Celje - skladišče D-Per
582/1980
COBISS o
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
Praznovali bomo v Dramljah
Na predzadnji seji zborov skupščine, so se delegati odločili, da bomo letošnji praznik občine »18. avgust« praznovali v KS — DRAMLJE.
Po vrstnem redu, ki velja že vse od odločitve, da se praznuje »18. avgust« kot praznik naše družbenopolitične skupnosti, bi sicer letos morali praznovati v KS — PONIKVI, vendar so se delegati te KS skupaj z DPO odločili, da bi praznovanje v Po-
nikvi odložili na naslednje oziroma kakšno drugo leto.
Osnova za praznovanje v DRAMLJAH, ki so nazadnje bile gostiteljica praznovanja občinskega praznika 1979. leta, je formalna otvoritev nove šole, katero bodo poimenovali po Milošu ZIDANŠKU — revolucionarju, ki se je rodil v teh krajih. Ob tej priložnosti bodo tudi na poslopju nove šole odkrili spominsko ploščo z reliefom Miloša ZIDANŠKA.
Program prireditev ob praznovanju občinskega praznika »18.	avgust«
SOBOTA, 16. AVGUSTA 1980:
—	ob 7. uri:
pričetek združene delovne akcije KOZJANSKO 80 na izkopu vodovoda SELE — PONIKVA v kateri sodelujejo delavci podjetja PAP — Ljubljana, PTT organizacije iz Ljubljane in Celja, pripadniki JLA iz garnizona Maribor in Ljubljana, brigadirji ZMDA »KOZJANSKO 80« ter delovni ljudje in občani občine ŠENTJUR
—	ob 16. uri:
svečana seja vseh zborov občinske SKUPŠČINE in DPO
—	ob 17. uri:
svečani zbor s kulturnim programom, ki so ga pripravili udeleženci delovne akcije »KOZJANSKO 80« (PAP, PTT, JLA) na prostoru pred stavbo SKUPŠČINE OBČINE ŠENTJUR.
Ob tej priložnosti bo v izložbi BLAGOVNICE »MERX«
ŠENTJUR odprta razstava — »MDB NA KOZJANSKEM«
NEDELJA, 17. AVGUSTA 1980:
— ob 10. uri:
osrednja svečana prireditev z otvoritvijo nove šole, odkritjem spominske plošče z reliefom — MILOŠA ZIDANŠKA in podelitev NAGRAD in PRIZNANJ »18. AVGUST« v DRAMLJAH
-	ob tej priložnosti bo v novi šoli odprta razstava o razvoju revolucionarnega gibanja na celjskem območju;
-	lovske družine se bodo pomerile v tradicionalnem tekmovanju v streljanju na glinaste golobe na URŠULI;
-	po svečanosti tovariško srečanje.
Vabimo vas, da se omenjenih prireditev udeležitev v čim večjem številu!
OSREDNJO KNJ. CELJE
Muzejska zbirka na Planini
V	soboto, 5. julija 1980 je Planina proslavila dan borcev na poseben svečan način.
Na iniciativo komisije za spomeniško varstvo in ohranjanje revolucionarnih tradicij NOB pri Zvezi združenj borcev NOB Šentjur so pričeli z zbiranjem materialov, ohranjenih iz časa narodnoosvobodilnega boja ter po mnogih intervencijah dobili primerne prostore v zgradbi bivšega zdravstvenega doma na Planini. Tu je znani akad. slikar Goce Kalajdžiski zelo lepo uredil prostore in razstavil okrog 150 eksponatov. Vsi se nanašajo na Kozjansko področje, predvsem na okolico Planine, ki je bila nekaj časa žarišče borb in središče osvobojenega Kozjanskega.
Vodstvo Muzeja ljudske revolucije v Celju je podprlo akcijo s polnim razumevanjem. Izdelali so kopije originalnih fotografskih posnetkov.
S to institucijo se oživlja spomin na mnoge pomembne dogodke iz časa NOB, ki so vezani na dogajanja na Planini in širšem kozjanskem področju in so odločujoče vplivali na razvoj o-svobodilnega gibanja pri nas. Le s skupnim prizadevanjem KS Planina, SZDL, ZB NOV Planina, Turističnega društva ter obč. odboru ZB NOV Šentjur je bilo možno izvesti to pomembno akcijo. Zbralo se je veliko ljudi, ki so kljub deževnemu jutru prišli od vseh strani: iz Šentjurja, Posavja, Celja, Šentvida in še iz mnogih vasi v okolici Planine. Tu so bili stari borci in aktivisti, ki so si spet krepko stisnili dlan; prisotna pa je bila tudi mladina.
Zbrane goste je prisrčno pozdravil predsednik ZB NOV Planina Karl Pajk, za njim pa je prevzel besedo zastopnik občinskega združenja borcev NOV — Šentjur — tov. Janez Rauter.
V	svojem govoru je med drugim orisal tudi kratko zgodovino Planine in širšega Kozjanskega:
»Že v času fevdalizma je to kozjansko področje pod mogočnim in skrivnostnim Bohorjem odigralo pomembno vlogo, ko je kovač Pavel Šterc iz Jurklo-štra prodrl s svojo puntarsko kmečko četo proti Planini z namenom, da se pridruži Gubčevemu vojskovodji Iliji Gregoriču. Le-ta je prodiral s Hrvatske-ga skozi Posavje do Planine in Pilštanja. Mnogcj. planinskih kmetov se je pridružilo temu bojnemu pohodu.
Kmečki punt je bil sicer krvavo zadušen, revolucionarna hotenja tlačenega ljudstva pa so latentno čakala ugodnejši čas, da zopet udarijo na dan in zažive v potni ognjevitosti.
Zahvaljujoč Komunistični partiji in njenemu genialnemu vodju Titu se je zatiranemu delovnemu človeku v letu 1941 začela odpirati svetla perspektiva po pravičnejši družbeni ureditvi in svobodi. Nadalje je omenil vse pomembne dogodke od leta 1941 do končne osvoboditve 1945.
Skoraj vsaka hiša na Planini je bila priča važnih dogodkov.
Vzporedno z borbo se je razvijalo tudi kulturno življenje. Kljub izredno težkim pogojem je bila njena vsebina bogata in globoko doživeta.
V naši osvobojeni, samoupravni domovini vsestransko podpiramo kulturno rast našega občana, saj s kulturnimi vrednotami bogatimo in plemenitimo notranjo podobo našega človeka.
Mladi rodovi naj spoznajo veliki pomen naše narodnoosvobodilne borbe, ki je resnično u-stvarila pogoj e za to, da danes uživamo popolno osebno in socialno svobodo.«
Sledil je krajši, a prisrčni kulturni program: pevci šentvidske-ga prosvetnega društva »Zarja« so ubrano in občuteno zapeli nekaj partizanskih in narodnih pesmi, učenci osnovne šole so deklamirali, mladi harmonikaš pa je z veselo pesmijo zaključil proslavo.
