Stev. 114.
V Trstu, v nedeljo, 23. mal. travna 1916.
Letnik XLI.
Izhaja vsak dan, fudl ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj.
t/rednižtvo: Ulica Sv Frančiška Asiškega št 20, I. nadstr. — Vđ tepisi naj se pošiljajo uredništvu Usta. Nefrankirana pisma se n«
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo, /zdajatelj in cdgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsord| lisfa .Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge X circ jenira pero?tvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega JL 20L
Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Karečnina znaša; Za celo leto	K
Za rol leta .....'«••«••»•••» s IZ""
za tri mesece.........• •*•••»« 6-—
jb nedeljsko izdajo za celo tet«»	SJ2Š
zt pol leta ..........................2JI
Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vlnarjsv. zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v sirokosti ene kolona.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............m« po 20 vin.
Oglas« v tekstu lista do pet vrst .... r . . . K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . „ 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
OgUse sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno la upravi .Edinosti-. — PlaSa in toži se v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška tolikega tL 20. — Poštaoltfanilaižai račun St 841.651
Pregled najnovejših dogodkov.
Italijanska bojišča. — Vzhodno Tržiča laški napadni poizkusi odbiti, ravno tako v okolišu Col di Lana.
Ruska bojišča. — Rusi pri Dubnem in Garbunovki odbiti.
Zapadno bojišče. — Angleži ob cesti Langernarck—Ypern zopet osvojili nekaj izgubljenih jarkov. Srditi boji na obeh straneh Moze.
Balkanska bojišča. — Nič novega.
Turška bojišča. — Angleži v Iraku od 17. do 19. t. m. izgubili 4000 mož in 14 strojnih pušek. Na kavkaski fronti nič posebnega.
Razno. — Amerikanska nota Nemčiji. Amerika grozi s pretrganjem diplomatskih zvez, če Nemčija nemudoma ne ugodi njenim zahtevam glede podvodniške vojne. Položaj kritičen. _
noše uradno poročilo.
DUNAJ, 22. (Kor.) Uradno se razglaša: 22. aprila 1916, opoldne.
Rusko bojišče. — Poizkuse ruskih oddelkov, da bi se ustanovili v bližini naših črt severozapadno Dubnega, smo preprečili z ognjem. Drugače samo običajni artiljerijski boji.
Italijansko bojišče. — Na južnem krilu naše primorske fronte smo zavrnili več nočnih laških napadnih poizkusov na naše postojanke vzhodno Tržiča. V piockcnskem odseku je prišlo ponoči do živahnega streljanja. V okolišu Col di Lana je razpadel v našem ognju sovražni napad na sedlo med Settsassom in Monte Siefom.
Jugovzhodno bojišče. — N»č posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fmL
Italijansko uradno porodio«
DUNAJ, 22. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 20. aprila: V odseku med Adižo in Brento se je obojestransko delovanje omejevalo včeraj na artiljerijske akcije. Z uspešnim topovskim ognjem smo nadaljevali razdevanje avstrijskih utrdeb Luserne in Belve. Na Col di Lana je dosedaj pobrani plen znašal en top. štiri strojne puške in veliko množino municije in živil. Ob Soči sta megla in dež preprečevala delovanje naših čet. Kljub temu pa se je posrečilo naši artiljeriji, da je v vasi St. Martinu na Krasu povzročila j.ožar in eksplozijo mu-rucSskega skladišča jugovzhodno te vasi. Sovražen letalec je vrgel tri bombe na Bassano. Ranjen ni bil nihče in škode ni napravil.
Novi poklici v Italiji.
RIM, 21. (Kor.) Uradni list objavlja razglas, ki kliče vojaške obvezance tretje kategorije letnika 1879. pod orožje.
Zborovanje laških učiteljev.
LUOANO, 21. (Kor.) Nacijonalno zborovanje italijanskega učiteljstva se je po odstopu Ianjskega. pretežno nevtralistič-nega odbora posvetovalo o takoimeno-vanih nacijonalnih aspiracijah. Dnevni red, ki se z vidno rezervo postavlja na stališče vojevanja, je bil po hrupnih razpravah sprejet s 7333 proti 3648 glasovom.	_
Nemško uradno poročilo.
BEROLIN, 22. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 22. aprila 1916.
Zapadno bojišče. — Ob cesti Langernarck—Vpern so Angleži zgodaj zjutraj napadli jarke, ki so jim jih iztrgale naše patrulje 19. aprila, In so jih zopet zasedli nekako tretjino. Na obeh straneh labasseeškega prekopa smo z uspehom razstrelili nekaj min. Sovražno obstreljevanje mest Lensa in Roye je zahtevalo nadaljne žrtve med prebivaistvom. V Rove je bil ubit en otrok, ranjeni ste bila dve ženski in en otrok. V Argonih smo z raz-streibo razdejali francoska stražišča na fcribu »La Fille morte« in imamo zasedeno obsežno rupo pred našo fronto. Zapadno Moze so Francozi ponavljali svoje napore proti »Mrtvemu možu«. Dvakrat smo si jih postreiili z artiljerijskim zapornim ognjem na obeh bregovih. Tretji napad je ob težkih izgubah razpadel v naši postojanki. Po srditih bojih z ročnimi granatami za kos jarka v bližini caurettskega gozdiča smo zopet zavzeli zvečer ta kos. Ponoči se je posrečilo Francozom, da so se zopet ustanovili v njem. Vzhodno Moze živahno pehotno delovanje s sredstvi za boj v bližini ob kamnolomu južno Hau-dromonta in južno utrdbe Doaumonta. Obojestranski artilj. ogenj se je z izredno silovitostjo nadaljeval v vsem bojnem okolišu Moze brez prenehanja dan in noč. V okolišu severozapadno Fresne en Woe-% re smo ujeli vojake 154. francoske divizije. Tako je ugotovljeno, da je sovražnik v prostoru med tem krajem in Avocour-tom od 21. februarja dalje zastavil vseh skupaj 38 pehotnih četnih divizij, od katerih so bile poleg tega štiri divizije, po doigein odpočivanju in popolnitvi s sve-
j žim moštvom zlasti letnika 1916, v drugo 'poslane v bol in potolčene.
Vzhodno bojišče. — Tudi včeraj so se krvavo izjalovile ruske napadne akcije pred našimi ovirami jugovzhodno Garbunovke.
Balkansko bojišče. — Nič novega.
Vrhovno armadno vodstvo.
Ruske Čete na Francoskem.
MARSEILLE, 21. (Agence Havas. — Kor.) Davi so dospele semkiaj ruske čete.
PARIZ, 21. (Kor.) Vrhovni poveljnik Joffre je v dnevnem povelju pozdravil Ruse, ki se hočejo boriti ob strani Francoske, in ruske zastave, na katerih bodo stala kmalu slavna imena skupnih zmag.
MARSEILLE, 21. (Agence Havas. — Kor.) Semkaj dospele ruske čete so elitni vojaki. Odšle so v taborišče v Mirabeau pri Marseillu in odrinejo jutri v taborišče v Mailly. General Coquet in general Lahvinski sta se prisrčno nagovorila.
ROTTERDAM, 21. (Kor.) »Nieuwe Rot-terdamsehe Courant« javlja iz Pariza: Prihod ruskih čet so pozdravili tu z živahnim, velikim zadoščenjem in vidijo v njem vidni dokaz za resnično in učinkovito skupno delovanje zaveznikov.
BEROLIN, 21. (Kor.) Listi spremljajo vest o dohodu ruskih čet v Marseille s pripombo, da se zdi, da gre tu le za klavrno komedijo. Resno podporo da bi bili gotovo zakrivali. Toda za resno podporo Francoski da Rusi sploh niso zmožni. Da v Parizu tudi to dozdevno podporo pozdravljajo s takim navdušenjem, dokazuje le, kako slabo stoje stvari.
S <t C
Gotovo je, da francoske izgube v sedaj že dva meseca trajajočih bojih pred Ver-dunom niso majhne in da je francosko vodstvo uporabilo za te boje že velik del onih rezerv, ki jih je imelo pripravljene za že dolgo časa obetano pomladansko o-fenzivo. Srditi boji pred Verdunom zahtevajo skoraj vsak dan večjih žrtev, in vprašanje je, ali bo Francoska mogla zmagovati te žrtve, ne da bi oslabila kje drugje svoje fronte in tako morda dala tamkaj sovražniku možnost, da bi predrl fronto. Nikakor ni dvoma, da Francoska zastavlja vse svoje moči, da se ubrani nemškega napada pri Verdunu in da si v tako resnem položaju želi pomoči zaveznikov. Na pariški konferenci se je po besedah italijanskega ministra zunanjih stvari, Sonnina, dosegla enotnost milita-ričnega delovanja na eni edini fronti, toda doslej se ta enotnost še ni bogve kako pokazala na zapadni fronti in ni bilo še čuti, da bi se bi! pred Verdunotn pojavil kak angleški vojak z iste zapadne fronte. Italija se je doslej tudi odločno upirala sodelovanju izven svojih bojišč, a da bi se moglo misliti, da bi daljna Rusija mogla, če bi tudi hotela, sodelovati na zapadnem bojišču, je pač doslej smatral vsakdo za izključeno. Zato so nam tudi skoraj nerazumljive naslednje vesti, ki prihajajo preko Lugana in se glase:
»Corriere della Sera« javlja iz Pariza: Izkrcanje ruskih čet v Marseillu je dogodek, ki kar najgloblje sega v srce Francozom. Moralni vtisk je brez dvoma glavna stvar, nezavisna od števila izkrca-nih čet, ki ne more biti izredno veliko. Čete so izbrani veterani iz galiških in poljskih bitek. Prihod Rusov se je zakasnil zaradi izredno srditih viharjev v Sredozemskem morju. Ladje so 20. t. m. prispele v notranje pristanišče ob navdušenih ovacijah prebivalstva. Izkrcavanje se je pričelo takoj. Dva huzarska polka in en pehotni polk so tvorili častno stražo. Ruske čete so nastanili v taborišču na Mirabeaujevem polju, deloma v barakah, deloma pa v šotorih. So pa vse sami mladi ljudje 25 do 28 let. Skoraj vsi častniki nosijo križec sv. Jurija.
Kako je prišlo do ruske ekspedicije na Francosko, pojasnjuje »Corriere della Sera« tako-le: Ekspedicija je bila prvotno namenjena v Solun.
je Rusija sklenila kaznovalno ekspedicijo proti Bolgarski, ki so jo najprej mislili odpraviti skozi Ffb^ munsko ali pa po Črnem morju. Končno so čete odpravili v Vladivostok in odtam preko morja. V tem pa čete v Solunu niso bile potrebne več, ker je zaveznikom zaradi izpraznitve Dardanel in reorganizacije srbske armade dovolj čet na razpolago v Solunu. Posebno pa se je sklenilo z ozirom na 21. dne meseca februarja pričeto strahovito nemško ofenzivo na Verdun, da se odpravijo čete na Francosko.
Kakor pravi »Tribuna«, je sedaj prišel čas, da se pokaže enotnost postopanja in stremljenj. »Idea Na-zionale« pa pravi, da je včerajšnji dan (20. t. m.) dan zgodovinskega pomena.
Tako torej italiianski glasovi. Ne pravimo niti »da« niti »ne«, vendar pa se nam zdi ekspedicija ruskih čet s poljskih bojišč preko vse Rusije in Sibirije v Vladivostok in odtam okoli vse Azije v Marseille vendar nekoliko predolgotrajna, kajti s poljske fronte do pričetka sibirske
1 železnice bi bilo nad 2000 km, od Celja-[ vražno konjiško patruljo, ji usmrtili sedem binskega do Vladivostoka je 7587 km, od I mož ter zasledovali ostanek, ki je po-
Vladivostoka do Marseilla pa 9573 pomorskih milj (17.729 km, skoraj 47krat tako daleč kot od Trsta do Dunaja). Vsa pot bi znašala torej, kakih 27.400 km. Prevoz bi trajal kak poldrug mesec po železnici in skoraj do treh mesecev po morju, torej nad štiri mesece. In kakšne so potem čete po tako dolgi vožnji! Toda, kakor smo rekli, ne trdimo niti »da«, niti »ne«; saj je mogoč nepobiten dokaz: ko ugotovi uradno poročilo nemškega glavnega stana ruske čete na francoskem bojišču, potem bo izkjučen vsak dvom.
begnil.
