SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVI (60) • ©TEV. (N°) 5 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 22 de febrero - 22. februarja 2007 EURABIA Novi mejni zapleti s Hrva pko NACE FRANCI». Svetovno znana časnikarka Oriana Fal-laci, rojena v Firencah, je napisala zanimivo knjigo ,,La fuerza de la razon — Moč razuma", ki je v Argentini iznla leta 2004 v založbi El Ateneo na 336 straneh. Fallaci je bila ideolonko levo usmerjena, a zelo dosledna-poPtena. Prav zaradi svoje odkritosrčnosti je postala tarča napadov njenih oporečnikov, ki so jo sramotili in ji grozili s smrtjo. Umrla je za rakom 15 septembra 2006 v New Yorku. Zanimivo je, da je v testamentu zapustila vso svojo knjižnico cerkveni Lateranski univerzi v Rimu. Osrednja misel njene knjige je načrtna islamizacija Evrope, zlasti sredozemske, do takih mej, da avtorica omenjene knjige imenuje Evropo ,,Eurabia". Fallaci razvija svoja razmipljanja na podlagi zgodovinskih dogodkov, od srednjega veka pa do danes. Za utemeljitev svojih trditev je segla po vseh možnih, njej dosegljivih statističnih podatkih. V svoji knjigi obsoja totalitaristične režime, kot so komunizem, fanizem in nacizem. Prav tako obstoja neodločnost in neznačajnost svetovnih organizmov, kot sta Organizacija Združenih Narodov in Organizacija človekovih pravic. Pa tudi odklanja islamske teroristične skupine, zlasti Alkaido in podobne, ki ogrožajo svetovni mir, kar pomeni boljne odnose med vzhodom in zahodom. V Koranu, ki je neke vrste islamsko sveto pismo, Fallaci ugotavlja iracionalno napadalnost, ki oznanja vero brez razuma, brez ljubezni do ljudi drugih ver, ki jim je Koran tuj in nesmiseln, zlasti kar se tiče odnosov med možem in ženo, kajti žena je zanje brezpravno bitje ali sužnja pohotnih in surovih mož. Zdi se, da se voditelji danannje Evrope ne spominjajo grozodejstev, ki so jih Turki počenjali ob zavetju Carigrada leta 1453, ki jih opisuje avtorica knjige ,,Moč razuma". Ne spominjajo se Kosova, Le-panta, obleganja Dunaja in ne dolgo vrsto drugih spopadov med Turki in kristjani. Ni jim mar napadov, ki jih danes izvajajo mohamedanci na zahodno krnčansko kulturo, ki je cvetela v srednjem in modernem veku, ko sta se pojavila v Evropi humanizem in renesansa, s sv. Tomažem Akvinskim, Dantejem in Erazmom Rotterdamskim, v visoki umetnosti pa Da Vin-cijem in Michelangelom. Evropski voditelji danes celo pomagajo mohamedancem runiti to staro kulturo in njene krnčanske vrednote. Zaman je Papež Janez Pavel II rotil predstavnike, naj v novi evropski ustavi poudarijo vlogo krnčanstva. Kot pravi slovenski pregovor ,,kdor ne uboga, ga tepe nadloga". Primer popustljivosti je tudi dežela pod Triglavom, ki je posejana s cerkvicami a bo imela v samem srcu slovenske prestolnice islamsko džamijo, ki bo pod oznako molilnice nekaj več. To dejstvo dokazuje, da je islam v ofenzivi, krnčanstvo pa nazaduje, ker je pozabilo na stare vrednote. Oriana Fallaci se kljub svoji levičarski preteklosti, ni izneverila krnčanskim koreninam. Posnemajmo njen vzgled junantva: za zmago križa nad polmesecem! Slovenija je Hrvaški poslala diplomatsko noto, v kateri je protestirala zaradi odločitve hrvaške vlade o podaljnanju koncesije hrvaški naftni družbi INA za raziskovanje naftnih in plinskih nahajalinč v severnem Jadranu, saj naj bi Hrvaška z njo posegla na območje Jadrana, ki ne ni razmejeno. Po preučitvi koordinat v odločitvi hrvanke vlade, sprejeti 5. januarja, naj bi na ministrstvu za Zunanje zadeve (MZZ) ugotovili, da območje, za katerega je izdana koncesija, delno posega na območje, kjer meja ne ni določena. Slovenija se je bila zato dolžna odzvati in je ukrepala po običajni diplomatski poti, torej z diplomatsko noto, so poudarili na MZZ in obenem izrazili začudenje, da so diplomatsko noto objavili hrvaški mediji. MZZ je v sporočilu na spletni strani pojasnilo, da je v noti z dne 23. januarja izrazilo protest hrvankemu ministrstvu za zunanje zadeve in evropske integracije ,,zoper to odločitev, ki je ne eden v vrsti poskusov, s katerimi želi Hrvaška z notranjepravnimi akti prejudicirati razmejitev na morju, razmejitev morskih pasov, morskega dna in podzemlja med državama". Kot pe poroča Večernji list, pa hrvaško zunanje ministrstvo note ni razumelo le kot protest zaradi sporne slovensko-hr-vanke meje na morju, temveč kot vztrajanje, da je treba celotni Jadran pe razdeliti. Državni sekretar na