove angleško pisane knjige: Angleška vas v XI.—XIIL stoletju. Angleška graščina in njena zgodovina so vodilnega pomena za zgodovino srednjeveške Anglije. Na Ruskem je Vinogradov zajezil enostranski vpliv nemške idealistične šole v pravni zgodovini. Sta! ie na angleškem pozitlvističnem stališču: pravo mu Je bilo zgodovinsko nastali sistem družabnih razmer. V političnem oziru Je Vinograd v veliko storil za angleško-rusko zbližanie in je bil hud sovražnik botjševikov. Bil Je osebni prijatelj T. G. M3saryka, s katerim Je deli! široko napredno prepričanje o bodočnosti Nove Evrope. Smrt Je ustavila ne-morno delovanje prof. Vin gradiva na Angleškem in v Amer ki, kier je tudi predaval. Nekdanja moskovska univerza pa ie izgubila z r.jlm ln z lani umrlim naslednkrm A. Savinom svoj »kotiček Oxforda«, k1 je toliko stori! za angleško zgodovino.
Današn?e predstave Mariionotn°ea g!e-^ai'šča v ljubljanskem Narodnem domu.
Danes, v nedelio. sta v ljubljanskem Marl-fonetnem ^'edalršču dve predstavi, obe novosti, ki zashužita splošno pozornost. Prva igra ie štirldenanka »Trojčki Iz Damaska«, k! ima za podlago znan! motiv o za-meniavaniu radi sličnostl. Gledalec ima prej ssbo kar tri podobneže. zato ni čudno, da se prod njim razvile prav zabavna zmešnjava, polna vedrosti. Pa tudi grotesknosti. De;anle trna posebno barvitost radi terca. ker se prizori odigravajo v Bagdadu. kjer žrvi mogočni kalif s svojim sprem stvem. Novost igre tiči že v tem. da nastopata mesto GaJSperia rregov brat Pantaton In Fakanaoa iz stare »Corraredie de!I'arte«. Pač pa se bo Gašper pokazal v dvodeiarck! »Uieti medved«, kjer se revežu Gašperju prikaže ce'o sam peklenšček. Prva predstava Maritonetnesa gledališča bo ob treh popoldne, druga Da ob šestih zvečer.
Italijanska sodba o Kušarievem prevodu srbskih, hrvatskih In sbveisk'« umetnih pesm'. Pred časom e izšla v ItallM knjiga Ktršarjevih Drevod-ov srbske, hrvatske ln slovenske umetne poezije. Med Srbi je zastopan posebno Branko Radičevič. med Hrvati Petar Preradovič. Slovenci se predstavljajo v knjhri s Prešernom in Gregorčičem. O knfig} poroča sedai italiianski knii-ževnl list »Ii Marzocco«. ki ocen u je prevode ugodno. Seveda ni trrei kritik priložnosti. da bi primera! prevode z origi rall. sicer bi govoril drugače.
Iz ruske literarne kronike. Ukrajinska državna založba v Rirsiji ie dala ia svetlo prvi zvezek Korotenkovih /.b.-j nh spisov Kn'isa obsega beležke iz dnevnika. Koro-lenko je pisal dnevnik 40 let in :e orf-kinil šele 40 dni pred sitrrtjo. — Rjsko državno založništvo v Moskvi ie Izdalo prvi zvzek zbranih spisov Valerija Britisova, ki izidejo v izdaji, ki io ie sam priredil /a -i>k. ter so preračunani na tri zvezke. — Založništvo »Kolos« je publiciraio kn'iga Ri:'m Aleksandra Bloka. — A'eksander Biell ie natisnil kniigo z naslovom »Odnl Iz oblta-telej carstva tene«. — Sergei Gnrodjecklj je izdal knjigo deMamacij za delavce, katerim Je napisal predgovor prosvetni komisar Lunačarskij. — Treniev ie Izdal zbirko nove! »Zabludilis«. — A. Serafimovič objavlja krrjigo »Gorod v stiepi«. — Nikolaj Nikitin. brat Seraploncrve družbe, ie izdal povest »-Polet« v samostojni publikacij*. — J. Babd. znan no svo:i. »Konarmiil«. le napisal novo zbirko novel. — Almanah »Kovš« prinaša še neobjavljene n-smi A'ek-sandra Blo':a. Slonimskega. Tihonova. V. Andrejeva ter prozo Alekseia Tolstega. Olge Foršove in V. šiškova. — Marksistična revlia »Na postu«, ki goji v prvi vrsti literarno kritiko, ie reorganizirana ter bo izhajala napTeJ pod naslovom »Na literarnem pestu«. Ves mik vodijo: L. Averbach, B. Volin, J. Libedlnskij, M. Olminskij ter F. Raskolnikov. osebm»sti izrazitega dosTtf tizma. — V Moskvi ie umrla 11. februarja mlada pesnica Larica Reisnerjeva.
stali spet Avstrijci, meni pa to ni bilo od srca več mogoče. Sto let so po šolah učili moj življenjepis in skušali zavijati resnico. Da bi prikrili idejo moje »Ilirije oživljene«, so opozarjali mladino na »Ilirijo izveličano«, ki je niti tiskal nisem. Tako sem životaril med vami kakor nekaka dvoživka celih sto let: nihče pa ni pomislil, kako težka je h-lla pot do resn:ce. Zdaj ste izkusili sami in bi bil že čas. da bi razumeli mene, mojo dobo in moje delo.
Celo moj prijateij Prešeren me je v svoji hudomušnosti pokazal od 2. strani. V ellglji me slavi kot fercisa, ki se dvigne iz zažgane grmade in
se v slavi, ko zgrudi ga smrt, pnerodi....
Skrivaj pa je imel pripravljeno puščico, kjer pravi zame:
Preoblečen sem menišec bil ki rad sem pel; še rajši pil.«
Toda Prešernu dajem v obojem prav, ker je bila njegova usoda, razen kar se tiče me« ništva, precej moji enaka. On je pel mnogo lepše pesmi nego jaz. zato so mu po smrti očitali še vse huje stvari, nego on meni Kajti to Je usoda nesmrtnih smrtnikov...
Pa pojdimo naprei. Ko so 1. 1858. vzidavali spominsko ploščo v našo hišo pri Žibertu, so me naredili za nekakega kranjskega pes« nika. Izdali so s!ovensko«nemški «'bum In skušali izbris iti iz mojega življenja moj ilir« ski greh: zato so pri slavnosti naiprej zai« grati cesarsko pesem, potem i». bil patrioti« čen £f*vor. na to so zaigrali R.itf~zny«marš in končno zapeli: Kje dom mni. Ta' rat ie bilo res treba Izpraševati, kje je naš dom, če
Leteči Holandec
Zdaj, ko ie v ljubljanski operi na sporedu Wagneriev »Večni mornar«, ne bo odveč, če nekoliko obširneje izpregovorimo o postanku tega dela velikega nemškega reformatorja moderne ope.e, ali. da govorimo v stilu \VagnerJa samega, glasbene drame.
Leta 1841. do 1S43. so bila za Wagnerja leta hude in težke krize. Skladatelj Je žive! v »motni bedi, bi! je sam In zapuščen, neprlzhan in ie neprestano sanjaril o reformah glasbe. N.iegovi zapiski Iz te dobe pričajo, kako globoka ie bila časih potrtost. ki ga ie često prevzemala. Poleti leta 1841. se Je VVagner posvetil Intenzivnemu duševnemu delu. Pripravljal le gradivo ta besedilo za opero. Malo pre} je namreč potoval po severnih deželah in se ie ustavi! v Rlg! na povratku lz Norveške. Vožnja je bila zelo romantična ln mistična. Vizije, ki so se mu porodile v skandinavskih fjor-dih. so mu vdihnile fdejo »Večnega rror-nara«. Pravljico le ču! že davno prej na Nemškem. Kar ga je posebno mikalo, da bi napisa! opero na motiv »Letečega Holand-ca«, ie bil paralelizem njegovega življenja ln Holandčeve usode. Kakor »večni mornar« je bil tudi \Vagner brez domovine, brez miru, a Je Imel globoko dušo
Kmalu je VVagner tudi doznal, da se v Parizu pripravlja neki skladate!! na obdelavo istega motiva za pariško opero. Moral se je torej žuriti. da prehiti svojega konkurenta. Vrgel se te na delo v velikem dvomu, če bo mogel obvladati težkoče in biti kos nalo^rt. katero si je zastavil. Nabavil si le klavir In ie začel delati. Na|-pre je napisal zbor moruariev. potem zbor predic. In potem Je šlo gladko naprei
»Večni mornar« ie slika mladega človeka, ki ga nemir žene po svetu. Nikjer se ne more trdno zasidrati, nikjer ustaliti. Prekletstvo mu je povsod za petami Loteva se ga domotožle. hrepeni po ženi.z eno besedo vse tisto, kar ie lastno vsakemu človeku, ki je v mladih letih dostopen razmišljanju in dovzeten za privide.
Prvič se je izvaja! »Večni rrornar« v Draždanah na Nemškem. Premijera le minila brez uspe i i a. Občinstvo se Je čutilo užaljeno in ni odobravalo novega poskusa. V Berlinu pa je že bilo drugače. Prvo de-;arrje le bilo hladno sprejeto, druga pa ie želo veliiko navdušenje. Wagner pa vendar ni niti pogorel niti zmagal. S polnejšimi delj je imei lepše, popolnejše uspehe in večjo srečo. Ustvaril je wagnerijarrekl slog, ki tiru je prinesel slavo za vse čase.
Gostovanje barltonlsta s. Roberta Pri-mož'ča Iz Zagreba bo v IjnMianski operi zopet danes v nedelio dne 2i. t. m. ob 15. uri popoldne. PrilUiMieni in odlični pevec nastopi v vlogi grofa Lune. Vloso Leonort po:e prvič na našem odru ga. Čeleta. Ravnotako ob 15. uri Dooodne bodo Igrali v dramskem gledališča Shawovo duhovito In slikovito dramo »Obrt gospe Warrenove« z go. Nablocko v naslovni vlogi. Obe predstavi sta Vudskl in so za nju cene vstopnic znatno rnJžane. Ob pol 20. uri zvečer pa ie v opernem gledališču druza proslava 501et-reice umetniškega delovanja z. Ant. Danila.
Opozarjamo na komorni večer konser. vatorPa Glasbene Matice v Llnbl anl, ki se vrši "ratri v pondeHiek, 22. ob 2f>. uri v Fil-harmonlčni dvorani. Spored obsega sledeče točke: Dvorak: Sonatina op. 100. Igra na gosli Sušteršič Vinko, Drl klaviriu Va!alo Marta. Beethoven- Sonata appassinnata. Igra na klavirju Zamik Zora. Cesar Franck: Sonata v a-duru. Igra na gosli Rime! Karel, pri klavirjo Zarnik Zora. Kot vstopnica velja spored, ki se dobiva v Matični knjigami na Kongresnem trgu in-stane 4 Din.
G. Anton Trost. Dianist na Dunaja, prire di dne I. marca t. 1. svoj koncert v Liublenl na katerem bo tzva^l dela Vit. Novaka. Jos. Suka. Rachmaninpva. Sk rja Mrva, Bala-klreva. Občinstvo opozariamo na ta koncert ki se vrši v dvorani Filharmonične družbe.
»Stamhulska roža« zadnrfi v Maribora. Ponovno ooozariamo ceni. občinstvo, da se vprizori danes, v rsedeijo zadnjič v Mariboru zabavna opereta »Sta-mbulska roža«, kjer bo gostoval v vlogi »Ahmed-bega« g. V. Janko.
»Grofica Marica« na mariborskem odru.
V na krajšem času vorlzori mariborsko de dallšče eno na bol) uspešnih operet Katma-novo »Grofico Marico«. Za Dooularnost !n ueverjetno privlačnost te operete iamči dejstvo, da še ni bilo operete, ki bi se kakor »Grofica Marica« v enem ln Istem gledališču na Dunaiu igrala Drek o sedemstokrat pri vedno polni hiši. Ta redek iuMlej more
sni ga zastrli s takšnimi ' 'jimi zavesami Prcšern je takrat pokal od smeha, ko je po» slušal to i"-^dno mešanico in zdelo se mi Je. da je bilo v njegovem pogledu očitanje, češ: »Vidiš, zakaj nisi sprejel pokore za svoj greh- sedaj ti očitajo, da si se zmotil! Meni se vsaj to ne more zgoditi, da bi ime slavili s cesarsko pesmijo in Radezkv«maršem«.
Dokazoval sem mu, da je bi! moj namen delati za narod in čakati boljš h ča^ov. on pa je samo resno pokimal. Potem je bil zo« pet nekaj časa mir. dokler se ni spomn:l na« me slavni dr. Sulfurij l 'drihovič, ki je doka« zal v svojem duhovitem govoru, da sem brez verec, ker sem v svojem »Vršacu« zapisal: Pod velikim tukaj Bogom breztelesen bit' želim.
Dr. Udrlhovič je govoril sicer ironično in je napravil am nebeščanom veliko veselje — toda takrat smo videli, kako se da na sve tu vse zavjiati tako, kakor komu kaže. K sreči je podal par zgledov tudi iz Slomško« vih pesmi, da so mogli prav razumeti tudi tisti, ki so bolj trde glave. Kajti nasprotnik dr. Udrihoviča. ki je bil sam dr. Mahnič, je bil gotovo tudi v mojih pesmih dobil kaj brezverskega in pregrešnega, kakor se je to zgod'!o pri Simonu Gregorčiču.
Hvala Bogu, da sem bil takrat že mrtev in je gotovo mislil o meni po latinsko: de mortins n?! n!si bene. Ampik zda i mi fe dru gič preti nevarnost, da bom prišel med brez verce!
Ustanovili ste družbo z mojim Imenom in me n:ti vr>ra5a!: niste ra pooblastilo. 7daj sem vam pMi tr':o. Vakor Stritarju In L"v« stiku, ko sta izdala Prešernove pesmL Saj
doživeti le delo. ki — v tem slučaju kot opereta — vsestransko zadovoljuje. — Tudi na •rraržborskem odru obeta biti »Grofica Marica« nadvse privlačen operetni komad, kajti uprava se ni strašila gmotnih stroškov tako da bo »Marica« zanimiva tudi s te stra ni. Zlasti bo zanimala koreografija. V tej opereti bomo namreč prvič videti na našem odru najnovejše moderne plese. Režira <>De-retni rešiser Kurt Bachman kot gost. Dirigira g. A. Herzog. — Naslovna vloga je v rokah gdč. Lube.eve. njen partneT bo g. Bratuš. Dalje bodo nastopili v večjih vlogah še gdč. Kovačičeva in gg. Harastovlč. Ur-valek itd.
Stoletnica prve češke opere v Pragi,
Historično Stavovsko gledališče v Pragi ie prošle dni uprizorilo prvo češko opero «Piskrovez». delo komponista F. Škrou.pa. znanega skladatelja češke narodne himne. Premijera opere ie izzvala Dred sto leti v Pragi vel^ansko navdušenje. Glavno ulo-go je pel tedaj sam skladatelj, predstavi pa so prisostvovali tudi Palacky, ČelakovskI in Tyl. Letos je opero naštudlral tn dirigiral ravnatelj Narodnega divadla O tok ar Ostrčil. Jubilejna predstava je bila zelo slavnostna. Uvodno predavanje o delu ie irre! češk! muzifcolog dr. Ne edlv. Ni gov vzklik cSlava prvim« ie občinstvo burno ponavljalo. Opera je bila sprejeta s toplimi simpatijami. «Piskrovez» priča lasno o Mozartovih muzikalnih vplivih, kar ni čudna če pomislimo na ulogo Mozarta v Pragi, kier ie skladatelj osebno dirigira! pre-mljero svojega »Dona Juana« baš v Sta-vovskem gledališču.
Velik uspeh iusoslovenskeea pevca v Parizu. Pari<ka »Comedla« poroča o gostovanju tenorista g. Petra Raičeva I ubirrca zagrebške operne publike v Parizu. Raičev ie nastopil v Verdijevem »Rigolettu«. Pel je vlogo mantovskega voivode in ie dosegel ta ko velik uspeh, da te moral večkrat ponavljati arijo »Ženska le vara nas«. Take ponovitve so v pariški operi ze.o redki dogodki.
Mollnarl kot dirigent slovanskih kompozicij. Italijanski kapelnik Molinarl bo dirigiral na letošniem sokolskem zletj v Pragi Smetanov cikel -Mrva domovini« In Dvorakovo »Stabat Mater«. Oba deli do izvajala praška Filharmonija, v pevskih točkah pa bo sodelovilo d^š^vo »Hlahnl«.
Koncert s četrtlnsk'ml toni v Berllmi. Dne 16. febr arja se ie vršil v prostorih berlinske Singakademi e Drvi koncert skladb s četrteinskimi toni. Izvaiala so se dela. ki so vzbudila veliko senzacijo. O četrtinskih tonih je imel predavanje prof. Aloizij Haba. nato pa ie svira! Ervln Schulhoff koTpozi-clie skladateljev Habe. Ponceia In Kubina.
150. predstava Straussovega »Rosenka-valierja« na Dunaiu. V dunaiski Državni operi se ie vršila prosil teden 150. predstava Straussovega RosenkavaMera. v katerem ie nastopil Devec Rikar Mavr v vloei Ochsa Lerchenaua. S to predstavo ie vzela slovo od Dunaja znana pevka Gutheil-Scho-der eva. ki ie pela z velikim uspehom vlogo Oktaviiana.
Japonska »Madame Butterilv« na Dunaju. Ravnateljstvo Voiksopere na Dunaju ie angažira'o slavno 'aponsko operno pevko Teiko Kivo za naslovno vlogo Pucclni-ieve opere »Madame Butterflv«. Pevka nastopi v tel vlogi na Dunaiu dvakrat, dne 2. in 3. marca.
Bivša član-ca petrograjske Carske opere na Duna'u. Dne 2J. in 24. t. m. ho gostovala v dunajski Volksoperi bivša članica Carske opere v Petrogradu. koloraturka Lidija Lrp-kova. poznejša pevka Velike onere v Parizu in Metropolitanke v Newyorku. Pela bo prvič v »Traviati«. drugič pa v »Sevilskem brivcu.«
Ruske glasbene novosti Ruski skladatelj S. Prokofjev je napisa! novo opero •Ognjeni angel» po Istoimenskem romanu Valerija Br usova. Dejanje opere se vrši na Nemškem v 10. stoletju. Vsebina dela pred-očuve obsodbo čarovnice ln nien sežig na grmadi Med osebami nastopa tudi doktor Faitst. ki ga te pa Brjusov na podlagi virov naslikal čisto drugače kot Goethe. »Ognjeni angel» se bo prvič izvajal v Berlinu. Nemci pripravljajo tudi Prokofjeva opero »Ljubezen treh pomaranč«, ki se le že Izvaiala v Lfpskem. Istočasno se obeta tudi Stra-vinskega «Slavec» s pevko Swogiinovo v naslovni ulogi.
Dirigent Muck pozvan v Berlin. Berlinska Državna opera se pogaja glede angaž-mana z dirigentom d-nem Karlom Muckom. Muck bo gostoval na aneažman meseca aPri la in bo dirigiral Wagnerjev »Prstan Nibe-lungov«.
