Štev. 36.
V Ljubljani, ponedeljek dne 5. februarja 1912.
Leto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
*DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in
rožnikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1’20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10"—j četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — inozemstvo celoletno K 30"—. — Naročnina se v	pošilja upravništvu.	:::
Telefon številka 118*
:n
•••
•••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
•••
•••
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::	Uredništvo	in upravništvo:	m
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica It H
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pUnfc se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglaf* se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana lil zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju pe» n:	pust. — Za odgovor je priložiti znamko, ut
:::	Telefan	številka 118.	a
i l atnuMMHH
Volitev v trgovsko in obrtniško zbornico
za Kranjsko.
Kandidatje nar.-napred. stranke so:
Za srednjo trgovino
(rdeče glasovnice):
Viktor Rohrmann, trgovec in posestnik, Ljubljana,
Feliks Urbanc, trgovec in posestnik, Ljubljana. Josip Perdan, trgovec in posestnik Ljubljana.
Za malo trgovino
(modre glasovnice):
Ivan Korenčan, trgovec v Ljubljani,
Ivan Kostevc, trgovec v Ljubljani,
Josip Kraigher, trgovec v Postojni.
Za veliko olirt
(rumene glasovnice):
Ivan Bonač, tovarnar in posestnik v Ljubljani.
Za srednjo obrt
(bele glasovnice):
Ivan Rakove, tovarnar in posestnik v Kranju, Ivan Schrey, pekar in posestnik v Ljubljani, Fran Ksaver Stare, sobni slikar in posestnik v Ljubljani, Sodna ulica.
Lavoslav Bučar, gostilničar in posestnik, Kostanjevica.
Za malo obrt
(zelene glasovnice):
Engelbert Franchetti. brivski mojster v Ljubljani.
Opozarjamo, da morajo ženske volilke v eni ali drugi volilni kategoriji, ki nimajo po obrtnem redu postavljenega upravitelja — kar je redek slučaj — same podpisati glasovnico, poleg njih pa tudi kak moški pooblaščenec, ki mora svojemu podpisu dostaviti: pooblaščenec. Tak pooblaščenec more samo za eno vo-liiko podpisati.
Izsiljevalci.
Paragraf 98 d v kazenskem zakonu govori
o	zločinu izsiljevanja. Mišljeno je to čisto navadno izsiljevanje. Škoda da nimamo paragrafa v kazenskem zakonu za politične izsiljevalce. Sicer imamo zakon glede varstva volilne svobode, toda ta zakon še nikakor ne čuva ljudi pred čisto ''-ostim političnim izsiljevanjem. Ako se bo tak zakon, ki bi čuval pred izsiljevanjem, kedaj v naši državi uvedel, se bo moral uvesti že radi naših klerikalcev. So to nasih.i ljudje, dobesedni izsiljevalci, ki rabijo v dosego svojih političnih sredstev le nasilna sredstva.
Kar so naprednjaki lepega in dobrega osno-
vali hočejo sedaj klerikalci izsiliti zase. Na kulturnem polju gledamo kako pritiskajo na naše organizacije kakor »Slovensko deželno gledališče v Ljubljani, Matico Slovensko, Vseučili-ški odsek. Profesorsko društvo, Glasbeno Matico itd. itd. Izrabljajoč slab materijalen položaj silijo klerikalci napredne organizacije, da store nekaj kar nočejo in da opuste kaj, kar bi ne hotele.
Enako postopajo klerikalci na gospodarskem polju. C. kr. kmetijska družba nam je vzgled. 2e več let se v njej pozitivno delo zavira na korist klerikalnim gospodarskim organizacijam. Sedaj pa se izsiljuje iz članov, da sprejmejo tako izpremembo pravil, ki bi prinesla popolno zmago klerikalcev pri novih volitvah v c. kr. kmetijsko družbo. Vsako zadrugo, vsako mlekarno, vsako posojilnico se od klerikalcev izsiljuje, ako prosi pomoči iz deželnega zaklada. Podpiši nemoralni kontrakt, da se vržeš v naročje klerikalizma, ali pa ne dobiš rešitve, tako u-kazujejo razni katoliški duhovniki Lampeti. V politiki vidimo na celi črti izsiljevanje. Izvršili so klerikal volilni red v deželni zbor, v ljubljanski občinski svet, volilni red za občine na deželi. Izsilili so klerikalci poslovnik v deželnem zboru, izsilili sedaj izjavo od dr. Trillerja. Demokratje, socialisti hočejo biti klerikalci, so pa najostud-nejši izsiljevalci, ki svoje delo posebno lepo kažejo v učiteljskem socialnem vprašanju. Drugod se skuša nasprotnika pridobiti vsaj z lepa, s > cukerčki«, naši klerikalci hočejo uničiti vsak samostojen polet, vsako neodvisnost učiteljstva z najbolj koruptnim nasilstvorn. Celo učiteljske vdove izsiljuje deželni odbor, da naroče »Domoljub« ali »Slovenca«, boječ se, da ne dobe deželne podpore. Vse, vse, vse delo klerikalcev je preračunjeno na izsiljevanje. Celo deželni cestarji niso pred njimi v tem oziru varni. 50, 55 ali 60 kronjim plačajo mesečno, a zahtevajo za avanzma, da se »lepo vedejo«. Izsiljevanje za klerikalno vedenje! Višek izsiljevanja so dosegli klerikalci v političnem bojkotu in v njega pro-klamaciji. Od tistega časa so pri nas tudi postala čisto nepotrebna društva za varstvo živali. Jaz sem se dal izbrisati kot član tega društva, ker se mi zdi na Kranjskem bolj potrebno, da bi se ustanovilo »Društvo za varstvo ljudi«, pred izsiljevanjem in nasiljem klerikalnih politikov. Škoda je, res velika škoda, da ne pozna naš kazenski zakonik še kake paragrafe za zločine političnega izsiljevanja. Dr. Šušteršič, dr. Lampe, dr. Krek in druge klerikalne korifeje bi že zdavnaj sedeli za dobro zaprtimi vratmi visokih celic deželnega sodišča.
SPLOŠNI PREGLED.
Preobrat na Portugalskem. Najnovejša poročila iz Portugalske prikazujejo najnovejše dogodke v popolnoma drugi luči. Delavsko gibanje, ki se je vdejstvilo v generalnem štrajku, se je spremenilo v revolucionarno. Čudno je, za kako revolucijo se navdušuje delavstvo, ko je minulo komaj leto dni od one, nekrvave revolucije, ki je spremenilo preko noč monarhijo v republiko. Nazadnje je pa vlada prišla na sled prav čudnim, skoro nerazum-livim zvezam voditeljev revolucijonarnega delavskega gibanja in monarhističnih krogov v Londonu. Pri hišnih preiskavah se je našlo mnogo kornpromitujočega materijala iz katerega je razvidno, da so generalni štrajk organizirali in podpirali monarhisti, vsled teh zvez je vlada zaprla bivšega diktatorja Franca in
LISTEK.
J. BARBEYD’ AUREVILLY:
Maščevanje žene.
(Dalje.)
»Tam hočem umreti, kjer umirajo ženske moje vrste«, je povzela. »Spomnite se!... Pod Francom I. je živel mož, ki se je nalezel pri eni moje baže gnusno in strašno bolezen, ki jo je prenesel na svojo ženo, ljubico kralja, da ga z njo zastrupi in tako se je maščeval na obeh... Ne bom storila mnogo manj, kakor oni mož. Pri strahotnem življenju, ki ga živim vse večere, se bo gotovo nekega dne zgodilo, da bo prepadla kuga pohote prostitutko in jo razjedla in da bo razpadla v kose v sramotni bolnici. O. takrat bo moje življenje poplačano!« je pristavila z navdušenjem najstrašnejšega upanja; »takrat bo prišel čas, ko zve vojvoda Sierra-Leona, kako je živela njegova žena, vojvodinja v.ierra-Leona, in kako je poginila!«
Tressignies ni mogel verjeti na tako globoko maščevanje, ki je prekosilo vse, kar je učila zgodovina. Niti Italija XVI. stoletja niti Korsika, niti one dežele, ki so radi neizprostosti v maščevanju tako slavne, mu niso mogle podati zgleda bolj premišljenega in groznejšega poplačila, kakor je bil plan te ženske, ki se je maščevala s svojini lastnim telesom in dušo! Bil je lirestra-šen nad ono vzvišeno strahoto; kajti intenziteta te vrste čutov je vzvišena. Le da je to vzvišenost pekla.
»In če bi tudi ne izvedel«, je pristavila, bolj in bolj razkrivajoč dušo, »vem jaz o vsem. Vem, kaj delam vsako noč — vem, da pijem blato,
ki je nektar, ker je moje maščevanje!... Ne naslajam se li vsak trenutek na tem, kar sem! Nimam li takrat, kadar ga oskrunjam, tega ponosnega vojvodo občutka, opajajoč zavesti, da onečaščam njega? Ne vidim li natanko v duhu, kaj bi trpel, ko bi vedel?
Gotovo so moje misli blazne, ali ravno v njih blaznosti leži sreča!