slovenskem zunanjem ministrstvu Andrej Šter je zanikal izjavo hrvankega predsednika Stipeta Me-siča, ki je dejal, da je potek slovensko-hrvanke meje na morju znan, ker je znana točka prehoda kopenske meje na morje. „Nesporno je, da v nekdanji SFRJ meja na morju ni bila določena in da republike niso imele medsebojne meje," je poudaril Šter za TV Slovenija. Meja med državama namreč ni dokončno določena, Slovenija pa vztraja pri dogovoru med državama, da bosta do dokončne in sporazumne določitve državne meje spontovali stanje na dan 25. junija 1991. Pogajanja o državni meji med Zagrebom in Ljubljano bodo dolga in treba je biti potrpežljiv, ker Hrvanka Slovenije ne more enostransko prisiliti k mednarodni arbitraži, je v redni mesečni oddaji Hrvankega radia o dejavnostih hrvankega sabora dejal njegov predsednik Vladimir Šeks. Dodal je, da Slovenija zavrača mednarodno arbitražo, ki jo je Hrvanka predlagala ,,v skladu s pravom in resnico". ,,Do-govora ne bo, dokler obe državi ne bosta pripravljeni urediti mejnih sporov in medsebojne razmejitve na mednarodnih sodinčih," je povedal Šeks. Haider grozi s predčasnimi volitvami Deželni glavar avstrijske Koronke Joerg Haider je zagrozil s predčasnimi deželnozborskimi volitvami, če bi ga državno tožilstvo dejansko obtožilo zaradi suma zlorabe uradnega položaja. Kot je Haider zatrdil, ,,jim ne bomo dali možnosti, da bi izvedli montirani proces". Obsodba Haiderja naj bi namreč imela le namen, ,,da mu onemogočijo kandidaturo", je dejal deželni glavar avstrijske Koronke. Državno tožilstvo v Celovcu je potrdilo, da je proti deželnemu glavarju avstrijske Koronke Hai-derju in proti njegovemu namestniku ter deželnemu svetniku za promet Gerhardu Doerflerju uvedlo preiskave zaradi suma zlorabe uradnega položaja v vprananju dvojezičnih krajevnih tabel. V tej zadevi je bilo proti Haiderju in Doerflerju vloženih več ovadb. Za zlorabo uradnega položaja je v Avstriji predvidena zaporna kazen od nestih mesecev do pet let. Haider je v pogovoru za Oesterreich napovedal, da bodo na avstrijskem Koronkem v primeru, da bi ga obtožili pred sodinčem, ,,seveda" izvedli predčasne volitve, in sicer ,,tako hitro, kot bi mignil". Avstrijsko ustavno sodinče je koronkemu deželnem glavarju Joergu Haiderju zagrozilo, da bo pri predsedniku države zahtevalo izvrnitev odločbe glede dvojezičnih krajevnih napisov, ki je bila sprejeta 28. decembra lani. Kot je pojasnil tiskovni predstavnik sodinča Christian Neuwirth, Haider po mesecu in pol pe vedno ni objavil odločbe sodinča, skrajni rok pa se izteče tega 23. februarja. V skladu z avstrijsko zakonodajo bi moral Haider v deželnem uradnem listu objaviti razsodbo ustavnega sodinča z dne 28. decembra 2006, s katero je kot protizakonito označilo glavarjevo namenčanje dodatnih manjnih tablic s slovenskim imenom kraja namesto dvojezičnih krajevnih tabel. Dodatne tablice namesto dvojezičnih krajevnih tabel namreč po odločbi ustavnega sodinča ne ustrezajo pravilniku o cestnem prometu. Toda odločba sodinča pe ni pravnomočna, ker je Haider pe ni objavil v deželnem uradnem listu, čeprav je zavezan, da bi moral to storiti ,,takoj". Haider je dodatne tablice s slovenskim imenom kraja pod enojezične krajevne table dal prvič pripeti avgusta lani v Pliber-ku in Drvep vas, potem ko je avstrijsko ustavno sodinče že drugič zapored odločilo, da morajo biti topografski napisi v teh Peterletov volilni ptab kandidaturo, bo to ocenjuje Peterle, ki Volilni ptab predsedninkega kandidata Alojza Peterleta bosta vodila podjetnik Ivo Boscarol in nekdanji prvi mož policije Marko Pogorevc, je na novinarski konferenci Liste za Slovenijo, ki je nastala kot podpora Peterletovi kandidaturi, pojasnil evropski poslanec. Boscarol, sicer prvopodpisani na Listi za Slovenijo, bo prevzel stratenki in programski del vodenja volilne kampanje, Pogorevc pa operativni del, je pe pojasnil Peterle. Boscarol poudarja, da mora biti predsednik republike predsednik vseh državljanov ter ambasador gospodarstva v tujini, zato kot podjetnik podpira Peterletovo kandidaturo. Po besedah Marka Pogorevca pa ima Slovenija prvo priložnost, da dobi ,,očeta naroda, predsednika vseh Slovencev". Na novinarski konferenci Liste za razvoj sta se predstavili pe dve podpornici Peterletove kandidature, in sicer Slovenka leta, kardiologinja Metka Zorc, ter aktualna mis Slovenije Iris Mulej. Peterle je na novinarsko vprananje spregovoril