GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE DL, lorde, 13. julija (July 13), im. aTEV.—NUMBER 162 —Med te ljudi nsjbrž ajada tu« predsednik republike dlbklk postojank v tej stavki ni. Dnlnvnka ásvednoat In ao-Udarnent aU ¿k>boko vkorenl-njenl med teadl delavci. Umdaittl M spravnim prostori: M9V t. Lswndals A« LswadsU Ave. Is of eoctlea Act Ilea, of Oot ltl sathsrtss4 »■ 14. Itll. NRE BANKE PRIHAJATI Z I RAM KONGESU NoRiatija M Bolcartkwii rtvolaolja jt zanikan > morde mir-nolini ae aa-I konflikt. poravnan, ta sa balk Te grožnje no ie skrbno prikrite. — Namenite no kongmnn^-Te grožnje no bile v glavnem mertu napovedane že pred nekaj ÍH Washington, D. C. — Prikrite grožnje, da ee bodo višje banke posiužile biča napram kongresu prihodnjo zimoj da ae ponovi trajna poalovnica za federalne rezervne banke, katerih poslov-nica preteče šele po oemih letih, so bile izgovorjene v teku govora v Ashvillu, N. C., dne 16. julija. Izpregovorll jih je Oscar Wells, predsednik Ameriškega bankirskega društva. Welle je govoril Južnemu društvu izdajateljev Časnikov. Te grožnje so se napovedovale v Washingtonu že pred nekaj meseci. Parlamentarni zakufls-niki ao naglašali, kot sedaj Wells povdarja, da nastane kaos v finančnem in industrijskem svetu, ako se ne ugotovi trajnoeti teh poalovnic. Washingtonski finančni eksperti trdijo privatno, da predaednik Colidge napravi prihodnjo zimo pritisk, de kongres obnovi te poelovnice. Te zahteve pokazujejo. kaj bankirji hočejo. Wells je zatro-bil v trobento, da oetraši ljudstvo, da naj dovoli baknirjem trajno poelovnico. Grozil «Maki akspiozija mnSííMHí akttflii Vsa okoUca je podobna bojišču ob najhujiem bombardaSentu. OMEJITEV POŽARA IN POMOČ RANJENCEM NEMOGOČA. Dover, N. Y. — Vsled eksplozije, ki se je pripetila v soboto popoldne v municijsklh skladiščih v Lake Denmark par milj od tukaj valed strele ee cela okolica da primerjati edinole bojišču, ko je v teku najhujše bombardiranje. Granate, bobe, izstrelki iz majhnih nabojev frčijo ob zraku na vse strani. Poleg se čuje zamolklo gromenje eksplozij dinemita, okaatrezita,. . in najhujšega razstrčHVh OOR0 '"Jfff invalidovjiroH Umiki 20,000 pohabljencev je moi¿e de-monatriralo proti Melkm-Bc^ reagerjevi dolgovni pogodbi. Pariz, 12. jul. — Okrog 20,-000 vejni^ pohabljencev, ki so prišli iz vijrfi krajev Francije, je včeraj popoldne korakalo po pariških ulicah v protestu proti plačevanju vojnega dolga Združenim državam. Protest je bil molčeč. Vlada je v zadnjem momentu dovolila demonstracije, toda prepovedala je vsak napis in vsak vzklik. Toda <4olge vrste invalidov— kakršnih še ni zvanega "TNT", ki je vskladi-tteno v posameznih skladiščih. Vsa poslopja daleč na ol*oli so vsa porušena bodisi od granat, ¿rapnelov, bomb ali pa požara, ki je naatal vsled eksplozije. Drevja eo rasbita, zemlja raz-kopana in tu ln tam na polju eksplodirajo bombe, granate ln šrapneli. Še danee v pondeljek vedno razgraja po ekladiščlh, vsled česar je vsaka pomožna akcija nemogoča, ker kdor bi hotel v kateremkoli oziru pomagati, bodisi omejiti požar, ki še vedno raskraja po sklediščih, ali rešiti ranjence, katerih je gotovo precej raztresenih po "bojišču", ali na katerikoli drugi način, bi šel v gotovo smrt. Vsled tega je prepuščeno vse "usodi", da ogenj poneha in ravno tako tudi eksplozije, in še potem bo smrtnonevarno približati se razvalinam, ker je raznovrstna municija raztresene vse naokrog. Skoda, ki je ogromna, se še ne more oceniti; približno - je »smo na municlji ln poalopjih ocenjena na več ko M miljonov dolarjev. Kolike je škode v okolici vsled «e ekeplozije, je pa še nemogoče oceniti. Kajti dve vaai »ta popolnoma porušeni, in druge bližnje pa tako močno poškodovane, da se ne ve, ali bo mogoče zopet popraviti, ali bodo morali zgraditi popolnoma nove. Koliko je bilo ljudi ubitih in ranjenih, ee samo ugiblje. Poroča se, da je štiriindeset mrtvih, koliko je ranjencev, ee ps ne more prav nič določnega povedat^ nekateri računajo na več ko dvesto, kar je pa aamo ugibanje. Koliko ranjencev leži Po "bojišču", sploh nihče ne ve, Ver je nemogoče iti v bližino eksplozije. Gotovo je, da jih je veliko, ki so prlpuščenl sami sebi. Ta velikanska eksplozija je porušila do tal celo skladišče munldje, ki je obstojalo is iau poslopij, v katerih je bilo vskle-diščeuih na stotine to« raznovrstnih eksplozivnih snovi in druge m uniči je, od najmanjšega naboja do največje bontf». Ne-deleč od tega glavnega skladišča je še drugo man jše skladišče (Daljo aa a. strani). habljenci eo šli mimo spomenika ameriškim prostovoljcem, ki eo uigrli v Franciji in mimo spomenika Georgu Waahingtonu; na o-beh krajih so položili venec In molče odšli. Vojne slepce, katerih je bila dolga vrsta, so vodile njihove Žene, matere ali sestre. Edin znak protesta je bil časopis, ki ga izdajajo organizacije bivših vojakov ln katerega eo prodajali med korakanjem. List je vseboval pereče članke proti Ameriki, ki terja svoja posojila. Near Yetk, N. Y. — Louis Borno, ki je postal predsednik republike Haití, je' človek selo kratkega spomina. Tri tedne je bil v tej deželi, pa že je pozabil, kako 00 ga dražili Haltčaai s raznimi vprašanji. Ti Haitčani ao eeveda nasprotniki njegovega, režima, ki je bil vzpoetavljen na željo newyorških bankirjev, ki .posojujejo doner v tujino. Ko se Je Borno odpeljal is Amerike na otok üaiti, je pri slovesu rekel: "Moj obisk je bil volik uspeh. Vsak me je Uvažcval." Ako se sodi, Borno po govoru, ki ga Je obdržaval na obedti bankirjev, tedaj je velik "ekonomist" pred bogom in ljudmi. Kajti "New York Timeo" piše, da je Borno rekel: "Prepričan sem, da bizniški motivi nadkri-Ijujejo ekonomska vprašanja pri mednarodnih stikih. Zato sem pa zelo zadovoljen, da so bizniški stiki z Združenimi državami zelo tesni in ds postanejo še tesnejši." Torej biznis je za Borna glgvna reč, goepodareke razmere republiko Haiti so pa zanj .po-strznsks reč. Nejrorški bsnklrjl so eeveda bili zelo zzdovoljnl z njim. Spoznali zo, da imajo v Bornu dobro orodje, ki eluži njih intere-som. , ; s BLAGOSLOVI PROHIHICIJE. —^ iEfrfeJE ruPli ^pf^HiOTiM Rm^NIV sedem milj severno od* tukaj se je napil "jerušaV, kakoršnega prodajajo bootlegarji in v pijanosti ustrelil šeno in izvršil samomor. New York, N. Y. — Takoj drugi dan, ko >4>lla stavka kro- jaških delav International Workers pro« zalo, da delo lavnicah, aoČ osem ato. organiziranih v les Germent na, se je polca-iva v vseh deje okoli en tl-stavkl je štiri deeet tisoč de ilavaev. To je osme stavka od etavke v letu 1910. V tem letu so tf krojaški delavci isvojevali priznanje svojs organizacije in prisnanje principa do pogajanja, V prejšnjih atavkah je bila potreba j pošiljati' govornike v kraje, v katerih eo bile šibke po-stojsnke. Sedaj je pa kaj takega nepotrebna. Delavska zavest ee je tako gfc temi delavci, najemniki žejo ni nikjs*, v razširila med ihovalel In ikov ne dose-uspehs in ds Sitih vrstah Cigani zaneeU kolero v Jugo-slavijo. Dunaj, 12. ju). — Iz Belgrada poročajo, da se je pojavilo več slučajev kolere v ciganskem taborišču blizu ogrske meje. Ogrske oblasti ee že pripravljejo, da zapro mejo, če ee bo bolezen razširjala. VOZMKIAVT0B0S0V SE HE UKLO-1 RUO PODJETNIŠKIRKTATUI Dražba jih je hotefc prkWti, ik opravljajo službo v jopičih. — Na ta agtokmtlčnl ukaz aa e^iovsrill Z atavko. Nov York, N. O. — Solnce je pripekalo in vročinf je bUa strašna, ko eo trije vozniki, zaposleni pri Tomkins na Staten Islandu slekli evoje jopiče, de jim od vročine ne pride slabo. Družba je te tri voznike meni-nič tebing odpustila, češ, da eo se pregrešil proti kompenijske-mu fej-mdnu, po katerem bl morali ostati v jopičih, če tudi počnejo vsled vročine. Posledica tega ravnanja je bila, da je oetalih trideaet voznikov zaatavkalo. Izjavili so, da se vrnejo na delo, ako dru£ba