Ko sem bežala iz Sierra- Leone, sem vzela to podobo vojvode s seboj, kakor bi bil on sam, da mu kažem sramoto svojega življenja! Kako jiogosto mu govorim, kot bi mogel slišati in videti: »Glej, glej vendar!« In kadar me pograbi stud v vaših rokah — in pograbi me vedno, ne morem se navaditi na okus tega blata! — takrat je ta zapestnica moje pribežališče« — vzdignila je roko s tragičnim usmevom — »ta žareč obroč, ki me pali do mozga in ki ga kljub temu nosim, kljub mukam, le da ne pozabim krvnika Estebanovega, le da podoba podnetuje vrtinec, vrtinec maščujočega se sovraštva, ki ga smatrajo moški v svoji gluposti in domišljiji za učinek ljubezenske pohote, ki mi jo podajajo! Ne vem kdo ste; gotovo pa niste, kakor vsi, ki prihajajo sem; in vendar ste mislili tudi vi pred trenotkom, da sem še človeško bitje, da se more zbuditi še vlakno v meni; in vendar sem samo misel, maščevati Estebana na tej pošasti! Njegova slika je zame ostroga s širokim zobovjem, ki jo pritiska Arabec svoji živali v boke, da jo naganja skozi puščavo. Jaz pa moram premeriti še večje jiuščave sramote, in vtiskam si za-sovraženo sliko globokeje v oči, v srce, da se vzpenjam tem višje pod prijemi vaših rok.
Ta slika mi je, kakor bi nas gledal s svojimi naslikanimi očmi!... kako dobro razumem, da so v prejšnjih stoletjih sežigali in mučili podobe zasovraženih oseb! Kako dobro poznam naslado, potisniti nož skozi srce podobi člo-
voditelja monarhistov Azevedo kakor tudi pet bivših monarhističnih ministrov. — Zbornica je izrekla vladi iiopolno zaupanje, izrekla se je za podaljšanje obsednega stanja ter sprejela vladno predlogo, da se izroči vse voditelje, ki so uprizorili štrajk, vojnemu sodišču. Prebivalstvo, ki je poprej simpatiziralo s štrajkujočimi, je sedaj skrajno ogorčeno, ker ni nikdo niti v sanjah mislil, da bi bili navdušeni revolucijon. in socialisti v zvezi z monarhisti in duhovniki, ki si žele vrnitve monarhije; zato pa govore poročila, da vlada v Lizboni popoln mir in red, le v provincah je še precej razburjenja, ki se pa gotovo poleže, ko se razkrinkajo te čudne zveze.
Delegacijsko zasedanje. Doslej za rok de-legacijskega zasedanje ni še sklenjeno ničesar gotovega. Začetka je bilo določeno, da se odseki snidejo koncem januarja, a plenum prve dni februarja. Toda z ozirom na negotovi položaj na Ogrskem se je moral ta načrt spremeniti. Zakasnila se je pa tudi sestava proračuna za 1. 1912., ker skupni proračun vojnega ministrstva ne more biti definitiven, dokler ni rešeno podčastniško in brambno vprašanje. Kratka sezija delegacij, v kateri bi se rešil sam kratkoročen proračunski provizorij ni našla odziva, ker bi sicer lahko postal sistem kratkoročnih provizorijev, s katerimi se je doslej vedno odpomagalo stalen, kar gotovo ne odgovarja parlamentarnemu in ustavnemu običaju.
Češko-nemška sprava. Češki in nemški listi se obširno bavijo s pavzo, ki je nastala v odseku narodno-političnega odseka. V zadnji seji tega odseka so izjavili Čehi, da nikakor ne morejo sprejeti nemških zahtev, katere pa smatrajo Nemci kot definitivne in kot podlago vseh pogajanj. Čehi so zahtevali, da Nemci zmanjšajo svoje zahteve, kar so pa Nemci odklonili. Zato se splošno smatra, da je vsak sporazum izključen, dasi se postavljajo vedno optimistične želje, da bodo nazadnje pogajanja vendarle dovedla do kakega rezultata. Sicer pa je splošna sodba o položaju tako pesimistična.
DNEVNI PREGLED.
Trgovci in obrtniki, spominjajte se, da so vas klerikalci hoteli uničiti s konsumnirni društvi in da je vam edino napredna stranka stala v tem težkem boju ob strani, zavedajte se, da so klerikalci osredotočili vse svoje težnje na to, da ugonobe krepak in svoboden trgovski in obrtni stan, ter volite kot en mož kandidate, ki jih vam priporoča narodno-napredna stranka. — V Ljubljani, dne 31. januarja 1912. — Za volilni odbor: Dr. Ivan Tavčar, župan ljubljanski. Dr. Fran Novak, deželni poslanec.
Volitve v trgovsko in obrtniško zbornico. Volilne legitimacije in glasovnice za letošnje dopolnilne volitve v trgovsko in obrtniško zbornico so se včeraj, dne -I. februarja zvečer oddale vse hkratu ljubljanski glavni pošti ki jih je odpravila z nedeljskimi nočnimi vlaki, tako da se bodo volilni dokumenti danes, dne 5. februarja mogli začeti voiilcem dostavljati. Te pošiljatve se morajo dostaviti v lastne roke adresala. tako da jih ne more nihče drugi sprejeti. Adresat mora prejem lastnoročno na oddajnem listu potrditi. Voiilcem, ki bi jih pismonoša ne našel, bo pustil naznanilo (aviso). da morejo na pristojni pošti dvigniti pošiljatev. Priporoča se, da se v takih primerih volilec (adresat) preskrbi s primerno legitimacijo o
osebni identiteti. Nedvignjenc ali nedostavljene pošiljatve bo pošta vrnila c. kr. volilni komisiji v Ljubljani.
Napreden shod pri Mraku. Včeraj dopoldne se je vršil pod predsedstvom Adolfa Ribnikarja političen shod »Političnega in izobraževalnega društva za dvorski okraj« na Rimski cesti pri Mraku. Državni poslanec g. dr. VI. Ravnihar je v krasnih besedah j)ojasnjeval pomen bližajočih se volitev v trgovsko-obrtno zbornico. Razkladal je na kak nedostojen in nelep način se bojuje klerikalizem v dosego ciljev, ki stoje izven koristi našega naroda, ter pozival udeležence k delu za volitve v trgovsko-obrtno zbornico, ki naj se prične že danes. Predsednik Ribnikar je na raznih zgledih dokazoval prijateljstvo klerikalcev do obrtnega in trgovskega stanu ter dokazal hinavščino, ki jo uganjajo ž njima. Gospod Gradišar je povedal, da na Viču šolski vodja Ravnikar celo šolarje porablja za informacije radi volitev v trgovsko-obrtnozbornico. S pozivom, da agitira vsak pristaš narodno-napredne stranke že za volitve v trgovsko-obrtno zbornico, da pri njih zmagajo obrtniki in trgovci ter ž njimi narodna in napredna misel, zaključi predsednik zborovanje.
Svečnica na Goriškem ni bila več cerkveni praznik. Vendar je imela Gorica praznično lice, kajti šole so bile zaprte in uradi so tudi praznovali. Šolske oblasti so mnenja, da mora priti ministrska odredba, ker glasno je v vseh krogih bilo mnenje, da jih papež ne briga, češ, da je to posvetna zadeva. Proti tem razlagam pa tudi s cerkvene strani ni bilo upora. Ker pa je v vsem tem nekaj humorja, menda ne pride radi praznikov na Goriškem do kake herezije.
Posledice odprave praznikov. Zanimivo je da je z odpravo praznikov najbolj ustreženo kapitalistom in raznim delodajalcem, dočim bodo vsled tega trpeli delojemalci. Najbolj prizadeti pa bodo ravno tisti solji, ki so dosedaj najbolj zvesto veseli na cerkvi in na klerikalcih. V mislih imamo tu v prvi vrsti služkinje in druge posle. Dosedaj so dekle, kuharice in druge uslužbenke se ob praznikih nekoliko odpočile od tru-dapolnega dela. To v bodoče ne bo mogoče. Še to edino veselje, ki so ga imeli ti sloji, da so se na praznike nekoliko razvedrili jim je papež drugod že vzel, pri nas pa to še stori. A ne samo to. Dosedaj so imele dekle in kuharice ob praznikih pripoboljške. Dobile so pečenko, pivo, vino, slaščice. V bodoče to vse odpade in za priboljšek pride celodnevno garanje. Za hvaležnost pa naj se potem posli še večkrat na teden poste in naj že ob treh, štirih ali petih zjutraj lete v cerkev. Svet se res preobrača. Klerikalci vedno vpijejo, da hočejo liberalci vero odpraviti in cerkvene pobožnosti. Sedaj pa vidimo, da duhovščina preganja iz cerkve besedo božjo z grdo politiko, sam papež pa je odpravil celo praznike. Še nedelje naj odpravijo in mašo, potem bo lahko duhovščina neprenehoma agitirala in politizirala.
Kako podpira deželni odbor ljudsko šolstvo. Stara stvar je, da se klerikalci ničesar bolj ne boje kot dobrih šol. Ako bi jih naše ljudstvo naravnost ne zahtevalo, bi niti ene šole ne imeli na Kranjskem. K večjem bi se poučevalo v mežnarijah, tako kot v tistih časih, ko je duhovščina imela še prav vso oblast nad šolstvom v rokah. Zanimiv je slučaj, kako dovzeten je deželni odbor za šolstvo, nam kaže slučaj ljudske šole na Viču. Tamošnji občani so sezidali krasno na svojo čast in ponos in v korist vseh občanov nad krasno šolsko stavbo, ki vzbuja že po svoji zunanjosti občo pozornost. Stavba je stala 160.000 K, kar kaže na izredno
veka, ki ga hočemo uničiti! V onem času ko sem bila še pobožna, predno sem ljubila Estebana, ki je stopil na mesto Boga, sem potrebovala križ, da sem mogla misliti na Križanega; in če bi ga bila sovražila mesto ljubila, bi enako potrebovala križ, da bi ga zasramovala in psovala! Zalibog! je dostavila s spremenjenim glasom in prehajajoč od surove grenkobe strašnih občutkov k bolestni milobi najglobjega gorja — »nimam slike od Estebana. Samo v svoji duši ga vidim in morda je prav tako«, je pristavila. »Ce bi ga imela pred očmi, bi povzdigoval moje ubogo srce, zardevala bi nad nevrednim ponižanjem, v katerem živim. Kesala bi se in ne mogla bi ga maščevati!« ...