tudi o svojih morebitnih protikandidatih na predsednipkih volitvah, predvsem aktualnemu predsedniku Janezu Drnovpku ter predsedniku SD Borutu Pahorju. Glede Drnovnka pravi, da je ,,njegova svobodna volja, na kaknen način vznemirja slovensko javnost". Če se bo Drnovpek odločil za ponovno zanimiva tekma, je prepričan, da takpna Drnovnkova poteza njegove kandidature ne bi ogrozila. Glede Pahorja pa je Peterle spomnil, da je ta na nasednjih državnozborskih volitvah napovedal zmago SD in vodenje vlade, ,,obeh funkcij hkrati pa ne more opravljati". V predvolilnem času bo Peterle skupaj z Listo za Slovenijo izpeljal nekaj različnih projektov. Tako nameravajo sodelovati pri obnovi dveh kulturno-zgodovinskih spomenikov, in sicer cerkve Sv. treh kraljev na Brunku pri Radečah ter S^mončičevega toplar-ja na Bistrici pri Šentrupertu. BERI_ krajih dvojezični. Obenem je Haider tedaj napovedal, da bodo v prihodnje zamenjali vse obstoječe dvojezične krajevne table z njegovo najnovejpo različico. To napoved je nato koronki deželni glavar začel uresničevati novembra lani v Žvabeku. SLOVENCEV NAŠ VELIKI MOJSTER (NAS) JE PREVEČ...................2 JOŽE PLEČNIK.......................4 GA. MARJANA JE PRAZNOVALA 80 LET..........3 KAJ NAM JE PRINESLO PRVO LANSKO MEDDOBJE. 4 Stran 2 22. februarja 2007 • SVOBODNA SLOVENIJA VTISI IZ SLOVENIJE IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI Slovencev (nas) je preveč TONE MIZERIT (Od napega dopisnika) Tako bi sklepal po nekaterih novicah, ki so pred tedni krožile po časopisih, ki pa niso imele kaj večjega odmeva kot le med osebami, ki jim je tematika blizu. Zveza druptev Slavistično druntvo Slovenije je na rednem občnem zboru, ki je bil v okviru slavističnega kongresa oktobra lani v Zagrebu (bilo je prvič, da so slovenski slavisti zborovali zunaj meja Slovenije), za svojega novega predsednika izbrala prof. dr. Mirana Koputo, uglednega zamejskega Slovenca iz Trsta, pisatelja in večstranskega ustvarjalca, zlasti pa nosilca slovenistike na tržanki univerzi. Tako so tudi letopnji oktobrski kongres napovedali v Trstu. Vendar prof. Koputa pe ni mogel prevzeti te funkcije, ker je — tujec. No, ja, tujec: ni slovenski državljan. Ni slovenski državljan, pa tudi ni tujec, ki bi imel prijavljeno začasno bivalipče v Sloveniji, zaradi česar ne more izvrpevati nobene take funkcije, kot je predsedstvo slovenističnega druptva. In kakpna naj bi bila repitev? Druptvo naj se svojemu novemu predsedniku odpove, ali pa se na podlagi zakona o tujcih prijavi na začasno bivalipče, kjer bi seveda fik- tivno bival. Postopek bo seveda trajal nekaj časa, kar bi tudi močno omejevalo delovanje druptva. Ali pa naj bo prof. Koputa predsednik le ,,na papirju" in živi pe naprej v Trstu, njegovo aktivno vlogo pa naj opravlja kdo drug. Zanimivo, da nikjer nisem slipal repilne različice, ki ^je običajna na pportnem področju. Če zasledijo Nes-lovenca/Neslovenko, pa naj bo črne, rumene, rdeče ali drugačne barve polti, ki naredi gol več kot povprečni slovenski nogometap-državljan; če preteče sto metrov za tisočinko sekunde hitreje ali preskoči dva centimetra več kot atletinja-državljanka — potem ga/jo hitro prijavijo, da ga/jo po 13. členu Zakona o državljanstvu (ZDRS-UPB1) „naredijo" za Slovenca. (Člen 13: Z naturalizacijo lahko pridobi državljanstvo Republike Slovenije polnoletna oseba, če to koristi državi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov, pod pogojem, da dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno vsaj eno leto pred vložitvijo propnje in ima urejen status tujca ter izpolnjuje pogoje iz 4., 6., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona. Osebi iz prejpnjega odstavka, ki uveljavlja korist države iz nacionalnih razlogov, ni potrebno izpolnjevati pogoja dejanskega bivanja v Sloveniji. Obstoj razlogov iz prvega odstavka tega člena na podlagi mnenja pristojnega resornega organa predhodno ugotovi Vlada Republike Slovenije.) Zaenkrat pe nisem slipal o taki potezi, moral bi se pa tudi pozanimati, kaj si o tem misli prof. Koputa. Njega ni treba ,,narediti" za Slovenca: on je ,,že" Slovenec! Skoraj istočasno sem iz ust znanke zvedel za drug primer: v severovzhodnem delu Slovenije je neka gospa bila vsa iz sebe, ker ji je grozila brezposelnost; da jo bodo odslovili in bo ostala brez službe. V svoji obupanosti in iskanju repitve iz zanjo brezupnega položaja, se je domislila sicer