Nato je predsednik KS Planina, tov. Dolar simbolično pre-
VSEBINA Z RAZŠIRJENE SEJE IS SO ŠENTJUR S PREDSTAVNIKI OZD, TOZD, KI SE NANAŠA NA NAPORE ZA URESNIČITEV POLITIKE EKONOMSKE STABILIZACIJE
Na razširjeni seji IS, dne 9.
7.	1980 je bila uvodoma podana informacija o vsebini nalog in zaključkov, sprejetih na sejah CK ZKS, občinski konferenci zveze komunistov Šentjur ter na
m
;V|
sejah zborov SO Šentjur. Poudarjeno je bilo, da so samou-pravno-politične in ekonomske naloge, cilji in usmeritve, sprejete na teh nivojih, naša skupna obveznost in odgovornost. Soodgovorni smo za njihovo uresničevanje v vseh temeljnih sredinah, povsod tam, kjer delovni človek in občan ustvarja družbene dobrine, ustvarja novo vrednost, dohodek, kjer se sprejema odločitve za porazdelitev u-stvarjenega, za zagotavljanje potrošnje in preskrbo občanov; povsod tam, kjer delovni človek in občan podružblja samega sebe.
Na seji so bila poudarjena naslednja temeljna vprašanja:
1.	Da so sprejeti ukrepi ZIS nastali predvsem kot posledica zaradi določenih odstopanj od sprejetih usmeritev v resolucijah o družbeno-ekonomskem razvoju, predvsem letošnjega, pa tudi preteklih let. Zelo močno odstopanje se je pokazalo prav na področju uresničevanja družbenoekonomskih odnosov v zu-
vzel ključe in svečano obljubil, da bo ob pomoči družbenopolitičnih organizacij in društev KS — Planina skrbela, da se bo ta pomembna institucija še izpopolnjevala in služila k domoljubni vzgoji mladih generacij.
Nato je povabil vse navzoče, da so si ogledali zanimive eksponate v muzejski zbirki.
Dragica Rauter
MUZEJSKA ZBIRKA NOB NA PLANINI PRI SEVNICI JE ODPRTA VSAKO NEDELJO OD
9.	DO 11. URE. KLJUČ IMA TOVARIŠ STANE JAZBEC — STAREJŠI; MOREBITNE SKUPINSKE OGLEDE MED TEDNOM JE TREBA TOVARIŠU PISMENO ALI TELEFONSKO JAVITI.
nanjetrgovinski menjavi (povečanje zadolženosti ter premajhno pokrivanje uvoza z izvozom). Zato je težišče ekonomske politike — utrjeno z ukrepi ekonomske stabilizacije — v letu 1980 na krepitvi položaja gospodarstva v mednarodni menjavi, na krepitvi izvozne usmerjenosti, na zmanjšanju uvozne odvisnosti, kakor tudi na zmanjševanju deficita plačilne bilance. Te zahtevne vsebinske naloge bomo gotovo lahko uresničevali (in jih moramo uresničevati) samo s polno odgovornostjo — tako individualno kot kolektivno — vseh političnih, vodilnih, vodstvenih in drugih dejavnikov v vseh sredinah življenja in dela. Poudarjeno pa je bilo, da je te naloge potrebno celovito in kvalitetno dogovarjati z vsemi delavci v združenem delu.
Na seji je bilo ugotovljeno, da so velika prizadevanja OZD v korist zboljševanja družbenoekonomskih odnosov v mednarodni menjavi, čeprav je tu še vedno preveliko posameznih poslovnih stikov OZD, premalo medsebojne povezanosti za nastope na tujem pa tudi domačem tržišču. Razprava pa je na-
kazala tudi potrebo po pridobivanju, usposabljanju kvalitetnih kadrov, ki bodo lahko strokovno premagovali vse naloge in probleme na tem področju.
2.	Kot drugo pomembno vprašanje se je nanašalo na to, v kakšnih pogoj ih (izostrenih, bolj-
Iz dela Izvršnega sveta
ših) deluje posamezna OZD, TOZD po sprejetju devalvacije. Na seji so predstavniki (IPO) OZD, TOZD poročali, kakšno je stanje v posamezni sredini združenega dela po sprejetju devalvacije. Pokazalo se je, da so se za vse uvoznike surovin pogoji ustvarjanja dohodka še izostrili, kar opozarja na dvoje:
a)	v maksimalni možni meri se orientirati na proizvodnjo za izvoz, da bi na ta način kompenzirali nastale težave;
b)	ustvariti kvalitetne dohodkovne povezave v t.i. reprocelo-te, da bi na ta način zagotavljali večjo varnost delavcem, ter pogoje večje stabilnosti dejavnikov takšne grupacije na temelju jasnih ter kvalitetnih družbeno-ekonomskih odnosih.
Poudarjeno pa je bilo, da bo devalvacija dinarja, kot eden prvih in najbolj bistvenih u-krepov za stabilizacijo, uspešna le, če se njeni učinki ne bodo odrazili pretirano v naraščanju cen, in še posebej neusklajenem naraščanju cen. Opozorjeno je, da je v dosedanji praksi prihajalo mnogokrat do določanja cen, ki niso bile rezultat kvalitetne ocene in objektivnih argumentov, upoštevajoč tudi posledice vplivov tako določenih cen na družbeno ekonomske tokove ter razmerja v celotni družbeni reprodukciji.
V celoti je bilo podprto, da mora devalvacija dinarja u-čiinkovito delovati na izravnavo obveznosti v zunanje-trgovinski menjavi. Povečanje izvoza ter zmanjšanje uvoza. V razpravi je bilo nakazano, da je pokritje uvoza z izvozom v naši občini za prvih pet mesecev dobro, je nad republiškim poprečjem ter, da je odločno podpirati prizadevanja v korist povečevanja pokritja uvoza z izvozom tako v Sloveniji kot Jugoslaviji.
3.	Ukrep devalvacije dinarja se bo odrazil tudi na področju rasti in delitvi dohodka. Svoj odraz pa bo imela tudi na temeljne kazalce družbeno ekonomskega razvoja — tako v rasti družbenega proizvoda, industrijske proizvodnje, na stopnjo splošne, skupne ter investicijske potrošnje, kar bo upoštevati ob realizaciji resolucij skih nalog. Na seji je bilo ponovno poudarjeno, da je potrebno intenzivno ter permanentno spremljati ta področja ter naloge in morebitne korekcije planiranih nalog celovito obravnavati na samoupravnih organih ter z delavci po delovnih — sindikalnih sredinah. Sklenjeno je bilo, da se ob izdelavi polletnih kazalcev poslovno gospodarskih rezultatov, splošne in skupne porabe organizira in vodi poglobljena razprava ter da se na osnovi kvalitetnih analiz (za izdelavo teh analiz so odgovorne strokovne službe OZD, TOZD, SIS, UO) sprejme ustrezne zaključke in naloge, ki jih bo potrebno realizirati v posameznih sredinah
združenega dela oz. samoupravnih in družbeno-politični skupnosti.