Gorgo je postala bolestna, pa nje oči so ostale suhe. Tressignies, prevzet od popolnoma dnlgega občutka, kakor mu jih je dosedaj vzbujala je prijel roko ženske, ki jo je imel pravico zaničevati in jo poljubljal s spoštljivim usmiljenjem. Tolika volja in tolika nesreča so jo povzdigovale v njegovih očeh: »Kakšna ženska, si je mislil. »Le bi postala mesto vojvodinje Sierra-Leone markiza Vasconcel-los, mogla bi nuditi čudečemu se svetu s čistostjo in z žarom svoje ljubezni do Estebana sliko, bi bi bila enaka, oni markize de Pescara.
Vendar bi se nikdar ne izvedelo«, je pristavil na tihem, »in nihče bi ne slutil kdaj, kaka brezmejna brezdna občutkov in volje tiče v nji.«
Kljub skepticizmu in navadi one dobe, opazovati se samega sebe in se zasmehovati, se Tressigniesu ni zdelo smešno, ko je poljubljal tej propalici roke; reči pa ji ni mogel ničesar.
Bil je nasproti nji v kočljivem položaju. Ko je bila vrgla svojo zgodbo med sebe in nje-
ga. je presekala kakor s sekiro vse vezi, ki so ga bile privezale trenotno na njo. Občutil nerazumljivo zmes občudovanja, groze in zaničevanja. neukusno pa bi se mu zdelo, kazati se tej ženski nasproti ginjenega in jo tolažiti. Mnogokrat že se je norčeval iz moralistov, ki so v onem času poganjali kakor gobe. in ko je bila navada, pod vplivom romanov in gledišča pripeljevati padle ženske na prava pota, kakor zavoženo kolesje. Pri vsi svoji skepsi je uvidel, da bi bil le duhovnik, služabnik odpuščajočega Boga — v stanu, prinesti vstajenje ... in zdelo se mu, da bi se ob duši te ženske razbil tudi vpliv duhovnika. Boleče misli so sc mu podile po glavi in trdovratno je molčal, kar je bil zanj še kočljivejše, kakor za njo. Ona je nadaljevala, popolnoma v oblasti misli in spominov.
»Misel onečastiti ga, mesto umoriti, tega moža, ki mu je bila čast v pomenu sveta, več kakor življenje mi ni prišla tako brzo... Dolgo sem potrebovala, da sem prišla nanjo. Po smrti Vascocellosa, o kateri bržčas nikdo ni zvedel in katerega truplo je bilo zaeno s črncema, ki sta ga bila usmrtila na skrivnem odstranjeno. ni vojvoda več govoril z mano, kakor v navzočnosti služinčadi, kajti žena Cezarjeva je morala biti brez sumnje in v očeh v vseh sem morala ostati brezmadežna vojvodinja Arcos de Sierra Leone. Kadar sva bila pa sama, ni padla nikdar beseda, nikdar migljaj; molk je vladal, molk sovraštva, ki črpa iz samega sebe in ne potrebuje besed. Don Christoval in jaz sva tekmovala v moči in v ponosu. Požirala sem solze. Turre Cremata sem. Na razpolago mi je mogočno zatajevanje mojega plemena, ki je italskega pokoljenja in obledenela sem notri do oči, da ne bi mogel slutiti. kaj se je godilo za mojim bronastim čelom,
požrtvovalnost viške občine. Deželni odbor je pa dal 100 K podpore. Še bolj zanimiva je številka, ako se ve, da je deželni odbor dal 600 K podpore čukarskemu domu na Viču. kjer, kakor smo imeli zadnji čas priliko slišati, druzega ne delajo, kot se na najbolj posurovel pretepava-jo. Take številke odpirajo oči tudi najbolj zaslepljenim ljudem.
Dekoracije na Sokolski maškaradi. Kakor smo že poročali, napravil bo vse dekoracije za Sokolovo maškarado znani vrli naprednjak akademični slikar g. Vavpotič. Že samo to jamči za popoln uspeh priredbe.
501etni jubilej slovanskega Sokolstva. Z veliko slavnostjo je proslavilo praško Sokolstvo začetek letošnjega leta. V svečanu 1912 bode minulo 50 let, kar je bil razvit prvi sokolski prapor nad majhnim številom navdušenih čeških mladeničev in mož, ki so se združili, da bi skupno delovali za telesni in duševni razvoj svojega naroda. Z velikim navdušenjem je sprejel probujajoči se narod Sokolstvo in danes po 50 letih, ko se je iz malega društva razvila največja in najmočnejša narodna organizacija, ko je postalo Sokolstvo last vsega slovanskega naroda, se hoče Sokolstvo spomniti tega važnega dogodka s prireditvijo I. vseslovanskega sokolskega zleta, ki se vrši v Pragi od 28. junija do 1. julija 1912. Ne gre se tu samo za prazno, brezpomembno jubilejno slavnost, ampak za jasen dokaz, da Sokolstvo vestno vrši svojo težko nalogo med slovanskimi narodi in da skrbi za telesno vzgojo, ki je glavni pogoj za celi duševni razvoj takega naroda. Leto 1912. je za nas sokolsko leto, celo leto — velik praznik. Naj bi bilo to, zlasti za slovensko Sokolstvo, ki se naj v dobi naj-gnusnejšega in najbolj ostudnega preganjanja od strani lastnih rojakov še s posebnim veseljem spominja tega velevažnega trenotka.
Obrtniki pošiljajte svoje vajence v sokolske vrste! V sokolskem društvu blizu Prade je predaval K. Vaniček o sokolskem naraščaju ter spregovoril na obrtnike tudi sledeče besede: »Mojstri lahko spoznajo, da vodi Sokol zaupani mu naraščaj po pravi poti, tako da nikdar ne zablodi v nižine, v katerih je blato in umazanost. Ne branite svojemu učencu obiskovati telovadnice. S tem ga izročate v dobre roke, kjer je vam nikdar ne pokvari. V sokolski šoli se nauči discipline, drži mnogo do sebe, ne občuje z vsakim zlobnim fantalinom, tu postane dober učenec in tako bode začel delati v vašo korist in v korist cele družbe. In želja nas vseh mora biti, da bi postal naš narod, ki je obdan od vseh strani od sovražnika, močan. Nihče drugi nam ne pomore, ako si ne bodemo sami. In zaradi tega moramo skrbeti, da^ postane vsakdo izmed nas — in tudi ta naraščaj po-polen, močan, značajen človek, bojevnik za blagor in korist našega naroda. — Zaradi nečast-nečastnega in gnusnega boja naših nasprotnikov proti sokolskim organizacijam je prepovedano šolski mladini telovaditi v sokolskih telovadnicah. Odvzet nam je s tem šolski naraščaj; tem bolj pa je radi tega dolžnost vsakega društva, da skrbi za obrtniški naraščaj. Pri nas marsikateri obrtnik še z nekakim nezaupanjem gleda na telovadbo in ne pušča rad ali pa sploh nič svojega učenca v telovadnico. Ti si naj prečitajo besede vrlega sokolskega delavca m po teh naj se ravnajo.
Smrkavost na Gorenjskem, Okoli Žirovnice se je pojavila nevarna živinska kužna bolezen smrkavost, ki divja med enokopitarji, zlasti konji. Konja, na katerem so se pojavili prvi znaki te kužne bolezni bodo prihodnje dni pobili, druge konje, ki so bili ž njim v stiku pa bodo še opazovali in cepili. Bati se je, da se bo ta kužna bolezen zopet raznesla po deželi in da bo napravila mnogo škode. Smrkavost je tudi prenesljiva od konja na človeka in je pred par leti na tej bolezni umrl hlapec, ki je obolel pri konjih v Škofji Loki. Prebivalstvo se večjim nevarnostim izosrne samo na ta način, da bolezni ne prikriva in da vsak sumljiv značaj takoj javi pristojnemu c. kr. okrajnemu živinozdravniku.
Lastno obuvalo v slučaju mobilizacije. Velike važnosti je pripravno obuvalo za vstraj-nost vojakov na pohodih. Zato je vojno mini-
kjer je dozoreval maščevalni načrt. Bila sem absolutno neprodirna. S pomočjo tega prikrivanja, ki je zaprlo zaklopke mojega bitja, ki bi mogle izdati mojo skrivnost, se mi je posrečilo pripraviti beg z gradu, čegar zidovje me je dušilo in kjer bi se moglo maščevanje izvršiti le pred očmi vojvode, ki bi je brzo onemogočil. Zaupala se nisem nikomur. Drznile so se li moje služabnice in komornice kdaj. pregledati me in uganiti, kaj nameravam?
Najprvo sem se bila namenila v Madrid; ali v Madridu je bil vojvoda vsegamogočen in vse mreže policije bi me zajele na prvi njegov iniljaj. Tam bi me z lahkoto ujel; in zopet v njegovih rokah, vtaknil bi me v samostan. udušil bi me pokopano za dvojnimi durmi in odrezal od sveta, ki sem ga potrebovala za maščevanje!... Pariš je bil sigurnejši.