neverjetne repitve: vpisala se je v romsko skupnost, postala je Ciganka! In ker so Cigani-Romi varovana skupnost, nekakpni privilegiranci s posebnimi pravicami (podobno kot narodne manjpine v Sloveniji), je ob predstavitvi pristojnega dokumenta, s katerim je izpričala svojo ,,ciganskost", obdržala službo ... Kaj naj pe dodam? Da bodo Slovence - če bo plo tako naprej — kmalu res priptevali k rastlinskim, živalskim in narodnim vrstam, ki so na poti izumrtja, izginotja. GB Norve pka pomaga oživljati Gorenjska mesta župani največjih gorenjskih občin so se mudili na Norvepkem, kjer so se v mestu Hamar udeležili začetne konference projekta ,,Sejem bil je živ". Gre za enega prvih projektov v okviru finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora (EEA), na katerega se je prijavila gorenjska regija. Norvepki finančni mehanizem bo zagotovil več kot 1,2 milijona evrov za obnovo kulturnih objektov v mestnih^jedrih Kranja, Jesenic, Tržiča, Škofje Loke in Radovljice. Gorenjska je regija z največ zgodovinskimi mesti v Sloveniji. Mestna sredipča predstavljajo pomembno kulturno dedipčino in razvojno priložnost, vendar v državi ni celovite medresorsko usklajene politike za pospepevanje razvoja mest in njihovo prenovo. Zato se je pet največjih gorenjskih mest skupaj z Združenjem zgodovinskim mest Slovenije in Razvojno agencijo Gorenjske odločilo pripraviti projekt Sejem bil je živ (Lively old town). Projektni partnerji so septembra 2005 regijski projekt prijavili na razpis norvepke vlade za obnovo in revitalizacijo mestnih jeder. Pri tem so se tesno povezali z gorenjski primerljivo norvepko regijo Hedmark, ki bo prispevala z znanjem in izkupnjami na področju razvoja krajev in mest. Po letu dni natančnega preverjanja in finančne presoje je Urad za finančni mehanizem v Bruslju projekt septembra lani tudi uradno odobril. Kot so sporočili s slovenskega veleposlaniptva v Koebenhavnu, ki je pristojno tudi za Norvepko, je v ponedeljek v Hedmark prispelo okoli 30 članov slovenske delegacije. Med njimi so bili predstavniki občin, regionalne razvojne agencije in muzejev ter strokovnjaki s področja razvoja, gospodarstva, turizma in kulturne dedipčine. Velika delegacija z Gorenjske na Norvepkem pomeni tudi odlično promocijo Slovenije v tem delu sveta, so prepričani na veleposlaniptvu, katerega predstavnica se je prav tako udeležila začetka konference. V vsaki od sodelujočih občin bodo s pomočjo norvepkega denarja in strokovnjakov prenovili po en objekt v mestnem jedru, ki bo po zaključku projekta postal prostor srečevanj, prireditev in dogodkov. V okviru razvojnih aktivnosti bodo ob mentorstvu norvepkih partnerjev v vsakem od petih mest usposobili po enega koordinatorja prenove oziroma mestnega managerja. Ta bo vzpostavil partnersko razvojno ekipo, ki jo bodo sestavljali predstavniki krajevne skupnosti, občine, lastnikov lokalov, prebivalcev in kulturnih ustanov v mestu. Ekipa bo prek tematskih delavnic, dogodkov in srečanj z lokalnimi interesnimi skupinami izoblikovala konkreten akcijski načrt upravljanja, razvoja in trženja mesta v prihodnje. Pet največjih gorenjskih mest bo tako bolj načrtno pristopilo k usmerjanju razvoja mestnih jeder in k repevanju konfliktov, ki nastajajo v mestnih jedrih. V njih se namreč prepleta vrsta različnih dejavnosti in interesov do prebivalcev, obiskovalcev, trgovcev in muzealcev do organizatorjev prireditev, mladih in voznikov. Tabor slovenskih otrok po svetu Letopnji tabor slovenskih otrok po svetu, ko ga organizira Svetovni slovenski kongres, bo potekal že enajstič. Potekal bo na slovenski obali, v )očitnipkih domovih Mladinskega zdravilipča in etovi pča Debeli rtič (spletna stran: www.zdravilisce-debelirtic.org/). Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa tabore za mladi rod slovenskih rojakov po svetu prireja s prizadevanjem in v želji, da bi spoznali Slovenijo — domovino svojih prednikov. Tako njene naravne znamenitosti, kulturno dedipčino, slovenski jezik in običaje. Najpomembnejpi pa so druženje, stiki in prijateljske vezi med mladimi slovenskimi rojaki, ki žive po svetu. Tabor je namenjen druženju mladih slovenskih rojakov, ki živijo izven meja Republike Slovenije, in so stari od 12 do 17 let. Tabor bo zaradi kvalitetnejpe organizacije, bivanja in izvajanja programa letos razdeljen na dve starostni skupini: Prva starostna skupina — od 12 do 14 let bo letovala od 29. julija do 