SploiM vojnika dolžnost na Angleikem.
LONDON, 21. (Kor.) Kakor poroča časopisje, je Lloyd George zahteval takojšnjo uvedbo vojaške dolžnosti za vse oženjence, če bi prostovoljno novačenje ne dosezalo določenega števila na teden. Kabinet je sprejel Hendersonov predlog, da se uvede splošna vojaška dolžnost, če bi se po novi šesttedenski propagandi za prostovoljno novačenje izkazalo to za potrebno. Henderson je obljubil, da uporabi svoj vpliv pri delavskih organizacijah, da zagotovi njihovo pritrditev za pogojno brambno dolžnost. Stališče delavstva je bila glavna težava pri vsem vprašanju Časopisje izreka soglasno zadovoljstvo, da je kriza premagana, ne da bi bil odstopil kak minister.
Interparlamentarna konferenca v Parizu.
PARIZ, 21. (Agence Havas. — Kor.) Interparlamentarna gospodarska konfe renca se otvori prihodnji četrtek pod predsedstvom predsednika Poincareja, ki se bo prvi večer udeleževal zborovanja. Pri slavnostni pojedini, pri kateri bo govoril ministrski predsednik Briand, bodo navzoči vsi parlamentarci in zastopniki zaveznih držav. Angleško bo zastopalo 42 odposlancev, Italijo 43, Srbijo 14, Portugalsko pa 10 odposlancev. Ruska bo tudi zastopana.
Eksplozija v tovarni ročnih granat.
BORDEAUX, 21. (Agence Havas. — Kor.) Danes dopoldne je v tovarni ročnih granat pri Croix de Hinx nastala eksplozija, pri čemer je bilo kakih 20 oseb ubitih in nekoliko ranjenih._
s trnkih mu
CARIGRAD, 21. (Agence Tel. Milli.) Glavni stan lavlja: Iraška fronta: Bitka, IU se je 17. aprila vršila na desnem bregu Tlgrlsa, ne pa, kakor se Je pomotoma javljalo včeraj, na levem bregu reke, pri Beitissi. se je končala s porazom sovražnika, ki je Imel nad 4000 mrtvih in ranjenih ter je 14 strojnBi pušek ter enega majorja in kakih 20 ujetnikov pustil v naših rokah. — V naslednjem kratka sestava poročil o bojih, ki so se vršili na tem bregu de 21. aprila, vštevši zadnjo fazo: Protinapadi naših čet, pričeti 17. t v svrho zopet ne osvojitve predposto-jank pri Beitissi, so irajali v noči od 17. na 18. t. m. 7 in pol ure. Končno smo pregnali iz postojank oni dve sovražni brigadi, ki ste se nahajali na tej fronti. Tri brigade, ki jih je odposlal -sovražnik, da bi iznenadil bok naše napadalne kolone in da bi zadržal svoje lastne, umikajoče se moči ter jih zopet spravil naprej, niso mogle doseči nikakršnega uspeha in so se umeknile. V zopet osvojeni namaknjeni postojanki smo zajeli 13 strojnih pušek, dočim smo mi izgubifi samo eno, ter smo ujeli enega majorja, 2 častnika in 13 vojakov. Že tekom bojev na tej fronti smo našteli nad 2000 mrtvih sovražnikov. Skupne sovražnikove izgube se cenijo na najmanj 4000 mož. 18. aprila je vladal mir. 19. aprila zjutraj je sovražnik, močan eno divizijo, napadel natnaknjeno postojanko pri Beitissi. Pustili smo sovražnika, da se je na 20 metrov prfoližal našim jarkom. nakar smo otvorili ogenj, tako da se je moral umekniti, zapustivši nekaj mrtvih in ranjencev. Zajeli smo še eno strojno puško. 20. aprila nI sovražnik poizkušal nikakršnih protlakcij. Bavil se je najbrž z odpravljanjem ranjencev hi pobiranjem in pokopavanjem mrtvecev. Tekom teh štirih dni ni bilo na levem bregu Tigrisa na strani proti Felahie nobenega pomembnega podjetja. Izvzemši artiljerijske boje od časa do časa. Položaj pri Kut el A mari je neizpremenjen. — Kavkaska fronta: Na desnem krilu nič nomemb-nega. Proti levemu krilu v Čoroškem odseku naperjen nasprotnikov napad zaustavljen. Ujeli smo enega častnika in 60 mož. — Sovražna letala so letela preko Fokeje in smirenskega predmestja Korfe-lie ter so vrgla tamkaj brez uspeha štiri bombe. .Nekatere sovražne vojne ladje so se od časa do časa pojavljale ob smiren-skem obrežju in so obstreljevale obrežje otoka Kesten in druge dele obali. 20. aprila je eno naSin letal poletelo na ogledovanje preko pi|JČave. Preletelo je 300 kilometrov v treh urah in le dospelo do El Kantare ob ^ueškepi prekopu. Vrglo je tamkaj z velikim uspehom bombe na sovražno tabori&Če in se vrnilo nepoškodovano. Naši oddelki Meharistov so ob sueškem prekop« iznenadili močno
Amerikanska nota Nemčiji.
BEROLIN, 22. (Kor.) Nota, ki jo je 20. t m. izročil tukajšnji amerikanski veleposlanik, se glasi v prevodu:
»Vaša ekscelenca! Noto Vaše eksce-lence, od 10. t. m., tičočo se nekaterih napadov nemških podvodnikov, zlasti zlokobne eksplozije, ki je razdejala francoski parnik »Sussex« 24. marca v angleškem Kanalu, sem nemudoma brzojavno sporočil svoji vladi. V smislu navodil, svoje vlade se počaščam, da Vam sporočam naslednji odgovor:
Po vesteh, ka jih ima sedaj v rokah vlada Zedinjenih držav* je dejanski stan v slučaju »Sussexa« popolnoma ugotovljen in za sklepe, ki jih je napravila moja vlada iz teh poročil, nahaja potrditev v okoliščinah, ki so razložene v noti Vaše eksce-lence 10. t. m.
24. marca 1916, nekako ob 2T50 popoldne je bil neoboroženi parnik »Sussex«, s 325 potniki ali več, na krovu, med njimi nekaj amerikanskih državljanov, torpediran, ko je vozil iz Folkestona v Dieppe. »Sussex« ni bil nikdar oborožen. Bil je ladja, ki se je, kakor znano uporabljala redno za prevoz potnikov preko angleškega Kanala. Vozil ni po črti, po kateri vozijo ladje za transporte čet ali provijantne ladje. Usmrčenih ali ranjenih je bilo okoli 80 oseb, Id niso spadale med vojnike, vsake starosti in spola, med njimi državljani Zedinjenih držav. Skrbna, obsežna in vestna preiskava po armad-nih to mornariških častnikih Zediijjenih držav je trdno ugotovila dejstvo, da je bil »Sussex<i torpediran brez posvarila in poziva, naj se vda, in da je bil torpedo, ki ga je zadel, nemškega izvora.
Po nazoru vlade Zedinjenih držav je po teh dejstvih Iz početka neizogiben sklep, da je nemški podvodnik izstrelil ta torpedo. Ta končni sklep potrjuje tudi izvajanje v noti Vaše ekscelence. Popolno pojasnilo dejanskega stana, na katerem je osnovala vlada Zedinjenih držav svoj končni zaključek, je priložen.
Po natainčni presoji note cesarske vlade, podane 10. aprila, obžaluje vlada Zedinjenih držav, da mora reči, da je iz pojasnil in predlogov te note dobila vttsk, da cesarska vlada ni upoštevala resnosti položaja, ki je nastal ne samo vsled napada na parnik »Sussex«, temveč po vsej metodi in značaju podvodniške volne, kakor sta se pokazala vsled običaja poveljnikov nem&kih podvodnikov, da so več kot dvanajst mesecev uničevali trgovinske ladje vseh vrst, brez razlike narodnosti in narmembe. Ce bi bil slučaj »Sussexa« sam, bi to omogočevalo vladi Zedinjenih držav upanje, da je za ta čin odgovorni častnik svojevoljno prekoračil svoja povelja ali da je v kaznivi malomarnosti prezrl predpisane previdnostne odredbe in da bi se s primernim kaznovanjem dotičnika v zvezi s formalno grajo njegovega dejanja ter poplačilom primerne odškodnine po cesarski vladi moglo zadostiti pravičnosti. Toda dasi-ravno se napad na »Sussex« očividno ne bi bil smel zagovarjati in je povzročil taklo tragično izgubo človeških življenj, da se kaže kot eden najstrahovitejših primerov nečlovečnosti podvodniške vojne, kakor so jo vojevali pveljniki nemških laidij, vendar po nesreči ta slučaj ni osamljen. Nasprotno! Vlada Zedinjenih držav je prisiljena po dogodkih najnovejšega časa za zaključek, da je to sarno eden slučaj, četudi eden najtežjih in najžalost-nejših za omenjeno metodo in duha, da se uničujejo trgovinske ladje vseh vrst, brez razlike nacijonalnosti in namembe, in kar je postalo tem jasneje, čim intenzivnejše in razsežnejše je postalo delovanje nemških podvodnikov v zadnjih mesecih.
Cesarska vlada se bo spominjala, da je tedaj vlada Zedinjenih držav resno protestirala, ko je meseca iebruarja leta 1914 napovedala namen, da bo smatrala vodovje okoli Velike Britanske in Irske za vojno območje in uničevala vse trgovinske ladje, ki so sovražna last in na katere naleti v tem območju, in ko je podala vsem ladjam nevtralcev in vojujočih svarilo, naj se izogibajo preklicanega vodovja ali da naj zahajajo tjakaj na svojo lastno nevarnost. Zavzemala je stališče, da se ne more voditi taka politika, ne da bi se neprestano, težko in očividno ne kršilo priznano mednarodno pravo, posebno če bi se uporabljali podvodniki, ker bi te ladje po naravi stvari same ne mogle izpolnjevati pravil mednarodnega prava, pravil, ki slone na temeljih človečnosti in so uvedena v varstvo življenja nevojujočih na morju. Utemeljevala je svoj protest s tem, da bi bile osebe nevtralne nacijonalnosti in ladje nevtralnih lastnikov izpostavljene najskrajnejšim in neznosnim nevarnostim in-da cesarska vlada ob tedaj vladajočih okoliščinah ni mogla uveljavljati nikakršne pravice za to, da bi smela zapreti del odprtega: morja. Tu v poštev prihajajoče mednarodno • pravo, na katero opira vlada Ze-
| dinienih držav svoj protest, ni novega iz-Ivora ali zgrajeno morda na čLsto svojevoljna, po dogovoru določena načela, temveč sloni na očitnem načelu človečnosti in je že dolgo v veljavi ter ga odobravajo in mu izrecno pritrjujejo vsi civilizirani narodi.
Cesarska vlada je vkljub temu vztrajala pri tem. da izvaja napovedano politiko. izraživŠi upanje, da se obstoječe nevarnosti vsekakor za nevtralne ladje omeje na najmanjšo izinero po navodilih, ki jih je dala poveljnikom svojih podvodnikov, in je zagotavljala vlado Zedinjenih držav, da bo uporabljala vse mogoče previdnostne ukrepe v svrho varovanja pravic nevtralcev in življenja nevojujočih.
Vkljub slovesnemu protestu vlade Zedinjenih držav pa se je vendar pričela ta politika podvodniške vojne proti trgovini sovražnikov, kakor je bila napovedana, in so poveljniki podvodnikov cesarske vlade postopali v unJČevanju tako brezobzirno, da se je tekom zadnjih mesecev kazalo vedno in vedno jasneje, da cesarska vlada ni našla poti, da bi jim bila naložila take omejitve, kot je upala in obljubila. Vedno zopet je zagotavljala cesarska vlada vladi Zedinjenih držav, da se vsaj s potniškimi ladjami ne bo ravnalo tak<^ in vendar je dopuščala ponovno, da so podvodniški poveljniki ta zagotovila prezirali brez vsake kazni. Še meseca februarja tega leta je sporočila, da bo oborožene trgovske ladje, ki so sovražna last, smatrala za dele oboroženih pomor skih bojnih sil svojih nasprotnikov in ravnala žnjimi kot z vojnimi ladjami, zavezujoč se tako vsaj fmplicite, da bo po-svarjala neoborožene ladje in jamčila za Življenje njihovih potnikov in posadek. Toda celo to omejitev so podvodniški poveljniki brezskrbno prezirali.