Odločila sem se za Pariz. To mesto je bi-
lo	hvaležnejše za razvitje moje sramote in mojega maščevanja; in ker sem hotela, da vdari lepega dne kakor strela, ni bilo za to boljšega mesta, kakor je Pariz, ki je središče vseh vesti, obiskovano od vseh narodov sveta. Sklenila sem živeti življenje prostitutke, dasi sein se tresla pred njim. in dospeti stopnjema do najnižje propalice, ki se za novec proda vsakemu moškemu in naj bi bil pocestni postopač. Pobožna, kakor sem bila. predno mi je Esteban iztrgal mojega Boga iz prs in se postavil na njegovo mesto, sem pogosto vstajala ponoči in hodila molit pred črno Madono v grajski kapeli. Od tam sem tudi utekla neko noč in srečno premagala pečevje Sierra-Leone. Vzela sem kar največ nakita in denarja s seboj. Skrivala sem se po kmetih in dospela končno na francosko mejo. Prišla sem v Pa-
F1Z Neustrašeno sem se vpregla pred maščevanje. ki je moje življenje. Tako nasičena sem strasti po maščevanju, da sem že pogosto mi-
strstvo odredilo, da v slučaju mobilizacije neaktivno vojaštvo lahko vzame seboj par svojih čevljev v slučaju, da so ti glede pozabljivosti vsaj enakovredni z vojaškimi. V tem slučaju se povrne vojaku vrednost, ki jo imajo erarični čevlji. Tudi dosedaj se je dovoljevalo nositi rezervistom na njih prošnjo lastne čevlje. Gotovo je pravično, da se bo sedaj izplačalo isto vrednost, kot jo imajo erarični čevlji onemu, ki bo nosil svoje čevlje.
5. štev. »Slovenskega Uustrovanega Tednika« priobčuje sledeče slike: Knjigovodstveni tečaj na slovenski kmetijski šoli v Št. Jurju ob južni železnici: Ravnatelj Belle in učitelj Zidanšek z udeleženci tečaja; zimski šport (7 slik: sanjkači v Bohinjski Bistrici, vožnja na saneh, skikjoring, zimski športni vlak v Bistrico. nastop smučarjev Bohinjska Bistrica pozimi, nazaj v dolino in smučarji v Bohinju); požar na Bregu pri Borovnici (pogorišče Švi-geljnove tovarne za stole) 2 sliki; nova 6raz-redna ljudska šola v Loškem potoku. Poleg druge raznovrstne vsebine priobčuje ta številka obsežen informativen članek o zimskem športu. Priporočamo »Slovenski llustrovani Tednik«, ker je takšen list, kakor je »Slov. II. Tednik« Slovencem res potreben, naj si ga torej naroči, kdor ga še nima.
»Slovenski llustrovani Tednik« je izdal za leto 1912 velik 124 strani obsegajoč koledar, kiv sebuej zelo mnogo lepih zanimivih slik, šaljivo povest, tabele za obresti itd. Koledarska vsebina je razdeljena vsak teden po eno stran da se lahko napravijo za vsak dan beležke ne le sproti, temveč tudi že naprej, da se ne pozabi kake zadeve, n. pr. kdaj poteče kak rok i. dr. Zraven so tudi razpredelbe za zapisovanje dohodkov in stroškov za vsak dan in vsak teden. Taka uredba koledarja je jako dobra, ker sc ljudje na ta način navadijo, da si zabeležujejo vse sproti ter dobe tako jasen pregled svojega stanja. Tak pregled pa marsikoga obvaruje izgub in nepotrebnih izdatkov ter neljubih sitnosti. Mnogo se je že pri nas pisalo o razumnem gospodarstvu in gospodinjstvu, a same razprave o tem nimajo uspeha. Uverjeni smo, da bo praktična uredba koledarja »Slovenskega Uustrovanega Tednika« mnogo pripomogla k temu, da se bodo tudi priprosti ljudje navadili, da si bodo sproti za-beleževali vse potrebno. Koledar »Slovenskega Uustrovanega Tednika« je bogato ilustro-van in ga radi praktične uredbe vsem prav toplo priporočamo. Stane 1 K po pošti 20 v več. Naročniki »Slovenskega Uustrovanega Tednika« ga pa dobe poštnine prosto in brezplačno. Naročite se torej na »Slovenski llustrovani Tednik«.
LJUBLJANA.
Slovensko gledališče. Včeraj se je igral popoldne Jurčič- Govekarjev »Deseti brat«, zvečer pa H. Bahrova komedija »Koncert«.
Predrzno izzivanje. Sprevodnik — vlakovodja Klančnik drž. žel. je dne 1. t. m. na ne-čuven način izzival slovenske železničarje po raznih gostilnah v Sp. Šiški. Pod asistenco svojih istotako sladko ginjenih sodrugov je začel to svoje »delovanje« pri Lukežiču, kjer je izostala rabuka le vsled dostojnega nastopa jugoslovanskih železničarjev, kateri so se mirno umaknili nadaljnim inzultatom. Omenjeni razgrajač pa jim je sledil k Anžoku, kjer je hoteč naše narodno železničarstvo sramotiti, izjavljal, da je jugoslovanski železničar ter u-prizoril tak škandal, da so ga morali postaviti pod kap. Gostje pa so se začudeno vpraševali. kako bi bilo to mogoče, da bi se nahajala med našimi priznano mirnimi in dostojnimi narodnimi železničarji taka surovina. Ko se jim je pa pojasnilo, da je Klančnik zagrizen soc. demokrat in renegat nemčur. seje tako agitacijsko sredstvo splošno — tudi od navzočih Nemcev — odločno obsojalo. Naprošeni smo, priobčiti ta dogodek z izjavo tukajšnje podružnice Z. j. ž.. da se elementi a la Klančnik ne sprejemajo med njeno članstvo.
Lepa cestna železnica. Včeraj popoldne so se zgledavali Ljubljančanje nad cestno železnico in njenimi vozovi, ki so obtičali v snegu.
slila delati na to, da bi se kak mladenič divje zaljubil v me, ki bi ga poslala nato k vojvodi, da bi mu oznanil moj propad; pa vedno sem opustila tako misel, ker nočem le par čevljev visoko onesnažiti njegovo ime in njegov spomin: cela piramida umazanosti mora biti! Cim dalje bo, tem temeljitejše bom maščevana!« ...
Prestala je. Preje smrtno bleda, je postala temno rdeča. Pot ji je lil iz čela. Postala je hripava. Je li to bila hripavost sramovanja?... Mrzlična je prijela za steklenico na komodi in si nalila kozarec vode. ki ga vlila v se.
»Težko je, požirati blato«, je rekla, »vendar doli mora! Dosti sem ga že premagala v treh mesecih, da se navajam nanj!«
»Tri mesece že trpi to?« je rekel I ressi-gnies; nisem upal reči. kaj, in to splošno, na-zivanje je bilo hujše od določno izgovorjenega.
“»Da«, je rekla »tri mesece. Pa kaj je to, trije meseci? Čas mora vse kuhati in prekuhati, to maščevanje, ki mu je pripravljam in ki naj ga poplača za to, da se je obotavljal izročiti mi Estebanovo srce!«...	.	.
Izgovorila je to s strašljivo strastjo m z divjim humorom. Tressignies ni nikdar slutil, da more prebivati v eni ženski tolika zmes obožavajoče nežnosti in krutosti.
Nikdar še ni temeljitejše opazoval umetnine, kakor to posebno in popolno umetnico maščevanja, ki je stala tu pred njim... On, ki si je bil svest, da je izven vpliva vseli neposrednih občutkov, in pri katerem je reile-ksija z groznim smehom grizoč napadla čute, on je občutil, da vdihava v ozračju te ženske nevarno atmosfero. Ta, s toliko fizično in barbarsko strastjo napolnjen prostor je dušil tega kulturneža. Moral je na svež zrak in je hotel iti, četudi le, da bi se zopet vrnil.
(Dalje.)
Eden stoji pred Češnovarjem, drugi pa pred Koslerjevo vilo. Prvi je obtičal v snegu že v soboto ob 4. uri popoldne, drugi pa kmalu na to. Vodstvo električne železnice pa ni ničesar ukrenilo v odpravo vozov, marveč jih je kratkomalo pustilo stati in ustavilo ves promet od magistrata do Dolenjskega kolodvora.
Z ozirom na to, da snega ni toliko padlo, da bi se ta ovira ne dala z lahkoto odpraviti, se čudimo šefu mestne policije svetniku Lavterju, kako. da ni energično zahteval, da se promet na tak indolenten način ne ovira.