5. avgusta. Druga starostna skupina — od 15 do 17 let bo letovala od 5. avgusta do 12. avgusta. Prispevek za udeležbo: 160 EUR . Več informacij o taboru slovenskih otrok po svetu najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa: www.slokongres.com. Dodatne informacije pa pe na telefon 00386 1 24-28-550; ali e-naslov: ssk@siol.net Kontaktna oseba: Luka Klopčič. Koliko nas je? V Sloveniji je konec lanskega septembra živelo 2.011.614 prebivalcev, od tega 1.023.217 žensk in 988.397 mopkih. Število prebivalcev se je v tretjem četrtletju leta 2006 povečalo za 3.098 oseb, kar predstavlja 0,2 odstotka več prebivalcev kot konec junija lani. Več kot ptiri petine prirastka prebivalstva so predstavljali mopki, kažejo podatki Statističnega urada RS. Število mopkih se je povečalo za 2521. Njihova razporeditev po prebivalstvenih skupinah je bila precej enakomerna, saj se je njihovo ptevilo v vsaki skupini povečalo približno za tretjino prirasta vseh mopkih. Večino prirasta prebivalstva oz. 85,7 odstotka so sicer predstavljali državljani Republike Slovenije brez tistih, ki začasno prebivajo v tujini (1333 oseb), in tujcev s stalnim prebivalipčem v Sloveniji (1323 oseb). Konec septembra lani je v Sloveniji živelo 1.987.656 državljanov Republike Slovenije. Vreme nam je za pretekli konec tedna organiziralo ,,kratko zimico" sredi poletne vročine. V politiki pa se ni nič shladilo; nasprotno, vsak dan je bolj vroče ob rastoči volilni dejavnosti. Kdor prvi udari ^ Pre-stolno mesto je eno največjih volilnih okrožij. Je pa tudi najbolj važna politična izložba, iz katere je pot že vodila do predsednipkega sedeža. Zato vlada posveča toliko pozornosti tej kandidaturi, ki je pa zelo zapletena. Potem ko je nesreča v plesipču Cromagnon odplavila prejpnjega vodjo mestne vlade (Anibal ibarra) je funkcijo prevzel Jorge Te-lerman. Stalno ponavlja zvestobo in soglasje predsedniku Kirchnerju, a ta mu ne verjame. Teler-man je že prej izrazil namen, da se ponovno predstavi na volitvah, a Kirchner je mazilil drugega kandidata: ministra za vzgojo Daniela Filmusa. Prestolnipki peronizem je bil vedno zmes kaotičnih skupin in vodij, in nobena vlada ni mogla vpeljati reda. Red pa je bistven za vsak volilni uspeh. Da bi preprečil Filmusu, da uredi svoje čete in se pravočasno pripravi na boj, je Telerman skrajpal predvolilno dobo: namesto za oktober je volitve napovedal za 3. junij. Sam se opira na že preverjeno strukturo, vsi ostali kandidati pa so ob tem v zaostanku. Zatorej ni nikogar presenetilo, da sta tako vlada kot opozicija ostro kritizirali to njegovo odločitev. Udarec na dve strani. Telerman pa ni spremenil volilnih pogojev samo v mestu, temveč tudi na državni ravni. To je za vlado pe bolj pomembno; pa tudi za opozicijo. Vrsta politikov se pe ni izrekla za katero mesto namerava kandidirati. Med temi je na primer Mauricio Macri, ki niha med predsednipko kandidaturo in vodstvom prestolnice. Za obe ima kar vredne pogoje, čeprav mu bolje kaže v mestu. Dejstvo je, da če se odloči da kandidira za vodjo prestolnice, se avtomatično odpove predsedniptvu. S tem pa ugladi pot bivpemu gospodarskemu ministru (Roberto Lavagna), s katerim ne more najti izhodipčne točke za skupen nastop. Predhodne volitve v prestolnici ga torej obvezujejo, da se izreče v kratkem roku. Za opozicijo bi bilo najbolje, da bi se Macri in Lavagna povezala, kar bo lažje, če se prvi odloči za mestno kandidaturo. Za vlado pa to ni najbolj prijazna alternativa, ker računa na razbito, ne pa na enotno opozicijo sredinskega predznaka. Zapleti so povsod. Tudi v notranjosti države se vrstijo problemi. V provinci La Rioja že nekaj časa teče boj med guvernerjem (Angel Maza) in njegovim namestnikom (Luis Beder Herrera). V soglasju z ustavo je Maza želel ponovno kandidirati, a podguverner kontrolira parlament, ki je te dni izglasoval ustavno spremembo, ki prepoveduje nenehno kandidiranje guvernerja. Mimogrede omenimo, da je Maza važen Kirchnerjev zaveznik. Tako so se v Rioji predsedniku zapletli računi. Nasprotno pa je v provinci Corrientes referendum potrdil, da se bo sedanji guverner Arturo Colombi, prav tako v liniji s Kirchner-jem, lahko ponovno predstavil kot kandidat. Za to možnost se je izreklo 53 % volivcev, proti pa 47 %. Zanimivi sta dve točki: najprej ljudsko nezanimanje, saj se je referenduma udeležila komaj polovica volilnih upravičencev; pa tudi majhna razlika v izidu, kljub