sprejme tri odpuščene vozptke nazaj na delo in dovoli voznikom poleti voziti buse, ne da bl imeli jopiče na sebi. Vozniki eo družbi priznali le to koncesijo, da lahko določi, kakšne barve naj bodo srajce. Jopiči, ki eo jih morali noeitl vozniki In ki tvorijo del kompe-njske uniforme, so zelo težki in so pripravni po zimi. To nssrsm-no početje družbe dokazuje, da zahteva, da vozniki tvegajo celo svojs zdravje v njenom interesu. Ar^MU radarji Mi i* pal nllijtta iz Raaija stari Ingsldh funtov NI PRIPOROČLJIVO JESTI ORANŽE PRI ROPANJU, ■ r •, • • East Liverpool, O, — Dominik Preszie, 20 let stnr, je utonil pri kopanju, ko je skočil v vodo In v ustih imel kos oranže, vsl<»d česar se je zadušil, ko je biKv vodi. , — Colninska la-dija Je privlekle kanadsko škuno, ki Je bila zasidrana v bližini rta Goda, v pristanu. Ladije je naložena z opojnimi pijačami. Na pnrniko "Cretan" eo aol-ainskl uradniki zaplenili so $1,000.000 opojne pijače In alko- opaaltl omahljivosti, ; . , SUvka je bilk neizogibna. Delavci žive v takih razmerah, da so kričale po kboljšanju. Podjetniki pa o izboljšanju teh razmer nieo Jurielt nlšeear slišati. Ti krojaški dflavci zahtevajo, da se jim delo garantira za 36 tednov v. letu. 4 Dalje zahtevajo 40 ur dela r Hdnu. da ae tako omeji brssposflnost med delavci. V delavnicah v okolici New Yorka je pteiiakalo delo Istega dne, kot v NewTorku, Piketirnnje delavnic je pričelo po enem tsdttu. Plketi imajo samo nalogo* da pasi jo, ako ee delo oddaja v kakšne skrivne delav nice. ___ BJma BImama M DOVIVH rimo n m? ara v ranza Španski diktator te poeetii FraneUa kljab ostremu prote-franrosklh radiknlcev. Pariz, 1£. Jul. — General Pri-mo de Rieara. španakl diktator je prišel danes zjutraj v Pariz s namenonfc da z Briandom dokon ča in podpiše pogodbo glede novo meje v Maroku ln kaj se ima zgoditi z rtfijansklm voditeljem Abdel Krimom. > Francoeki radikalni sloji so zagnali mogočen glas protesta proti prihodu špansksgs diktatorja v Pariz. Včeraj zjutraj so os pojavili y Psriza lepaki s izjavo. da Pariz nI "sdrsv kraj" za diktatorje. Policija Js takoj začela loyitl znane anarhiste In španska ravolucljonarja. Diktator ima vlečno policijsko sprem atvo. odkar Je stopil na francoska tU. ŽRTVE AVTOMOBILOV. Chfeane, IIL — V nedeljo so avtompbni zshtevall zopet tri žrtvs, ia število človeških žrtev ja nnraelo v Cook okraju že ne 417. Med osebami, ki so zadnjo nedeljo podlegli dobljenim poškodbam, je tudi U let star John MUavich (Jugoslovsn) ln birajoč aa 269 W. 26. St., ki je pri Igranju prišel pod tovorni avtomobil. 'PINO OBLEČENA DAMA" POMAGALA BANDITOM. Chicago. Rt — Pri oropaoju gszolinske posUjo na 22. cesti in Keeler Ave., kjer eU dve "fino oblošeaa" moška e samo-kreel prisilila vslnlbenea, • da ji maj« Izročil vee dnevni skupi-ček r vsoti okroglo 6COO, je po-tudi "fino oblečena'' daje namreč držala pripravljeni avtomobil, e katerim storjenem "delu" vel trije Rop ee Je izvršil v nedeljo popoldne. Dunaj, 12. jul. — Uradno bolgarsko poročilo odločno zanika vest, da je v Sofiji prevmtno gibanje. Ni pa še pojasnjeno, sekaj je kralj Boris naglo odpotoval s svojo drušino v Švico. Vsekakor ss v Sofiji nekaj kuha, o čemur noče bolgarska vlada poročati V nedeljo svečer je prišla na Dunaj vest preko Belgrada, da je bU kralj Boria odstavljen in •da )e pobegnil čes mejo. 2s več dni se pojavljajo okrog Sofije "roparske tolpe", «ki napadajo vlake in drugače motijo mir. Koliko so te "tolpe" v zvezi s macedonskimi komltaši, nI še u-gotovljeno. Bukarešta, 12. jul. —' Rumun-ski in bolgarski vojaški častniki, ki so preiskali afero krvavega spopada med rumunsklmJ in bolgarakimi strkžaml dne a. julija v Dobrudži, so dsnss predložili poročilo obema vladama* U-pati je, da se Incident poravno mirno. v Nekaj dni je bilo razmerje med Rumunijo In Bolgarijo ssio napeto; malo Je manjkalo, da ni prišlo do preloma. Obe Vladi, ki eta izmenjali več oetrih not, eta se končno sedinill sadnjo soboto za temeljito preiskavo. KI naj odkrije, kdo je začel konflikt. Kakor eo poročali, je 260 bolgarskih komltašev udrlo čes mejo In napadlo rumunsko mejno stražo. V boju je padlo 26 Bolgarov in šest rumunskih vojakov, dočim šs pogrešajo 10 ,Rumuncev. so pognali komitašs t»t*i ki malo in nato a»m 1 UKlrl Iri« bolH» tU. kjer so bili 20 minut Rim, 12. jul. — FaAlstovikl listi ss zslo zanimajo za bolgar-sko-rumunskl Incident Nič msnj razburjeno je Jugoelovansko ča-sopisjs., Bslgrsdski UsU vidijo slijanco med Grčijo, Italijo ln Itumunijo. Nova rumunsks vlada paktira s grškim diktatorjem Pangalosom, kateregs js I-talljanskl kralj pred odlikoval kot "očeta grške publike. SELAVSTVO V ANGLIJI RRSOJA HIPOKRACUO T0-RIJSKIH HLAPCEV KAPITALA Torijaka vlada skuša disk rediti-tirati delavsko gibanje v Url-tanijl. — Delavstvo nI ostalo dolžno odgovora. London, Anglija. — V poroči-lu na Hbdnhrodno federacijo strokovluji unij, ki se peča s krikom, ki ga Je sagnala torijska brltaka vlada radi.stavke brit-skih rudarjev, obeoja londonski poročevalec I. F. T. U. Baldwl-nov kabinet ln mu očita hipo-kracijo. "Vlada poizkuša," pravi poročevalec, "na vse načine dlskre-ditiratl delavsko gibanje s raznimi natolesvanji in na U način obrniti ljudsko pozornost od pravega vprašanja v premogovniškem sporu. Najprvo ss js vzpo-stavilo lsgslno stališče unij in kritiziralo, nsofloijslno ln nspol-oficljelno. Poizkus js bil ns-pravljen, da ao eplošns stavka pokaže kot zarota proti ustsvl. Drugs poteza Js bila, da je bila sovjetska vlada obtožena, da Je iMslala brzojavko sa finančno iH>moč ob čaau splošno stavke. "Skoraj nepotrebno jp, da se vlade in kapitaltati rasnih dešel I »odpirajo med seboj odprto alt pa tajno, kakor stvar zahteva, ds dosežejo svojs politične cilje» Dokaz temu je podpora, ki jo Ja dala Velika pritanlja Vupejfu-ju, kar je bilo priznaao odprto v britakl trgovaki zbornici v Han-kovu.'Ta podpora se zdaj daje ikosl briteko cigaretno kom pari I Jo, To beeedičenje o tujesem-skem denarju ee čuje eaiao takrat kadar je v zvezi e podporo delavcev, na kar se razkrijo, da taka akolja nI koristna za Učvrstitev stikov med dvema tuje-xemaklma deželama." Neki poročevalec citira uvodni članek, povdarjajoč, da bl bllt britakl atavkarji res neumni, a-ko bi bili odklonili darove, ki so bllt darovani brespogojno. Nato naglaša, da je pršla ^prva pomoč od Q. F. T. U„ t. J. organizacij o, ki živi v velikem prepiru z Moskvo. Mbaajt za atoivltaotl Kanadska neredna liga zs je Is-javila ss nsodvisao Kanado. Vancouver, B.C. - Kanad ska narodna liga je na svojem tukajšnjem zboru sprsjsla reeo- lucijOi^ ki la.i^^.liits^bo mmuMh stranko! ikete^e Industrije^ katsra y nastopi odprto sa popol kro «a no neodvisnost Ksnsde od Vsll-ke Britanije. In, 12 Jul. Irski javni napsto opazujejo Kanado svobodna država bazira na/katudsksm modslu. Ako se er.is angleška krona vtikati v notranje sadeve Kanade, UdaJ u. lahko vtika tudi v sadeve I» kratkim ¡ sks, Avstrslljs ln Novs Zelan-rey dlje. Kanadski prsplr Js vsžen ' I is vse britske dominljs. ZAMORSKI DELAVCI POSAGA-JO TEKSTILNIM STAVKARJEM Podjetniki ae pazlažajaja azmor-efklk delavcev za eUvkoka-štvo. - Tekstilni haiHnl Izko-riščnjo enake samarske In New Vork, N. T, — Zamorske organizacija Afričan Blood Bro-therhoood je izdala Okrošnlco na zamorske dalavce. V tej okrožnici apelira, da naj pomagsjo msterijelno In moralno tekstilnim stavkarjem v Paassicu, N. J. Okrožnica najprsj koasUUrs, ds Js mod tekstilnimi stavksrjl veliko zamorcev. Na to pa okrožnica nadaljuje, da je etavka nastala zaradi nizka mezde, dolgega delovnega časa In ne-sanitarnlh razmer v tovarnah BU v kar j I zahUyaJo delevsko strokovno organizacijo, ker lahko s stavko prisilijo svoje g<> n|wdsrjs, da ravnajo s njimi rTMIMIja Mil pN " MÉMIÍ Miriikil ' kšiliilhkv >u i -t Mesne« % ' tf ^ f Clnkavi rudniki