V vedno naraščajočem številu so se uničevale nevtralne ladje, celo nevtralne ladje na vožnji iz enega nevtralnega pristanišča v drugo nevtralno pristanišče, prav tako kot sovražne ladje. Marsikedaj so bile napadene trgovinske ladje po-svarjene m pozvane, naj se vdajo, p redno so jih načeli obstreljevati ali presno so jih torpedirali; nekaterikrat se je dovolila njihovim potnikom in posadkam pičla varnost, da se jim je dovoiilo, stepati v čolne, preden so potopili /adjo. Toda zopet in zopet nI bilo nikakršnega svarila in dovolila se ni niti potnikom na krovu rešitev v čolnih. Veliki oceanski' pamiki, kot »Lusitanija« in »Arabic« in pristni potniški parniiki. kot »Sussex« so bili napadeni brez vsakega svarila, večkrat še preden so opazili, da imajo pred seboj oboroženo sovražno ladjo, in življenje nevojujočih potnikov in posadek se ie u-ničevalo brez razlike in na način, ki ga je vlada Zedinjenih držav mogla smatrati edino le za lahkomiseln in popolnoma neupravičen. V resnici se nadaljnemu uničevanju trgovinskih ladij vsake vrste, brez razlike narodnosti ni stavila nobena meja izven voda, katere se je poljubilo cesarski vladi označiti za kot v vojnem pasu. Seznam Amerikancev, k i so na tako napadenih in razdejanih ladjah izgubili svoje življenje, je rastel od meseca do meseca, da je usodno število žrtev na-rastlo na stotine.
Vlada Zedinjenih držav je postopala zelo potrpežljivo. Na vsaki stopnjici te bolestne izkušnje, od tragedije do tragedije se je prizadevala, da bi se dala voditi po dobro premišljenem upoštevanju izrednih okoliščin vojne brez primera in po čustvih najiskrenejšega prijateljstva napram narodu in vladi Nemčije. Smatrala je drugo za drugo sledeče izjave in zagotovila cesarske vlade kot samoposebi umljivo podane popolnoma odkritosrčno in v dobri veri ter ni opustila upanja, da bo mogoče cesarski vladi, da tako uredi in da bo tako nadzirala dejanja poveljnikov svojih pomorskih bojnih sil, da bi se njih ravnanje skladalo s priznanimi v mednarodnem pravu utelešenimi načeli človečnosti. Pri-voljevala je v vse nove razmere, za katere ni precedenčnega slučaja, dokler dejstva niso postala nedvomna-in je bila zanje mogoča samo ena razlaga. Da pravično upošteva svoje lastne pravice, je dolžna; da izjavlja cesarski vladi, da je prišel ta čas. V svojo žalost jej je postalo jasno, da je stališče, ki ga je zavzemala izpo-četka, neizogibno pravilno, namreč, da mora uporaba podvodnikov za pokonča-vanje sovražne trgovine ravno zaradi značaja uporabljanih ladij ob napadalnih metodah, ki so popolnoma naravne ob njih uporabi, biti popolnoma nezdružljiva z načeli človečnosti, že dolgo obstoječimi, neizpodbijanimi pravicami nevtralcev in svetimi predpravicami nevojujočih.
Če je še namen cesarske vlade, da bi se neusmiljeno in brez razlikovanja še dalje vojevala proti trgovskim ladjam s podvodniki, brez ozira na to, kar mora vlada Zedinjenih držav smatrati za svete, neizpodbitne zakone mednarodnega prava In splošno priznanih zapovedi človečnosti, bo vlada Zedinjenih držav končno prisiljena do zaključka, da je samo ena pot, po kateri more stopati.
Će bi cesarska vlada sedaj nemudoma ne hotela Izjaviti, da opušča sedanje na«
Stran lr.
»EDINOST* SteT. 114.
V Trstu, dne 23. malega travna 1016.
čine podvodniške vojne proti potniškim in tovornim tarnikom, In to tudi izvesfcl, ne more vlada Zedinjenih držav imeti Iruge izbire, kot da p o p o 1 n o m a p r e-rga diplomatske zveze z uem-Vo vlado. Vlada Zedinjenlh držav bi torila tak korak le kar nalnerajši; čuti se pa dolžna, da ga stori v imenu človečnosti In pravic nevtralnih narodov.
Uporabljam to priliko, da obnovim Vaši eksčelencj Zagotovilo svojega najodličnej-lega spoštovanja.
Podpisan: Gerard.
BEROLIN, 22, Dodatek k amerikanski noti navaja dokazila o potopitvi parnika »Sussex«. (Zaradi preozkega prostora v današnji številki priobčimo ta dodatek prihodnjič.)
Kemiki glasovi o amerikanski noti. Položaj je kritičen.
BEROLIN, 22. (Kor.) Kolikor se da ugotovit} doslej, prevladuje prepričanje, da nemška vlada ne more sprejeti zahtev amerikanske viade, tako
fa se mora položaj označati za kritičen, p mnenje se zrcali tudi v izjavah časopisja.
Cesar pri božji službi.
DUNAJ, 22. (Kor.) Cesar je tudi danes v schonbrunnski grajski kapeli prisostvoval božji službi.
Četrto vojno posojilo.
DUNAJ, 22. (Kor.) Nadvojvode Leopold Salvator, Josip Ferdinand in Henrik Ferdinand so podpisali znatne zneske za Če-Jtto avstrijsko vojno posodilo.
Villova smrt ni ugotovljena.
\VASHINGTON, 21. (Reuter. — Kor.) Amerikanske vojaške oblasti javljajo, da jim je nemogoča potrditev Villove smrti. Izkopano truplo ni bilo Villova
Ha medvedovo kožo!
Tedaj, ko je veliki vezir Kara Mustafa zbiral v ogrskih nižinah svoje ogromne Čete. da udari najprej na cesarski Dunaj, je baje izustil bahave besede, da ne odneha prej, dokler ne napoji svojih konj iz zlatih posod na velikem oltarju cerkve sv. Petra v Rimu. No, prišlo je drugače, prav tako kakor je prišlo drugače, kot so se glasile bahave besede, ki so skoraj pred enajstimi meseci prihajale iz Italije in so zatrjevale, da bodo v par tednih Italijani že gospodovali na Dunaju. Po skoraj enajstih mesecih hudih bojev in ogromnih krvavih žrtev so si Italijani priborili pač bore malo onega ozemlja, po katerem so s takim velikanskim tekom sfrezali svoje roke, in italijanski minister zunanjih stvari, baronSidney Sonnino, je smatral za potrebno, da v svojem govoru o položaju ni omenjal niti z besedico pridobitev laškega orožja- Zato pa so bili tem hlastavejši drugi. Poslanec Foscari ni zahteval nič več in nič manj kot Tren-tin in Trst — seveda s primernim zaledjem tjagor do Postojne — celo Istro z Reko, vse hrvatsko Primorje in Dalmacijo do Neretve, torej do Metkovića. Srbija naj bi dobila kvečjemu eno pristanišče, s čemer bi nadvlada Italije v Adriji ne bila ogrožena. Obenem pa je povedal tudi, da mora zlasti Dalmacija zato postati italijanska, ker bi se potem ne bilo treba bati hrvatskega in srbskega iredentizma, dočim bi pa bil v slučaju, da bi Dalmacija pripadla Srbiji, italijanski iredentizem ogromen.
Sonnino je velik del svojega govora posvetil Srbiji in je napravil prav poseben poklon srbskemu prestolonasledniku Aleksandru in ministrskemu predsedniku Pa-šiču. Nato pa je prišla »Idea Nazionale« in mu je očitala, da se je pač klanjal na vse strani, celo napram Grški, da pa ni našel primernih — primemo ostrih seveda — besedi proti srbskemu prestolonasledniku Aleksandru in Pašiču, ki s svojo in-doslovansko megalomanijo omamljata Evropo.
Čudno se pač mora zdeti vse to človeku, ki je čital v Sonninovem govoru tudi besede, da se je na pariški konferenci zaveznikov dosegel sporazum za — enotnost militaričnega postopanja na eni edini fronti, prav tako kot za enotnost diplomatskega postopanja. Kako vendar, da je med obema zaveznikoma. Italijo in Srbijo, tako, naravnost povedano, sovraštvo vkljub vsej militarični in diplomatski enotnosti? Ali da! V 85. številki letošnje »Edinosti« smo priobčili po »Pester Lloydu« vest, da je srbski ministrski predsednik Pašjč v spomenici na entento zahteval za novo veliko srbsko kraljestvo poleg Bosne in Hercegovine tudi Banat, Bačko na južnem Ogrskem v obsegu nek-
PODL1STEK
m--i ,	■ ---—
Lepa Anka.
Spisal Avgust Šenoa.
»Naravno, naravno, ker jaz sem se že davno umaknil v svoj repinski Tusculum. Gospa lusticija se sedaj vlači za vsako sledjo. Moja boginja je sedaj Cerera (boginja ustvarjajoče naravne sile.) V mojih časih je bil prijor pater Onufrius. Ali sedaj — in medias res. Tu vam imam izročiti pismo barona Otmarja Lilienfelda. a potem boste tako dobri, da mi pokažete svoj novi nasad čaja.«
»Nasad Čaja?« se je začudil prijor.
»N./, da! Prosim vas, ne delajte komedje, admodum reverende, porečein vam samo dve besedi: Sveti Oervazij in Protazij.«
»Sveti Oervazij in Protazij?« se je zopet začudil prijor, na to je hitro odprl pismo, je prečital, osupnil in omeril z očesom Lackoviča.
»AhaJ Sedaj razumem« je nadaljeval priior 2izvolite z menoi!«
danjega vojvodstva in temeški Banat, Hrvatsko. Slavonijo, Kranjsko z Ljubljano, Istro s Trstom, Dalmacijo z Zadrom do Dubrovnika in severno Albanijo z glavnim mestom Dračem, dočim naj bi Kotor dobila Črnagora, vprašanje Skadra pa ostalo še nerešeno.
Če primerjamo Pašićevo in Foscarijevo zahtevo: Kaj naj bi ostalo potem še Italiji? Edino le Trentin in »ogromna laška iredenta v Dalmaciji«! Neodrešeno Primorsko s Trstom vred, vse hrvatsko Primorje z Reko in še več Dalmacije, kot jo hočejo imeti Italijani, poleg tega pa še polovico Albanije: vse to naj bi pogoltnila »Velika Srbija« in tako dobila v oblast vso vzhodno obal Jadranskega morja. »Mare nostrum« bi postalo »srpsko more« in nadvlada Italije v Adriji naj bi šla rakom žvižgat za vedno! Kdo bi se ne čudil, da bi si ob takih razmerah, ob taki obojestranski poželjivosti, ne bili v laseh Italijani in Srbi. Tako lep kos, da bi ga moral biti sit vsakdo, četudi bi ne bil zavžil ničesar celo stoletje!
Radovedni smo le, kaj bi se neki zgodilo, če bi se posrečilo enim ali drugim, da bi se jim uresničile te želje? Koliko časa bi potem Še govorili o onem »večnem« miru, ki ga baje prinese zmaga en-tente Evropi in vsemu svetu? Menda bi še mir ne bil podpisan in že bi se pripravljali zaveznici Italija in Srbija, da se pograbite, in preden bi se končala sedanja vojna, bi bita že zanetena druga, za nadvlado v Adriji.
Toda! — V Srbiji gospodarita danes avstro-ogrski vojaški generalni gubernator in bolgarska vojaška uprava, Italija pa si zastonj razbija svojo glavo ob našem kraškem in koroško-tirolskem skalovju, a nad vsem tistim ozemljem, ki si ga lastite in za katero se že danes med njima vrši sicer tih, tajen, a zato nič manje srdit boj, nad tistim ozemljem razteza še danes slejkoprej svoje mogočne kreljuti dvoglavi avstrijski orel, in ne bojimo se prav čisto nič, da bi kedaj postalo drugače.