VI. planinski ples. Zvršil se je v soglasju s svojo slavo in v veselje vseh prijateljev planinstva. — Po okusno dekoriranem stop-njišču pridemo v veliko dvorano, kjer mine cel najhladnokrvnejšega planinca ravnodušnost, ko ugleda neštete cvetke našega planinskega raja. In ko te naše pridne planinske deve ponudijo ubogemu dolincu naš vsebinsko poln nagelj, ga ni na svetu zemljana, ki bi ne sledil vinku vile in ji odkupil nagelj. To lepo soglasje med planinci in dolinci nas spominja na spominsko ploščo v glavnem stopnjišču, kjer toži naš nad vse delavni odbor, da pogine v blatu (deficitu), če ne navduši veselje obiskovalce plesa tako, da posežejo globlje v denarnico, kot jim pa pripuste odbori drugih plesnih veselic. — In v obisku plesa more spoznati odbor, da je na mestu njegov opomin gostom, ker bodo tudi spoznale gospodinje, da je vplivala plošča. — Obisk plesa nad vse povoljen. Vsi prostori Narodnega doma natlačeno polni. Ples so posetili napredni poslanci: dr. Ravnihar, dr. Novak, dr. Triller, Turk, Višnikar, predsednik odvetniške zbornice dr. Majaron, predsednik trg. in obrtne zbornice Ivan ^nez, ne-broj častnikov, posebno iz tukajšnjega gorskega polka, na čelu jim g. divizijonar. Sploh je zbral ples vse rodoljubno občinstvo iz vseh naših pokrajin in tako tudi v narodnem oziru izvršil, svojo nalogo. — Paviljoni so delovali nad vse uzorno. Saj tudi ni čuda, ker vodile so paviljone že izurjene gospe in načelovala jim je gospa županja dr. Tavčarjeva, ki je že več ko enkrat dokazala uspešnost njenega vodstva. — Narodni kostumi so bili nekateri nad vse posrečeni, le žal, da se celo na planinskem plesu mora vedno bolj umikati narodna obleka. Splošno pozornost sta vzbujala Hrvat in Hrvatica a tudi drugi so bili s svojimi nošami nad vse dekorativni. Ves ples se je vršil seveda pod geslom animiranosti in ni bilo udeleženca, ki bi ne dejal, da si želi drugo leto nadajlevanje. — Godba »Slov. Filharmonija« je bila marljiva v igranju in tudi vabljiva po komadih, s katerimi je razveseljevala mladi svet. — Tako je minul ples v splošno zadovoljnost. Zasluga gre odboru a tudi nesebičnim gospodičnam, ki so žrtvovale marsikak ples, samo. da so služile prizadevanju koristnega S. P. D.
V	šentjakobski zvonik strela udarila. Predvčerajšnjem popoldne je v Ljubljani treskalo in grmelo kot ob najvfečji nevihti poleti. Najstarejši ljudje ne pomnijo tako čudnih vremenskih prikazni. Strela je udarila tudi v strelovod šentjakobskega zvonika, kar je provzročilo med ondotnim prebivalstvm nekoliko strahu, nesreče pa ni bilo nobene.
Zabavni večer priredi Zveza jugoslovanskih železničarjev podružnica Ljubljana v soboto 10. februarja 1912 v salonu g. Toniih pri Kankertu v Spod. Šiški. Spored: 1. Godba. 2. Šaljivi prizori. 3. Petje. 4. Ples. 5. Prosta zabava. Začetek ob osmi uri zvečer. Vstopnina 40 vin. Prijatelji društva dobrodošli. Ker je čisti dobiček namenjen v dobrodelne namene se preplačila hvaležno sprejemajo. — K obilni udeležbi vabi odbor.
Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan krasnega popoldanskega vsporeda. Na večernem sporedu je 5 novitet. Glavni film je »Ako umrje ljubezen« (moderna mozacijska drama iz življenja firme Nordiskfilm Co.). Jutri »Ida-jalka« (dramatski prizor iz vojne). Drugi teden senzacionalni posnetki iz vojne »Tripolis«, ki traja 1 in pol ure. Večerne predstave trajajo sedaj po 1 in pol ure in sicer od 7. ure do pol 9., od pol 9. do 10. ure, v nedeljah pa od 6. do pol S., od pol 8. do 9. in od 9. ure pol 11. ure.
Lavterjeva spomenica o pre-osnovi mestnega policijskega urada.
Kakor smo že v našem listu kratko poroča-
li	je izdelal policijski šef Lavter spomenico, s katero bi rad popolnoma ločil policijo od magistrata, kar bi pomenilo le predpripravo za po-državijenje policije na mestne stroške. Vprašanje preosnove je za vsakega zelo zanimivo in stvari bo bržčas potrebno, da zavzamejo tudi še naše napredne korporacije svoje stališče. Zdi se nam radi tega zelo umestno, da prinesemo važnejše oddelke iz Lavterjeve spomenice dobesedno, da bodo Ljubljančanje o stvari si ustvarili svojo sodbo in videli na kak pretkan način hoče Lavter policijsko barko zapeljati iz mestne hiše na Bleiweisovo cesto. V spomenici piše Lavter v izvlečku tole:
»Način, po katerem je policijski oddelek mestnega magistrata sedaj vrejen in cela oblika njegovega poslovanja ne odgovarjata ne zahtevam moderne policijske uprave, ne mojim izkušnjam kot dolgoletni praktik in ne mojim željam ter zlasti nista na korist službov. Ce lurad bi bil preosnovati in postaviti bi ga bilo na popolnoma drugačno, moderno stališče; zajedno bi bilo popolniti uradniško osobje in pomnožiti zopet policijsko-stražniški zbor ter regulirati i redne i izvanredne prejemke odnosno pomakniti nekatere uradniške osebe v višje plačilne razrede. Predlagam najprvo popolno ločitev policijskega oddelka od mestnega magistrata in ustanovitev docela samostojnega, neposredno in edinole županu podrejenega urada pod naslovom: »Mestno-policijski urad«, utemeljujoč ta prvi del preosnove z nastopnimi izvajanji. O-
glejmo si najprvo sedanjo obliko vreditve in poslovanja mestnopolicijskega oddelka v svrho, da zamoremo razumevati boljši razliko. Mestnopolicijski urad sedaj ni nič druzega, kakor nesamostojni oddelek mestnega magistrata ter je podrejen, kot vsak drugi oddelek, n. pr. vojaški urad, mestni vrtnar itd., ne samo županu, marveč tudi magistratnemu ravnatelju in v slučaju, da je ravnatelj morda zadržan, še ravnanja namestniku. Tvorijo g sledeči pododdelki in sicer:
»Osrednji policijski urad«
i	kateremu prištevam policijskega načelnika, samega sebe, nadalje policijskega komisarja Jančigaja in konceptnega praktikanta Breskvarja, ki pa ni docela policiski uradnik, ker mora obdelovati tudi druge, zlasti obrtne zadeve ter policijskega zdravnika dr. Illnerja, — v svrho vodstva vseh policijskih poslov in obravnavanja vseh politično - konceptnih zadev; to so n. pr. predsedstvene, personalne, pre-osnovne stvari, politično kaznovanje, prostitucija, železnice,izseljevanje, veselični referat, špijonaža, anarhisti, eksekutivna služba itd.
»Kriminalna razvidnica«
katero oskrbujeta policijski kancelist Topliker in pomožni uradnik Lapajne. Tušem spada poslovanje zaradi vseli prestopkov kazenskega zakona, bodisi z aretiranci ali brez njih; obdelovanje vseh ovadb in sodnih rekvizicij; poizvedovanje; hišne raziskave; hudodelniški album; daktiloskopija; policijske tiralnice; kazenske popisnice; kriminalistična fotografja itd.
»Odgonski referat«
v katerem posluje oficiant Ciuha, pomaga mu pa, zlasti pri sestavljanju odgonskega računa, pomožni uradnik ekspedita. — Tu se obravnavajo vse zadeve tičoč se odgonskega in vlaču-garskega zakona, varuštva, mladeniške oskrbi, odgonski računi, nezgode, podpora tujcem in domačinom, prestavljanje došlili spisov iz italijanskega in francoskega jezika itd. Dejanski odgon pa oskrbujejo 4 odgonski sprevodniki.
Mestnopolicijski zglaševalni urad«
kateremu načcljuje pristav Gutnik; dodeljeni so pisarniški kancelist Kessler, jeden pomožni uradnik in 2 pomožni uradnici. Prideljen je, zlasti v svrho obdelovanja izročenih mu spisov referatov I. in I. b, računski oficijal Hafner. —
V	področje tega pododdelka spadajo vse zadeve, tičoč se zglaševanja in odglaševanja domačinov in tujcev, domovinska matica, šolska matica, volilni imenik, porotni imenik, mrliško popisovanje, evidenca kolesarjev in avtomobilistov ter policijsko obravnavanje vseh tozadevnih predpisov, društveni referat in društveni kataster, izdajanje potnih listov, domovnic, delavskih in poselskih knjižic, orožnih listov, nakaznic za brezplačna zdravila, krošnjarstvo, tiskovni zakon, kolera itd.
»Mestnopolicijska straža«
obstoječa iz stražniškega nadzornika Javornika, dveh stražniških vodij in 72 policijskih stražnikov, med le-temi 5 civilnostražniških organov ter 4 tržni redarji. Prištevati se pa mora stražniškemu zboru tudi detektiva Ljubiča. — Uniformirani policijski stražniki razdeljeni so na dva oddelka A in B, vsak z vodjo na čelu; o-pravljajo vso varnostno, informovalno, zasledovalno in nadzorovalno službo na stojiščih in pri obhodih na ta način, da ima vsak oddelek izmenoma 24 ur službo, 24 ur pa prosto. Prosti čas je omejen s šolanjem, pripravljenostjo, patruljami, inšpekcijami itd. Izmed službujočih stražnikov nahaja se polovica moštva vedno na ulici v službi, polovica pa na stražnicah in sicer traja vsako službovanje na ulici in na stražnici izmenoma 3 ure. Vsak stražnik službujočega oddelka je torej vsake prve 3 ure zunaj na ulici, vsake druge 3 ure pa na stražnici, tekom 24 ur. Da se zatnore tedaj zasesti nepretrgoma noč in dan z jednim možem jedno stojišče, potrebujemo 4 stražnikov za to. — Določenih je 15 stojišč, a zasedenih povprečno samo 12, ker je vedno ta ali oni izmed moštva ali bolan, ali na dopustu, ali pri sodišču ali sploh odsoten. — Petero civilnostražniških organov z detektivom Ljubičem vred opravlja vso službo policijskih agentov v uradu in izven urada, vrši vse potrebne poizvedbe za cel policijski urad in sploh za cel magistrat, nadzoruje vse hotele in prenočišča itd. 4 tržni redarji so prideljeni tržnemu nadzorniku in opravljajo tržno siužbo. Vsi navadni eivilnostražniški organi, detektiva izvze-mši, popolnujejo se iz stražniškega zbora in sicer iz tacih stražnikov, ki zaradi bolezni ali sploh zaradi fizične nesposobnost ne morejo več opravljati službe v uniformi.