v Evropi prišli v poaeet New Yaršklk bank. SEDAJ SO NA VRSTI DRÓGI RUDNIKI, t ^V 4 kupl- tako, kot ss spodobi ravnati s ljudmi. Podpora ss snsko rssdsli med zsmorske in belopoltne «tavkar-Je. Zamorski stevkarjl eo vsak dan na etsvkovni straži. Zamorski stevkarjl govore tudi na na shodih stsvkarjsv. Ti zsmorski stsvksrjl so noj-boljši doksz, ds Js vsllka laž. ako ae trdi. da so zamorci rojeni stavkokazl. Okrožnica navdušuje zamorske delevce zs stavko, ko pravi: "Gospodsrji (liso mogli zlomitfl letij, stavke, Prav nič nleo izdali po-licajskl količki, puške, plinske bombe. Poraz preti tem gospodarjem, Za umazano delo se o-bračajo na zamorake delavce. Zamorski delavci, ne pozebimo na to žalitev. Gospodarji vae hočejo zdeJ samo zaredl tega, kar Je zdaj stsvks. Po stavk! vaa pa jzžsno, ako ne bodete hoUH ds-isti za nižjo mezdo kot belopotnl dele vel."' 4 KUPILA ZEMIjrtSČE. NE DA BI DOMLA LASTHÍINHKK PRAV ICR, Chicago, 111. — Eva Bradeau je kupila od dveh MsamlJUklh trgovcev" neko posestvo v Texasu za osemsto dolarjev Ko Ja izročila dogovorjena vsoto, sta "trgovca" se poslovila od njo, ne da bl jI Izročile potrebne listlas, niti potrdile sa prejeto vsoto, Ženska jo Seznanila to "kupčijo" policiji, ki zasleduje DRf A JE UBILAOSEM OSEB, Hsntiafle, CHe. — Z gore Ar-rayan Je prihrumela drča ln zakrila hile Pedro Alvareza. Ubile Je njegs, njegovo ženo In taščo in U pet njegovih otrok. Ceškl general, prijatelj fašizma, odstavljen. Dunaj, 12. Jul. — General Gajda. šef šehoslovaškega gon*> rainoga štabe, je bil to dni posten ne nepričakovan dolg do-pust Gajda Js prrd kratkim pel »lavo fašizmu. po ameriška* počasi a sigurno, čas, ko bo vsa s^ Ja pod kontrolo talisiov. Isrčrpana kt bankrotirana Evropa prihaja počasi takorekeč direktno pod go-spodsrsko kontrolo ameriških flnsnčnikov, doloma po vsrsajl-skl mirovni pogodbi, vaši del pa po nskupu zsdolžnlo, katere ao vrgli evropeke država In posamezni industrijalci na trg v Ameriki, In katera so ameriški bankirji pokupili. Večino razalh industrijelnlh podjetij, tovarn JapaJo že (tak pod evojo kontrolo) plovbo po evropekih plovbe-nih rekah prevsemajo letotako v svojo "posest"; nekatero premogovnike, oljne vrolee Imajo že zdsvnaj. Sedaj so dobili po-polnoms pod svojo kontrolo največje in na rudi najbogatejše rudnik«« cinka. Prevzela Jih ja družbe Anaconda Ooppar Mining Co„ ki kontrolira v Ameriki bakrene rudnike. PogaJaaJa z evropskimi laetnlkl einkovih rudnikov je vodUa družba Harri* man v Nsw Yorku, ki lastuje večino rudnikov v Alsskl. Boj sa' kontrolo svstovns produkcije cinka traja že več deeet-in sedaj aa prodrli ameriški kapitalisti. Kijti znano je, da so rsvno evropski rudniki najbogatejši. Družba Olea^M, ki Je ensns kot najstarejše rudniško podjetje, ja doeedaj tasta-vala ozlrpma kontrolirala pra* dukcijo cinka v Evropi, ja prišla zadnji teden pod kontrolo ameriškega trusta. Radnlkl so pa končani svetovni vojni prišli pod poljsko vlado la dmšba Oieeeke Je po vsrsajlski mirovni pdgod-bl bila r>rlmorana Izvošitl štiri petine dalnle polekl vladi, katera Je pa velel finančne krita bila pr I morena ameriškim ■ HI I IIIUIM HIBI I HI ** i-Hc h arlejr, R so svetovno« znani po svojem bogastvu na daka, V kolika so blB Imenovani rudniki dobičkonosni no Is tegs. da je ta 4 1015 pisčala vseh industrij Nemčiji; več « • prosveta (¿I.ASILO 8LOVF.NSKB WiUfrPP fOB#ÍÍÉ| WÜPtl _ LASTNINA H! OS f NSKI N A BOON B PODPORNE J EONOTB Cen« offUeoy Oo dogovor«. Rokopisi m n$ vračaj«. Naročnina: Zcdinjen« država (lavan Chicaco) $6.00 na loto. $LM M pol lata ia $1.25 ta tri meaaea; Chicago ia Cicero ftfJbO as lato, Bil aa pol lata, $1.66 m tri mesece, la xa inorematvo $8.00._ Naslov ia vae. kar baa eUk s "PROSVETA" 2657-59 Se. La «rodele Avenne. Chicago. IHlnole. m ill I il i «THE ENLIGHTENMENT" Organ of the Slovene National Benefit Society._ Owned bJ tke Slovene National Benefit Sedet?. aMHMMMM Advertising rata« on agreement. Subscription : United Statte (except Chicago) and r; Chicaco $6.60, and foreign countries $8.00 per year. "MEMBER of THE FEDEBATED Daten v ok Ir pa Ju a. p r. (June SS, 1928) poleg veftofe imena na n d« ven |e« tea daevoai potekla aareéaina. Ponovit« |a sne« da m vasi a« aaUvi Sat. ___ « ——«IU..... ..TTCT.^.-JU-TJ-— >. -^-sanMMSMMMHMMMMInMMMSMSO KORUPCIJA SMRDI DO NEBA. Ta resnica nam pove, koliko podučnega dela so Izvršili socialistično organizirani delavci v Milvvaukeeju, da so odpravili korupcijo pri volitvah. Ti delavci naj služijo] za zgled drugim delavcem v Ameriki in po tem zgledu naj se ravnajo, pa ne bomo čJtali, kako so se vršile volilne aleparije v Pittsburghu, Chicagu in ali v katerem drugem velikem mestu v Ameriki. laéiilJeael ul rVVVIflIPfl pn zfttvtljMi (Is «rada j Ijeniftkega Med mnoRimi proš- a ■ a (Is urada Jugoslovanskega tese; (Ijeaiškega komisarja ) Od sedaj naprej ne bo samo Pittsburgh na glasu, da se v njem vrši volilna korupcija v zvezi z vsemi drugimi korupcijami, ampak prav nič bolje ni v Chicagu. Razlika je toliko velika, da so bili dokasA o volilni korupciji v Pittsburghu doprinešeni malo preje, v Chicagu pa kasneje. Sodnik Jarecki je odredil, da se štejejo ponovno glasovi, ki so bili oddani pri primarnih volitvah v aprilu. In šteli so glasove v dvajsetem volilnem okraju. In kaj so dognali? Da je 26 kandidatov Crowe-Barrettove frakcije prejelo 27,723 ukradenih glasov, ali da je bilo na kandidata povprečno ukradenih tisoč glasov. Deneen-Lundinovi frakciji je ta kraja glasov pomagala in njenih 26 kandidatov je prejelo 9,917 glasov. Štetje glasov je torej dognalo* da je bilo v enem samem vow nem okraju (vardi) ukradenih za vse kandidate republikanske stranke 35,640 glasov. Ko je sodnik videl, kako so glasove kradli v dvajsetem volilnem okraju, je odredil kljub protestiranju od strani odvetnikov še štetje v 27. volilnem okraja. To Štetje še ni končano. ' Kateri ljudje so najbplj dostopni, da se dajo, izrabiti za krajo glasov? Gotovo'ljudje, ki žive v človeških nižinah in taki, ki se preživljajo z nezakonitimi sredstvi. Dokler so se točile in prodajale opojne pijače, šo rekli, da so salunarji odločilni faktor, kdo bo izvoljen in kdo propade. Nekdanje aalunarje je nadomestil profesionalni "butlegar." V Chicagu se točijo opojne pijače rav-notako, kot so jih točili salunarji pred uvedenjem pro-hibicije. Razlika je ta, da je zdaj manj pivnic, kot jih i? bilo pred uvedenjem prohibicije. Te pivnice pa zaklada z opojnimi pijačami "butlcgarski sindikat" ali krožek\ Teh sindikatov je pa vež in med njimi divja vojna, v kateri se ubija in mori. Komaj mine par tednov, včgsi tudi komaj teden in že se čila, da je bil nekdo povabljen na vožnjo v avtu in da so tega nekoga našli umorjenega kje zunaj mesU ali pa v miBtu in na samoti ležati na cesti ali pa ob cesti. Dozdaj niso odkrili še nobenega morilca, dasiravno se je že precej ljudi preselilo na drugi svet, ko so najmanj mislili na tako preselitev. Nekoč je bil umorjen na ta način celo pomožni državni pravdnik, o katerem so govorili listi, da napravi karijero. Tudi teh morilcev niso odkrili. Zakaj jih niso odkrili? Ljudstvo si šepeta vsakovrstne zelo čudežne pripovedke na uho in se muza poredno, kadar odkrijejo nov umor in iščejo morilce. Ti "butlegarski" krožki so potrebni protekcije, zaščite. ln |>o]K)lnoma naravno je, da kradejo glasove v interesu onih, pri katerih iščejo zaščite. Ta element in dru gi elementi v v človeških nižinah kot n. pr. trgovci z belimi sužnicami, prodajalci narkotičnih strupov, bratov Ščina žepnih tatov ali žeparjev itd. so pripravljeni pri vsa kih volitvah popraviti voljo ljudstva s krajo glasov. To Je dno današnje človeške družbe, ki krade glasove pri volitvah in upanje še druge volilne sleparije. Zvese pa ima to dno zopet » profesionalnimi buržoaznimi političarjl, ki niso prav nič izbirčni