V vseh sredinah združenega dela je organizirati razprave z delavci, ki bodo razgrnile sedanje obveznosti pri uresničevanju ukrepov ekonomske stabilizacije, kakor tudi dejansko stanje in probleme posamezne delovne organizacije. Delavoi morajo poznati te naloge, ker se le na ta način lahko še bolj kot doslej — organizirajo za njihovo uresničevanje, za premagovanje določenih problemov.
Toliko bolj, kolikor večja je identifikacija delavca z delovno organizacijo, v toliko večji meri delavoi (tako v proizvodni, kot neproizvodni dejavnosti) prevzemajo probleme in naloge delovne organizacije za svoje lastne.
Ponovno je proučiti uresničevanje programov investicij v teku ter pogoje in možnosti uresničevanja planiranih investicij. Vsi načrtovalci investicijske potrošnje morajo pri odločitvah za aktiviranje posamezne investicije prvenstveno izhajati iz ugotovitve obveznosti in nalog, ki se nanašajo na nemoten proces proizvodnje oz. opravljanja redne dejavnosti. Pri uresničevanju načrtovanih vlaganj v tehnološke izboljšave proizvodnih procesov ter v tiste nove programe, ki imajo (ob doslednem upoštevanju ukrepov ekonomske stabilizacije, sprejete politike in usmeritev v zvezi komunistov in drugih subjektivnih silah) objektivne možnosti; za realizacijo pa moramo preseči dosedanje kreditne odnose, jih nadomestiti z novimi, z združevanjem dela, in znanja. Na ta način bo naš skupen prispevek k zboljšanju strukture finančnih obveznosti v investicijski potrošnji in tudi kvaliteten prispevek h gospodarski stabilizaciji.
4.	Izvršni svet je obravnaval tudi stanje tekoče preskrbe prebivalstva, še zlasti s ti. prioritetnimi prehrambenimi proizvodi. Ugotovil je, da je bilo stanje založenosti trgovin zelo dobro koncem meseca februarja ter v marcu, ko so bile oblikovane tekoče zaloge prioritetnih prehrambenih proizvodov za približno tritedensko porabo. Za tem obdobjem je stanje te založenosti počasi upadla, kljub permanentnim opozorilom izvršnega sveta ter družbenopolitičnih organizacij. V zadnjem obdobju je založenost trgovin s prioritetnimi prehrambenimi artikli zadovoljiva, je pa prihajalo v nekaterih trgovskih poslovalnicah do pomanjkanja nekaterih proizvodov, pa čeprav le za krajši čas (kot so pralni praški, pa tudi olje, sladkor, kava). V temeljiti informaciji o stanju založenosti trgovin v občini Šentjur (to informacijo so prezentirali: tržni inšpektor, IPO TOZD Mene in KK — TOZD Trgovske dejavnosti ter predstavnik OZD Mene Celje), je izvršni svet opozoril na individualno odgovornost vseh IPO TOZD ter vseh vodij poslovalnic za stanje založenosti trgovin s poudarkom na prioritetnih prehrambenih proizvodih. Vsak vodja poslovalnice je dolžan voditi tekočo evidenco stanja založenosti ter izvršni svet in predsedstvo zveze sindikatov tekoče seznanjati s stanjem v trgovini. V primeru zmanjševa-
nja zalog pa dati predlog za racionaliziranje potrošnje.
Izvršni svet je tudi potrdil zaključke, ki so bili sprejeti na seji z vsemi vodji poslovalnic (trgovin), na kateri so bile oblikovane konkretne naloge tako delavcev v trgovski dejavnosti kot tudi organov družbenega nadzora. Hkrati pa je opozoril na potrebo po takojšnjem oblikovanju blagovnih rezerv v celoti. Dopolnitev le-teh se mora opravljati v času, ko je založenost posameznih proizvodov tolikšna, da to omogoča, da ne bo prihajalo do nepotrebnega pomanjkanja v vsakdanji potrošnji.
5.	Naloge na področju razširjene reprodukcije obvezujejo uporabnike družbenih sredstev na temeljito presojo obsega investicijske potrošnje, pri čemer je posebej upoštevati potrebe po zmanjševanju obsega investicij, še zlasti v t.i. neproizvodne oz. negospodarske objekte. •
Zmanjšane bodo možnosti črpanja kratkoročnih sredstev pri bankah za dolgoročne namene oz. za investicijske kredite. Potrebe narekujejo večje usmerjanje kratkoročnih sredstev za kreditiranje nalog tekoče reprodukcije. Na ta način bo dosežena večja likvidnost bank, kakor tu-
V današnjem času že vsak človek na nek način sodeluje z banko in to že ob rojstvu, ko mu banka podari hranilno knjižico z začetno vlogo, dalje kot mlad varčevalec v cicibanovi, pionir-kasneje, ko dobiva svoj meseč-ski in mladinski hranilnici ter ni osebni dohodek na hranilno knjižico ali tekoči račun.
Vse več občanov pa se odloča, da tudii pokojnino prejema na hranilno knjižico, vendar je število le-teh, v primerjavi s številom upokojencev še sorazmerno nizko. Da pa bi se upokojenci laže odločali za tak način prejemanja pokojnine, vam bi radi posredovali nekaj bistvenih informacij:
—	Za pristop k nakazovanju pokojnine na hranilne knjižice je potrebno le, da se zglasite v naši enoti z odrezkom od pokojnine.
—	Pokojnina na hranilni knjižici se obrestuje po obrestni meri, ki je veljavna za hranilne vloge, od dneva prispetja pokojnine, ne glede na datum vpisa.
—	S hranilno knjižico naše banke lahko dvigujete denar tudi
di organizacij združenega dela. Dogovorjeno pa je bilo tudi, da je potrebno dopolniti delitvena razmerja v korak oblikovanja sredstev družbene reprodukcije.
Podčrtano je, da je potrebno intenzivno nadaljevati s prizadevanji za povečevanje produktivnosti dela, za še boljšo organizacijo dela, stremeti za intenzivnim izkoristkom vseh surovin, kar vse ima pomemben vpliv na oblikovanje in ustvarjanje obsega družbene reprodukcije.
6.	Kot pomembno in zelo odgovorno je vpraašnje tekoče likvidnosti uporabnikov družbenih sredstev. V razpravi so predstavniki OZD in TOZD opozorili na vso resnost stanja na tem področju ter nakazali tudi nekatere probleme, s katerimi se bo potrebno spoprijeti v naslednjem obdobju. Upoštevajoč navedeno, je bilo sklenjeno, da je potrebno z vso politično in samoupravno odgovornostjo vseh dejavnikov permanentno spremljati stanje tekoče likvidnosti ter še posebno zagotavljanje in ustvarjanje pogojev za tekoči proizvodni proces, kajti na ta način ter z dobro skrbno pripravljeno organizacijo dela, z veliko disciplino pri delu tako v neproizvodni kot proizvodni dejavnosti lahko mnogo in neposredno prispeva-
pri vseh poštah in vseh bankah v Jugoslaviji.