Fiirstw3ngler v Newvorko. Glasovitl dirigent Furstvvangler ie dirigiral pred kratkim v Newyorku (Carnegie Hali) koncert na katerem se ie Izvajal Beethovnom »Kgmont« Mozart in Brahms. Slednji je bil na sporedu s »Četrto sirrifoniio«.
veste, kiko je Prešeren takrat pisal pisma iz Elizija. Tako s« god: nam nesmrtnim smrt nikom. Prešeren mi je zopet pomigaJ češ: A' vidiš? Piši jim. kaj sodiš o tem!
Sel sem po nebesih in premišljeval. Kar srečam sv. Hermagorja, ki mu pravimo po domače Mohor. Jaz sem imel »Jutro« v ro« kah, on pa »Osservatore Romano«.
«No,» pravim, «kdo bi si mislil, zdaj sva pa konkurenta postala.*
»Zakaj.« pravi.
»Tam v Ljubljani so ustanovili Slovenci mojo družbo in »Slovencu« baje pišejo, da je fc> družba naperjena proti tvoji druž« bi.«
»Proti moji družbi? Saj jaz nisem Slove« nec» je reke! sv. Mohor, »in takrat ko sem bil jaz tam doli, še Slovencev nI bilo na Slo venskem.«
»To je le res, ampak Slovenci te vkljub ter u zelo častijo in so po tebi krstili drui. bo, ki Izdaja knjige za ljudstvo.«
»Slišal »em nekaj o tem.» Je rekel «v. Mo« hor. »No, in kal poten?«
«Zdaj p* pravijo, da je samo tvoja drui« ba prava, moja je pa brezversk«.«
»Nemo p<x>pheta in patrla,« je zagodrnjal Mohor lo je hotel Iti svojo pot.
»To je že res. to »em skusil že dostikrat.« sem mu rekel. «ampak jaz bi zdaj rad vedel, kaj na-' storim.«
«To is vsekakor velika čast za te, da te je narod postavil, na tako častno mesto, sai si dovoli delal In trnel zan',» je rekel pobožni Mohor m poglad'1 brado. »Meni s trm prav tv* nr škofl iteš: kakor vid;š. se z« nimam za drug* reči«, ia le pokazal na
V.
Tretja Slovenka, ki se je posvetila visok! plesni umetnosti. Je gdčna. Rut Vavpotlee-va. Plesno umetnost je začela gojiti z enajstim letom. Začela se je uriti v baletni šoli g. Pohana, Istočasno pa se je učila tudi pri ge Poljakov! Po odhodu obeh je obiskovala šolo baletnega mojstra Poggiolessija ter končno g. Trobiša. Ves čas je nastopala kot članica baletnega zbora na našem odru. Ze v početku ie pokazala veliko zrrrisla za baletno umetnost ter kmalu plesala krajše in laž e vloge, n. pr. v »Copelliil«. »Kraljici lutk«. »Od bajke do bajke«, v »Sanjah«, »Labodje jezero«. »Šeherezadi«. Itd. Plesala je tudi v številnih operah, n. pr. »Car-men«, »Prodani nevesti«. »Lakmč«, »Mig-non« itd. V glavnem goji gdčna. Vavpotiče-va klasičen balet ter si te osvojila veliko rutino in tehniko. Vežbala pa je v privatnem študiju plastično ritmične vaie ter poskušala ustvarjati tudi v moderni smeri svobodne plesne umetnosti na muztkalno kompozicije Cajkovskega. Grl ega, Chopina in našega Sker anca.
V	trinajstem letu Je začela javno nastopati ob raznih koncertnih prireditvah v Ljubljani, Novem mestu ter v ljubljanskem opernem gledališču, kakor tudi v Celju, Mariboru In drugod. Kot eno izmed najbolj talentiranih članic našega baletnega zbora jo i« poslala gledališka uprava v Pariz, kjer študira klasičen balet ter karakterne plese pri ge. Goncarovl slavni pedagoginji plesne umetnosti Obiskuje nadalje rudi tečaj za mimiko pri g. Makovskema. plesalcu mi-mično - plastičnih plesov. Tekom študija j« nastopila v Parizu na raznih koncertih akademikov ter nedavno na francosko - srbsko - romunski svečanosti v Namesu. Seda! študira serijo plesov na podlagi narodnih plesnih motivov po glasbi naših modernih komponistov.
Resi gdčne. Vavpotičeve so aH povsem baletnega značaja, ali pa bazirajo na narod«-nih ali eksotičnih orijer.talskih motivih. Njeni orljentalskl ples! so močno dekorativnega značaja, tu Imaim posebno v rr.islv, »Indijski ples«. Za moderno smer svobodne plesne umetnosti pa ni pokazala gdčna. Vavpotičeva globljega razurrevanja.
Dalje se 'C posvetila plesni umetnosti gdčna. Metoda Vkhnarjeva. Prvotno je obiskovala praški konzerva torij, kjer se ie seznanila z Dalcrozejevo metodo ritmične gimnastike. Da pa se povsem osvoji. Je odšla tudi ona v Hellerau. Od tam ie prišla v šolo Mary Wigmanove v Draždanah.
Gdčna. VVidmarjeva je v Ljubljani nastopila prvič letos pozimi o priliki Silvestro-vega večera LnJblj. Sokola. Z ozirom na neprikladnl prostor ni mogoče pisati o n enih plesih s strogostjo, ki bi odgovarjala samostojni plesni produkciji v koncertni dvorani aH opernem gledališču. Vendar je bilo videti tudi v teh plesih globoko razumevanje plesne umetnosti, razvit rttmičn! čut ter izrazit temperament V Izražanju jc gdčna. Vidmarjeva eksipreslvnega značaja ter močno individualna. 2e lz njenega prvega nastopa se čuti. da bo hodila svoja pot* moderne plesne umetnosti.
Kot peta Slovenka je pričela s študijem plesne umetnosti gdčna. Olga Košarjeva in sicer tudi pri Mary VVigmanovl Po dovršenih študijah elementarnega znanja modernega plesa je odšla v London, k er se J® povsem posvetila plesu. Sedaj nastopa po raznih centrih Evrope z velikim uspehom. Zal, da nimam o njenem razvoju, njeni umetnosti in uspehih točnelših podatkov, da bi ž njimi javnost pobiižae informiral
Poleg navedenih je študirala plesno umetnost na Dunaj« še gdčna. Severjeva lz Maribora, toda nadaljnl rezultati njenega študija ml žal niso znani.
S tem bi bilo zakl učeno števflo zastopnic slovenske plesn« umetnosti. Priznati s« mora. da le njihovo število z ozirom na kratko dobo razvola veliko hi uspehi povsem zadovoljivi Želeti le. cla bi slovenska publika njihovo stremljenje cenila, podpirala ter posvečala tej panogi umetnosti več pozornosti, priznanja in ljubezni, katere potrebuje umetnik v prvi vrsti, posebno ra v mladosti, ko se razvita.
V	zadnjem članku o »Slov. baletu« čitaj pravilno »najmlajša« gdčna. Kirboso-va. Naj blagovoljni čitatelji vzamejo to korekturo na znanje.
Osservatore Romano. »Mislim da se raz« umeva. Jaz sem po vaših krajih še pred va« Sim prihodom razširjal sv. vero in zato sem prišel sem gori. ti pa si širil nekako prosve« to, — ali kako to imenujete — pisal si slo« venske pe«mi in izdajaj slovenske knjige, pa si tudi sem prišel, to se pravi: vsak naj se po svoje zveliča. Bog je dal vsem prosto« ra v nebesih in na zemlji Pax tecum. pa mnogo uspeha ti želim pri tvoji družbiU Tako sva se razšla.
»No,« sem si mislil, adeako je stvar hitro pojasnjena, da ne bo spet zavijanja in dvo} ne razlage«. Tako sera se vrnil k Prešernu.
»No, kaj je rekel?« me vpraša France. »Nič. Pravi, da je za vse dovolj prostor* * nebesih in na zemlji.«
»Vidiš,« pravi Prešeren, o svetniki se So da govoriti, ampak oni tam doli so od veka« m-j do vekomaj ravno isti. Za mojih časov to se repenčili nad »Cbelico«, zdaj, ko n) drugače, me časte in napadajo tvojo družbo. Sicer pa saj d Jih izkusil, ko si bil doli med nilmi!«
To vam sporočam in pristavljam: Vselej sem felel slovenski jezik črden narediti Dal sem Slovencem Veliko Pratiko ln vse, kar so rabili za izobrazbo In zabavo, in takoj hi početka sem povedal, da smo vsi nepopolni In da bodo naši nasprotniki vsaj imeli ka| popravljati in hr-isiti. Vi ps nadaljujte, kjer smo mi začel! in pazite, da se bo izpolnila kar sem rekel:
En zarod poganja, prerojen, ves nov.
Valentin Vodp/k.
Sokol
V Prago!
Severnim bratom roke in srca.
Bratje in sestre!
Iz veličastnih hramov impozantnega Tyr« levega doma doma v zlati slovanski in so« kolski matuški Pragi prihaja bratski po« ziv na VIIL vsesokolski zlet, ki ga prire« ja Češkoslovenska Obec Sokolska, a smo ga mi jugoslovenskl Sokoli proglasili tudi za svoj zlet.
Bratje in sestre v češkoslovaški zemlji, fci nam je rodila Tyrša in Ftignerja, pri« pravljajo svoj in naš z!et v ogromnih di« menzijah, ki bo po svojih podrobnostih in v svoji celoti najveličastnejša manifestaci« ja slovanskega Sokolstva, kakršne doslej še ni videl kulturni svet. V znamenju so« kolskcga bratstva se združi v bližini Bele gore nepregledna množica pripadnikov so« lcolske misli z vseh zemelj, da pokaže za« Btopnikom vseh narodov sveta svojo šte« vilčno moč in nepotvorjeno sliko svoje no« tranje sile in discipline. Ob Hradčanih se v zletnih dneh utabori slovanska sokolska narodna vojska — ta vidni izraz slovanske tvornosti, neizčrcrae deloljubne volje in najčistejšega, za vsako žrtev pripravljene« ga domoljubja.
In v tem mogočnem vsesokolskem tabo« ru bodo ponosno in zmagoslavno vihrale tudi nacijonalno»državne barve naših jugo« slovenskih sokolskih praporov, naša slad« ka beseda se bo glasila, pesem naša bo svi« rala, naša srca bodo* plamenela v ognju sokolskega bratstva, globine naših duš se bodo pogreznile v brezdaniost. ker jih bo« mo napolnili z novim navdušenjem in po« uzdajno vero v zmagovitost Sokolstva in Slovanstva.
V Prago se napravljamo na pot z vsem kar imamo in zmoremo doma najboljšega: evoi naraščaj povedemo tja, svoje članstvo in slavno našo vojsko. A vsak, kdorkoli pojde z nami in pod našim imenom v Pra. go, ime za kažipot visoko in edino zapo. j ved. da bo vsak poed'nec predstavnik na« že države in naše nacije, da je ves uspeh naše ckspedicije odvisen od njega same« ga, da bodo oči vseh stotisočev obrnjene le nanj in da bo sodba, izrečena o nas vseh, temeljila na moralni in fizični ..akovosti poedinca. Glej nase, čuvaj čast vseh in misli na domovino.
Plemenito hoten ie vseh bratov in sester, vsca našega naraščaja in vse naše vojske, moralnost in pripravljenost celote naj se osredotočijo v mišljenju, kretanju in govo« ru vsakega posameznika, da bodo naši usnehi, zlivajoči sa v slavo domovine, do« zoreli sad dela in sposobnosti vsakega po« edinca.
Od vstopu v zletno leto vas, bratje in sestre, bratsko pozdravljamo s pozivom na delo. s pozivom na požrtvovalnost, s pozi« vom na zmagovito pot s slovanskega sokol« ekega juga na slovanski sokolski sever. Bi« lo srečno, zdravo m uspešno. Vse, kar ho» čemo, :e odvisno od nas samih.
Domovini — zdravo! Starešinstvo Jugoslov. Sokolskega Saveza.
VII, glavna skupščina JSS
bo v nedeljo dne 14. marca ob 9. dopoldne v Djaikovu z nastopnim dnevnim' redom: 1. Poročilo starešinstva JSS. 2. Poročilo sa-vezmega T. 0. 3. Poročilo blagajnika in go-spodara o računskih zaključkih in o proračunu za leto 1926. 4. Poročila statističnega, prosvetnega in zdravniškega odseka. S. Poročilo preglednikov računov. 6. Volitev starešinstva JSS. 7. Volitev preglednikov rača-nov 1n čla-nov savezrega razsodišča. 8. Poročilo o Vili. vsesokolskem zletu v Pragi. 9. Poročilo o ahstrtnemčncm gibanju v Sokoistvu. 10. Predlogi odbora in starešinstva JSS. 11. Predlogi žup. 12. Odobritev delovnega programa JSS v letu 1926. 13. Slučajnosti.
Vsaka žtrpa pošlje na glavno skupščino na vsakih 500 članov po enega delegata, ki m-ora fmeti od žiroe izstavljeno legitimacijo. 2upe morajo vsaj 14 dni prej poslati JSS. imena svojih delegatov. Za prenočišče je treba javiti imena de'egatov Sokolskemu društvu v Djakovem. Predloge morajo poslati župe vsaj 14 dni pred skupščino starešinstvu JSS.
V soboto zvečer ob 18. uri bo zairpn! sestanek delegatov.
Kandidatski odsek, v katerega imenuje vsaka župa po enega zastopnika, bo imel svojo sejo v soboto ob 21. uri.
Seja zbora župnih načelnikov bo v soboto dne 13. marca ob 8. uri dopoldne v Djako-vu. Dnevni red: 1. Poročilo načelnika, odnosno n/egovega namestnika. 2. Volitev načelnfka in treh namestnikov ter načelnice ln treh namestnic, dalje volitev Izpitne komisije za savezne prednjaške izpite. 3. Slučajnosti.
Popoldne ob 3. bodo praktične poskušnje vseh vaj za praški zlet. Župni načelniki ln fupne načelnice oziroma njih namestniki in namestnice naj prinesejo s seboi telovadno obleko, da bodo lahko vadili zletne vaje. Načelniki in načelnice. ki hočejo prenočiti v Djakoem, naj se javijo imenoma sokolskemu društvu v Djakovem.
Vlak Iz Ljubljane odha:a za sejo zbora župnih načelnikov 12. marca ob 17. in pride v Striživoino - Vrhpolje 13. marca ob 2.43. od tu v Djakovo z vozovi. Za delegate glavne skupščine odhaja vlak iz Ljubljane 13 marca ob 8.36 ln pride v Striživojno-Vrbpolje ob 17.24, od tu voz<io vozovi.
Savezno starešinstvo ie vložilo prošnjo na pristojno mesto za polovično vožnjo delegatom, ki se udeleže glavne skupščine, in sicer z veljavnostjo za štiri dni pred skupščino in za štiri dni po skupščini.
Kot zastopraka ČOS. se udeležita skupščine starosta COS. br. dr. Josip Schreiner ln namestnik staroste br. Vincenc Stčpanelc.
Sokolsko društ\"o v Stražišču je izvolilo na svojem V. rednem občnem zboru sledeči odbor: starosta br. Jakob Bajželj mL, na. mestnik Leo Matajc, tajnik Leopold Zrim« šck, blagajnik France Ješe. načelnik France Benedik. gospodar Anton Križnar, predsed. nik prosvetnega odseka Vlad. Rojina, člani odbora: Kavčič Tom„ Rant Fr., Fugina Iv., M aster! SL, za namestnike: Rozman Iv. st., Oman Fr. in Smidt PaveL za preglednike računov br. Jezeršek Iv. in Lukovšek Fran. Za društvenega delegata je izvoljen načel« nik Benedik Franc.
Protest belokranjskih Sokolskih društev. V času, ko prcganiaio Črki s krvnim na« siljem naše brate Srbe, ki tiče pod njiho« vim težkim jarmom, ker se priznavajo za Srbe, v času, ko hoče nasilni Italijan z ognjem ic mečem uničiti naše slovensko do
move in odvzeti materinsko besedo najbolj zavednemu delu našega naroda, v sedmem letu naše narodne svobode, smo doživeli v Belikrajini, da nam pretepajo Kočevarji na« še učitelje, ker so zahtevali od njih »po« štovanja državnega jezika. Zato protestira« io belokranjska Sokolska društva v Crnom« lju, Metliki, Gradacu, Semiču, Vinici in ▼ Bojancih, kot narodne organizacije, proti tem nasiljem Kočevarjev. Obenem Izjavlja« mo, da bom pazili z budnim očesom na vso one, ki bi se drznili obljubljati Kočevarjem da bo zopet vspostavljen nemški pouk v šo« lah slovenske Belokrajine. Od srezke upra« ve v Črnomlju pa zahtevamo, da kaznuje krivce eksempI?rično in s tem prepreči za bodočnost podobna protinarodna in pre« drzna početja v naši Beiokrajini. «V pesti sila, v srcu odločnost, v mislih domovina.* Odbori belokranjskih Sokolskih društev.
UELIKE PRIPRAVE
za najdragocenejši veiefilm
Jadama Sans Gene"
so v polnem teku!
Kino »Dvor«.
Današnje nogometne prireditve
SK. Jadran : ŽSK. Hermes. Prvenstvena tekma jesenske sezone. Igrišče Ilirije, pri« četek ob 10.30. Nastopi med navedenima kluboma nudijo vedno interesanten boj, na peto in ostro igro, vsled česar je pričakova« ti lepega poseta. Res je, da je prošlo ne. deljo doživel Hermes visok poraz, toda v nogometu niso taki porazi izključeni uiti pri najboljših tekmah. Brezdvomno sta se za ta nastop obe moštvi pripravili, kar da« jo nado, da ne bo tekma enostranska. Ob 8.30 nastopita v prv. tekmi rezervi obeh gornjih klubov.
SK. Ilirija : ASK. Primorje. Popoldne ob 15.30 se odigra med navedenima kluboma tekma za pokal, darovan LNP«u od tvrdko Krisper. Tudi ta tekma vzbuja velik inte« res med občinstvom: Moštvi nastopita predvidoma v sledečih postavah: Ilirija: Miklavčič=Pogačar, Beltram. Herman, Tav. čar, Lado«Janez, Poduje, Oman, Doberlet, Pevalek Inke. Primorje: Erman I.«Slamič, Birsa«ZemIjak, Gaberšček, Pišek.Čamernik, Erman IL, Buljevič, Uršič, Čcbohin. Kakor se vidi, postavita oba kluba svoje najbolj, še. le Iliriji manjka Gabe, ki je momenta« no izven forme, dočim ko bo moral ASK. Primorje najbrž nastopiti brez svojega naj« boljšega branilca Jančigaja.
SK. Slovan : SK. Slavija. Slovan bo imel lažjo nalogo, vendar ne sme podcenjevati svojega nasprotnika, ki se je v zadnjih dneh ojačil s svojimi starimi igralci ki so se vrnili cd vojakov. Tudi ta tekma se igra za zimski pokal ter prične ob 13.45.
Ljubljanski nogom. podsavez je razstavil zimski pokal v izložbi tvrdke Krisper, Mestni trg.
Apel športni publiki!
Podpisani podsavez tem potom apelira na vse posetnike, pristaše in posebno na takozvane «drukerje» klubov, da pri nogo« metnih tekmah nc motijo poteka igre z ne. umestnimi vzkliki, grdimi izrazi, neprimernimi opazkami, ki gredo običajno na rovaš igraiočik moštev in fungirajočega sodnika. V nasprotnem slučaju je nemogoče, da bi igra potekla normalno, a škodo trpi le bi« stvo stvari same, šport, a še v večji meri pa ugled vseh ljubljanskih športnikov.