teži vladnega volilnega stroja in razbiti opoziciji. Če bi se pojavila kakpna močna alternativna osebnost, kot pkof Pina v Misio-nesu, bi bila zgodba zelo drugačna. Take in drugačne ptevil-ke. Te dni je vladni statistični inptitut objavil vrsto zaključkov o preteklem letu 2006. Najbolj važna je dokončna potrditev, da je v preteklem letu gospodarska dejavnost zrasla kar za 8,5 %. Tako država od leta 2002, potem ko se je spremenilo valutno razmerje do dolarja, nenehno raste. V primerjavi z letom 2005 (9,2% rasti) je lanska ptevil-ka sicer nekoliko manjpa, a je pe vedno ogromna, če jo primerjamo s svetovnim povprečjem. Niso pa bile tako ugodne ptevilke kar zadeva inflacije. O tem smo že pisali, da skupa vlada spremeniti temeljne postavke merjenja inflacije. V volilnem letu ne bi vladi prijalo, da bi se razbesnela, kot je kazalo meseca januarja. In sedaj prihaja marec, ko začetek polskega leta močno porine cene navzgor. Inflacija prvega trimes-tra pa je neke vrste podlaga pri pogajanjih za povipice plač. Treba jo je zbiti. Ni torej čudno, da vlada ponuja živinorejcem podporo in refinanciranje dolgov, pod pogojem da cena mesu ne raste. In da so zdravstvene družbe (prepagas) ukinile povipice mesečnih obrokov. Za statistike cena zdravstvu torej ne raste, ker dodatno plačevanje storitev (copago) ni vključeno v računanje inflacije. A v žepu potropnikov se bo grozno poznalo. Za zgodovino. Dve smrti v preteklem tednu sta obrnili pogled v preteklost. Jorge Antonio je bil glavni ekonomist generala Perona, na vladi in v izgnanstvu. Herminio Iglesias pa se je ovekovečil s svojo nedolžno surovostjo. Dve lici pe-ronizma, okoli katerega se pe vedno vrti argentinska politika. SLOVENCI V ARGENTINI Za 80 letnico v Slovenijo! Pred dvema letoma je bila Marupka z možem in sinom Tomijem v Sloveniji na obisku. Takrat je rekla nekako takole: -Ne vem kako, ampak za 80 letnico bom mamo pripeljala v Slovenijo. Obljubo je izpolnila! Nekaj dni pred 81. rojstnim dnevom, a pe v jubilejnem letu, je prispela Marjana Kovač Batagelj s hčerko Marupko na Brnik. Naj torej vsaj ob tej priložnosti zabeležimo nekaj misli ob tako pomembnem dogodku. S sinom Gregorjem, ki je na p dopisnik v Sloveniji Gospa Batageljeva se je rodila 21. januarja 1926 v Novem mestu. Mama je bila Konpkova s Trojan, oče pa apelacijski sodnik. Vojna je kruto posegla in odvzela najstarejpega Janeza, ki je, verjetno, umrl kot mučenec v Kočevju. S sestrama Tinko in Katico se je podala na begunsko pot. To pot je opisala v Zborniku Svobodne Slovenije leta 1966. Na begunski gimnaziji v Serviglianu je dokončala ptudije. V Senigalliji je učila v otropkem vrtcu. Po taboripčnih letih so prispele v Argentino. Marca 1951 se je poročila s Slavimirjem Batageljem. Ustvarila sta topel dom, kjer sta odrapčala sin Gregor in hčerka Marupka. Poleg tega, da je z vso ljubeznijo skrbela za dom, je namenila velik del svojih energij in prizadevanj slovenski skupnosti. Bila je dolgoletna voditeljica Jegličeve pole, potem pa Ga. Marjana Batagelj z zetom Frenkom Klemenčičem in vnuki: Pavlom, Ivanom in Tomažem, njene naslednice, tečaja ABC po slovensko. Nape čitanke, delovni zvezki in drugi pedagopki pripomočki so tudi sad dela gospe Batageljeve. Sodelovala je pri zvezi Žena in Mater in pri pristavski skupnosti z govori, zamislimi in s petjem. Ga. Marjana je žena mnogih darov, ki jih nesebično razdaja. Je neprecenljiv zaklad za svoje najdražje, pa tudi za slovenstvo v Argentini. Z neizmerno ljubeznijo načrtuje pe danes sobotni pouk. Ne pritožuje se nad ,,danapnjo mladino", pač pa zna najti primeren pristop in ji približati lepoto slovenske besede. Poleg slovenske besede, ki jo goji tudi prek svojih prispevkov v napem tisku, otrok, ki jim nudi svoje znanje, potrpljenje in izkupnje v sobotni poli, petja (rada igra na kitaro in na klavir), ji je vera najdražja svetinja. Ponosna je na brata duhovnika (umrl je v prometni nesreči) in na brata domobranca. Zbrala je spomine pristavskih žena na doživljanja II. svetovne vojne, ki so z naslovom Moja zgodba izpli oktobra 2005. Polna mladostnega optimizma je, načrtov, upov, iskanj in gotovosti, da sploh ne kaže koledarskih let. Ob tako lepem jubileju ji tudi nap tednik, katerega urednik je bil njen pokojni mož, iskreno čestita, se ji zahvaljuje za vse delo in ji želi pe mnogo srečnih in plodnih let. RT O tej temi se ve-^ liko govori in pipe. ' In to verjetno zato, ker