—	Za dvigovanje s hranilne knjižice lahko pooblastite tudi drugo osebo.
—	V kolikor ste dalj časa odsotni dz kraja vašega bivanja, vas bo pokojnina čakala v banki.
S podrobnejšimi navodili pa vas bomo seznanili ob vašem obisku pri nas, saj smo v vseh denarnih zadevah našim poslovnim prijateljem prav radi na voljo.
Za hitrejšo stabilizacijo gospodarstva je potrebno primemo prilagoditi gibanje in družbeno usmerjanje denarnih tokov.
Sem pa vsekakor v veliki meri sodijo tudi osebni prejemki prebivalstva. Zato je banka v preteklosti izpeljala akcijo nakazovanja osebnih dohodkov preko hranilnih knjižic.
Prizadevati pa si moramo, tako bančni delavci kot tudi celotna družba da v ta sistem vključimo tudi večje število u-pokojencev. Tako bi se sredstva prebivalstva, ki že danes predstavljajo velik ded kreditne-
mo k večanju likvidnosti kot tudi k zboljševanju gospodarskega stanja.
7.	Zavedajoč se, da naloge ekonomske stabilizacije, gledano kompleksno ni mogoče realizirati kratkoročno, predvsem tudi ne, ker še vseh ukrepov nismo dodelali, je IS naložil vsem pri-pravljalcem družbenih dokumentov za naslednje leto ter srednjeročno obdobje 1981-1985, da le-te upoštevajo pri izdelavi vsebine posameznih dokumentov. Opozoril je, da ti dokumenti morajo izhajati iz temeljne materialne in družbene osnove naše vsakdanjosti. Bolj kot dosedanji dokumenti morajo nastajajoči upoštevati, da je temeljni osrednji dejavnik nadaljnjega razvoja ustvarjanje družbeno-ekonom-skih, samoupravnih, kulturnih in drugih vrednot človek. Zato prevzemamo tudi nadaljnjo odgovornost za razvoj samoupravnih in družbeno-ekonomskih odnosov, takšnih, v katerih bo dejansko delovni človek, občan — ustvarjal svobodno ter odločal o rezultatih in delitvi ustvarjenega. Pa ne parcialno, marveč organizirano v kvalitetnih aktivnostih, katerih nosilke bodo subjektivne sile z ZK na čelu.
Predsednik Izvršnega sveta
Ludvik Mastnak
ga potenciala banke, še povečala. Pa tudi masa denarnih sred-ste se bo še hitreje obračala in s tem količinsko zmanjševala v obtoku.
Še posebno je to prisotno pri poslovanju s tekočimi računi, zato o njih nekaj več prihodnjič.
DELOVNI ČAS ZA STRANKE:
Dinarski in devizni posli:
VSAK DAN: OD 7. DO 11.30 IN OD 12.30 DO 18. URE
SOBOTA: OD 7. DO 11. URE
Krediti
VSAK DAN: OD 7. DO 11.30 URE
OB SREDAH ŠE: OD 12.30 DO 15.30 URE
OB SOBOTAH KREDITNI ODDELEK NE POSLUJE
OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIŽA ŠENTJUR PRI CELJU
Občinski odbor Rdečega križa Šentjur pri Celju obvešča občane, da organizira krvodajalsko akcijo za naslednje krajevne skupnosti:
KS Šentjur-center, KS Šentjur-okolica, KS Ponikva, KS Blagovna, KS Dramlje, KS Gorica pri Slivnici, KS Loka pri Žus-mu, KS Prevotije, KS Dobje pri Planini, KS Kalobje.
Odvzem krvi bo v zdravstvenem domu Šentjur, dne 15. avgusta 1980 od 6,30 do 13,30 ure.
Prosimo občane, da se te humane akcije udeležite v čim večjem številu.
DARUJ DANES KRI, MORDA JO BOŠ ŽE JUTRI POTREBOVAL!
ljubljanska banka
60 let skupnega življenja -BISERNA POROKA
63 let v stvarnosti pomeni drobec, utrinek, pa vendarle določeno dolgo dobo, če človek pomisli kaj vse se zgodi v enem dnevu človeškega življenja.
60 let; mozaik dveh življenj sestavljen iz bridkosti, razočaranj, vojn, trpljenja pa tu in tam trenutek sreče; 60 let skupnega življenja — BISERNA POROKA, da biser na dnu globokega morja življenja, zajeden v školjki do katere redko kdo pride.
Sključena pod bremeni let in viharjev življenja, pa vendar še čila in trdna, sta si 12. julija
1980.	leta, zopet po 60 letih pred matičarjem, s tresočo roko seg V
la v roke JAZBEC MATIJA in AMALIJA iz PLANINSKE VASI
16.
Rodila sta se, on 16. februarja 1897 v PLANINSKI VASI, ona pa 25. aprila 1898 v FONSDOR-FU, ter se 12. julija 1920. leta v ŠENTVIDU PRI PLANINI odločila, da bosta skupaj nadaljevala in premagovala življenje.
V imenu uredniškega odbora UTRIPA in v imenu vseh občanov naše občine, vama JAZBEC AMALIJA in MATIJA želimo veliko zdravja ter še na mnoga leta skupnega življenja.
ISKRENE ČESTITKE!
Pravni nasvet občanom
V zadnjem času je Elektro Celje številnim občanom odklopilo električni tok, ker le-td niso plačali za posamezne mesece električnega taka. Pri tem pa niso bili redki primeri, da je Elektro Celje zahtevalo plačilo električnega toka, ko so občani dejansko električni tok plačali, v evidenci Elektra Celje pa so imeli ravno nasprotne podatke.
Niso bili redki primeri, ko je Elektro Celje zahteval plačilo električnega toka za posamezne mesece, katerih plačilo pa je zapadlo pred enim, dvema ali celo preko dveh let. Takšne terjatve zastarajo v enem oziroma dveh letih, zato je nerazumljiva politika Elektra Celje, da za neupravičenimi odvzemi električnega toka prisiljujejo občane, da plačajo terjatev, ki je že zastarala.
Pri tem pa je še pripomniti, da številni občani ne hranijo potrdil o plačilu električne ener-
gije več kot dve leti ali še celo manj, zato je opisani postopek Elektra Celje nepravilen, ker posamezni občani tudi, če so plačali električni tok, tega ne morejo dokazati, jim pa glede na zastaranje tega tudi ni potrebno dokazovati.
Tudi pri upravičenih odklopih Elektro Celje ne ravna pravilno. Z nalogom za odklop električnega toka mora biti občan seznanjen, Elektro Celje pa mora imeti izkazano, da je občan nalog za odklop tudi prejel, kajti v nasprotnem lahko nastane občanu nepopravljiva škoda, ki jo lahko uveljavlja.
Priporočamo občanom, da skrbno hranijo dokumente o poravnavi računov, vsaj za čas, ko terjatev še ne zastara, saj je vse več primerov, ko nekatere organizacije terjajo že poravnane obveznosti.
Vaš pravni svetovalec
Dopisujte v naše glasilo!