Ta apel naj velja posebno za težje, od« nosno ostrejše nastope med domačimi mo« štvi. Današnja tekma med SK. Ilirijo in A.SK. Primorje se bo takoj zaključila, čim b: prišlo do event. izpadov.
Nadalje se opozarjajo posetniki tekem, da vodijo pse na vrvici.	LNP.
Službene objave LNP. Popravlja so sklep glede SK. Šoštanj, objavljen v služb, objavah ajutra» z dne 19. t. m. v toliko, da bo LNP. predlagal JNS»u navedeni klub v brisanje na bazi citiranega § pods. pravil. Poleg že imenovanih rediteljev vršita pri današnjih popoldanskih tekmah rediteljsko službo LNP. gg. Zaje in Javoršek.
Kolesarski podsavez Slovenije. Redni letni občni zbor se vrši v nedeljo dne 14. marca t. L ob 9. uri dop. v Prešernovi sobi restavracije Novi svet v Ljubljani. Podsa« vezni klubi se nujno opozarjajo, da pravo« časno prijavijo delegate za občni zbor. — V soboto dne 27. t m. bo KPS. razdelil še zaostale nagrade v restavraciji Novi svet. Vsi dirkači, kateri imajo iz zadnje sezone prejeti še kako darilo, se nujno prosijo si« gurne udeležbe. Eventuclne želje ali rekla« macije naj se pošljejo odboru KPS. najkas« neje do 24. t. m., ker se na poznejše rekla« nr.aciie nikakor ne bo moglo ozirati. Uprav ni odbor KPS.
Službene objave LHP. (Iz seje u. o. dne 19. II. 1926.) Dovoljuje se igr. Babv Krisch za ASK. Primorje gl. obč. pravilni, ka JHS»a t. IV. § 10., takojšen nastop za vse tekme razven prvenstvenih. Čita se za TKD. Atena Vika Jančigaj. — Tajnica.
Jugoslovenskl Koturaški San'ez. Redna letna skupščina se vrši v nedeljo dne 7. marca t. I. doooldne ob 9. uri v kavarni «Croatia» v Zagrebu. Upravni odbor Sa« veza.
S. K. Ilirija obvešča gg. odbornike, da se vrši prihodnja in vse bodoče seje v klu« bovem lokalu v kavarni Evropa, in sicer kot običajno vsaki torek ob 20. uri. — Taj« nik.
A SK. Primorje (Nogom. sekcija.) Gar« deroba za današnjo tekmo v gostilni «Rei» ninghaus® (Valiavec). Moštvo naj bo ob 15. uri točno tam. — Tajnik I.
Uprava športnih prostorov ASK. Prit morje. V pondeljek dne 22. t m. ob 20. važna seja v klubskem lokalu. — Blagajnik.
Turistovski klub «Skala» priredi v ne« deljo 28. februarja 1926. ob 10.30 v filhar. monični dvorani (Elitni kino Matica) dru. go predavanje s skioptičnimi slikami in si« cer o Mont Blancu. Predava znani naš tu« rist g. Janko Mlakar. Vabljeni vsi prija« tel j l prirode!
Vremensko poročilo od 20. t. m.
Kranjska gora, ob 7. zjutraj: Temperatu« ra — 2 stp. C; barometer sc dviga, brez oblakov, mimo, brez vetra; sren 10 cm.
Bohinjska Bistrica, ob 7. zjutraj: Tempe« ratura + 3 stp. C; jasno, zimski šport ne« mo^oč.
Tedenski borzni pregled
Zasebni papirji brez prememb. — Majhen promet državnih vrednot — Dinar za malenkost čvrstejšL — Pariz Varšava mednarodno slaba.
Zagreb. 20. februarja
Bančni in IndustrPski papirji so osta« ta teden v glavnem na nivoju prejšnjega tedna. Zaključki so skoro vedno le v enih in istih papirjih kakor prejšnje tedne. Od Industrijskih papirjev so se največ prometall Šečerana, Trbovlje, Slavonija ln Ekspioa-tacBa.
Državne vrednote so po loterltekem žrebanju Voine škode spet zašle v mrtvilo. Promet z njimi je vedno manjši. Tečaj Voj. škode ie prilično stabHen na 278—280. Promptno trgovanje ie ori Voini škodi popustilo, dočim ie več povpraševanja za ter-minsko blago, sedaj največ za tnarc a inozemstvo išče tudi za april ter mai. Investicli sko in agrarne se trgujejo v zelo omejenem obsegu.
D e v iz n o tržišče ta teden nI bilo tako napeto kako prejšnji. Posamezne devize so zelo po malem nazadovale ves teden. Blaga le bilo večinoma dovoli In Narodni banki skoro ni bilo treba Intervenirati. Ta teden je bil tudi znatno manjši promet. V četrtek Je znašal koma! 6 milijonov dinarjev. Dinar se ie ta teden v Curihu držal. Mednarodno sta precei oslabeli devizi na Pariz in Varšavo. Varšava je slaba baje zaradi močnega nakupovanja dolariev na varšavski borzi, dočim ie Pariz slab zaradi zavlačeva nja sprejetja finančnih projektov.
V	današnjem svobodnem prometu je bila tendenca v devizah nespremenjena. Promet srednji. ItalFa ie bila zaključena oo 229.25. Newyork po 56.82. Za ostale devize so zaključene naslednie taksaciie: Dunaj 801—801.50, Berlin 1353.25—1354.75 London 276.8—276.9. Pariz blago 204.5, Praga 168.65 —168.7. Švica 1096—1096.5.
Prva hrvatska štedionica
V	ravnateliski seti Prve hrvatske Stedio-nice 18. t. m. se Je sklenilo, da se predloži občnemu zboru, ki se bo vršil 13. marca 1926. bilanco za leto 1925.. ki zaključuje s čistim dobičkom od 30.566.517.73 Din odnos no s prenosom iz !. 1924. 542.102. 91. s skup nim dobičkom od 21.108.629.64. Din
Iz ravnatefjskesra poročila se razvidi, da fe presegel blagajniški promet v mimilem ietu vsoto od 39 milišard 950 mi!ionov dinar lev. a celokupni promet 93 milijard 99 milijonov d-nariev.
Zlasti so znatno porasle hranilne vloge v minulem letu, in sicer za vsoto od 249 trilijonov dinarjev, tako da znašajo skupne vloge Prve hrvatske štadlonlce eno milijardo 62 milijonov dinarjev.
Skupna aktiva zavoda so porasla napram letu 1924. za 457 milijonov dinarjev ter znašajo skupno eno mtlBjardo 765 mllilonov dinarjev.
Ravnateljstvo je sklenilo, da predlaga obe nemil zboru izplačilo dividende za leto 1925 s 1000 Din za eno desetico, da Me 100 Din za er.o celo, 25 Din za eno četrtinko in 10 Din za eno desetinko delnice, kar odgovara 11 ena deveti na odstotnemu obrestovanju zadnjega emisijskega tečaja delnic od 900 Din., dalje, da se po statutarnih dotacijah vo tira v tečajno rezervo in pokojninski fond ter v fond grofa Kulmerja za zgradbo internata za deco nameščencev podružnic po 600.000 Din ter da se stavi ravnateljstvu za dobrodelne namene 500.000 Din na razpolago, ostanek od 571.179.58 bl sc prenesel na račun zgube tn dobička^ za leto 1926.
Ljubljanski trg
Minuli teden je bil trg dobro založen. Manj prihaja na trg ie Jabolk, dočim ie zelenjave, zlasti motovilca. vedno več. Ta teden so se jajca spričo bližaioče se pomladi znatno pocenEa. Enako ie cenejša grah v stročiu. Jabolka so v cenah prilično nespremenjena: kakovost ie že slaba. Dražji so nadalje ohrovt ter pozno in rdeče zelje.
Cer.e so bile: Meso in mast: goveje meso 15—19, telečje 17—20, svinjsko 20— 25, pljuča 10, glava 7.50—10. slanina 19— 20, mast 36—27.50, šunka 35, prekaljeno me--so 29—32, prekajena slanina 30. koštruire m«so 14—15, kozllčje 18—20, konjsko 6—S, krakovske klobase 40, hrenovke 35. kranjske sveže klobase 30—40, potoreka:ene 32 —35, suhe 67 Din kg. — P e r o t n i n a : kokoši 25—35, petelin 30—40 Din komad. — Domači zajci 10—20 Din komad. — Ribe: krapi 26, ščuke 25—30, klini 12.50 —15, pečenike 8—12.50 Din kg. — M 1 e č n 1 proizvodi: mleko 2—3 Din liter, sirovo maslo 40, ča:no 50—55. kuhano 45, bohinjski sir 36 Din kg. — Jaica- 1—1.25 Din komad. — Sadje: Jabolka 3—R. orelii 12, luščeni 35, suhe češpelie 10—12 Din kg. — Špecerijsko blago: kava 40—76, pražena 56—100. sladkor v kristalih 13.50. v kockah 15.50, riž 10—12. testenine 9—12. čad 75 Din kg. — M 1 e v s k I p r o i z v o d i: moka »0« 5.75, kaša 6—7, iešprenj 6—8, ješpren.iček 10—13, turščlčna moka 3.50— 4, tuTščni zdrob 4.4.50, ajdova moka 8—9, Din kg. — Žito in stročnice: pšenica 350—360. rž 260—290. ječmen 240—260, oves 245—260, proso 275—300. turščica 2!5 —225, ajda 300—325. fjžol 350-360, grah 400—500. leča 600 Din za 100 kg. — Zelenjava in s o č i v j e: endiviia 18—23, motovileč 15—20, radič 10—20. pozno zelje 2.50—3, rdeče 4.50—6.50. kislo 2.50-3. ohrovt 2.50—3. karfijola 8—10. kolerabe-podzeml.iice 0.75—1, špinača 15—16. paradižniki 16. grah v stročiu 15. čebula 2—3, česen 15, kisla repa 2-2.50 Din kg. — Krompir: 1.25—1.50 Din kg. — Kur-iava: premog 40—46 Din za 100 k", drva trda 160—180. mehka 100 Din za kubični meter.
Cene krmi so bile naslednje: seno. sladko. 75—R0, polsladko 60, kislo 50 Din za 100 kg.
Mariborski trg
Spričo lepega vremena ie bi včerajšnS trg precei založen. Zlastf mnogo te bilo zelenjave. Tudi 'ajc prihaja vedno več na trg in so se pocenila za 25 par komad. Drugače cene ne pokaizulejo posebnih sprememb. Slaninaria so pripeljali včeraj na trg 68 voz s 171 zaklanimi svioiami. Krompirja je bilo na trgu 16 voz.
Cene so bile naslednje: Meso in mast: goveje meso 8—19. telečje 12.50—20. svinjsko 10 50—28. salo 22—25. slanina sveža 18—25. prekaiena 26—30. mast 24. ovčje
roeso 12—15, hrenovke 32. kranjske klobase 36, konjsko meso 6—12 Din kg. — Perotnina: kokoši 35—40, pdščainci 27.50—35. race 35—40, gosi 65—70, purani 75—100 Din komad. — Domači zale i: 15—30 Din komad. — Zelenjava in sočivie: grah v stročju 14, česen 10—20. čebula 1.50—3, sveže zelje 0.75—1, kislo 2.50—3, kisla repa 2, glavnata solata 14 Din kilogram, karfijola 0.75—15, ohrovt 0.50— 2.50, endrvčia 0.25—0.50 Din za komad. — Krompir- 0.75—1.25 Din kg. — Sadje: jabolka 4—9, suhe češplie 10—12 Din kg. — Mlečni proizvodi: mleko 2.50—3, smetana 12—15 Din liter, maslo sirovo 40, čajno 40—60. kuhano 40—50 Din kg. — JaJca- 1.25—1.50 Din komad. — Mlev-skl proizvodi: moka *00< 5.50. pro-sena kaša 6, tueščična moka 3. turščični zdrob 4—5. pšenični zdrob 6-6.50 Din za kg — Kurivo: trda drva 150—180, mehka 105—120 Din kubični meter, premog trboveljski 44—48, velenjski 26—28 Din za 100 kilogramov.
Nadalje so kmetje pripei'a1i na trg 12 voz sena, 4 vozove otave in 8 vozov slame. Cene: seno 75—80, otava 70, slama 50—55 dinarjev za 100 kg.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza. (20 t. tn.) Pšenica: baška. 1 vagon 287.50. Turščica: baška, nova, 2 vagona 112.50: za marc 1 vagon 115: sremska, nova. 1 vagon 115: anril, 2 vagona 130: za maj. 8 vagonov 132.50; sremska, sušena, 2 vagona 138; banatska, nova. 3 vagoni 117.50. Moka: »2«. 1 vagon 450 Tendenca nespremenjena.
Svinjski sejem v Mariboru. (19. t. m.1) Dogon 118 svinj. Z bHžaiočo se pomlad'o je postalo tudi na mariborskih trgih živahnejše gibanje. Kupčija se boljša, cene se drže. Povprečno so bile danes cene: pra-sci 7—9 tednov stari 225—250. 3—4 mesece 250—300, 5—7 mesecev 400—480. 8— in mesecev 550—600. 1 leto stari 1500— 1700 Din. Kg žive teže 1050—12.50. kg mrtve teže 15—17 Din. Prodanih ie bilo 82 komadov.
Dunajska borza za kmetijske produkte.
(19. t. m.) Na ameriških borzah ie nastopila okrepitev, ki pa ie zopet popustila. Na dunajsko tržišče to v glavnem ni uplivalo. Notirajo vključno blago vno-prome t n i davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 39.50—40, madžarska potiska 44— 46.50; rž: marchfeldska 27—27.50: turščica: 20.25—21.25, sušena 23—24; oves domači 28—29._
—■ Proti enostranskemu objavljeni« četrt letnih izkazov hranilnih vlog v Sloveniji.
Pred kratkim smo objavi!! zaidnji lanski četrtletni izkaz hranilnih vlog pri regulativ-nih hranil, v Sloveniji po katerem so hranil ne vloge narasle za okrog 36 mili)., odnosno no v ceiem L 1925. za okrog 118 milijonov dinarjev. K omenjemu Izkazu smo takrat pripomnili, da ie popolnoma napačno, sklepati tz tega napredovanja, da ie gospodarsko stanje Slovenije ugodno, ko vendar vemo, da se ie splošno gospodarsko stanje Slovenije v lanskem letu znatno poslabšalo. Oblavljanie samo izkazov vlog pri regulativ nih hranilnicah je popolnoma enostransko in bl se morali v svrho pravilnega poznava nja gospodarskega stan.ia Slovenije objavljati tudi izkazi o zadolžitvi ter izkazi naših bančnih zavodov in zadrug, ki se pečajo z denarnimi posli. Potem bi bila s!ika pač popolnoma drugačna. Nikakor ni verjeti govo rfcam, da se ti enostranski Izkazi objavljajo v svrho dokaza, da ie Slovenija bogata dežela, nedvomno pa ta enostranost zavaja do napačnih zaključkov. Ako ni mogoče izda lati popolnih izkazov, naj se še ti delni izkazi opuste.
= Resolucija Centrale Industrijskih kor-poraci'. Zadnji zbor Centrale industrijskih korporacij je sprejel resolucijo, v kateri pro si vlado na objavi izčrpen program gospodarske politike In vseh stvarnih gospodarskih pogojev, ki jamčijo za stabilnost dinarja, češ. da bi tak program imel za posle dico zaupanje domačih in inozemskih gospodarskih krogov naše gospodarske politi ke. Prvim bi služil kot temell za delo. druge pa bi privabil, da bi plačevali svoj kapital v naši drtžavL V resoluciji se dalje zahteva. nai vlada posveča večjo Dozornost naši industriji glede izposlovanja kredita pri
Narodni banki, glede rednega Izplačevanji dolgov za državne dobave in glede drugih industrije se tikajočih zadev.
= Pomladni zagrebški sejem. Čim bolj se bliža čas otvoritve Zagrebškega poletne ga sejma tem večje je zanimanie za to p.i. reditev. Vinske razstave se bodo. kakor ie doznava, udeležili vsi večii domači vinski produceTfti in trgovci z alkoholnimi pijačami, tako da se bo posetnikom kakor kupcem nudila ugodna prilika vpoznati nuboljSa vina, kar se rili pri nas prideluje. Istotako se pričakuje, da bo letošnji avtomobilski sejem nadkrilil vse dosedan e. Cel prostor določen za avtomobile, je tako praktično urejen, da bo imel vsak interesent natančen pregled vseh najrazličnejših tipov vozil. Kva liteta kakor cena avtomobilom bosta najpo-voljnejša. Gospodarske stroie in radio-apa. rate bodo razstavile velike ameriške in evropske tvrdke. Obenem s to razstavo pripravlja uprava Zagrebškega zbora tudi razstavo več tisoč najrazličnejših plakatov celega sveta. Ta razstava bo za Zagreb posebna atrakera. Legitimacije za znižano vož njo se bodo začele razpošiljati v kratkem vsem večjim denarnim zavodom države.
—	Nov trgovinski parobrod. V sušaško luko je prispel parobrod »Žiga Kopaitič«, last Jadranske plovidibe. Prispel ie iz Trsta, naložen s kavo. a na Sušaku bo vkrca! les. Parobrod razpolaga z 876 register tonami, odnosno 2180 tonami nosivnosti in prevzame te dni plovbo na redni progi Siršak-So-lun.
= Nova banka v Vojvodini V Vršcu v Raji a tu snujejo tamošnji kapitalisti novo banko.
= Gibanje za ustanavljanje malih sladkornih tvornic. Iz Novega Sada poročajo: Gibanje za ustanavljanje maiili sladkornih tvornic. ki se »e začelo v Bačkl. Sremu in v Južni Srbiji, zanima tudi barcatske kmetovalce. Čim bosta zgraieni takšni tvornic! v Sremski Mitrovici in Sivcu. se namerava o po tem vzgledu organizirati tudi banatvki kmetovalci in začeti z akcijo ustanavljanja lastnih sladkornih tvornic.
= Tovarna impregniranega platna v Žalen. Kakor poročašo, se bo v Žalcu v Savinjski dolrnl ustanovila tovarna impregr.i-ranega platna, in sicer se bodo priredila za tovarno poslopja nekdanje žalske pivovarne. ki že dolgo let ne obratuie. Tovarno bo ustanovila stara dunajska tvrdka Elsin-ger & Comp. v zvezi z neko jugoslovensko skupino, s katero ie nedavno zaključila zadevna pogajanja. Nova tovarna bo izdelovala Izključno impregnirano platno.
= Carinski dohodki pri centralnih carinskih blagajnah so znašali v III. dekadi januarja t. L 42,872.257 Din. Skupno od 1. aprila 1925. do 31. januarja t L so znašali ti dohodki 1,554,982.898 Din.
—	Dobave. Direkcija državrrfh železnic t Ljubljani sprejema do 9. marca ponudbe za doibavo 1700 kg steklarskega kleja ter za dobavo steklenih plošč Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: 24. t. m. pri Intendantari Dravske divfzijske oblasti v Lmbljani glede dobave 500.000 kz pšenice: 19. marca pri direkcij! državnih železnic v Zagrebu gleda dobave 9. kom. kompletnih izogibališč. — Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in Industrijo v Ljubljani na vpogled.
