Stran 169.
Novice.
—   Osebne vesti. Domobranski podpolkovnik v Gradcu gosp. Ivan L a vri č je imenovan zapovednikom ljubljanskega bataljona na mesto podpolkovnika Jos. T a se ha, ki je imenovan polkovnikom v Mladi Boleslavi. Pri okrajnem gozdarskem nadzorstvu v Celju je imenovan gosp. Edvard Sernec iz Maribora gozdnim pristavom, gosp. Oskar Majcenovic iz Logatca pa gozdnim pomočnikom.
—   Cerkvene vesti. Umeščen je bil 27. aprila na župnijo Št. Jurij pod Kumom čast. gospod Franc A v s e c, doslej župnik v Brusnicah, in 28. aprila čast. gosp. Martin Nemanič, kaplan v Čatežu   ob   Savi, na župnijo Brusnice.
v
—   Šolske vesti. V izpraševalno komisijo za ljudske in meščanske šole v Ljubljani je naučno ministrstvo na mesto v Celovec premeščenega učitelja Ivana Bende imenovalo učitelja na ljubljanskem učiteljišču gosp Vaclava Srpa. — Začasnim okr. šolskim ravnateljem v tržaški okolici je imenovan gosp. Ivan Neckerman, učitelj na Proseku. — Naduči-telja gg. Valentin P in v Knežaku in Karol česnik v Pre-dovljah sta menjala svoji službi.
—   Podpore gasilnim društvom. Meseca aprila je deželni odbor kranjski razdelil podpore iz stražno gasilnega zaklada. Podpore so (fobila vsa društva, ki so zanj a prosila. Eazdelilo se je vsega skupaj  20.420 K.
—   Slovensko umetniško društvo v Ljubljani priredi še letos na jesen prvo slovensko umetniško razstavo. Že doslej se je oglasilo nad 20 umetnikov.
—   „Narodni dom" v Ljubljani. Koncem junija pri-rede vsa v »Narodnem domu" nastanjena društva v korist „Narodnega doma" veliko veselico.
—   Janeschevo tovarno za usnje v Ljubljani je kupil tovarnar in trgovec gosp. Karol Pollak.
—   Za streljanje proti toči je poljedelsko ministrstvo nakazalo deželnemu odboru kranjskemu podpore 2000 K.
—   Shod o streljanju proti toči, ki se je vršil v nedeljo v Krškem, se je prav dobro obnesel. Udeležencev je bilo nad 1500. Predsedoval je krški župan dr. Eomih.
—   Novi moravški župan. Po dolgih bojih je bil končno nadučitelj gosp. To man potrjen kot župan v Moravčah in je storil dotično obljubo.
—   Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev bo imela letos svojo glavno skupščino dne 8. in 9. velikega srpana v Mariboru. Predavanja in predlogi za glavno skupščino se morajo prijaviti do 15. rožnika t. 1. glavnemu vodstvu v Ljubljani,
—   Pogozdovanje Krasa v Vojvodini Kranjski. O pogozditvi Kranjskega Krasa prejeli smo sledeče poročilo: Dne 21. sušca t. 1. pričela je pogozdovalna komisija na 9. krajih svoje delovanje. Ti kraji leže v političnem okraju Postojnskem in sicer v davčnih občinah Senožeče, Gabree, Britof, Famlje, Trnje, Palčje, Parje, Rodohova vas, Nerin, Postojna, Kal, Sevce, Slavina, Stara sušica, Trnoeo, Vrhpolje in Vipava in obsegajo 183 hu popolnoma opustošenega kraškega sveta ter 138 ha že obstoječih nasadb iz prejšnih let, katere so vsled poškodb provzročenih po mrčesih in suše popravila potrebne. Skupno se bode za to delo potrebovalo 2l/2 milijonov raznovrstnih gozdnih sadik. Pogozdovalna dela izvršujejo se pod nadzorstvom gospoda c. kr. gozdnega nadsvetnika in deželno-gozdnega nadzornika W. Goll-a, Nadzorstvo posameznih delavnih krajev izročeno je c kr. gozdarjem in čuvajem kraških nasadov. Število delavcev obstoji iz povprečno 1800 oseb iz sosednih vasi, ter je na vsakem delavnem kraju 150 do 250 moških, ženskih, miadenčev in deklet pri delu. Dnina delavcev znaša od 60 h do 2 K. — Vsled neugodnih vremenskih razmer so se v letošnji spomladi pogozdovalna dela zelo zavlekla. Navzlic teh zaprek se je nadejati, da bodo nameravana dela do 15. maja t. 1 končana. Po dovršenem letošnjem pogozdovanju bode na Kranjskem Krasu vsega skup 1590 ha oposto-šenega sveta pogozdenega in umnemu gozdnemu gospodarstvu izročenega. Korist in gospodarski napredek, ki se kaže v 15 do 25 let starih nasadah priznavajo že sedaj kraški prebivalci, ker pri čiščenju istih dobivajo mnogo lesa. V nekaterih krajih, posebno pa ob južni železnici so nasadbe že tako od-rastle, da so vsled tistih zametje zdatno oslabeli. Vsakoletni napredek in ugodni nasledki pogozdovanja Krasa na Kranjskem jamčijo temu težkemu narodno-gospodarskemu delu najboljše uspehe tudi za   bodoča leta.