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Šentjur pri Celju razpisuje po sklepu 18. redne seje izvršnega odbora Samo-
upravne stanovanjske skupnosti občine Šentjur pri Celju z dne 20. 6. 1980
Javni natečaj
za zbiranje interesentov za nakup stanovanj v 40-stanovanj-skem bloku v soseski IV, Pesnica, Šentjur pri Celju.
Gradnja bloka je predvidena v jeseni leta 1980, zaključena pa naj bi bila do decembra 1981.
Struktura stanovanj bo naslednja:
1.	dvoinpolsobna stanovanja 68,29 m2
2.	dvosobna stanovanja 58,31 m2
3.	enosobna stanovanja 43,73 m2
K nakupu vabimo temeljne in druge organizacije združenega dela ter ostale zainteresirane.
Izhodiščna cena bo formirana ob pričetku gradnje, predvidoma pa bo znašala cca 13.800.— din/m2 netto stanovanjske površine. Vse interesente prosimo, da sporočijo svoje potrebe pis-
meno najkasneje do 15. 9. 1980 z navedbo vrste in števila stanovanj, ki jih želijo kupiti.
Stanovanjska skupnost želi z usmerjeno stanovanjsko gradnjo nadaljevati tudi v letu 1981. Stanovanjska skupnost nima lastnih sredstev za nakup večjega števila stanovanj, zato je zaradi odločitve za nadaljnjo gradnjo nujno potrebno, da zberemo določeno število kupcev in si tako zagotovimo prodajo zgrajenih stanovanj. Z vsemi kupci bomo po končanem razpisu sklenili pismeno pogodbo o nakupu določenega števila stanovanj zaradi zagotovitve prodaje, ker je le-to pogoj za nadaljnjo gradnjo.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Šentjur pri Celju
Prizadevanje SPV pri reševanju prometne problematike v letu 1979
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je bil izvoljen na zborih Skupščine občine Šentjur pri Celju v mesecu aprilu 1978. leta. Sestav sveta je po delegatskem principu tak, da vključuje delegate s področja postaje milice, delovnih organizacij, RK, Zveze socialistične mladine, SZDL, Zveze prijateljev mladine, zdravstvenega doma in pristojnih inšpekcijskih služb. Poleg navedenih pa je v svetu tudi nekaj 9talnih predstavnikov s področja šole, to pa iz razloga, da je vzpostavljena kontinuiteta dela sveta na področju preventive in vzgoje prometa pri naših šolah in vzgojno varstvenih zavodih. Tak sestav sveta zajema celotno področje delovanja vseh činitelj ev, ki so kakorkoli vezani na reševanje problemov s področja cestnega prometa, vključno z delegati in odgovornimi predstavniki temeljne enote — to je KS. V takem delegatskem sestani in s stalnimi člani šteje svet 17 članov.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu deluje po svojem sprejetem pravilniku o delu in delovanju sveta in po sprejetem letnem programu dela. V okviru sveta delujejo posamezne strokovne komisije, ki samostojno obravnavajo posamezna vprašanja s področja razširitve prometne vzgoje na OŠ in VVZ, za urejanje prometa v strnjenih naseljih in delovnih organizacijah, na preizkusu znanja za pionirje kolesarje, za podelitev značk SPV in vzornega voznika ter za tisk in informacije. V zadnjem času, to je v šolskem letu 1979 — 1980, pa smo pristopili tudi k intenzivnejšemu organiziranju in poživitvi dela prometnih krožkov po posameznih
osnovnih šolah, v katerih naj bi še posebej poučevali in usposobili pionirje prometnike.
Z vključevanjem vseh dejavnikov od VVZ, OŠ in DO do KS želimo doseči, da bi bili vsi ti močno zainteresirani pri naši preventivni dejavnosti in da bi se tako naš svet kot celota vključil in postal enakopravna sestavina celotne družbene samozaščite. S takim vključevanjem vseh odgovornih za prometno varnost in slehernega uporabnika prometnih površin želimo doseči disciplino in upoštevaje cestnoprometnih predpisov ter prometno kulturo. Pri tem vključevanju pa smo prezrli pomembno področje preventive in vzgoje, ne samo na prometnih površinah ampak tudi izven le-teh. V naši občini beležimo že preko 700 različnih traktorjev, katere opravljajo tako na prometnih in tudi neprometnih površinah u-sposobljeni šoferji — traktoristi, na njih pa se učijo tudi mlajši in opravljajo s takimi stroji. Prav je, da naše otroke usposabljamo in jim dajemo možnosti za tovrstno dejavnost, vendar pa na tem področju tudi zasledujemo nesreče, ki so rezultat neznanja ali pa tudi lahkomiselnosti. To pomeni, da bomo morali temu področju posvečati večjo pozornost in uvesti organizirano vzgojo in preventivno dejavnost preko področnih kmetijskih temeljnih organizacij, mladine in drugih dejavnikov. S tem problemom bi morali še zlasti biti seznanjeni starši, ki svojim otrokom zaupajo kmetijske stroje. Ti mladi vozniki pa so lahko tudi potencialni povzročitelji nesreč.
Udarna akcija v Zus-mu
Lepo in vedro jutro je napovedalo soboto 28. junija 1980, dan, ki ga brigadirji MDA »Kozjansko 80« imenujejo izredni u-darni dan — udarna akcija. Že dolgoletna tradicija akcije je, da se na ta dan pomaga manj-razvitim območjem s skupnimi močmi vseh subjektov naše družbe. In tako je bilo tudi letos. Zbrali so se vojaki, domačini, brigadirji in delavci PAP (podjetja za avtomatizacijo prometa Ljubljana), ki sodeluje na teh akcijah že tri leta. Vsi so se odpeljali na delovišče — vodovod Žusem in z vsemi močmi prijeli za delo. Kaj tudi ne bi, saj so bili med njimi tudi predstavniki
DPO, SO Šentjur, KS Loka itd. Med tistimi, ki so pridno prijeli za kramp in lopato sta bila tudi direktor PAP Rejlič Stevo in Mastnak Ludvik — predsednik IS SO Šentjur. Vse udeležence udarne akcije je obiskal tudi tov. Šušteršič Tone in se jim po svojih močeh pridružil pri delu. Vseskozi je vladalo veselo razpoloženje in delovni elan, katerega uspeh ni izostal. Seveda pa ni šlo brez brigadirskih pozdravov in pesmi, ki so sestavni del dobrega delovnega razpoloženja. Tako je bilo od začetka do konca akcije, ki se je končala ob 14. uri.
Anton SELIČ
Srečanje s starejšimi občani na Prevorju
Aktivisti brigadirjev se razlikujejo med seboj, saj si brigadirji največkrat predstavljamo kot graditelje vodovodov, cest, prog, pozabljamo pa, da tudi o-pravljajo humanitarne dejavnosti. To so predvsem brigade RK, ki imajo specifično delo. Tu so
Vključene medicinske sestre, vzgojiteljice, socialne delavke in tehnična enota.