= Trgovinska pogodba med Madžarsko ln Francijo je po vest! iz Budimpešte stopila v veljavo 21. t ro.
= Za uvoznike v Grčiio. Ministrstvo inozemskih de! poroča, da je sporamrm o provizoriju na podlagi največje ugodnosa med našo kraljevino in Grčiio podaljšan dr 31. marca t L
CURIH. Beograd 9.125. Berlin 123.62, Newyork 519.25, London 25.26125. Pariz 18.55, Milan 20.875. Praga 15.37, Budimpešta 0.007280, Bukarešta 3.22, Sofija 3.75. Varšava 65. Dunai 73.0875.
TRST. Devize: Beograd 43.60-^3.80, Dima1! 349—353, Praga, 73.50—73.80, Pariz 89—89.75. London 120.80—121, Newyork 24.77—24.87. Curih 478—4S0. Budimpešta 0.0347—0.0351, Bukarešta 10.50—11, valute: dinarji 43.25—43.75, dolar?. 24.70—24.S5, 20 zlatih frankov 94—97, zlata lira 478.47.
Deviza Beograd: v Londonu (opoldne) 276 v NewyorIcu (zakliučno 19. t m.) 1.76 ia pet osmank.
¥ semensko
Heteoro'ošld zavod v Ljubljen). 20 februarja 1926
Višina barometra 308 8 m
Kraj	Čas	Saram.	Temper.	Rel.vla ga »°/o	Smer vetra in brzina v m	Oblačnost 0-10	Vrsta p 03 opazovanju	adžvine v mm do 7 ure
opazovanja								
	7.	762 3	09	97	NNE O-l	10	megla	0
Ljubljana . .1	8.	763-4	10	95	NE 1—2	10	megla	
(dvorec) j	14.	7643	88	68	S O-l	10		
	21.	768-1	66	72	N 0—1	5		
Zagreb . . .	8.	762 1	2-0	86	S\V 4—6	0		0
Beograd . . .	8.	761 0	4 0	85	mirno	10	dež	dež 0.1
Sara.evo . . .	8.	763-5	3-0	92	mirno	10		0
Skopljc . . .	8.	762 0	40	73	S 2—4	9		0
Gruž-Dubrovnik	7.	761-8	90	81	mirno	6		0
Praga ....	7.	7620	4-0	—	NVV 1—2	2		dež 3.0
Sclnce vzhaja cb 6 55, zahaja ob 17 34,
Tudi v preteklem tednu je ostalo vreme nad Evropo izredno stanovitno. Še vedno se drži nad morjem med Skandinavijo, Francijo in Plrer.e;'i središče obsežne depresije, ki vleče nase zrak od vseh strani. Zato je še vedno prevladoval južni zračni tok ter preplavljal kontinentalno Evropo z južno, skoro že povsem pomladno toploto. Seveda je na jujru in zapadu. nad južno Evropo in v Franciji ter Angliji še mnogo topleje nesco pri nas, sai so tamkaj precej bliže neizčrpnim rezervoarjem večne pomladi.
Ruski mraz, ki je pred tednom dni napravil zadnji poskus, da udre do nas preko Balkana in Karpatov, se je moral sam umakniti proti severu. Vpliv zapadnoevropske depresije je segal ved no bolj proti vzhodu; južna zračna stru-ja je vznemirila naposled celo mrzle zračne plasti nad Rusijo in jih potegnila s seboi. Jug je prevladal sredi tedna tudi nad širnimi ravninami tja do Urala, odpihal mraz proti Severnemu Ledenemu moriu. Rusiio pa preplavil s toplejšim zrakom s Crnee amoria in s Sred-
luna vzhaja ob 13'39, zahaja ob 3 36.
nje Azije. Silna zima s temperaturo 20 do 30° C pod ničlo, je nehala tudi v Rusiji in toplomer kaže sedaj le še neznaten mraz.
Vendar se koncem tedna uvaja precej šiija sprememba v vremenski situaciii nad Evropo. Depresija na zapadu, ki ie tako dolgo obvladovala vreme nad Evropo, je močno oslabela, istočasno pa je zelo narastel zračni tlak nad južno Evropo. To bi še ne bilo neugodno, toda od severa preti nov naval mraza. Nad Severnim Ledenim morjem se ie nabrala ogromna množina polarnega mrzlega zraka ter se pričela pomikati na obeh straneh Skandinavije proti jugu. V središču te mrzle zaloge, med Nordcapom in Spitzbergi, je kazal toplomer v petek zjutraj 40° pod ničlo. Po tei poti je že večkrat dospel mraz do nas; morda mu depresija, ki se drži še vedno v bližini Danske, prepreči na-daljno prodiranje.
Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Najbrže še padavine, zapadni ve-trovL

ŠIŠKA. Lanski občni zbor naših podinž-o.c CMD v Sišk! je bil živahen. S tem sta odbora dobila novo moralno silo in uspeh ni izostal. Oddali smo letos družbi lep dar m oltar — približno osem tisoč dinarjev. V torek dne 23. t m. ob 8. zvečer imata P>družniel sv>o$ redni občni zbor v gostilni StepiSu. Želeti je, da sc ga udeležilo vsi dosedanji člaiii in da pridejo tudi vsi narodni ln zavedni SiškarJL ki Je niso članL Ciar.arina, mesečnih petdeset para, je minimalna; Iz malega pa zraste veliko! Še posebno pa je ieletl obilne udeležbe od strani našega ženstva, ki v tem oziru zaostaja za moškimi člani.
ZAGORJE OB SAVI. Zadnje čase se žagarski dopisnik »Slovenca« kar naprej zaletava v vse, kar se mu zdi, da nI povsem Iderikalno. Enkrat nru je na potu otročja maškerada, ki jo Je priredila »višja družba«, potem rnu zopet ni prav, da ni polovico klerikalcev imenovanih za prisednike gerentu itd Doslej se Zagorjani niso posluževali časopisnih polemik ln so prepustili krajevne dogodliale bolj domačinom v pretres. Kakor pa se vidi, nekemu gospodiču iz strogo klerikalnih vrst le ne da žilica miru ln hoče na vsak način podkirrlti s tem, ia se spodtlka v časopisih v vsak konfln. Če misli gospoda, da se člani »Srca Jezusovega društva« na ta način pridobivajo, pestem se močno motijo. Mi bomo že poskrbeli, da naučimo Zagori ane, kako naj v bo-
doče sprejemajo Jezuitske doktorje. Opažati Je, da postaja krog klerikalnega gnezda vedno bolj nadut, odkar Je zaisedla v Zagorju stole nova duhovščina. Gospodje so hodili okrog naprednjakov za zvonove in bandere kakor medica sladki, ko pa se jim Je posrečilo dobiti vsoto za nakup, so spremenili svoie svečeniško delo na politična stran. Mi se doslej v kier. delo in njihove prireditve nismo vtikali, ako pa to želite, potem bomo obrnili vso pozornost na vas. — Ce smatrajo zagorski klerikalci nedolžno otročjo zabavo za pohujšanje, potem dvomimo o njihovem zdravem razumu. Starši »višje družbe« menijo, da imajo še vedno toliko pažnje do lastnih otrok kakor duhoven iz »Jezusove družbe«, ki sploh otroškega srca poznati ne more. Dopisnik se tudi v eni številki nad vse huduje na velikega župana, ker ni določil gerentu naj-manje polovico klerikalcev za prisednike. Pravi, da veliki župan ni povsem srečno Imenoval gerentstvo. ker se je predrznll imenovati kar pet demokratov. IVLi smo drugega mnenja. Gospod veliki župan že dobro ve, da bo pet demokratov odrinilo najmanje za 20 mežnarjev. Mlajšega demokrata pa bržkone po zaslugi sreskih klerikalnih funkcionarjev niso Imenovali za gerenta, kajti ti morajo gotovo najbolj vedeti, koliko se Je leta pulil za gerentski stol, tem bolj koliko se je sploh zanimal za gerentstvo. Novi gerent, katerega je SDS »takorekoč že vrgla čez krov« bo gotovo prav pridno izvrševal svoje posle. Veseli pa nas, da se je popravila Rancingerju krivica s tem, da se ga Je imenovalo pod-
gerentom, kajti pri zadnjih volitvah so ga lastni pristaši tudi »vrgli čez krov«. Kai se občinskih volitev tiče, smo ml tistega mnenja kakor zagorski klerikalci, da Je treba volitve čim prej razpisati. Po našem pa gerent v dveh mesecih ne more napraviti čudežev, zato ie najbolje, da pokličejo eksiupana Fajna nazaj ki gotovo dobro ve, kateri glasovi so mu pomagali do upokojitve.
IZ TRBOVELJSKIH REVIRJEV nam pišejo: Te dni je prosila neka K. O. na pristojnem mestu za nasvete, kaj storiti pri odpustu nekega njenega člana-rudarja od družbe. Organizacija Je debila upoštevanja vreden odgovor, kateremu ie pa sledila pripomba, da uspeh nI gotov pri sedanji veliki krizi, ki baje vlada v TPD. Dan za tem Je bil0 čitati o nadprodukciji premoga v Trbovljah, kjer da je nakopičenega stotine neprodanega črnega kamna, vsled česar ie družba prisiljena k redukciji delavstva. Naj Izrazimo o tem svoje mnenje. Vzroka, da preostaja toliko premoga, bo-deta Po našem mnenju le dva: Delavci so izredno pridnif kar morajo biti, keT sicer ne zaslužijo za obstanek), pa produciraJ0 preveč. Drugi, glavm vzrok preostajanja premoga pa Je njegova previsoka cena, to pa radi tega, ker družba ne varčuje tam, kjer je potreba! Pomislimo na zadnjo dividendo, poglejmo na letošnje kraljevske nagrade višiim uslužbencem, ko so dobil! poleg 13 plače in drugih nagrad še novoletno nagrado po Din 50.000 d 0 100.000 ln še več! Namesto teh izrednih velikanskih Izdatkov naj družba zniža ceno premoga, da bo mo-
gel ta tekmovati z inozemskim, pa bo šlo v denar vse, in naših ljudi ne bo treba tirat! Po 15 in več letih cd rudnika y negotovost Kaj se družbi pozna, ako vzame trboveljskemu učiteljstvu (gl. »Jutro«) brezplačni premog? Koliko bo profiti.rala, ker je vzela Hrastničanom brezplačni dovoz premoga z lastnim vlakom, če tudi je ta ali oni dobil baje včasih grudo čez mero, za kar se mu pa majejo pod nogami tla, in mu Zrozi hribovje, da ga lepega dne pod-suje — nasledek izkopavanja premoga? Gospodje, varčujte tam, kjer Je treba, ni vam treba plačevati drage »ravnatelje za šte-denje«, ki bodo odnesli enkrat težke milijone čez mejo, manj naj bo visokih nagrad, katerih ena preseza letne dohodke deseterih rudarskih rodbin, ni vam treba preganjati domačinov, pa ne dajati superdivl-dende in — šlo bo, a vaše delavstvo In njih prijatelji vas bodo blagrovali in spoštovali. Prijatelji delavstva.
SEVNICA OB SAVI. Tudi pri nas se Je vršil plesni venček, kl je v vsakem oziru sijajno uspel. Za animirano zabavo gre v prvi vrsti zahvala tukajšnjim narodnim da-lam ki so pri cvetličnih, pivskih in raznih drugih paviljonih požrtvovalno in neumorno stregle lačnim in žejnim gostom ter s tem vzdrževale veselo razpoloženje pri plesalcih in njih strogih kritikih, s katerimi se ponaša Sevnica. Čisti dobiček, 450 Din, se Je razdelil med tukajšnja kulturna društva, L j. podružnicama »Jugoslovenske Matice« in »Ciril-Metodovi družbi«, »Sokolu« in mlademu, komaj ustanovljenemu tamburaškemu zboru »Bratstvo«. Sploh je
opažad v novejšem času nekoliko več živahnega dela in manj kritiziranja in prek-ijanja med posameznimi društvi. Tako stopa tudi »Sokol« zopet na plan. Pobudo za to Je dala mladina, katera hoče dela. Delovati Je Jel zopet »Godbeni odsek«, »Dramatični odsek«, vse pod okriljem »Snkola«. Jako živahno deluje tudi stavbeni odsek, ki vedno in povsodi Išče prilike, da zbere toliko sredstev, da bo lahko zidal svoj »Sokolski dom«, katerega so do sedaj Sevni-čanl pričakovali — s prekrižanim! rokami. Videti Je, da se bliža pomlad. Kvišku torej in na delo v tej smeri — uspeh ne bo izostal!
SV. LENART V SLOV. GORICAH. Kakor vsako leto, tako je tudi letos priredil »Sokol« maškerado, ki Je izpadla v obče zadovoljstvo. Z žitnim klasijem in makovim cvetjem okrašena dvorana je bila ob napovedani uri napolnjena. Zbralo se je mlado in staro, da preživi pustno nedeljo v veselju In objemu kurenta. Ob 20. uri Je prikorakalo lepo število mask na čelu kmečka gostija z nevesto na vozu, v katerega so bile vprežene koze. Za tem se je pomikala dobra vrsta mask, med katerimi so bile nekatere prav lepe. Posebno pozornost so vzbujal! dimnikarji, skupina Turkov in drugi. Razvila se le prav prijetna zabava, ki je potekla do belega dne v najboljšem razpoloženju. Na pustni torek smo videli po trgu različne skupine. k< so s svoio originalnostjo in z dostojnim vedenjem iinponirale. Opaža se, da se vračalo zopet tisti stari predvojni časi, ko človek vsaj na pust pozabi na vse skrbi in prav je tako.
•• avtomobilskih razstav v New Vorku, BrOsslu, je bil svetovni
fIARLEY-D AVIDSON
3 in pol HP, madel 1926
ksteri nudi svojim vozačem komfort, sigurnost pri najnižji nabavni ceni. Naročite takoj, da si zasigorate pravočasno dobavo že s početkom lezlje. Na ogled pri: Generalnem zastopstvu;
O. Žužek, 1149
LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica št. 11.
OMltt
išče za tako]
stavbenika-polirja, ki je zmožen po naročilih samostojno zidati industrijske - metalurgične peči ter vešč risanja. V poštev pridejo le prvovrstne moči. Ponudbe pismeno ali ustmeno. ioza i
ni auto
velik, 40 HP, sedemsedežni Steyr, jako dobro ohranjen, malo izvožen, v izbornem stanju s kompletno opremo
Inserenti naj se javijo pod šifro „Auto 36" na upravo Jutra, \m a

C T r -s «a n g> «!f s S 13 gMBBSCaUSKMHB
Hitita in P°51l,te takoj, ko ste prebrali naš Ii>|IIIS oglas, razločno napisan svoj naslov ter
priložite tri dinare v znamkah za stroške tiskovin in poštnine — ker le tedaj je mogoče,
tb J1S zamudite bke,dnkatefo0dnudrmo
vsakomur, brez ra?like stanu in poklica, ki hoče ---Su^t; izven svojega stalnega zaposlenja tcSlUŽal Vsakteri izmed cenj. čitateljev In
č.tateijic ima svoje sorodnike in prijatelje, s katerimi se sestaja in razgovaria. Ob takih prilikah in
y svojem prostem času £ej£5
jete ze!o debičkanosno, brez vsakega napora in rizika Vse ostale podrobnosti Vam pojasni naše pismo. AUo ne priložite znamk, Vam radi velikih povpraševanj ne moremo odgovoriti. 1146
,ELKA" = LJUBLJANA, Zeljarska.
laasiBiBaaBBBflaBi
t
Umrl Je danes zjutraj, ob 7. nrf naš
preljubi sin, brat, gospod
Mirko Šuntajs j
rez. narednik
po kratki mučni bolezni.
Pogreb neoozabnega bo v nedeljo, I j 21. februarja 1926 ob 3. Iz hiše žalosti | I v Lokah 202 na občinsko pokopališče. Bodi mu ohranjen blag spomin.
Trbovlje, 19. februarja 1926.
Žalujoči ostali.
Tvornica obutve v
Niška zadruga PRODA ali ODDA
V	NAJEM svojo tvornico obutve, obstoječo v Nišu, zraven državne trtnlce v bližini kolodvora.
Tvornica je popolnoma instalirana pred tremi leti, s stroji najboljših tvornic ter obratuje s pomočjo instalirane elektrike in mote takoj nadaljevati obrat
Kapaciteta izdelave je 200 parov dnevno, pa se more v slučaju večjega povpraševanja tudi povečati. Dosedanja produkcija je bila prvorazredna, najboljše In najmodernejše obutve; prodaja je uvedena v Beogradu ln vseh večjih mestih naše Kral:evine. Pogoji so ugodni.
795-*	Niška zadruga.
V	mesccu februarju 1926.
oioaoioioiotoioioio
0 ■
o
Trgovski pomočnik
manufakturist, želi premeniti službo, najrajši v kako trgovino na veliko, najsi bo kjerkoli, nastop v teku 6 tednov. Naslov pove uprava »Jutra*.
1117 a
Tvornica čevljev ..Boston" d. d.
Beograd, Kralja Aleksandra 162
potrebuje 1070
strojne nabijate,
sabljače lesenih žebljev In štancerje za vojni posel, ali samo dobre, prvovrstne delavce, kl imajo najmanj 4 do 5 let prakse v tem poslu. Pismene ponudbe na gornji naslov.
oioiOBOioioaoaoHOBO
jiSpectrum" d. d.
Ie Kopisla, Dal® in Krstit
tvornica ogledal in brušenega stekla LJUBLJANA VII,
Medvedova ulica 38, telefon 755
67 Zagreb, Beograd, Osijek. Sredlšnjlca: Zagreb.
Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5-6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in obl kali, kakor tudi brušene prozorne šipe, Izbočene plošče, vstekle-vanje v med. Fina, navadna ogledala.
5 "ej|OT cfjoijs 'MINZVna 'Ml
° bu 3qpnuoj inajstpBiils Mizo odju -ABISp Z JB5IOI ojsaosji uisfbu a ipnj 3s eppo "epojd oupoGn iuz3]oq rpei as ifons luijotepedud iumsa z )jqo ei(SJe[|aa3 ja) [uieui3;qaj|od |ui;]|8ie||a~eo '|f|«s3 s "cu|«oBjj Bja[ojsqo jsj 0S 'euefisdA ojqog
1035.1
Obiava.
Vsako neupravičeno lovlenje rib v
revirju št. 12, to je Sava med Podnartom In Kranjem s pritoki, bomo brez izjeme zasledovali kot lovsko tatvino. S tem preklicujemo kot novi zakupniki vsa dovoljenja, katera je izdal prejšnji lastnik.
Zakupniki revirja St. 12«
1191
v Poznanja
IV«]
Poljska
_ __ od 2. do 9. maja 1926.
ZbirallšCe vseh poljskih pr dobitnih krogov. Najboljša prilika za navezanje trgovskih stikov
med Jugoslavijo ln Polsko. Za Jugoslovanske uvoznike in izvoznike edinstvena prilika. Železniške in vizumske olajšave. Brezplačna pojasnila In informacije daje gen. reprezentant R. OOLOBIOVVSKI, Ljubljana, Stari trg 19.	956-a
ikuš "
LJUBLJANA, Mestni trg IS
lzdeiovatelj dežnikov
Na drobno 1	Na debelo!
Zaloga sprehajalnih patio
Stari dežniki se nanovo nreobiece:o.