»Mestnopolicijska jetnišnica«, oskrbovana po ječarju (slugi) Pirhu.
Mali
»policijskopisarniški oddelek«
v katerem posluje oficij. Nabernik, ki ima evidenco spisov, jih donaša in odnaša, posreduje pri prometu posameznih pododdelkov med sa-boj in med drugimi magistratnimi uradi, osobi-to z registraturo; vreja vsak dan »politično-ka-zensko razvidnico« in vlaga hotelske zglasil-nice itd.
»Mestna posredovalnica za delo in službe ter za stanovanja«
koje posle oskrbuje vodja Dražil. Ima pa tudi obdelovati vse v to stroko spadajoče spise in zadeve zlasti statističnega značaja, izvršuje nadzorovanje privatnih posredovalnic itd. To so pododdelki policijskega urada in njih posli v velikih potezah. Cel mestnopolicijski urad sestoja toraj iz 8 pododdelkov ter šteje: policijskega načelnika, 2 konceptna uradnika, policijskega zdravnika, 3 pisarniške uradnike, 1 računskega in 1 stražniškega uradnika, nadalje 2 oficijanta, 3 pomožnih uradnikov in 2 pomožni uradnici ter 75 mož stražniškega zbora (nri-števši ječarja in detektiva), vsega skupaj je torej 90 oseb.
Mestnopolicijski oddelek
dobiva, kakor vsi drugi magistratni uradi, svoje spise potom prezidijalnega tajništva iz vlo-
žnega zapisnika ter jih oddaja potom ekspedi-ta (v smislu »opravilnega reda«) v — aprobacijo. Začenja se pa tudi veliko zadev prvotno tu-uradno; nebroj policijskih odpravkov vpisuje se v posebne policijsko-vložne knjige posameznih pododdelkov in nekateri spisi sploh nimajo številk. Običajno pride vsaka vloga, vsak spis v splošni vložni zapisnik, kjer se ekshibira; potem v registraturo, da se indizira; nadalje poleg vložnega zapisnika v prezidijalno tajništvo ter dospe končno v policijski urad. Policijski načelnik razdeli spise med posamezne pododdelke in uradnike, v kolikor si jih, če je zadeva večjega pomena, ne obdrži sam — in prične se policijsko uradovanje.
Vse, po posameznih uradnikih rešene uradne spise in sploh vse izdane listine druge vrste dobiva policijski načelnik v strokovno in jezikovno revizijo ter jih po tej reviziji oddaja potoni magistratnega ekspedita naprej v aprobacijo, t. j. v še enkratno, zopetno revizijo ali županu, ali rnagistratnemu ravnatelju ali ravnatelja namestniku. Po tej nadreviziji, apro-baciji, pridejo konceptni spisi nazaj v ekspedit, kjer se mundirajo. Vse policijske čistopise in vse druge originalne odpravke, sploh vse, kar izhaja iz policijskega urada, upr. orožne liste, razna spričevala itd., podpisuje ali župan ali ravnatelj ali ravnatelja namestnik.
Običajna praksa je, da dobiva župan navadno le predsedstvene in one zadeve v apro-bacijo odnosno v podpis, ki se tičejo občinskega sveta ali katere si je izrečno pridržal; celo ostalo aprobacijo izvršuje ter vse policijske čistopise in vse odpravke policijskega urada v izviru podpisuje magistratni ravnatelj odnosno njegov namestnik. Na ta način je tako-rekoč pač magistratni ravnatelj odgovorni voditelj mestnopolicijskega urada in ne policijski načelnik.
To ie sedanja oblika poslovanja v niestno-policijskem uradu. Razločuje se popolnoma od poslovanja posameznih oddelkov pri drugih oblastvih v Ljubljani in drugod, n. pr. pri c. kr. deželni vladi, pri sodišču itd. Dočim ima pri drugih uradih v Ljubljani, nadalje pri vseh c. kr. policijskih ravnateljstvih (uradih) načelnik urada ne samo pravico, marveč naravnost dolžnost, da apelira sam koncepte svojega odelka ter podpisuje izgotovitve, nima ljubljanski policijski šef niti te pravice, niti te dolžnosti. Ce hočem n. pr. potom takozvane »okrožnice« obvestiti razne varnostne oblasti, da se je izvršil kak vlom, kaka tatvina kolesa itd., mora biti spis poprej — aprobiran, preden sme biti mundiran n ekspediran, naj bode zadeva še tako nujna in naj obstoja naravnost v odlagi! Imam takorekoč isto stališče v tem odnosu, kakor — sit venia exepmlo! — mestni vrtnar! — A ne samo pri večjih oblastvih je uradni načelnik samostojen, marveč tudi pri manjših. Znane so mi pa tudi celo občine, ki imajo, kakor Ljubljana, občinsko policijo, katera je popolnoma samostojno urejena, n. pr. Gradec. Inomost. Opava; da celo v Beljaku je policijski — »stražmešter« samostojen, kakor se razvidi iz dotičnih spisov!
(Dalje.)
Najnovejše vesti, telefonska poročila.
BRAMBNA REFORMA.
Dunaj, 4. februarja. Danes ob deseti uri je sprejel cesar v daljši avdijenci ogrskega ministrskega predsednika Khuena, ki je poročal o svojih dogovorih s Kossuthom in drugimi člani opozicionalne stranke. Razpravljalo se je v prvi vrsti o brambni predlogi in o položaju v ogrskem parlamentu. Takoj nato je sprejel cesar avstrijskega ministrskega predsednika grofa Stiirgha.
POT črnogorskega kralja.
Trst, 4. februarja. Včeraj popoldne je dospel semkaj iz Opatije črnogorski kralj Nikita, princ Peter, ter se odpeljal z državno železnico.
Berlin, 4. februarja. Danes dopoldne sta dospela semkaj preko Monakovega in Franko-broda črnogorski kralj Nikita in princ Peter. V Berlinu ostaneta tri dni, a potem odpotujeta naprej v Petersburg.
PROTI NASILSTVOM NA HRVAŠKEM.
Trst, 4. februarja. Danes se je vršil tukaj shod pol. društva »Edinost«, ki je bil polnoštevilno obiskan. Govoril je posl. dr. Rybar, ki je ostro bičal neznosne razmere na Hrvaškem. Sprejeta je bila resolucija, v kateri se pozivlje-jo vsi slovanski poslanci, da se udeleže hrvaških volitev, da se na mestu prepričajo o neza-slišanostih Čuvajevega režima.
rusko-avstrijsko zbližanje.
Petersburg, 4. februarja. Vesti o besedah avstrijskega prestolonoslednika Franca Ferdinanda v Berlinu o rusko-avstrijskem zbližanju so našle tukaj jako simpatičen odziv. Pričakuje se samo detajla o teh vesteh, da se zvedo točke, na podlagi katerih si zamišlja Franc Ferdinand ta sporazum.
M2M
''Umetnost inseriranja. Kdor hoče, da ima njegov oglas v kakem listu uspeh, temu ne zadostuje samo, da pusti inserirati, da plača račun, ta mora znati tudi sestaviti oglas^ prav in spretno. V dokaz temu je sledeči slučaj: neki Londončan je pozabil v cerkvi svoj dežnik, ki ga je kupil šele pred tremi dnevi, grozno mu je bilo žal za lepim, svilnatim dežnikom, zato je šel v upravništvo nekega lista in si naročil naslednji oglas: Izgubljeno! Preteklo nedeljo sem pozabil v cerkvi sv. Petra lep svilnat dežnik najbolje kakovosti. Kdor ga prinese lastniku v High Street, dobi lepo nagrado. Minilo je par dni, Londončan je imel pripravljeno lepo pripravljeno nagrado, da jo podari po-
štenemu najditelju, a čakal je zastonj, nikdo si je ni hotel zaslužiti. Jezen je šel zato v upravništvo in se kregal, kako brezuspešni so inserati v tem listu. Upravnik mu pa reče: Svojega neuspeha ste sami krivi, ker ste svoj oglas sestavili popolnoma napačno. Poskusite še enkrat, a dovolite meni, da vam sestavim besedilo oglasa jaz sam. Mož je bil zadovoljen in drugi dan je izšel sledeči oglas: Ako se hoče dotična oseba, ki sem jo opazoval pretečeno nedeljo, kako si je v cerkvi sv. Petra prisvojila dežnik, ki ni njegova last, izogniti neprijetnim posledicam, ako noče izgubiti svojega krščanskega imena, na katerega toliko da, naj prinese takoj dežnik pravemu lastniku High Street 10. Ime dotične osebe je znano. — Komaj je minulo par ur, kar je izšel oglas, že je imel izgubitelj na svojem stanovanju ne enega, ampak dvanajst novih, lepih svilnatih dežnikov. na vsakem pa je bilo pisemce z opravičilom, da je dotičnik vzel dežnik »popolnoma slučajno«, daj naj lastnik ne izvaja nikakih daljnih posledic.