Tudi naša MDB »Dr. Mladen Stojanovič« opravlja taka dela. Ker še nismo v popolnem sestavu, ne moremo opravljati svojega dela na vseh predvidenih
področjih. Naše delo je skoncentrirano predvsem na usmerjanje najmlajših v vrtcih. V naslednjih dneh bomo začeli delovati tudi na socialnem področju, predvsem v pomoči socialno ogroženim občanom. V okviru tega dela smo imeli v soboto, dne 19. 7. 1980 na Prevorju kulturni program za starejše obča-
ne. Pobudo za srečanje starejših občanov z brigadirji je dal občinski odbor RK iz Šentjurja. Naš program je obsegal recitacije, glasbene točke in humor. Na koncu pa smo skupaj pokramljali o brigadirskem življenju.
MDB »Dr. Mladen Stojanovič«
Brigadirji uspešno nadaljujejo delo
Druga izmena brigadirjev na MDA Kozjansko 80 uspešno nadaljuje delo, katero so začeli že njihovi vrstniki v mesecu juniju. Brigadirji druge izmene gradijo sedaj vodovod na Prevorju, tu so zasipali kanal s 189 m3 zemlje. Na cesti na Kalobje so kopali kanale za odvodnjavanje v ilovnati in mokri zemlji in izkopali 67 m3 zemlje. Na cesti v Loka pa so kopali propuste, odstranjevali humus in sekali gozd, veliko pa je bilo planiranja in raztiranja zemlje. Na vodovodu na Ponikvi je bilo opravljenih 3.431 norma ur, kar je ovrednoteno na 377.417,70 din. V
prvi dekadi druge izmene so brigade »21. jul« iz Črne gore, »Galebova krila« iz Splita, »Franc Rozman-Stane« iz Litije, »Ljubij-ski rudar« — Prijedor, »Zenelj Hajdini« — Kosovska Vitina in brigada rdečega križa Slovenije »dr. Mladen Stojanovič«, dosegli povprečen rezultat 158,50 % za prvo dekado.
Na podlagi ocene skupščine
II.	izmene in izvršnega odbora skupščine akcije, je prva deka da kljub nekaterim težavam dobro uspela. Dela na deloviščih tečejo nemoteno.
F. ŠKOBERNE
-	KINO -
2. 8. 1980 ob 20. uri, 3. 8. 1980 ob 18. uri, ŽELEZNA PEST
—	ameriški film. Režija: Walter Hill. Igrajo: Charles Bronson, James Cobbum, Jill Ireland.
9.	8. 1980 ob 20. uri, 10. 8. 1980 ob 18. uri, BUTCH CASSIDI IN KID — ameriški vestem film. Režija: George Roy Hill. Igrajo:	Paul Newman, Ro-
bert Redford, Katheryn Ross.
16.	8. 1980 ob 20. uri, 17. 8. 1980 ob 18. uri, V LABIRINTO SMRTI — francoski krimi-
nalni film. Režija: Anri Ver-ney. Igrajo: Jean Paul Beimondo, Bernhard Blie, Mary France Pisie.
23.	8. 1980 ob 20. uri, 24. 8. 1980 ob 18. uri, OLD SHURE-HAND — nemško-jugoslovan-ski vestem film. Režija: Alfred Foren. Igrajo:	Stuart
Granger, Pierre Briece, Bata Živoj inović.
30.	8. 1980 ob 20. uri, 31. 8. 1980 ob 18. uri, KARIERA ENE SOBARICE — italijanski film — komedija. Režija: Dino Rizzi. Igrajo:	Agostina Belli,
Victorio Gassman, Ugo Tog-nazzi.
(Nadaljevanje s 4. strani)
Šentjur postaja iz dneva v dan prometnejši. S pridobitvijo pri; ključka na avtocesto se motorni promet nenehno povečuje. Povečuje se tudi število osebnih in drugih motornih vozil naših občanov. Kljub dokaj dobrim prometnim zvezam z javnimi prometnimi sredstvi se nekaj sto delavcev vozi z lastnimi prevoznim isredstvi v službo. Poleg teh motornih vozil pa je v poletnem času še veliko število kolesarjev. Pri bežnem proučevanju tega vprašanja ugotavljamo, da so javna prevozna sredstva — avtobusi — v zimskih in v dneh omejitve vožnje preobremenjena in število avtobusov ne zadošča za varen in soliden prevoz. Obstoječa stekališča cest s križanjem železnice v Grobelnem in v Šentjurju pogojujejo zasičenost prometno voznih površin, predvsem pa še obstoječa avtobusna postaja. Z novo ureditvijo obvoznice in izgradnje avtobusne postaje v Šentjurju bo ta problem omiljen.
Razpoložljivi podatki nam povedo, da je poleg omenjenega števila traktorjev v občini tudi cca 3.500 še drugih motornih vozil. Znano pa je, da se število motornih vozil letno povišuje od 12 do 15 %. Kljub naraščajočemu prometu pa beležimo nepo-večan porast prometnih nesreč. Kljub takemu stanju ne smemo biti zadovoljni, saj statistika kaže, da so povzročitelji prometnih nesreč v precejšnjem odstotku pešci. Ta podatek nam narekuje, da bo potrebno v preventivno dejavnost in vzgojo cestnega prometa Vključiti ne samo voznikov motornih vozil, ampak slehernega pešca. Ta preventivna dej avnost bi morala zaživeti na roditeljskih sestankih, zborih delavnih kolektivov in zborih občanov. To pomeni, da bi morala biti ta problematika dnevno obravnavana na vseh večjih zborih občanov.
V organizacijskem in operativnem pogledu naš svet sproti izvaja naloge, ki si jih zada na podlagi stališč in sklepov sej in pristojnih komisij. Poleg tega pa v okviru možnosti izvaja akcije, ki so skupnega značaja oziroma priporočene s strani republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Že vrsto let nazaj se v okviru občine izvajajo izbirna tekmovanja, to so medšolska in občinsko tekmovanje šoloobveznih otrok pod naslovom »Kaj veš o prometu«. Sleherno leto se udeležujemo republiškega tekmovanja pod tem naslovom. Udeležili smo se tudi regijskega tekmovanja. Tako ekipno, kakor posamezno smo v regijskem in republiškem merilu dosegli lepe rezultate. Naši tekmovalci so bili med prvimi v regijskem tekmovanju, na republiškem tekmovanju pa so dosegli tudi druga mesta. Za takšne rezultate se moramo zahvaliti našim učiteljem in mentorjem. V letošnjem letu je bil naš tekmovalec član republiške ekipe na zveznem tekmovanju in je v posamezni razvrstitvi dosegel visoko mesto — deveto od 32 tekmovalcev. To je rezultat prizadevanja učiteljev in društva oziroma organizacije. Zaradi teh uspehov bomo podelili priznanja. Prepričani smo, da ti rezultati potrjujejo dn zahte-
vajo še večjo angažiranost in poglobljeno poučevanje prometne preventivne dejavnosti, da bi tako prispevali svoj delež k čim manjšemu številu prometnih nezgod.