NAJBCUI im ZA KUfiJE OČI
1147 |
V najgloblji žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naS najboljši brat, stric, svak, gospod
Bernard Cescutty
trgovec
danes, dne 20. februarja 1926 ob 10. dopoldne po kratki In mukapolnl bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v ponedeljek, dne 22. februarja 1926 ob 3. pop. Iz hiše žalosti, Stari trg št. 3, na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnlce se bodo brale v farni cerkvi sv. Jakoba. Ljubljana, dne 20. februarja 1926.
Marija Herxmansky ro). Štrnbeli, Antonija Štrubel], sestri. — Fran Berzmansky, svak.— Danica, zaročenka. — Edl, Sla, Herman, Ice, Herta, Bobert, Beri, Dady, Saša, nečaki in
nečakinje in vse ostalo sorodstvo.
1140 a
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nadvse ljubljeni, predobri in skrbni soprog, oče, svak in stric, gospod
ŠTEFAN B
posestnik in trgovec z vinom
danes, ob 9. dop. v sanatoriju v Gradcu, po kratki, mučni bolezni preminul.
Zemski ostanki predragega se prepeljejo iz Gradca v Ormož, kjer se bo vršil pogreb v torek, 23. februarja, ob 15. uri iz bolnice vitežkega reda na tukajšnje pokopališče v rodbinsko grobnico.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi. Prosi se tihega sožalja.
Ormož, dne 20. februarja 1926.
glasbeni aparat je višek moderne glasbene tehnike. Predvaja ga Vam brez-obvezno, iorea
Glavna zaloga
H. Kenda
Ljubljana
Mestni trg štev. 17.
Pozor tiskarji!
Stavni stroj (Setz-masehine) s tremi ma-gadni (Dreidecker), skoro nov v popolnoma rednem stanju, se poceni proda. Litogra-ffija manjšega štila, kompletna, se poceni proda. Naslov pri Pu-blicitas-u d. d., Zagreb, Gunduličeva 11, pod .Za-7707*. 1045-a
GJGOHEHS
Otomane

afrik modroce, žimnice, kakor tudi vse druge tapetniške izdelke nudi po znatno znižanih cenah
Fran Jager, tapetnifc,
Ljubljana,
Kolodvorska ulica 27. Popravila točno in ceno
SHHHHHE!
POZOR 32 ženini In neveste!
Žimnite
matrace, posteljne mreže, železne postelje (zložljive), otomane, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan,
taretnik Krekov trg štev. 7
(poleg Mestnega doma)
SBSSBBB
"SMRT 2UUEYIMA'
Zahtevajte samo originalni „Smrt žulje-vima"! U apotekama in drogerijama 1 zavoj 10 Dinara. LABORATORIJA LAHiCO,
Beograd, Kondina 11,	6i-a
Zahvala.
Ob izgubi našega predragega očeta, starega očeta, gospoda
Lovrenca Jerina
izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo za obilo spremstvo na njega zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, rudarski godbi za ginljlve žaloslinke, zastopnikom rudarjev ter društvu ,Sokol' ln .Orjuna' za častno spremstvo.
Zagorje, 19. februarja 1926.
Rodbina Jerinova.
Zahvala.
Ob izgub! našega nepozabnega
Lovro Jerina
smo prejeli izrednih dokazov iskrenega sočutja, kar nam lajša našo neizmerno žalost.
Posebno se zahvaljujemo za zdravniško pomoč, darovalcem prelepih šopkov, prečastiti duhovščini, Sokolu, Or uni, uradnikom in poduradnikom, rudn ški godbi ter cenj. občinstvu, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Vsem Bog plačaj i
Zagorje, 20. februarja 1926.
1034 a
Žalujoči ostali.
Tužnim srcem naznanjamo, vtem znancem in prijateljem, da je danes ob 16. uri v 60 letu starosti, po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala, naša ljubljena soproga, oziroma mati, gospa
Terezija Saks
Pogreb nepozabne bo v nedeljo, dne 21. t m. ob 16. url na tukajšnje pokopališče.
Bodi ji ohranjen blag spomin.
Zagorje ob Savi 19. feWuarja 1926.
1124 a	Žalujoči ostali.
I
Sax Rohmer:
50
Rčeči
Groza trenutka, ko se je dotaknila roke moža, ki je sedel v velikem naslonjačo iz ebenovine, je bila takšne vrste, da je tudi sledeči strašni trenutki niso nadkriljevali. Te dolge, čudne roke, ki so imele barvo slonove kosti, so bile mrzle, trde in brez življenja kot roke mrtveca. Tako se je pričela groza in se je nadaljevala, a v njenemu spominu se je mešala resnica in iluzija.
s •
Nastala je popolna tema.
Rita je divje zakričala od groze in odskočila od telesa, ki je bilo v naslonjaču iz ebenovine. Čutila je, da jo zapušča zavest in da mora pasti na tla. Groza jo je bila, ko je pomislila, da je brez pcmoči in sama s Kazmo. Iskala je opore, toda ni je našla in ko je padla na tla, si svojega padca že ni več zavedala.
Zbudili so jo človeški glasovi. Nekdo je klečal poleg nje v temi in jo dvigal, nekdo, ki je govoril razburjeno in obupno toda s čudnim ginjenim spoštovanjem v svojem glasu:
—	Rita, moja Rita! Kaj so vam storili? Govorite vendar... O moj Bog, reši jo... Četudi me večno sovraži, reši jo radi nje. Rita, Rita govorite vendar. Moj Bog, usliši me, saj sem jo skušal rešiti, ubogo malo deklico!
Čutila je, da jo nekdo skrbno dviga. Ko jo je njegova roka potegnila proč od strašnega mrtvega telesa, je čutila, kako se vrača k življenju in skušala doumeti, kaj se je pravzaprav zgodilo.
Sir Lucien jo je držal v rokah, in kar ni mogla umeti, da je ta sicer tako mrzli možak tako prijazno ž njo govoril. Prijela se je njegove roke in vzkliknila:
—	O, Lucy! kar groza me je in bolna sem.
—	Hvala Bogu, da živite, je dejal naglo. Naslonite se name in skušajte vstati. Proč morava od tu. Rita je skušala vstati in se divje prijemala rok Sira Luciena. Proti štirikotni slabo razsvetljeni odprtini je naenkrat zapazila obrise Kazminega naslonjača. Prestrašeno se je umaknila in divje zakričala. Sir Lucien jo je krepko objel in ji dejal pomirljivo:
—	Draga moja, ne strašite se, saj se vam ne bo nič pripetilo.
Odprl je vrata in skozi je zasijala ona nejasna luč, katero je
videla v odprtini za naslonjačem. Sir Lucien je naglo govoril v jeziku, ki se ji je zdel kot španščina, a nanj se je usula divja ploha besed v istem jeziku.
Iz teme je prišel divji jezni krik in Rita je čutila, da se znova onesvešča Toliko pa je še videla, da je iz teme planila črna senca, ki je imela grozne, divje oči in v koje roki se je bliskal dolg nož.
Sir Lucien ni videl napada, kajti sklonjen je bil nad Rito in jo skušal dvigniti. Videla je, kako se je nož zasadil v njegovo ramo.
Potem je postalo vse temno okoli nje in strašna mora jo je začela tlačiti. Veliki zvonovi so blazno pozvanjali, sirove roke so jo vlekle za obleko in lase. Zdelo se ji je, kakor da jo premetuje divje valovje. Nebroj rumenih kitajskih obrazov ji je zrlo v oči in noži so
se bliskali v luči okroglih svetilk, ki so bile obešene nekje neskončno visoko...
SiF Lucien je stal poleg nje in jo je dvigal. In vsi noži so se zasadili v njegovo telo. Skušala je zakričati, an ni se ji posrečilo. Potem je bila spet tema okoli nje...
Kitajec se je sklanjal nad njo. Roke je imel v žepih svoje suknje in se je smehljal. Ta nasmeh pa ni bil strašen temveč prijazen. Možak je bil čudno podoben Sin Sin Waju, samo da je imel dvoje oči.
Rita je naenkrat spoznala, da leži v umazani postelji, v nizki sobi, slabo razsvetljeni in polni opijevega dima. Na mizici poleg nje so bili na krožniku ostanki jedi.
Zapazla je nekaj blestečega se in v desni roki jo je močno za-skelelo. Mislila je, da je to nož in se je grozno prestrašila.
Zdelo se ji je, da tako pretekajo dolga leta, leta agonije, ki jo je preživlja med podolgastimi očmi, plavajočimi po zraku... Enkrat se ji je zdelo, da sliši glas ptiča in domnevala je, da mora to biti papiga, ki večno sedi na palmi sredi Velike Sakare. Neko noč, ko se je ustrašila rumenih rok, ki jih je zapazila v temi, je začula globok glas, ki je govoril, kakor bi se hotel iz nje norčevati:
—	Povejte mi svoje sanje in hočem vam povedati, kaj pomenijo.
Odprla je oči. Ležala je v umazani postelji v sobi, polni opijevega
dima. Strmela je navzgor v nizki temni strop.
—	Zakaj mi pripovedujete svoje obupne povesti, je nadaljeval glas. ki se je norčeval iz nje. Hoteli ste me na vsak način videti. Tukaj sem.
Riti se je posrečilo, da je malo obrnila glavo, tako da je mogla videti del sobe.
Na drugem koncu sobe je sedela na divanu gospa Sin na kupu blazin. Dolga bambusova pipa ji je padla iz rok. V drugem kotu na divanu pa je sedel Kazma in jo gledal izpod svojih dolgih trepalnic.
36. poglavje. Sam Tuk se premakne.
Kitajsko predmestje so stražili kot še nikoli poprej. Policijsko ravnateljstvo je poslalo vse razpoložljivo moštvo in tudi agentov notranjega ministrstva je kar mrgolelo. Splošno je pri teh ljudeh prevladovalo napačno mnenje, da je vsak drugi Kitajec v tem mestnem delu majhen tihotapec opija. Tudi niso vedeli vsi, da se je v tem času plačevalo do petindvajset funtov šterlingov za eno samo pipo opija.
Oni popoldan je bilo v Londonu megleno in je obenem silno deževalo. Višji nadzornik Kerry je vlekel za vrvico razdražljivega, majhnega prepeličarja in stopal ž njim po ozki ulici, ki vodi od Temze vzporedno s kanalom v kitajsko predmestje. Ni hotel iti ob obrežju, kajti vedel je, da tam mrgoli toliko detektivov, da bi se vsakih par korakov zaletel v enega. In vendar je Sin Sin Wa nemoteno zapustil svojo hišo in izginil.
V zadnjih desetih minutah je bil prepeličar že trikrat skušal ugriznti Kerryja, in Kerry je bil živali že sit. Slednjič je pa še četrtič poskusil in to pot se mu je ta stvar posrečila, pošteno je zasadil svoje bele zobe v nadzornikovo zapestje.
Kerry je divje zagrabil žival za ovratnik, jo zavihtel po zraku ter jo vrgel daleč proč v dež in meglo.
—	Vrag te vzemi, je zamrmral, sedaj te pa iinam že dosti.
Skrbno si je sesal rano in pobral palico, ki mu je padla r.a tla.
Začel je divje kleti. Seton paša mu je večkrat tekom tega dneva poslal poročila in videl je, da ni len. Staro nasprotstvo, ki je vladalo med obema, je izginilo v oni noči, ko sta se srečala pod tako čudežnimi okoliščinami. Divje se je jezil na enookega Kitajca, o katerem je bil prepričan, da je v središču vse skrivnostne zadeve. Ob tej uri bi se bil rad odpovedal svoji službi in svoji pokojnini, če bi vedel, da je Sin Sin Wa pod ključem. Umor Sira Luciena in skrivnost, kam je izginila gospa Monte Irvin, je smatral za manj važno v tej zadevi, v kateri je igral Sin Sin Wa glavno vlogo. Nič ni tako prepričevalno učinkovalo nanj v tej zadevi kot dejstvo, da je Kitajec Izginil pod okolnostmi, ki so izključevale vsak beg.
Kerry je naenkrat začul cvilenje. Ker se je skrivalo pod njegovo divjo zunanjostjo rahločutno srce, je vzkliknil:
—	Za Boga, pa menda vendar ubogi živalici nisem zlomil hrbtenice!
Stresel je vodo s krajca svojega polcilindra in nadaljeval pot v smeri, odkoder je prihajalo cvilenje. Prišel je pred vrata male, umazane prodajalne. Na oknu poleg njih je bila tablica z napisom:
SAM TUK brivec
Prepeličar je ležal pred vrati, praskal in cvilil in ko je prišel Kerry blizu, je dvignil svoje črne oči in ga tako proseče pogledal, da bi vsakdo mogel spoznati, da je to klic po pomoči. Kerry je za trenutek gledal psa in tu je čutil, kako močno mu bije srce.
Prijel je za kljuko na vratih: bila so odprta. Stopil je v malo umazano prodajalno in spomnil se je, da je sam preiskal to hišo zgodaj zjutraj. Pes je skočil za njim v sobo in tekel naravnost v majhno klet, katero so bili zjutraj pod njegovim vodstvom natančno preiskali.
Kitajski deček, ki se je izkazal kot edini stanovalec te hiše, se je silno preplašil, ko sta naenkrat Kerry in pes planila v klet. Deček je namreč ravnokar sipal premogov prah na tla. Prepeličar je začel razburjeno vohati po tleh, kamor je bil deček umetno nasipal pre-mogovega prahu. Kerryjeve oči so se bleščale kot jeklo. Stegnil je roko in zagrabil Kitajca za lase.
—	Odpri luknjo, je dejal, ali pa ti zlomim tilnik.
Kitajec mu je zrl v oči s pogledom, ki ga je bilo težko opisati. Bil je naravnost morilen. Med tem je pes cvilč izkopal iz premogo-vega prahu kamenito ploščo, ki je imela na eni strani široko razpoko.
—	Zadnjič ti rečem, odpri to luknjo, je dejal Kerry in fantovo glavo tako potegnil nazaj, da mu je zrak začel pri dihanju žvižgati skozi nosnice.
Ko je Kerry to dejal, ga je izpustil in Kitajec se je z divjim skokom zagnal na stopnice. Toda težka Kerryjeva pest ga je zadela za vrat in odlete! je kot mrtev na majhen kup premoga v kotu kleti.
| Vsled ugodne nabave surovin smo t
znatno
cene
1104-a
in drugim
P. n. trgovce prosimo, da zahtevajo cenike, ter se |
t
Poštni predal 44.
priporočamo
M. Franzl I sinovi
Ljubljana, Privoz 10.
^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ODDD
□
□
O □
O
o □
□ □
o
o □
□
□
o □
n □
□ □ □ □
S'eci;aln6 elektro-piinska svetilke od 103 do 3000 sveč.
Za notranjo in zunanjo razsvetljavo. Zajamčena funkcija. Eksplozija izkliučena. Brez vsakega duha po potroleju. — .,PetropIin" Zagreb, Draškovičeva ulica 58. 1074-a Zastopniki se iščejo.
BCBBBIIHHBBQaB8BCaB8nBeBBBain
99
<t
Pod tem imenom sem otvoril

1028 a |
1
tovarao za Izdelovaage čafaega peciva.
Podjetja le popolnoma moderno urejeno in odgovarja vsem hlgljensklm predpisom. Izdelovale se bode fino čajno pecivo vseh vrst po primerno nizkih cenah, ter opozariam še posebej na špec jalitete za turiste In SoortniSce! — Priporočam s g cenjenim trgovcem in občinstvu kar naj topleje z zagotovilom točne postrežbe.	^
Tovarna čajnega peciva „PLANINA"	Jj
V. BOGATAJ, Jesenice-Fužine (Slo?enija).
■■B0eEaEaaHBSB2BBEfiBEE5S2MBQEB£»a
ii
//
velesejem 1926
//
Splošni veleseem od 28. februarja do 6. marca
mobilija, reklama, knjige, čevlji In usnje, tobak, umetnine i. t d. 1.1 d. Tehnični velesejem od 28. februarja do 10. marca
elektrotehnika, železo, stroji vseh vrst i. t d. 1. i d. Tekstilni velesejem od 28. februarja do 4. marca Bazstava umetne svile od 28. februarja do 10. marca
- Brezplačni »Izum - 33 1 tP 0 oopusta na ieleznicah v Nemčiji s
Pojasnila daje častno zastopstvo Sne J m ORI SI. LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 1 b — TELEFON 925
Katera gospodinja ne pozca y modro-rumene tkstl e paketiranega
Zlatoreg - terpsntincsusga mi!a,
katero je vsled čudovitega uspeta pri pranja in velike izdalnosiis ploino pril.uiljeno)
Zlatorog - terpentinovo milo se izdelaj* iz na;bol £ih surovin z dodatkom tcrpeniica, je torej tudi za najfinejše psrilo popolnoma neškodljivo! — Zia-torog-tenentinovo milo fs najboljše, najdragocenejše, zleta vredno) Da to simboliziramo in vzbudimo v nejširšh krojih zanimanje za to neprckosljivo milo, se vpreša od 1. avgusta 1925, v vsak tisočeri komad 10-irank-zlatnik, kateii se pojavi pri vpo-rabi mila. Cosedaj ss je našlo že mnogo zlatnikov.
Poskusit® tudi Vi srečo, kupite en komad
Zlaiorog-terpan-tinauega mila,
perite z njim in prepričajte st! o njegovi izvanredi kakovosti.
Morda boste tndi Vi našli zlatniki
Naznanilo preselitve!
Cenjenim odjemalcem naznanjam, da sem preselil svojo podružnico iz Prešernove ul. 26 v svojo lastno hišo
V.
Prešernova ulica št. 14
poleg mesarja Marčana.
Priporočam se še v nadalje
1017
Parna pekarna
Jean Schrey ttasl. Jakob Kavčič
"Srinr

Kdor oglašuje, ta napreduje?
[euchaiel (Suisse)
v bližini jezern. Francoščina se nauči popolnoma. — Tuji lezikl. — Trgovski predmeti — Steno-dactylo — Godba — Ročna dela
itd. Učenke se sprejemajo tudi čez oočitnice. 806	Ravnateljstvo Crii 21.
>foft k popolna 2olo$o trgovine z
f>w8J6MBBWHŽ!?*
me!, nimam z oprano ured « Mengšu
Ponudbe do 28. februarja 1926 na ,.Društvo industrijcev in veletrgovcev" v Ljubljani, Dalmatinova ulica 711 kjer se lahko vpogleda cenilni popis zaloge in oprave.	1138 «
Spomladanski 8
21. do 28. marca 1926.
Središče srednjeevropske trgovine in industrije. Najugodnejša prilika za nakup priznanih čeho-slovaških industrijskih izdeiko/.
50% znižana vožnja
na čehoslovaških in jugoslovanskih železnicah. Na avstrijskih železnicah velja za brzovlake vozovnica osebnega vlaka.
1100 i
Brezplačen vizum
zo potovanje na Čehoslova&ko. Pojasnila in legitimacije dajei
moi [01* Lio!iijona. Mm naDrezje št. 2. — teslovašlii MM, Liijasa, Mi —
H—BMBBS——BBi
———m
fiili lili, Ol i. Iiiiip i
tiavre •
58 a
samo 6 dni čez morje. Dobra hrana in pijača brezplačno.
Cle Chorgeuns Reu-nis, Sod atrntiqu8,
-a pomorske vožn e v Južno Ameriko, Avstralijo, Ar-gentinijo in Kanado. Za drj-žine poljedelcev ie brezplačen prevoz v Sao Paolo.