Skoraj bi rekli, da jim ne gre za medvedovo kožo, temveč za — oslovo senco.
Češki glasovi o zahteuah avstrijskih Nemcev.
V izdanju od minole nedelje smo priobčil komunikć »Nemškega kluba« na Dunaju, vsebujoč zahteve Nemcev z ozi-rom na preosnove, ki jih je pričakovati po vojni v politični uredbi države. Pripominjamo, da je komunike naglašal, da so pri njega sestavljanju sodelovali nemški narodni sveti sudetskih in alpskih dežela. Za danes izjavljamo od svoje strani le toliko, da so nas zahtev^ osupnile in da moramo tudi v najvišjem interesu države le obžalovati, da v sedanjem trenotku prihajajo v javnost problemi, o katerih bo možno razpravljati šele po vojni in ki se dajo rešiti le potom sporazuma med vodilnimi faktorji vseh narodov. Razumljivo je — še več: nujno potrebno je — in v tem smislu apostrofiramo ravno mi neprestano naše slovenske vodilne činitelje —, da se zastopniki narodov že sedaj pripravljajo med seboj za prihodnja razpravljanja o preuredbi političnega življenja v državi, — da pride do zdravejih in mimejih razmer med narodi — ter da tudi urejajo svoje vrste in konsoiidirajo svoje notranje, medsebojno življenje! Torej: le z notranjim, medsebojnim delom naj se bavijo sedaj stranke, oziroma posamezne narodnosti. Tudi je umestno, če listi raznih narodov in strank akademično, z načelnega stališča in brez nikakih političnih ali narodnih ojstrin, razpravljajo v važnih problemih, ki dozore po vojni za rešitev. Odločno pa treba oporekati izjavam na zunaj s konkretnimi zahtevami, ki z ene strani, kakor že rečeno, v sedanjih časih nimajo nikakega praktičnega smisla in ne morejo nič koristiti stvari sami, na drugi strani pa morejo vendar-le vznemirjati in ustvarjati neugodna razpoloženja. Tako objavljanje konkretiziranih zahtev na£ b» se opuščalo v sedanjem času! Toliko smo hoteli pripomniti in se — v smislu zgornjih izvajanj — ne spuščamo v nikako meritorno razpravljanje o zahtevah »Nemškega kluba« Jia Dunaju.
Pač pa podajamo tu nekaj čeških glasov, kakor jih posnemljemo po praški »Union« od 18. aprila 1916 in ki kažejo, kako nevarno in škodljivo je, če se že sedaj stavljajo k diskusiji konkretizirane enostranske zahteve, ker izzivljajo odmeve z očitnimi znaki vznemirjenja.
Praška »Narodni Politika« izvaja med drugim:
»CeŠki narod ne bi zaslužil tega, da se
ga ignorira, ali da bi se proti njemu izvajale dalekosežne reforme v jezikovni in administrativni smeri. Ne bi zaslužil tega že radi njegovega velikega pomena, ki ga ima za vso monarhijo in ki ni manjši, nego važnost Nemcev, Madjarov, ali Poljakov. Ce se je v zadnjih časih opozarjalo na nekatere bolestne izrastke, pa ni smeti pozabljati pri tem, da so se taki pojavi po-kazovali tudi pri drugih narodih. V svoji skupnosti je pa češki narod, kakor vedno, posebno še v sedanji ogromni vojni prepričevalno in jasno dokazal svojo neupogljivo udajiost do monarhije in države. Doprinesel je dokaz svoje udanosti po vzorni neustrašenosti in hrabrosti tisočev svojih zvestih sinov na razsežnih bojiščih. Doprinesel je dokaz z velikimi krvavimi žrtvami ter ga utrdil z nemanjo materijelno požrtvovalnostjo, kakor je to brezdvomno dokazano z udeležbo češkega naroda pri prvih treh vojnih posojilih in kakor se pokaže tudi pri sedanjem Četrtem posojilu. Čim naš narod brez pridržka in popolnoma vrši vse svoje dolžnosti, potem sme gotovo tuifl v polni meri zahtevati enake pravice! In enakopravnost v vsem kraljestvu in v vseh deželah češke krone, kakor tudi uveljavljenje njega državljanskih pravic v vsej državi: to je in ostane edini cilj njega stremljenj, ki na noben način ne stopajo iz okvirja skupnosti. Ta napor sil našega naroda se krije tudi s pravim poklicem in potrebo te države v srednji Evropi — odgovarja popolnoma plemenitim in moraličnim idejam. In zato ne verujemo, da bi odločilni faktorji, zavedajoči se svoje velike odgovornosti, pri reševanju nujne naloge bodočnosti, hoteli morda graditi novo Avstrijo na zgrešeni, enostranski podlagi, marveč se nadejamo in verujemo v nasprotno, da se bodo zavzemali le za to, da bo Avstriia resnično zavetišče, zaščitnka vseh svojih enakopravnih narodov in s tem tudi na zunaj nedotakljiva, uvaževana in nepremagljiva!«
»Narodni Listy« pišejo: »Po »Prager Tagblattu« navedena glavna načela zahtev avstrijskih Nemcev glede nove uredbe Avstrije po vojni so takega značaja, da se Hm noben nemški politik, ki |e vreden tega imena, ne more pridružiti, Če res misli v prvi vrsti na Interes države!«
Glasilo čeških agrarcev »Venkov« piše: »Čuditi se je zares, da danes, v času velike vojne, imajo posamezni ljudje dovolj časa, da izdelujejo programe, ki ne le da ne odgovarjajo razmeram, marveč jim absolutno nedostaje resnosti in se zde namenoma napravljene le v svrho, da izživljajo hrupno senzacijo. Noben politik pa ne more rešijo misliti tega, kar je »Prager Tagblatt« od nedelje navedel kot podrobnosti iz nemškega programa, ki so ga izdelali nemški volksrati in nemški klub baje v sporazumljenju z vodilnimi nemškimi poslanci. Nikakor se ne čudimo, da se je celo Steimvender ustrašil tega elaborata in svaril pred njega pretira-nostmi. Danes vendar nt čas za cenene zabave!
zaplenijo. Vsi tisti, ki še niso prišli po prve sladkorne izkaznice, se pozivljejo iznova, da pridejo k pristojnim krušnim komisijam po obrazce za izjavo o zalogah sladkorja m jih pravilno izpolnjene in podpisane iz-roĆe dotičnim kruinim komisijam.
Prodajalci sladkor^ na drobno se opozarjajo na določbe & 4.,'odst. 1. in 2. ministrske naredbe, izdane 4. marca 1. 1916, drž. zak. št. 61, po kateri se lie more prodajati sladkor drugače kot proti številu odrezkov veljavne sladkorne izkaznice, ki odgovarjajo prodani množini. V slučaju kršenja te določbe se kaznujeta prodajalec in kupec, vsled česar se priporoča prodajalcem sladkorja, da v prodajalnici na vidnem kraju razobesijo opomin, ki opozarja občinstvo na te določbe.
Od 1. do 4. dne meseca majnika t. I. morajo vsi prodajalci sladkorja v zaprtem ovitku izročiti v uradu, ki izdaja nakaznice za prejemanje sladkorja (ul. del Gin-nasio št. 1) vse odrezke prvih sladkornih izkaznic, ki so jih prejeli od svojih kupcev. Ovitki za oddajo se morejo dobiti v imenovanem uradu v ul. del Ginnasio št. 1 od četrtka, 27. t. m., dalje.
* 4 4>
Kaj dobimo prihodnji teden 1
Prihodnji teden, 24. do 30. t. m. (35. teden) se bodo dobivala naslednja živila aprovizacijske komisije in sicer na en odmerek izkaznice za živila:
V2 kg testenin po K 1*32 kilogram, V2 kg fižola . po K 0*96 kilogram. Bela moka se bo mogla dobivati na izkaznice za kruh in moko, veljavne od 17. do 30. t. m. Izkazati pa se je treba z izkaznico za živila.
Slanina In mas«.
Slanina in mast se boste mogli dobivati na rumene izkaznice (2. izdaja) do dneva, ki se določi.
Olje.
Z izkaznicami (svetlo modre barve), i	.
ki se bodo izdajale od 24. do 30. t. m., se ne zDcMjsajo.
manjkanje preostalih svojcev mojih soških junakov. Vsemogočni naj poplača \ so one, ki so se prizadevali za uspeh podjetja.
Z odkriflm in hvaležnim spoštovanjem se beležim najudanejši
Boroevič.
Prošnja do vladnega komisarja. Iz
Trebič nam pišejo: Resni so časi in vem, da bodo te moje vrstice le malo koga zanimale. Ali, teži me — torej na dan! Pred par meseci smo pokopali tukajšnjega, iz bojev v naši okolici znanega vaškega načelnika Ermano Stiicklerja. O njem nočem mnogo govoriti De mortuis nil nisi bene. Konstatujem le, da je bil pri zadnjih občinskih volitvah kandidat gospodujoče italijanske stranke in da je na zadnjem ljudskem štetju v naši čisto slovenski vasi »naštel« 37 -- Italijanov. Naslednik v službi vaškega načelnika mu je — njegov 211eten sin!! Resni in težki so časi in mi bi potrebovali izskušenega, zrelega in resnega moža, ki bi nam znal svetovati, dajati navodila v kmetijstvu, pojasnjevati razne odloke in ukaze! Vsega tega ne moremo pričakovati od mladiča, ki mu je v največjo zabavo lov ptic, zajcev in druge divjačine. Kako naj svari razposajeno mladino, ki so jej očetje na bojiščih, mladič, ko je Še sam zelo — mlad, a vendar že nezakonski oče?! Kako naj priporoča varstvo ptic, ko je sam strasten ptičar?! Kako strasten pristaš bivših svojih gospodarjev je, priča dejstvo, da pristne slovenske priimke Kralj piše s Krall! Bilo je drugih nerednosti, ki jih prijavimo drugim potom in glede katerih bi bilo želeti nekoliko kontrole od strani kompetentne oblasti. Pa še nekaj bi radi vedeli: Čemu je trebenjski poljski čuvaj? Ali ga plačuje občina, da je na uslugo kapovili, ali za to, da varuje polja? To službo zanemarja. Ce pa je naletel na kako ženico ali otroka, ki nese butaro drv, tedaj je hitro v službenem ognjem in haid žnjima h kapovili! In kam gredo ta drva? Za danes dovolj. Drugič kaj več, ako se razmere
»Hvala Bogu!« je vzdihnil Lackovič. Odšla sta po dolgem hodniku do dovolj prostorne sobe. Mej potoma je poklical prijor še drugega usmiljenca in slugo, ki ga je Lackovič smatral za vrtnarja- Sto-pivši v sobo, je začel prijor:
»Prosim vas, gospod Lackovič, dajte mi svojo pipo!«
»Mojo pipo?«
»Da, soparno je, a tobak razburja
živce.«
»2ivce? Če že hočete, tu imate pipo.«
»Gospod Lackovič, prosim vas, dajte mi svojo palico; navada je, da tu nikdo ne sme nositi palice.«
»Palico? Ce je navada, tu jo imate.«
»Recite mi, gospod Lackovič, imate-li morda pri sebi kak nož?«
»Noža nimam, aK zaklepni nožKS imam! Nu, poglejte!« je izvlekel nožič iz žepa.
»Dajte ga meni, posodite ga!«
»Nožič? Pa vam bodi!« se je začudil Lackovič. »Ali sedaj vas prosim, pokažite mi svoj novi nasad čaja, ker imam še drugih opravit«
Prepoved.
Civilnemu prebivalstvu je strogo prepovedano fotografiranje, slikanje in risanje važnih militaričnih predmetov, transportov čet In ranjencev, taborišč itd., nadalje fotografiranje, slikanje in risanje v bližini utrdeb in pbstofank ter sploh fotografiranje, slikanje In risanje krajev v Trstu in okolici.
Kršitelji te prepovedi se bodo kaznovali v smislu cesarske naredbe, izdane 20. aprila L 1854, št. 98 drž. zak., z globo od 2 do 200 K ali zaporom do 14 dni, če za stvar niso pristojna vojaška sodišča.