—   Izseljevanje v Ameriko. Meseca aprila je samo z ljubljanskih kolodvorov odpotovalo 153 oseb v Ameriko. Zaradi nameravanega izseljenja pred izpolnitvijo vojaške dolžnosti je bilo aretovanih  13 fantov.
—   Značilna izjava. Zastopniki občin Cvetkovci in Oslušovci so obelodanili izjavo, da so šli z znano deputacijo le radi uiavnave Pesnice v Gradec, in da bi se deputaciji gotovo ne bili pridružili, ako bi vedeli, da se bo njihova navzočnost v Gradcu izkoriščala proti slovenskim poslancem.
—  Uradovanje v slovenskih občinah na Spodnjem Štajerskem je še večinoma nemško. Vsled tega pozivljejo štajerski slovenski listi vse občine, naj uradujejo izključno slovenski in tako pospešijo izvršitev načela: Proč od Gradca.
—   Revizija trace za zgradbo normalnotirne lokalne železnice od Št. Jurja (Grobelno) čez Slatino-Rogatec do šta-jersko-hrvatske meje odredila se je v smislu odloka c. kr. namestništva tako, da se je pričela v sredo, dne 25. m. m. dopoludne na južnoželezniški postaji na Grobelnem in nadaljuje omenjenega dne do deželne meje. Protokolari Čno postopanje se je tega dne na Slatini pričelo, dne 26. aprila pa v Rogatcu končalo. Izpeljava rečene tračne revizije izročila se je c. kr. namestniškemu svetovalcu Henriku pl. Hammer-Purgstallu s pripomočjo c. kr. stavbenega svetovalca Friderika Pernischa.
—   Konsumno društvo v Šoštanju je prostovoljno likvidiralo.
—   Nemški Schulverein je lani bogato sipal Jude-ževe groše na Koroškem. Razdelil je in to največ v slovenskem delu dežele 14.879 K.
—   Istrski deželni zbor. Laški poslanci so izdali protest, ker istrski   deželni zbor letos ni bil sklican.   Pravijo,
Stran 170.
da   je   bila   dežela   s   tem v moralnem in materijelnem oziru oškodovana.
—   V goriškem deželnem zboru, kjer imajo jako malo in to največ brezpomembnih sej, je. dr. Turna vlado inter-peliral zaradi razmer na goriški gimnaziji, kjer nemški profesorji kruto zatirajo slovensko mladino.
—   Goriška ljudska posojilnica je imela dne 29. aprila v Gorici svcj občni zbor. Priprave za ta občni zbor so bile velikanske. Tako narodno, napredna kakor stranka dr. Gregorčiča sta napeli vse sile, da bi zmagali in da bi dobili posojilnico. Zmagala   je z veliko večino narodno-napredna stranka.
—   Reški tržni običaji. Reška trgovska borza je izdala v nemškem jeziku od reške trgovske in obrtniške zbornice sestavljene „reške tržne običaje" (Fiumauer Platz-Usancen), kateri so bili do sedaj samo v laškem jeziku objavljeni. Dobe se pri tajništvu ieške trgovske borze, ako se vpošlje 1 K in poštnina.
—   t Major Matevž Kert. Po dolgi bolezni je umrl v Ljubljani dne 29 m. m. vpokojeni major Matevž Kert v starosti 58 let. Pokojnik je bil rodom iz Krope in vrl slovenski rodoljub.