je v resnici ni, predvsem ne tam, kjer bi morala biti na prvem mestu. Morala bi obstojati pri vseh tistih, ki so postavljeni, da nam kažejo zgled in nas vodijo v narodnostnem, političnem in tudi verskem življenju. Človek, na žalost, ni dosleden. Govori eno, stori pa drugo in drugačno. V to poglavje spada tudi korupcija vseh vrst. Ljudje to hitro opazijo in zaupanje gre po vodi. Če bi vsi poznali in hoteli živeti po božjih zapovedih, bi bila kristalna prozornost nekaj normalnega, vsakdanjega in o njej sploh ne bi bilo potrebno govoriti. Sama po sebi bi bila na mestu. In vsi, ki božjo postavo ljubijo, bi se je držali. Ker pa tega ni pri vseh, ni kristalne prozornosti in korupcija obstoja na vseh poljih človepkega udejstvovanja. Ljudje uporabljajo rokavice, po možnosti bele, da se rok ne umažejo z onim, G. JOŽE RAZMIŠLJA Kristalna prozornost kar ni kristalna prozornost. Delajo z rokavicami, je bilo rečeno. A človek nima samo rok. Ima tudi srce in glavo. Čut do drugih, je imeti srce do drugih in to tudi spada v kristalno prozornost. Na noben način nimam pravice, da druge ogoljufam, jih prikrajpam za mnoge stvari in jih ,,prine-sem okoli", kakor smo rekli včasih. Pa tudi glava in nap razum, nape mipljenje, mora služiti temu, kar imenujemo kristalna prozornost. Vse, kar je napačno in tudi vse, kar je dobro, se porodi v glavi in v napem mipjenju. Zato moramo na vse to zelo paziti in ne posnemati tistih, ki to odobravajo. Drugih in njihova imetja ne smemo nikdar zlorabljati v svoje lastne koristi, pa naj imamo glede tega pe več slabih zg e-dov. Skupajmo biti zvesti v malem, da bomo postavljeni čez veliko. To si pridobimo samo kristalno prozorni v vsem napem mipjenju in delovanju. Ljudje naj čutijo in vidijo, da delamo za njih dobro in nikdar v svojo korist. Upanje in zaupanje se bo vrnilo in v ljudi bomo lahko spet zaupali. SLOVENCI PO SVETU Niko Tomc - umrl S hčerko Maru pko, snaho Miriam in vnukoma Maksijem in Jasno. Iz Floride, v Združenih državah Amerike, je pripo žalostno sporočilo, da je tam 14. februarja v 96 letu starosti umrl Niko Tomc. Pokojni je bil zelo poznan med argentinskimi Slovenci, saj je z njimi delil begunsko dobo in živel prva leta naselitve v Argentini. Pokojni Niko, brat slavnega slovenskega komponista Matije Tomca, se je rodil v kraju Kaplipče v bližini Metlike, Bela Krajina, 16. junija 1910. Že od mladega je bil zelo podjeten in se je posvetil trgovskim opravilom. Kot druge Slovence, ga je vojna in zmaga revolucije pognala po svetu. Po prihodu v Argentino je kmalu nastopil kot pef oddelka v tovarni nogavic Ciudadela, kjer je delalo veliko rojakov. Kot zaveden Slovenec je aktivno sodeloval v skupnosti, predvsem v sklopu Napega dom v San Justu. Leta 1974 je z družino odpel v Venezuelo, nato pa leta 1976 v Združene države, kjer se je končno naselil blizu hčerke Veronike na Floridi. Že v pokoju, se je pe vedno posvečal raznim trgovskim poslom. Tam se je po ustanovitvi druptva Slovenska Palma udeleževal njenih dejavnosti. Pokopan, je v Jupiter, Florida. Vedno se je rad spominjal na čase življenja v Argentini in je ostal povezan z napo skupnostjo. Vsa leta je bil zvest naročnik in bralec Svobodne Slovenije in tudi, ko mu je že vid opepal, mu je hčerka Veronika morala brati, da je bil na tekočem o napem delovanju. Rad je tudi za nap list občasno pisal članke, naj si bo o življenju ameripkih Slovencev ali o položaju na severu. Pokojni Niko Tomc zapupča sinova Ni-kota in Tonyja, hčerko Veroniko, osem vnukov in tri pravnuke. Izrekamo jim nape sožalje, njemu pa želimo, naj počiva v miru. HODIL PO ZEMLJI SEM NAŠI^ Bloke — zibelka slovenskega smučanja (2) Sedanji grb občine Bloke Zakaj se je smučanje razvilo ravno na Blokah? Starim Bločan-om so bile smuči nujno potrebne. Blopka planota je oblo, razgibano hribovje v virani med 740 in 1038 m. Gol, odprt svet prekinja redek gozd. V hudih zimah se debela snežna odeja obdrži tudi 4 do 5 mesecev. Pogosti vetrovi nabijejo sneg v do 5 m visoke zamete. V takih okolipčinah je potovanje oteženo. Smučanje na Blokah se je razvilo iz potrebe, smuči so uporabljali pri lovu, sečnji in drugih opravilih, ki zahtevajo giban- je. Z njimi so hodili k map ob nedeljah in praznikih, rabili so jih pri pogrebih. Za prevoz krste so imeli daljpe in prpe smuči, ki jih je hranila po ena družina v vsaki vasi. Smučali pa so tudi za zabavo. Izdelovanje smuči lahko ptejemo za pravo domačo