v sredstvih, s katerimi upajo do-arči svoj cilj—izvolitev svojega kandidata ali kandida tov. » Ta pojav ostane neizpremenjen v velikih mestih, dokler delavci ne spoznajo resnice, da morajo biti politično organizirani kot razred, ako žele, da bodo na odgovorna javna mesta izvoljeni možje, ki bodo zastopali delavske Interese in so odločni nasprotniki vsake korupcije v jav nem življenju. Zdaj pa pretežna večina delavcev Še voli kandidate "ki jih priporočajo profcsijonalni poHtičarji. Precejšnjo število glasov pa ukrade zopet oni element na dnu današnje človeške družbe, za kandidate, od katerih pričakuje nsjmsnj preganjanja in ki jih priporočajo, profeai-jonalni političarjl. Podporniki In zastopniki kapitalizma glasujejo tudi za kandidate, ki jih priporočajo profesionalni političarjl. ln to Je vzrok, zakaj nI odpravljena volilna korupcija v velikih mestih. Zopeš nekoliko naših deportiranih državljanov, ki so se večinoma dali zapeljati, da so nepo-stavno prišli v Združene države, pa so potem ponesrečili. Kade Wbič, rojen 17. februarja 18*9 v Novi Gradlški. Ože-njen. Ima otroka. Prvič je prišel v Združene države 7. aprila 1906,Julija 1920 se je pa vrnil v domovino. Želel je zopet priti v Združen« države, toda kadarkoli se je oglasil pri ameriškim konzulu v Zagrebu, je bila naša kvo-. U že izčrpana. Medtem je, kakor pravi, čital oglas, da se v Kanadi iščejo delavci, pa se je namenil, da pojde tja. 18. aprila 1925 se Je izkrcal v St. Johnu, N. B. Delal je v raznih kanadskih mestih, in naposled prišel v Niagara Falls, Ont. Ko tam devet dni ni mogel dobiti dela, Je poskusil, če ne bi mogel priti v Združene države. Nekega jutra med 10. in 15. avgustom jo je ms h nil čez most, toda na ameriški strani ga je priselniški u-rudnik zavrnil. Zvečer, ko je o-pii/.il, da je na mostu mnogo ljudi, je zopet prešel ^la to pot ni /bil opažen. Iz Niagara Palls.se je odpeljal v Akron, O./ kjer je delal na železnici. Tukaj so gs 16. marca t 1. aretirali in 10. aprila je bila ukazana njegova deportadja. Mihajla Ruman, rojen leta 1899 v Erdevlku, Srem. Prišel Je lani s pravilnim potnim listom v Kanado kot poljedelec. Ker Je tam ostal brez dela, se je 5. sept. pri Niagara Falls v čolnu pre-peljsl v Zdr. države. 80. aprila t. 1. j« bil aretiran v Barbertonu, O. Njegov sltičaj se je za vlač 11, 15. dpcembra pa Je bil izdan de-portacljski nalog. Marko SkurlČ, rojan 24. junija 1889 v Cilipih pri Dubrovniku. Odpotoval je 16. ektobra 1924 iz donfovine v Buenos Aires. Iz Argentine je odšel v Val paraiso, Chile, potem pa v Havana 4. oktobra 1925 je prišel v Tampico, toda tukaj se ni dol-zadrževuli temveč je odšel v ogales, Sonora. Tukaj so sc on, ijo Markui, ki Je tudi depor in neki Italijan sešli i Aleksom (ali Alekaan drfitol), kl je hll pripravljen sfravitl jih v Združene državo, Čejmu plačajo. Od Skeriča je zaplaval 150 dolarjev. Začetkoma se Js ta obotavljal, potem mu Je pa plačal 75 dolarjev, drugih 75 mu jo pa imel plačati, kadar pridejo v Phoenix. 14. novombra zvečer Je Alek poslal vso skupino avtomobilu čez mejo. Na ameriški strani so bili vsi polovlje-ni. Bkurič Je bit aretiran v No-ga lesu, Arls. On bi ae rfd vrnil v Argentino; nafta zastopstva so tem smislu posredovala in Department of Labor je dovolil, da sme odpotovati v to deželo, toda Skurič ni imel več sredstev sa tako potovanje, in Je bil deportiran v Jugoslavijo. C« ne bi bil v Mehiki plačal take vsote tihotapcu, bi se bil povsem lepo lahko odpeljal v Argentino ln mu ne hi povrh bilo treba tako dolgo presneti v zaporu. MileStefanac (Mike SUphen), rojen I. 1883 v Slunju, neože-njen. 2ive! je v Združenih državah od I. 1908 do 1921. Potem je odpotoval v Evropo, ostal tam Štiri leta in pol, in se naposled na neki italijanski ladji vrnil v New York. Imel je vizum ameriškega konzula v Zagrebu, toda v New Yorku se Vendar nI legalno Izkrcal, temveč je Čakal, dokler niso vsi potniki zapustili ladjo, pa J« potem A« on odšel na suho. Posaeje/je ls Teksasa prestopil v Mehiko, delal tam v rudniku Kosita. Coah., in B. decembra 1986, kakšnih 40 kilometrov Izpod Eagle Pasaa prebredei Rio Grand« in «oprt pri M v Zdru-d rta ve. Nekoliko dni po-je Je bil aretiran in 7. januarja ukazana njegova cija. Stevan Vragi«4, rojen v Novem Gradu pri Kirlovcu 17. decembra 1896! ožs^jen. 11. novembra 1925 j« bil aretiran v Uppcr Bayju, N. Y. Prišel je bil julija 1925 v Halifax, v Združene države Je pa prestopil 10. novembra večjem društvu Pravi, da je bil pijan in da se ne spominja, Politične stranke na F MP«5skem j Kakor med Slovani .sploh, tako je tudi med Poljaki velika politična razcepljenost, skoraj \e večja, kakor pri ostalih Slo: ti jami, ki jih dobivajo nafta za-1 vanlh. Naj nazorne jšo sliko te stopstva v tej deželi, je ena razcepljenosti nam nudi poljski najbolj, pofostih ta, da bi ta ali parlament, ki šteje 444 poslari-5ni konzulat prodal prosilčevo ;«v. V parlamentu je zastopanih zemljišče, kateregfl prosilec sam 32 strank, posjanci pa so porazni rtiogel prodati. Skoraj ne- deljeni na 18 klubov. Poleg 32 verjetno je, koliko naših ljudi političnih strank, ki imajo pote da prevariti, da vlože svoje glance v parlamentu, pa je še težko prislužene prihranke v 160 strank, ki v zbornici sploh "real estate" za "investicijo". | niso zastopane. Ako to uvažuje- V tri desnico, sre- tvo- TOREK, 13. JULIJA. ŽABKAIIFT uinnvnik i Se eno znamenje normalnih časov. Hearstov jutranji dnevnik v Chicagu je prinesel veliko slik«» junakinje newyorfike vinske kopeli Joyce Hawley. Obrazek moderne svetnice s poglajeno de*ko fizuro! Slika je bila na tretji strani, kjer se je pred par dhevl šopiril v konštantinskem orna tu kardinal Bonzano. Kardinal je šel. By-by! Živela Joyce, Hawley! • • * kai seffod&o I e toliko ve da ne Skoraj redno se izkazuje, da ta- mo, vidimo, .da je na Poljskem ^l. ÄtrLifSJvneW k0 zemljišče ni vredno niti de- okroglo 100 političnih strank, Lil hi?.„^¡LSllraU ame »etine tiste cene, ki je bila pls- kar Je, akei tudi vzamemo slovan-( «lit 5 <*a * * ™gio prodati s Lko merilo, vsekakor rekord V Sftfjtt ka^nje^ * ^"tazcepljenosti. va denortarfia 4 čeno, ker se nayadno sploh ne Parlament je razdeljen sil v2Lu - i oi' • more Prodati- ' velike skupine: liialhBM v Panikur0JrmMtii- Na nekatere metode «oJjufi- dišče in levico. ****** 8mo že Bpozarjali. Psrlamentarno desnico ^ Alitehmetodje^liko^sittinl rijo 8 klubi, in sicer Narodna nr^nHili Si i »S? in^XLel\mo*<** V86h °Plllftti • Ena, ka- zveza, ki šteje 101 poslanca, Kr- rSL1F«n!£„ \Ltl lfiO ^ U**** P°«0<,t0ma «s- ičanska demokracija, ki šteje 40 vH^ov n Ä le iste^ Hedei°' ^ sledečaI A«ent ^ poslancev, in Klub krščanskih mTZ IäwIb v Arnprfko To izvlečke, navidezno iz čksopisov, Uacijonallstov, ki ma 19 poslan It "i i v FaTt Chliaeo v kjlterlh 86 ^^Je, da na- cev. Desnici pripada 160 poslan-' w i delal v oS^ merava kaWno veUk0 podjetje, cev. Parlamentarni center ob- li Pntim l . li v ChicT Ford' United States Steel, Stan- «ega tudi tri stranke in šteje 76 ™7n «p l« r;Ll 7vLko V dard 0il ali podobno, zidati ve- poslancev. Središče tvorijo: A- d«:embru 1916 je bil ^dpuWen! liko aeen^^r^iize^T gfarna ^t^t* ^ l. aprila 1917 pa zopet pSdSm l^'^l^J^^Z 8 53 1)08,41,101' Klub narOdnih de- nod zastavo Služi Je v času lji4ča' IUd<^r bo .IM>VÄ ^^ lavcev z 18 poslanci in Katoliška vojne preko morja. V Združene grajena ali izVrtan nov vrelec ljudaka gtranka (kierikalci) s 5 drŽave se je vrnil z armado & k> rlMcl junija 1919; bil je odpuščen, T Parlamenterno levico tvorijo: »e je zopet vpissl za leto dni. f^ ^^¡^jLS^Ji -M Pravi, dTso mu oMJUbili "po- ^fk Paitr jot' da Privošči le svo- , 2) Kmeteka gtranka "Osvo- ^bno' nam^enje'> ali Kmet- tega da so ga nastavili pri vo- ki iih bod? lfthko PP»Pravljali, I kft zycza 8 80 poslftnci; 4.) Ne- jaški policiji. To mu ni ugajalo, ^ Tl^ .