—   Slovanski dnevnik na Dunaju. Mladočeški poslanci se pogajajo z izdajateljem tržaškega lista „La Pensee Slaveu, da bi se ta preselil na Dunaj in postal dnevnik.
—   Napaden učitelj. V Zagradcu pri Žužemberku so kmetski fantje v gostilni napadli učitelja gosp. Ivana Perkota, ter ga pretepli. Na cesti so ga drugič napadli, mu izvili roko in ga trikrat z nožem zabodli.
—   Frančič na varnem? Franc Frančič iz Rateža, ki je na sumu, da je nmoril svojo ženo, in je pobegnil iz novomeškega preiskovalnega zapora, je pisal iz Hamburga, da se je odpeljal v Ameriko.
—   Nesreča pri streljanju. Na velikonočni ponedeljek je v Javoršici na Štajerskem streljal iz Korlacha došli rudar Matija Kordin. Pištola se je razletela, in ga tako ranila, da je umrl.
—   Sleparka. V Ljubljani je neka delavka iz tobačne tovarne pri trgovcu Peršetu na ime neke šivilje vzela več blaga in ga spravila v denar Sleparka, ki je Že več tacih goljufij izvršila, je že pod ključem
—   Nepoštenost Zasebnica Marija Lap v Ljubljani je našla na cesti 56 K, katere je zapravila, vsled česar so jo izročili sodišču
—   Roparji na Pilštajnu. Te dni so prišli s Hrvatskega nezoani tolovaji v Pilštajnu, kjer so vlomili v več hiš in nekje tudi mnogo blaga pokradli.
—   Cerkveni rop V ljubljanski šentpeterski. cerkvi se je vtihotapil neki postopač v zakristijo in iz pušice ukradel 8 kron.
—   Detomor. V Gorici je neka služkinja vrgla svoje novorojeno dete v stranišče, ko ga je bila prej razrezala. Morilko so že zaprli.
—   Nezgoda. Dne 2. maja je na postaji Feldkirchen na Koroškem trčil romarski vlak s tovornim, 8 potnikov je bilo neznatno poškodovanih, jeden pa tako, da ni mogel nadaljevati potovanja
—   Sin ranil mater V soboto 21. aprila se je v Borovljah igral lOletni fant puškarja Zotmana z nabito pištolo, ki se mu je sprožila. Kroglja je zadela njegovo mater.
—   Zgorel je 441etni Simon Sušnik iz Nomenja. Vrgla ga je božjast tako, da je padel na svetilko, vsled česar se mu je vnela obleka.
—   Obesil se je Dne 26. m. m. v času od 10. —11. ure dopoldan se je obesil v vasi Predtrg na Gorenjskem iz Ea dovljice posestnik Franc Vovk, po domače Ejavec in sicer v sobi lastne hiše Vzrok samomoru je sledeč: Franc Vovk in Franc Zupane, po domače Cajhen sta se dolgo pravdala zaradi nekih   gozdov.   Pravda se   je izvršila   na   škodo   Rjavca
kateremu je Cajhen provzrečil s tem 3000 gld škode. Rjaveč je bil vsled tega ves obupau, kajti 3000 gld. za kmeta v teh časih niso majhni denarji Od samega premišljevanja se je revežu zmešalo, da si je naposled vzel življenje. Cajhen ima potemtakem na vesti več kot eno nesrečo. To mu ne bode v blagoslov.
—   Požar. V Vrhpolju pri Št. Jerneju so 21. m. m. štirim posestnikom zgorela vsa poslopja. Škode je 4800 kron. — V Gorici je nasial v leseni shrambi za bombaž, ki je bila last gosp Josipa Vidmarja v Lokavcu ogenj, ki je pro-vzročil 50.000 gld   Škode
—   Delavci zasuti. Pretečene dni se je vsled deže-vanja odkinil kos brega na Monte Sangenaru blizo Neapola in z seboj odnesel del zida letovišča ntkega Achille Delgaudio. Zemlja in kamenje je padlo na streho tovarne za izdelovanje umetnega premoga. TVžina tega materijala je podrla streho, in vse skupaj je padlo v spodnje prostore, kjer so delavci izvrševali svoj posel in jih je 8 zasulo Od teh so izvlekli dva mrtva in grozno razkosana, med t^m ko jih je pet dobilo razna poškodovanja. Ker pa niso mogli rešiti osmega, so začeli izvažati nakopičen materijal v nadeji, ia ga še živega dobijo.