TRST, 20. aprila 1916. C. KR. REDARSTV. RAVNATELJSVO.
bo moglo dobivati olje do 11 dopoldne v nedeljo 7. maja. Danes so prodajalnice olja zaprte.
* s =*
Kondenzirano mleko.
Vojno-pomožni urad c. kr. ministrstva notranjih zadev je nabavil večje količine tiolandskega poslajenega komlenziranega mleka z 9fc maščobe ter ga daje na razpolago _zavodom in društvom za otroško varstvo, bolnišniškim upravam, pa tudi trgovcem 111 posameznim odjemalcem. En zaboj z 48 škatljami po 450 gramov stane 81 kron, posamezna škatlja po 450 gramov 1 K 70 vin., po 312 gramov 1 K 20, po 256 gramov 1 K. Dopošilja se po poŠti, ali pa po železnici, če gre za večje pošiljatve, ter so stroški za to kolikor mogoče majhni. Mleko se oddaja seveda za lastno ceno in brez dobičku za vojno oskrbo.
Aprovizscilske stvori
Rozdcllevsnle kminih In sladkornih Izkaznic
V torek, 25. aprila, se prične razdeljevanje izkaznic za kruh in moko za 32. in 33. teden, obenem se pa razdele tudi druge izkaznice za sladkor, ki bodo veljavne za čas od 1. do .vštetega 28. dne meseca majnika t. 1. Po izkaznice je treba priti v urade pristojnih krušnih komisij ob uradnih urah in se je treba izkazati z izkaznico za živila ter vrniti matice izkaznic za 26. in 27. teden (rožaste barve). Občinstvo se opozarja, da prešteje izkaznice, ko jih prejme, in se prepriča tudi, če Imajo uradni pečat, ker so drugače neveljavne in se
»Prosim vas, bodite mirni, gospod, sedite!«
»Hvala vam, pokažite mi nasad čaja,« je nadaljeval Lackovič razdraženo.
»Mirujte, ker sicer----
»Ker, ker — sicer? Ali ste znoreli? Lep človek ste mi! Kake neumnosti so to zopet?«
Prijor je mahnil z rok<* usmiljenec in sluga sta iznenada prijela Lackoviča in sta mu — kljub temu, đa se Je silno upiral — oblekla prisilni jopič, ki sta mu dolge rokave zvezala z vrvjo.
»Bestiae iflfernales!« je zakričal stari advokat. »Ali vaju je obsedel vrag? Ali nisem razločno vprašal po čaju svetega Gervaztta m Protazija?«
»Po caju?« je vprašal
»Da, škiljava rana 1p Lackovič artrati z zvezani
»Saevit (besni)« je rekel pflfor svoiemu tovarišu.
»Janldč, daJT« In na plešasto slavo advokata se je spustila ploha hladne
vode.
jO—o—o— Bogi« je zakričal Lackom
or.
!« je začel rokama-
DemaCe wstl.
Slovenskim rpjakom! ne moremo želeti letos srečnih velikonočnih praznikov^ kajti preživljati nam jih je pod utisi velike svetovne tragedije, ki zahteva tudi od našega naroda neizmernih žrtev. Ni je skoro družine, ki ne bi vztrepečala v strahu za kakega dragega svojca in v dvomili radi našega naroda in njegove svete grude bodočnosti. Edino, kar jim moremo želeti — in to prav iz srca — je da bi jim ta praznika blažila neomajna vera v ohranitev svete dedščine naših očetov in v boljšo in srečnejo bodočnost naroda, ki je žnjim nerazdružno spojena tudi sreča in blaginja vsakega našega poedinca. Zaupajmo in verujmo! S to željo pozdravljamo rojake za te velike velikonočne praznike!
Zahvala generala pehote, eksc. pl. Bo-roeviča povouom »oljčnega dne«. »Oljčni dan«, ki se je priredil pod pokroviteljstvom ekscelence baronice Fries-Skene, je donesel v celem 11.913 kron in 63 vinarjev. — Mlade prodajalke oljčnih vejic so izdelale iz njih majhen venec, ki so ga dale blagosloviti prr Sv. Justu ter so ga nato poslale generalu pehote, ekscelenci pl. Boroeviču. V odgovor je došla $edaj gospej pl. Krekich-Strassoldo sledeča zahvala:
Velespoštovana gospa!
Za častečo me pozornost, ki so mi je posvetile mlade tržaške dame, Vam izrekam prisrčno zahvalo ter Vas prosim, da jo raztolmačite dotičnim damam. Z enako hvaležnostjo pozdravljam uspeh oljčnega dne, ki bo gotovo pomagal ublažiti po-
vić* »ti norci smatrajo mene za zblaznelega! Brrr! Ako dobim nahod, za glavo vama poide. Mene za norca? Mene, ekonoma, kakršnjega še ni videla Hrvatska, ki izdeluje kis na veliko.«
»Kis?« je vprašal prijor.
»Da, kis — ki bo tako kisel kakor tvoja duša.«
jočih pralniH sredstev.
»Saevit«, je ponovil prijor. »Jankič! Tuš!«
In zopet se je spustil debel dež na La-ckoVičevo glavo.
»Joj! mati mola! Kako sem zašel m hane speluncam Iatrunculorum? A veste-li, kaj je duša, vi — kuščarice? Ali ne veste, da* mi s svojo glavo poplačate, kar ste storili — meni, ki bom proizvajal svilo
na veliko?!
»Svilo?« je vprašal priior ter nadaljeval: »Saevit, Jankič! Tuš!«
In v tretje se je vlila hladna ploha na Lackoviča.
Stari, premočen po obilnem pljusku neusmiljenih usmiljencev, je klonil va-se in je začel s pritajenim besnilemj srepo
Stanje žrtev zadnjega laškega letalskega napada je, kakor poroča c. kr. kore-spondenčni urad, zadovoljiv. Po kratkem bivanju na Dunaju v Trst se vrnivši namestnik je včeraj opoldne posetil v mestni bolnišnici se nahajajoče ranjence, skrbno povpraševal po njihovem stanju in osebnih razmerah ter jim s tolažljivimi besedami zagotovil primerno gmotno pomoč.
Pogreb žrtev laškega zračnega napada. Cesarski komisar pl. Krekich-Strassoldo je odredil, da se pokopljejo žrtve zadnjega laškega zračnega napada na stroške občine in da se mrtvaški odri okrasijo s cvetlicami. Nadalje se je cesarski komisar dal informirati o denarnih razmerah družin nesrečnih žrtev in ranjencev, ki se na-hajajo v bolnišnici, ter jim je dal iz občinske blagajne za najnujnejše potrebe n:i razpolago znesek 500 kron.
Iz politične službe. Dvorni svetnik pri deželni vladi v Celovcu, Oskar Lobmayer, je imenovan za namestništvenega podpredsednika pri primorskem namestnišfvu in namestništveni svetnik Kugon pj. Hen-riquez v Trstu za dvornega svetnika pri deželni vladi v Celovcu.
f Justin Arhar. Pogreb toliko prerano umrlega učitelja naše mladine in vztrajnega delavca na našem prosvetnem in narodnogospodarskem polju, g. c. kr. učitelja Justina Arharja, se je vršil včeraj dopoldne ob veliki udeležbi iz vseh slojev našega slovenskega tržaškega in okoli-čanskega občinstva. Posebno častno pa je bilo zastopano učiteljstvo, na čelu mu deželni šolski nadzornik g. Matejčič in okrajni šolski nadzornik g. Nekerman. Nemške državne ljudske in meščanske šole so bile zastopane po ravnateljema gg. Brunnlechnerju in Endlerju, zavod, na katerem je poučeval pokojnik, c. kr. priprav-*-niča za srednje šole, po šolski deci z voditeljem g. Pretnerjem na čelu, potem učiteljstvo vseh treh šol CMD, učiteljstvo skorajda vseh okoličanskih šol, slovenska Trgovska šola itd. Med drugimi šolniki naj omenimo tudi g. profesorja nadporoč-nika Bučarja. Moško podružnico CMD, pri kateri je pokojnik dolgo časa sodeloval kar najmarljiveje, je zastopal njen predsednik gosp. dr. Abram, Trgovsko-obrtno zadrugo pa načelništvo, odbor-ništvo in vse uradništvo. In potem je v izprevodu, ki se je pomikal po Stadionovi ulici k cerkvi sv. Antona, sledila dolga vrsta drugega občinstva. Po obredu v cerkvi se je izprevod razšel dočim so sorodniki in več pokojnikovih ožjih tovarišev in prijateljev spremili truplo na pokopališče pri Sv. Ani. — Tako je torej zagrnila hladna zemlja truplo moža, ki bi
gledati v svoje mučitelje, ki so ga pozorno opazovali. Slednjič se je vzravnaj, kakor da se je nečesa domislil, in spustil se je v peklenski smeh:
»Ha! Ha! Sedaj mi je zasvetilo pred očmi Sedaj vidim jasno peklensko spletko, ki so mi jo pletIHOtniar, ti si to, ti! Ti si se zarotil s tem Belcebubovim rodom, da me streš. Tebe, ki sem ti hotel zaupati svojo edinico, je zavela peklenska strast — zavist, ker ti je bilo žal, da bom tudi jaz deležnik novega podjetja. Bog ve, ali ni tudi mojemu ubogemu Baltazarju storil kako zlo?! Ali čujte mučitelji, čujte moje plemenitaške besede: Ta arcispletkar Otmar Lilienfeld ne dobi nikdar moje Ančice, ali ste čuli? Nikdar, nikdar ne bo drug moje velike svil ar ne U »Jankič!« je zaklical prijor. Ne, nekar, gospoda moja!« je iztisnil bedni Lackovič, ves strt in potrt sne govorimo več o svili ali o čaju. Vidim, da vas to ženira, ali prosim vas pokorno, dajte mi kaj, da prigriznem, ker sem jako lačen in žejen. Dajte, ako je ostala v vas le še krpica duše U
V Trstu, dne 23. malega travna 1916.
»EDINOST« štev. 114.
Stran III.
bil s svojimi izrednimi zmožnostmi in svojim odločnim, krepkim, prostodušnim značajem lahko podal našemu slovenskemu narodu v Trstu še marsikaj dobrega, koristnega, marsikaj trajno veljavnega. Toda drugače je moralo priti, in vsi tisti, ki so ga poznali, posebno pa tam, kjer je pokojnik deloval kot priznan strokovnjak na svojem mestu, čutijo danes, da je nastala za njim vrzel, ki je ne bo izpopolniti tako lahko. Ali da! On je dobojeval svojega življenja boj, mi smo pa Še sredi v njem. Blagor njemu: umiril in upokojil se je njegov duh! Čestit spomin njemu in njegovemu delu med nami! — Pogreb je priredilo prav hvale vredno Stibilovo »Novo pogrebno podjetje«.
Prosijo za harmoniko. Bilo je nekako pred dvema letoma, ko so bile fazmere v Trstu skoraj čisto drugačne, kot so pa dandanes. Tedaj je priredila naša ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v korist naši ubožni šolski mladini »cvetlični dan« in naše požrtvovalne mladenke so tedaj po tržaških ulicah — seveda z dovoljenjem pristojnih državnih oblasti — prodajale cvetje, dasiravno so vedele, da
jim zna dogoditi marsikaj neprijetnega. In dogajali so se tedaj tudi v resnici prizori. ki so bili in bodo v večno sramoto tedaj v Trstu vladajoči takozvani »dva-tisočletni kulturi in civilizaciji«. Zasramo-vali so naše mladenke, pljuvali so nanje, da, prišlo je ceio tako daleč, da so se naše mladenke s pestmi morale braniti no-siteljev omenjene »kulture in civilizacije«. Tedaj se je zgodilo tudi, da je tolpa takih needrešenih odrešenikov napadla naše mladenke v najobliudenejši tržaški ulici, na Acquedottu. Trgali so jim cvetje iz rok, psovali jih, pljuvali nanje in komaj, komaj so jim ušle v bližnji ulici se nahajajočo Birsovo gostilno. Tolpa pa je hotela vdreti za njimi tudi v gostilno. Tedaj se ji je postavil po robu službe prosti, slučajno v gostilni se nahajajoči c. kr. redar na konju, Rudolf Pahor, in ji temeljito prekrižal račune ter tako rešil naše mladenke morda naihujšega. Bile so to pač razmere, za kakršne upamo z vso gotovostjo, da se ne vrnejo nikoli več. G. Pahor se nahaja sedaj kot stražmojster pri 4. škadronu c. in kr. dragonskega polka in nam piše v imenu svojih vojaških tovarišev: * Prosimo Vas, da bi v svojem cenjenem listu naprosili Tržačane, da bi nam slovenskim 5. dragoncem darovali harmoniko, za kar bi Vam bili zelo hvaležni. Ako se srečno vrnemo, Vam bomo gotovo pomagali na narodnem polju, kakor smo vedno radi v mirnem času«. Natančnejši naslov za 5. dragonski polk, ki je skoraj popolnoma slovenski, je na razpolago v našem uredništvu.
Pomožnemu odboru za begunce z juga
na korist prideta v prodajo dva odznaka v staro-srebru z emajliranim robom za ceno 2 K. Na enem odznakov je predočena gorska krajina, na drugem pa velika jadrnica na Adriji v umetniški izvedbi. Nadalje izide pod naslovom »Bombe in granate« na korist vojne oskrbe veleaktuelna zbirka satirično-humorističnih, političnih pesnitev znanega dunajskega pisca Beda. Ta zbirka pesnitev bo živahno zanimala | vse prijatelje dunajskega humorja. Cena 30 vinarjev. Odzinki in knjižica se dobivajo v pisarni za vojno pomoč, Dunaj I, Hoher Markt 5, prodajališče Trattnerhof, pri vseh vnanjih poslovnicah vojne oskrbe. Knjižica se dobiva tudi v tobakarnah in pri prodajalcih časopisov.
Javna pomoč (Assistenza Publica) je tekom tedna od 27. marca do 2. aprila t. 1. razdelila na račun občinskega pomožnega urada za brezposelne: K 3374 20 denarnih podpor, 1200 obedov in 1151 ve-čerij, — na račun občinskega pomožnega urada za družine vpoklicanih: za K 1165 živil in 504 obede — na račun ubožnice: K 11087'60 denarnih podpor, 39.493 obedov, 16.403 večerij, 325 parov novih čevljev, 14 oblek in 31 kosov drugega oblačila.
Ves narod ena stranka! Z ozirom na akcije za koncentriranje narodnih sil med Čehi in Hrvati v Dalmaciji piše vodja kmečke stranke na Hrvatskem S. Radič v »Domu« pod naslovom »Ves narod ena stranka«: Užival sem kot Slovan, ali kot Hrvata me je zabolela misel, kako se naše politične stranke, a še bolj poedini vodje v teh Strankah (na Hrvatskem) tudi danes, po dvajsetih mesecih te svetovne vojne, prezirajo in mrzijo kot na smrt sovražeča se arnavtska plemena, ali kot popolnoma nenaobraženi in poldivji Črnci v Afriki. Naravno, da tako ne ostane in ne sme ostati! Ali že sedaj je velika škoda, da tudi mi Hrvatje nismo vsi skupaj ena stranka po izgledu Čehov in Poljakov. Delajmo vsak na svojem mestu na to, da bomo vsi Se o pravem času eno v mis!i in na delu.
Tržaška Kmetijska družba je sklenila na sestanku svojih zaupnikov v nedeljo, 16. t. m., vse podrobnosti glede nakupa prašičev. Sedaj se sprejemajo definitivna naročila. Vsakdo, ki naroči prašiča, mora položiti znesek K 50 pri »Kmetijski družbi«, in sicer gospodarji zgornje okolice pri Svojih tamošnjih zaupnikih, gospodarji 6podnje okolice pa v uradu tržaške »Kmetijske družbe« direktno (pisarna dr. Sla-vika, via Vienna 10, I. nadstr.) — Seveda ne bodo imeli vsi prašiči enake cene. Cena se temveč določi definitivno šele, ko bodo znani vsi stroški nakupa, in sicer po »živi vagi« živine; tako, da bo moral če bo določena cena za njegovo živino več kot 50 K, dotičnik doplačati; v nasprotnem slučaju dobi pa povrnjeno, kar bi plačal preveč.
V sosvet za preskrbovanje krmil je
poljedelski minister imenoval kot člana kranjskega deželnega glavarja dr. Ivana Šustersiča.
Tz ruskesa uictnišr\a, Svuncia Boiarska, Kiievska suberaija, ^še Ga»>riiel Grbec
iz Komna: Odkar je vojna z Italijo, nisem dobil nobenega glasu o svojem očetu in materi. Godi se mi razmerno dobro.
Zopet eden! Deželno sodišče v Dubrovniku je te dni obsodilo nekega Marka Lausa iz Care na leto in pol ječe, ker je denunciral razne osebe, med temi tudi o-krajnega glavarja in dva župana. Državni pravdnik dr. Ucovič je v brilijant-nem govoru nastopil proti denuncijant-stvu, ki se je tekom te vojne pojavilo v Dalmaciji. Nu, tudi med Slovenci je bilo nekaj take kuge. Ali, hvala Bogu, ponehala je.
Najvišja cena za mleko je določena v Pragi na 44 vinarjev za liter.
Rojanski »Sokol« vabi slavno občinstvo na prireditev, ki jo uprizori jutri ob 6 zvečer v dvorani »Konsumnega društva« v Rojanu. Na vzporedu je igra, kupleti, prosta zabava in drugo. Vstopnina znaša za osebo 50 vin., sedeži 20 vin. Ker je polovica Čistega dobička namenjena hrabrim braniteljem ljubega nam Primorja, polovica pa za vzdrževanje dvorane se odbor nadeja velike udeležbe s strani našega občinstva.
Nove določbe na pokopališču pri Sv. Ani. Pokopališki nadzornik pri Sv. Ani, g. Josip Marcovig, je bil na lastno protojo upokojen. Po odredbi cesarskega komisarja bo od 1. maja t. I. dalje provizoriČno upravljal posle pokopališkega nadzor-ništva občinski tehnični urad, ki ima nalog, da v sporazumu z mestnim magistratom prouči vprašanje potrebnih reform na pokopališču ter čim prej predloži tozadevne predloge. Med tem pa je cesarski komisar Že odobril nov opravilnik za dokorativno obgradbo grobov. Po predpisih tega opra-vilnika zasebnikom za naprej ne bo več dovoljeno, da bi posamezne grobove obdajali s kovinskimi obgrajami, obgrajami iz ločja ali lesa, oziroma jih obgradili na kak drug način. Pač pa bo za obgrajo in okrasbo grobov skrbela občina sama ter bo preostalim, v kolikor bo dopuščal prostor, dovoljena samo nasaditev cvetlic pred spomeniki in bodo tamkaj lahko imeli kako kamenito ali glinasto posodo za cvetlice. Pokopališko osobje bo imelo seveda nalog, da bo skrbelo za snažnost na pokopališču in pazilo, da se bodo občinski nasadi ohranili v dobrem stanju. V pokritje večjih stroškov, ki nastanejo po teh odredbah za občino, se bo deloma izpre-menila veljavna tarifa pogrebnih pristojbin, v tem smislu namreč, da se povišajo pristojbine za slovesnejše pogrebe.
Namesto venca na grob umrlih tovarišev Franca Juga in Franca Bizjaka so nabrali slovenski železničarji za moško podružnico CMD v Trstu 54 K 62 vin. — Denar hrani uprava. — Imena darovalcev objavimo prihodnjič.
CESKO - B UDJE VISKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzoina češk» sostiln* v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14. vhod v ulici Gior?io Galatti. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slo* venski jedilni list].	__
:: HALI OGLASI^
□□ □□
ee računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat ve8. — Najmanjša
: pristojbina zaaSa 40 stotink. :
Gostilna „Al bel Passe&Io',
to 27. Vino istrsko in dalmatinsko. Dobra kuhinja. Mrzla jedila. Shajališče za vojake in družine. (220
PSfrOijCUC 5n °^nate-S-°d — liaP1llj®m ,v. T8iiki
štev. 1.
množini. M. Kuret, Settefontane
222
Hillft iQ jabolčni mošt v veliki množini je na rlVU razpolago. — Ponudbe pod .Ugodnost" na
Ins. odd. Edinosti.	219
RKNiifAm ne7rele m a n d e 1 j e. Skladišče Sol-
liUpUJEill linger, ul. Giorgio Galatti 13. 205
tfiittlliftm žaklje vsake vrste. Jakob Margon, RUpll j Kili vi. Solitario 21 (pri mestni bol-
nišnici)
Ca4aAmn( Anton Jerkič posluje zopet v svojem rOTOgrai ateljeju t Trstu, Via delle Poste
štev. 10.
24« <>
Odi?If H zaJoga papina ovitke, papirnatih vre-vLililU čic lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti. Cene zmerne. — Gastone Dollinai Trst, Via dei Gelsi 16._159
llfMlrumie+nA elamnke priporoča g&spddom VMMUVrMIlC trgovcem m slav. občinstvu CER AR, tovarna v Stob pošta Domžale pri .Ljubljani.	T?
IliMA krtin naravno Ima na prpfgaj Go-VMO BElU riško vinarsko društvo sedaj v Prvačlni in v Kobdilju po zmernih cenah. -	138
Proda se ssM
nje, mesnico in veliko ebc,_____________
jadni vrt z dobrim studencem, sadni vrt in iki hlevi. Zraven 21 m dolga 7 m široka U ta i d. odrom. Vsa pQ9lopia so krita z opeko in
nje. zelenja 3 veliki z Efled
pna hiša z gostilno in LiSa ima 7 sob, 3 kuhi-obojcano klet. Pred hišo
lov velik travnik tik okrajne ceste. — Pojasnila daje Marija Trstenjak, Sv. Jurij ob Stavnici S p. Štajersko.	__101
Ha debelo samo za preprodajalce.
Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlie, električne svitlljke, baterije, pisemski papir, kopirni svin&niki, zaponke, prstani rdečega križa,
ustnike, razne rlavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drugo prodaja JAKOB XEVI, ulica S. Bicolo Stev. 19.	62
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da fe naša ljubljena mati
Marila Trampui
včeraj po dolgotrajni mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice se bo vršil v ponedeljek, dne 24. t m. ob 2 pop. iz mestne bolnišnice naravnost na pokopališče. TRST, dne 23. aprila 1916.
Josip« soprog. Josip, Adolfa Morij (odsoten), sinovi. Marija, Elizabeta, Ivanka tčore.
Novo pogrebno podjetje, Corso 47.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naČa ljubljena mati oziroma stara mati
Fratelli Uaubm?
TRST, Via Torrente it v. 14, TRST
Zaloga ustrojenih ko i
Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta
potreštin za sedlarje.
■MIIIMMII
Oglasi, osmrtnice, zahvale in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se pošiljajo na »Inseratni oddelek Edinosti« —
Nova Mirodilnica
MODERNA
Trst, ulica Ponierosso Štev. 5
Bogata zalosa dišav, krtač, predmetov za toiietto in za umetnosti._
ZAHVALA.
Podpisana družina se najsrčneie zahvaljuje vsem udeležnikom pogreba nepozabnega nam soproga in očeta, gospoda
Josipa Kragelj
nadufttelja v pokoju
Posebna zahvala tukajšnjemu poveljniku, županu, finančnemu komisarju, nad-učiteljem iz Prvačine in Gradišča, slednjič pevskemu zboru za žalostinke pred hišo in na pokopališču.
PRVAČINA, dne 22. aprila 1916.
Druilna Kragelj.

tr •
včeraj po dolgi bolezni, previđena s sv. zakramenti, v 69. letu svoje starosti mirno v Gospođu zaspala.
Pogreb drage pokcjnico se bo rržil v nedeljo, dne 23. t. xd. ob 9 dopoldne iz hiže žalosti v sv-Ivanu spod. št. 628 v cerkev in od tam na pokopališče k sv. Ani.
Sv. IVAN, 22. aprila 1016.
Žalujoči ostali.
PIV«
cele vagone ali manjše množine po zmernih cenah pošilja
Janko TroSt
Trst, ulica Stisorta 5.
Podružnica c. kr. priv.
Avstrijskega kreditnega zavoda
za trgovino in obrt TRST, Piazza Maria Terasa 2	Dunaj VII. Zollergesse 2
Od 17. aprila do 15. maja se podpisuje
IV. Avstrijsko vojno posojilo
obstoječe iz
a)	amortizacijskega, davka prostega 573°/o državnega posoji'a po 93 — °/o z odbitkom V«c/o bonifikacije 92.5©% hetlo.
b)	davka prostih 5l/,70 zakladnic vrnljivih dne 1. junija 1923 po 95.50% z odbitkom V«% bonifikacije — % neftfS.
Kreditni zavod sprejema podpisovanja z vsem mogočim olajšanjem in daje na željo razna pojasnila.
Parna pralnica In llkalnica
HARTMANN 4 C.o
Trst, dL ZoDtn 8 vogal ld. Valdirlvo 29
izvršuje točno In hitro vsa naročila. — Silne stvari se izvrši v 4 do 8 urah.
e	ZOBOZDRAVNIK
I Dr.J.Čermak
M
Ljubljanska kreditna banka
J^^ §==§ Podružnica v Trstu
sprejema podpisovanja za
Vlo avstrijske voji
ftotončneje informacije Kaje v svojih uradih
Ulica Caserma št. 11. Od 9-12, 3-5.
Podpisujte avstrijsko voiao posojilo 1
r
Veliko skladišče moških in deških oblek
i
se le preselil h ordinira sedal
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
Izdiraije zoMrez Hk Miraoje.
UMETNI ZOBJE.

i
99
Trst, ul. Scorzeria it. 4 vogal ul. Arcata
Bogata i2bera moških oblek. — Deške obleke v modernih barvah „GAMBETTA". — Kostimi na risbe in „marina". — | Hlače za delo. Moško perilo po nizki ceni brez povišanja. ■
— HB. Ker prodajalna širna velikih strottov, prodala po nizkih cenah.
ROLINMRoche
lili
Se dcb)9 vs%hlekdrn9h S
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, AnffiueiuS a
Kdo naj jemlje Siralin ?
■ojnem Hailju	. \ X VodušljTvi ,kafer«> S.rolln tn^no
olanoa «o< (k Skrofufcni 6l
Žf^
ki s SlroUnom ozdrave.	» * ugodnim vspehom našpiosni poCufek,
t Vsak, M trgi na frajnem kaliju
X
a«.	>:• -
SKLADIŠČA S. OHLER	SKLADIŠČA
NaiveiJa skladišta v katerih se dobč vsi predmeti.
_ __ Vsakdanji prihod novosti.	W*T Vsakdanji prihod novosti. "^S
Trst. Corso 16. Velikanska izbera l - Najboljše blago I - Najnižje cene i Trst, Corso 16.

Stran IV.
»EDK*QST<c štev. 114.
V Trstu, dne 23. malega travna 1016.
Občni zbor magdalenske podruž. CMD
ki se je vršil v nedeljo, dne 16. aprila t. L, ob 4 popoldne V otroškem vrtcu, je bil za sedanje čase precej dobro obiskan. Predsednik. g. Anton Miklavec je pozdravil navzoče posebno pa gg. dr. Abrama kot zastopnika vodstva in Engelmana kot voditelja otroškega vrtca. Iz tajniškega poročila posnemamo, da je odbdr v 9 rednih sejah pretreseval posebno zadevo otroške kuhinje, ki se po juliju, lanjskega leta ni mogla več odpreti, vsled česar tudi nmo-gokateri starši niso mogli pošiljati otrok redno v vrtec. Udniua se je zelo skrčila, a v podporo so nekateri rodoljubi v gostilni pri »Tirolcu« zložili ob raznih prilikah znatno svoto. Tudi vojaki iz Pule so poslali večji znesek, a »Tržaška posojilnica in hranilnica« ter »Obrtnijsko društvo pri Sv. Ani« in »Gospodarsko društvo pri Tirolcu« so stalni podporniki podružnice. Iz poročila vrtnarice, gospice Viktorije Godina, povzamemo, da je v otroškem vrtcu vpisanih blizu 90 otrok in jih zahaja v vrtec povprečno 60 do 80. Z gojenci ste se priredili dve predstavi, kar je doneslo lep znesek podružnici. Blagajniško poročilo gospoda Ivana Stekarja je pokazalo, da je podružnica životarila, kakor mnogo drugih, a da se še nahaja nekaj gotovine v blagajnikovih rokah. Razen udnine se nahajajo precej lepe postavke v predloženem računu. V odbor je bil izvoljen star odbor, le za namestnika vpoklicanih sta bila dodeljena gg. Benedikt Godina in Miloš Vecchiet. G. dr. Abram se je v toplih besedah zahvalil imenom Družbinega vodstva marljivemu odboru ter pozval da i nadalje vodi podružnico vsaj tako, če ne bolje. Na predlog g. Šorna se je nadalje sklenilo, da se iz društvene blagajne odpošlje K 500 vodstvu v Ljubljano. Spominjale se našega prevzvišenega vladarja Franca Jožefa I. je zaključil predsednik občni zbor. Nato se je vršila na vrtu pri »Tirolcu* prosta zabava, na katero je prihitelo tudi mf\ogo družb iz mesta. Nabiralnik, ki je krožil od mize do mize, je izkazal zvečer precejšnjo svoto.	M.
Odbor magdalenske podrnžnice CMD se je sestavil v prvi seji tako-le: Anton Miklavec, predsednik; Josip Šorn, tajnik in Benedikt Godina njega namestnik; Ivan Stekar in Alojz Kodrič blagajnika; Jakob Mac aro!, Miloš Vecchiet (Josip Grgič), odborniki; Ante Kresević, Gregor Zidar in Josip Pregarc (odsoten) so pregledo-valci računov.
Velikonočni pozdravi slovenskih vojakov. Slovenski mornarji »Straža na Adri-jir, vkrcani na vojni ladji » Erzherz. Kari«, pošiljajo sorodnikom, prijateljem in tržaškim in okoliškim Slovencem sploh naj-prisrčneja voščila za velikonočne praznike z geslom »nada v boljšo bodočnost«: Ivan Bat Trst, Ivan Gulič. Josip Pregarc Skorklja-Trst, Ivan Gulin Rojan-Trst, Kari Skrl Sv. Alojzij-Trst. Jakob Košuta Trst, Dom. Tence, Jakob Sulčič Sv. Križ-Trst Anton Žagar Bazovica, Vincenc Kral, Valentin K ral Trebče, Kari Leban Gorica. Sr. Mliač Lokva, Anton Žrjal, Peter Slavec Prebeneg, Ivan Slavec Osp, Fran Cah. Fran Kozlovič Rižana. Ivan Cunja Loka, Ludovik Veškovo Pomjan, Avgust Kocjančič Toma-Koper.
Slovencem na obali Atrije pošiljajo velikonočne pozdrave na Dunaju nahajajoči se slovenski črnovojniki, stari vojaki: Fran Milkovičt Ivan Grgič iz Cin^ade, Miha Guštui, Štefan Grgič, Matija Grgič iz Padrič, Jakob Gojča, Ivan Žagar, Ivan Križmančič, Matija Marc Bazovica, Miha Sulčič Sv. Križ, Miha in Josip Stoka s Kontovelja, Ivan Pertot iz Barkovelj, Josip Puzin iz Trsta, Ivan Bareito i ž Sv. Ivana, Ivan Zaher s Katinare, Josip Sulič, Bernard. Josip Poljšak, Josip Maline iz Sv. Marije Magdalene zgornje, Anton Vr-čon iz Skrilj. Alojz Kosoveli iz Velikih Zabeli, Ludovik Fakin iz Škrbine.
Boriteljem ua Soči in vsem sorodnikom in znancem pošilja za velikonočne praznike bratski pozdrav, želeč vsem boljših časov in srečne povrnitve v domovino Anton Pečar iz Bazovice. Tebi Soča pa zmagoslaven Aleiuja!
C. in kr. železničarji IX. odseka (Hee-resbaim) sporočajo pozdrave in voščila za praznike: Karel Kisel iz Radeč, Fran Završni k iz Radeč, Luka Stare iz Ljubljane. Ludovik Brišček z Opčin, Fr. Crne iz Sv. Križa pri Trstu, Josip Kolanc, od Gorice, Lovrenc Safarič iz Spodnje Sta-
Anton Slemenšek Dramlje p. Celju, ognjar Maks Čeriani Sv. Ivan prt Trstu.
Oddaja poštnih zavitkov. Urad za oddajo poštnih zavitkov (glavna pošta, u-lica G. Galatti 7, dvorišče št. II.) ostane prvi in drugi velikonočni praznik za oddajo došlili pošiljatev od 8. zjutraj do ene pop. in od 3 do 6 popoldne odprt. Ob tej priložnosti še opozarja slavno občinstvo, da naj pošiljatve' Švigne še tisti ah Vsaj naslednji dan, ko mti je bilo dostavljeno dotično naznanilo (poštna spremnica) po pismonoši.
Podpisi na IV. vojno posojilo. — IX izkaz. Riunione Adriafica di Sicurt* v Trstu K 8,000.000, tvrdka Josip Angeli K 30.000, tvrdka S, A. Megari K 25 000, Peter Dod-massei K 30.000, tvrdka Rastelli & C. K 15.000, Herman Massopust K 10.000, Bratje Lorenzutti K 10.000, tvrdk2 S. Oehler & C. 10.000, David Mandelberg K 10.000, Hugon Joung K 5000, Franc Joung K 5000, Marija Visintini, Romilda Visintini, Ivan Vlsintini m Marij Visintini po K 5000, Josip Spechar, Neimen. in julij Joltes po K 4000, Anton Rastelli, Franc Rastelli, Irma Polakovics, Otilija Carlin-Polakovics, Ed. Klein'& sin in Alojz Cosolo po K 3000, Em. Brod. Neimen., Leon hano in Neimenovana po K 2000, Friderik Polakovics, Henrik Somma-riva, Gizela Grando, Ernest Siebert, Jurij Cumin, Rajmund MaI«botich Ferdinandov, dr. Edvard Loser (dodaten podpis), kap. Anton Begna, Anton Pettarig, Franc P«yent, Ivan L. Zizecli (dodaten podpis). Josip Bolle in Neimen. po K 1000, Egon vitez pl. Lund, Silvij Cega de Celiš in Ana Stanislauski po K 500, nadporočnik Ajdo Seunig K 200, Antonija vdova Gregori'ć K 100.
iz Meljin pri Hercegnovem v Dalmaciji pošiljajo velikonočne pozdrave tržaškemu in primorskemu Slovenstvu sploh: Alojz Trampuš iz Dan pri Sežani, Fran Fabjan iz Gradenj-Avber, Josip Ravbar iz Vriiovelj, Alojz Mahnič iz Povirja.
Iz daljnje Ogrske, iz Kapošvara, vošči vesele praznike Lovrenc Štokelj. Bil je ranjen po sovražni kroglji na Doberdobu dne 31. marca. Kliče: na svidenje v lepi naši domovini!
Z italijanskega bojišča voščijo vesele velikonočne praznike: Josip MT)ženič, Z. Zadnik, Anton Mislej, Mirko Podgornik, Ione Kervina, vojni telefonisti, ozir. telegrafisti.
Z južnega bojišča žele slovenski fantje staršem, tržaškim Slovencem in okoličanom. posebno pa Loniereem. veliko piri-iiov in pa da bi prihodnjo Velikonoč skupaj praznovali, veseli in zdravi: četovodja Verčon Jožef. Kamnik, Lavrenčič Janko, Čok Danilo, oba iz Lonjerja, Mlakar Vincenc, Ljubljana, Jereb Franc pri Medvodah, Strnad Jožef, Idrija, Ocepek Avguštin, Kamnik, Kogej Jožef, Idrija, Jeriha Franc, Škofljica. Nazdar!
Slovenski topničarji s fronte ob sinji A-driji: pređmojster Anton Cirer Trst, desetnik Andrej Kjuder Lonjer. ognjar Ivan Danev Kontovelj, ognjar Baštjančič Trst, ognjar Erzenšek Celje, topničarji Fr. Tomšič St. Peter, Josip Lamoe Crni vrh.