„nn lodvi8nA kmet8ka stranka 8 7 P0" in da bi se iznebil te .lužbe, favi' fo ^ 8lanci; 5*> ^ de,a 8 6 Po- pravi, da je je! zanemarjatiNoJn PreP^n^Pe^avftJ0'daci; 6.) Kmetska radikalna stran- , če m vse popoln^ koJp 8 M ^^ 4.) ukrajin- na ladji Delaware. Po zimi l>aJMn0' ** ** ku^.°rtb™ "a ski klub s 15 poslanci; 4.) Beloi 1921 je dobil odpust in jš okrog kftkšno r"sko občestvo s 5 poslanci; 5.) 15; decembra prišel v Buffalo, «MW ^ÄL"1 ZtZt Beloruski klub s 4 poslanci; 6.) N. Y. Tam so ga prijeli zaradi ^ Bk,e?®J^|ffi * L1 Komunisti s 6 poslanci. Izven poskuftenega ropa in obsojen je preT ®»L« vsakega kluba je mnogo poslan- bil na dve leti in pol. Qdsloiil je * kupujezemUavdru^ „ame- ^^ ^ ^ je omeniti t zio. 22 mesecev in potem bfi izpuščen zIa8tI^^e j.e,v.„^UisU in 1 Velikorusa - poslan- na parolo, Sest mesecev je nä herem kupec^e Hvl m k Je n* I Ti klllbi nis0 to delal v nekem hotelu, potem «¡ara Ji ^ ^hL;, enotni, marveč jih tvorijo razne za nekatere kontraktorje v Au- 8trank^' Uko 80 n' pr* V Nem" burnu, potem za Cyclone Fence S^ejš na^lj^ ,klubu poslanci šestih Co. v Buff slu, in naposled za "Pominjali na /ote,/^k^.^e8trank. Te stranke se dele: 1.) v Dunlap Rubber Co. - 10. W ^ Y morju ali pa v michi- w ne priznavajo pariamen. ruarjaVl. «e Je, kakor P^Po- ^ ta in 8e Mt0 ni8° udeleŽHe V°U veduje, v neki biljardnlci (pool ™ kupčije1 se Š€^tev; 2.) v Uke, ki so dobil* pr room) sešel z neznanim Clove-1 ^^ Previdnost je potrebna premalo glaft0V in 3.) kom, ki ga je vprašal, če znal8lci ko PreJ' veslati. Odgovoril mu Je^ da je služIl pri mornarici. Na t6 mu je tujec začel prigovarjati, da Ima na kanadski strani neke prijatelje, ki bi radi pravočasno vjeli vlak za NewYork; vprašal je Mg^^^H jih snal take, ki so nastale šele po volitvah. Med zadnjimi je 8 poljskih strank, med tem so najbolj zna ne: konservativno-monarhirftič-na stranka, poljska meščanska stranka» "Mlada Poljska" z nacionalističnim in liberalnim programom in "Poljska organizad Dnel. julija se je odprlo novo I jft svobode", stranka, ki se je JUGOSLOVANSKA KVOTA ZA LETO 1926-27. (Iz arada jugoslovanskega . IjenUkega komisarja.) Vučiniča, če bi Jih snal prevevati čez niagarsko reko. Dogo- _________. vorila sta se, da dobi 25 dolar-1 kvotno leW. Število naše kvote |mvila Iz tajnih vojaških orga- Jev, če bodo 4, ln 40 dolarjev, če je ostalo neizpremenjeno; zna-lni8acljf katere je osnoval marša po 5 potnikov. Vučlnič je od-|ša torej 671. . > . . |Pilsudski. Pri prihodnjih volit- Vesell dnevi. — Kaj bol pil, Jure?. * —, Kar imaš. .uV — Imam Kalifornijo, Nujork in pelin. — Daj vse troje in še lo tropin. Ko to na jasnem, kaj je hotel dati Tone Grdina. • • • Caillaux, poslušaj! Francoski finančni minister Caillaux ima te£f nalogo. Pretvoriti mora papir v zlato. Frank je že tako bolan, da ga je sama kost in koža. Caillaux je čuden mož. Ali se ne more domisliti? Caillaux, romaj z bolnikom vred v Lurd ! Romaj v Lurd ! * • * * . Kaj bosa pereče? Majk piše, da ga je oblila rdečica, ko je čital v Prosveti poročila o milijonskem kongresu. Ali je pogledal prej, če je predsednik v bližini? Predsednik sovraži rdečico. « * ♦ Šepava naprednost. t \ Cenjeni K. T. B.! Prosim te, povej mi, v katero dobo spada naprednost onih "naprednja-kov", ki pošiljajo svoje otroke v farovško šolo in cerkev. Moje skromno mnenje je, da ne smemo sanjati 9 nobenem napredku, dokler podpiramo duhovščino na kakršenkoli način. — Ka- nalja iz Woodwarda, Iowa. ♦ ♦ • Človek. Človek ima dve očesi, nekateri ima le eno oko, nekateri nima nobenega očesa. Človeka ima dve roki ali ima le eno roko, ali pa nims nobene. Človek ima dve nogi ali le eno ali nobene. Nekateri ljudje so brez glave. Za1 take mislijo drugI. Človek ima oči, da ne vidi, u-šesa, ds ne sliši, jezik, da molči. Kdor ne molči, sedi. Človek ima sedalo fo sedi. Človeka je ustvaril Bog. (Iz ¿birke Davorina Griže.) • a a Spomini na vojno. Pred malo manj kot dvanajstimi lèti je bilo. Slovenski fantje in možje so odhajali v vojno za vero, dom, cesarja. V Ljubljani so razni visoty gospodje govorili vojakom odhodnice. Neki gospod je govoril: MMožje! V srednjem veku se je im Evropi razlegal kile: Tlko hoče Bog', In tiso« so zapustili dom In «11 osvajat Jeruzalem Iz rok nevernlkov. Klic Tako Beg hoče* Je dvignil tadl vss v sveti ter aretirali I ls Washingtona dobil dovoije-zavedal, a vosi ^^tt^J^ Pred kratkim sprejeti sakon o vit" in parobrod.ko karto^ OMl^ vojnih ifteranttimu ae koriti posojajo da Je na tisoč« ^ ^^JZ^i ¡S " rih prošenj sa Izselitev, aaša I omsalenih dveh knjigarn pa ob- Neia Ziravlč. rojena l. 1806¡kvota J« pa padla od 6.4s6 ns|¿«^ kaanovanl. Tla v Čami ko I« no zakonu i meriški koasulati la ameriške isks sta pa bila popolnoma dru- more mUtl k aaše dsMs v dete stranke, da so dotične knjl-Zdrulene drtsve PomenBe bi le «s dobre In ni ničeaar v njih, varati prosilce, če bi m jim Is-! kar bi bilo proti morali. Knjlgo-dajalo potnles. na katar« aa ase- triesma as al treba alti rejo dobit» ameriAkega visassa 1 varJatL ..... L _____ .1 Hul...... «kil f.ji.........Ju.____i- k... I« lahko deportirana. J« bila naročit« m wjioo |el v Bridgeburg, Ont., in zve-1 Po rszpisu ministrstva social- vajj bosta brez dvoma že igral čer prepeljal dva moška in tri ne politike se ne bodo na račun veliko ulogo "MlaSa Poljska" ln ženske črez reko po signalih, *i te kvote izdajale nikakršne nove piiaudskoga "Poljska organizsci' Jih je dobival z ameriškega bre- potnice, temveč se bodo le po- ja 8Vobode." ga. Ko so se Izkrcali ln jih je daljšali stari potni listi tistim u teh p^^ je ra7.vidno, Vučlnič vodil navkreber, so sre- prosilcem, na katere prihaja red. k cyete iivljenje v____ čall priseljeniškega uradnika, ki Ameriški konzulat v Beogradu Poljski H mnogo bujneje kakor boj za predobrega cesarja, v ka jih je ustavil. Vučlnič mu Je de- je predložil ministrstvu liste iz-1 Jugogiaviji. Dočim je v Jugo- znovalnl boj sooer bresv«stse Jal, da prihaja vsa družba od seljencev is vrst prejšnjih pro-1 kviji opažatl tendenco, da se kvartanja v neki privatni hiši. sllcev, katerim bo tjMš tsga skupine slijejo v Uradnik ga Je vprašal, če Ima leta izdal priseljenišk kvotn večJe atranke( vkHino ^ polj. pri sebi kakšen dokat, da rw ži- visum, in nobeneKa imisla BS bi ^^ obratni ])rocvH __ voljk(, vi v Buffalu, In on mu je poka- imelo izdajati potne liste tistim, I tra|lke M v ^^ sku. zal na njega v tO. mesto adreai- ki ne morejo dobiti ameriškega . rano pismo. Moš, ki gs je bil na- vizuma, b«ws katerega Jejrssll- Jel sa ta opravek, ga Je pozneje tev v Združene drUve ishijuce-, CENro|U, enj|g nj^AJO jwklical na kolodvor železnlce na. .. .. , . x SREČE. Sew Tork Central, kupil Um IzvzeU so od tega tisti ki ima-1 železniške listke in Jih dal Vuči-jo poam«rm-i ^uP^vko, ^ _ — ]d os • 9sssf hudodelce. Torej naprej! t verni j« Bog! Naprej 1 izvrstnimi vej-skovodjl; naprej k «lavni zmagi!" Kdo je tako govoril Dr. Anton Bonaventura Jeglič, knezoškof ljubljanski. Tako je pottoČa! ljubljanski katoliški "Slovenec" dne 11. avguste 1914, št. 181. O. Trunk lahko zdaj odpre debato z Jegličom in ga vpraša, zakaj je Bog hotel svetovno vojno. Nedavno je trdil, da Bog in njegova cerkev nista odgovorna za vojne. > K. T. B. POBOJNIKI SO IOPKT NA DELU. Ckkaga. VL — Včeraj zjutraj so neznani pobojniki ustrelili v predmestju Cicero, 59 Ct. in 16 cesta dve nepoznani ooebi, moškega ln žensko, ia po zločinu isginill v temno noč. Dvojni umor «e j« ls vršil okrog ene ure zjutraj. Umorjena sts biU v avtomobilu ia m vozila po mesta. Na lice mesta došla polki-jo, *« ni dognala vzroka temu TOREK, 13. JULIJA. PRaSVBTÄ' GROZNI UČINKI EK3PLOZI. JE V MUNICUSKIH SKLADIŠČ V LAKE DENMARK. FAŠISTIČNI ZAGOVORNIKI DELAVSTVA BOJKOTI-RANI. Zmagal je v zbornici ? majhno večino, ko je Briand zagrozil s takojšnjo ostavko. Švica.