* Advokat se je mrtev zgrudil. V razpravni dvorani okrožnega sodišča v II. okraju na Dunaju je zadela advokata dr. Emila Eisen-schitza kap. ravno, ko je končal svoj zagovor. Advokat je takoj izdihnil.
* Strašna rodbinska tragedija. Osemletni sinek prof. fizike in matematike VVarsarja iz Peterburga se je iz neznanih vzrokov obesil na jermenu. Oče je vsled žalosti zblaznel, nakar se je mati zastrupila.
* Štrajk urednikov. Pri največjem budim-peštanskem dnevniku »Pesti Naplo« je sinoči stopilo vse uredniško osobje v štrajk. Ob pol sedmih zvečer so izročili uredniki lastniku lista svoje zahteve, s katerimi zahtevajo dvajsetodstotno draginjsko doklado. Ker pa je lastnik to zahtevo odklonil, utaknili so uredniki vse svoje že gotove rokopise v žep in zapustili uredništvo. Šli so v bližnjo kavarno, kjer so čakali riadaljnih pogajanj. Okoli desete ure zvečer je poklical lastnik glavnega urednika, kateremu je obljubil, da ugodi deloma njih zahtevi. t. j. nekaterim da takoj draginjsko doklado, glede drugih pa hoče še premisliti. U-redniško osobje pa je odklonilo to ponudbo in sklenilo toliko časa štrajkati, dokler lastnik ne ugodi vsem zahtevam. List je sicer drugo jutro izšel, a bil je napolnjen s samimi korespondencami in izrezki. Ker lastnik še vedno noče odnehati, se pripravlja po vseh peštanskih uredništvih enaka akcija, da prisilijo uredniki lastništva do zvišanja gaž.
* Spomini varuhov vladarjev. Bivši francoski železniški komisar v ministerstvu Paoli izdal je svoje spomine z naslovom »Njih Veličanstva«. Pavli je bil namreč 25 let takorekoč varuh kraljev in cesarjev, kadar so prišli na Francosko. Na skrbi je imel posebne vlake za vladarje, spremljeval je osebno visoke goste in skrbel za njih varnost. Tako je imel priliko seznaniti se s celo vrsto vladarjev in njih značaji. Mladega španskega kralja Alfonza XIII.
— imel je 19 let, ko je prišel prvikrat v Pariz
— slika kot veselega mladega moža. ki je imel navado reči vedno: »To je čudovito«. Rad je prepeval tudi različne kuplete. Tudi nežen je bil Alfons XIII. Ko se je zaročil z Eno Batten-berško, pošepetal je jedenkrat Paoliju na uho: Ali veste kako pravim svoji nevesti? Namesto Eno pravim ji Nini. Ali ni to lepo? Zelo ljub je bil ruski car Nikolaj II., ki pa mu je dal mnogo dela. Ne sicer on sam, pač pa ruska tajna poli-
cija. Dva meseca pred prihodom carja prihajali so anonimni dopisi o zarotah in pripravljajočih se atentatih. Pisali so jih pa seveda ruski špijoni sami. Grad Compiegne, kjer je imel stanovati car s carico obsedla je francoska vlada s stražami in obdala okolinokol s detektivi. Toda to je bilo še premalo za rusko policijo. Hotela je imeti »zanesljive« ljudi v grajski kleti in mogoče tudi v pasjih hišicah. Francoski policaji so bili kot na iglah. Vedeli so kaj premore ruski »špici«. In njih strah tudi ni bil prazen. Pred prihodom carjevim do remske katedrale prijela je policija dva sumljiva moža. Imela sta pripravljeno krasno bombo za carja. Eden od njih pa je bil — zaupnik ruske policije. — Nasprotno pa je bil angleški kralj Eduard popolnoma brez skrbi. L. 1907. se mu je zahotelo videti Pariz na dan prvega maja. Francoska vlada mu je pripominjala, da bodo uprizorili delavci demonstracije. Toda Eduard je smejoč se rekel: »Pojdite! Delavci pojdejo s ženami in otroci kosit v travo bulonjskega gozda in to bo vse. Vsaj jih poznam. Izgovore se, izkriče potem pa pojdejo spat.« In zgodilo se je tako. Enako kakor Eduard se je tudi vedel umrli Leopold II. Potoval je navadno kot navaden človek, obiskaval je gledišča, posebno kjer so bile lepe plesalke in sedel je najraje prav blizu odra. Eduardu se je pa vedno izogibal. Seveda, težko je stališče dvema petelinoma na enem smetišču.
+ Kako se zabavajo bogati Amcrikanci. Nek
večkratni milijonar je priredil v nalašč zato najetem hotelu kitajskega dela v New Yorku re-duto z naslovom »Barabski ples med Kitajci«. Vsi udeležniki maškerade so morali priti v originalnih kitajskih oblekah, skratka, vršiti se je moralo vse prav po kitajsko. Pa to še ni bilo dosti. Nek dober znanec lepe miljonarke se je ž njo prav dobro zabaval, kar prihrumi s prav kitajskim vriščem nanjga mož »nezanesljive« lepotice, z dolgim nožem v roki, kot da bi ga hotel umoriti. V tem trenotku pa tudi vgasnejo vse luči v dvorani in nastane egiptovska tema, ki bi drugače marsikomu prišla v prid, v tem slučaju pa ni bila nikomur ljuba in je vsakdo pri splošni zmedenosti le gledal, kako bi iz dvorane všel. Kar se zopet posveti in prikaže se splaše-nim očem veseljakov smešen prizor, kako se valja napadeni v krčevitem smehu po tleh in razni zaljubljenci in nezaljubljenci poljubujejo v nezavest padle dame. Milijonar, ki pa se je izmislil celo šalo v večjo zabavo povabljencev, pa je ta čas zginil. Ko se je »umorjenec« dvignil s tal in začel zopet plesati divji kankan, so pozabili gostje vse presenečenje in se prav veselo in zadovoljno zabavali dalje.
Mali oglasi
Beseda & rlnarjer. Kaj manj 81 znesek 50 vinarjev. Pis-
vlnarjev. —
Z.klJnGek
ob 6. uri zvečer.
w TiuMjcft nnjuiBujBi sueitoK vinarje menim vpraianjem je priložiti znamko 20 vlnai Pri malih oglasih ni niš popusta In se plačujejo v zunanji Inserentl v znamkah. Zaključek malih
Ena štrlidlakasta (stichelhaarig) lovska psica se proda v Kolodvorski ulici št. 7.
Pohištvo za ženine in neveste prodaja po jako ugodnih cenah Simon Praprotnik, Jenkova ulica št. 7., Ljubljana.
Lepo stanovanje
3 sobe itd. v I. nadstropju v prijazni Novi ulici 3 je takoj ali za pozneje poceni oddati.	100
Češke Miščcče brikete, Šiezijske fine brikete, Fine štedilaiške brikete, Češki visokoplamteči premog,
največje in najcenejše vročine, priporoča
J. Paulin, tu, Nova ulica 3.
ZA KRATEK ČAS.
Tone: »Kaj pa ti je rekla včeraj tvoja stara, ko si prišel tako pozno v noči domov?«
Janez: »Ne vem še ni končala.«
Nek zaljubljenec praša svoje dekle, ali bi ga ljubila punčara tudi v tem slučaju, če bi imel le eno obleko. Poredno dekle ga zaljubljeno pogleda in pravi: »O pač, če bi vedela, da si vso drugo svojo obleko zato žrtvoval, da mi moreš kupiti nov klobuk«.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
„DAN“ se prodaja
v Ljubljani \ sledečih tobakarnab:
SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Stari trg*. NAGODE, Mestni trg.
KANC, Sv. Petra cesta.
TREO, Sv. Petra cesta.
V '
KUŠAR, Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMŽGAR, Zelena jama. SVETEK, Zaloška cesta. JAMŠEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta. LIKAR, Glince.
STRKOVIO, Dunajska cesta. ŠTRAVS, Škofja ulica.
DKel88mooo; LfnMfanska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva ulica štev. %£, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarsyevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
411-01
2 0
— 64 —
— Nesramnež, žaliti se upaš svojega gospoda !	.	1
V istem hipu, ne da bi se Saitano mogel umakniti, se je vzdignila roka Nevers-a m v naslednji sekundi plosknila po Saitanovem licu. Človek se ni ganil. Obstal je brez kaplje krvi in iz tisoč gub njegovega z znojem pokritega čela je bilo mogoče brati, kaj je trpel. In ce ni Nevers mogel čitati v njegovem srcu, bi ga na mestu prebodel.
— Govori se sedaj, je zapovedal Nevers.
— Gospod, je dejal ledeno Saitano, zenit-bene listine so uničene. In tudi od teh se vam ni ničesar bati, ki so podpisali z vami. Vasa stvar je to. Pravim vam pa: vstala je priča, ki
bo govorila!...	v
— Priča! je rekel grof s potnim celom.
Kdo je to?	,
— Oni, ki je bil izročen Bois Redonu, Ja obmolkne na veke. Otrok, gospod: plemič nar-dy de Passavant...
— Je li ušel Bois Redonu?
— In smrti! je dodal Saitano s takim pov-darkom, da je grofa zazeblo.
Jezno je tolkel s peto ob smrekova tia, naredil par korakov, besno zaklel in se ustavil pred Saitanom:	.	,.
— Otrok ... treba je, da se najde, naj vena kar hoče, razumeš, in ...