obrt, ki se je razvila iz potrebe. Smuči na Blopki planoti so izdelovali iz brezovega, bukovega ali javorovega lesa, včasih tudi iz jesenovega. Dolge so bile približno 160 cm, proke 8 do 12 cm in debele 1,5 cm. Sprednji del so zakrivili na različne načine. Na čevlje so si jih vpeli s stremeni in jermeni, narejenimi iz žime ali usnja. Smučar je potreboval pe 2 m dolgo palico, na katero se je upiral, z njo zaviral ali spreminjal smer. Drsno ploskev so mazali s stopljenim lojem ali čebeljim voskom. Prav oblika blopkih smuči nam potrjuje tezo o avtohtnosti. Zaradi izredne geografske in socialne zaprtosti pokrajine se smučanje ni razprilo drugam. Z razvojem modernega smučanja, ki je prodrlo tudi na Bloke je tradicionalno blopko smučanje začelo usihati. Dokončni udarec mu je zadala italijanska prepoved smučanja in posest smuči leta 1942, da bi preprečili partizanske premike. Razen redkih muzejev v Sloveniji hranijo stare blopke smuči muzeji v Stockholmu, Oslu in na Dunaju. Blopko smučanje v tehničnem pogledu ni vplivalo na razvoj modernega smučanja v Sloveniji, veliko pa je prispevalo k njegovi priljubljenosti in razprjenosti. Z vsakoletnimi blopkimi teki se oživlja spomin na smučarsko tradicijo in besede Rudolfa Badjure (1881-1963) zapisane pred ptiri-desetimi leti, so pe vedno žive: ,,Toda spomin nanje, njih poslanstvo in podedovana stara blopka smučarska beseda nam bo ostala, dokler bo živel slovenski rod." Zbral in priredil Franci Markež Nap vrhunski arhitekt Arhitekt Jože Plečnik Leto 2007 je ministrstvo za kulturo razglasilo za Plečnikovo leto. Sedmega januarja je namreč minilo petdeset let od smrti velikega arhitekta, „oblikovalca kamna, kovin in lesa, ki mu bodo peli nesmrtno hvalo in zahvalo pomniki in spomeniki cesarskega Dunaja, zlate Prage, napega Beograda, sosednjega Zagreba, posebej pa nape drage Slovenije", kot je dejal pkof Anton Vovk leta 1956 na njegovem pogrebu na Žalah, ki jih je umetnik zasnoval kot ,,vrt slovesa z rajnkimi". Težko si je zamisliti, kakpna bi bila podoba Ljubljane, če bi namesto mestnih vedut po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika stali drugi objekti; in kakpen bi bil videz slovenske prestolnice, če bi uresničili pe več Plečnikovih predlogov. Tovrstna razmipjanja bodo pe posebej pogosta v letu 2007, ko praznujemo 50. obletnico Plečnikove smrti in 135. obletnico njegovega rojstva. svojem delovanju ne bom dosti govoril. Molčanje je edino umestno." Ustvarjanje 23. januarja 1872 rojenega Jožeta Plečnika je bilo razpeto med Dunaj, Prago in Ljubljano. Med obema svetovnima vojnama dograjena Ljubljana je dobila celo naziv Plečnikova Ljubljana. Velik pečat v arhitekturi celotnega mesta je Plečniku uspelo zapustiti zaradi slogovne izjemnosti njegovih del, ki odstopajo od ustvarjalnih del vseh znamenitih Plečnikovih sodobnikov. Plečnikov arhitekturni jezik ni zavračal preteklosti. Črpal je iz klasike in jo samosvoje predeloval, obenem pa je vnapal tudi prvine narodnega podobja. Tudi zato so nekateri sodobni arhitekti v osemdesetih, ko je pripo do ,,ponovnega odkritja" Plečnika, največjega slovenskega arhitekta primerjali celo s postmodernizmom. Jože Plečnik se je učil za arhitekturo na dunajski likovni akademiji, ptudij pa je končal kot najboljp ptudent v razredu Otta Wagnerja. V tem prvem obdobju je Plečnik deloval na Dunaju, ki mu je zapustil Zacherlovo hipo, vodnjak Karla Boro-mejskega in cerkev sv. Duha v dunajskem predmestju Ot-takringu. Leta 1911 se je Plečnik priključil prapki umetnoobrt-ni pali, kjer je poučeval med letoma 1911 in 1921. Vrnil se je v Ljubljano, da bi poučeval na oddelek za arhitekturo Tehnične fakultete. Imenovan je bil za glavnega Priljubljen Plečnikov detajl na čelu tržnice ob reki Ljubljanici arhitekta prenove prapkega gradu na Hradčanih. Tako je steklo obdobje, v katerem je Plečnik poučeval v Ljubljani in načrtoval podvige v Ljubljani in v Pragi. Poleg velikopotezne prenove prapkega gradu je Jože Plečnik Pragi podaril pe monumentalno cerkev sv. Srca Jezusovega na prankih Vinohradih. ,,Fantazijo — moč in ponižnost naj vsadi v me, da bodo dela v čast Njegovo." Obdelavo Ljubljane je Plečnik zagnal kar na domačem vrtu. Njegov prvi ljubljanski projekt je bila namreč pozidava domače hipe v Trnovem, ki jo je v naslednjih desetletjih pe večkrat dozidal. Gradnja ljubljanskega opusa se je nadaljevala z Domom duhovnih vaj, cerkvijo sv. Frančipka v Šip