—Trije zaatop- (Nadaljevanje a 1. strani, obstoječe iz 16 poslopij, ki šolniki fašistične stVokovne federa- ravnoUko napolnjeni z vsako- cije v Italiji so prišli na raedna- vrstnimi razstrelivi, in ki je v rodno delavsko konferenco. Od J a ___. .vedni nevarnosti, eksplozije, fašlatovake stranke so imeli. .. .... . ____ f kajti ako prileti kaka irranaU strog nalog, kako se morajo *a- sb"ka «f laux je danes finančni diktator ali ^mkk v akiadiWe| ^cti držati na konferenci. Ta nalog1 41 ln v katerl Francije Zbornica mu je dala V8e akupaj y zrak kar bi paniko ^ ^ ^ nobenega U8peha| kor to oblast danes zjutraj po ljutih v okolid 4e poVeealo in ravno jih konferenco ni imenovala čla- debatah m govorih, ^ sotrajali^ ^ ikodo> materijalno in nom Prazne komisije. Johauz iz ves dan včeraj in vso prejšnjo LIove4k<). Francije, Mertens iz Belgije in Velika 8reča *da ** - Vesli iz Jugoslavije KRVAVI IZGREDI V UUB- r VB ši in policijo, v kateri je bil edeii ubit in devet težko ra- njenih. \ j Ljubljana, 30. junija. — Včeraj. na Vidov^an, so bili v glav-nem mestu Slovenije krvavi ia- • /i ii - iv nasprotno smer od armadne- ganiziranagadelavstva eo po-l—r„TTT ''rT.X,ii'ni■"■ ■ ■ dali Caiilauza in njegov megle- gJ| ^^ ki je ie veliko yeč. g— y pravo ,uč pBthii5 I gredi, katere so Izzvali Orjuna- „i finančni program, vae je ze k kot je ^ mornarisko> ki je pravih del»vskih strokovnih or ši (jugoslovanski fašisti), ki so najprvo demonstrirali v Trbovljah, kjer so odkrili spominsko - • bili 0001 ^M,^ cijsko skladišče obsega samo 400 vlada je potlačila delavske stro- T? 3,7"^ "1 Pw-"TJEl^ vfadfrf ak™ zemlje, dočim obsega ar- kovne organizacije v Italiji. ■H^JS/?1® " no^o vlado IS StSA9^ i'100 ak™ ■» -stopniki fašistovskih M^^lL^Si^ b štirih zjutraj k bil nahaja v dolini *** »ričem' na talijanakih delavskih organiza-^ze Caillauxov finančni pro- ka*?rem " je nahajalo iriorna- cij niso drugega kot golo orodje. 500 uniformiranih ln g ram in 247 proti, tfekaj ur prej r'4k° «unieijeko skladišče Mussolinij*__% ( veC ftto Orjunašev v civilu, ki ho jo zbornica dala zaupnico Bri- Vsled fvetra' kl Je vel ravno V _ ___ _. se vrnili iz Trbovelj lit priredili andu s 324 glasovi proti 203. ^rotno smer se požar, ki je PR DEI^VAL l KROMPIRJA d demon8tracijS v St. Peter-narpHhf» hivln «lai objel gozd, ki deli armadno skla- v KANSASU NA STAVKI. UJL.f„ tU* .n raavlli nranor "Finančne naredbe bodo zdaj, , x ■■ 5H prihajale v formi vladnih dekre- mornariškega, ni Mogel tov. Caillaux je naznanil, da|^ritl P^oti-------- Vodmatu, kjer so .razvili prapor ondotne podružnice. Nato so 1-meli parado po meatu. Policija armadnim skladi-1 ¡opeka, Kana. — Farmarji v _ pojde kmalu owbt»0 V London,If^®"1, V »lučaju, da bi veter pi- dolini Kair, ki se v pretežni ve-1 ^ jV^r"ado ustavIiaVker ^ jf ijer končno uredi plačevanje proti srmadnim skladiščem, čini pežajo z pridelovanjem I bala da na lta,ljanski kon- francoskega vojnega dolga An-J,^»J hila y veliki nevarnosti krompirja ao "zastavkali" ko-1 uUt Orjuna*! so ae umaknili, gliji in medtem se bodo vršila^ eksploeije, vsled čwar bi bila pati krompir in prodajati v Chi- toda zvečer jt okPOf Bto 0rju- formalna pogajanja z Ameriko eksplozija nepojmljiva. Kajti cag0> ako trgovci ne postavijo naftev korakai0 prrt| ^Atnemu za črtanje nekaterih točk v dol- »rmadno skladišče munici e se- boljše cene. Zadnji petek je Lodopju v Prefternevi ulici govni pogodbi. iBtočasno bo »toji iz 200 posameznih skladišč namreč cena padla za 24 centov 8tra|ntki »o hoteli ustaviti ko- snrejet načrt za dobavo novih napolnjenih z vsakovrstnimi prl buAlju krompirja. V četrtek rakajočef ti pa so ailili naprej kreditov v Ameriki in Angliji v eksplozivi in municijo, n. pr. v Ae plačevali po en dolar devet- nakar w poj^ji iačeli mahati «vrho sUbiliziranja francoske «nem teh poslopij je 50,000 naj- indvajaet centov bušelj, v iioboto ko,lčkl it gumija po tijih. Nasta- valute. I hujšega razstreliva "TNT ; v ^ pa ponudili samo en dolar in la imešnjava in tedaj so za- slučaju, da bi kaka granata pri- ^ centov. To je tako razjezilo ^ pokati streli iz revolverjev. de nazaj, ao naznanili moža o-rožnikom, in U so ga eretirali ter zaprli v preiskovalni zapor. Ljudje so sedaj radovedni, Če mu bo "čudodelna trava" pomagala priti is zapora. Isum aa onafetegočenje falsl-flciranja bankovcev. Kakor poročajo, je okrajni tajnik Rudolf Puc is Šmarja pri Jelšah Izumil poseben način tiskanje bankovcev, a katerim bo onemogočeno njihovo ponarejanje. Izum obstoji v posebni sestavi kllšejev. Iznajditelj bo pustil svoj iium patentirati, nakar ga misli po« nuditi v nakup rasnim držsvam, v prvi vrsti Jugoslaviji. Beograjska občina aarubljena. Na odredbo beograjskegs sodi šča so bili zarubljeni vsi avtomobil in vozovi, ki so na rozpo-lago predsedniku In odborniku beograjske občinske uprava. Zgodilo ae je to na zahtevo bančnega uradnika Stevana Jovano-viča, ki je aporočll avoječasno oblastem, da je Standard OjT Com. falziflcirala svojo bilan« ^o in a tem oškodovala državo pri davkih. Z razsodbo prlstoj« nih oblasti je bila Standard Oil dveh milijonov dinarjev troše-rinske takse beograjski občini. Od til vsote je bila priznana J6» vanlču nagrada 183,000 Din. Ker občina te nagrade nI hotels li- ni se trdi, da je 800 demonstran-1 nem letu 1900. Misijonska raz-Itov hotelo napasti Italijanski stava je povzročila Vatikanu konsulat, kar pa so oblasti pre- večmilljonsko škodo. Kljub temu predle. je prevzel Vatikan velike obveznosti za nove agradbe. Nevidna smrt Predlanskim odkriti hudičevi Šarkl Angleža Matthewsa so pozabljeni. Isum se je menda izjar lovil ali pa ga je kupila kaks drŽava in ga čuva kot najetrož-jo vojno skrivnost. Sedaj ps prihajajo nove vesti. Neki nojK>-znani kemik Josip Branch v Ghicagu je odkril novo, do sedaj neznano, Roentgenovlm žarkom IŠČEJO SB t (lz urada jugeelovenekege ■ Ijenlškega komisarja.) Ivlca Crvlč, rojena 1896 v Sveticah, Karlovac; prejšnji naslov Helene, Mont., in Dunk», Sa.; Ante Celč iz Vrbje, Nova Gra^ dlška; prejšnja adreae So. Chl-oago, 111. ; Mi hmed AH Aeenovlč U Skop. sorodno silo. Nove žarke ji» do- Lj prej|nja adre8a cieveland, bil z «redno močnimi elektro- a. bajo w je |n v j^lUdel- motorjl, ki so proizvajali vrtilni Lhijo- —------- tok slabe Jakosti, a velikega- ^ (8aI)) |B Podnje; pe osti. BranchovI žarkI prani- prfjAnj| naa|ovl Park CItyi UUh( cajo vsako anov, ae odbijajo In ,n Kimberley, Nev.; lomijo. Njim izpostavljena dro-1 vesa so usahnila v par sskundah, korenike so se posušile v dveh urah. Maček! ki je sedel 6 m oddaljen od aparata, je po ft ml uutah otrpnil In se je pričel gi geti šele po preteku 8 ur. Bran ehovi žarki ne ubijajo Življenja ln ne ranijo polti, kakor Roent-genovi, zato pa*paralislrajo Živ ee ln mišice. Človeštvo bo gotovo izrebilo ta Izum v vojne avrhe. Na drugI atranl bodo lahko BranchovI ftarkl služili pri porodih In operacijah, ker omilijo bolečine, če la ne bodo škodovali srcu. Se zanimivejše je odkritje fl PRI PROSLAVI MARIJNEGA letela v to skladišče, tedaj bi bila farmarje, da so sklenili, "Yiobe- oddsnih je bilo okrog 70 strelov, plačati, je Jovanovl6 tožil in so« PRAZNIKA TRIJE DEČKI gotovo vsa okolica v okrožju 40 nega kr0mpirja za en teden či- Na obeh 8traneh Je tekla kri. dišče je zarubllo avtomobil pred-TEŽfcO RANJENI. , [ milj "očiščena" vsakega živega kagkim mcžetarjem, ako ne po- Trlje policaji so obležsll težko aednika In oatala vozove beo. bitja in uničena. Prizadeto bi nudjj0 boljše cene.M Chicago, ID. Ko so pobožni bilo tudi mest6 New York, ki je Italijani proslavljali Marijin oddaljeno kakih 35 milj od teh praznik v Melrose parku so trije 8kfadišč.HB> dečki v starosti 12 do 14 let za- Sreča v tej nesreči je bila ta, žgal i sredi množice vernikov | da je bilo vposlenih v «nornari OGNJKOASCI IZVOJEVALI ZMAGO NA SODIŠČU. ranjeni ln na orjunaški strani grajske občine je padlo šest mož. v v Trbovljah 2000 delavcev Ko je bila bitka končana, je | mautj. V primeri s stanjem ru-žandarmerija zaprla vse ceste, darakega delevatva samo ki vodijo v Prešernovo ulico in Trbovljah, ki je znašalo nad zečele so se azetacije orjunašev.