Tozadevna pojasnila ln vozne listke da e zastopnik
I aaBBaBMMMBMBBllMiMl^MBBM
lj " '■ " " '' - " ' " - " - ■■ " t !■ (I .. n i. J .. ;i u u ii ii u y il il 11 II II » » < J
r
Mali oglasi, ki služIjo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—.
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega snaCaja. vsaka beseda Din I •—» Najmanjši inciik Dla 10--^
jesai odsek A. S. K. *Primorie»
jaj!. da ss vrši redna
plesna vaja
..jeijo 21.	P"8*-
T£ urL - Odbor. "	4055
druženje vojnih in-■ idov, vdov, sirot
,'odrainlca v Ljubljani
iTojim članom in "j!»nicaiB, da se »ril
tedni občni zbor
fS februarji t. 1. cb
jri' dopoMn« v "liti jni Mestnega doma. — . r8,!ni član! prejmejo L,i;!i vabila po poŠti. , , ia proti Izkazilu tega
t Ji ijuiino.it »ca.kej.'i člana in članice je, ;,a občnega »bora sigur-sdsisli. — Odbor.
Otrobe
,.ijr* trednie, s vreča-) i, jot« po i'« Din kg, . v j rrste pšeničnih m Jonih mlevskib izdelkov vsako množino po rjitji dnevni ceni iranco Jir.ilengeS. Vagonska ca. ( i poseben popust. — i:«ajt» cenik io vzorce Ivjrs Nas: ran, valjčni P.adomije.	4193
Društvo »Jadran* v Mariboru
irn.lao pripravlja u vs-l »aladassko prireditev po običaju
H. Jadranska noč»
a« bo vrSila dne 8.
s s i. L v	prostorih
iolnsga doma. — Druga ;us ea naprošajo, da isti tlaa opusta vsako jrjeditev. Odbor.
801
Merkurjev pevski zbor
rtaase v nedeljo ob
ari dopoldne D 'i j D o
pevsko vajo
JmJtvenih prostorih. — lielaik.	1203
'ravijice za deco
»redo dne 24. i. m. pri-ai Ateaa v mali dvorani L'0'it. doma vf č r pravic, ki je namenjen predre šolski mladini. Gdč. annova bo prednašala trljiee, operni pevee g. ibeij pa bo zapel ljubke rcSks pesmi. Začetek ob uri popoldne. Vstopnine . pobiajo se prostovoljni ire-i; v krit;« stroškov <176
iaznanilo: Damsko kroiaštvo
Angela Radovan - Boritnar
se je preselila v Sp. Šiško, Verovikova ulica 22 (v novo hišo Ljublj. mestne hranilnice) ter se cenj. •lamam caitoplej« priporoča.
Radio-klinika
popravlja sestave, dole, slušalke in akumulatorje — Polnitev akumulatorjev. J. Goreč, Ljbij kreditna banka.	25-a II
HggBMH3BB8B8ffl
ifjzrrr: ■Mms
Auto-šola
itrokovnjaško upravo rejeraa kandidate ter jih !n izobraruje za * stojne upravljače z mo-vozili (šoferje). — \s točen in vesten, vb cotov. Dnevni ia ve-:ečaji. Dame in go-ije sprejemajo vrak Zahtevajte prospekt. i'.inčae>'?e t auto - šoli. ipeb, Kapto! 15. 253
Učitelja vijo!'ne
fteiaa v Celja. —
5"flilbe % navedbo hono-ta podružnico Jutra *3od »Vijolica*.
2990
Pekarna
dobro »dočo obrtjo, se takoj v najea. Kraj •stranska stv2r. Ponudbe prosi poslati pod značko -<hrc idoča pekarna* ra Vinico «Jutra-> v Mari-4004
.iKe
za legitimacije
■"•jo najhitreje fotograf •on Ilibšer, Ljubljana, nzorjev trg.	168
Vulkanizira
vt«>*«* g o ca i j a parna fciamzarija P Škafa? t Nja-ii. kimska cesta U
271'
Pekarna
: ▼ najem v mestu ■ na deželi. Ponudbe r.a »Jutra* pod značko pekarna*. 4216
4 T. RABIČ *>
i tiO^fc;
Trgovski pomočnik
meSaiie stroka, vojaičine prost, agilna moft, spretec prodajalec, 6e sprejme po<l ugodnimi pogoji pri tvrdki Josip ZidanSek, Sp. Hudi-uja pri Celja.	4012
Sobarica
izobražena, marljiva ia poltena, ki zna tuli nem'ko. se sprejme. — Naslov pove a;irav» «Jutra».	ae>53
Elagajnrčarka
etarejša, t prakso — dobi siužbo. Naslov po76 uprava .Jutra.,	4042
Blagajničarka. ozir. kontoristinja
se takoj sprejme. — Pogoj: perfektna strojepiska, samostojna nemška in slovenska korespondentinja, v»j»-na blagajniških poslov. — Ponudbe a navedbo dosedanje službe na upravo «Jutra» pod tuaiko «Ula-gajniiSarka S7».	4037
Postrežnica
se takoj sprejme ta dopoldanske ure. Naslov pove upravi «Jutra».	4027
Boljše dekle
aii vdova se sprejme takoj k enoletnemu otroku. — Naalov pov« »prava «Jutra> 4024
Praktikantka
s primerno tolsko itobrazbo se sprejme v večjo delikatesno in špecerijsko trgovino. Hrana ia stanovanje izven hiš«. — Ponudbe pod «Poštena 40» oa upravo •Jutra«.	4014
Prodajalka
galanterijske, delikatesne ali tnešane »troke, t večletnimi , dobrimi spričevali, po moS-' nosti s kavcijo, se »prejme. Ponudbe ua upravo «Jutra» pod »Prodajalka 1926».
4007
Tovarna papirja
iSče strokovnih moči. Cenj. ponudbe z označbo dosedanjih uameščenj ia s prepisi izpričeval pod značko «Za — 76"j8» na Publicita« d. d., Z».g?efe, Gunduličeva uL ll.	3677
Učenka
poJiena iu dobrih staršev, se sprejme v mar.ufakturno trgovino v Ljubljani. Zahteva so dovršena ineSčan-ska lola in popolno manje slovenskega in netnJkega jezika. — Obširne pi-mene ponudbe ua upravo «Jutra» |»d lifro «Visoka». SS46
Prodajalka
samostojna moč — zmotna voditi podružnico, polnoletna, poštena ic pridna, vajena delele, »e takoj sprejme. Ponudb« pod znaftko »Vestna 2492» na upravo »Jutra«.	4108
lače se uradni slusa
Ponudbe s curicaluia vita« •ia naslov. «Vera», Ljubliani, Aleksandrova £t. 8.
4126
Služkinja
pridna ia saatna, e« sprejme v Gorupovi ulci it. S, vrata S.	4203
Izurjene vezilje -
ročno vezonje 3 zlatom se sprejmejo. Ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »Zlato vezenje«.	4162
Izurjena šivilja
z večletno prakso, se sprejme za francoska dela. — Oglasi naj se 1« prvovrstna moč. Naslov pov« uprava »Jutra«.	4160
Zastopniki
se ISČejo. Pismene ponudbe na podružnico »Juta« v Maribor« pod »Stampilja*.
4207
Sprejme se učenec
ii boljše hiše » trgovino z mešanim blagom. — J. Krašovic, £aleo.	4202
Vajenca
zs pilarslco obrt išče tvaa Figar. piiarski mojster v Ljubljani, VoSniakova ul. 4 4142
Stalno službo
pri brezkonkurenčoem industrijskem podjetju dobi verzirac gospod proti kavcij! od 5f).nnn Din Cenjen« ponudbe na opravo »Jutra« pod cnnčko »Takoj 2510».
4158
Preti nagradi
preskrbin trsrovskpmu pomočniku stalno službo. — Naslov pov« uprava »Jutra* 4145
Pošteno dekle
ki zna kuhati ter bo5e opravljati tudi druga dela, se išče za dve starejši osebi. Ponudb« ca na.-lov: J. Stjepušin, trgovec v Sisku, Hrvatska. 4047
Potnika
dobro vpeljanega lo agil-cega, išče neka tvrdka proti stalni plači in proviziji. Ponudbe aa upravo »Jutra« pod šiiro »S. L.»
4098
Vajenec
za vrtnarsko obrt. oJ poštenih staršev, se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši Ivan Šimenc, vrtnar, Ljubljana, Gradišča 12. 4101
Prodajalka
vešča mešane stroke, 5SS« službe. — Gre tudi n» po-skušnjo. Ponudb« ua upr. »Jntra« pod značko »Poštenost 2375».	«879
Inteligentna gdč.
išče mesta samostojnega vodstva v gospodinjstvu ali kaj sličnega Gr« tudi k vdovcu, zlasti ke? razume vzgojo otrok — Reflektira samo na boljSe mesto v Ljubljani ali par postaj izven. Ponudb« na opravo »Jutra« pod »Odločna«.
4053
Natakarica
t večletno službo ln dobrimi spričevali išče »lu»be — Prevzame tudi na rsllun proti položitvi kavcije. — Ponudbe na upravo »Jutra» pod išfro »Poštenje 8441» 4030
Sedlarski pomočnik
ta|*etnik ia pleskar, išče mesta, če mogoč« t hrano ia stanovanjem v bišl. — Ever.t. dopise na naslov: Franc Satiler, Pekel-Poljčane.	3997

Ljubljana
'»ri	Pozor!
Popravljanje ur
djbiS hitro la ceno ® popravljeao z enolet-jamstvom? — Pri D. 'iako, strokovno izpra-: Brar, Florijanska ul. !t- S!, prsje KoroSec.
4106
Stampilje
';•■«!« 3. Petan v Mari-r.asprob glvanega ko-'''ora.	71-»
« za modernizl-rar.ja slamnikov
^^ — Sprejema molke jamske tudi v belenje .Stranje. — Oo5peli so tojdernejgi vzorci. — Stemberger-Eoi, Dunaj-' =MU ».	4100
ČevLiar. pomočnik
dobro izvežban s« takoj sprejme za boljša dela. — Naslov pov« uprava «Jutra» 4104
Služkinja
za vsa dela, ki ina tudi nekaj kubati, se išSo k ugledni obitelji brez otrok v Splitu. Ponudbe je nasloviti ni tvrdko: R. Bur.c in drae. Ljubljana I, poštni predal 83.	4111
Vrtnarja
samskega stanu. veSčega v obdelovanju zelenjavnega in sadnega vrta sprejmem takoj v službe. Hrana Ln »tanovaoje v hiši. — Eventualno oddam zele-ajadne vrtove in cvetlič-njak v najem. Najemnik je lahko oienjen, toda brez otrok. Stanovanje, obstoječe iz 1 »obe is kuhinje. na razpolngo. Kati-ja Dolničar. Šmartno oh Savi p. Most« pri Ljubljani.	4177
Služkinjo za vse
ki zna kuhati, išče majhni družina v gorskem kraju. Reflektira se le na resne, izkušene prosilke. Nastop čim preje, lepa plača. Podrobne ponudbe z označilo dosedanjega službovanja ter po možnosti s sliko na naslov: laženjer fettich, Črna pri Prevaljah.	S3SS
Trgovski pomočnik
špecerist, s večletno prakso, zanesljiv, dobi mesto v večji špecerijski trgovini v Ljubljani. Ponudbe na upr. »Jutra« pod šifro ♦Speeerist».	4016
Za Travno goro (občina
Sodražica)
iščem lovca
ki bi obenem vodil gostilno. V poštev pridejo le taki prosilci, ki so v vseb panogah gozdnega iova — srna, jelen, medved, volk, divji petelin — temeljito izvežbani in ki s« ali sami, ali njih žene razumsjo ca gostilniško obrt. Travna gora leži na samem, »redi 1 ure od selišft. 900 m visoko; mimo vodi zvezna pot Kočevje—Ribnica—Dratra—Prezid. — Go-stilna stoči letno približno 60 hI vina. S hI žganja, ima trafiko. Lovec bi imel gostilno na račun, stanovanje, drva. njive itd. — Dr. Ivan Lovrenčič. Ljubljana, jn-edsednik »Slovenskega lov. društva«. 4011
Mlekarski pomočnik
izučen sirar, ključavničar, kurjač in v vsaki »trojni stroki dobro izurjen. i?6e službe za takoj — Pogoj stalna služba Ponudbe na naslov: Friderik škofi. Krceviaa 75 pri Mariboru.
4087
Pekovski pomočn'k
dosedaj samostojen mojster išče služba. Ponudb« oa upravo »Jutra* pod značko »Pekovski pomočnik*. 4132
Gostilno na račun
iSč« poštena In zanesljiva gospodična, v mestu ali na deželi. Ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »Prometna 2200«.	4110
Trgovski potnik
dobro vpeljan v Srbiji in Sremu, bi prevzel manjšo kolekcijo proti proviziji. — Dopise na upravo «Jutra» pod značko »Marljiv 888».
4105
14!etna deklica
močno razvita, ki j« dovršila 7 razredov ljudske šoie želi vstopiti v trgovino kot učenka. Naslov pove upr. »Jutra«.	4115
Gospodična
poštena in izurjena šivilja, išče službe v kaki modni trgovini alf pa delo za trgovino.	4081
Šivilja
samostojna moč, žeti primernega mesta v kaki trgovini ali v salonu, naj. raje v Novem Sadu ali Zagrebu. Naslov v upravi »Jutra«.	4026
Mesta v trgovini
ali kot sluga v kaki banki ali pisarni išče mladenič. $2 let star. trgovsko na-obražen, veJČ slovenskega in popolnoma nemškega jezika v govoru in pisavi. — Ponudbe na upravo »Jutra« oči šiiro »Vesten in zanesljiv«.	41S0
Kdo ml preskrbi
službo
od 8.-2. ure popoldne v kaki banki ali pisarni. Za nagrado odstopim prvo mesečno plačo. Ponudbe ped šifro »Dobra služba 2542« ca upravo »Jutra«.
4181
Kuharica
samostojna gospodinja, samo z letnimi izpričevali, išče mesta k samostojnemu irospodu izven Ljubljane. Naslov pove uprava »Jutra« 3831
Krojaštva alt
kolarstva
M lell atitl fant poštenih staršev v mestu ali aa deteti Naslov pov« uprava »Jutra*.	4178
Gospodična
stara «0 let. 1» dobre, meščanske hiš«, vajena vsakega dela v gospodinjstvu, ki ljubi otroke, red in snago, vešča vefi Jezikov — iell radi zanimanja za tuj« navade priti v boljše hišo izven Slovenije kot pomo4 gospodinji. Ker nima nikakih spričeval in izkazov svoje uglednosti, se točn« Informacije dobe v spravi »Jntra«. Ponodbe s« prosijo oa opravo »Jutra* pod šifro »Poštena. lanesIMva moč«.	8692
Blagajničarka
zmotna tudi pisarniških del. Išče mesta Gre tudi na deželo Ponudbe na uprav« •Jntra« pod značko »Za. nesijva 2522».	4139
Fina šivilja
za moško In žensko perilo vzame delo na dom — oa željo gre tudi po hišah. — Naslov pov« upr. »Jutra« 4179
M<v"st*n?a
začetnica. Išče služb« t3r« aa manjšo plačo, event par mesecev kot prafctikantlnja Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Začetnica It. 1213».
4097
Pisarniška moč
se išče v trgovino. Pogoj: znanje korespondence, italijanščine, nem^čin« ia slovenščine. Sprejme se ta.il začetnik, oziroma začetnica Ponudbe na eravo »Jutra« pod iilro »Vesten 127».
4112
Mlada kuharica
ki dela tudi druga domača dela, se išče za takoj. — Pismene ponudbe pod 5ifro »Poštena 20» na upravo »Jutra«.	41S2
Dekla z dežele
»e sprejme kot služkinja k družini 4 eseb v Ljubljani. Pogoj: poštenost. — Naslov na uprava »Jutra« pod »Dekle«.	4184
50 let obstoječa tvomlea
usnjatih rokavic v Ceho-slovaškl. zmožna močnega proizvajanja, išče pri odjemalcih jako dobro vpeljane
zastopnike
Javijo naj se samo oni, ki Imajo najboljše reference na upravs »Jntra» pod »XV«.	1056-«
Boliša sobarica
vešča tudi nemščine, ki zna tudi dobro kuhati, želi primernega mesta v Olja Cenjene dopise pro»l na upravo »Jutra« pod značko »Vestna In čedna«. 4099
Prodajalka
mešane stroke želi preme-niti mecto slnfbovania mestu ali na deželi Pogoji po dogovoru Cenjene ponudbe na upravo »Jutra pod značko »Spomlad 2T.67.
4217
PREMOG - CEBIN
VVclfova 1/JL Telefon: 66.
481/1
Pletilnl stroj
it. 8/36 so proda. Naslov pove upr. »Jutra«. 3963
Dektro-Rubln
brunu* plošč« vseh vrst, izdelek	tvrdka M»yoi k Schmidt	Olfenbaeh, zastopstvo ia « a I o t » Rudolf Dertaj,	LJubljana, Kolodvorska aUe* 88.	4046
Prodam barako
U ■ 4*1(0, 4.S0 llroko. letoma sidaaa, • opeko krita. Baraka Je na vijak« la s« da lahko narasea v sati. Naslov pov* sprava »Jutra*.
Benečanskl jarem
kompleten, predam. — Vse. vol la gonilno kolo
(Schtruagrad) v dobrem stanju. Poleg tega vos ta rezanje tavolet. Cena po dogovora. Anten Ratkovič, Krezovlca, 8». Jernej na Dolenjskem.	S967
Z znatnim popustom
do lastne cene razprodaja
vse
zimsko pletenino
tvrdki Henrik K e n d a v Ljubljani, Mestni trg 17 405»
2 žele7nl blagainl
štev. 2 Wertheira Co In It. S Wl«»e Co. — Naslov pove uprava »Jutra*. 4102
Prodajam v s« vrst«
svinjskih In govejih črev
svinjski satligi In original, bezluknjen met a 75 p., »aha goveja črev* meter a l Din Roba zajamčena. Izpod 100 met. se ne pošilja ia le proti povzetju 8ovi.' lo ValpotiA. Klavnica. Zagreb.	8750
Navljalnl stroj
za motorni pogon In pogon na nogo, ter več pletilnih strojev od It 5—3 in liro-ke 20—3" cm se radi pomanjkanja prostora ugodno prola Naalov pov« »prava •Jutra*.	S747
Grablje
vseh vrst lu drugo lesene poljsko orodje dobavlja M Oesenj. Kranj.	4214
Nov avto
n prevažanj« blaga 4« lože (00 kg kupim. Ja lahko tudi dalo rabljen, samo najnovejšega sistema ia dobre inarak* pridejo v poštev. Dopis« pod tnačko •Nov avto* na apravništvo »Jutra*.	4113
Hlode
h mikov« In črefnjev« kupim v vsaki količini. Ponudb« pod »Takojšnje pla-lilo* na »pravo »Jutra*.
420«
»Ljubljanski Zvon»
letniki 1881 do Inki 1891. t«di posamezni, nevezani, se kupijo. Ponudbe na upr »Jutra* pod jiilro «Zvon».