—   Za svojo čast Jurja Billet, šivilja v Parizu, dekle Kakih 16 let primerne postave, ie kaj rada zahajala na ples. Ondi se je spoznala z nekim zloglasnim Človekom Karlom Mauricem, s katerim je prav rada plesala. Temu se je dekle nekam dopadlo in je sklenil si jo pridobiti. Deklica ni pa nikakor marala ž njim v kake druge odnošaje razun plesa in ga je vsakokrat ko ji je stavljal ponudbe in delal nesramna vprašanja odločno zavrnila.
—   Delavski nemiri v Ameriki. Kakor poročajo iz Novega Jorka, je prišlo med delavci na nasipih in jezovih reke Croton, od koder dobiva Novi Jork pitno vodo, do nemirov, ker jim podjetnik ni hotel dovoliti zahtevane mezde za gradnjo rezervoirov. 800 delavcev Italijanov je odložilo delo. Delavci so se utaborili na nekem hribu pred Crotonom ter se oborožili. Po noči med ponedeljkom in torkom so baje ubili nekega američanskega podčastnika. Delavci prete, da razstrelijo jezove, s čemur bi se vzelo Novemu Jorku pitno vodo. V Croton so poslali mnogo vojaštva
—   Ameriške države zahtevajo v poravnavo škode, ki so jo provzročili vojaki o času vojne z Špansko, odškodnino in sicer: Alabama 13 345, Deleware 625. Florida 3169, Georgia 11.140, Illinois 51, Indiana 29, Kentuky 195, Minnesota 45, New Jersev 160, Novi Jork 107, Pennsvlvania 56 371, Texas 1091, Virginia 14.555 in še nekatere druge države, tako, da znašajo vse zahteve 132.006 dolarjev.
—   Romarske razglednice. „Mednarodna družba za razglednice" je poskrbela za romarje, ki v nebrojnih masah hite v Rim, razglednice. Na istih vidimo Kristusa, kako izroča ključe sv. Petru, dalje vatikansko cerkev, in oni hip, ko je papež, potrkavši na sveta vrata, otvorii sv. leto. Razglednice nosijo originalno zaznamko rimskega osrednjega romarskega komiteja v Rimu v zeleni barvi. Razglednice dobiš torej povsodi, ob vsaki priliki, in tako tudi za romarje niso smele izostati. Družba napravi gotovo lep dobiček.
—   Svojo taščo umoril. Dne 24 in 25 m. m. se je začela na Dunaju obravnava proti bivšemu trgovcu Antonu Schlaptu. Živel je pred petimi leti v prav dobrih razmerah. Nakrat pa je postal ljubosumen ter dolžil svojo ženo nezvestobe. Popival je vse dni in zanemaril trgovino tako, da je zapravil vse. Leto pozneje se je žena ločila od njega. Lani je žena umrla Scblapt pa je dolžil vedno svojo taščo, da je kriva vse njegove nesreče. Zato jo je tako pretepel, da je bil več dni zaprt. Dne 21. junija minolega leta pa jo je začel daviti ter ji je zabodel nož v trebuh. Žena je umrla.
—   Največja oklopnjača na svetu. V luki Southam-pona na Angležkem zdaj dokončavajo in naoružajo velikansko oklopnico „Asahyu, naročeno od japonske vlade. Oklopnica bode največji in najmogočnejši vojni brod sveta. Meri v dolgosti 180 metrov, mogoča je nesti 15.200 tonov blaga Glavni oklop je debel 22 5 cnt. in je iz najboljšega jekla, poleg tega pa ima še eden 15 cnt. debel oklop v dolgosti 76 metrov in sicer v onih krajih, kateri so več izpostavljeni napadom. Na krovu bode imela 58 kanonov, od katerih so 4 komadi po 12 palcev diametra Vozila bode z hitrostjo 20 morskih milj na uro. Koliko bode stala, to pa ne povejo.
—   60.000 K, 15.000 K in 12.000 so glavni dobitki od „Invalidendanku loterije, kateri bodo po odbitku 20 °/0 v gotovini izplačani. Mi opozarjamo naše bralce, da bo I sreč-kanie nepreklicno dne  19. maja 1900
Stran 171.