| 5500 delavcev, je po Izvršenih ----------, - , llJlllx ... Waahlngton, D. C. (F. P.) ---------- . ---------------- ----------- okrog deset tisoč neko na videzUkem municijskem skladišču, Glavni stan mednarodne unije Večje število je bilo aretiranih redukcijah zapbalenih le okoli popolnoma nedolžno' bombo. I je "zletelo v zrak", ««© malo oinjegagcev je dobil poročilo iz in val so bili oborbže|il. Or junaši 3500 delavcev, torej za nad 2000 Eksplozija te bombe je pa takofoseb; ob praznikih in s<*)otih po- st ^^ da je najvišje sodi- »o priznali, da so si hoteli izsiliti delavcev manj. V Hrastniku je močno poškodovala imenovane poldne so vpdsleni samo oni, M U^ v drtavi Missouri potrdilo pot do italijanskega konzulata, kjlo običajno zaposlenih do 1200 tri, da bo eden najbrže podlegel ao neobhodno potrebni. V elu- wd 8p|0šnega glasovanja volil- Policia je poročala, da je prvi rudarjev, sedaj jfh je okoli 000. poškodbam, ostala dva pa bodeta čaju, da bi se pripetila ta eksplo- cev ^¿stu St. Louis, da dobijo 8trel počil na orjunaški strani, skupno število sedaj zaposlenih morala biti dalj časa v bolniš- zija kak drug delavni dan, toflaj 0gnjegasci $30 povlška plače na Ranjeni ao bili policaji Gerzl- rudarjev v občini znaša okol niči; množice ee je polaatila veli- bi bile človeške žrtve veliko megec To povišanje je bilo ^ Humer ln Hieb6C. Med bitko 4000. V teku čaaa ae je torej iz-ka panika in ljudje so v strahu %ečje, ker v teh «WšWCW j« | namreč oddano na splošno gla- Je trgovska Jos. Cerer od stra- selilo toliko prabivalcev, kpHkor Nlkola Rada lz Jablanovca, Dolnja Stublca; prejšnji naslovi Rast Helene, Mont., In Oalee-bur. W. Va.; ■ Belko Vojlaovlč iz Kulen Va-kufa; poslednji naslov Monott-gah, W, Va. v Anten In Franjo Frančeškovlč It Zagreba; prejšnji nMlov Mslden, Mass.; Martin Karlečlk lz Kovačlč; iMisimlnjl naalov Akron, O.j ■ Stjepan First ta Koprivnice; poslednji naalov Youngetewn, m Franjo Sot Is Sremaklh Ca-kovcev; prejšnji naalov Floride. ■ Kdor bi o teh ljudeh kaj ve- zika profesorja Milllcana. Poro-1 del, ja naprošen, da to neaneni čal je o njem tudi na letošnjem lzseljuniškemu poaladcu (Ccjn-kongresu ameriške znanstvene mlssioner ot Emigration), 1110 aaeeljeclje. UtemljltelJI moder-1 Broadway, New York City, ne Uslkt: Linke, sir Tompson In ODPRAVITI TISTO SRB». m . cioo. ■ i. I Ako traits v«Ud košas »rbailca. v*»« imjhltrsJŠs in totova pomol je »r.koplovom v vl.ln. 9000 m J.l drugi šo dognali, da ae Inonlza jo, t. j. razcepijo val atomi pil nov, hi tvorijo naše oirečje. Cohloerster, ki se Je dvignil i bežali na vae strani. INDIJANCI CASTE SVOJEGA STAREGA BOGA. vpoalenih več sto oseb, delavcev goVanje m fco g« Je IJudatvo Iz-|iu u^rla. in vojakov. reklo za povišanje, meatni ob- Ljudstvo v okolici beži na vse činski svet ni hotel vpoštevati Jih šteje v najboljšem slučaju n..pr. Novo mesto na DolenJ-Predlakem. Zanimivo Je, da ae tako __„_ Sežlaanie benkovcev. . ............... » treni; vre pot» In crete »o pol-heg», vsled ierer »o ognjigred L-TR „„uvljeno 1» il.nov moi«n odtok d»l«v.tv» V nUem „» beguncev. Jhtotwt ». «U- UnjUolUU .^"Narodne b»nke. gl.vne kontrol. I Indu, tri j.kemcentru n. potn. PRODUKTI« Mehiko, BiSTl Velike po- kajo v bolnišpiee, to ftoMČnl^lnistirtveJe bi" mnogo, plave sopovzročile, da je na Bto- jo še jz ^.^fsig i^f °dl°h vprid ognjegaa-1 tine Indijancev prišlo ne staro okolic , ker se lahko pripetijo le | cem. božjo pot v Oudalupu. Pokleknili Uadaljne «kMozbe. Zmeda Je so v vidi in molili k avojemu sta- velikanska in ^ «o Ib bogu Aztekov to h krčan-1 begu KJE JE PROSPERITE A?.. lo 24. jun. v Belgradu sežganih I Umr|| v Ljubljani: Ana La starih bankovcev za *47,288,000 cht|ncr, posestnica, 82 let. — dlnerjev ln sicer: bsnkovcev po Kristina KajfeŠ, uradnica, 19 10 Din (ameriških) za 690,000 |at. Franc Slablna, trafikant, 42 IC...U uuKu »». -------, - , . . Hll, ln „ , wii i Din, bankovcev po 10 Din tretjehet; j0g#f Goedprtr, dninar. 80 skemu bogu, da jih rešita po- rega Chica«o, 111. - V bolnišnic v ^ ^ 2,800,000 Din, bankov ,tt|; Ana Smolej. šol. učenka, 14 plave. I »leduje bežečega 80\ra^Ka|So. Chicago je zadnjo nedeljo cev po 5 Din za 365 Din, ban- let; Klizabeta Tomaževlč, zaseb Prazna vere tiči ie globoko v pred seboj; Nekateri begunci umr| de,avec Martln Ml„er> .tar koveg? po 100 Din (državno iz-L,cllt 79 jet; Janez Sušteršič, sin Indijancih. M"*«0 vsi "f88 let in bivajoč na 823 E. 138 danJi) ia 8,400,00b Din, ban- |zvožčka, 1 loto; Franc Zavašnik, 'milih,drugi peš, tretji ne ter-1 g^ vsled rane na vretu, katero si I kovcev po 1000 Din zs 19,000,- |ob tov> delovodja, 70 let; Pa merskih vozovih; tukaj iacejo j je ^„j, ^rtek. 000. Sežiganje ae Je vršilo v pe- ve, Urimkar, trgovec, 86 lel; Pe- gafsmasUsk aai oqwit; RANI 7 7 T ? ? 7 7 7 11 preplašeni otroci sUriše, Vzrok; Ker ni motfel dobiti dele,L^h Narodne banke, ki ao bile v tar Jerman, rudar, 21 let; Jože V Al Wf\ irrCTC") 8tarUl otroke; tu , . «L^n kât€re«a Je I,ktl 46 več mesecev to avrho zgrajene. Unedic, žel. ualužbetfec, 87 let; KUlIKU V COI 11 II ll'^^vtlTkir IIn P°lef •• M*n' I Smrtna keee. Od 21. do 28. Ju-1 Blaž Vaš, po^eatnlk, «7 l^t; Ion. Zninutveaa vprašaaja la odzovorL (Izretita la sttranita, morda vam kdaj prav pride.) « ...... » ■ " -—11 ' '* _ ? ? T-t ? T T ? t t praznih rok, drugi ao vzeli kar so v hitrlci mogli odnesti. Po-l gled na te begunce je žalosten. nlja ao umrH v Trbovljah: Ivan rad Petrin, sin rudarja./18 let; korošec, sin rudarja, 18 dni, Lo- Anton Rosmart, užltkar».70 let; 1. Ali imajo živali spomin? 2. Kako se krznarja, 1 leto. darja, 6 mesecev, Loke 187> Delavec pedel s odra le smrt Slepar s čudodelno travo. Iz no ponesrečil. Na Maksimlrski Skopi je poročajo o naravnost cesti v Zagrebu je pri neki novi neverjetnem slučaju. Bivši ob-| stavbi padel s odra delavee An- likuje od fašietovski poveljnik emrine rinjrii ■ Rim, 12. Jul. — Caradonne, I ¿¿aki" tajnik iz LazarJevega po-1 ton Bkaza ter se smrtno pone bivši podUjnlk v zunanjem u- ,ja PeUr Gjorgjevi/ je hodil otj srečil. Popo)m> nazavestnega so < <)olJ enMUvm D'Alfbn^m, poveljnike»¡'¿„^ ¿to ¿kle, »caterega slldom Iz Maribora, Ja bll oženje. jS5*f H četah, kl ne dovolijo nikomur v državne milice v Bariju. Duell- m ^^ ^veda je t» čudo-U zs(k>sIen pri sUvbenl tvrdk Bližnje vasi, kl ao le]su ste se streljale. IMna vaba silno delovale poaeb- Milulinič in Habazin. 00 na slabiče, pohabljence In smrtne kam. Umri Je v tu-Da Costa Izgnan ne Aaerrite [duševno omejene mlad« niče Pe- ggJCriu I^opold Pečnlk. dol ter Gjorgjevič pa ae nI ipiove- ^„j k^i^arakl mojster. , , Jft . |VHWV ________ - , . Lisbona. 