4143
Kupim kolo
malo rabljeno, lahko. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod »Kolo 2508*. 4155
Petrolejsko stojalo
dobro ohranjeno, se kupi Ponudbe na upravo »Jutra* pod »St. 2507».	4154
Kupim stare oljnate slike
Poaudbe na upravo »Jutra* pod »Slike 2534*. 4173
Ježice
kupim v vsaki množini. — Ponudb« s najnižje ceno na naslov: Stellwag, Bršl;i't, Novo mesto.	4130

Enonadstropna hiša
v predmestja, t minut od
cestne leiezmce, 5 sob. 2 sobici, parket, električna razsvetljava, mestni vodovod, vrt, drvarnica ta pral. niča, s« proda. Vse tekom 2 mesecev prosto. Ponudbe na »pr. »Jutra* pod šifro »Dodov*.	4063
Dobra trgovina
■ mešanim blagom, i opravo in stanovanjem, na deželi, m takoj odstopi. — Ugodno tuui za samca ali samico. Naslov pove npr. »Jotra*.	4118
Gospodična
ii£« opremljeno sobo v sredini mesta, s prosti* vhodom ia električno rai-svetljavo. — Ponudbe pod »Svetla 3* aa upr. »Jotra*.
U
500 kg Ježlc
prvovrstnih pro<1a St«fa-novitf v LJubljani, Zamikov* oliea 9/11.	4141
Vreče za o*l?e
ugodno naprodaj. Ponudb« na upr €.lutra> po<i ii*ro «Vrefce za ogl)«». «887
Več pohištva
lo lelezen Štedilnik ra<fi selitve proda na Dr#»niko-rom vrha pri Rožnika.
4188
Obleke, površnik
in drug« !• noftene predmete §e proda na K on. trresnetB trgu 8/11, med 12. ia 13. uro popodna. 4137
Prodajalka
mešan* etroke, prHna in poštena, feli premeriti nafto. Gre tudi na dežplo. — Ponudbe na naslov: Ivanka Marki, Dobrna^Celje.
839C
Pisarniška moč
knjigovodkinja, z znanjem strojepisja, korespondence, slloven.=kega in nemškega jezika perfektno, išče mesta za tako]. — Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod «£. R.»	£959
Gospodična
zdrava in irohraieua, Kfce službe pri otrocih. Ponudbe pod «Otrokoljubn*> na unr. «Jutra».	SO 04
Službo blaga?n*čar're
j išče gopp.*! z večletno prak-po, s dobrimi spričevali in j popotnim znanjem nemščine j Cenjene dopise pod značko «Hiž» 128» lia upr. «Jutra* 1 8881
Gospodična
samostojna knjigovodkinja,
vešča tudi rseb ostalih pisarniških poslov, »Sče primerne službe. Cenjene ponudbe pod značko 'Zanesljiva 19» na upr. cjutrav 41«?
Pozor I	Pozor!
Krojači - podjetniki
Kdor ieli dobro izurjenega prikrojevalca v moškem, -umskem in uniform., v francosko-angleSkem kroju, naj pošlje ponudbe pod «Pari3-Locdoii> na upravo «Jutra*.	4168
Gospodična
s prakso. periVktna v nemščini, slovem-čini, italijan-fcčini in precej v francoščini, vežča nemške stenografije, cirilice in strojepisja, iSče službo. Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Zmoinost 2520». 4165
Ključavničar
samostojen mojster. Mrli dolgoletni delovodja večje tvrdke: zmožen vsega mehaničnega dela. Htfe primerne ilužb«. Prevaame tudi mesto boljlega iofer-ja, eventualno prevzame kako del.ivniro v namera aii gre kot družabnik. Po-nndbe na npr. «Jutra> pod »Ključavničar*.	421»
Kot pomoč
gospodinj!
ali kot samostojna gospodinja Želi priti poštena gospodinja, dobra Kuharica, vajena šivanja in vse-tra gospodinjskega dela. Hre tudi izven Slovenije. Ozira se le na boljšo in stalno službo » navedbo p!a?e. Naslov ▼ opravi < Jutra*.	4212
Jedilnico
popolnoma novo, i» orehovega lesa, prodam. Na*lov v upravi «Jutra». 8848
Čebelnjak
uporaben tuli za stojnico, se proda. Naslov pove upr. <Jutra>.	4054
Kolo «Pegout»
skoro novo, z vzmetmi spredaj in zadaj, tipa 1&J6, se proda Pogleda se pri Florjančiču v Selenburgovi ulici.	4049
Lekarna
dr. G. Piccoli
Ljubljana. Dunajska C. 6 priporoča Želodčno tinkturo, katera krepča želodec in učinkuje odvajalno Na* ročila n točno Izvršujejo.
480/m
Drva
odpadke od žage la parke-tov, kratko žagane, dostav. Ija na dom po 20 para kg parna laga V. Scagnettl. Ljubljana.	63
Vrhniško opeko
premog in dtv, dobite najceneje pri Vinko K r ž e t n Trnovski pristan Itev. 22.
Motorno kolo
t RP la več moških kelee v dobrem stanju proda Jo». Prasnit Kamnik. 4067
. 2 štedilnika
eden za vzidanje • ploščicami, drugi železen, se poceni prodasta. Hrovat, trgovina, Glince-Vii. 4134
Lokomobilo
25 HP. VVotf. rabljeno, dobro otiranjeno ln polnojar-menik 55 cm premera, pro-da Joftko Idajaroa, Borovnica.
Petrolejska svetilka
viseča, lepa. naprodaj v Bohoričevi ulici št 12/1. — Kupijo se eevi ia škropljenje vrta.	4189
Stružnica
za fino mehaniko se proda Naslov pove »prava »Jutra* 4171
Proda ie kompletna na-prava
za podpletanje
W SI21. Naslov pove upr. »Jutra*.	4172
Na obrok« 4oblJo
čevlje
državni in zasebni nameščenci pri M. Trebar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 6.
3442
Otomana
dobro ohranjena, se poceni proda v Gledališki ulici itev. 10fl, desno, stopnice.
4129
Poh5štvo
rabljeno (miza. postelje) se radi selitve proda. Naslov pov« uprava »Jutra*. 4107
Redka priložnost!
Prodam takoj p« Izvan-redno nizki ceni radi preselitvi
različno pohištvo
obstoječe Ii več omar n obleko, kredenc, ogledal, mil, komplet, postelj, nol-nib omaric Itd., oajrajll vse skupaj, ev«nt. pa tudi posamezno. — Pohištvo j« dobro ohranjeno. Ponudbo pod »Celje* na npr. Jatra.
412S
Navljalnl stroj
ia motorni pogon la pogon na nogo. ter tudi več pletilnih strojev od It. 8—10 In široke 2^—45 cm »e radi pom.injkania prostor« zelo ugodno proda. — Naslov v opravi »Jutra*.	S747
Radioaparat
4cevni. moderne konstrukcija, v lepi poliiiranl ia-tuli, se ta lastno eeno 1G00 Din i žarnicami vred proda. Kdaj ia kje se ga ihako ogleda, pove nprava »Jutra* pod ogl. it. 4174
Zbiralci porcelana!
Meisser^kl porcelan, kras. no ohranjen, se proda na Turjaškem trga 2, dvorišče U. nadstr.	4166
Zlato, srebro
in srebrn« krone kupim ter plačam po najvišjih cenah F Čuden, Ljubljana, Prešernova ulica 1.	40
Drva in oglje
kupuje ln prodaja samo aa vagone, proti takojšnjemu plačila Rudolf Zore. LJub-ijaaa, Knafljeva nlica 15.
81
Kože kun. polhov
ia vseh dlvjaftn k o p a J e celo leto D. Z lravič, Ljubljana, Florijanska ulica 9.
Hmelovk
lepih. 8—8 m dolgih kupim vsako množino. Točne ponudbe pod »Hmelj* na podružnico »Jura* t Celja.
4201
Dva pletflna stroja
tovarne Popp ali Wed«r> mana. It. 8/3« la 12/40, malo rabljena ali nova, kupim. Ponudb« ns »pravo »Jutra* pod značko »Popp In Wed«rmaan>.	4100
Steklenice
od kisle vod«, te kapljo v večji množini ali tudi posamezni komadi. Naslov pove nprava »Jutra*. 8105
Kupim vreče
za moko In otrobe v vsaki količini. Ponudbe na naslov: Ivan Nastran, valjčni slin. Radomlje.	4200
Semenskega
krompirja
soropoljskega. več vag©.
nov ima naprodaj Anton Križna?. StražiSče. Kranj 2941
Semenskega
krompirja
na vagon« In tudi manjše množine v vrečah, u u d i S t s 11 * s {, Bršljla. Novo mesto.	4181
Sveže repe
se proda 2000 kg v Drav-ljah it. 29.	4023
V
Radi pr«-*ditve proda v lepem trgu v Sloveniji •redaje veliko
posestvo
B zaraščenimi gozdi V hili ie bila pred leti dobro ido-ča gostilna Prostor pa je primereo tudi za trgovino. Ponudbe se prosi na upravo <Jutra* pod «Preselit*v».
2991
H?šo, oz»r. vilo
v Ljubljani, bolj v središču, z 2—S stanovanji, po možnosti s kopalnico, kupim Vprašati: Oglasni zavod K o v a č l č. Maribor, Slomškov trg 16. 8933
Majhno posestvo
e bližini Celja se proda. Ponudbe pod «Ponestvo» na podrainico «Jutra» v Celju £926
Krasna vila
v Ljubljani
pred vojno zidana, z obsežnim, prosim stanovanjem se ugodno proda Ponudbe pod «Soli Ina stavba* na upravo «Jntra*.	89<)9
Nova vila
lep vrt in njiva, stanovanje prosto, ob glavni resti. pol ure pred St. Ilj»m v Slov. goricah, se proda. Cena po dogovoru. Gostilna Muršic, St. Ilj.	4084
Novo vilo ali h?šo
eno ali dvodružinsko. kon-fortno. t malim vrtom, na lepem kraju v Ljubljani kupim. Natančen opis. lega, zadnja eena, je poslati ua upravo cJiitra* pod značko •Resen reflektant — takojšnje plačilo*.	3769
NovoizgraSena hiša
enonadstropna, s v»-likiir vrtom, na prometnem kraju tik Ljubljane, primerna za večjo obrt. tovarno, zavetišče, sanatorij itd. se 'akoj proda. Plačilni po-croji »elo nerodni, tudi 6a obroke. Naslov pov« upr, »Jutra*.	8426
Enodružinska hiša
tri četrt ure od Ljubljane «e proda. Naslov pove upr •Jutra*.	4175
Vilo
lepo, prostorno, ta 80.000 D
posestvo
s lepimi poslopji, prikladno za asnjarno. mlia ali žago, proda Zagorski, Maribor, Pobrežka cesta 15. 4121
Enonadstropna h?ša
t balkonom, v sredini mesta Brežice, s 16 sobami, kuhinjo. 2 kleti, pralna kuhinja. 8 drvarnici, vrt za telenjavo in sadonosnik. v hiši je vodovod, elektr. razsvetljava in angleška stranišča, se prostovoljno proda. — Hiša nosi letnih 48.600 Din najemnine. Cena po dogovora. Ponudbo sprejema trgovina Umek.
3829
Potorl	Pozor!
Gostilničarji ln vin-ski trgovci
Oostllna « ea 8 orali fO-tds la Inventarjem, ns prometnem kraja traven kopeliščs V Savinji, t velikanskimi prostori In klet. ml, električno razsvetljavo lo vodovodom, pripravno tadl ia kako Indastrljsko podjetje, oddaljeno 8 minut od kolodvora Celje, te m taval dralhl dne 4. marca v Celju pri ekr. »odiščn, soba štev. 4, ob 9. uri dopoldne proda — Izkliens cena 1(10.413 Dla. Davčna občina mesto Ce-IJt, vi u. 424. 4035
Hiša
s njivo se proda. Naslov: Maribor, Buika cesta it. 8.
4086
Trgovska hiša
pripravna «a vsako večjo obrt. v lepem prometnem trgu Slovenije, kjer je srezko poglavarstvo, sodnija, davkarija, otarjat itd. se fakoj proda Ponudbe na npravo «Ju?ra» pod značko •Trgovska hiša*'. 8612
Vsako spremembo posesti
kakor: nakup, prodajo, sa-meno. najem in izročitev posreduje toSno in solidno gospodarski oddelek «Mar-stan*. Maribor, Rotovski trg t	4205
Stavb'šče
▼ sredini m#<»a se pro^a Naslov pove uprava ejfntra* 4148
Kupim h"šo
s nekaj vrta v Ljubljani, nairaje novo zidano. Po-nn'be pod Šifro »Sienrno plačilo* na opravo cjutra* 4149
Dvodružlnsko fršo
v bližini trs m vala. prodam zs fiOftnn Din Ponudbe na upravo • Jntra* pod «na*fco «Velik vrt».	4170
Posestvo
njive, travnike, gozdove in vinotrrad od 5—20 ha, poleg železniške postaje, prodaja: Tranc Novak, Brezina št. 5, Brežice.	2827
Trgovina
z mešanim blagom in deželnimi pridelki, prav dobro Idoča, v lej»em mestu Slovenije, se ugodno nroda Vprašaja na upravo «Jutra» pod «Sava».	8971
Vinska k!et
se išče za jesen na prometnem kraju, v kateri je že vinotoč ali ki je pripravna aa Istega. Ponu-ibe na upr «Jutra* pod šifro «Vinotoč*.	8935
Prevzame se
dobro idoča špecerijska aii mešana
trgovina
v prometnem kraju Slove-nije. po možnosti s stanovanjem. Ponudbe z navedbo letnega prometa in ostalimi pogoji naj se pošljejo na upravo «Jutra* poti značko •Eksistenca*.	4052
Lep poslovni lokal
v pritličju, obstoječ iz treh prostorov, z velikimi izložbami v Gledališko ulico, odda za nizko najemnino Pokojninski uvod. v Ljubljani.	519
Pozor!	Pozorl
Lastniki avtomobilov!
V sredini mest« imam velik prostor za avtoguražo na razpolago. Hotel Tratnik.	4151
Trgovino
s stanovanjem vzamem ▼ najem v Mariboru. V poštev pride samo Aleksandrova ali Gosposka ulica. Ptafcim visoko odkupnino. Ponudbe pod »Promptno« na podružnico »Jutra« v Mariboru.	4085
Trgov, lokal
z že vpeljano mešano stroko, v zvezi z družinskim stanovanjem. Iščem v prometnem kraju v mestu ali na deželi. Pogoj 6igurea promet. Dopise na upravo »Jutra« v Maribora pod •Trgovec 8793».	8543
Stanovanje
8—3 sob, kuhinje in	pri-
tiklin s« išče (tudi	pod-
najeml. Naslov pov«	upr.
•Jutra*.	8981
Solidna gospodična
išč« prijazno solnčno sobo, katera J« pozimi laliko-kurljiva, najraje v blžini Mestnega doma. Gre tudi kot sostanovalka. Cenjen« ponudbe na upravo »Jutra« pod tnačko »Soluc« 2383».
8973
Dve veliki sobi
pripravni za pisarno, s« oddasta v najem s 1. marcem na Aleksandrovi cesti. Ponudb« aa poštni predal it. 4.	3947
Mirna stranka
išče stanovanje 1—2 »ob, kuhinje in pritiklin, ta takoj ali za 1. a|iril Cenj. ponudbe na upravo «Jutra» pod »Stanovanja 100.
8620
Opremljena soba
zračna, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, se odda s l. marcem. — Naslov pov« opr. »Jutra«.
4048
Dobroidoča
gostilna
ali kavarna te vzame v najem v mestu ali na deželi. Ponu'lt>e na podružnico »Jutra* v Maribora pod »Gostilničar«.	4204
Oddam gostilno
v najem v bližini LJubljane. Naslov v upr. »Jutra«.
4133
Gostilna
dobro Idoča, In trg. lokal — sknpno ali posamezno, se išče v najem. Ponudbe na upr. »Jutra* pod iifro »Gostilna*.	4136
Trgovina
dobro Idoča. 15 minut od glavne pošte, s« odils « mannfakturnim ln galanterijskim blagom vred Ponudbe na ujiravo »Jutra* pod <Dob«r taaluiek*.
4135
Delikatesna
trgovina
dobro vpeljana, na lepem prometnem prostora se proda. Pismene ponudbe ca upravo »Jutra* pod značko »Dellkatesa*.	4210
Poslovni prostor
treh oddelkov, prostoren, u odda v Ribji »lici št. 1.
4169
Prodam dobro Močo
trgovino
na prometnem kraju v LJubljani. event. sprejmem družabnika. ki bi pozneje pre-vzel tgovino. Cenjene ponudbe ns upravo »Jutra* pod »Ugodna prilika 2553».
4197
Stanovanje
lepo in ceno, v vili pri sv. Petru, 8 velike sobe. kopalnica. vse pritikline in vrt, zamenjam i enakim, le s 4—5 sobami, po možnosti v mestu Oskrhim sam selitev in dam ie nagrado. Ponudbe na upravo «Ju'ra> pod »Selitev*.	£998
Krasna soba
s posebnim vhodom ln električno razsvetljavo se odda Naalov pove opr. »Jutra*.
4082
Kot sostanovalec
se sprejme gospod v sredini mesta. Naslov v npr. »Jutra*.	4127
Dve gospodični
iščete priprosto sobo l 2 posteljama. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »150*.
4123
Sostanovalec
z tajtrkom »e sprejme. — Naslov pove uprava »Jutra* 4103
Dve prazni sobi
ns Mirju, vsaka s posebnim vhodom ln elektriko, oddam 15. marca stalnim gospodičnam ali gospodom. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Udobnost«.	4128
Stanova.iJe
8—5 sob s komfortom, * sredini meeta ali bližini tovarne Pollak iščem. Plačam dobro. Ponudbe ns naslov: Zagreb I, pošt. preiinac 222 4124
Oddam sobo
s 1. marcem soliduemu gospodu v Merosodai ul. l/I (Zabjak).	4075
Sobo aH sobico
opremljeno ali prazno, !?če uradnik Cenjene p>iriu llie z naveilbo cen« pod šifro »Uradnik 2454«.	4080
Zamenja se
stanovanje
obstoječe It 2 sob. kabineta, kuhinje in prlliklin v sredini mesta, z nitko najemnino, za enakega ali večjega. Ponudbe na npr. »Jutra« pod tnačko »Stanovanje 1926«.	4040
Opremljena soba
v rentru mesta, se takoj odda I vso o» krivo. — Naslov pov« uprav« »Jutra* 8455
čedno solnčno
sobo
i elektr. razsvetljavo la
posebnim vhodom, išče solidna gospodi&is pri rodbini ali samostoječi gospej. ki nima druirih podnajemnikov. Ns željo plr.čam najemnino ca 2 sli 3 mesec« v mprej. Ponudbe ns upr. »Jutra* pod »Prijazen dom It. 2547». 4187
Trgovec
poročen, brei otrok. Ilie stanovanje za maj. Plača tudi za več časa naprej. Ponudb« aa upravo »Jutra* pod »Mirna stranka 2*.
4209
Sostanovalec
se »prejme v lepo opremljeno mesečno »oho ra dva gospoda Naslov: Vrhov-čeva ulica it. 11, pritličje, desno.	4147
Soba
svetla, te išče. Ponudb« ■ naslovom pod značko .V«, opremljena* ca apravništvo »Jutra*.	415«
2 sobi ln kuhinjo
na periferiji, se odda a julij brezplačno onemu, ki posodi 20.000 Din. Ponudbo na opr. »Jutra* pod »55«.