— Gospod, otrok je tu. In govoril bo. Prej ali slej, čez dvajset let znabiti se pojavi pred vami. da vam zakliče: Videl sem!. .-N' moja briga ^ ~ospod, ampak edinole vaša. 1 n-peljal sem vam ga. Tu je. Razpolagajte ž njim .. Pravim le: samo mrtvi ne govore, gospod....
— Ginjeni približala Ivanu Neustrašnemu; z grozno mehkostjo se je pritisnila k njemu.
— Dosti, pojdi zopet, moja dobra, lepa Imperija ... resnično vas ljubi!
Urno se je sklonila in silno poljubila vlažni gobec velike zverine. Nato je ponovila:
— Pojdi, pojdi, ljuba, lepa Imperija...
Vrata so se zaprla za njo, vizija je izginila
in Nevers se je krivil z grmenjem v ušesih, z dušo v goltacu, premagan, zlomljen, pred kraljico, bolj iz sramu in groze, kakor iz spoštovanja.
Kraljica je povzela z rezkim glasom:
— Stanovanje se vam pripravila v palači Beautreillis za to noč. Pojdite... Odidite tudi vi. Rano mi prinesite odgovor. Če ste me razumeli, če ste me vredni, če ste vladar, o katerem sanja Izabela, odpotujte jutri v Dijon ... In tisti dan še, ko bom zvedela o smrti Marga-rite de Hainaut, bo padel Karl Šesti... ldite, Nevers in ne pozabite na ljubezen, na mogočnost in na veličanstvo nje, ki vas je poklicala, da vam pove, da vas ljubi!...
Poslednjo besedo je spregovorila s tako milobo, da je Nevers začutil, kako mu je začelo srce znova biti. Zravnal se je — pa kraljica je bila izginila.
Dolg vzdih, ki je obsegal strah, ljubezen in vladostrastje je privrel iz njegovih prs; zapustil je palačo s tresočimi nogami in roka je krčevito grabila za mečev ročaj.
Ko je dospel v palačo Beautreillis, ki je ležala na južni .strani hiše Saint-Pol, se je vpraševal, ali mu je kraljica hotela izkazati gostoljubnost, ali pa mu je namignila, da je to noč
Hiša Saint-Pol.	16
Senzacijonalna prodaja
naj novejše pomladanske konfekcije!
Ravnokar dospela sveža najmodernejša konfekcija IS 1A.  n n n r01
za dame in sicer lepi dolgi paletoti in kostumi od	flllfjrtZJ
ter modre in barvaste jopice za deklice od K 4‘— naprej,
>t	»	n	»	n	n	OtrOke	t>	rt	2'	yf
Anleško skladišče oblek
O. Bernatovič.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Uljudno naznanjam, da prevzamem dne 6. februarja t. 1.
restavracijo Nar. doma v Ljubljani
in kavarno ,[\arodne čitaluice’.
Skrbela bodem za najboljšo postrežbo s pri-t irni vini, svežim pivom, brezalkoholnimi pijačami in dobro kuhinjo po zmernih cenah.
V	restavraciji bode vpeljana tudi kavarniška postrežba.
Veliki gostilniški prostori so jako primerni za veselice, zborovanja in seje.
Na razpolago je krasno kegljišče in velika arena. — Sprejemajo se naročniki na kosilo in večerjo. — Vpeljani bodo vsak dan zajtrki od 20 h dalje. Toči se tudi čez ulico.
Za prijazen obisk v svojem novem podjetju se vljudno 'priporoča in zahvaljuje svojim dosedanjim cenjenim gostom	MARIJA	DRAŽILOVA,	gostilničarka’.
Učiteljska tiskarna v I		jubljani ima v zalogi in priporoča sledeče:			
					
Jan Legova knjižnica: Kape: Dane. Cena 1 K. Slapšak: Turki pri Sv. Tilnu, ižustrovana knjiga. Cena 1 20 K.		M. Oiegori6: Otroški oder, gled. igre z* mladino. 1*50 K.	Stupar: 0 prvinah In spojinah, llusirov. Cena 1*50 K.	Bruuet: Telovadba. Cena 4 K.	M<šieek: Beiežke iz lizike ln kemije. Cena 40 \in.
Marolt: Zgodnji 'inske unie s ike. Cena 2 K.	Vizitke	Engelhert Gaugi: Beli rojaki. Cena vezani knjigi K 3'—, broširani K 2 60.	Kuverte s firmo	K uj 1x1 d e zopet 9 •	Trgovske rakune
i Knjižnica Učiteljskega komiki a: .lučka Mišja k o* ega zbrani spisi 1., 11. in 111. zvezek. Cena a 1*50 K. — Kape: Mladini. Cena 1:50 K. — (*angl: Zbrani spisi. 1. zvezek. Cena 1*50 K.			i l Adamič: Slava Cesarju! Spevoigra za mladino. Cena 3 K. — Besedilo k Adamičevi spevoigri. Cena 10 vin.		Mirovnikove narodne pesmi. 1. in IS. zvezek. Cena a 20 vin.
IIreti: Hako si o-liraniniu zobe. Cena 20 vin.	Vse predpisane in potrebne šolske tiskovine.	fišazni napisi na lepenkah za šole.	Novo! Popravljalna znamenja na tabelah.	Tabela o pravilnem mešanci umetnih gnojil.	Vse tiskovine za knjižnice.
Uradne tiskovine za županstva.- 1	Vse na [novejše tiskovine za o-brtno - nadaljevalne šo Se	štireotipija	litografija	Muzikali je j Založba kisjig	
V 99Uči.tolj$kl tiskarni66 tiskajo: Slovenski Branik, Dan, Učiteljski Tovariš, Slovenski Mustrova ni rlV cinik, Mttclar, Domače ognjišče, Žvoačeii, Popotnik,
Maša Dodoenost, Gasilec, Sari a, Tobačni delat ec«
62
njen ujetnik: palača Beautreillis je bila napolnjena s težko oboroženimi stražami, ki so delale kordon na hodniku, med tem, ko je šest dvorjanikov šlo pred njim s plapojajočimi bakljami.
Ivan Neustrašeni se je ustavil v veliki o-rožnarnici in odslovil spremstvo in se zgrudil v široki in globok naslonjač, z čudovito umetniško izdelanim hrbtiščem v gotskem slogu.
Straže so odšle in se ustavile v predsobi.
Z roko na sencih, je premišljeval Nevers:
— Vojvoda Burgundski... moj oče!... Margarita de Hainaut... moja žena!... Karl Šesti ... moj bratranec!
Okolo teh treh imen se je sukalo njegovo premišljevanje — krvave sanje so se družile z razkošnimi sanjami mesnega poželjenja, ki je stresalo negovo telo — in v ozadju se je bleščala krona cesarstva Karla Velikega!... Kako dolgo je trpelo to sanjarenje iz katerega ga je zbudil paž, rekoč:
— Človek je tukaj in naglašča, da je prišel iz neke hiše v ulici Saint-Martin ...
Nevers je močno vztrepetal. Ulica Saint-Martin! Hiša Passavant! Smrt v kapeli, uboga in sladka ljubica, zastrupljena, ubita!... In hčerka! Njegovo dete!... Na vse to je bil pozabil... Vse uničeno, pomandrano, končano, sen preteklosti!...
Ne, pa ni bilo vse končano, od te strani tu.
S sovražnim pogledom, s surovo besedo, preplašen in s smrtno mislijo je zapovedal, da pripeljejo človeka iz ulice Saint-Martin.
Saitano je vstopil...
—	63
X.
Pekel v hiši Saint Pol.
— Kako se imenuješ? Kdo si? Kaj želiš, ga je vprašal Ivan Nevstrašni.
— Moje ime? je dejal Saitano, ne pomeni dosti, gospod. Kaj sem? Vprašajte njeno Veličanstvo kraljico, kdo je človek, ki ga je že šestkrat počastila s svojim obiskom v Mestu. Kaj želim? Obvestiti vas, da preostaja še ena priča iz zadeve v hiši Passavant...
— V kaj se mešaš! je zarenčal Nevers.
— V vaš ugled, gospod, je mrzlo odgovoril Saitano. Stari so, gospod ...
Nevers je strepetal in hipno izvlekel meč.
— Ne morete me ubiti, je rekel Saitano in iztegnil roko. Kraljico bi zadeli!...
— Bebec! je siknil Nevers.
Saitano se je zravnal in se stresel. Oči so se mu pošastno zasvetile... sovraštvo se je bilo rodilo v njegovi temni duši. Eno besedo, eno samo besedo je izustil Nevers preveč! Besedo, ki je Saitano ni mogel na veke odpustiti. Pred tem smrtonosnim pogledom je Ivan Neustrašni odstopil za korak in vprašal s temnim glasom:
— Govori! Požuri se! Pri vseh bošjili ranah, da visi tvoje življenje na niti!
Saitano je spregovoril s zvonečim glasom:
— Zagrešili ste, gospod s svojim početjem, oziroma ste ž njim v zvezi, nesramnost, kršenje postave...
Neversu. je zalila kri lica. Zagnal se v Sai-tanu in jeknil:
„DAN“ se prodaja
v Ljubljani v siedečih tobakariiah;
JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR.
v
BLAŽ, Dunajska cesta.
SEVER, Krakovski nasip. PICHLER, vKongresm trg. CEŠARK, Šelenburgova ulica.. DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta, MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica.
v	/
SENK, Resljeva cesta.
KOTNIK, Siska.
TIVOLI, na žel.prel. pri Nar. domu,,. KOŠIR, Hilšerjeva ulica. STIENE, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta. USENIČNIK, Zidovska ulica. KLEINSTFIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška.
WISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg.
TENENTE, Gradaška ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg