ŽELEZAR Leto XIII. — št. 11 25. november 1973 Ob prazniku republike čestitajo vsem sodelavcem in bralcem našega glasila Samoupravni organi Družbeno politične organizacije Vodstvo podjetja SAMOUPRAVNI SPORAZUM PODPISAN Samoupravni sporazum o združitvi v Slovenske železarne je podpisan dne 27. 11. 1973 v klubu poslancev v Ljubljani. Podpisali so ga predstavniki železarn Jesenice, Ravne, Štore, Verige Lesce, Žične Celje, Plamena Kropa, Tovil Ljubljana in Metalurškega inštituta. Podrobnosti o tem pomembnem dogodku v prihodnji številki. Zveza komunistov v spremenjenem načinu dela Po volilnih konferencah v osnovnih organizacijah Zveze komunistov v naši železarni, je bila dne 10. novembra 1973 v prostorih doma železarjev na Teharjih prva seja sveta ZK železarne štore. Seji je prisostvovalo 27 delegatov od 33 izvoljenih v osnovnih organizacijah. Poleg delegatov so biU prisotni glavni direktor Železarne Tugomer Voga, tehnični direktor dipl. ing. Milko Starc, komercialni direktor tov. Marjan Bele j, finančni direktor tov. Olga čuvan, kadrovski direktor tov. Franc Sitar, predsednik delavskega sveta tovarne tov. Feliks Černak, dipl. ing. Kot gosta pa sta seji prisostvovala tov. Miha Potočnik, sekretar združenega podjetja slovenske železarne in tov. Ivo ščavničar, sekretar sveta ZK železarne Jesenice. Po razglasitvi dnevnega reda in pozdravu je delovni predsednik tov. Vlado Kaluža pozval dosedanjega sekretarja organizacije ZK v železarni štore tov. Milana Puglja, da poda uvodni referat. »Tovarišice in tovariši! Današnja seja sveta članov ZK je v bistvu začetek spremenjenega sistema dela v naši organizaciji, ki se vključuje z novimi ustavnimi spremembami na dejavnost družbenopolitičnih organizacij, predvsem organizacije ZK. Te spremembe, o katerih danes razpravljamo, zahtevajo tudi spremembo organizacije ZK in tudi poglobljeno vsebinsko delo v ZK. Konference osnovnih organizacij so že bile in izvolile svoja nova vodstva. Gradivo za te konference je bilo posredovano vsem članom ZK, zato o tem gradivu v svojem referatu ne bi podrobneje govoril, temveč samo v kratkem podal analizo dela sekretariata osnovne organizacije ZK Železarne Štore in pomembnejših nalog akcijskega programa. Naloga članov ZK v tem času in aktivnost članov pri izvrševanju svojih političnih nalog. Sekretariat je v svoji mandatni dobi posebno pa še po pismu tov. TITA in izvršnega biroja moral sprejeti vrsto sklepov, da bi lahko izpolnil vse naloge, ki so jih narekovale razmere v podjetju. Obdobje zadnjih dveh let je na notranjepolitičnem področju močno razgibalo našo dejavnost. Ta je zahtevala obravnavanje poleg ustavnih sprememb, na katerem področju smo še danes aktivni, tudi reševanje ostalih problemov, ki jih je bilo potrebno reševati. Naj naštejem samo nekatere: dokončanje naših investicij, saj smo pred tem, da začnemo z redno proizvodnjo elektro-obločne peči, ki je za naše podjetje izredno važnega pomena. V tem času je bila tudi izredno važna naloga reševanja likvidnosti podjetja in nadaljnja modernizacija zastarelih obratov. Obenem pa je bilo potrebno reševati vprašanje družbenega standarda, posebno stanovanjske problematike, ki je sestavni del pri reševanju vseh gospodarskih nalog. Zaradi tako obsežnih nalog je sekretariat sprejel program, v katerem je poleg svojih nalog obravnaval tudi politične naloge občinske konference in jih vključil v ta program. O realizaciji in kritični oceni programa so razpravljale osnovne organizacije ZK. Bilo pa bi umestno, da o tem vprašanju teče razprava tudi danes. Iz gradiva sestankov osnovnih organizacij menim, da je bilo kljub večji aktivnosti članov ZK še vedno premalo objektivnih kritičnih pripomb na vse nakazane probleme. Menim, da še vedno ni bila aktivnost in kritičnost zaradi pomembnih nalog dosežena ter bo neizbežno na tem še zelo sistematično in aktivno delati, predvsem iz osnovnega stališča, da je potrebno reševanje problemov realizirati hitreje in učinkoviteje. Sekretariat je posebno pozornost posvetil realizaciji ustavnih dopolnil o ustanavljanju TOZD do obravnave samoupravnega sporazuma tako za podjetje, kakor tudi za ZPSŽ. Iz gradiva, ki je bilo posredovano, je razviden celoten potek razpravljanja o ustanavljanju TOZD. Gradivo je zajelo in vsebovalo raz-(Nadaljevanje na 3. strani) Proizvodnja slovenskih železarn v oktobru Pretečeni mesec ni bilo redukcij električne energije, s surovinami smo bili oskrbljeni zadovoljivo, dopusti so mimo in z delovno silo ni bilo posebnih težav, pa vendar ni šlo vse tako gladko. Kot poseben uspeh je doslej največja mesečna proizvodnja jekla slovenskih železarn, ki je znašala 64.473 ton. V tem ima poseben delež rekordna proizvodnja jekla na Ravnah, saj so se močno približali 19.000 tonam. Največjo mesečno proizvodnjo jekla so pa dosegli tudi v Železarni Štore, kjer se postopno uvaja nova elektro peč, ki je dala v pretečenem mesecu svojih prvih 1000 ton. Manj zadovoljiva je proizvodnja surovega železa, zaradi zastojev na jeseniških plavžih, kjer so imeli po nekaj mesecih dobrega obratovanja kar precej težav. (Nadaljevanje na 2. strani) Proizvodnja slovenskih železarn v oktobru Največ težav zaradi pomanjkanja vložka imajo v Železarni Štore, kjer so ostali konec meseca praktično brez zalog gredic za novo valjarno in to se seveda odraža tudi na proizvodnji. Po posameznih železarnah in proizvodih smo dosegli: Surovo železo (v tonah) Železarna Mesečni načrt Mesečna izvršitev % Kumulativni načrt Kumulat. izvršitev % Jesenice 13.400 11.816 88 131.600 124.967 95 Štore 4.000 3.954 99 37.100 33.827 91 Skupno 17.400 15.770 91 168.700 158,794 94 Napram lanskemu letu proizvodnje ob koncu meseca oktobra, imamo še 1.945 ton prednosti. Upajmo, da bomo vsaj to prednost obdržali. Kot že rečeno, je bila doslej največja proizvodnja jekla in v tem daleč največja mesečna proizvodnja elektrojekla, saj je znašala 35.095 ton ter znaša delež elektrojekla v skupni mesečni proizvodnji jekla skoraj 55 %. Surovo jeklo (v tonah) Železarna Mesečni načrt Mesečna izvršitev % Kumulativni načrt Kumulat. izvršitev % Jesenice 39.000 41.607 107 408.700 394.804 97 Ravne 16.250 18.934 117 162.500 158.125 97 Štore 5.500 3.932 71 32.200 28.382 88 Skupno 60.750 64.473 106 603.400 581.311 96 Nov proizvod naše livarne in mehanske obdelave: valj za profilirano aluminijasto pločevino Pri proizvodnji SM jekla je bil v obeh železarnah tj. na Jesenicah in v Štorah presežen mesečni operativni načrt proizvodnje in smo praktično na kumulativno načrtovani proizvodnji, ki je za 5.598 ton večja, kot v istem obdobju lanskega leta. Čeprav smo v proizvodnji elektrojekla dosegli doslej največjo proizvodnjo, ta zaostaja za načrtovano. V letnem načrtu je predvideno, da bi morala nova elektropeč v Štorah pričeti že prej z obratovanjem in je za pretečeni mesec načrtovano že 3.000 ton. Proizvedli so 1.088 ton, uvedli so šele delo na dve izmeni in postopno uvajajo tretjo. Posebno pohvalno za proizvodnjo jekla v pretečenem mesecu so prizadevanja, ki so dala tudi odlične rezultate, da bi nadoknadili zaradi redukcij električne energije v pretečenih mesecih izgubljeno proizvodnjo. To je imelo svoj vpliv tudi na skupno proizvodnjo, katero so izvršili v Železarni Jesenice z 99 %, v Železarni Ravne s 115 %, v Železarni Štore pa s 73 %, predvsem zaradi nižje proizvodnje jekla, kar je že prej omenjeno. Blagovno proizvodnjo smo dosegli sicer skupno le z 98 %, vendar je to z ozirom na izpadlo proizvodnjo jekla v mesecu avgustu in še posebno v septembru, še kar zadovoljivo. Blagovna proizvodnja (v tonah) Železarna Mesečni načrt Mesečna izvršitev % Kumulativni načrt Kumulat. izvršitev % Jesenice 32.491 33.411 103 315.695 313.601 99 Ravne 11.242 11.038 98 112.420 108.619 97 Štore 12.863 10.883 85 120.914 115.730 96 Skupno 56.596 55.332 98 549.029 537.950 98 Večji zaostanek je v toplovaljanem jeklu v Železarni Štore, kjer so imeli v novi valjarni velike težave in zaradi pomanjkanja vložka niso mogli držati program valjanja ter so v valjarnah realizirali samo 80 % predvidene proizvodnje. Tako so izgubili okoli 1500 ton načrtovane blagovne proizvodnje. Zaradi pomanjkanja naročil za težke kokile so izvršili tudi načrt proizvodnje kokil le z 68 %, količinsko pa pomeni to 400 ton blagovne proizvodnje, in imamo skupaj že skoraj ves zaostanek, ki znaša 15 % načrtovane količine. Čeprav je blagovna proizvodnja slovenskih železarn konec meseca oktobra 2 % pod načrtom, je še vedno 6 % nad lanskoletno količino, realizirano v istem obdobju, kar je ob vseh težavah v letošnjem letu kar lep uspeh. Tudi odprema je bila dosti dobra, na Jesenicah pa celo rekordna, saj so odpremili 32.353 ton robe. Pri izvozu smo prehiteli vse napovedi. Letni načrt smo dosegli že po količini in vrednosti. Tudi eksterna realizacija je zelo dobra. Mesečni načrt je Železarna Jesenice presegla za 18 %, Železarna Ravne za 17 %, Železarna Štore pa je zaostala za 19 %, kar je analogno tudi zaostanku blagovne proizvodnje. Skupno je mesečni načrt realizacije presežen za 10 %, v kumulativi pa za 5 %. Povprečne prodajne cene, predvidene z letnim načrtom, ne doseže samo še Železarna Štore. PROBLEMATIKA PO POSAMEZNIH ŽELEZARNAH Železarna Jesenice Na obeh plavžih so imeli zastoje, katere so povzročile nasedline in so izgubili ca. 1300 ton proizvodnje surovega železa. V valjarnah bluming-štekel so za malenkost zaostali za načrtovano proizvodnjo zaradi valjanja zahtevnejšega programa. Letošnjo največjo proizvodnjo so dosegli v valjarni debele pločevine. Dokazali so, da se da ob dobri preskrbi z vložkom doseči dobre rezultate. Zelo dobro so delali tudi v obratih hladne predelave, kjer so dosegli letos najvišjo proizvodnjo v hladni valjarni, elektrodnem obratu in žebljarni. Večji zaostanek imajo le v proizvodnji hladno oblikovanih profilov, kjer je mesečni načrt izvršen s 84 %. Izpad je nastal predvsem zaradi podaljšanega popravila žerjava in zaradi večje razdrobljenosti naročil, kar ima za posledico pogosto menjavo oblikovalnih valjev. Na splošno pa lahko ocenimo delo v Železarni Jesenice za pretečeni mesec, kot zelo uspešno. Železarna Ravne je dosegla rekordno skupno proizvodnjo z 44.079 ton predvsem zaradi rekordne proizvodnje jekla, ki je znašala 18.934 ton. Obdobje redukcij v mesecu septembru so porabili za popravilo peči, tako da je potekala proizvodnja v oktobru praktično nemoteno. Tudi izmeček je bil nizek, zlasti manj je neuspele proizvodnje. Livarna je dosegla le 88,9 % planirane količine, kar je posledica zelo razdrobljenega asortimana ter popravil nekaterih naprav. Obračalna naprava Webac je bila v remontu 21 dni. Valjarna je delala dobro, če ne bi bilo ozkega grla pri ogrevanju na težki progi, bi bili rezultati še boljši. V jeklovleku imajo vse več težav zaradi okvar na zastarelih strojih, kar zavira proizvodnjo, povečuje zaostanke in stroške proizvodnje. V obratu industrijskih nožev je bil plan, zaradi selitve v nove obrate, dosežen le z 61,9%. Delno je manjkal tudi vlažni material za nekatere vrste nožev iz compouiida. Proizvodnja strojev in strojnih delov je zaostajala zaradi popravila nekaterih ključnih obratovalnih strojev ter zaradi zastoja pri termični obdelavi utopov. Milan Marolt, dipl. ing. Lok. Številka _______...... . Vrsla ........................ © ODHODNI TELEGRAM Zaračunano DIN Za poseb. poslovanje — Skupaj številka besed ČAS j Služben! podatki ! Sprejel Telegrafi CAS I Odpravil dan ura min. dan ura ■nin. 1 V VASEM INTERESU JE, DA TELEGRAM PIŠETE S TISKANIMI ČRKAMI VSEM UDELEŽENCE n I/ PROMETU ! § Ml POOSTRENO PAZLJIVOST/ VÌNTE. RESU m VSEH \ * J£ OA TO UPOŠTEVAMO M STEM PRf?ZEČUJEMO---------------------------------------- Naslov pošiljatelja . NBiéOòE ' čas predaje____ Obr. Tg 1 (Dim. 210 x 148) OBRNITE! ZVEZA KOMUNISTOV V SPREMENJENEM NAČINU DELA (Nadaljevanje s 1. strani) loge za sedanje število TOZD in obenem tudi za nadaljnje in postopno večanje števila TOZD, njihovih pravic in dolžnosti. Kakor je znano, so razpravo in sprejetje tega predloga potrdili zbori delovnih ljudi in imenovali začasna vodstva. Družbenopolitične organizacije, predvsem pa organizacija ZK je tako v pripravah, kakor tudi v razpravah aktivno sodelovala, čeprav moram poudariti, da je sekretariat pričakoval večjo aktivnost predvsem zaradi izrednega pomena nalog v organiziranju TOZD. Naslednja naloga za uveljavljanje ustavnih sprememb pa je bil predlog samoupravnega sporazuma, o katerem bo še pozneje govora in predloga o pravilniku o samoupravni delavski kontroli. Razprava o predlogu samoupravnega sporazuma je zaključena. Po programu morajo še dati družbenopolitične organizacije svoje mnenje, skupaj z vsemi pripombami pa mora komisija obdelati do 20. tega meseca in predlog samoupravnega sporazuma predložiti v sprejem zborom delovnih ljudi, katerega dokončno verificira in sprejme delavski svet tovarne, kar je predvideno do konca tega meseca. Če ocenjujem pripombe in razprave po delovnih skupinah, moram tudi to ugotoviti, da je bila le premajhna aktivnost članov ZK pri razpravljanju tako pomembnega dokumenta kot je samoupravni sporazum. Predvsem bi rad poudaril, da v razpravah ni dovolj poglobljeno obravnavanje medsebojnih odnosov med TOZD in OSS ter podjetja kot celote, kaj v bistvu je TOZD z vsemi svojimi pravicami in dolžnostmi, ekonomskih odnosov ter končno tudi vloga samoupravnih organov v TOZD, v OSS in podjetju. To navajam zaradi tega, ker menim, da se še vedno premalo zavedamo, kaj v bistvu prinašajo ustavne spremembe, konkretno samoupravni sporazum in z njim ustanovljeni TOZD in OSS. Medsebojni ekonomski odnosi v TOZD, OSS in podjetju kot celoti bodo zahtevali izredno veliko intenzivnega in kvalitetnega dela. Tu mislim na vse organe upravljanja, aktivnost članov ZK v teh organih, posebno pa še delovanje delovnih skupin, saj vemo, da kljub prizadevanju naše delovne skupine v nekaterih obratih še niso našle svojega področja in načina dela in da bi se s tem tudi polno uveljavile. O DELAVSKI KONTROLI Osnutek pravilnika o delavski kontroli je bil obravnavan v delovnih skupinah podjetja. Po usklajevalnem postopku, ki mora biti končan do 20. novembra t. 1. bo sprejet na delavskem svetu predvidoma do konca tega meseca. Glede na obširne naloge, ki izhajajo iz pravilnika, bo potrebno izdelati takoj poslovnik, da bi na ta način zagotovili komisijam delavske kontrole funkcionalno in uspešno delo, kot jim to nalaga sam pravilnik o delavski kontroli. Strokovne službe so dolžne izdelati in predložiti v razpravo poslovnik v časovno takem roku, da bo poslovnik sprejet na delavskem svetu obenem s pravilnikom o delavski kontroli. Na tem mestu želim postaviti zahtevo z ozirom na obseg nalog komisij delavske kontrole, da strokovne službe pripravljajo in dajejo na razpolago potrebno gradivo, ki bi ga te komisije potrebovale za delo, kar naj poslovnik tudi zagotovi. USTAVNA RAZPRAVA Ob tolmačenju nove republiške ustave in statuta občine Celje je bilo na teh razpravah prisotnih skupaj 618 članov kolektiva ali 23,3 %. Organizirane so bile tri razprave, in sicer: 1. 12. 1972 — prisotnih 193 članov kolektiva, 20. 9. 1973 — prisotnih 115 članov kolektiva, 1. 10. 1973 — prisotnih 310 članov kolektiva. Pri vseh treh razpravah ni bilo zastavljeno nobeno vprašanje, dana pripomba ali predlog. Vsekakor si je to tolmačiti, da je ta materija izredno zahtevna in preobširna. Ne glede na to, da vprašanj, pripomb ali predlogov na novo ustavo ni bilo iz naše delovne organizacije, pa se lahko s številom udeležencev, ki so spremljali predavanja o novi ustavi, zadovoljimo. Da je pa porazna slika dejstvo, da se teh razprav ni udeležil niti eden od obratovodij, sektorski direktorji pa trije. Z ozirom na to, da so bili obratovodje po službeni dolžnosti zadolženi za organizacijo zborov, lahko ocenim tak odnos teh ljudi kot politično negativen. Naj povem nekaj misli o naših medsebojnih odnosih, ki vplivajo na naše življenje, delo, produktivnost ter uspešnost poslovanja na vseh ravneh. Zdi se mi, da je tudi v našem podjetju prisotna določena mera birokratizma in tehnokratskega odnosa v medsebojnih razmerjih. Te pojave morajo člani ZK odločno preganjati, nosilce tudi javno imenovati, jih kritizirati in jih pomagati odklanjati. Želim opozoriti novo izvoljena vodstva osnovnih organizacij ZK v TOZD, da v prihodnje ob utrjevanju TOZD in samoupravnih pravic delovnih ljudi, ki jih imajo v teh organizacijah, še posebno energično nastopajo proti tehnokratizmu, ki se bo gotovo hotel razpasti v osnovnih celicah družbene in gospodarske dejavnosti, s tem pa ustvarjati nepotrebne konflikte. NA KRATKO O POSLOVNIH REZULTATIH Nesporno je letošnje poslovno leto velika preizkušnja celotnega kolektiva, da ostvari letni načrt tako skupne proizvodnje, realizacije in finančnega rezultata. V devetmesečnem poslovanju pa lahko ugotavljamo, da je skupna proizvodnja za 4,1 % nižja od letnega plana, in sicer v TOZD I — 4,2 %, v TOZD II — pa 4,0%. Realizacija nam v 9 mesecih zaostaja za 5,7 % letnega plana, in sicer v TOZD I — 6%, v TOZD II — pa za 4,9 %. V istem razdobju smo izvozili z ozirom na 'postavljeni plan za 40,8 % več, uvozili pa za 36 % manj. Z ozirom na preostanek v IV. četrtletju je potrebno naše napore usmeriti zlasti na povečanje proizvodnje in na realizacijo, na povečanje produktivnosti dela, ki nam tako po kriteriju dan/kg/ zaposlenega zaostaja z indeksom 96,5, din/dan/zaposlenega pa 98,7, ob istočasnem večanju nadurnega dela ter stalnim pritiskom, da se poviša stalež zaposlenih. Poleg že navedenega moramo posvetiti vse prizadevanje izboljšanju akumulacije. Čeprav je opaziti, da nasploh akumulacija v gospodarstvu, zlasti v II. polletju pada, da še vedno zaostajamo v skladnem urejanju cen, kot npr. surovem železu, za katerega še danes ni urejena cena, in to navzlic vsem podražitvam, nadalje izreden porast cen gredicam iz uvoza in nesmiselna carinska zaščita ob dejstvu, da v Jugoslaviji tega materiala primanjkuje. Nadalje, povečanje zakonskih obveznosti za 69 % ter pogodbenih za 89 %, od tega obresti za kredite za 124 %, so prispevale k zmanjšanju akumulativnosti podjetja. Vse to so lahko objektivni razlogi za znižanje stopnje akumulacije v letošnjem letu, vendar pa nas doseženi rezultati v 9 mesecih ne morejo povsem zadovoljiti. Deloma na takšno zmanj-šaniie akumulacije vplivajo za 3,6 % nižje dosežene povprečne prodajne cene, na poslabšanje pa porast reklamacij v istem razdobju na indeks 106,8. Dosegli smo nižji koeficient rentabilnosti tako glede na skupna sredstva, kakor tudi na obratna sredstva. Pri vsem tem pa smo dosegli v tem razdobju povprečni OD na zaposlenega 2.221 din oziroma 19 % od realizacije, torej v višini, ki smo jo planirali v letnem načrtu. Tudi prag rentabilnosti se nam zvišuje, kar pomeni, da si tudi na ta način zmanjšujemo dobiček. Da bi lahko letošnje leto uspešno zaključili in da bi še bolj pripravljeni vstopili v naslednje leto, ker našo realizacijo povečujemo na skoraj 700 milijonov dinarjev, se nam zdi potrebno predvsem opozoriti na naslednje pomanjkljivosti: — Predvsem moramo zaostriti odnos vseh dejavnikov do izvajanja vseh postavk gospodarskega načrta in opredeliti nivoje in stopnje odgovornosti, Še vedno se dogaja to, da letni načrt oz. operativne plane sprejemamo kot sredstvo za mobilizacijo vseh sil, ampak bolj formalno. — Nadalje po vprašanju produktivnosti dela kot vidimo, zaostajamo, zato moramo preprečiti vse težnje po neracionalnem zaposlovanju in pretiranemu nadurnemu delu. — Za povečanje akumulacije, od katere je odvisen naš OD, kakor tudi za razširjeno reprodukcijo, moramo poiskati vse možne ukrepe, da stanje popravimo. — Neposredno z akumulacijo je proučiti, zakaj novatorska in racionalizatorska dejavnost v našem kolektivu pada, ali morda premalo seznanjamo kolektiv o tem važnem področju dela, ali morda nimamo pravih vzpodbud, s katerimi bi širše mobilizirali svoje sodelavce na tem področju. — Prav tako pa moramo proučiti sodobnejše oblike vzpodbudnega nagrajevanja po delu in doseženih rezultatih, da bo naš OD v neposredni odvisnosti od le-teh, ne pa od formalnih uvrstitev v kategorije, števila točk in slabo zastavljenih konkretnih meril za delo. — Z uveljavljanjem ustavnih dopolnil v našem podjetju in temu skladno spremenjeni organiziranosti družbenopolitičnih organizacij moramo v podjetju še tesneje povezati sodelovanje in podrediti vse naše delo objektivnim kriterijem uspešnosti dela tako glede na proizvodnjo, realizacijo, dohodek, rast standarda in spreminjanje družbeno-eko-nomskih odnosov, ki naj tako učinkovitost tudi pogojujejo. ŠE NEKAJ MISLI O ZPSŽ: Čeprav vsi cilji, nakazani v dokumentih o združitvi vseh treh slovenskih železarn niso doseženi, pa lahko s smelostjo potrdimo določene uspehe tako na ekonomskem, kot na družbenopolitičnem in samoupravnem področju. S potrditvijo samoupravnega sporazuma združenega podjetja slovenskih železarn, ki bo podpisan s strani samoupravnih organov te asociacije, samo še bolj utrjujemo naše želje na poglobljenem delu ekonomskega in družbenega sodelovanja. S krepitvijo ekonomske moči slovenskih železarn se s tem utrjuje tudi ekonomska moč našega podjetja. S formiranjem interne banke pri ZPSŽ so že tudi vidni prvi rezultati medsebojne solidarnosti na gospodarskem sodelovanju. Naše podjejte je že zahtevalo iz te banke posojilo določenih sredstev, za kar pa menim, da je prav, če nekoliko bolj osvetlim celoten predmet. Enako, kakor sta storili Železarni Jesenice in Ravne se je tudi Železarna Štore po sklepu DSP v letu 1961 v okviru 47. natečaja odločila za temeljito rekonstrukcijo in modernizacijo svojih proizvodnih zmogljivosti. Osnovni namen te rekonstrukcije in modernizacije je začrtan v razširitvi proizvodnega programa, v usklajevanju zmogljivosti med plavžem, jeklarno in predelavo ter bistveno povečanje blagovne proizvodnje ter višje stopnje tehnične opremljenosti proizvodnih zmogljivosti. Železarna Štore je z rekonstrukcijo oziroma je rekonstrukcijo po 47. natečaju izvajala v najtežjih pogojih, tako glede nerednih zagotovljenih finančnih sredstev iz zveznih virov in zaradi sprememb, ki so nastale po gospodarski reformi, ter silno visoke inflacije v našem gospodarstvu. Vsi ti pogoji so imeli za posledico na eni strani visoke podražitve, padec akumulacije in celotno investicijo smo morali časovno razvleči. Če bi ekonomsko ovrednotili te posledice, potem lahko zapazimo, da se je prvotna predračunska vrednost v letu 1962 do leta 1965 zvišala za 71,7%, podražitve od 1965. do 1972. leta dodatno še za 36,1 % in če upoštevamo še tekoče podražitve v letu 1973, potem znaša celokupen odstotek nad 170. Če povzamemo po določeni metodologiji izračun izgube zaradi nepravočasno aktiviranih investicij, ker se je ciklus izgradnje od prvotno planiranih 4,5 let zavlekel na 8,5 let, potem je samo izguba na dohodku zaradi nepravočasno aktiviranih investicij od 1968. do 1973. leta — 75,594.000 (Nadaljevanje na 4. strani) ZVEZA KOMUNISTOV V SPREMENJENEM NAČINU DE1A (Nadaljevanje s 3. strani) din, interkalarne obresti 22,144.000 din, podražitve gradbenih stroškov in ostalih stroškov v času izgradnje 104,812.000 din, podražitve opreme domačih izvajalcev za 3,437.000 din. V takih pogojih je popolnoma razumljivo, da podjetje, ko je pokrivalo s svojimi lastnimi sredstvi v tem obdobju podražitve preko 130 milj. din, ni moglo istočasno tudi zaradi politike cen u-stvariti tolikšno akumulacijo, da bi jačalo poslovni sklad in s tem v zvezi svoja lastna obratna sredstva. V letu 1971 je Železarna Štore začela postopno uvajati v proizvodnjo nove kapacitete, ki so bile pridobljene z rekonstrukcijo. Obseg proizvodnje in realizacije zelo hitro narašča iz leta v leto, kar zahteva dodatna sredstva za financiranje tekočega poslovanja. Z namenom, da bi se čim hitreje zaključil program rekonstrukcije po 47. natečaju, smo proučili možnost pridobivanja dodatnih finančnih sredstev tako za pokrivanje investicij, kot za pokrivanje obratnih sredstev. Že na 21. seji DS ZPSŽ Ljubljana dne 23. 4. 1973 je bil sprejet sklep, da s sredstvi interne banke po načinu skupnega vlaganja solidarno pristopimo k razrešitvi nakazanih finančnih problemov. Na 13. seji DS ZPSŽ dne 10. 10. 1973 je bilo dano načelno soglasje za soudeležbo interne banke pri financiranju osnovnih sredstev za 20 milj. dinarjev in pri financiranju obratnih sredstev v višini 33 milj. dinarjev s tem, da se slednji kredit da pod najbolj možnimi ugodnimi pogoji. Kot že omenjeno, pričakuje podjetje v okviru združenega podjetja 20 milj. din za dokončanje investicij po 47. natečaju in 33 milj. din za obratna sredstva. Prva naložba ima značaj sovlaganja za dobo 10 let, namesto odplačevanja obresti pa bi bila interna banka udeležena pri delitvi dohodka oz. dobička Železarne Štore. Pri financiranju obratnih sredstev pa bo interna banka v letošnjem letu sodelovala s kreditom v višini 23 milj. din, v letu 1974 pa še z dodatnimi 10 milj. dinarjev. Ta sredstva imajo sicer dolgoročen značaj, so pa vodena v interni banki ter so na voljo Železarni Štore za nemoteno oskrbovanje s surovinami in zagotavljanju likvidnosti. Torej je v drugem primeru normalni kreditni odnos med Železarno Štore in interno banko združenega podjetja. Za pravno sankcioniranje tako sklepov DS posameznih tovarn, kakor tudi sklepa DS ZPSŽ v sklenjeni pogodbi med ZPSŽ in Železarno Štore oba partnerja prevzameta svoje obveznosti iz naslova te pogodbe, tako Železar- na Štore kot združeno podjetje. Na vsak način je ta akt solidarnosti smatrati v prvi vrsti kot krepitev interne integracije ZP, krepitev skupnih poslovnih aktivnosti združenega podjetja, kakor tudi, da želimo s tem skupnim nastopom še bolj čvrsto usklajevati dolgoročno, srdnjeročno in kratkoročno poslovno politiko z ostalimi delovnimi organizacijami, skladno s sprejetim samoupravnim sporazumom. ORGANIZIRANOST ZK V NAŠEM PODJETJU Zavedajoč se odgovornosti pri uveljavljanju nove ustave in 21. seje IB, ki je jasno opredelila razvoj družbenopolitičnega sistema, smo na temelju dopolnil u-stave pristopili k utrjevanju organiziranosti ZK v podjetju po novih načelih, ki so prožneje u-rejena. Organiziranost ZK, ki je bila sprejeta in jo danes potrjujemo, je s tem utemeljena. Sekretariat osnovne organizacije ZK je v svoji mandatni dobi prepuščal del statutarnih pravic, kot so na primer: sprejem, kaznovanje, izdelava in izvajanje samostojnih akcijskih programov dosedanjim oddelkom ZK. Zato, kot sem že poudaril, je ustanovitev osnovnih organizacij v TOZD in OSS z vsemi statutarnimi pravicami edino pravilna, saj nam bo to zagotavljalo, da se bo članstvo ZK lahko neposredneje in z večjo angažiranostjo vključevalo v celotno problematiko TOZD. Z delegatskim principom želimo na nivoju podjetja vzpostaviti takšne partijske odnose, ki bodo kljub usklajevalni funkciji sveta zveze ZK, ki jo po takšni organiziranosti ima, zagotovili enotnost delovanja ZK v delovni organizaciji in izven nje. Akcijsko enotnost ZK za cilje, ki imajo v podjetju skupni pomen, bomo reševali po poti demokratičnega centralizma na svetu ZK. Poslovnik sveta ZK daje vse možnosti posluževanja takšnih oblik dela, da se enotnost celotnega delovanja ZK na vseh področjih tudi zagotovi. Ob koncu izražam željo in obenem tudi zahtevo, da novo ustanovljena vodstva TOZD, sekretariati OOZK in ostali družbenopolitični in samoupravni organi delujejo v medsebojni povezanosti in sodelovanju. Cilj organiziranja TOZD ni razdruževanje, temveč združevanje dela v celovitost, ki naj zagotavlja delavcu njegove pravice v upravljanju in zagotavljanju socialne varnosti, kot najvišji cilj pa zagotoviti, da bo naše podjetje kot celota delovalo in se razvijalo po začrtani poti srednjeročnega programa. Idejna vloga ZK v naši tovarni mora biti gonilna sila vseh naprednih teženj pri uresničevanju ciljev naših delovnih ljudi. STORSKI ŽELEZAR. Glasilo delovnega kolektiva Železarne Štore — Izhaja vsak mesec — Odgovorni in glavni urednik ing. Stane Ocvirk — Pomoćnik urednika Rudolf Uršič — Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421-2/72 z dne 27. 12. 1972) — Tisk: AERO, kemična in grafična industrija Celje. AKCIJA V DVEH SMEREH V razpravi na seji sveta ZK je prvi govoril tov. Miran Pipan, dipl. ing. o vsebinskih spremembah, ki jih prinašajo ustavna dopolnila in naloge, ki jih bomo morali v železarni še opraviti v našem združenem delu. O tem je dejal naslednje: Ustvarjanje, ugotavljanje in u-pravljanje z dohodkom v TOZD ter njegove presežne vrednosti ima cilj, ustvariti večjo ustvarjalnost in interes neposredno zaposlenih v TOZD za doseganje boljših poslovnih rezultatov, poglabljanje interesa za čim večjim dohodkom in s tem za boljše o-sebne dohodke in standard vseh zaposlenih. Vse akcije in prizadevanja naj bi bila usmerjena na utrjevanje in povečevanje materialne baze TOZD, saj s tem utrjujemo materialno bazo združenega podjetja, nasploh kovinarske in metalurške, predelovalne industrije v republiki in zvezi. Da bi to dosegli, moramo akcije za dosego boljših rezultatov u-smeriti v dve smeri. 1. V TOZD moramo pristopiti k poglobljenemu usposabljanju delavcev, da se bodo zanimali in odločali ne le za tisto, kar od njihovega dela preide v kuverto, ampak tudi o tistem, kar dajo za obnavljanje sredstev za delo, za strokovne službe, ki opravljajo za njih določene funkcije, kar dajo za šolstvo, zdravstvo itd., za stroške in naložbe na teh področjih. Morda bi kdo rekel, da delavec za vse to nima časa, saj mora delati, vendar se za to lahko najde čas, da o načrtih združenega dela prejme pravočasno pismeno pripravljen material v taki obliki, da ga bo lahko tudi v svojem prostem času doma predelal in tudi potem odločal o najvažnejših vprašanjih, ki sem jih zgoraj navedel. Za tako odgovornost ga moramo usposobiti in aktivirati. Za to nalogo so zadolženi in so jo dolžni izvesti člani ZK, ki imajo neposreden vsakodnevni stik z delavci, toda ne samo oni, ampak tudi vodstveni kadri na nivoju TOZD. Sum o sposobnosti upravljanja v TOZD mora biti odveč. Točka, ki je v samoupravnem sporazumu, da se delavci združeni v temeljne organizacije združenega dela, v delovno organizacijo ŽŠ, ne odpovedujejo svoje temeljne pravice, da po samoupravnih organih neposredno odločajo o rezultatih svojega dela, ne bi smela biti ukinjena, ker bi bilo to tudi žaljivo in protiustavno. 2. Drugo poglavje je področje skupnih služb. Kot sem že uvodoma omenil, morajo biti tako usmerjene, da se dosežejo optimalni poslovni rezultati vsake delovne organizacije. Med seboj morajo biti funkcionalno tako povezane, da služijo potrebam TOZD ter da zagotavljajo racionalno uporabo sredstev, razvojno dejavnost in uporabo sodobnih znanstvenih dosežkov na vseh področjih dejavnosti v cilju doseganja čim boljših rezultatov tako TOZD, kot podjetja v celoti. Nekaj smo komunisti na tem področju že naredili, manjka pa še precej na teh področjih, za kar bi morali danes sprejeti sklep, torej manjka temeljnih aktov o poslovanju, poslovnikov za sektorje in oddelke, sistemizacija delovnih mest in opisi delovnih mest. Ustanovni akt o ustanovityi TOZD in predlog samoupravnega sporazuma v 5. členu pravi, da taka organizacijska opredelitev podjetja kot celote omogoča normalno delovanje v prvi fazi uveljavljanja ustavnih dopolnil. Za nadaljnji razvoj družbenih odnosov v temeljnih organizacijah združenega dela je potrebna drugačna organizacijska opredelitev odnosov in dejavnosti, ki bi zagotovila poglobljeno skupinsko delo in odločanje, strogo opredelitev odgovornosti strokovnih služb in posameznih strokovnih delavcev, osebno odgovornost, demokratične odnose, pristojnosti samoupravnih organov in strokovnih služb in maksimalno možnost proizvajalcu pri uveljavljanju njegovih pravic. V ta namen je že izdelan okvirni program kot izhodišče za nadaljnji razvoj, ki bo izveden postopoma v nekaj letih. Ne morem se strinjati, da se tak okvirni program, ki zajema vse zgoraj citirane misli, izdeluje nekaj let in predlagam ter menim, da je polletni rok zadosten, da se to uredi. Zavlačevanje gornjih nalog podaljšuje hierarhično vodenje in rešitev nalog, ki jih imajo strokovne službe nasproti TOZD. Naj malo konkretiziram gornjo ugotovitev. Tendenca in želja je, da se posamezne službe širijo toda brez učinkov v TOZD, kar je posledica neurejene sistemizacije. Hierarhično odločanje onemogoča najracionalnejše rešitve, obenem pa določenemu delu delavcev, ki so po strokovni plati zato pristojni, onemogoča kreiranje pri odločitvah in strokovnih rešitvah za nadaljnji razvoj podejtja. To je značilno za tista področja in službe, ki so se na novo formirale po letu 1968, kjer smo jim dali nove nazive, vsebine pa nismo pismeno uzakonili in opredelili. S tem smo prepustili stvari toku in tolmačenju, kakor si kdo kak naziv želi. Predlagam, da se realizacija 5. člena samoupravnega sporazuma ne zavleče za nekaj let, kar lahko pomeni tudi, da se lahko zavleče še za daljše obdobje, temveč da se postavi točen rok in organizirajo pogoji, ki so podlaga vsebinskim spremembam v okviru ustavnih dopolnil. TRENDI PRI KONTI-ULIVANJU Poleg že uveljavljenih postopkov za konti-ulivanje gredic in bram se kaže v svetu vedno večje zanimanje za vlivanje blumov. Letos je v gradnji že 8 naprav za izdelovanje blumov od 160 do 400 milimetrov v kvadratu. Predvidevajo naglo širjenje takih naprav v naslednjih letih. MEHIKA Država se pogaja z japonsko firmo Miitsvi and Nippon Steel za izgradnjo integralne železarne na obali Tihega oceana s kapaciteto 1,5—2 milijona ton letno. KLJUB TEŽAVAM USPEHI Glavni direktor železarne tovariš Tugomer Voga se je v razpravi najprej zahvalil za vabilo ter svoje izvajanje usmeril na probleme, ki so bili nakazani v uvodnem referatu: Priprava na to konferenco je bila zelo široka, saj so bili na voljo zelo dodelani materiali naših strokovnih služb tako tehničnega, finančnega, komercialnega, kadrovskega sektorja in splošnega sektorja ter stanovanjske izgradnje tako, da lahko objektivno ugotovimo, na kakšnem nivoju dosežkov in neuspehov se nahajamo. Kdor se je poglobil, je lahko napravil določene zaključke. Če vse to strnemo v skupen imenovalec, lahko jasno opredelimo naše akcije v bodoče. Mi ne moremo negirati določenih' uspehov, ki smo jih dosegli v našem podjetju tako po samoupravni sferi, družbenopolitične organizacije in strokovno vodstvo. Popolnoma razumljivo je, da je naš trend rasti šel enormno naprej, ne moremo govoriti o normalni rasti 5—6%, ampak smo šli kar za 25—30% naprej. V taki nagli rasti je bila pregrupaci-ja celotnega kolektiva, da se zagotavlja stalna tehnična, komercialna in finančna tendenca, da sledi takemu razvoju. Da smo pri tako naglem porastu in angažiranju dodali določene napake, je razumljivo, vendar ne nikoli tako, da bi bilo to proti interesom delovnega človeka; enostavno nismo bili sposobni, da bi vse do kraja izvedli, pri čemer mislim na reorganizacijo in racionalno delitev dela. Né bi se pa mogel pomiriti z oceno, da kaka organizacija v podjetju ni izvedena in da smo v časovnem zaostanku. Pri tem izhajam iz določenih rešitev, ki so nam bile skupno posredovane s strani Sociološkega inštituta in rešitve prof. dr. Čiž-mana, pri čemer ne gre za spreminjanje nazivov, ampak za bistveno drugačen poseg v celokupnem spreminjanju našega sistema dela. Na tej poti nam manjka še več racionalnosti, metode, moram pa ob tej priložnosti povedati, da se reorganizacija ni rodila čez noč, da ni predmet želja in revolucionarnih posegov, ampak mora biti zelo strokovno in družbenopoiltično trasirana. Mi moramo to mirno graditi, da ne bi trasirali družbenemu razvoju tuje odnose. Skupni imenovalec, ki nas v tej problematiki druži je, da se moramo nujno soočiti s prisotno tendenco silnega preobremenjevala gospodarstva. Mi smo na tej postavki zelo občutljivi. Da je temu res tako, smo tudi dokazali, da smo v vsej dobi trde poti izgradnje ob maksimalni svoji udeležbi očuvali minimalno kondicijsko finančno sposobnost in da nismo zanemarili niti družbenega standarda, ki se ne kaže samo v izplačilni kuverti, ampak tudi v višini stopnje strokovnega izpopolnjevanja, našega osebnega standarda v obliki osebnih dohodkov in v stanovanjski izgradnji in standardu našega delovnega človeka. Take akcije zahtevajo relativnih naporov. Kvantifikacija določenih rezultatov take gradnje je objektivno vplivala prej nižje kot višje, kar vsekakor tudi kaže, kako težko je v delovnem kolektivu, ki mora obenem s proizvodnjo urejati svoj boljši jutrišnji dan. V tem pa se sooča še z negativni- mi rezultati, ki povratno delujejo v tem procesu. Mi moramo pozdraviti, da smo našli obliko solidarnega sodelovanja v okviru polnega razumevanja Jesenic in Raven, ki so bile časovno odmaknjene od teh težav, da so se solidarno vključile. Za naš kolektiv je izredno važen problem, da bi dosegli boljše rezultate na tistih področjih, kjer smo sloveli na utrjevanju naše organizacije in racionalne razporeditve dela in ostvarili dohodek, ki bi ga delavci lahko delili z ozirom na nove družbe-no-ekonomske odnose. To so stvari, ki jih vnašamo v samoupravni sporazum, da se prevzame ma-neverski prostor, da bi dosegli tisto, kar nam nalagajo ustavna dopolnila in spravili v življenje, enako, kakor smo pristopili k izgradnji, tudi da urejamo najbolj občutljivo materijo, ki ni vezana na kratek čas, ampak je to proces, ki ga moramo tako izvajati in materialno bolj utrjeni vstopiti v to, sicer bi lahko doživeli določen fiasko, ki bi celoten proces zaviral. Poudariti moram naslednje: ko bomo podpisali samoupravni sporazum, vsaj moja osebna ocena je taka, da smo na začetku teh del, da smo že pri ustanavljanju napisali, da je potrebno komerci-alno-organizacijsko-tehnično stvari tako izpopolniti, da bomo duhu in vsebini naših ustavnih dopolnil v celoti ustregli. To je začetek, pred nami je še mnogo zahtevnega dela, če hočemo dati tej usmeritvi pravo vsebino in moč. Na tem je obligirana vrsta strokovnjakov izven rednega delovnega časa. Določen krog ljudi, ki deluje v tem, bo moral to prevzeti izven rednega delovnega časa in dela, da bi v teh spremenjenih pogojih nekatere rešitve lahko tekle boljše in lepše in da bo neka vzpodbuda za to delo. Potrebno je, da dosežemo večjo stopnjo angažiranja in razumevanja, da te naloge izvršimo v postavljenem roku. Nekatere tečejo, nekatere so še v zaostanku, zato se bomo morali s sekretarji še posebej pogovoriti, da bodo doseženi boljši rezultati. S tem, ko imamo dejansko koncipirane naše TOZD in ko u-vajamo zaključni račun vsake TÖZD, so že absolutno na voljo vsi absursi, tako od osnovnih sredstev, predmetov dela in združitve presežkov dela. Mi se že lahko združujemo s presežki dela na realizaciji nekega objekta, da bi tako videli uspeh svojega dela, to mora dobiti vsebinsko potrditev dela. To je neposredno odločanje, tisto, o čemer govorimo, da smo šli v razne kombinacije, ki so imele videz odtujevanja. Mi smo hoteli stvari dvakrat dati na referendum, vendar je delavski svet takrat izjavil, da ni potrebno, dobiva pa to danes svoj odraz. Drugo zelo važno področje, ki je pri nas zelo podcenjeno, je odnos do plana. Mi nimamo pravega interesa, da bi materialno in družbeno-ekonomsko utrdili odnose do svojih načrtov, nimamo še jasne definicije. Na nivoju podjetja moramo imeti jasen odnos. Plan je sredstvo mobilizacije vseh naših strokovnih mo- či, je mobilizacijsko sredstvo, da se z razpoložljivimi obratnimi sredstvi doseže načrtovano, v svoji skrajni realizaciji je odraz naše poslovne sposobnosti in a-gresivnosti in utrjevanja na tržišču. Te odnose moramo spremeniti, čeprav deluje plan na nekatere nevzpodbudno, ker je to obveznost, ga ni meniti za sovražnika, ampak da se lahko na osnovi plana skonfrontiramo in zmerimo naše kondicije. V osnovi moramo imeti do plana takšen odnos, ker sicer je škoda, da trošimo sile za to. V stvari se je potrebno obrniti k oblikovalcem našega dela, toda ne samo k inženirjem in komercialistom, ekonomistom, ampak k delavcem na neposrednem delovnem mestu. Tu je vprašanje novaci j in racionalizacij, tu mora biti izpričan interes našega dela, da bi lažje opravljali delo in se bo vsako tako razmišljanje vključevalo v dohodek, ki ga bo tam ustvaril. Delavec bo pričel razmišljati o uspešnosti ali neuspešnosti svojega dela; s tem se ne zasleduje samo nek materialni ampak tudi vzgojni učinek v preobrazbi, ki nam v resnici manjka. Nam ne sme biti vseeno, če ima nek delavec določen predlog, pa je potem zavrnjen, praviloma bi morali to sprejeti v naših glavah. Zato imajo v Železarni Jesenice in Ravne že določeno službo, deloma jo imamo tudi mi doma. Nam je vseeno, kdo tak predlog da ali je to nekvalificirani delavec ali visokokvalificirani strokovnjak, vsak izraža skozi računico svojo skrb in pripravljenost, da pomaga kolektivu. To je potrebno višje vrednotiti, nasploh je potrebna materialna vzpodbuda. Nekje grešimo, tudi če je objektivno, da se spozna naša napaka, je tu določena vrednost. Mi smo se vsi zagnali, da bi uredili našo materialno stimulacijo, to je kategorije, kar pa je preživela stvar, tudi točke. Slediti moramo duhu nove ustave, da je vsak subjekt v tej tovarni udeležen s svojim delom za naprej. Ko bomo skušali najti to obliko, koliko je neko strokovno delo vredno oziroma ima svoj odraz v dohodku, bodo prenehali strašni pritiski na kategorije, ko se bo vsakdo lahko zmeril za svoj osebni dohodek in koliko bo nekdo k celotnemu dohodku prispeval. To je naše poslanstvo, ki ga moramo opraviti, da bomo kreativnemu prizadevanju delavcev dali nadaljnjo vzpodbudno, in to materialno pa tudi ostalim, da bi se na ta način vključili. Sem trdno prepričan, da smo sposobni to strokovno okvantifi-cirati v pametni razpravi, v kateri bi se pogovorili o tem. To ni deficitarno samo v Železarni Štore, ampak nasploh v gospodarstvu. Mi se ne moremo uradniško ponašati pri tem. Tu so stvari za nas malo slabo postavljene, vendar upam, da jih bomo znali razrešiti, kot nam je to u-spelo že v dosedanji praksi. Dotaknil bi se še področja akumulacije. Mi smo dosegli plafon samoupravnega sporazuma, kjer bi pri večjem izplačilu že nastopile določene sankcije, Mi nismo adekvantni z življenjskimi stroški. Po faktorju akumulacije imamo še možnost, da našo stopnjo akumulacije povišamo še za 70 milij.; tako od vseh stroškov, ne samo od tistih, ki jih iščemo v proizvodnji, da tu najdemo možnost, da odstotek akumulacije popravimo, kar v masi predstavlja, kot že poveda- no, 70 milj., kar predstavlja 11 %. Na učinkovitem delu nam te stvari prinašajo k osebnim dohodkom. Z drugimi besedami, ta asociacija, ki je napisala samoupravni sporazum, izhaja iz družbenega sporazuma, daje široke možnosti pridobivanja OD, seveda če se mi ekonomsko in racionalno obnašamo, sicer pa ne moremo nikogar kriviti zunaj nas za naš slabši materialni položaj. To a-nalizo imamo napravljeno in jo bo potrebno predelati. Mora postati mobilizacijsko sredstvo za pridobivanje višjih osebnih dohodkov. Povedal bi še o statutu OSS. Mi smo globoko prepričani, da celokupna formacija v novih spremenjenih pogojih v znatni meri pomaga, da se cela stvar hitreje in boljše odvija. Po statutu so si te tri temeljne organizacije enake s tem, da se usluge plačajo iz rezultatov dela. Tu se ne sme iti ne neko očitavanje, moramo iti v konfrontacijo vsega neuspešnega dela. Kolektiv je potrebno mobilizirati za skupno stvar in bo potrebno tu še določene stvari dodelati. Pravilo bi moralo biti, da ti ljudje morajo dobiti svoje materialno spoštovanje, kolikor bolj so sposobni povečevati dohodek v Železarni Štore. To mora biti osnovna usmeritev strokovne dejavnosti v podjetju, to velja za tehnično osebje, komercialno in ostalo, to je kreativen kader, ki se jim ni treba boriti za točke, temveč je potrebno, da najdejo konfrontacijo do višine osebnega dohodka. Ne smemo prezreti dejstva, da smo morali od marca do junija prenesti vse podražitve za surovo železo, da kljub našim vlogam in dejstvu, da je surovo železo zunaj za 30—40 % dražje, kot pri nas, nismo uspeli, da bi povišali ceno. Zdaj se lahko pogovarjamo samo o tem, da ukinemo proizvodnjo, ali pa da se preusmerimo v proizvodnjo specialnega surovega železa, kjer lahko pokrijemo našo ekonomiko. Prepričan sem, da bomo v novih spremenjenih pogojih lahko še boljše delali na skladnejši materialni ravni, na drugih tehnoloških dosežkih in tehnični o-premljenosti, da bo lahko na ta način produktivnost dela rastla. Istočasno pa govoriti o povečanju ljudi in povečanju nadurnega dela, pomeni to padec produktivnosti dela. Tu je tendenca ko-modnosti, ko pritiskamo na novo zaposlitev, s čemer vršimo interno inflacijo OD, če ne najdemo pokritja dela v produktivnosti dela; tudi na procesu racionalizacije še nismo rekli vsega, kar bi nam tudi v znatni meri izboljšalo stanje. Vsak novo zaposleni delavec je pozdravljen v tej sredini, vendar nosi vse obremenitve od družbenega stanovanja, stanovanjskega fonda itd. Na kraju bi dodal še to, da bi zadnji preostali čas čim boljše izkoristili, da se mobiliziramo, da bi znotraj na nivoju gospodarske organizacije imeli čiste račune med seboj in družbo in da bi naš poslovni uspeh v določeni rrteri ob koncu leta popravili. Zahvaljujem se družbenopolitičnim dejavnikom, ki so dali pravilne cilje in objektivno kritiko, kadar je cela stvar zdrknila navzdol, ker je to prvo varovalo do pravilnega dela. Celo preobrazbo smo doživeli, so še vedno spremljajoči defekti. Prav je, da smo člani partije nezadovoljni s svojim delom, kar je poroštvo za uspešno delo. AKTIVIRATI VSE ZMOGLJIVOSTI TEMELJITA ORGANIZACIJA SAMOUPRAVLJANJA Ko je uvodoma poudaril pomen in potrebo obravnavanja problemov iz proizvodnje na sestankih in v drugih oblikah delovanja Zveze komunistov, je tehnični direktor dipl. ing. MILKO STARC nakazal težave, uspehe in neuspehe, ki so nas spremljali v letošnjem letu: Predsednik delavskega sveta tovarne dipl. ing. FELIKS ČERNAK je v svoji razpravi govoril o potrebah temeljitega organiziranja samoupravljanja v sedanjih stremljenjih pri uveljavljanju ustavnih dopolnil ter med drugim dejal: Pred letom dni, ko smo postavili in sestavili plan za leto 1973, smo bili vsi člani partije in ostali v železarni zaskrbljeni zaradi napetega plana za leto 1973. Kot je bilo že danes rečeno, smo imeli pred 4 leti 72.000 ton letne proizvodnje, letos pa je bilo planirano 142.000 ton proizvodnje, za naslednje leto pa planiramo kar 160.000 ton proizvodnje, skratka rast proizvodnje preko 20 %. V 4 letih smo proizvodnjo podvojili. To je zahtevalo nemalo truda, naporov tudi pridnosti članov kolektiva, služb, da smo lahko dosegli to proizvodnjo. Ni pa rečeno, da je bil ta uspeh v vseh obratih v prejšnjih letih in letošnjih 8—9 mesecih enak. Danes smo se pogovarjali o kolektivu in družbenopolitični liniji glede plana za leto 1974, pri čemer lahko trdim, da bomo imeli boljšo startno osnovo, kot smo jo imeli v lanskem letu. Nekoliko se je spremenilo v naši proizvodnji, nekatere stvari so se pomaknile naprej, predvsem v aktiviranju novih kapacitet. V januarju in februarju pa preko celega meseca septembra smo bili prizadeti zaradi pomanjkanja elektroener-gije. Glede tèga smo bili direktno prizadeti na plavžu, indirektno pa je to občutila tudi ostala proizvodnja. Povečali so se stroški poslovanja zaradi teh vzrokov. So pa nekateri momenti v letošnjem letu pomenili napredek, to je predvsem osvajanje specialnega surovega železa, ki je sposobno za proizvodnjo nodularne litine. Želja, ki smo jo gojili, da osvojimo končno to proizvodnjo, se je letos februarja meseca uresničila, s tem da smo proizvodnjo potrdili junija in jo potrjujemo s tretjo proizvodno kampanjo. Tudi ta surovina, specialno surovo železo, si utira pot na domače tržišče in je tu s strani naših služb vloženo precej naporov, da si ta surovina utrdi pot na to področje, da bi tako zadovoljili jugoslovanski trg. Drugo, kar je omembe vredno, je utrjevanje proizvodnje predvsem nodularne litine, saj so vsem znane težave, ki smo jih imeli v livarni II v letu 1972, katere težave smo zdaj odpravili in v 117. panogi je napravljen korak naprej. Nadalje je omembe vredno osvajanje trapezastega jekla in smo v zadnjih dveh kampanjah dosegli določen uspeh, ko smo danes končali tretji poskus, lahko trdimo, da smo proizvodnjo trapezastega jekla osvojili, kar pomeni uspeh železarne. To smo govorili na samoupravnih organih in političnih organizacijah, da je to izredno pomembno, ker se nam s tem odpirajo možnosti in momenti, da pridemo lažje do kritja potreb deficitarnega jekla, ki ga uporabljamo v valjarni II. 29. septembra je stekla nova jeklarna. Člani kolektiva Železarne Štore smo osvojili proizvodnjo brez kakršnih koli težav. Zdaj se vrši osvajanje proizvodnje na konti napravi, katera tudi uspešno napreduje in bomo tako lažje stopili v leto 1974. Poleg električne energije so nas spremljale še težave z redno oskrbo, s polfabrikati za valjarno II. Govorim zato, ker je marsikdaj oskrba potekala abnormalno zaradi razmer na tržišču in v nezadovoljivem asortimanu. Jasno, da so ti rezultati plod vloženega dela vseh služb v podjetju, zato moram poudariti s tega mesta, da bi lahko bili rezultati še boljši, če bi imeli drugačne pogoje. Glede ostalih stvari bi omenil še naslednje: večkrat se na naših sestankih vrši pritisk za delovno silo. Manj ko delavcev od začrtanega programa za leto 1973 v višini 193 je težko nadoknaditi z bolj racionalnim delom in je tehnična služba podvzela določene korake. Hotel bi pri tem opozoriti še na drug moment, kjer tudi izčrpavamo delovni učinek. Člani ZK bomo morali voditi evidenco o sestankih, ki jih imamo v rednem delovnem času. Teh sestankov se je precej nabralo in nam požirajo precej produkcijskih ur, kar nam povzroča še večje težave. Na sestankih so prisotni običajno ljudje, ki so vključeni na bolj važna delovna mesta, delovodje, specialisti, skratka delavci bodisi metalurški ali drugi delavci, zaradi česar potem proizvodnja trpi. To je splošen problem tako v Železarni Jesenice, Ravne in Štore. Verjetno bomo morali s strani merodajnih spregovoriti s samoupravnimi organi, da bomo imeli s temi stvarmi čim manj izgub v delovni sili. Glede produktivnosti je bilo že jasno povedano, da je produktivnost kljub vsem prizadevanjem stagnirala napram lanskemu letu. Zakaj je to? Mi imamo še nekatere objekte, ki še niso dosegli popolnega izkoriščanja, to je valjarna II. Isto velja tudi za nove investicije, ki smo jih izvedli v letošnjem letu, deloma v livarni I, deloma v livarni II, to so naloge, ki so pred nami v letu 1974. Predvsem je naša naloga v prihodnjem letu, da bomo aktivirali kapacitete in čimprej dosegli nominalne kapacitete bodisi v valjarni kot v jeklarni. V livarni II, kjer se pojavlja problem pomanjkanja naročil, to je naloga skupnih služb, da bodo uspele zaposliti razpoložljive kapacitete, ki so bile dane v pogon, kakor tudi 'da bodo zagotovile naročila za tiste, ki bodo dane v pogon v letu 1974. To so glavni momenti, ki nas čakajo v letu 1974. Govoril sem o uspehu v proizvodnji. Hočem poudariti, da smo imeli deloma tudi neuspeh v proizvodnji, bolje rečeno, stagniranje v proizvodnji, to velja predvsem za proizvodnjo valjev, kjer beležimo napram letu 1972 čisto stagnacijo, kjer proizvodnja ni rastla. Zato je tehnična služba z ostalimi službami sklenila, da se to stanje čimprej sanira in da vrnemo valjem spet tisti sloves, ki so ga že uživali. Tu so temelji za povečanje proizvodnje, kar predstavlja dobro materialno bazo za podjetje in visoko akumu-lativnost. V glavnem ugotavljamo, da so samoupravni organi kar v redu delali in da je pravzaprav samoupravljanje v preteklem letu oziroma dveh letih doživelo določen vzpon, dobilo večjo veljavo in večjo moč. Sicer smo v poročilu o delu organov upravljanja ugotovili določene manjše defekte in vse te stvari smo skušali strniti v zaključkih na zasedanju delavskega sveta v mesecu juniju. Moram reči, da je del zaključkov dolgoročnega značaja; so stvari, ki se ne dajo takoj uveljaviti, ampak se bodo uveljavile s TOZD. To so predvsem take stvari, ki se nanašajo na večjo materialno moč samoupravljanja, kar je razvidno iz poročil, ki so jih dali odbori in komisije. Nekaj stvari je rešljivih in so ali bodo rešene z direktnimi operativnimi posegi in take stvari ne predstavljajo večjih težav. Dotaknil bi se še poročila tovariša sekretarja, ustanavljanje TOZD in s tem v zvezi naše bodoče organiziranosti. Mislim, da TOZD pri nas predstavljajo realizacijo ustavnih dopolnil, bomo pa morali zelo paziti, kako se bomo organizirali, ker se bomo morali preusmeriti k bolj učinkovitemu delu in k večjemu poudarku vključevanja sodobne tehnologije in metode poslovanja in bomo morali tudi temeljne organizacije združenega dela tako oblikovati, da bomo te cilje lažje dosegli. Nikjer bi ne smeli to organizacijo tako skomplicirati, da bi se od teh ciljev oddaljevali, ker vemo, da vse pristojnosti in pravice izhajajo iz združenega Brez ljudi ni Danes je bilo že večkrat omenjeno vprašanje delovne sile. Pred seboj imamo poročilo, ki ne zajema statističnih podatkov, ampak nakazuje probleme in določene rešitve, ki bi prišle v kratkoročnem in dolgoročnem času v ospredje. Problem delovne sile pred leti ni bil akuten, zaledje Kozjansko je dajalo ob vsaki priložnosti dovolj ljudi, široka rezerva in kakšno posebno planiranje ni bilo potrebno. Zadnja tri leta pa je nastopila izrazita sprememba. V Celju se v nobeni delovni organizaciji ne morejo pohvaliti z dovolj ljudi, povsod bi radi sprejeli nove ljudi. To željo imamo tudi pri nas, da bi zadovoljili naloge produkcije, ker vemo, da brez ljudi ne more teči proizvodnja. Zato smo se poslužili aktivnega in pasivnega kadrovanja. Navezali smo stike s Kraljevim in Virovitico, je pa vprašanje, kam te ljudi dati. Samska stanovanja rešujemo v okviru danih možnosti, dolgoročno gledano, družinskih stanovanj ni na razpolago. V naslednjem letu nam je taka možnost dana, vendar ne vemo, če bodo vse potrebe zadovoljene. V okviru teh možnosti bo prav gotovo proizvodnja trpela, spri- dela in bodo TOZD tiste, ki bodo o vsem odločale. Imeli bomo kup delegatov, ki se bodo morali, preden bodo šli na forum, za katerega so bili voljeni, posvetovati s TOZD in obratno. Ce bi ne bilo tu neke prave organiziranosti pri nas, bo to lahko privedlo do slabih ekonomskih rezultatov. Na to opozarjam zaradi tega, ker prihajajo že razni zahtevki po formiranju delegačij, delegatov in da pravzaprav ni nekega predpisanega modela, kako se naj to komuniciranje znotraj TOZD vrši. Važno pa je pri vsem to, da delamo bolj produktivno in učinkovito, da bi vsi skupaj kaj več od tega imeli. Kar zadeva ekonomsko poročilo, je res, da imamo znotraj nas različne rezerve in da bi lahko in bomo morali popraviti finančni rezultat, vendar se je po mojem potrebno malo obrniti tudi navzven, ker vidimo obremenitve navzven in da obremenjenost gospodarstva ni nič manjša, nasprotno je obremenjenost celo večja, če gledamo, kako so razdeljena sredstva v Sloveniji, da ima gospodarstvo 17 %, družbenopolitične organizacije 29 %, banke 27%, to je posledica siromašenja gospodarstva. Pri nas se odraža samo to, da nas te institucije siromašijo, ker nam visoki odstotki pobirajo dobiček. Tudi na take stvari je potrebno pokazati s foruma, kot je danes tukaj zbran. Seveda moramo iskati notranje rezerve, vendar imamo zunaj po mojem čisto potrošniško družbo. proizvodnje jazniti bi se morali s tem, da bomo obstoječe kapacitete usposobili za večjo produktivnost. Manjka nam 150 ljudi, če vzamemo bruto osebni dohodek za 5 let in temu primerjamo investicijo 500—800 milijonov, pa bomo takoj videli, kaj bo bolj racionalno. Gre pa tudi za izboljšanje delovnih pogojev v teh obratih. V tem so vsekakor težave. V okviru naše službe imamo tudi oddelek za nagrajevanje. Razviti bi morali oddelek, ki bi obravnaval probleme družbenih stanovanj. Okrog problema nagrajevanja je bilo že veliko rečeno. Prav gotovo imamo sistem, kako vključujemo ljudi v proizvodnjo, vendar ni to izključno zadeva kadrovske službe in uspešno nagrajevanje dela mora biti to kompleks, ki mora izhajati iz tega, kar vse pa izhaja iz situacije na trgu in operativnih planov. Velik problem je tudi v tem, ki bi naj bil v skladu z rezultati dela, da so čestokrat plani optimistično postavljeni brez upoštevanja ali ne dovolj upoštevanja realnih možnosti. Pri poskusu obračunavanja določenih stimu-(Nadaljevanje na 7. strani) Direktor kadrovskega sektorja tov. FRANC SITAR je na seji opozoril na probleme, nakazane v poročilu, ki je bilo obravnavano na volilnih konferencah osnovnih organizacij ZK ter v svoji razpravi k temu poročilu dodal: (Nadaljevanje s 6. strani) lativnih del za prvo polletje je bilo ugotovljeno, da to izplačilo ni mogoče, ker so tako velika odstopanja pri obračunu, da praktično tega ne moremo izplačati. V preteklosti ste posvečali veliko pozornost izobraževanju in je bil to glavni razlog, da nismo podpisali samoupravnega sporazuma v okviru občine Celje, ker bi morali odvajati ta sredstva, ki bi se nam pa ne vračala v taki višini, ker drugi sorazmerno malo investirajo v program izobraževanja. Mislim, če vzamemo to kot celoto, je potrebno s temi stvarmi kompleksno nastopiti. Konkretnih nalog v poročilu nisem navedel, ampak samo pro- blemska področja, o katerih bi morali v perspektivi razmisliti in jih dolgoročno in kratkoročno reševati. Dalje bi še omenil problem ljudi, ki ni problem samo strokovnih služb in ni izključni problem kadrovske službe. Mi moramo računati na samoupravne odnose in imeti skrb, da bo v obratih in na delovnem mestu pripravljen kader, ki bo ob določenih imenovanjih in funkcijah prevzel odgovorne naloge. Ne moremo se zapirati v ozko tehnično strokovno področje, temveč se vključevati na delovnem mestu. Kadrovska služba pa bo nudila vse možnosti v pogledu kadrov. POŽIVELI ZAČRTANO DELO Predstavnik Združenega podjetja slovenske železarne tov. MIHA POTOČNIK je svoje izvajanje naslonil na razpravo predstavnika iz železarne Jesenice ter poudaril, da je potrebno začeto delo nadaljevati pospešeno. Samoupravni sporazum bo podpisan 27. 11.; to veliko po zaslugi aktivnosti ZK, ki je vnesla določene trdnejše vezi, kar bo po moji oceni bolj solidna podlaga za nadaljnje delo, kakor pa so bili dosedanji akti. V tem je izpričana velika pripravljenost kolektiva oz. kolektivov, da se še bolj zbližajo. Kot je rekel direktor Voga, da se šele pravo delo prične, to je šele okvir, delati je potrebno šele zdaj. Vse te akcije ZP so tangirane v tem, da tiste stvari, ki smo jih postavili v samoupravnem sporazumu, spravimo tudi v življenje. Svet ZK ZP je bil konstituiran pred kratkim, da se je na koncu sprejel poslovnik. Začrtano je bilo nadaljnje delo, s tem se je v veliki meri poživelo delo, ki se je pričelo z vključitvijo v razpravo o samoupravnem sporazumu. Je že nekaj konkretnih dogovorov, da se ZK bolj aktivno vključi v kandidacijski postopek, v programu je sestanek, na katerem bi se dogovorili, po kakšnih načelih bodo kandidati zbrani; pred nekaj dnevi je bil pripravljen sestanek sveta ZK skupno z organizacijo sindikatov. Dogovorjeno je bilo, da se aktivno vključi v izpeljavo akcije o sovlaganju v Železarno Štore, da pomaga tolmačiti ta akt, da bi akcija ne zvodenela, in to zaradi določene nejasnosti. PLODNO SODELOVANJE ne, določeno integracijsko povezavo, ker ZK zelo aktivno dela predvsem na nadaljnjem poglabljanju integracijskih vezi ne samo v železarni in ZP, ampak tudi v okviru naše občine, pa tudi izven občinske meje. Smo pred veliko investicijsko dejavnostjo, in sicer izgradnjo hladne valjarne, ki bo stala težke denarje. Mogoče se bomo tudi na vas obrnili za pomoč. Nadalje so tu vprašanja rednega poslovanja železarne, produktivnosti, rentabilnosti, izkoriščanja delovne sile, organiziranosti itd. Tretje področje je vprašanje osebnega dohodka, dohodka, odnosa do tega dohodka, pravilen sistem nagrajevanja, tako da nam ne manjka vsakodnevnih problemov, ki jih ZK z ostalimi samoupravnimi organi skuša reševati. Kot še nadaljnje vprašanje so tu socialno-kadrovski odnosi. Tu se srečujemo s problemom politike kadrovanja, sistemom informiranosti, koriščenjem prostega časa, problemom stanovanjske izgradnje in drugih družbenih vprašanj osebne koristi, predvsem imamo tu problem stanovanjske izgradnje, kjer obstaja sicer program, ki pa se ne odvija tako, kot bi si mi želeli. To je celoten program, ki ga ima ŽK Železarne Jesenice, na katerem se vsakodnevno angažiramo in delujemo. ZK skuša preko svojih manjših grup, skupin ali komisij ali kakorkoli proučevati te probleme, zavzema določena stališča, se bori za stališča, potem pa preko sindikalne organizacije oz. samoupravne organizacije spravlja te stvari v življenje. Tu imamo določene izkušnje in rezultate. S tem se zagotavlja enotna politika celotnega članstva ZK od najvišjih vodilnih v podjetju do neposrednih proizvajalcev. Potem dajemo tudi vsebinsko pomoč organom samoupravljanja pri njihovem delu. Nekaj besed o vprašanju delovanja ZK in tako naše in vaše in ostalih, ki so priključene k združenemu podjetju slovenske železarne. Moram reči, da se je prav ZK zadnji čas močno angažirala pri razpravi in pri formuliranju teksta samoupravnega sporazuma ZP in da zahvaljujoč enotnosti ZK teh treh organizacij — Štor, Raven in Jesenic — da smo vsaj po naših ocenah, ki smo jih dali na skupnem sestanku, vnesli bolj oprijemljive elemente v ta sporazum, ki nas bo bolj tesno združeval in povezoval v takem smislu, kot mi to želimo v združenem delu. Prvi rezultat takega odnosa do tega je brez dvoma enotno stališče članov ZK do sovlaganja v Železarno Štore. Mi ne ocenjujemo ta akt kot konkretno pomoč Železarni Štore, ampak kot izredno pomemben akt nadaljnjega utrjevanja in medsebojnega povezovanja. Pri vsej tej akciji ni vse doseženo tako, kot želimo, vendar nam je bila dana garancija, da smo na pravi poti, da bomo s skupnimi enotnimi odnosi in delovanjem ZK prišli do rezultatov, ki si jih mi v medsebojnem povezovanju in delovanju želimo. Akcije morajo biti usklajene Predsednik osnovne organizacije sindikata tov. FRIDERIK GRADIŠNIK je v svoji razpravi obravnaval trenutno pomembne in tudi dolgoročne naloge pri sprejemanju in realizaciji samoupravnih sporazumov ter o vlogi družbenopolitičnih organizacij v teh procesih. Sekretar organizacije ZK se je zahvalil za vabilo ter izrazil ž pri koristni tradiciji medsebojnih pri reševanju problemov in težav: »Slišal sem razpravo in referat, iz česar sem videl, s kakimi težavami in problemi se srečujete. Pri nas se v glavnem srečujemo z istimi nalogami, pa tudi z istimi težavami. Seznanil bi vas z našim programom v Železarni Jesenice. Vse naloge in programi našega dela so razdeljeni v 4 področja. Prvo je vprašanje utrjevanja nadaljnjega razvijanja, poglabljanja ZK kot take, srečujemo ideološko in organizacijsko utrditev, na drugi strani razrešujemo ZK, njeno dejavnost na družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnem sistemu. Železarna Jesenice ima danes 683 članov ali okrog 12% celotnega kolektiva, od tega 65 % iz neposredne proizvodnje, 35 % pa iz tako imenovanega uslužben-skega kadra. Naš program je, da to število povečamo vsaj za 150 članov in da tudi strukturo izboljšamo v korist delavcev na 70 :30. Drug problem je, kako ideolo-ško-politično poglobiti člane za vse te naloge, ki ste jih danes našteli in so pri nas enake. Mi smo si na jasnem, če ne bodo člani enotno delovali in poznali politike ZK in v vseh drugih organih ali v družbeno-političnih organizacijah ali samoupravlja- i Jesenice tov. IVO ŠČAVNIČAR jljo, da bi tudi v prihodnje ostali srečanj ter izmenjavali izkušnje n ju to politiko konkretno izvajali, zato organiziramo razne sestanke, tako predavatelje in druge, ki pomagajo pri delu ZK. To zahteva precejšnjo mobilizacijo članov, zaenkrat nam to uspeva. Nadalje je tu poglabljanje samoupravnega sistema. Prvo je to poglabljanje same organizacije, drugo je pa po vsebini, pa bodisi preko TOZD, predvsem pa medsebojni odnosi in ostalo. Tu smo dosegli določene rezultate. Imamo 4 TOZD in OSZD. Razvili smo svoj sistem od leta 1968, tako imenovani sistem delovnih enot, preko katerega vršimo del samoupravljanja, ki je prenešen na zbore proizvajalcev. Tu nastopajo določeni problemi, mogoče bolj ideološko političnega značaja, za katere se posebej angažira ZK, posebno sedaj, ko je pred nami razprava o samoupravnem sporazumu, statut železarne in TOZD. Materialna baza samoupravnega sistema — preko tega pa seveda dejansko v uresničevanje sistema samoupravljanja v duhu ustavnih dopolnil. Tretje področje so vprašanja gospodarskega značaja. Na tem področju imamo postavljen program in se srečujemo tako z nadaljnjo investicijsko izgradnjo in perspektivnim razvojem železar- V tem mesecu moramo revidirati in uskladiti vse pripombe, ki so bile dane na samoupravni sporazum; iz tega izhaja nova naloga, to so osnutki samoupravnih sporazumov, ki urejajo naša medsebojna razmerja do TOZD, med TOZD in OSS, statuti in ostali normativni akti, ki morajo temu slediti. Zavedati se moramo, da brez teh normativnih aktov ne moremo delati, zato ne smemo dovoliti, da bi z izdelavo istih čakali. To je ogromna naloga, je pa nujno potrebna. Temu neposredno še sledi konstituiranje vseh samoupravnih organov na novih organizacijskih osnovah. Zato naj danes Svet sprejme določene zaključke in sklepe. V preteklosti smo bili priče boljšemu ali slabšemu delovanju ali zastopanju v samoupravnih telesih, v prihodnje, ko prehajamo z odgovornostjo odločanja neposredno v TOZD, so kvalitetni premiki nujni in je zato temu vprašanju treba posvetiti večjo pozornost, kot smo to storili v preteklih volitvah v samoupravne organe. Že predsednik je razmišljal, kako bodo ti organi, ki slonijo na delegatskemu načelu, začeli dejansko uresničevati to načelo brez kakih potrošenih efektivnih delovnih ur. Drugo je vprašanje, kako bomo najhitreje izobrazili človeka za to funkcijo, to je vprašanje izobraževanja kadra, ki nastopa v družbenopolitičnih organizacijah, bilo to na samoupravni liniji, pa bodisi v delovni skupini, ki ji dajemo po naših pojmih samoupravno strukturo. K temu ,bi dodal še delavsko samoupravno kontrolo. Še eno vprašanje je pri tem, ki bi se ga hotel dotakniti, ki je kot takšno odgovorno, to je vprašanje kadrovanja in reševanja nalog kot člana ZK. Mi moramo biti enotni, če bomo uspeli razvijati medsebojno usklajene akcije, da ne bo vsakdo nekaj začel po svoji liniji, od osnovne organizacije ZK, sindikata, mladine, družbeno-političnih organizacij v podjetju, pa naprej v samoupravni strukturi, potem bomo uspeli. Člani ZK pa moramo vztrajati na reševanju zastavljenih nalog, pri čemer moramo odklanjati birokratske odnose ali miselnost posameznikov, ne samo v načelu, ampak tudi konkretno, ker se naslanjamo na novo oz. določilo statuta v novem okolju. To bi morala biti tudi naša skrb, disciplinirano izvrševanje nalog, potem bomo prav gotovo prihajali do boljših rezultatov ne samo aktivnejšega družbeno-političnega delovanja, ampak tudi dela rednih služb. Pred sprejetjem družbenega načrta za leto 1974 se bodo pojavili novi odnosi, vendar neke stihije ne smemo dopustiti, pa tudi ne neke samovolje ali neke trme, ki je pogojena z osebnimi ambicijami posameznikov ali družbeno-političnih organizacij kot celote. Krepiti vlogo ZK Ocena partijskih dnosov Če najprej pogledamo, kakšen vpliv ima ZK na kadrovsko politiko v našem podjetju, moramo priznati, da kakšnega posebnega direktnega vpliva nima. Seveda delavci člani ZK na odgovornih delovnih mestih pri izvajanju kadrovske politike delujejo v skladu z načeli ZK, vendar je to bolj njihova delovna dolžnost kot pa partijska obveznost. Da bi zagotovili direktnejši vpliv bi bilo potrebno, da bi osnovna organizacija v vsaki TOZD ali pa v oddelku predhodno razpravljala o vseh predlogih za napredovanja oziroma ostale kadrovske premike in to od delovodje navzgor do najbolj odgovornih delovnih mest. Omeniti je potrebno tudi izogibanje odgovornim funkcijam s strani članov ZK in to v političnih organizacijah kot tudi v društvih. To izogibanje je včasih povezano s preveliko obremenjenostjo nekaterih posameznikov in je do neke mere razumljivo in opravičljivo, v večini primerov pa takšno izogibanje ni opravičljivo in je tudi zelo neodgovorno. Po Titovem pismu in 29. seji se odnosi, aktivnost in vloga ZK niso bistveno spremenili, povečala pa se je disciplina (prihajanje na sestanke). Omeniti pa moramo še en problem, in sicer se opaža, da odnosi med člani ZK v veliki meri temeljijo na osnovi službenih položajev in izobrazbe posameznikov. Tako se tem grupacijam primerno nekateri posamezniki tudi obnašajo in se svojih položajev tudi močno zavedajo. Takšne stvari seveda otežujejo reševanje partijskih odnosov na osnovi tovariških in enakopravnih odnosov, kakršni bi naj bili. Vloga komunistov v organih u-pravljanja se je po pismu povečala, ker se komunisti močneje zavedajo svojih dolžnosti in odgovornosti nasproti organizaciji. Ugled organizacije ZK se po pismu v kolektivu ni bistveno spremenil, ker je bil na zadovoljivi višini že prej. Seveda se pri nas, kakor povsod drugod, pojavlja drobno kritizerstvo s strani nečlanov, včasih pa tudi članov samih. To so obrobne stvari, ki jih lahko s primernim delom in obnašanjem člani ZK eliminirajo. Sprejemanje novih članov v ZK ni potekalo povsem uspešno, vendar pri tem uspeha ne smemo meriti samo s številom novo sprejetih. Prizadevanje za pridobitev primernih ljudi, predvsem mlajših, je bilo kontinuirano in tudi sedaj je pripravljenih nekaj kandidatov za sprejem v ZK. Če postavljamo vprašanje, zakaj vstopajo ljudje v ZK oz. zakaj ne, naletimo na različne vzroke. Predvsem mlajši vstopajo nekako iz idealizma in pa ker računajo, da bodo lahko aktivno sodelovali pri oblikovanju politike in pri političnem delu. Pri tem se zavedajo, da bodo morali žrtvovati za takšno delo tudi svoj prosti čas. Ni več primerov, da bi se kdo hotel vključiti v ZK samo zaradi lastne ambicioznosti ali karierizma, ker ve, da bi bil kot tak slej ko prej spregledan. Kot eden glavnih vzrokov za nevstopanje v ZK pa so verski razlogi in nadalje vsi problemi, ki so s tem povezani oziroma iz tega izvirajo. Na žalost moramo ugotoviti, da je ta razlog sedaj močnejši, kot je bil pred leti. Drugi razlog za nezainteresiranost pa je bojazen pred angažiranjem s stalnim dodatnim delom pred normami, katerih bi se kot člani ZK morali pridržavati. Vršilec sprejema novih članov v ZK naj bo oddelek, ki izvrši vse predpriprave, poučevanje itd. Sam akt sprejema pa naj bi bil slovesen, najbolje pred celotnim članstvom ob letni konferenci. Ocena samoupravljanja in vloga organov upravljanja v Železarni Štore Področje samoupravljanja je zelo široko, saj gre pri obravnavi tega vprašanja za vrsto pomembnih in tudi zgodovinskih ciljev. Gre v bistvu za to, da se ne zmanjšuje odtujenost delavca od rezultatov njegovega dela, od družbe, od samega sebe, gre za ukinitev izkoriščanja in uveljavljanje dela kot osnovnega načela družbenega in materialnega položaja človeka. Doseči moramo, da bodo odločitve sprejete resnično demokratično in da bodo skupne zadeve reševali resnično tisti, ki jih lete zadevajo. Pri obravnavanju tega vprašanja gre dejansko za vrsto pomembnih področji, kot na primer: odnose, razvitost in delovanje samouprave. Prav zaradi tega je nujno, da današnja volilna konferenca Zveze komunistov Železarne Štore poda oceno v zvezi z dosedanjim delom samoupravnih organov ter opozori na morebitne negativne pojave,, ki so se na samoupravnem področju pojavljali. Če analiziramo delo samoupravnih organov v podjetju lahko u-gotovimo, da je le-to v zadnjih letih napredovalo in da so v tem pogledu bili doseženi določeni Lispeln. Z obstoječimi in trenutno veljavnimi splošnimi akti oziroma statutom so opredeljene pravice in dolžnosti posameznih samoupravnih organov od delavskega sveta tovarne do posameznih kolektivno-izvršilnih organov in komisij pri delavskem svetu tovarne,, svetov enot in delovnih skupin. Sedanja shema organizacije u-pravljanja je praktično nastala skladno z dosedanjimi ustavnimi dopolnili in nujnostjo po večji neposrednosti v samoupravljanju. Skica sedanje samoupravne organizacije v podjetju je naslednja: na nivoju podjetja se poleg delavskega sveta tovarne še trije kolektivno-izvršilni organi, eden individualno-izvršilni organ. Podjetje je razdeljeno na 6 delovnih enot, od katerih sta 2 s samostojnim žiro računom in v pogodbenem odnosu s podjetjem. Vsaka enota ima svoj svet enote. V okviru delovne enote delujejo delovne skupine, ki predstavljajo tisto temeljno enoto, v kateri delavec opravlja svoje delovne dolžnosti in neposredno uresničuje nekatere samoupravne pravice. Po obstoječih podatkih, s katerimi razpolagamo je le-teh v podjetju 105. Glede slednjih pa moramo ugotoviti, da dejansko predstavlja delovna skupina le temeljno obliko konsultacije delavcev po vseh vprašanjih gospodarjenja in medsebojnih odnosov v enoti in podjetju kot celoti. Gre pri tem le za obravnavanje obstoječe proizvodne problematike, oblikovanje stališč in predlogov za delo v obratu, delovne discipline in podobno, nikakor pa ne za neke samoupravne odločitve v okviru delovne skupine. Že dejstvo, da delovno skupino vodi vodja, ki ga določi obratovodja sporazumno s svetom delovne enote, v strokovnih službah pa sektorski direktorji govori, da v zvezi z delovanjem delovnih skupin torej nikakor ne moremo govoriti o neposrednih samoupravnih odločanjih v okviru delovne skupine. Vodja delovne skupine ima navidezno sicer lastnosti samoupravnega organa, ki pa ni neposredno voljen od delavcev delovne skupine. Delovna skupina se sestaja po potrebi in predstavlja le obliko, v kateri posameznik združuje delo in u-pravljanje. Kljub temu pa je že dosedanja praksa pokazala, da se o vseh važnejših zadevah razpravlja predhodno na sestankih delovnih skupin, preden se o njih dokončno odloči na delavskem svetu tovarne. Brez dvoma bo potrebno z u-stanovitvijo temeljnih organizacij združenega dela — v Železarni Štore smo se na zborih delovnih ljudi opredelili trenutno za 2 — opredeliti vlogo delovnih skupin ter jim hkrati dati določene pravice v zvezi samoupravnih odločitev. Tudi družbenopolitične organizacije bodo morale posvetiti delovanju delovnih skupin več pozornosti, predvsem na področje vsebine dela, kakor tudi vlogi in pomenu le-teh v našem samoupravnem sistemu. Skladno s sprejetim programom dela je delavski svet na 22. zasedanju meseca junija t. 1. obravnaval delo samoupravnih organov v preteklem poslovnem letu 1972. Poročila so bila zelo konkretna in nakazala tudi nekaj kritičnih pripomb na delo posameznih članov samoupravnih organov zaradi njihove nezainteresiranosti in neaktivnosti, saj _ so primeri, da je udeležba na sejah komajda sklepčna. Tudi glede sodelovanja predstavnikov strokovnih služb na sejah samoupravnih organov ali svetih enot so bile pripombe, saj bi morali le-ti posredovati obrazložitve k posameznim predloženim .predlogom. Nadalje se ugotavlja, da ne obstoja pravi pregled nad sklepi dolgoročnega načrtovanja, kar ima za posledico, da se na realizacijo rado pozabi. Tudi roki, sprejeti v zvezi s posameznimi sklepi so bili večkrat prekoračeni in jih zadolžene strokovne službe niso do roka realizirale, kar je seveda povzročilo v kolektivu negodovanje (primer: reor-(Nadaljevanje na 9. strani) SKLEPI SVETA ZK ŽELEZARNE ŠTORE SPREJETI NA I. SEJI DNE 10. 11. 1973 1. Komisija, ki je imenovana za uveljavljanje ustavnih dopolnil se mora držati začrtanega programa. Posebej mora zagotoviti naslednje: a) zagotoviti dokončno formulacijo samoupravnega sporazuma, usklajeno z vsemi pripombami in dopolnitvami. Rok: do 20. 11. 1973 b) delitev sredstev mora biti opredeljena in dokončno razjasnjena v razpravi z družbenopolitičnimi organizacijami, v samoupravnih organih, TOZD in OSS. Zadolžen: finančni direktor in sekretarji OOZK c) podpis samoupravnega sporazuma se izvrši 26. 11. 1973. Zadolžen: predsednik komisije in neposredno člani ZK komisije. 2. Takoj pregledati izvajanje akcijskega programa, ki je bil sprejet na DST. Odgovorni: direktorji TOZD in sekretarji OOZK Rok izvršitve: 17. 11. 1973. 3. Priprave in izdelava družbenega načrta za leto 1974 mora vsebovati akcijski program za leto 1974 ločeno po TOZD ter le-te uskladiti med TOZD. Odgovorni: direktorji TOZD, strokovne službe in sekretarji OOZK Rok: 30. 12. 1973. 4. Priprave za izvedbo volitev v nove organe upravljanja v skladu z začrtano politiko kadrovanja. Odgovorni: predsednik sindikata železarne in sekretarji OOZK Rok: 10. 12. 1973. 5. Pravilnik delavske kontrole mora biti sprejet od 26. 11. 1973. Zadolžen: predsednik sindikata železarne in sekretarji OOZK. 6. Volitve organov delavske kontrole v TOZD in na nivoju podjetja se morajo izvršiti istočasno z organi upravljanja. Zadolžen: predsednik sindikata železarne in sekretarji OOZK Rok: 25. 12. 1973. 7. Najodgovornejši komunisti v našem podjetju in sekretarji OOZK morajo zagotoviti, da bodo splošni akti podjetja dani komisiji za pregled splošnih aktov pri SOb Celje. Isti morajo zagotoviti, da bodo pripombe komisije za pregled splošnih aktov pri SOb Celje na uresničitev ustavnih dopolnil v podjetju odgovorno interpretirali, jih obravnavali na pristojnih organih ter upoštevali. Zadolženi: gl. direktor in sekretarji OOZK. : t ♦ ♦ ♦ % ♦ ♦ i ♦ ❖ ❖ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ❖ ❖ i x % X % ♦ o ♦ ♦ v <> ♦ ❖ KREPITI VLOGO ZK (Nadaljevanje z 8. strani) ganizacija posameznih sektorjev in strokovnih služb). Kadrovsko-socialni odbor v svojem poročilu ugotavlja, da je ta odbor obravnaval in sklepal o dveh zadevah, za katere že po določbi statuta ni bil pristojen ter v zvezi s tem predlaga, da se v prihodnje s strani tajništva organov upravljanja predhodno preveri pristojnost in zakonitost o odločanju v posamezni zadevi. Ugotovitev sveta enote vzdrževalnih obratov je povsem točna, ko ugotavlja, da imajo sveti enot že po določbi statuta izredno majhne pristojnosti, saj skoraj v nobeni zadevi ne morejo odločati samóstojno, dajejo lahko v večini primerov le svoje mnenje k posameznim predlogom. V nekaterih primerih rešujejo problematiko posamezni vodilni delavci mimo samoupravnih organov, čeprav, bi se le-ti lahko reševali preko odločitev samoupravnega organa. Bili so celo primeri, da svet enote ni dobil odgovora na postavljeno vprašanje v zvezi z investicijami v vzdrževanju. Zanimivo je, da po določbi 70. člena statuta, ki govori o pristojnosti svetov enot le v dveh primerih lahko svet enote odloča popolnoma samostojno, in to o prekinitvi delovnega razmerja proti volji delavca zaradi ukinitve delovnega mesta oziroma zaradi trajnejšega obsega proizvodnje za skupine do 30 delavcev in glede koriščenja dela a-mortizacije, s katerim enota samostojno razpolaga na osnovi letnega gospodarskega načrta in določil pravilnika o delitvi dohodka. Slednja določba cit. člena o-staja zaradi objektivnih, morda celo zaradi subjektivnih razlogov nerealizirana. Več ali manj približno enake u-gotovitve so bile podane tudi v poročilih samoupravnih organov. Z ozirom na navedene ugotovitve menimo, da je potrebno najmanj enkrat letno obravnavati delo samoupravnih organov, s posebnim poudarkom na obravnavo samoupravnih odnosov v delovni organizaciji, vse v cilju nadaljnjega utrjevanja in učinkovitejšega samoupravljanja. Doseči bo treba in zaostriti vprašanje odgovornosti za predloge in sklepe, ki jih sprejmejo samoupravni organi na podlagi predloga posameznih strokovnih služb. Individualni izvršilni organ mora biti odgovoren za strokovno pravilnost in utemeljenost kot tudi zakonsko skladnost za vse predložene predloge in seveda tudi za predloženo vsebino sklepov. V zvezi z obravnavanjem materije s področja samouprave bo treba doseči, da ustrezni samoupravni organ obravnava vso tisto materijo in tista vprašanja, ki spadajo pod njegovo pristojnost, tako da ne bo v prihodnje prihajalo do nesporazumov zaradi nedosledne delitve dela in pristojnosti med posameznimi samoupravnimi organi. Opaža se še vedno premajhen vpliv neposrednih proizvajalcev na celoten sistem upravljanja znotraj delovne organizacije, še vedno je čutiti pomanjkljivosti samoupravljanja na področju krepitve odgovornosti, preprečevanja samovolje, zlasti pa je čutiti Odsotnost neposrednega vpliva samoupravne faze na vseh ravneh odločanja. Vprašanje informiranja članov delovne skupnosti predstavlja eno izmed bistvenih nalog, ki nam jih nalaga samoupravljanje, izhajajoč iz pravice samouprav-Ijalca v združenem delu, da je bolj seznanjen z rezultati svojega in skupnega dela. Zaradi tega je treba tudi v prihodnje izvajati prenos informacij v kolektiv in delovne skupine preko tovarniškega glasila »Informator«, oziroma glasila »Štorski železar«. Doslednost pri izvrševanju sprejetih sklepov predstavlja eno izmed važnih vprašanj za nemoteno delo samoupravnih organov. Zaradi tega bo potrebno pri tajništvu organov upravljanja voditi evidenco vseh dolgoročnejših sklepov ter skrbeti, da se ti sklepi v določenem roku tudi izvršijo. Analiza delovanja delovnih skupin je pokazala, da jim je v prihodnosti treba dati večje pristojnosti. V cilju poživitve delovanja delovnih skupin bo potrebno: — proučiti sestav le-teh, pri čemer se je treba izogibati formalnega obstoja delovne skupine; — poskrbeti oziroma urediti komuniciranje med delovnimi skupinami in samoupravnimi organi na eni strani ter v zvezi s tem doseči boljše povezovanje dela delovnih skupin preko tajništva organov upravljanja; _— doseči bo treba, da se delovnim skupinam omogoči seznanjanje z vsemi sklepi samoupravnih organov, da se na njihova postavljena vprašanja daje odgovore in da se vse njihove predloge posreduje pristojnim samoupravnim organom v reševanje; — povečati je treba vpliv druž-beno-političnih organizacij na vsebinsko delo delovnih skupin in jih seznanjati s stališči in sklepi organizacij; — poskrbeti je treba, da se posveti večja pozornost vprašanju nadaljnjega izobraževanja vodij delovnih skupin. V zvezi z delovanjem delovnih skupin namreč ne smemo prezreti dejstva, da bodo le-te v novih temeljnih organizacijah zdru-' ženega dela imele še večje pristojnosti, saj bodo preko delovnih skupin potekale vse samoupravne akcije. ■ Ob koncu želimo v zvezi s področjem samoupravljanja in vlogo organov upravljanja v podjetju ponovno poudariti, da so v tem delu poročila nakazani le tisti problemi, ki so skupni in veljajo pravzaprav za vse samoupravne organe, ki delujejo v podjetju. V poročilu smo zajeli tako pozitivne kot tudi negativne pojave pri delu na samoupravnem področju z željo, da o njih spregovori tudi naša konferenca ter v zvezi z istimi sprejme ustrezne zaključke za nadaljnje delo. OCENA REALIZACIJE USTAVNIH DOPOLNIL Za obdobje pričetka uresničevanja ustavnih amandmajev v začetku lanskega leta 1972 do 1. oktobra 1973. Ustavna dopolnila določajo, da se morajo v delovnih organizacijah ustanoviti temeljne organizacije združenega dela. To so osnovne celice gospodarske dejavnosti, organizirane na samoupravni podlagi in so tehnološko zaokrožene^enote, ki dosegajo dohodek s prodajo svojih izdelkov ali uslug. V njih se delavci in delovni jludje prostovoljno združujejo na podlagi skupnih delovnih faz in interesov ter tako skupno ustvarjajo izdelke, usluge in s tem dohodek. Pri tem je osnovno, da TOZD ustvarja in ugotavlja celotni dohodek ih razpolaga s celotno presežno vrednostjo skladno s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori. Pokriva svoje obveznosti ter skrbi za enostavno in razširjeno reprodukcijo. Temeljna organizacija se združuje preko delegatov v višje oblike gospodarske integracije in tudi v družbene službe, kjer se programira družbena potrošnja, to je občina, krajevna skupnost itd. (druga faza ustavnih sprememb in nova ustava). Politična akcija za uresničevanje ustavnih dopolnil, to je ustanavljanja TOZD, je bila dobro zastavljena že z odlokom DSP z dne 25. 7. 1972, ki je postavil 20-člansko komisijo, ki naj pripravi program in predloge za ustanovitev TOZD. Komisija je bila sestavljena iz strokovnih vodij, sekretarjev, šefov obeh sklopov 114. in 117. panoge, sekretarja ZK, predsednikov sindikata in mladine, CDS in poslovnega odbora. Na čelo te komisije je bil imenovan direktor. Za pripravo programa in predlogov o ustanovitvi pa je bil imenovan ing. Viktor Opaka. — Komisija je po nekaj sejah prišla do zaključka, da še niso dani vsi pogoji za delovanje temeljnih organizacij in da je treba te pogoje izpolniti pred izdelavo samoupravnega sporazuma. To ugotovitev in sklep je komisija sprejela 28. 9. 1972, Istočasno je bil sprejet program za uveljavljanje ustavnih dopolnil. — Do 16. 12. 1972 je komisija izdelala konkreten predlog za ustanovitev dveh temeljnih organizacij združenega dela in ene organizacije skupnih služb. — 20. 12. 1972 je bil predlog obravnavan skupno z vodstvom družbeno-političnih organizacij in sprejet sklep, da se vršijo po predlogu nadaljnje priprave. — Prva informacija o pripravah za ustanavljanje TOZD izide v glasilu »Štorski železar« (januarska številka). Do te faze je potekala organiziranost na nivoju strokovnih služb. Komisija je torej rešila usklajevalni postopek stališč in sklenila predlagati v razpravo gornji predlog. Organizirano razpravo po pripravljenem predlogu je imela OZK in to v vseh oddelkih. Ta razprava je bila v času od 5.—9. februarja. Udeležba je bila zadovoljiva razen v oddelku skupnih služb I. Politična stališča in ocene ter pripombe, ki jih je članstvo ZK dalo na predlog, so v kratkem naslednja: 1. Člani ZK so podprli predlog za ustanovitev dveh TOZD in ene OSS ter predlagajo, da se v kolektivu obravnava s celotnim gradivom, kot je bil posredovan v našem glasilu »Štorski železar« v mesecu januarju. 2. Organizacijska opredelitev skupnih služb ni bila v celoti v j predlogu jasno nakazana, zato je treba določiti status, pristojnosti, odgovornosti v odnosu do TOZD I in TOZD II in tudi medsebojne odnose. Opredeliti poslovni proces. 3. Kadrovsko politiko je treba voditi tako, da se ne povečuje število zaposlenih ob ustanavljanju TOZD. Povečevanje zaposlo- vanja mora biti vezano na program razvoja podjetja in rezultata dela ter v skladu z načelom stalne rasti produktivnosti. 4. Pogoji za uveljavljanje dopolnil, opredeljeni kot tehnični, ekonomski, organizacijski se morajo takoj pričeti razreševati, da se bodo TOZD ne le formalno politično, temveč tudi gospodarsko oblikovale tako, da bo delavec resnično lahko uveljavil pravice, ki mu jih ustavna dopolnila dajejo. 5. Pri uveljavljanju ustavnih dopolnil moramo vsi člani kolektiva vedeti, da z enakimi pravicami in dolžnostmi ustvarjamo nove odnose ne glede na opredelitev po organizaciji. To naj bo temeljno načelo pri sestavi samoupravnega sporazuma. 6. Vloga vodilnih delavcev se v novih pogojih bistveno menja. Treba je dati večji poudarek na uspešnost izvajanja nalog v okviru pristojnosti in odgovornosti. Za vodstveni in vodilni kader, zlasti člane ZK, bodo novi pogoji prava izkušnja. 7. Samoupravni sporazum in organiziranost služb in TOZD naj bo izvedena na taki osnovi, da bodo v prihodnje delovni ljudje imeli možnost v perspektivi ustanoviti nove temeljne organizacije, ne da bi pri tem bila prizadeta druga temeljna organizacija. 8. Organizacijska opredelitev organov samoupravljanja na nivoju TOZD in skupnih služb naj bo usklajena z organizacijo kombinata slovenskih železarn. 9. Pripojitev posameznih služb v TOZD naj bo v vseh primerih in ozirih temeljito pripravljena. 10. Člani ZK so še razpravljali o: žiro računih, statusu pravne osebe, delitvi med TOZD in OSS, kontroli in združevanju sredstev, vlogi asistentov in vodij, obračun proizvodnje in stroškov storitev, položaju gostinske in stanovanjske enote, razvojni dejavnosti, pokrivanju izgub itd. Podprt je bil predlog in zahteva: — da se politična akcija vodi pó programu; — da morajo vsi komunisti aktivno sodelovati; — da se zagotovi teamsko delo v strokovnih službah pri. ustvarjanju pogojev; — da se prepreči vsak poskus vsiljenja te politične akcije, ki naj pripelje do hitrejšega razvoja ustvarjalnih sil, večje produktivnosti dela in s tern splošnega standarda delovnega človeka. Sklepi o ustanovitvi TOZD in OSS so bili organizirani kot sledi: 9. 4. 1973 — valjarna II, jeklo-vlek in kalibrirnica — vsi prisotni glasovali za sklep, to je 65,05 % zaposlenih; 10. 4. 1973 — strokovne službe. Vsi prisotni glasovali za sklep, to je 59,2% od vseh zaposlenih v teh enotah; 10. 4. 1973 — livarna II, mehanska obdelava. Za sklep glasovali vsi prisotni, to je 55,18 % od zaposlenih v enotah; 11. 4. 1973 — livarna I in modelna. Za sklep so glasovali vsi, to je 61,25% zaposlenih; 11. 4. 1973 — valjarna I, jeklarna I, plavž, šamotna, kalibrirnica I. Vsi prisotni glasovali za sklep, to je 72,2% od vseh zaposlenih; 11. 4. 1973 — promet, mehanična II, elektrodelavnica II, energetika II in priprava vzdrževanja. Vsi prisotni so glasovali za sklep, to je 53,07 % vseh zaposlenih; (Nadaljevanje na 10. strani) Stanovanjsko gospodarstvo v novih V naši delovni organizaciji smo vsa leta po vojni posvečali posebno skrb reševanju stanovanjskega problema, saj je železarna po letu 1947 zgradila ali kupila 430 stanovanj za svoje delavce in ima danes skupno s starim stanovanjskim fondom 593 stanovanj. K tem ugotovitvam pa lahko dodamo še pomoč individualnim graditeljem v obliki kreditov, ki jih tudi ni bilo malo in ob upoštevanju, da v mnogih stanovanjih stanujeta po dva ali celo trije člani družine, ki so zaposleni v našem kolektivu, lahko ugotovimo, da dobra tretjina zaposlenih koristi tovarniška stanovanja. Iz predhodnih podatkov je razvidno, da je kljub številnim finančnim težavam železarna posvečala zares mnogo za reševanje stanovanjskih problemov. Jasno je, da se zaradi močne fluktuacije delovne sile in zaradi nenehnega povečevanja proizvodnje število zaposlenih iz dneva v dan povečuje in s tem tudi stanovanjski problemi ne prenehajo, prav tako bo skrb za nadaljnjo stanovanjsko izgradnjo še vedno prisotna v delovni organizaciji. I. Delavski svet je v letu 1970 obravnaval in sprejel tudi perspektivni razvoj podjetja v okviru Združenega podjetja Slovenske železarne, katerega sestavni del je tudi razvoj družbenega standarda. V tem programu je bilo sprejeto, da se vsako drugo leto zgradi večji stanovanjski blok (48 stanovanp torej do konca leta 1975 tri stolpnice. Do sedaj sta bili zgrajeni dve stolpnici, to je 96 stanovanj, tretja pa je v pripravi za gradnjo in bo končana marca 1975, in sicer je to 108-stanovanjski blok, torej bo plan izgradnje stanovanj prekoračen. Poleg tega je podjetje dodelilo od leta 1970 do vključno leta 1973 skupno 2,280.000 din individualnih kreditov. Pri tem je potrebno poudariti, da smo se držali priporočil republiških izvršnih organov v tem, da so se celotna sredstva, namenjena za stanovanjsko izgradnjo delila v razmerju 1:3 v korist družbenega stanovanjskega fonda. V pravilniku o dodeljevanju kreditov je tudi določeno, da se dodeljujejo individualni krediti samo na področju Štor, Celja in Šentjurja, razen v izjemnih primerih, kjer je bilo potrebno nujno reševati stanovanjski problem naših delavcev izven tega območja, od koder se vozijo z avtobusi na delo v podjetje. V letošnjem in prihodnjem letu je v planu pripraviti individualno gradnjo v Kompolah nad Štorami in delno tudi v Šentjurju. II. Nedavno so bila sprejeta v okviru dopolnil republiške ustave tudi posebna dopolnila, ki na nov način opredeljujejo skrb za stanovanja, k čemur bi želeli dati nekatere pripombe, čeprav v nekaterih občinskih priporočilih še ni vse popolnoma jasno, kako se bo izvajala stanovanjska politika. Na osnovi osnutka zakona in na osnovi XXXIII. ustavnega dopolnila je skupščina občine Celje z odlokom izdala sklep o ustanovitvi »samoupravne stanovanjske skupnosti« v občini Celje. Samoupravna stanovanjska skupnost bi naj prevzela celotno skrb pri reševanju stanovanjskega primanjkljaja, tj. skrb za razširjeno reprodukcijo, nadalje skrb za gradnjo najemniških stanovanj za določene kategorije občanov z nižjimi dohodki, skrb za reševanje stanovanjskih težav članov ZB, upokojencev in mladih družin. Prav tako ostane še potreba po delni nadomestitvi stanarin delavcem z nižjimi dohodki. Ta skupnost pa bi naj prevzela tudi skrb okrog gospodarjenja z obstoječim stanovanjskim fondom v celoti, ob tem pa tudi skrb za enostavno reprodukcijo, vzdrževanje, itd. V okviru takšne samoupravne stanovanjske skupnosti naj bi v prihodnje delovale (v Celju) tri posebne enote kot pravne osebe, ki bi pokrivale celotno dejavnost te interesne skupnosti. Takšne enote so predvidene kot sledi : a) samoupravna enota za graditev stanovanj; b) samoupravna enota za gospodarjenje s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini; c) samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (solidarnostni sklad). Znano je, da bo v prihodnje potrebno za stanovanjsko graditev nameniti še znatno večja sredstva in okrepiti organiziran vpliv družbe na stanovanjsko gospodarstvo. Stanarina naj bi bila v bodoče osnovni dohodek stanovanjskega gospodarstva in dovolj visoka, da bo omogočila enostavno reprodukcijo stanovanj. Za razširjeno reprodukcijo pa naj bi še v prihodnje financirali s posebnimi prispevki od vseh zaposlenih (6 % prispevek). Višina tega prispevka je bila določena s samoupravnim sporazumom, z družbenim dogovorom pa naj bi določili pogoje za pridobivanje kreditov za stanovanjsko izgradnjo. Trenutno morajo v občini Celje vse delovne organizacije izdvajati 6 % od osebnih dohodkov, od tega morajo odvajati solidarnostnemu skladu 30 %, Podpisniki sporazuma o združevanju sredstev pa še nadaljnjih 40 %, to je skupno 70 odstotkov od 6-odstotnega prispevka. . Iz tega izhaja, da bodo delovne organizacije razpolagale le še s 30 % sredstev, ki jih bodo namenjale verjetno za kredite članom za individualno gradnjo. Tako izgleda stanovanjska situacija v sedanjem času, ko se novosti šele uvajajo in s stanovanjskim fondom gospodarijo »stanovanjska podjetja« in »enote« pri delovnih organizacijah. Resolucija o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva široko odpira vrata najširšim iniciativam delovnih ljudi glede reševanja odprtih vprašanj v stanovanjskem gospodarstvu. Vedno še nalaga poglavitno skrb delovnim organizacijam, da v čim večji možni meri rešujejo stanovanjske potrebe. III. Mnoge delovne organizacije, med katere spada tudi naša, so že doslej uspešno reševale stanovanjske potrebe za vse kategorije zaposlenih. V želji za najbolj racionalno obliko združevanja lastnega stanovanjskega sklada smo ustanovili stanovanjsko enoto, ki je v danih možnostih uspešno gospodarila ter skupno s sredstvi podjetja skrbela za razširjeno re- produkcijo. Stanovanjski sklad se je iz leta v leto večal, podjetje je imelo ne samo vso razpolagalno pravico, temveč tudi nadzor nad vzdrževanjem hiš. Pri tem se postavljajo naslednja vprašanja: 1. ali bo v prihodnje delovna organizacija pridobila več ali vsaj toliko stanovanj kot doslej; 2. prav tako se postavlja vprašanje nadaljnjega obstoja stanovanjskih enot, ker niso upoštevane v novih načelih razvoja na področju stanovanjskega gospodarstva ; 3. vprašljivo je tudi, kako je z oplemenitvijo sredstev pri stanovanjski gradnji (naše podjetje je izključno na ta način gradilo stanovanja) ; 4. postavlja se vprašanje, ali ni višina (30 %) solidarnostnega sklada previsoka. To so samo nekatera vprašanja, ki jih hočemo prikazati, ker še do sedaj nismo dobili na to nobenih konkretnih odgovorov, tako da se resno postavlja vprašanje priključitve k samoupravni stanovanjski skupnosti občine Celje. Verjetno bo potrebno neko prehodno obdobje za postopno realizacijo vseh načel resolucije. Delovnim organizacijam bo potrebno (vsaj večjim) zagotoviti, da bodo z združevanjem sredstev pridobile več stanovanj, kvalitetnih in v določenem roku ter da bodo bolj uspešno reševale stanovanjski primanjkljaj. Za našo delovno organizacijo pomeni nova oblika reševanja stanovanjskih potreb razdroblje- (Nadaljevanje z 9. strani) 12. 4. 1973 — mehanična I, elek-trodelavnica I, energetika I, merilna služba dn avtooddelek. Za sklep je glasovalo 57,56 % vseh zaposlenih. Vse to so doslej opravljene akcije na področju uresničevanja ustavnih dopolnil. Vidimo, da so se kolektiv, strokovne službe in družbeno-politične organizacije do faze sprejemanja ustanovnega akta TOZD I, TOZD II in OSS močno angažirale pri nalogi. Posebno ZK je pristopila k organizirani razpravi po vseh majhnih oddelkih in je pristopila predvsem k smernicam za dovršitev te naloge s svojimi predlogi Jn stališči. Po sprejetju sklepa o ustanovitvi dveh TOZD in OSS bi se moralo pristopiti k uresničevanju in doseganju pogojev za delovanje v novih pogojih ustavnih sprememb. Predvsem organizacijski pogoji in ekonomski pogoji so zadeve prizadevne angažiranosti služb in ti niso vezani na daljše roke kot so to nekateri tehnični pogoji. Lahko ugotovimo, da smo na teh področjih v znatnem zaostanku. Brez organizacijskih rokov namreč ni možno izdelati samoupravnega sporazuma, brez tega pa ni delovanja TOZD. Ker torej na teh delih kasnimo, kasnimo tudi na izdelavi sporazuma in to po programu že kar štiri mesece. Ne smemo si namreč dovoliti, da bi postopek razprav, kot je po programu predviden, lahko opustili ali skrajšali na minimum. Zavedati se moramo, da je samoupravni sporazum osnovnega pomena slehernega zaposlenega in pogojih nost sredstev (30 % solidarnostni sklad, 40 % združevanje, podjetju ostane samo 30 % od skupnih 6 % stanovanjskega sklada). Mi menimo, da je to drobljenje sredstev, ki onemogoča smotrnejšo politiko izgradnje stanovanjskega fonda predvsem zaradi tega, ker smo vezani na izgradnjo stanovanj ne samo v celjski, ampak tudi v šentjurski občini, zato tudi imamo resen pomislek. Pripomba glede visokega odstotka solidarnostnega sklada pa je predvsem v tem, da je ta odstotek previsok, ker pri vsem tem ne moremo reševati enotne politike dodeljevanja stanovanj, ker ne vemo, kdaj bo stanovanjski fond v solidarnostnem skladu zgrajen. Zato moramo popolnoma na novo sestaviti prioritetno listo in vrsto, drugih najbolj akutnih problemov se bo po tem pojavljalo, saj je znano, da je reševanje stanovanjskih problemov izredno težko. Mi smo glede načina reševanja solidarnostnega sklada dali predlog, vendar ni bil osvojen, čeprav menimo, da bi bilo potrebno naš predlog upoštevati in ga temeljito proučiti, ker menimo, da je pozitiven in za naše razmere najbolj rešljiv. Jasno pa je, da ti navedeni pogledi za našo delovno organizacijo ne pomenijo, da ne sprejemamo nove oblike bodočega gospodarjenja, želimo le zagotovilo, da bo boljše in lažje reševala prepotrebna stanovanja za svoje delavce kot osnovne nosilce vsega gospodarstva. sprejemanje takega akta ne more iti »po hitrem postopku«, saj je odnos novih odnosov vseh zaposlenih. Organizacija ZK je jasno povedala, da se mora zagotoviti skupinsko delo v strokovnih službah pri ustvarjanju pogojev (predvsem organizacijskih). Skupine bi morale neprekinjeno delati in sleherna služba bi morala pripraviti vsaj program bodočega delovanja in poslovanja. Tak način dela bi lahko znatno olajšal delo zadolžene centralne komisije oziroma odgovorne osebe za pripravo sporazuma. Kolikor nam je znano, je tak postopek kmalu po sprejetju ustavnega akta TOZD in OSS bil zamišljen. V praksi pa se je pokazala pasivnost služb in oddelkov, ter v tem pogledu ni bilo več akcij in nalog po upravni liniji. Namesto da bi strokovne naloge in aktivizacija strokovnega dela, ki ga zahtevajo pogoji, bile razbremenjene na več sodelavcev, je celotno delo, ki seveda ni majhno in nekom-plicirano, ostalo na ozkem krogu vodilnih delavcev. Pri tem pa je ogromna večina strokovnih sodelavcev in komunistov v strokovnih službah ostala pasivna. Ker nas čas prehiteva, saj moramo z novim poslovnim letom biti amandmajsko organizirani, bo obdobje zadnjih treh mesecev zahtevalo maksimalno angažiranost vseh članov ZK, kar je iz programa ustanavljanja TOZD razvidno. Nadoknaditi bomo morali zamujene čase razprav samoupravnega sporazuma, z intenzivnejšim delom konsolidirati vodstvene samoupravne in politične organe v TOZD in OSS, za kar imamo res zelo malo časa. KREPITI VLOGO ZK DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV SKLEPI 13. seje delavskega sveta Združenega podjetja slovenske železarne, ki je bila 10. oktobra 1973 v prostorih direkcije v Ljubljani. 1. Delavski svet je sprejel poročilo generalnega direktorja o izvrševanju sklepov 12. seje na znanje, s pripombo, da so skupne službe združenega podjetja dolžne sklep 3. 6. v prihodnje realizirati v sodelovanju z železarnami tako, da se izdela skupen program. 1.1. Javna razprava o samoupravnem sporazumu o združevanju OZD v Slovenskih železarnah Ljubljana, se smatra kot razprava o priključitvi predelovalcev žice v združeno podjetje. 2. Delavski svet je sprejel in potrdil poročilo predsednika poslovnega odbora o delu odbora med obema sejama delavskega sveta. 3. Delavski svet združenega podjetja je obravnaval poročilo o 9-mesecni proizvodnji Združenega podjetja slovenske železarne in razpravljal o energetski krizi, ter v zvezi s tem sklenil: 3.1. Delavski svet je sprejel poročilo o proizvodnji v prvih 9 mesecih brez pripomb. 3.2. Delavski svet je sprejel informacijo o energetski krizi in zahteva, da se štednja in racionalna poraba električne energije, ki je bila že začeta v posameznih železarnah, tudi v prihodnje nadaljuje. Skupne službe in poslovni odbor pa sta dolžna to nenehno spremljati. 3.3. Delavski svet je sprejel vsebino pisma, ki ga bo v imenu delavskega sveta posredoval generalni direktor ZPSŽ odgovornim ustanovam republike. To pismo je sestavni del sklepov te seje delavskega sveta, zato naj se članom delavskega sveta dostavi hkrati s sklepi. 4. Delavski svet ZPSŽ je sprejel informacijo o samoupravnem sporazumu o združevanju organizacij združenega dela v Slovenske železarne Ljubljana na znanje. 4.1. Delavski svet podpira predloge družbeno-političnih organizacij ZPSŽ v zvezi s samoupravnim sporazumom in se strinja tudi z dopolnitvami členov 65 in 50, ki ju predlaga razširjen direktorij ZPSŽ s predelovalci žice. 5. Delavski svet daje načelno soglasje za soudeležbo Interne banke pri financiranju osnovnih sredstev Železarne Štore v višini 20 milijonov din in pri financiranju obratnih sredstev v višini 33 milijonov din, s tem da se kredit za obratna sredstva plasira pod najugodnejšimi možnimi pogoji. 5.1. Strokovne službe ZP so dolžne v roku 10 dni pripraviti predlog pogodbe med ZP in Železarno Štore, s katero se bodo urejale medsebojne obveznosti, ki so vezane na naložbe iz prejšnje točke. S pogodbo je potrebno zagotoviti med drugim tudi take medsebojne vezi, ki bodo materialno krepile integracijo slovenskih železarn. 5.2. Predlog pogodbe iz prejšnje točke naj se posreduje v obravnavo vsem trem železarnam. Pogodbo je treba dopolniti do take mere, da bo zadostila interesom vseh železarn in ko bo tovrstno soglasje doseženo, bo o njej za ZP dokončno odločal njegov de- lavski svet. Delavski svet ZP bo o pogodbi odločal do 15. 11. 1973. 6. V zvezi s poslovanjem Interne banke je delavski svet sklenil: 6.1. Združeno podjetje slovenske železarne najema pri Ljubljanski banki — Ljubljana dva dolgoročna kredita za obratna sredstva in sicer: a) kredit 2,923.000 din za dobo 25 let, ob 4 % obrestni meri in ob zapadlosti prvega obroka 15. januarja 1978; b) kredit 21,750.000 din za dobo 10 let, ob 9 % obrestni meri in ob zapadlosti prvega obroka 15. januarja 1975. 6.2. Oba v prvi točki navedena kredita bo Združeno podjetje uporabljalo za financiranje poslovnih aktivnosti, ki jih slovenske železarne združeno opravljajo. 6.3. Obrestna mera Interne banke se za njene aktivne kredite od 1. 7. 1973 dalje zniža na 12 % letno. 6.4. Korigira se letni gospodarski načrt Interne banke v pogledu celotnega dohodka in njegove delitve in sicer v tem smislu, da se znižajo dohodki banke za del, ki ga povzroči znižana obrestna mera. 6.5. Znesek poslovnega sklada Interne banke v višini 29,515.673,35, ki je bil pridobljen s prenosom sredstev s strani SR Slovenije v skupne sklade ZP brez obveznosti vračanja, se glede pravic upravljanja razdeli med posamezne železarne po ključu, ki ustreza povprečnemu številu zaposlenih po posameznih železarnah v letu 1972, Po istem ključu se bodo razdelile tudi pravice upravljanja s poslovnim skladom v znesku 23 milijonov din, ki ga bo iz istega vira še pridobila Interna banka najkasneje do 31. 12. 1975. 6.6. Razdelitev po ključu za sredstva našteta v točki 6.5. je začasna. 6.7. Vse tri železarne bodo pravice pri upravljanju Interne banke, pridobljene po prejšnji točki tega sklepa, prenesle na svoje TOZD v skladu s tem, kakor bodo delile tudi ostalo svoje premoženje. 6.8. V knjigovodstvu Interne banke ZP ter v knjigovodstvih vseh treh železarn se morajo pravice upravljanja iz prve točke tega sklepa evidentirati. Način knjiženja določi skupina finančnih direktorjev združenega podjetja. 7. Delavski svet je vzel na znanje informacijo sekretarja ZPSŽ o spremembi sedeža in se strinjal, da je novi sedež direkcije ZPSŽ v ulici Moša Pijade 5. Delavski svet naroča skupnim službam direkcije, da v zvezi s to spremembo uredijo vse potrebno na pristojni skupščini občine. Predsednik Tomaž ERTL, dipl. polit. KADROVSKO-SOCIALNI ODBOR je na 38. seji dne 2. novembra 1973 sprejel naslednje sklepe: L Po pregledu sklepov in poročilu o njih izvršitvi je potrdil zapisnik prejšnje seje. 2. Razveljavil je sklep, sprejet na 34. seji, da se obratovodjem izobrazbena stopnja zniža od I na H, tako da se izobrazbena stopnja za obratovodje obdrži, kot je bila'prvotno postavljena, to je I. 3. Obravnaval je pripombe na uskladitve v rangiranju in s tem v zvezi sprejel naslednje sklepe: — Predlog livarne I in II bo obravnaval na prihodnji seji ponovno. S tem v zvezi je vprašanje ranga za čistilce reševati kompleksno za celotno , podjetje in pripraviti ustrezen • predlog za KSO, takrat bo rešil tudi vprašanje skupinovodij. — V obratu mehanske obdelave se število žerjavovodij v rangu X poveča od 5 na 6, v rangu IX-242 pa zmanjša od 5 na 4. — Valjarna I — skupina adju-staže — C XI-274-3 na D XII-292-3. — Delovno mesto »preddelavec sušilcev opeke« se premesti iz IX. v X. rang. — Predlogu prerangiranja delovnega mesta »transportni od-premnik« X-259 8 na XI-274 8 ni ugodil, ker je delovno mesto z ozirom na uvedbo dispečerjev na prometu pravilno ocenjeno. — Ni ugodil povišanju ocene za voznika toplega obroka, ker je delovno mesto usklajeno -s šoferji C kategorije v garaži. — Prav tako ni ugodil predlogu OTK za prerangiranje delovnega mesta »vodja kontrole I in II« s tem, da je treba čimprej izdelati novo organizacijo ÖTK službe, s tem da se uskladijo nazivi delovnih mest. Na tej osnovi se bodo izvršile ponovne uskladitve. — Mehanski obdelavi je odobreno naslednje prerangiranje: — konstrukter orodja 1G XVIII-421 na 1 H XX-476; — tehnolog orodja 1 G XVIII-421 na 1 H XX-476; — referent za orodja 1 G XVI-373 na 1 E XVII-39Ó; —programer I.1G XVII-396 na 1 G XVIII-421. — Za obdelovalnico valjev je odobril prerangiranje za — asistenta za orodjarno 1 G XVIII- 421 na 1 G XIX-448. — Valjarna II prerangiranje za — »asistenta za valjarsko opremo« 1 G XVIII-421 na 1 G XIX-448. — Kalibrirnica — odobri se prerangiranje delovnih mest — asistent za valjar, armaturo 2 G XVIII-421 na 2 G XIX-448; — konstrukter-kalibrer 1H XIX- 448 na IH XX-476; dočim je za delovno mesto »konstrukter risar« predlogu ni ugodil, ker je delovno mesto usklajeno z enakimi delovnimi mesti v pripravah. — Jeklovlek — odobril je prerangiranje delovnega mesta »asistent v jeklovleku« iz 1 G XVIII-421 na 1 H XIX-448. — Ni pa ugodil prerangiranja delovnega mesta »programer« v pripravi 114. panoge, ker meni, da so pri sedanji organiziranosti priprave 114. panoge ocene usklajene. Z reorganizacijo, ki je v teku, bo delovna mesta v pripravi 114. panoge ponovno primerjal s podobnimi delovnimi mesti v pripravah. — UOS — ni ugodil predlogu, da se prerangirajo delovna mesta »specialni konstrukter, konstrukter. šef skladišča«, ker so usklajena s podobnimi delovnimi mesti na tehničnem področju. Ugodil pa je prerangiranju delovnih mest — »projektant« 1 I XXI-507 na 1 I XXII-538; — tehnični risar« 3 F X-259 na 1 F X-259; na 2 F XI-274. — Uprava — odobril je prerangiranje delovnega mesta »tajnica direktorja« od 1 G XV-351 na 1 G XVI-373. — Ekonom.-organizacijski sektor — predlogu za prerangiranje delovnih mest samostojni analitik, samostojni statistik in samostojni planer ni ugodil, ker je ugotovil, da so delovna mesta usklajena s podobnimi delovnimi mesti v upravnih službah. Prav tako ni ugodil predlogu za spremembo izobrazbene stopnje. Prav tako ni ugodil predlogu za prerangiranje delovnih mest »analitik« iz 13. v 16. rang, »statistik« iz 15. v 16. rang in »planer« iz 15. v 16. rang, ker so delovna mesta usklajena. — Finančni sektor — odobril je spremembo izobrazbene stopnje za delovni mesti — vodja obratov, knjigovodstva 1 I XXI-507 na 1 H XXI-507; ■— vodja finanč. knjigovodstva 1 I XXI-507 na 1 H XXI-507. — Splošni sektor ni ugodil predlogu za prerangiranje delovnega mesta »korespodent v TOU« iz 16. v 17. rang, ker je ugotovil, da je delovno mesto usklajeno z drugimi delovnimi mesti administrativnega kadra v podjetju. Ugodil pa je predlogu za prerangiranje delovnega mesta »vodja nadzorne službe« iz 1 G XV-351 na 1 G XVI-373. — Gostinska enota — ni odobril predloga za prerangiranje delovnih mest »vodja gostinske enote, računovodja in knjigovodja«, ker meni, da so delovna mesta usklajena. 4. Odobril je naslednje organizacijske spremembe: — MO — vodja orodjarne in brusilnice 1, XIV-330, D, se preimenuje v skupinovodjo. — Vzdrževanje — vsi asistenti za vzdrževanje se prenesejo v sestav vzdrževalne službe. Razporeditev asistentov za vzdrževanje v sestavu vzdrževanja je naslednja: Vzdrževanje Štore I vodja vzdrževanja 1, XX-507, H; asistent vzdrževanja 4, XIX-448,G. Vzdrževanje Štore II vodja vzdrževanja 1, XX-507, H;- asistent vzdrževanja 7, XIX-448, G; 1, XVIII-421, G; 1, XVII-396, G. 5. Sklenil je, da se delovno mesto »vodja oddelka za organizacijo« zaradi uskladitve s podobnimi delovnimi mesti premesti iz 24. v 23. rang z veljavnostjo od 1. januarja 1973. 6. Anulirajo se vsi morebitni sklepi, ki so bili sprejeti glede veljavnosti pozitivno rešenih pritožb na prerangiranje delovnih mest. Vse rešitev pritožb na prerangiranje veljajo od 1. decembra 1973 dalje. Tudi za vse ostale pritožbe, ki bodo v prihodnje še obravnavane in pozitivno rešene, bo veljavnost od prvega dne v naslednjem mesecu. 7. Vse pritožbe na prerangiranje, ki še niso bile predmet obravnavanja na komisijah, jih je treba predhodno predložiti v obravnavo podkomisiji oz. glavni komisiji za prerangiranje. Šele nato bo o njih razpravljal KSO. 8. Osvojil je variantni predlog kriterijev glede črtanja odbitkov in sklenil, da istega predloži skupno s prvotnim predlogom delavskemu svetu v razpravo in odločitev. (Nadaljevanje na 12. strani) DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV 9. Sklenil je, da se DS podjetja predloži v razpravo in sprejem sklep, da se s 1. januarjem 1974 poviša znesek, ki se daje študentom kot posojilo, od sedanjih 500 na 1.000 din v kolikor bo potrjen predlog finančnih sredstev za izobraževanje v družbenem planu za leto 1974. 10. KORENT JOŽETU, absolventu Elektrotehnične fakultete v Ljubljani, štipendistu Železarne Štore, je za študijsko leto 1973/74 odobril enkratno posojilo v višini 500 din. 11. Odobril je prakso inozemskega študenta v našem podjetju v letu 1974 za dobo 8 tednov, s tem, da se mu da mesečna nagrada v višini 2.000 din. 12. Obravnaval je predloge za pomoč pri izrednem študiju članov kolektiva in odobril naslednje: — tov. inž. POVALEJ LEOPOLDU za študij II. stopnje VTš — strojne stroke v Mariboru se šolnina krije v celoti; — odobril je izredni študij Haler Ferdu, Selčan Francu, Klinar Francu in Povalej Stanku na VŠOD I. stopnje v Kranju s tem, da se vsem odobri plačilo šolnine, s čemer imajo priznan status izrednega študenta z vsemi bonitetami in seveda tudi z vsemi dolžnostmi; — ni pa odobril vloge tov. Brantuši za gornji študij, pač pa mu priporoča, da se vključi v študij strojne stroke, ker je študij na VŠOD za delovno mesto, ki ga opravlja, drugotnega pomena; — prav tako ni odobril prošnji tov. inž. Gaberščaka Jožeta na II. stopnji VŠOD v Kranju, ker bi bila njegova odsotnost z ozirom na položaj, ki ga zaseda, prevelika. V kolikor pa bi bil študij na II. stopnji prirejen v Celju, se že sedaj da načelna o-dobritev za tak študij; — obravnaval je vlogi Košir Petra in Oblak Vlada in odločil, da vlogi ne ugodi. V kolikor bosta uspešna končala I. letnik VTŠ strojne stroke, se bo odbor prihodnje leto povrnil na prošnjo za pomoč pri študiju; — odobril je kritje stroškov študija na VEKŠ — finančna smer v Mariboru v višini 50 % tov. Grčar Silvi; — izrednim študentom za šolanje na TSŠ strojne stroke v Celju je odobril izredno pomoč v višini 500 din s tem, da se jim odobri koriščenje dopusta za polaganje izpitov in vse ostalo skladno s pravilnikom (imajo status izrednega študenta). Od te pomoči je izvzel Hrovat Antona in Galun Silva, ki še ne izpolnjujeta pogojev za tako pomoč; — izrednim študentom na Ekonomski srednji šoli (Žlof Karel, Žohar Viljem, Štor Terezija, Šturbej Milena, Mravljak Anica, Djur-djevič Ana) se krije 50 % stroškov šolnine za leto 1973/74; — Gorišek Majdi, teleprinte-ristki se krije šolnina v višini 50 % za obisk administrativne šole; — za obiskovanje delovodske šole strojne in elektro stroke se odobri kritje šolnine v višini 50 % tovarišem Kavka Marjanu, Mlakar Martinu in Stante Rudiju, dočim se vlogam Jančič Franca, Maček Franca in Kresnik Janeza ne ugodi, ker ni za to zagotovljenih delovnih mest; — obiskovalcem tečaja za šoferje C kategorije — Dušič Antonu, Jurjec Viljemu, Kolar Francu, se krijejo stroški šolanja v celoti; — prav tako se v celoti krijejo stroški šolanja tov. Jager Ediju za obisk poklicne šole strojne stroke; — kar zadeva pomoč za udeležbo na tečajih tujih jezikov se naroči kadrovskemu sektorju, da še razmisli o pomoči in s tem v zvezi predvidi določene kriterije, ki bi služili za odločitev. 13. Odobril je razširitev zasedbe na delovnih mestih v jeklo-vleku: posluževalec stroja I. rang IX-242 C od 15 na 18 za 3; posluževalec stroja II rang VIII-228 C od 9 na 12, za 3. 14. V disciplinski zadevi ŽLENDER Jože je sklenil, da zadevo preloži na prihodnjo sejo, da bo lahko tov. Žlender prisostvoval razpravi. Pridobiti je tudi mnenje delovne skupine, v kateri Žlender Jože dela. 15. obravnaval je poročilo kadrovskega sektorja in sklenil, da ga predloži delavskemu svetu podjetja skupno s predlaganimi sklepi. ODBOR ZA SPLOŠNE ZADEVE, SPLOŠNE AKTE IN INFORMACIJE je na 27. redni seji dne 26. oktobra 1973 sprejel naslednje sklepe: 1. Po pregledu sklepov sprejetih na prejšnji seji in poročilu o njihovi izvršitvi je potrdil zapisnik prejšnje seje z naslednjimi sklepi: — razdelil je sredstva namenjena za individualno gradnjo v višini 8.000 din tako, da je tov. TURNŠEK ALOJZU, delavcu v OTK dodelil 4.000 din posojila, MRAVLJAK FRANCU iz konstrukcijskega oddelka pa prav tako 4.000 din; — s'trinjal se je s tem, da se preide na obračun bruto osebnih dohodkov istočasno s prenosom obračuna osebnih dohodkov na IBM sistem; — obravnaval je poročilo pravne službe v zvezi s podpisom izjav koristnikov posojila za individualno gradnjo in sklenil, da je potrebno izjave uskladiti s sklepom, kot je bil le-ta prvotno sprejet. Zato se zadolži direktor splošnega sektorja, da o izvršitvi sklepa poroča na prihodt nji seji odbora. 2. Sklenil je tudi, da želi imeti pojasnilo sindikalne organizacije, ali so se pri dodelitvi kredita za individualno gradnjo STOPINŠEK Vinku in KEKU Stipu upoštevali kriteriji, ki so služili za razdelitev sredstev za individualno gradnjo drugim članom kolektiva. V bodoče predlaga odbor združitev sredstev. 3. Hkrati je odbor zadolžil splošni sektor, da razišče zadevo STOPINŠEK in na prihodnji seji odbora poroča, kdaj in kako bo Stopinšek dodeljena sredstva za individualno gradnjo vrnil. 4. Strinjal se je z dopolnitvami osnutka pravilnika o osnovnih izhodiščih za oblikovanje sistema delitve osebnih dohodkov in sklenil, da bo predlog predložil delavskemu svetu podjetja v razpravo in potrditev. 5. Sklenil je, da se tov. FELICIJAN Miranu, KV strojnemu ključavničarju iz mehanične delavnice, dodeli gradbena parcela v Šentjurju II, štev. 92 v izmeri 568 m-. SVET ENOTE KOVINSKIH OBRATOV je na 31. seji dne 8. oktobra 1973 sprejel naslednje sklepe: 1. Po pregledu sklepov sprejetih na prejšnji seji in poročilu o njih izvršitvi je potrdil zapisnik prejšnje seje. 2. Obravnaval je poročilo o izvršitvi proizvodnje v 117. sklopu kakor tudi o naročilih za ta sklop, poročilo sprejel na znanje s pripombo, da se posveti čim večja pozornost pridobitvi naročil za strojno oblikovanje v livarni II. 3. Na znanje je sprejel poročilo komisije za obravnavo kršitev delovnih dolžnosti in priporočil ustrezni službi v podjetju, da se veljavni pravilnik dopolni z določilom, da obratovodje manjše prekrške lahko sami obravnava- jo. Hkrati je svet enote tudi sklenil, da naj bodo v bodoče razprave komisije za kršitev delovnih dolžnosti v posameznih obratih sklopa, kjer je bil prekršek storjen. 4. Prav tako je sprejel na znanje poročilo HTV službe o nesrečah v 117. sklopu in priporočil, da je uvajanju novih delavcev v delo v obratih posvetiti v bodoče še večjo pozornost. Posebno je priporočil, da vodilni v obratu v ta namen uporabljajo uvajalne kartone. 5. Vlogo Mulej Ivana in Gaber Ivana za prerangiranje delovnega mesta je osvojil in sklenil, da jo posreduje kadrovskemu sektorju v nadaljnjo obravnavo. 6. Na delovni mesti »starejši specialist« v livarni I se namestita Kumer Karel in Jager Alojz. 7. Kar zadeva ostale namestitve na delovno mesto »starejši specialist« je svet enote sprejel naslednje sklepe: 1. Izvolil je 5-člansko komisijo z nalogo, da skupno z obrato-vodji 117. sklopa izdela pravilnik, ki bo služil kot osnova za napredovanje na delovno mesto »starejši specialist«. Komisijo sestavljajo: — Štefančič Ivan iz livarne va- ljev, — Gornik Franc iz livarne II, — Gobec Marjan in Šumej Stane iz obdelovalnice valjev in liti- ne, — Cizelj Cvetko iz modelne mizarne. Komisija samostojno obravnava predloge, ki jih bodo predložili obratovodje za zasedbo delovnega mesta »starejši specialist«. Za sklic komisije je odgovoren predsednik sveta enote in mora biti seja sklicana v enem tednu. 8. Svet enote je obravnaval vprašanje črtanja odbitka tov. HORVAT Ivanu iz modelne mizarne in sklenil, da kadrovska služba ugotovi, ali je imenovani že izpolnil pogoje za črtanje odbitka, v katerem primeru naj se mu izda nova odločba. Obratovodje v svojih obratih preverijo, ali je še več takih pri- merov. 9. Svet enote meni, da bi bilo potrebno rešiti vprašanje rangiranja skupinovodij, ker sicer ljudje zahtevajo prestavitev na prejšnje delovno mesto, kjer imajo beneficirano delovno dobo, ki je kot skupinovodje nimajo. SVET ENOTE SKUPNIH SLUŽB je na 23. seji dne 12. oktobra 1973 sprejel naslednje sklepe: 1. Poročilo o izvršitvi sklepov sprejetih na prejšnji seji je preložil na prihodnjo sejo. 2. Kadrovsko-socialnemu odboru je čim prej predložiti predlog glede kriterijev za črtanje odbitkov določenim starejšim kadrom v podjetju. 3. Obravnaval je pritožbe zoper rangiranje in zoper odbitek od osnovnega števila točk in sprejel naslednje sklepe: a) LUKAS Franc — vlogi za o-dobritev 30 % dodatka za delo na arhivi podjetja se ne ugodi. V kolikor nastopa potreba po delu izven rednega delovnega časa, se mu naj odobri po rednem postopku določeno število nadur za urejevanje tovarniške arhive; b) glede ugovorov URBAJS Fanike, PODPLATAN Milice in LUBEJ Fride je svet enote menil, da so bila delovna mesta pravilno usklajena in ni razloga za ponovno preverjanje uskladitve rangiranja. Kar pa zadeva vprašanje odbitkov, bo stvar urejena enotno za celotno podjete, ko bo o tem razpravljal in sklepal delavski svet podjetja; c) pritožba TENJŠEK Mija, vodje jemalcev vzorcev, se predloži v nadaljnjo obravnavo kadrovskemu sektorju s priporočilom za ugodno rešitev; č) pritožba ARZENŠEK Božene na rangiranje in odbitek — Kar zadeva rangiranje, svet enote meni, da niti eno delovno mesto bodisi v valjarni ali jeklarni, ki je podobno ostalim delovnim mestom, ne more odstopati od ostalih. Seveda pa je vprašanje, ali je delovno mesto »obračunar proizvodnje« nasploh pravilno ocenjeno s 13. rangom. Vprašanje odbitkov pa bo rešeno enotno za celotno podjetje; d) ZAGORIČNIK Magda se pritožuje zoper odbitek — velja enako kot za vse ostale, da bo vprašanje odbitka enotno urejeno za celotno podjetje; e) ŠTOR Anton — zadeva se bo urejevala, ko bo sprejet sklep glede odbitkov za celotno podjetje na delavskem svetu; f) VIDIC Slava — velja isto kot pri Štor Antonu; g) MAVEC Marija se pritožuje na izobrazbeno stopnjo delovnega mesta — svet enote meni, da pritožba ni utemeljena, ker je za vse samostojne referente predvidena izobrazba H. Vprašanje odbitka pa bo urejeno s sklepom sprejetim na delavskem svetu podjetja za celotno podjetje. 4. Obravnaval je predlog spremembe participacije za ekspedit in zahtevku po spremembi višine participacije za skupinovodje ni ugodil s tem, da se maksimalna prekoračitev norme v višini 30 % podaljša še za 3 mesece, to je do konca tega leta. Nato je izdelati izčrpno analizo. Med tem časom pa je potrebno pristopiti k reviziji dosedanjih norm in akordov, kakor tudi pregledati možnosti normiranja še do sedaj ne-normiranih del. 5. Ponovno je obravnaval vprašanje izplačila dodatka za nedeljsko delo za energetski oddelek za (Nadaljevanje na 16. strani) Št. 11 — november 1973 STRAN 13 »ŠTORSKI ŽELEZAR« IZ DELA SINDIKATA V preteklem mesecu je bilo delo sindikata v Železarni Štore usmerjeno predvsem na organiziranosti ter sprotnih reševanjih problemov, kot je oskrba s premogom, pomoč pri organiziranju naprav o samoupravnih sporazumih ter pravilniku o samoupravni notranji delavski kontroli. ORGANIZIRANOST SINDIKATA V OBRATIH V obratih, delavnicah in službah so pričeli ustanovni sestanki SO (sindikalnih odborov) obrata. Potreba po takšni obliki se je pokazala že na dosedanjih sestankih, saj so člani sindikata izražali svojo željo, da bodo odslej lažje in boljše reševali neposredno probleme in želje v enotah, kot so to v preteklosti. Dosedaj so izvolili SO v vseh enotah TOZD 117, v vseh obratih vzdrževanja kot tudi v večini strokovnih služb. Zakasnili z izvolitvijo SO so samo v TOZD 114, kar pa bodo nadomestili še v tem mesecu. Ugotovitve dosedanjih SO so: zelo dobra kadrovska priprava za vodstva sindikalnih odborov, kot tudi izbira delegatov za OOS po TOZD oziroma OSS. Vsi zbori so bili tudi dobro pripravljeni in obiskani. Pomanjkljivost se je pokazala pri obliki kadrovanja v livarni II, kjer so predvidene kandidate za svoj SO ponovno predvideli neposredno pred samim ustanovnim zborom. Zelo lep primer pa so pokazali v službi priprave vzdrževanja, kjer so se odločili za svoj SO ter od služb bili prvi s pripravami na zbor. Ker bodo v naslednjih dneh zbori zaključeni, so pred nami že priprave za ustanovne zbore OOS po TOZD in OSS. Ob tem dejstvu ugotavljamo potrebo po sistematičnem izobraževanju sindikalnih vodstev. Skupno s svetom ZK bomo organizirali seminar za vodstva sindikatov ZK in samoupravnih organov, s posebnim poudarkom na kvalitetnih predavanjih in takšnim programom, da bo resnično vsak udeleženec pridobil na znanju in izkušnjah, kar vse Železarstvo in delo v železarni poteka v težkih delovnih pogojih, ki zahtevajo velike napore delavcev ob visoki1 vročini, v prahu in plinih, ob umazanem delu, na prepihu. Še vedno pa velja prepričanje, da alkohol daje moč, energijo, ki jo delavec izgublja. Delavci očitno pijejo, ker mislijo, da brez alkohola dela ne bi zmogli. Uživanje alkohola, nesposobnost za delo, neupravičeni izostanki z dela, nerazumevanje v delovni skupini, to je boleča problematika alkoholizma. Tako se je polagoma pa toliko sigurneje prikradel v železarno Štore problem alkoholizma, predvsem preventiva oziroma terapija alkoholikov. Pojavlja se vprašanje, kako pomagati človeku — zdravljenemu alkoholiku, da se bo zopet zaposlil na ustreznem delovnem mestu in da bo postal enakovreden človek, kakor so ostali. bo izboljšalo delo pri bodočih nalogah. Predsedstvo sindikata je evidentiralo v preteklem mesecu tudi potrebo članov kolektiva po premogu. Prijavilo se je 254 članov kolektiva v skupni količini 1407 ton premoga. Zato se je predsedstvo odločilo in sprožilo zadevo glede dobave premoga preko občinskega odbora sindikata Celje. Ker je v tem času že bila odobrena količina premoga za celjsko regijo, je tudi trgovinska mreža že pričela s prodajo premoga. Upamo, da bo oskrba s premogom rešena v zadovoljstvo potrošnikov. Obveščamo vse članstvo, da je zmotno.mišljenje, da bo naša organizacija sama nabavila premog. Predsedstvo je samo zahtevalo rešitev tega problema preko pristojnih forumov in občinskega sindikalnega sveta. Razprave o osnutku samoupravnega sporazuma in pravilnika v samoupravni delavski kontroli so končane. V vseh sklopih in enotah so bila uvodna tolmačenja uspešna. V času, predvidenem za razprave (do 1. 11. 1973), so se vršile razprave v delovnih skupinah. Pri tem ugotavljamo, da so bile nekatere skupine zelo dejavne, v nekaterih enotah pa niso organizirali podrobnih razprav po delovnih skupinah. TOU je sprejela veliko predlogov in pripomb, tako da je postopek dopolnjevanja prvotnih osnutkov bil zelo učinkovit in prihajamo v drugi del razprav z dopolnjenim osnutkom, v katerem so v glavnem bile upoštevane vse koristne pripombe in predlogi. Predsedstvo osnovne organizacije sindikata je zahtevalo dokončno ureditev problema omejitve odbitkov pri pristojnih samoupravnih organih. Zadeva je v teku ter bo delavski svet podjetja še ta mesec razpravljal in sprejel dokončni sklep o tem. Obsojamo pa prakso, ki se je ponovno pokazala, da določena skupina neposredno pred sejo kadrovsko socialnega odbora sestavlja svoje predloge za ta odbor mimo predstavnikov sindikata. -G-F- Na takšna in podobna vprašanja sem skušala poiskati podatke in jih nameravam prikazati kot celotno problematiko alkoholizma Železarne Štore. POGOJI DELA — ALKOHOLIZEM Železarna Štore se deli na dva dela: stari del železarne in novejši, sodobnejši del. Delovni pogoji v starih obratih so zelo težki. Delavci opravljajo pretežno fizična dela v visoki vročini, prahu, umazanosti, prepihu, strupenih plinih. Tehnološki proces dela je že zastarel. Od delavcev se zahteva, da opravljajo sila naporno delo. Ob precejšnjem naporu pri delu izgubljajo veliko energije Delavci iščejo nadomestilo v žganih pijačah, vinu iti jabolčniku, češ. alkohol preprečuje potenje in daje moč. Ljudsko prepričanje, da al- kohol daje moč in energijo, se med delavci dobro drži. Opaža se, da delavci pijejo med delovnim časom in prihajajo vinjeni na de- lo. Nekvalificirana delovna sila, ki se zaposluje na težkih delovnih mestih, prihaja po navadi s Kozjanskega. To pa je tisti del Slovenije, kjer je življenje še zelo »žalostno«. Potreba po pijači postane tako vsakdanja navada. Tehnološki proces dela v stari valjarni zagotavlja delavcem pol ure dela in nato pol ure počitka, vsakomur v izmeni. Skupina, ki je na oddihu ima priložnost, da stopi v gostilno na nekaj steklenic piva. Tako se opaža neprestano sprehajanje delavcev v manjših skupinah, ki odhajajo na »hlajenje« v gostilno. Nekateri so našli drugačno rešitev. Iz svoje srede so izbrali kurirja, ki ga lahko ob vsakem času pošljejo s torbo in praznimi steklenicami', da jim oskrbi zalogo pijače. Nisem ugotavljala koliko steklenic se izprazni med dopoldansko izmeno, vendar z gotovostjo sklepam, da ta količina ni majhna. Novi obrati se lahko pohvalijo z boljšimi dšlovnimi pogoji, novejšo tehnologijo in manjšo problematiko alkoholizma. NEOPRAVIČENI IZOSTANKI ZARADI ALKOHOLIZMA Neopravičene izostanke z dela obravnava komisija za kršitev delovnih dolžnosti. Podatki te komisije, ki sem jih imela na razpolago, so mi nudili le približno oceno problematike in menim, da so dejanski podatki precej drugačni. Komisija za kršitev delovnih dolžnosti obravnava neopravičene izostanke po prijavah obratovod-stev. Te prijave sporočajo skrajne primere, kadar gre za začasno odstranitev z dela, ker je delavec zaradi vinjenosti nezmožen za svoje delo, ustvarja konfliktne situacije v delovni skupini in nevarnosti nesreče pri delu za samega sebe in ostale delavce. Ugotavlja, da ostane precejšen del primerov vinjenosti med delom ali prihodom na delo zakritih. Pri srečevanju s problematičnimi primeri ne moremo vedno upoštevati enotna merila, kajti delavcev zelo primanjkuje. Omeniti je treba tudi to, da se vinjenega delavca težko odstrani z dela. V določenih primerih takšne odstranitve niti ne načenjamo. Iz prakse ugotavljam, da je skoraj vsaka dejanska odstranitev povezana s težavami, pri katerih morajo intervenirati čuvaji, miličniki. Ne morem reči, da gre za množično pijančevanje med delovnim časom, da bi bila s tem rušena delovna disciplina. Srečujemo se s številnimi kritičnimi primeri, kjer je posameznik težak alkoholik na eni strani, in dober, sposoben delavec na drugi strani. KAKO UKREPATI? Ugotoviti sem želela, koliko je v železarni delavcev, ki prekomerno pijejo. Za metodo ugotavljanja alkoholikov sem izbrala razgovore z obratovodji, delovodji, skratka, upoštevala sem mnenje in oceno ljudi v podjetju, ki imajo iz svojega dela z ljudmi bogate izkušnje. Ugotovila sem, da je v starih obratih približno 68 alkoholikov, od skupno 1.098 zaposlenih. V novih obratih je zaposleno 945 delavcev, od tega imajo 34 alkoholikov. GOTOVO JE, DA JE TO LE PRIBLIŽNA OCENA ŽE ZELO KRITIČNIH PRIMEROV ALKOHOLIKOV Kako in kje pričeti »gasiti« problem alkoholizma? To je začaran krog problematiki, ki obremenjuje posameznike, pa tudi delovno organizacijo že nekaj let. Z ustanovitvijo kluba zdravljenih alkoholikov se je pričelo upati na uspešnejšo preventivo in zdravljenje problematike, ki jo povzroča alkoholizem. Za ustanovitev kluba zdravljenih alkoholikov so se poleg socialne službe v podjetju zelo zanimali obrato-vodje iz obratov, kjer so bili zaposleni zdravljeni alkoholiki in kjer se je problem alkoholizma močno občutil. Nekateri vodilni ljudje v podjetju so pokazali pripravljenost in sodelovanje za uspešno delo kluba. ZAKLJUČKI Železarna Store zaposluje skoraj 2.600 delavcev. Potrebe po delavcih so velike. Primanjkuje predvsem nekvalificiranih delavcev za težka fizična dela. V bližini železarne se nahaja Kozjansko. Iz tega območja priha-je nekvalificirana delovna sila. Pri teh delavcih je potreba po pijači vsakdanja navada. Opaža se, da delavci pijejo med delovnim časom ali prihajajo vinjeni na delo zaradi prepričanja, da alkohol daje moč, energijo, ki jo pri težkem delu izgubljajo. Veča se število disciplinskih obravnav in ukrepov zaradi neopravičenih izostankov z dela. Veliko nesporazumov in nerazumevanja v obratu, delovni skupini, nastane zaradi delavcev, ki pijejo in ne prihajajo na delo. Veča se število bolniških dni. Vedno več je izčrpanih delavcev, invalidov, kjer je soudeležen tudi alkohol kot povzročitelj. KAJ SMO STORILI? Omenjena problematika nas spremlja iz dneva v dan. Kadrov-sko-socialna služba železarne Store je pričela zbirati podatke o resnosti alkoholizma in jih posredovati samoupravnim organom. Problematika je narekovala ustanovitev kluba zdravljenih alkoholikov. Opazila sem, da sodelovanje socialnega delavca-terapevta, obra-tovodij in zdravnika obratne ambulante povečuje število članov kluba. Zdravljenje najpogosteje poteka hospitalno na nevropsihiatričnem oddelku Splošne bolnišnice Celje v Vojniku. Nekateri obratovodje zelo vplivajo na svoje delavce — zdravljene alkoholike. Zaupali so jim ustrezno delo. Delavci pa njihovo zaupanje vračajo z abstinenco, rednim prihajanjem na delo in marljivostjo pri delu. Zdravljeni alkoholiki, ki so člani kluba in redno hodijo na sestanke, so po njihovih besedah postali »novi« ljudje, z abstinenco so se »drugič rodili«. Postali so disciplinirani in vestni delavci ter vzorni družinski očetje in možje. Reševanje problematike alkoholizma in delo z alkoholiki upoštevata važno zakonitost, ki je neiz-pustljiva: doslednost in zahtevnost. Povzeto po referatu na plenarni skupščini klubov zdravljenih alkoholikov SR Slovenije, ki je bila v Celju dne 22. 9. 1973. I. O. Prikaz problematike alkoholizma v železarni Štore Ekipa livarne Ekipa OTK — razvojni oddelek Ekipa uslužbencev Ekipa valjarne I in kalibrirnice Ekipa mehanske obdelave Ekipa valjarne II in jeklovleka Ekipa mehanične delavnice Medobratno tekmovanje v kegljanju Tekmovanja se je udeležilo 9 ekip; vse kompletne razen ekipe mehanične delavnice, v kateri je nastopilo samo šest tekmovalcev in se je zaradi tega občutno zmanjšala možnost dobre uvrstitve v skupni uvrstitvi. Tekmovanje se je odvijalo v borbenih partijah, ekipe pa so štele po osem tekmovalcev. Tekmovanje se je odvijalo pod vodstvom kegljaške sekcije TVD Partizan — Kovinar Štore. Rezultati borbenih partij: 1. livarna 1538; 2. OTK 1497; 3. el. delavnica 1451; 4. kalibr. valjarna I 1390; 5. uslužbenci 1366; 6. obdalovalnica 1321; 7. valjarna II 1215; 8. jeklarna 1110; 9. mehanična 1024 podrtih kegljev. Končni vrstni red v kegljanju, upoštevajoč rezultate posamezno in borbene igre: 1. livarna 2720; 2. OTK 2691; 3. el. — energetski 2625; 4. uslužbenci 2500; 5. kalibrirnica 2462; 6. obdelovalnica 2398; 7. jeklarna 2106; 8. valjarna 11. 2085; 9. mehanična 2065. Najboljši posamezniki v borbenih partijah: 1. Gračner Ivan 218; 2. Zorc Franc 214; 3. Škoberne Franc 211; 4.—5. Gozdnikar Mirko 207; 4.—5. Hribernik 207; 6. Golob Jože 203; 7.-8. Bobnič 201; 7.-8. Kranjc Emil 201; 9.—10. Kaluža Vlado 200; 9.—10. Felicijan Marjan 200. Po kegljanju vodi v skupni uvrstitvi ekipa livarne. Tine Veber KEGLJANJE Člani so odigrali prvo kolo za kvalifikacije za vstop v II. republiško ligo na kegljišču v Štorah in dosegli naslednje rezultate: Cmok Ervin 909 podrtih kegljev, Zorc Franc 890, Gračner Ivan 879, Sivka Danilo 874, Sivka Danilo 874, Sivka Jože 831, Cmok Drago 824, Škoberne Franc 823 in Kavka Marjan 791 podrtih kegljev, skupno 6.821 in s tem zasedli prvo mesto. Naslednji je »Aero« z 6.635 podrtimi keglji, tretje mesto ima ekipa »Celje« prav tako z 6.635 podrtimi keglji, samo slabše čiščenje, četrti je »Ingrad«, 5. »Hmeljar« Žalec, 6. »Kovinotehna« Celje, 7. »Invalid« Celje, 8. »Toper« Celje in 9. »Partizan« Šoštanj. Drugo kolo bo v Celju v dneh od 16. do 18. 11. 1973. Članice so imele v Kranju državno prvenstvo posameznic. Odlično mesto sta zasedli Marinc Janja 4. in Urh Magda 5., medtem, ko se Ludvikova ni uvrstila niti med prvih 30. V počastitev praznika »29. november« igrajo članice pokalni turnir z ekipami: »Ljubljana-Center«, »Konstruktor« Maribor in Slovenj Gradec. Prvi nastop je bil v Ljubljani in so naše članice zasedle 2. mesto, drugi nastop je bil v Štorah kjer so naše članice zasedle 1. mesto, v teku pa sta še dva nastopa v Slovenj Gradcu in Mariboru. Končni izid bo znan šele po zadnjem nastopu v Mariboru, ker poteka ta turnir na osnovi doseženih točk na posameznih kegljiščih. Člani državne reprezentance so imeli v Zahodni Nemčiji mednarodno srečanje kjer sta sodelovali dve naši članici in sicer: Ludvikova in Marinčeva. Na tem srečanju je Ludvikova dosegla najboljši rezultat dneva, Marinčeva pa je bila prvič članica državne reprezentance in je bila rezerva, drugi dan pa je v neuradnem nastopu posameznic dosegla med našimi članicami državne reprezentance, odlično 3. mesto. Ob zaključku »Tedna požarne varnosti« je bilo na Svetini zanimivo tekmovanje »Gasilskih trojk« z opremo na mopedih. Organizator tekmovanja je bilo pred leti novoustanovljeno — torej najmlajše gasilsko društvo v celjski občini — GD Svetina. Namen tekmovanja je bil, da se prikaže praktična uporaba mopedov in lažje gasilne opreme za akcije v hribovitih predelih. Med ostalo opremo nosi (vozi) gasilec na hrbtu tudi motorno črpalko »Tomos«. Tekmovanja se je udeležilo 7 ekip, zmagali pa so domačini. Na sliki je tekmovalna enota Železarne Štore v sestavi: Roman Oberžan, Vojko Kok in Drago Belej. NEZGODE PRI DELU V oktobru 1973 je bilo po obratih in oddelkih naslednje število nezgod pri delu: Elektroplavž 2, Jeklarna 3, Elektrojeklarna 3, Valjarna I 4, Valjarna II 2, Obdelovalnica valjev 2, Livarna I 2, Livarna II 4, Mehanična delavnica 1, Ekspedit 1, skupaj 34. V Gostinski enoti se je pri delu poškodovala GRMEK Marija. Brez nezgod so bili naslednji obrati oziroma oddelki: Jeklovlek, Ka-librirni oddelek, Obdelovalnica litine, Modelna mizama, Šamotar-na, Energetski, Merilna služba, Elektroobrat, Promet, Razvojni oddelek, OTK in ostalo. Na poti so se poškodovali: MARČEN Rudi iz elektroplav-ža ter PAJK Srečko iz obdeloval-nice valjev. ELEKTROPLAVŽ MLAKAR Ivan (18 let — 8. nezgoda). Pri uravnavanju ponovce pod izlivni žleb je stopil z desno nogo ob vročo žlindro in se opekel na gleženj. ŽOLGER Miha (11 let — 1. nezgoda). Padel je v nepokrit jašek in si poškodoval golen desne noge. JEKLARNA ARZENŠEK Miha (11 let — 2. nezgoda). Zaradi nesporazuma z žerjavovodjo mu je pri razkladanju ingotov stisnilo sredinec leve roke. BLATNIK Leopold (1. dan — 1. nezgoda). Pri izvlačenju ingotov iz kokil si je opekel prste na obeh nogah. MIHELIČ Adolf (1 mesec — 1. nezgoda). Pri dviganju kokil z rešetk je stopil v režo in si poškodoval desno koleno. ELEKTROJEKLARNA GODEC Franc (10 let — peta nezgoda) je stopil v tekoče železo, pomešano s peskom. Pri tem je dobil opekline po desni nogi. HOLCINGER Srečko (14 dni — 1. nezgoda). Pri razlivanju jekla v kokile se je opekel po obeh nogah. VOGA Alojz (9 dni — 1. nezgoda). Gumi cev, za vpihovanje kisika v peč, se je vnela in ga opekla okrog pasu. VALJARNA II GAJŠEK Stanko (1 leto — 1. nezgoda). Zaradi nepazljivosti pultista, je valjanec zadel v nogo poškodovanca, ga prevrnil in opekel po dlani leve roke. JEREB Ivan (20 let — 6. nezgoda). Pri prenosu materiala je zadel v vez in si porezal mečo na levi nogi. VALJARNA I BEZGOVŠEK Ivan (4 leta — 4, nezgoda). Pri prehodu med orodjem, ga je zadel valjanec ter opekel pod koleno leve noge. BEVC Franc (8 let — 6. nezgoda). Pri montiranju sklopke je stopil na slabo nameščeno ploščo, katera se je obrnila in ga udarila v golen leve noge. ŠOBA Gabriel (4 leta — 3. nezgoda). Ko je zapuščal delovno mesto ob menjavi, ga je valjanec zadel v golen leve noge (osebna neprevidnost!). TADŽIČ Ibro (občasno — 1. nezgoda). Zaradi nepazljivosti ga je valjanec zadel v nart desne noge. OBDELOVALNICA VALJEV GORIČANEC Štefan (3 mesece — 1. nezgoda). Pri rezanju pločevine mu je odrezani del padel na nart desne noge (slaba organizacija dela). KOSTANJŠEK Darko (1 leto — 1. nezgoda). Pri vpenjanju valja mu je zdrsnila vmesna podloga in mu poškodovala palec leve roke. LIVARNA I JEROVŠEK Stanko (26 let — 3. nezgoda). Med delom mu je padel tujek v levo oko. LIVARNA II MLINARIC Ivan (1 mesec — 1. nezgoda). Pri vpenjanju form se je s kladivom udaril po palcu desne roke. OPREŠNIK Ivan (5 let — 2. nezgoda). Pri rezanju čaše je sprožil dvigalko, pri čemer je forma odskočila s kavlja. V tem trenutku pa je kalupni okvir poškodovancu odtrgal palec leve roke. PLAHUTA Anton (3 leta — 1. nezgoda). Pri odbijanju ulitkov mu je ulitek zdrsnil na nart desne noge in mu jo poškodoval. PLANK Karl (15 let — 5. nezgoda). Na kopici koksa mu je zdrsnilo in si je izpahnil palec na levi roki. MEHANIČNA DELAVNICA ZGUR Srečko (3 mesece — 2. zgoda). Grabilec žerjava je udaril v nosilec, ki je ležal na tleh. Drugi del nosilca pa je udaril poškodovanca v gleženj desne noge in mu ga močno poškodoval. EKSPEDIT KILIC Zilhad (10 dni — 1. nezgoda). Pri premeščanju mu je iz rok zdrsnila pločevina ter mu padla na nart desne noge. ODDELEK VARSTVA PRI DELU NOVA VODSTVA V ORGANIZACIJAH ZVEZE KOMUNISTOV Na I. seji sveta Zveze komunistov Železarne Štore so bili po predhodni potrditvi na konferencah osnovnih organizacij v novo vodstvo izvoljeni: — za sekretarja Sveta ZK tovariš PUGELJ MILAN, — za namestnika sekretarja in vodjo komisije za izobraževanje tovariš KALUŽA LADISLAV, — za namestnika sekretarja in vodjo kadrovske komisije tovariš ing. LEBAN JOŽE. Delegati v kadrovsko komisijo in v komisijo za izobraževanje bodo izvoljeni do prihodnje seje sveta ZK. Na volilnih konferencah osnovnih organizacij ZK so bili za sekretarje izvoljeni: — za sekretarja osnovne organizacije ZK TOZD 114 panoge dipl. ing. MANOJLOVIC GOJKO, — za sekretarja osnovne organizacije ZK TOZD 117 panoge tovariš GORNIK FRANC, — za sekretarja osnovne organizacije ZK TOZD skupnih služb tovariš MIRNIK PAVEL. Na zadnji seji Sveta ZK Združenega podjetja slovenske železarne je bil za sekretarja tega organa izvoljen za eno mandatno dobo tovariš PUGELJ MILAN. Japonska: Razvili so novo napravo za merjenje debeline valjane pločevine, ki deluje na optičnem principu. Sestavni del naprave je TV kamera, ki prenaša potek valjanja in signalizira eventualna dimenzijska odstopanja operativnemu osebju. Anglija: Pri Bronxu so razvili nov tip ravnalnega stroja za ravnanje okroglega železa v dimenzijah 5—38 mm premera. Hitrost palice je do 50 m/min. British Steel Corp.: je naročila za transport in nakladanje ingotov viličar z nosilnostjo 70.000 funtov (ca. 33), kar je največji viličar doslej, uporabljen v ta namen. Prijavljanje nezgod Uveljavljanje pravic zavarovancev v primeru nezgode pri delu ali na poti verjetno ni dovolj jasno vsakemu zavarovancu. 'V praksi prihaja do najrazličnejših zapletov zaradi nepoznavanja pravic, največkrat pa zaradi pomanjkanja dokazov in zamujanja roka, ki je predpisan s pravilnikom o evidencah na področju dela. Delavec, ki se pri delu poškoduje, mora vsako, tudi najmanjšo poškodbo, takoj javiti svojemu neposrednemu vodji. Prijaviti mora tudi vsak nevaren dogodek, ki se je pripetil pri delu, čeprav ni prišlo do poškodbe. Če delavec ne more tega sam storiti zaradi težje poškodbe, mora poškodbo prijaviti najbližji sodelavec. Nezgodo na poti na delo in z dela mora delavec sam prijaviti ali pa poskrbeti, da je prijavljena najpozneje »naslednji delovni dan«. Delovodja mora o nezgodi sestaviti poročilo na posebnem obrazcu in takoj oddati en izvod obratovodstvu, kopijo pa poslati Oddelku za varstvo pri delu. Za manjše praske ni potrebno sestavljati poročila o nezgodi, če je iz poročila o nudenju prve pomoči razvidno, da je delavec poslan nazaj na delo. Če pa zaradi takšne poškodbe pride vseeno do bolovanja, je treba sestaviti poročilo in ga oddati takoj, prvi dan bolovanja. O vsaki težji nezgodi mora delovodja po možnosti čimprej obvestiti oddelek varstva pri delu. Na mestu nezgode mora ostati vse nespremenjeno, do prihoda komisije ali delavca iz oddelka varstva pri delu, ki analizira nezgodo in ugotavlja vzrok. Če preti nevarnost nove nezgode, ali če bi prišlo do večjega zastoja v proizvodnji, se lahko tudi spremeni stanje na mestu nezgode, le toliko, kot ju nujno potrebno. Na mestu nezgode pa posneti situacijo, izdelati skico, napraviti zapisnik o nezgodi in zaslišati priče. Takšne nezgode raziskuje komisija, sestavljena iz strokovnjakov za tisto področje dela. Na podlagi mojstrove prijave mora obratovodstvo napisati prijavo na posebnem obrazcu ER-8 v štirih izvodih, najkasneje v roku 24 ur od nastanka nezgode. V primerih, ko delovna organizacija ni mogla biti neposredno obveščena o nezgodi na poti pošlje prijavo takoj naslednji dan, ko je izvedela za nezgodo. Če bomo tako ravnali, ne bo prišlo do zapletov in slabe volje. DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV (Nadaljevanje z 12. strani) čas od 1. 12. 1970 do 1. 11. 1971 in z ozirom na to, da je tudi v drugih obratih skupnih služb nedeljsko delo (nadzorna služba, varnostna služba, ekspedit, laboratorij) sklenil, da se energetskemu oddelku nedeljski dodatek za predlagano dobo ne izplača, dočim je to vprašanje vnaprej rešeno s samoupravnim sporazumom. V kolikor bi se namreč priznalo izplačilo energetskemu obratu, bi bilo potrebno enako obravnavati tudi ostale službe v sestavu sveta enote skupnih služb, ki so imele enak režim dela. Tajništvo organov upravljanja V oktobrski številki železarja smo že poročali o uspešnem nastopanju pionirjev — članov gasilskega društva Železarne štore v letošnjem letu. K temu so največ pripomogli pionirji, katere vidimo na sliki, ki pa so tokrat zadnjikrat nastopali kot pionirji, kajti naslednjo sezono bodo že uvrščeni med mladinske vrste. Na sliki spredaj od leve proti desni: Kočar, Sevšek, Ojstršek; zadnja vrsta: Kralj, Skok, Zupanc, Perper, Kačičnik in Grabnar. KADROVSKE VESTI V oktobru so bile v naši delovni organizaciji naslednje kadrovske spremembe: Iz JLA so se vrnili ŠUSTER CVETKO, avtomehanik PK, OTK; KOLAR MIROSLAV, KV elektroinstalater, elek-troobrat; DOBERŠEK MIRKO, dipl. metal, inženir, livarna valjev; MULEJ FRANC, KV avtomehanik, promet. Novi člani delovne skupnosti Na prometu: SANDRI ŽELJKO, NK delavec; CERNOŠA FRANC, PK premikač; DEŽELAK FRANC, PK premikač; BELOŠEVIC ZVONIMIR, NK delavec. V livarni sive litine: NOVAK IVAN, MR-KALJEVIČ FEHRET, IBIŠI HA-KI — vsi NK delavci. V obdelo-valnici valjev: SURINA VLADO, KV strugar, REZER ANTON, NK delavec, IVENCNIK VINCENC, KV strugar. V jeklarni: GARA-NOVlC ALEKSA, HALILOVIČ IZET, ONERCEVlC RAMIZ, NOGIC MILENKO, KLAKOCAR ZLATKO, RAKIC LJUBODRAG, LAZOVIC MIROLJUB, STEFANOVIČ RADOŠ, RADOJEVIČ MILAN, MARKOVIČ RODOLJUB, IRANOVIC RADE, MEDIC MILAN — vsi NK delavci. V valjarni II: SMOLAC MIHAJLO, KOVAČEVIČ BRANKO — NK delavca. V jeklovleku: KROFLIČ FRANC, NK delavec, BUTINAR MILAN, strojni tehnik. V elektro-obratu: DOLO ZAIM, KV elektrikar. V komunalnem oddelku: KUKOVIČ MARIJA, TEPEŽ JOŽEFA — NK delavki. V livarni valjev: SOFTlC MEHMED, MA-TECIC ZDRAVKO, MRKALJE-VlC ZIJAD — NK delavci. V splošnem sektorju: STOJAN MARIJA, delavka; v finančnem sektorju: BURIC MILICA; v vzdrževanju: VOVK IVAN, strojni tehnik; v nadzorni službi: BEZGOV-ŠEK MARJANA, delavka; v merilni službi: REBERNIK MARJAN, KV urar; v valjarni I: MAJERIČ IGNAC, NK delavec. Na elektroplavžu: SARACl GANI, BERIŠA EJUP, CERIMI ISAK — NK delavci. V mehanični delavnici: LAMUT ANTON, NK delavec; v gostinski stroki: KLANJŠEK MAJDA, delavka. Vsem želimo prijetno počutje med nami! Na odslužitev kadrovskega roka v JLA so odšli: PIRJEVEC JOŽEF, NK delavec iz livarne valjev, DEBELJAK MIRAN, PK električar iz elektro-obrata. Sporazumno z našo delovno organizacijo in Vatrostalno je prenehalo delovno razmerje v stanovanjski enoti naslednjim: JERNEJŠEK MARJAN, JURKOŠEK FRANC, JURKOŠEK IVAN, KAPEL ANTON, KUKOVIČ JOŽEF, MIRT FRANC, PAVLINC ADOLF, VODEB FERDO — vsi ognjestalni zidarji, GRAJŽL ALOJZ, NK delavec. Po lastni želji je prenehalo delovno razmerje CIZELJ ANTONIJI, administratorki iz finančnega sektorja; ŠTARKL STANISLAVU, delavcu NK iz livarne sive litine; PFO-DER JOŽETU, KV obratnemu elektrikarju. Zaradi samovoljne zapustitve dela je prenehalo delovno razmerje: BROZ BRANKU, NK delavcu iz livarne valjev, HORVAT DRAGUTINU, NK delavcu iz livarne valjev; LAVRIHA ANTONU, NK delavcu iz livarne valjev; ZUPANIČ JOSIPU, NK delavcu iz valjarne II; SLADOVIC MARJANU, NK delavcu iz livarne valjev; LONČAR DRAGUTINU, NK delavcu iz valjarne II; SEJDIC ADIMU, NK delavcu iz livarne sive litine, KOMARlCKI FRANCU, NK delavcu iz valjarne II; ZAJIMOVIC RASIMU, strojnemu ključavničarju iz energetskega obrata; ANDERLON STANKU, NK delavcu iz livarne valjev; FAKTOR SLAVKU, NK delavcu iz elektroplavža ; ARZENŠKEK SILVESTRU, NK delavcu iz valjarne II; STOPINŠEK VINKU, elektrotehniku iz merilne službe; BERIŠA EJIPU, NK delavcu iz elektroplavža, SURINA VLADU, KV strugarju iz obdelovalnice valjev; CEPIN JANEZU, PK žerja-vovodji iz livarne valjev; PINTARIČ ŽIVKU, delavcu iz valjarne II; MANOJLOVIC MIODRAGU, NK delavcu iz valjarne II; VASIC MIROSLAVU, NK delavcu iz jeklarne; KA'NDUŽER STANISLAVU, PK avtogenemu rezalcu, valjarna I. Naraščaj v družini so dobili KALUŽA LADISLAV iz finančnega sektorja, MATJAŽ VIKTOR iz energetskega obrata, ZANIŠKI ZVONKO iz valjarne I, FENDRE BRANKO iz elektroobrata. Čestitamo! ŠRAMELJ ALOJZ, obratovod-ja obdelovalnice litine in MASTNAK FRANC, asistent vzdrževanja v livarni valjev, sta zaključila študij na I. stopnji višje tehnične šole v Mariboru kot izredna študenta in si pridobila naslov »inženir strojništva«. Iskreno čestitamo! Na novo življenjsko pot so stopili HLADNIK FRANC iz elektroobrata, CERNOŠA MARTIN iz elektroobrata, ŠUMEJ MAJDA iz uprave osnovnih sredstev, CENE DANIEL iz valjarne I, MRAVLJAK ANICA iz uprave osnovnih sredstev, ŽOGAN IRENA iz jeklarne I, JAZBINŠEK ŠTEFKA iz OTK, DOBERŠEK RUDOLF iz valjarne II in PREGLEJ RUŽA iz konstrucijskega biroja. Želimo mnogo družinske sreče! UPOKOJENA V OKTOBRU VUK FRANJA, rojena 15. 2. 1926, v Ostrogu pri Novem mestu, sedaj pa stanuje v Celju. V železarni se je zaposlila že 11. 4. 1948 in sicer najprej v li- varni sive litine kot jedrarka, nato pa je delala od 1951. leta dalje v obdelovalni« valjev kot žerja-vovodja. Dne 23. oktobra 1973 je bila upokojena kot invalid I. kategorije. Želimo, da bi mnogo let uživala zasluženo pokojnino. HUJŠE SO PREKRŠILI DELOVNO DOLŽNOST V septembru se je komisija za kršitev delovnih dolžnosti pri svetu metalurške enote sestava enkrat in obravnavala 14 primerov kršitev delovnih dolžnosti. Z zadnjim javnim opominom: 1. VERBOVŠEK MILAN, ka-librirnica: 17. 7. 1973 je neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin. 2. GUČEK ANTON, elektro-plavž: 10. 8. 1973 je neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin. 3. BOVHA ANTON, valjarna I: 30. 6., 7. 7., 7. 9. in 18. 8. 1973 je neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin Z javnim opominom: 1. KUMPERGER STANKO, valjarna II: 15. 6. 1973 je neopravičeno izostal z dela — javni opomin. 2. KONŠEK ANTON, elektro-plavž : 14. 8., 21. 8. in 27. 6. 1973 je neopravičeno izostal z dela — Javni opomin. Iz pravne pisarne ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in brata Franca BAUMGARTNER J A se najiskreneje zahvaljujemo vsem njegovim bivšim poklicnim tovarišem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti ter darovali vence in cvetje. Iskrena zahvala tudi godbi Železarne Štore in tovarišem za poslovilne besede. Žalujoči žena, sinova, sestra, brat in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Vsem članom delovnega kolektiva »Železarne Štore«, posebno njegovim nekdanjim sodelavcem iz OTK, se ob izgubi dragega moža iz srca zahvaljujem za vence in denarno pomoč, prav tako pa tudi vsem, ki so ga z godbo pospremili v njegov zadnji dom. Iskrena hvala! Rezka Možgan ZAHVALA Ob tragični izgubi dragega moža, očeta , sina in brata Slavka Stante se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ob težki nesreči kakorkoli pomagali, z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje, govornikom za ganljive besede ob odprtem grobu, godbi na pihala, ter vsem ki so ga spremili na njegovi mnogo prerani poslednji poti. Žalujoča žena Hermina sin Slavči in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Podpisani Ivan GRAJŽL, invalidski upokojenec iz štor št. 4 se zahvaljujem sindikalni organizaciji pri železarni za pomoč, da sem se lahko deset dni zdravil v termalnem kopališču v Laškem. Zdravljenje mi je zelo koristilo in mi lajšalo bolezen. Zato se najtopleje zahvaljujem sindikalnemu odboru za razumevanje. Obenem vam želim obilo uspeha pri nadaljnjem delu. SO ZA NAS VEDNO ZAPUSTILI MOŽGAN JOŽE, star 58 let, stanoval v Štorah, v naši delovni organizaciji je delal preko 20 let, od tega na OTK 17 let kot kontrolor, je dne 16. oktobra t.l. umrl. STANTE SLAVKO, star 43 let, ... doma v Prožinski vasi pri Štorah, L v naši delovni organizaciji je de- lal ca. 23 let, pretežno kot žerja-fjU vovodja v livarni valjev, nazadnje pa je bil v nadzorni službi kot ' I čuvaj. Dne 4. novembra t.l. je umrl zaradi posledic prometne nesreče. MAJDANDŽIC STJEPAN, star Z 35 let, doma v Simiču pri Banja Luki, pri nas je delal na elektro-* plavžu 3 leta, dne 14. 10. t.l. je umrl.