415»
Priv. uradnik
mlad. soliden, dobro sit» iran. Išče sobo, če mogočo tudi a hrano. Ponudb« na upravo »Jutra* pod mačko • Mir 8005*.	1151
Prazno sobo
s separatnim vhodom 188« mlad gospod. Ponudbe na upravo »Jutra* pod tnačko •Takoj 3002*.	4168
Soba
s posebnim vhodom, v MS. žinl glavnega kolodvora, se s 1. marcem odda. Na upravo »Jutra* pod llfro »Soba 99*.	4187
Sostanovalec
?e sprejme v lepo oprem-Meno sobo v sr-dinl meeta Naslov pov« uprava »Jutra* 4199
Dijak
»a sprejme ns stanovanj*
in hrano s 1. marcem. —• — Pripravne za tehnično srednjo šolo sli zs L dri. gimnazijo. Naslov v opravi »Jutra«.	4184
Kot sostanovalec
•e »preime soliden gospod, tudi dijak. — Naslov pove uprava »Jutra*.	4186
Sobo
1 eno aH dvema posteljama
oddam. Naslov pove npr. »Jutra*.	4144
Soba
lepo opremljena. M odda boljšemu gospodu, ev. za-kon«tremu paru brez otrok. Ponudbe na spravo »Jutra* pod «Soba 2513*. 4140
Kdor hna v Ljubljani prf-prosto
sobo s kuMnjo
a!l prostorno sobo • štedilnikom. mu plačam mesečno do ?V> Din. Zakonski par brez otrok. Ponudbe na upravo «Jutra* *od eHJfcort*.	4159
30.000 Din posojila
na nepremičnine Štirikratno vrednosti, iščem. Ponudbo na upr. «Jutra» pod šifr* •Prvomeetna vknjižba*.
4071
S 50.000 Din
kapitala se želim ulelelifl pri solidnem, najraje pri damskem sli frizerskem salonu. Ponudb« pod značko »Sodelovanj«* na »pravo »Jutra«.	3948
Družabnika (co)
s kapitalom llče mlado
vdova brez otrok ra trgovino t mešanim blagom as deželi. Naslov oove uprava »Jutra«.	411T
Eksistenca
Iščejo »e reflektanti. U U hoteli prevzeti v katerem, koli mestu v Sloveniji, Hrvatski, Bosni in Dalma. ciji po eno našo podrainico t m&nufakturnim blagom in našimi izdelki. —t Položiti je primerno kavcijo ali kako drago jam. stvo. Ponudbe na naslon Ljubljana, poštni predal 157 3870
Edina metalna Indnstrtjft
išče za razmah In radi Is. planila tujezemskega drtfc labnlka
družabnika
s sodelovanjem ln kardtfe
lom od 200—850.000 Dla. — Dobičkanosns prihodnjo«! zajamčena. — Cenjene ponudbe na upravo »Jutra, pod «3reikoakuren8no«.
4159
5000 Din posojila
na kompl klno-aparat. kf je vreden 10.000 p;n i 10% obresti llčem. Ponudbe na upravo »Jutra« pod lifro »Dober taslužek 500«.
418»
Četrtek — opera!
Pirot, gvitloteleua, drug» vrsta. Pišite brez predsed. kov s polnim naslovom! — Razumevanja tn diskrecije ste sigurni K. V. 4038
Koštrunčkl, pozor!
Trije mornarji žele dopiso. vati s tremi koftrunčki pod »Vera«, »Upanje« ln «Lj». bežen« na upravo »Jutra«.
407*
Izurjen mlinar
t nekaj Imovioe želi »poznati gosjiodično v starosti do SO let. Vdove niso iz. ključene. Dopise s sliko na upravo »Jutrs« pod »nsčko »Sreča 2463«.	4078
»Dobri prijatelj«
Piši ml le tn pollji naslov pod »Možnost*.	4120
Želim ljubav
s sebi enakim gospodom. Dopise na upravo »Jutra* pod »Izobražena ln dobrosrčna*.	4119
»Slavko«
PoSlJi nemudoma vse potrebne listine glede prorfc. čuua, rabim jih nujno.
411«
Annemarie!
Dvigni takoj pismo. Iskro-a« poljub« — W al ter.
4121
Gospod
trgovsko nsobražen, 40 M star, s 200.000 Din gotovine, Uče znanja s po-teno damo čedne zunanjosti, ki hi Imela svojo trgovino ali primerno premoženje. Dopise se prosi ns oglasni zavod Suir.ik v Maribor« pod lifro »Trgovina 1926». tajnost tajamčaua. 4009
Slavčeva
maškerada
8ehwsrte Plerett« se prosi, radi izpolnitve dogovora, za odgovor pod »Narclnl dom 8 Uhr Abends* aa »pr. W ntra«.	4148
t
MALI 4 CILINDER 20 H. P. »CHIMROLET
Blokmotor — Ventili zgoraj — Suha spojka — 3 prestave 2 zavori .JTMKEN'' kardan in d lerential — Čarom — Vanad.um peresa — „REMYM elektr. svetlo starter in vžigalni aparat — K lometerštevec — Balon pneu-matlke „DUCO" obarvan — Teža: 800 kg, hitrost 75 km.
CIKLAN © " 6 CILINDER 40 H. P
Blokmotor — Ventili spodaj, NOVOSTi balancer, filter za zrak in ol.e — Suha spojka — Ž tiri zavore — Tri prestave — „REMY" elektr. naprava — .DUCO" barva — Balon pneumatike — Hitiost 110 km
«9


C£N» FSfiHKO UUSLIfl!«: DIN
Vdova
hobra!en», premoini, srednjih let, teli manj» « starejšim premoinim rdovcem Tajnost lajamčena. Dopise , sliko na upravo .Jutra, pod »Lepa bodočnost
Klavir
dobro ohranjen se vname v najem. Naslov jjove uprava »Jutra..	4211
Klavir
jako dobro ohranjen, dober glas, 6e ceno proda. Naslov pove upTava .Jutra*. 4183
V svrho ženitve
te ieli seznaniti mlad čevljar i mladenko, ki bi imela posestvo v prometnem kraju. Dopise s sliko pod «Cevl'ar 2406» na upravo «Jutra».
Brhek fant
ta let star, srednje postave, posestnik j stalno tluibo na deleli. Seli v svrho skorajšnje lenitve manja t ia_221etnim poštenim dekletom. Iiveibano Šiviljo, iedne mnanjosti. — Resne ponudbe « sliko pod Siiro «Vicred» na nor. »Jutra«.
4020
Mladenič
•e Ieli poročiti i gospodično, staro 19—23 let. lepe zunanjosti, i nekaj premoženja in dobro eospodl-ui0. — Dopise na upravo .Jntra. pod »Laetni dom C788».	4194
Amerikanec
ftrcrovec. kavarnar ali po-stilničar po poklicu) r.ad 48 let star. na;!e srečo In eksistenčno oporo pri rdra-ri, podjetni, marljivi, vspm gcpoitinjskim in podjetnim nalogam sposobni. Inteligentni vdovi. Pisma s sliko se prosijo na upravo »Jutra, pod značko »Podjetna 1SD4,.	£937
Pes volčje pasme
T mesecev itar, se je zatekel. Prijavi naj se ga na naslov: A. G., Selo 88/11.
4089
Pes volčje pasme
T mesecev star, se j« zatekel. Prijavi naj se ga na Blslov: A. O., Seto 88/11.
4215
Zatekel se je pes
rjav« volčje pasme, star t mesecev, pasja znamka It. 90fl. Prijaviti t palači Ljubljanske kred. banka, IV. nad str., Scherban. 4218
Pes dobe rman
(Iste pasme, se prodi v Bolni ulic! It. 15. 4196
Kratek klavir
dobro ohranjen, se kupi. —
Ponudbe na upr. »Jutra* pod »Dober g!as>. 8522
Klavirji
Tovarna ln zaloga klavirjev. prvovrstnih Instrumentov različnih tvTdk. kakor todi Ustnih izdelkov. Poseben oddelek ta popravila. UflaSevanls in popravila ta Glas. Uatleo. JtonservatoriJ. kakor tudi za druge Institute se Izvr-|n jejo od moje tvrdk«. Točna postrežba. zmerne gene. tudi aa obroke. — izdelovalec klavirjev R. y?arlinek, Ljubljana. 41S5
l
Pianino
%ep!m takoj. Cenjene po-Bndbe na npravo «Jutra* fod »Hitro 8000». 4191
Galanterijo
ln kratko robo vzamem v
komisijo ▼ Ljubljani. — Garancija ra celotni znesek. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Agilea 100».
4028
Oddajte takoj
moške slamnike v snaženje
da dobite pravočasno. Sprejema do 15. aprila P. Magdid, Ljubljana. 66
Otvoritev gostilne
pri Lozarja, Rožna nI. 15 bo « koncertom v nedeljo dne 21. t. m., kar naznanjava »1. občinstvu. Točila bova pristna Tina, gorka in mrzla jedila na izbiro. Za obilen obi?k te priporočata Vidmar-Omab en. 40S4
Gostilna pri Loznrju
Rožna ulica 15, »prejema
abonente
dnevno po 12. 15 ln 20 Din Vse postne dni morske in domačo ribe.	4035
Dotični učenec, k] Je Izvabi
zlat prstan
z briljanti od dečka na Erjavčev; cesti poleg De-rendetove trgovine dn6 9. t. m. opoldne, »e poživlja, da ga takoj izroči v upr. «Jutra», sicer se ga bo policijsko zasledovalo, ker je v.Seoee poznan.	4096
Sokol I v Ljubljani
Oodbeni odsek (godba na pihala, salonski orkester in Jazz-Band) se priporoča bratskim sokolskim kakor tndi vsem ostalim narodnim društvom za sodelovanja pri javnih telovadbah, izletih, slavnostih in veselicah po zmernih cenah. Cenjena vprašanja naj se naslovljajo pri naročilih godbe na pihala na brata A. Počivavnika. Besljova cesta 2S. za orkester pa na brata Fr. Sirnika. Pokojninski zavod. Glftda-lifika aliea. Za sprejemanje naročil sta pooblaščena edino ta dva člana ln se bodo vsa druga naročila za odsek smatrala neobvezna. Odbor.	4220
Slovenke
kandidatinje za VIII. kurs Sol© ta nudilje in gojite-Ijice zdravja
v Valjevu
se naproSajo, da pošljejo svoje naslove npr. «Jutra» ▼ »vrbo dogovora sa skupno potovanje.	4213
Izjava
Podpisani Franc Krejačič, pekovski pomočnik v Brežicah, prekličem in obžalujem s tem vse besede, s katerimi sera dne 17. svečana t. 1. na glavni cesti v Rrpži^ah žalil gg. Ivana in Pavlo Zagode, posestnika ln usnjarja ▼ Brežicah. Izjavljam, da so bile žaljive besede izgovorjene le v razburjenosti, nepremišljenosti in v vinjenem stanju. t*>r se s tem zakonskima Zagods zahvaljujem, da sta mi ▼ se odpustila ter nista vložila proti meni zasebne obtožbe radi prestopka zoper varnost Časti. — Brežice, 18. svečana 1926. — Franc Krejačii, L r. 4105
ZASTOPA ZA SLOVENIJO HRVATSKO IN SLAVONIJO
»f.

£	—	HRVATSKO EV SLAVONIJO
V. & ML BAREŠIČ & Co.	-
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA ŠT. 12/1	^^^^
Oddajo se podzastopstva za: MARIBOR, CELJE, PREKMURJE, KARLOM, SUIA&
CEHA FRAHK0 LKI3UANA: D!H 95.003'—
Javna zahvala
Klub Primork in A. S. K. «Primorje» izrekata tem potom svojo iskreno zahvalo vsem cenj. damamt ki so na kakršenkoli način sodelovale -pri reduti in pripomogle do tako sijajnega uspeha. Svojo toplo zahvalo izrekata tudi gg. trgovcem za krasno aranžirana Izložbena okna prilikom re-iute, vsem Članom jurije :g. prof. Santlu, akad. slikarjem Vavpotiču, Jakopiču in Tratniku, arh. Kre-garju in žurnalistu Gaberju, dalje g. L. Cernetu za požrtvovalno vodenje plesa, g. Kosičku in njegovi partnerici za v ta amen na-študirani in izvajani csport-ni ples», tvrdkara Cerne, Naglas in CeSnik za izposojene fotelje in preproge ter Angola za stekleuino ia parfumeriji M. Bartl za na reduti postaljeni buduar, ki je bil pr«.potrebna novost za Ljubljano. Svojo zahvalo izrekata tudi vsem cenj. posetnikom redute in maskam za mnogobrojni po-set in vzoren red. ki so ga vzdrževali. Vsega priznanja in zahvale je vreden tudi salonski orkester Sokola I, ki je z živahnim in neumornim sviranjem povzdignil veselost prireditve Slednjič hvala vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli k uspehu redute.
419s
OSOIOBOBO
čisto lici:
dobite zajamčeno z medicinsko-biološkim sredstvom «Venus» ter se že s prvim dnem uporabe izgube vse gube, zajedaiec,
-__ solnčne pege,
mozolji, pike itd., koža lica dobi mladostno svežost in rožnat videz. — Garnitura 110 Din. — Azijski sok za rast obrvi in trepalnic, 45 Din. — Wibra pospešuje tudi rast obrvi in trepalnic ter jih pobarva istočasno v temni barvi, 60 Din. — Al-bula najboljša franc. krema za negovanje polti, S5 Din. — <Charmeresse> francoski tekoči puder, nenadomestljivo za plese, 50 Din. — Diamant daje motnim očem krasen in sijajen tlesk, 50 Din. — Preparati, zajamčeno neškodljivi — Schrdder-Schenlce, Pariš, Curih. Zastopnik Milan S. Hojka v Zagrebu. Kukovlčeva ul. ča Zahtevajte brezplačne cenike in navodila.	47-a
BOIOIOBOS'
Ocarinjesijo
554
vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in do najnižji tarifi Rajko Turk, carinski posrednik. Ljubljana, Masarykova cesta 9., nasproti carinarnic0. Vse informaciie brez-
r)1i *
MaaaaHMnaaassBBaBHnaBSHBBB
Stara, dobro uvedena
trgovina z ieleznlno
v velikem mestu Slovenije le na proda!.
Vprašanja pod »Zlata jama" na upravo ,,Jutra". 879
s prakso, po možnosti oblastveno auto-riziran, kot nastavljenec ali družabnik za stavbeno podjetje. — Cenjene ponndbe na upr. »Jutra* pod „?raksa 1S2&".

na Bledu sprejme moško ali žensko pisarniško moč s prakso v lesni stroki in znanjem italijanščine. Nastop po možnosti takoj-Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo prakse in spričevali na upravo Jutra pod „Bied\ »u a
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnnnnno1
ki bi prevzel poleg svojega, še iako dobro vpeljan predmet znane ljubljanske tovarne, proti lepi pioviziji, iščemo Samo jako dobro vpeljani gospodje naj spo roče svoje naslove in podatke pod .Provizija 124* na upravo Jutra. 1137 a
iCBSSBBBBSSSSBHBBBBBBBBBBBBBBB
Cinkarna d. d. Celje
Sšče za tak®]
strojnega ključavničarja, zmožnega za samostojno delo v delavnicah. Refiektira se le na prvovrstne, mlajše moči. Prednost imajo bivši gojenci mornariških strojnih šol. Ponudbe osebno. 10213
m\mM, topimi, mm in povcM zvitki (tole) Mgrt
la računstte stroje. Barve, ma rice 111 spte. papir za razmno .tvanje. Baroni "trakovi Pico in Braco ter ogijeni rapr L. BARAGA. Ljubl;ana, Šelenburgova u!ica št 6.
I etefon 6t »	« ^ a	l"l-'on St
luawas»»3ass«ssszMssaMBS»z«sassi«issoc»g«smtsBgs«»««s»«"°"
I ----------------------------------------------------------- -
jmaaaaDaaDDPjggggggg^gggDggDggmgg^m^mr n rr--r	'	----1 s=
59 let obstoječa tvornica usnjatih rokavic v Čehoslovaški
zmožna moCnega proizvaanja, išče pri odjemalcih jako dobro vpeljane
Javijo naj se samo oni, ki imajo najboljše reference na upravo »Jutra" pod XV. 1056 a
i±jaaa3naGaQaaaamcxiDDaDuaaaaaDnaauaDaaDaora
gg&assnmammsBBBBBassm
™	Kupujem stalno
po tovarniških dnevnih cenah.
mi
[R
- Celje,

Frankopanska ulica 4.
1131 a
Mm
naj boljše Uvalitčle, pšeulžai otrobi, koruzna moUa, Unknr tisdi cmctno sušena koru-.a se dobiva po najaitji daevnl cessl in cajfen^anfitefs prj:
Sjedinienl oaramllnl d. d., ^
Bjelovar
Srzciauni naslov: Sjedinjsni E.elovar. Interurban tel. 87
856-a Zahievaite csnik S
»Ljubljanski Sokol« naznanja svojemu članstvu pretužno vest, da je preminul danes njega dolgoletni odbornik
Dolžnost naša je, da ga spremimo na poslednji poti v čim večjem številu.
Zbirališče članstva v kroju, v ponedeljek, dne 22. t. m. ob pol 3. popoldne v Narodnem domu.
Zdravo!
1139 a	Odbor.
Za uspešno duševno in telesno delo ter za uspeh v življenju sploh, je človeku predpogoj telesno za ;ovoljstvo. — Ke mučite svoiega telesa pri vsakem Voraku z trdimi usnjatimi petami, ker one po-vziočaio močna potre~ijaje. — Kosite tudi Vi PALMA-KAVČUK potplate in pete. Vi se potem ne bodete hoteli nikakor več odreči ugodnemu in elastičnemu koraku. — Palma kaučuk pete sa trikrat tako izdržij.ve in še ceneje kot
usnje.
53 t
dnetfii:
Franu
| na Bregu, p. Borovnica,
se dobi vsaka množina prvovrstnih smlrkoi? h piošž
Izsvetovnoznane tovarne Mayer & Schmidt, Oifen-ibach na Meni. Cene zmenil

f;j I zr.:"
-- o.
Prodam avtomobilne plaš
815/105: 1 komad popolnoma nov, 2 kom skoraj nova, kl sta prevozila ca 600 km, 9 madov starih plaščev in 8 komadov zelo d ohranjenih zračnic, vse skupaj za Din 4 8O1 ali tudi posamezno.	1<JS
Alojz Bi j avse, šrfer. Hrm
(Dolenjsko).
Javna zahvala'
Povodom svoje 75 letnice prejel sem toliko čestitk, da mi ni mogoče se vsem gratulantom posebej zahvaliti. Sprejmite torej tem potom mojo iskreno zahvalo, predvsem narodna društva in posamezniki iz Šoštanja. Da ste se me spomnili, mi ie prijetna zavest, da moje delo in moj trud nista bila zaman. In ta zavest me drži ob svoji 3/4 stoletnici še vedno krepko po koncu.
MESTNI VRH pri PIUjU. dne 17. februaria 1926.
Iran Vožnjah.
1052-a
Da se cenjerim odjemalcem našega priznanega mila GAZELA- oddolžimo, smo se odločili, d. Jih za njihovo dolgoletno naklonjenost tudi primerno nagradimo, sklenili, da bomo od sedaj naprej na vsakih 10C0 kosov našega mila (vseh vrst, ki ga izdelujemo;
oziiom na to
vtisnili v en kos mila po 1 zSaf
samo prvovrstno in pravo milo „QAZ