12. Jul — General 1 j U samo s pripovedovanjem, Mm|. . HmwatiLmiu Fktrone, to je da iih{ prevaja, fc| k,jub preteči never-^ CoeU, bivši portugal- marveč je tudi zahteval od t». kv eno smer To svojstvo Ima ^ ^ xmpu-titti ¿vologe ^, ^u^, ^torega je 9. julije tov predujme te čudodelno tr,l"| ' «u» ■H r. Klektroni gredo iz H- domJ| _ Vojaške stražo ao v ^fen«ml Carmone, je bil Omenta na pločo, ne pa lz vo(lnl fivljenski nevernosti, \tlMnm poalan na Azorske otoke, v filament Zato se zrake praz-j „ ^ naredbe kot )uimor ^ o« pred nekej dnevi primer kuhinjski ščurek si «a-l ( lK»mni pot do hrane, toda njegov W»mo. pH« v/.ročaj o lonizacljo. Imel Je 4* n«kaj nadom«>tllnt«s rsvao ta-veliko dela, ?ker so njih valovi ko dabra. Ako vsm ilniljl/ stokrat krajši od Roentgenovlh, & *tIlJMi Zato ao pa »ajbolj "trdi", t. j K prodro razmeroma mnogo glob-Je kakor dvugl žarki. Do aedaj jioznane radljave žarke "alfa" uatevi že pila papirja, za "bete" žarka zaooatuje nekolike mm debela pMevJne in nejbolj trdi j Roentgendvl šarkl prodro kvečjemu 80 cm debelo Železo. Kratki I valovi so vedno znak naraščajoče trdote In Millleanovl preae-trajo moč Roentgenovlh žarkov šestnajstkrat. Pronicajo skosi| vae zapreke, uničijo vae šivlje. nje, razkrajajo tudi anorganakel %m snovi, cepijo atome In lzpreml-| njsjo kemične tvarlna v nove Na poti akozi zrak trčijo ti žarki atome kletke oziroma vodike ln ae polagoma razprši». Ce pa ne bi bilo zraka, bi Millleanovl žarki uničili v par trenotlflh vse pomeni, dt VS» f fttroCMM življenje ne zemlji. potftkls t« dtfU Ijlvala Bogu, da teh žarkov nlLfavodgano, di VM________ mogoče umetno ustvariti, V ^ LgUvlmo. Ako 1UU M svrho bi bila potrebna "»Prosti. . mototrn vbUvUmL več milijonov goltov. Odkod t* ®*1*» ¿f. T?™ prihajajo ti žarki? Solnce ne k#f BI bil pieClIL more biti njih Isvor. Nemški fi-lltat plsfilt ln|šM pNMS zik Nernst je prišel sede j do za- u mbgoče v«t«v1j«l fBM ključka, da Mlljajo Mllllcenove ¿JL nMtoVS. iHNi žarka "mlade" velikenske «vez- . . "T JJJT de, katerih vročina dosega dopisnico Ul BSVMIV« strašno vročino 22—28 tisoč fltsrt Ml BOVl DMIOV. stopinj. Tam se porajajo novi zastopnik! «O tti dn- stoml z vjčjo težo In HOkrstL^ j In dnifl M- vlžjo radioaktivnostjo, kakor ' kalarlk lakko Jo ima uran, najtežje limed nam 8lopBlW, pri KSI«rw un po/nsnlh radioaktivnih snovi, | pltčftU ftftroCBia* Ts transuranska telesa pošiljajo Jfgroft,|ni ga cds Ml !• Mllllcenove šerke v neizmerne ^^ . aa II». dalje. V drugih, bližnji! delih ^ 7" 'r^T vesoljstva ae .padaljnJa počas- ^ISBI h. n. r. S. UOPBMMJU no, a nevzdržno razpadenje, pre- g« pol ItU |IJ9 IB BS MB hod od višjega k enostavnejše- M* na steklene cev (vacuum-tube) 1 vrgUh na bojišču. Ipoalal prejšnjega dlkUtorja, ge- ¿hko rabi kot prevodnik elektro- uinUtv0 je odrediloCabeeedeae. I Voino tajništvo je "'•v ali detektor pri radio »P»-Lrelllkavo, kâko je «ogU streU rHtu- užgsti municijsko ^l^lšče. ' Iglice smreke eU drugega " --- . ivlasteta draveee ao v raanld Ii- BAMBA PROPADLA •ti. ki vsebujejo klorofil ali ze-|VBLIEA '••nino kakor navadno lietje. Am t** »korje iglice je trie kakor Pri, navadnem Hatu In zelenlna v norela SocialMična eBmpljeda aa Dunaj«. Dunaj. 12. jul. — 20A» členov nemške ropubličenske organized Je Reichsbanner* je včo- V FliBllîB. UimMim„ p,. - Banks rOa-Iraj. ob zaključen ju aoriallstlčee pnnavadnem listu in zelenlna r\ r^,a trt ml- ollmpijade. dem«mstrirelo proti «^anjosti Je dobro zeverovsns çroU ^ ^T o t. m., fašizmu in z. pridruiHov Av-p»mi. Vsled tega oeteoe etrije k NemčljL naleteli na det Z^im^^m Pri I -tarlaoki denar Ko so zaMi od. - 1 kopavatl zelmjo. so neHI dve šobnimi pobotnicami. _I V turškem salu Je Izve« |Q0o|deiierfJem. ^ Din in 8 zlate turške lira od koga Todora Aposteloviča, kemu seljsku pa je IzmamU 1200 '>rožr.ištva ao moral at iak h Din ln jo obema obetal, da koaU bel»! ^^ tMmU' v najkrajšem čeau dobile se še- Aretarlje demaealraotov ne tisti dekleti, kateri ai telite. Karejev«. Policije je 2». ju«, v GjorgJevičeva »leparaka akd- Herajrvu aretirala nekoliko dlja-ja pa nI doživols časUe slave, kov, kl so prejšnji večor hoteli Ko ao prevarani fantje videli, da I demonstrirati prod lUiijaiiekiin deklet nI Id de tudi dener ne pri«) konzuletom. Od policijske etre- 14 Znamenje (Juna 80-lM^) mu, ijočeano umiranje sveta. Nasprotno sa rodi ne |d«klpeva-| jočlh, razgretih mladih zvezdah rojstvo novega življenje, novih j elomentov. Za Bieeto Chltafa la Cicero aa leto tU* pol Mb $818, aa člana $8 JO. Za Evropo etaBB aa ptl lt- U $4-0CL ga vaa lata pa Vatikan v finalni brisi. Vati- ivrfnlk -é-ne M Wtt^ kanskl sotrudnik liats ^mbro- -lana" poroča e naraščajoči fi- »1.70. Henl doplačajo MM* iančni krizi Vatlkena. Pqsebna150f EM poštnino. kardinalov za 'i»»"*!" Naročnino lahka Ml 8» upravo Je ugotovila, da ^»hiMlki . «^aiui^ BÄ ^ ir Perove zbirke in drugih virov * ^^ m _ _ _ r.raâno psdsjO, dočim SS Isdat- UPRAVNUTVO ki «talno vei ajo, ie Je treba tudi L^ duhovnikom zvišati plače, »veto lato Jo v flnenčnem pogledu raz-| očaralo, ker ao romerji prinesli 1 »i^^^H manj dohodkov kot v jubilej-| ' CHICAGO» ILL. PROâVETA^ 2857 S. la wild ala A ft. w ««L: . i .-/A'. »rlLIHtaVl " KAMENI DEŽ neb« m zemljo. Chludni je prvi dokazni 4« ni mogode, da bi se bilo meteorsko kamenje, bodisi v podobi te alt one tvarine, odtrgalo od zemlja ia šele po mnogoterih izpremembah v zraku zopet p^dlo na aemljo; dokazal je, da prihajajo eerolitje od zunaj Iz vesoljnega svetovnega proetora. — Hattey je le leta 108«. spoznal, da ti podnebni meteorl ne molijo izvirati iz zemlje, ker velika ognjena krogla, katera se je prikaMda tisto leto, je tekla zemeljskemu tek« ravno nasproti, tedaj ni moglf priti od zemlje/ temveč iz vesoljnega svetovnega proetora. Izvor toga meteora ni bil poze-msljski, ampak kosmiški ali pla- - ' Spisal dr. t vir* — (Dslje.) Iz dosedsnjih vzgledov, katerim pozneje priložimo Še drugih, sklepamo, da padajo meteori z večine v družbi z ognjenimi kroglami. Najredkeje pa ee o-pazujejo pri jasnem nebu, ako se ne neredi poprej čralkatte, tako imenovana meteorna meglica. ' Toda včasih tudi brez meglice strešno poči v vedrem podnebju, pe psd* aeroiit Jako ae je zgodilo dne 16. asptsm-bra 1. 1848. ne daleč od Muebl-hausna, kjer je padel velik aero-lit med močnim grmenjem z jasnega neba. Večkrat pa ss naredi hipoma hudo črna meglica, zasliši ae hrup in trosi, kakor da bi kdo večkret zapored e topom ustrelil, in takoj pade ali ssmec črni kamen, ns da bi se pokazzla kaka luč aa nebu, zli ps v drušbi z drugimi aeroli-t,i Včasih jih pode iz ene same meteorne meglice med tem časom, ko se vleče nzd kako pokrajino, toliko, da js vsa okolica na široko posute s nebeškim kamenjem In drobižem, kakor kadar toča poblje. Tako je bHo pri ksmsneasm dsžju v Siel, Meteorska jama, imenovana tudi Mamutska luknja, v Severni Amsriki ss js menda naredila od silno velikegs meteora. ki Rim, 12 jul. — Camillo Fe-dele, zidar, je bil obsojen na o-aem mesecev zapora, ker je po novem zakonu nespodobno govoril o Mussoliniju. , ' i ' tea v zalegi sledeče knjige:IJEJf ...... • ......... - w AMERISD SLOVENCI—izvrstna krstna knjiga, obsege 682 strani, trdo vezana, vredna svojo cene, stanc....$6.00 Slovensko-Angleška Slovnica—zelo poučna in lahko razumljiva knjiga za učenje angleščine, z podatkom raznih koriztiAr informacij, stane samo..............................$2.00 Zakon Blegsnczije tolmači naravne zakone in splošni razvad knjiga iz kateenmunorete Črpati mnogo naukov za Ulaino in duševno dobro....................................$1.50 Pater Malaventur*-V Kabaretu-sanimiva povest iz življenja ameriških frančiškanov, in doživljaji rojaka, iz- vrztno spopolnjena s slikamL-------———.$1.50 Zajcdald-^resnična povest k> prava ilustracija doslej skritega deiaiivljenja slovenskih deievcev v Ameriki..$1.75 Jiauale Higgine-krasna povest, ki jo je spisal sloviti ameriški pisatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivsn MbIaV ti AA ..................................................fl.UU Zapisnik ^redne konvencije & N. f. J„ 262 strani mehko vezena, stane saroo»»«.... •.....^w«.«...<»»<>*.. m«..m««m ....»m...... 50c knjige književne matice se dobfe pri naših 4mštvenih tajnikih ia dragih iaatopnlkih, namreč dokedaj jih imaj* v prodaji poleg društvenih ^ tajmkov tudi; Wffltem Sitar, 8404 8L CMr Ave* tlevolead, Okle. S Anten Jankovlch, 1171 Norwood Rd* Cleveland, Okle. Anton Bokal, 727 E. J57th Street« Cleveland, Ohio...... John Križaunčlč, 18111 Benlngton Ara. Weet Park, Ohio. Andrew Vldrkh, R. F. D. 7< Box Idi» Johnstown, Pa. Joka Rlmac, 8555 RasasH St, Detroit, Meh. & Frank Stular, 137