Književnost In umetnost
Slovenske vojaške narodne pesmi, za
moški zbor priredil učitelj Fran Marolt. Cena: v platno vezanemu odtisu K 1'80, kartoniranemu odtisu K 1'50. Izdal in založil prireditelj. Naročuje se pri izdajatelju, ali po knjigarnah. — Zbirka vsebuje 35 naših narodnih pesmi, ki opevajo življenje in mišljenje slovenskega vojaka. Ni ga slovenskega pevca, da bi ne poznal vseh, a prepričani smo, da bi zbirka dobrodošla vsakomur, ki poje in ljubi našo lepo narodno pesem. Zbirki je dodanih še 7 umetnih pesmi: Cesarska, Naprej, Na straži, Novinci, Slovo, Voja-| ška in Za dom med bojni grom. »Pri vojakih so petje narodnih, zlasti vojaških pesmi, uvedli že po stotnijah, in zadnja leta je taka pesem našla pot tudi v ljudsko šolo. Bodočnost pokaže, da ima vojaška narodna pesem — s primerno prirejenim besedilom — pri petju v ljudski šoli prvo mesto. Pa tudi za odrastle in pevske zbore, zlasti pa za slovenske vojake, je potrebna zbirka takih pesmi že zgolj zaradi besedila, ki ga često izpremt-r.jajo in potvarjajo, ali pa nadomeščajo s praznim, grdim kričanjem. Temu nedostatku naj bi odpomogla pričujoča zbirka.« Tako pravi izdajatelj v predgovoru in res je tako.
K 75, čisti dobiček koncerta italijanske ljudske Šole v Čazinu k 301-50, zbirka nastavljericev in delavcev krppansj^ga premogovnika K 395*51, zbirka župpiŠĆa pri Sv. 1 Martinu K 14-25, čisti dobitek koncerta italijanske dekliške ljudske šole v Pazinu K 187*64, čisti dobiček prireditve ItslijansR deželne realne gimnazije v Pazinu k 400, občina lahinjska K 100, župnišČe V St. Lotfreču K 25. Skupaj k 1,55406.
Tržaška hranilnica je darovala znesek K 100.000 v patrijotictio humanlttfrie namene ip sicer K 50.000 z* Rdeči kri? — izmed teh K 10.000 za potrebe tržaškega Rdečega križa — in K 50.000 za Osrednji odbor za varstvo otrok in mladinsko oskrbo.
Irža
naj stori se dolžnost lift
»•daj prvo lile
naj
podpii o vojno posojilo.
Priporočljive tvrdke.
Ivan Bidooec
toplo pri poro Postrežba točna.
2206
Vii Ton-gnU t Damska — Izdeluj b Vsakovrstne
A. Rlejer .
obleke po anginam Jn £ranp9?kcpa kroj?, plesne obleke, obleke zA poroke, blužŠ zi gledaližće itd, Gene zmerne.	357
pqcpaopa«^iyi6qj|nfto0ogdoyb
f FatograflCU m Hffi
I Trst - Corso štev. 30 - Trst
10 dopisnic v platinu. zgotovljene v 48 urah od K 3 naprej, % vsakim vremenom, £a vojake nlžke cene. :: Tudi električna razsvetljava. ::
□□□ OD
M
M 0
In °
o
s
osi □□aaaacaas
n □
a
a □□
aBDaOfiaaaflaaaaaa
Darovi.
Gospa Krstić Ljudmila, voditeljica hotela v Grijanu, daruje mesto venca krsti J. Arharja ženski podružnici C. M. K 20. Denar hrani T. P. H.
Magdalenski podružnici CMD so darovali ob priliki občnega zbora: »Obrtnijsko društvo pri Sv. Ani« K 20, »Gospodarsko društvo pri »Tirolcu«« K 10, g. dr. VVil-fan K 10, voditelj katinarske šole g. Ciril Valentič K 4, Janko Trošt K 2 in Anton Barič K 4. Vsem bodi izrečena najpri-srčuejša hvala!
Splošno društvo trgovcev na drobno je nabralo sledeče darove za Rdeči križ: Tvrdke: Greinitz K 200, Ignac Steiner K 100. R. Rieger K 100, Capiuffo & Da-iniani K 40, Ratael Thummel K 20, Gustav Weiger K 50, Karel Gasser K 40, slaščičarna Eppinger K 50, Albert Pirano K 20, Anccel Davanzo 6: Fllo K 40, A. & B. Bo-netti K 20, Edvard Velicogna K 40, Rug-gier »k Gregoris K 40. Cavalcante & Bi-siak K 100. Rudolf Buffa K 20, M. Bayer & Co. Flli Guastalla K 30. M. Weiss K 100, Bratie Kohner K 25, Winkler Oblaschiak
Co. 50, S. Ohler & Comp. nasl. K 100, Karel Cozut K 20, Anton Gross K 20, Tomaž Gvozdanovich K 20, Ivan De Fran-ceschi K 20, Gvidon Roinanin K 20, Josip Struchel K 30, C. A. Mohovich K 20, Ty-richter 6: Cuccagna K 40, zaloga obuval V. S. Caterina K 20, slaščičarna Singer K 30, Josip Babuder K 20, M. Venier K 40, A. Brili & Co. K 20, Ivan Michelazzi K 20.
Darovi za c. kr. avstrijski vojaški vdovski in sirotinski sklad, došli iz političnega okraja pazinskega: Zbirka žmijske občine K 55, zbirka župnišča v ŠL LovreČu
iHlllHHilMIl
! JOSIP STRUCKEL |
I" Trst, vogal Via Harfa Teresa-S. Caterina j
Nov prihod volnenega blaga za moške, g _ in ženske, zefir, batist in perljiva svila »> m za jopice. — Svilenina in okraski zadnje Jm ■ novosti, velik izbor izgotovljenega pe- ■ I rila in na metre, spodnje srajce moderci. I S Vezenine in droboarije, preproge za-
Lvese, trliž po izjemno nizkih cenah. H
■»■■»■■■IHIH
Zlatarnica ^ G. Plno
Trst, ulica Canale štev. 13 Velika izbera srebrnih In zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne.	Cene zmerne.
Hotel In restavracija
METROPOLE
Trst, ulica S. Nicold 22.
Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost — Cene zmerne.
Novi dohodi KRIL
bluz, oblek, lahkih pla$Čev Iz alpagasa,
svile, ćtamine i. t. d. i, t, d. ConVorCi - Trst, ul. Campanile 21.
iv&n Krte
a t, Plassa S. Glovanni 1
Saj.^ kuhinjgkih in kktordkUi potreb-■OS' itinodles* in planin, Skalo?
tehror In kad, eodfekov, lopak reSai, sit In ^•dnmteikjEoiovjerb&SfT in metol tor mnogo
SpMo40k DMdtMVBT. Priporoma
otoJo kMOvino skniilsjsko posodo Tsaknvrste bodi od poreManft, zemtfo emaiiii, kosiUrja ali cinka, nadaljn paaama&ioqe, kletire itd. Za jrostUničarjo pipo, WgHo, sesdje In steU«ao pocodo za vino.
RT9B
Umetno-fotošraflčni otelli
Trst. ulica del Rivo il 42 (uritiifjs) Trii

Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede, posnetke notranjost lokalov, porfielanastu plošče za vsakovrst. spomenike. POSSBNOSTi POVEiANJB nt VSAKE FOTOGRAFIJE an Radi udobnosti *josp. naročnikov sprejema naročbe in jih is-vriuje na domu, ev. tudi zunaj mesta po naj zmernejših conah.
1
ttil
Trst, ul, del Riuo štev. 42
Zlato, srebro in platin
v vsaki obliki
kupuje po najvišjih cenah
Zavod R. Dussich & C.o
ulica Accfuečotto 62.
IGNAZIO POTOCNIG T!
ulica Rlborgo štev. 28, vogal ul. Beccherie
Velika izbera moških in deških oblek Črni in modri paletots. Ranglan, Ul-ster v sivih in rujavih barvah. Suknje s kožuhovine. Velika izbera moških
pietenlc (maj). Rumene in modre obleke za delavce. Izbera blaga za molke obleke. Sprejemalo se naročila po meri
NOVO- POGREBNO PODJETJE - TRST
CORSO 47 (pri trgu della Legna) Telefon 10-02).
Prevoz mrliče v v tu- in Inozemstvo. Vrži vsakovrstne pogrebe z najnovejšo moderno upravo. Zaloga vseh mrtvaikih predmetov. - Notna inšpekcija v
lastnih prostorih zaloge, ulica Tesa Stev. 31. Telefon 14-02. Zastopstva s prodajo mrtva £ ki h predmetov : Na Opflnah* v Nabrailnl pri Orehu (Noghere.) - Točna postrelba* Cene zmerne.
Podjetnik in upravitelj H. STIBIEL.
?ASEBNIKi IN PREPRODAJALCI!
Sveče %tearinske „Urania I" povezelc 500 gramov ..................K —
„ pfve VfSrte „Schiclit" 16 komadov 500 gramov	K 180
Krema za čevlje, najboljša vrsta, dvanaj sterica • 4 • • ........ • . • •	K - 40
čistilo . v leseaih škatljah kg	K 150
Rumeno milo za pranje............................K 3 —
Razkuževalno milo „Schlcht^ komad..........................................K — 40
Smlrck, pola..........................*......g ~
ElektriCne svetiljke za vojafiko rabo s kavijem in beložarno3tjo . ....... .	K 2 40
n	„ „ domačo rabo z beložarnoatjo......................K 140
Baterije znamka »Gold 1*. ...... ....................K —-90
_	„ „EisCd I"	^ 1' *
I Z .......................................K — G0
Na cenah •▼etiljk dobe preprodajalci 10V. popusta; cene drugih, predmotov so stalno. Pošiljatve na deželo prosto embalaže po povzetju ali antecipatno pošiljatev zneska.
RKNATO CAPPELLANI — Trst, Corso 45. - Veliko skladište vojaških predmetov.	_
Podpisujte
četrto avstrijsko
pri
Jadranski banki v Trstu.
Velikonočni zvonovi Vas kličejo četrtič, da zadostite častni dolžnosti napram domovini in okrepite njeno financijelno oboroženost
Podpisujte
elrto ovstrll
Prijave sprejema
Zivnostenska banka, podružnica ¥ Trst
Via Maria Teresa 20. Lastna palaca. Od 9-12 Va in od 3-5.
Hranilne vloge
od vsakega tudi če ni ud zadruge, t re- M II #1 večje zceske pc ao- a 4 |2 govoru. Trgove—i ♦
sprejema in jih obrestuje po	_	_ ♦ otvaija čekovne račune z dnevnim obresto-J vanjem.
t Rantni davale |Ma<u|« zaoruga mm. +
£	Vlaga se lahko po eno krono.	%
i NKn-iranileitni račun 75.(71. TELEFDH1H4.
nfistrovina zadruga c neomejenim Jamstvom 5
u S. Francesco Stev. 2, I. nadst. |
i	Posojila	♦
ta
daje na ošabni kredi« in na aasiave ♦
^	proti plačilu po dogovoru.	$
* Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 | dopoldne in od 3 do 5 popoldne, t
Priporoča male hranilne skrinjice, ki ♦ so posebno primerne za družine. ♦
regfstruvana ladruga z omejenim poroštvom TRST - Plava della Caserma Stv. 2, I. nad. - TRST! (v lastni palači) vhod po glavnih stopnjirah.
POSOJILA DAJE
za vknjižbo 5 na menice pg 0 V§ na zastave in amortizacijo ta dal ESKOMPTUJE
dpgovom
3 7=T
Večje
HRANILNE VLOGE
ftah, ee tudi ni ud in jih obra^ttu« P*
414 10
vloge na tek. račun po dogovoru.
a M littoj. eiio krpn*- - oddaja
(HSAKILMBPUSI^
PoStno-hranilni^ni račun 16.004.	TEGEFON Št. 952
Imi varnostno celico (safe depo3its) za shr&abc vrednost-niH listin, dolram^otov iA runih drugih vrednot, ^»polncma varita proti ulcmft ih poženi, urejeno po najnorejSem nučLau ter je oddaja strankam v najem po na|nl£|lh cenah* STANJŠ VLOO NAO 10 MILIJONOV KR9N. ms: sd 9 k 12 fepli in o i 3 i« 5 ptpsSi ftpltiaje se vuk ddnai* ob uradnih arah