V	občini Šentjur pri Celju že nekaj let izvajamo testiranje oziroma izpite za pionirje kolesarje. Izkaznico o položitvi izpita ima danes že 800 učencev. Poleg tega pa imamo organizirano poučevanje prometne vzgoje v okviru prometnih krožkov za usposabljanje pionirjev prometnikov.
V	naši občini je vedno več občanov, ki želijo opraviti vozniški izpit. Število kandidatov narašča tako, da poučevanja kandidatov izvajata AMD Šlander iz Celja dn Zveza šoferjev in avtomehanikov Slovenije. Tudi ti imajo pomembno vlogo pri načinu usposabljanja dobrih šoferjev. Poleg tehničnega znanja, katerega so jim dolžni nuditi, naj opozarjajo bodoče šoferje tudi na kulturno stran obnašanja na prometnih površinah.
Prometna preventiva in vzgoja se lahko razširjata s pomočjo osebnega kontaktiranja z uporabniki prometnih površin, s propagandno reklamno dejavno; stjo, posebno pa še z raznimi posveti in predavanji, na katerih naj bi bili šoferji seznanjeni z novimi cestnoprometnimi predpisi.
Zaradi ugotovljenega stanja zasičenosti prometnih površin v strnienih naseljih Dredlagamo, da bi pristojni skupščinski organi pripravili, zbori pa obravnavali in sprejeli odlok o ureditvi prometa v strnjenem ozi; roma mestnem naselju. Proučiti bi bilo treba tudi prevoze delavcev in drugih potnikov z javnimi prevoznimi sredstvi — avtobusi, in to predvsem ob nevoznih dneh, kateri so lahko poten-
cialni povzročitelji, udeleženci večjih prometnih nesreč.
Sedanji sestav sveta po delegatskem principu je primeren in zajema vsa področja, ki se u-kvarjajo s prometno problematiko. Pri tem pa je čutiti majhno vrzel pri kontinuiranem delu, oziroma izvajanju stališč in na-
V	osrčju Kozjanskega se raz-steza lovišče lovske družine »Handil« Dobje. To je hribovit svet, prepreden s številnimi dolinami, po katerih se vijejo žuboreči potoki. Enakomerno si slede hribi in doline, skrbno obdelane njive in osamljene hiše, ki se stiskajo ob robove gozdov kot da v njihovem objemu iščejo varno zavetje. S cestno povezavo, prevlečeno z asfaltom se tudi to območje vse hitreje odpira v svet. Pokrajina iz leta v leto hitreje spreminja svojo podobo, ki ji temeljni pečat dajejo ravno nove ceste, pa številne nove hiše.
Hkrati, ko na ta območja prodirajo vplivi modernizacije, so dana tudi vsa zagotovila, da se ohrani v največji meri tudi vse tisto, ki pokrajino dela svojsko in enkratno. Načrtno se razvijajo dejavnosti, ki bodo ljudi čimbolj vezala na to območje, mednje pa prav gotovo sodi tudi sodobno organizirano lovstvo.
V	predvojnem času so tod »hasnovali« zakupniki, vojna pa je tudi v njihovem lovišču povzročila ogromno škodo. Načrtno delo se začenja šele v pogojih naše socialistične izgradnje, ko je lovstvo dobilo povsem drugačen družbeni status.
Lovsko družino v Dobju so u-stanovili že leta 1946 in je u-pravljala Okoli 2500 ha veliko lovišče. Razen zajcev, v takratnem lovišču, druge divjadi skoraj ni bilo. Leta 1949 so se lovske družine Dobje, Kalobje in Slivnica združile. Združeno lovišče je merilo okog 6000 ha. Po netih letih skupnega dela so se lovci Kalobja osamosvojili in skupno lovišče zmanjšali za o-krog 700 ha. Nekateri člani lovske družine v Slivnici so grobo kršili takrat veljaivni lovski zakon in so zato njihovo lovsko družino razpustili. Večina poštenih in prizadevnih lovcev je še isto leto ustaonvila novo lovsko družino, ki so ji izbrali ime »Handil«. Ker je bila leta 1961 lovska družina v Kalobju ponovno razpuščena, se je njihovo lovišče razdelilo med pet sosednjih družin in tako je naše lovišče doseglo površino 6060 ha, kakršno ima še danes. Naša družina ima za sabo pestro razvojno pot, ki pa jo je notranje u-čvrstila in člane medsebojno povezala, tako, da danes predstavljajo dobro organizirano, čvrsto in vzorno družino.
V	našem lovišču so do leta 1961 lovili le zajce. V tem letu smo prvič opazili v lovišču srnjad. Takoj smo sklenili, da bi se razmnožila in za stalno naselila v našem območju. Pri
log po zadolžitvah s strani sveta. Iz delegatskih sredin se sicer predstavniki menjajo, naloge pa tako ostanejo.
Prihodnjič bomo spregovorili o operativnem delu oziroma o prometni situaciji v občini.
Svet SPV
tem smo v celoti uspeli. Od prvih skromnih začetkov se je stalež iz leta v leto povečeval in je sedaj več kot zadovoljiv.
Podohno kot drugod, smo se tudi mi zavzeli za načrtno gojitev fazanov. Leta 1959 smo jih v lovišče spustili 18, leto kasneje pa 40. Stalež se je lepo razvijal, v zadnjem času pa zaradi spremenjenih pogojev močno padel in skoraj povsem izginil. Vse kaže, da so bili dolgoletni napori in trud zaman. Zoper spremembo pogojev pač lovci ne moremo ukreniti ničesar. Da bi tudi v prihodnje zagotovili u-strezno popestritev divjadi, se
že dogovarjamo s sosednjimi družinami, da bi se skupno lotili vlaganja rac mlakaric, za kar obstajajo pri nas dobri po-pogojih v našem lovišču se zadržujejo gozdni jerebi, prehodno pa tudi jeleni in divje svinje.
(Nadaljevanje na 7. stremi)
LD„ Handil" -Dobje
Poleg široko zastavljenih gojitvenih del, h katerim spada tudi gradnja in vzdrževanje številnih lovnih naprav, smo se člani družine »Handil« lotili tudi gradnje svoje lovske koče v Dobju, ki smo jo slovesno otvorili
15.	oktobra 1978. leta. Slavnost smo združili z razvitjem družinskega prapora. Lovsko kočo smo v glavnem zgradili iz lastnih sredstev in udarniškim delom. K dograditvi so pa veliko pripomogli tudi kmetje domačini, ki so za stavbo prispevali les.
To je prvi tovrstni objekt zgrajen v Krajevni skupnosti Dobje pri Planini. Z njim smo lovci dokazali, da je možno doseči delovno zmago tudi na lastno pobudo.
Ivan Centrih
Uredniški odbor:
Francka Vidovič — glavni in odgovorni urednik, Goce Kalajdži-ski — tehnični urednik, Irena Rauter in Mira Pečar — lektorici, Hinko Pap — član, Franc Škoberne — fotografije.
Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur v nakladi 5.500 izvodov
Tisk:
Papirkonfekoija Krško
Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov št. 475-15/9-1978.
Fotografij in rokopisov ne vračamo.
Velikokrat smo slišali za RD »Voglajna«, velikokrat mislimo, da je to družina samo »nekaterih«. V tej številki Utripa jo bomo predstavili v celoti.
RD »Voglajna« pokriva celotno porečje Voglajne na prostoru treh občin: Celje, Šentjur in Šmarje pri Jelšah. V njej aktivno deluje 270 ribičev. Ribiška družina ima sedež v Štorah; povezuje se v zvezo ribiških družin Celje in v Ribiško zvezo Slovenije.
Poleg športnega ribolova skrbi za izobraževanje športnih ribičev, ukvarja se z gojitveno dejavnostjo, s čuvanjem voda in skrbi za zdravo in čisto okolje.
RD »Voglajna« je ponosna na svoje ribiče, vsi skupaj so zelo aktivni, vneto skrbijo za svoje -evirje.
2.	levi in desni krak Jezerščice
3.	Drobinski potok od izvira do iezera
4.	Ločniški potok od izvira do jezera
5.	šentviški potok in Ponikvica.
Gojijo p>otočne postrvi, katere pozneje vlagajo v oba salmonid-na revirja in v jezero. Za vse to članstvo napravi vsako leto po več kot 1200 udarniških ur. Delo v RD je volontersko.
RD »Voglajna« se pri svojem delu srečuje tudi z nerazumljivimi postopki posameznikov. Ljudje, ki se malomarno obnašajo do okolja, do narave. Samo od elta 1975 do danes je bilo 5 težjih zastrupitev voda in pogina rib. V časopisju večkrat be-
remo o poginu rib, onesnaževanju narave. Ali res ne moremo nič storiti za zaščito človekovega okolja? Pri tem te trpijo škodo samo ribiči, trpi človek, trpi celotna naša družba.
Ribiška družina »Voglajna letos slavi pomemben jubilej — 25 let svojega obstoja. Članstvo je vso svojo aktivnost posvetilo temu jubileju. V mesecu septembru je njihova, ribiška proslava, na kateri bodo ribiči razvili svoj prapor.
Tudi mi jim na koncu zaželimo še veliko uspehov pri njihovem delu, več čistih voda in zdravega okolja. Na koncu ne pozabimo še na ribiški klic »dober prijem!«
G. Kalajdžiski
Z izgradnjo Slivniškega jezera je ribiška družina obogatila svoje vodno bogastvo. Skrbijo za vode, za njihov ribiški in ribji naraščaj. Jezero Tratna jim je dalo velike obveznosti, skrbijo za organiziran ribolov, za čuvajsko službo in vlaganje ribjega podmladka. Ribiči RD »Voglajna« se neštetokrat udeležijo prostovoljnih delovnih akcij. Ena od njihovih akcij je izgradnja ribiškega doma na obali slivniškega jezera. Z izgradnjo doma se je njihova dejavnost razširila poleg športno-turističnega ribolova tudi na gostinsko dejavnost.
Slivniško jezero je zelo bogato z ribami. V njem srečujemo veliko vrst rib in to: krape, klene, smuče, ščuke, ploščice, po-duste, rdečeoke, rdečepenke in druge.
V prostovoljnih delovnih akcijah so ribiči od 1973 — 1979 opravili preko 19.000 udarniških ur. Revirji RK »Voglajna« so razdeljeni na športni ribolov po naslednjem vrstnem redu:
01	— revir Voglajne s pritoki,
reizen Kozarice in Jezeršči-
ce,
02	— revir Kozarica in Jezeršči-
ca — samo za salmonide,
03	— Slivniško jezero.
RD v svojo dejavnost neguje tudi gojitev ribjega podmladka. Gojitvene vode so:
1.	Kozarica od pečin do izvira
SKANDI-
NAVSKA
križanka
Košarka
KOŠARKA
Končal se je spomladanski del M KZ Celje.
Lestvica:
1.	Rudar Trbovlje
2.	Kovinar Štore
3.	Šentjur
: . Rimske Toplice
5.	Rogaška Slatina
6.	Zlatorog Laško
Posnetek iz tekme Šentjur : Rogaška Slatina
Stojijo iz leve: Hemavs, Polner, Zorko, Prezelj, Esih, Razboršek,
čepijo iz leve: Jug, Puser, Božič, Škorjanc
4.	kolo MKZ Celje — Štore : Šentjur 111 : 67 (53 : 33)
Koše so dosegli: Hernaus 16, Esih J. 5, Čepin 2, Polner 10, Božič 4, Senica 2, Zorko 4, Jug 20, Prezelj 4
Izkušnejša ekipa Kovinarja je bila v vseh elementih boljši nasprotnik in je po tradiciji na domačih tleh ponovno premagala goste z visokim rezultatom. Šentjurčani se niso najbolje znašli na asfaltnem igrišču, predvsem pa so zaradi neborbenosti dobili vsaj 20 točk preveč. Obljubljajo pa, da bodo na domačih tleh obdržali tradicijo minimalnih zmag nad sosedi.
5.	kolo MKZ Celje — Šentjur : Rimske Toplice 100 : 84 (55 : 41)
Koše do dosegli: Hemavs 6, Esih J. 12, Pusar 10, Polner 18, Božič 18, Senica 6, Zorko 0, Jug 16, Prezelj 15
Na prvi tekmi doma so bili šentjurčani precej boljši nasprotnik. Največja razlika je bila 24 točk 2 minuti pred koncem srečanja (98 : 74), nato pa so domačini v pričkovanju stotega koša kar po vrsti zapravljali nekaj žog. Domača ekipa si je zmago zaslužila predvsem za borbeno igro. Najboljši v gostujoči ekipi je bil Sabolčki s 34 koši.
6.	kolo MKZ Celje — Šentjur : Zlatorog 102 : 66 (42 : 34)
Koše so dosegli: Esih J. 10, Puser 6, Škorjanc 2, Polner 5,
Božič 8, Hernaus 20, Zorko 10, Jug 28, Prezelj 13
Tudi na drugi tekmi doma je ekipa Šentjurja prepričljivo premagala goste. Ti so se že po prvih minutah drugega polčasa predali, kar pa so domačini dobro izkoristili. Rezultat drugega polčasa je bil 60 : 32 za domače. Gostje sicer niso prišli z najboljšo ekipo, vendar je bila visoka zmaga nad njimi dosežena z dobro igro. Najboljši v gostujoči ekipi je bil Požin s 24 koši.
Pokalna tekma Šentjur : Zlatorog 88 : 97 (40 : 44)
Koše so dosegli: Hemavs 12, Esih 4, Puser 22, Polner 4, Božič 12, Prezelj 34
Popolna ekipa Zlatoroga je bi la v zadnjih minutah boljši nasprotnik in si zasluženo zagotovila zmago. Najboljša pri domačih sta bila Prezelj in Puser, pri gostih pa Požin in Lesjak.