LETO XXXXII. Številka 10 Cena 8,— šil. (10 din) petek, 9. marca 1990 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/ Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/ Poštni urad 9020 Celovec Valentin Blaschitz. Vizebürgermeister Maria Zelloth, Mitglied des Stadtrates Wilhelm Laschkolnig. Mitglied dos Stadtrates 9100 Völkermarkt______________]____________ ITH Po odločitvi mestneoa sveta je Neue Burg ponovno odprta za Slovence Vergabe der gemeindeeigenen Räumlichkeiten in der Völkermarkter Burg an Vereine der Volksgruppe Die Frage der Vermietung der Völkermarkter Burg an einen Kulturverein d| Kärntner Slowenen Ist in der Stadtratsitzung vom 7. März wieder zur Sprachel gekommen. Die Unterzeichneten sozialistischen Mitglieder des Stadtrates habenj Itolgenden Antrag gestellt: "Der Bügermeister wird aufgefordert, seine bereits getroffene ■ Entscheidung zu revidieren und dem Christlichen Kulturverband die Räumlichkeiten der Burg zur Verfügung zu stellen.” Odborniki mestnega sveta v Velikovcu so na svoji seji 7. marca s 6:0 glasovi odločili, da bo Krščanska kulturna zveza le dobila na razpolago prostore v Neue Burg za srečanje mladinskih zborov. Na seji mestnega sveta so socialistični odborniki Blaschitz, Zelloth in Laschkolnig pozvali župana Miklaua, naj revidira svojo odločitev glede najema dvorane v Neue Burg za prireditev KKZ. Kot smo že obširno poročali, je župan evropskega mesta Velikovec skušal samovoljno zabra-niti slovenskim zborom dostop v Neue Burg, ki se vzdržuje z javnimi sredstvi. Ker jeto protizakonito dejanje, je predsednik NSKS dr. Riegler: več podpore krščanskim demokratom v Sloveniji Predsednik avstr, ljudske stranke vicekancler Josef Riegler je v pogovoru z Našim tednikom dejal, da se bo zavzel za večjo, predvsem pa za hitro volilno pomoč Krščanskim demokratom v Sloveniji. Ker bodo volitve v Sloveniji že 8. apr., bo ljudska stranka podvzela vse, da bodo dobili slov. krščanski demokrati takojšnjo volilno pomoč, v gmotni in denarni obliki, tako Riegler, ki je bil doslej prepričan o tem, da ÖVP v zadostni obliki podpira opozicijo v Sloveniji. V resnici pa je bila podpora doslej zelo skromna. S. K. Matevž Grilc napravil ovadbo proti Miklauu. Na absurdno in nedemokratično postopanje župana so reagirali tudi koroški mediji. Na predlog socialističnih odbornikov velikovškega mestnega sveta pa je le uspelo, da so ti s 6:0 glasovi odločili, da KKZ lahko dobi dvora- no za svojo prireditev, ki bo 22. aprila 1990. Pri glasovanju se je župan Miklau vzdržal svojega glasu in se tako izognil svoji odgovornosti. To z argumentacijo, da bi bil v tem vprašanju pristranski. Kulturna mestna svetnica Maria Zelloth je dejala, da bo treba preveriti, ali se župan pri takem glasovanju lahko izogne svoji odgovornosti in če to ni protizakonito. Sploh si je pri tako absurdnem postopanju župana treba staviti vprašanje, ali ne bi bilo smiselno, da bi občinski svet predčasno od-volil župana. Za to je potrebna dvotretjinska večina. Sicer se danes zavedajo vsi, ki so svojčas pri volitvah podprli Miklaua iz nasprotovanja socialistom, daje bila ta odločitev napačna. Vendar je vprašanje, če bi to napako nekdanji simpatizanti Miklaua danes tudi javno priznali. K temu perečemu vprašanju je zavzel stališče tudi tajnik NSKS mag. Marjan Pipp, ki je dejal, da je odločitev mestnega sveta sicer zelo razveseljiva, vendar da je treba najti načelno rešitev, ki bo Slovencem v bodoče zasigurala dostop v velikovški grad. „Zato apeliram na občinske odbornike v Velikovcu, da pri občinski seji, ki bo 19. marca, odtegnejo županu v tem vprašanju njegovo kompetenco. O predaji Neue Burg naj bi v bodoče odločal mestni svet, ki bo lahko po objektivnih kriterijih presodil, za koga bo ta dvorana dostopna,“ tako Pipp. Očitno hoče Miklau pri prihodnjih občinskih volitvah kandidirati z osebno listo in se zato že danes bori za nemškonacionalne glasove. Vendar izkazuje zadnja študija inštituta IFES, da je tudi v Velikovcu očitno vedno manj ljudi, ki bi odobravali tako postopanje proti Slovencem. Iz omenjene študije je razvidno, da 51% Veli-kovčanov odobrava slovenske prireditve v Neue Burg, 24% prebivalstva se ni opredelilo oziroma ni bilo proti, 25% povprašanih pa je bilo proti nastopanju Slovencev v velikovškem gradu. Težki tanki se v Globasnici niso ozirali na vigredni čas, še manj pa na novo asfaltirane ceste v občini. Za vojsko predpisi in določila očitno ne veljajo. (Poročilo na strani 3). Politika STRAN q petek, 9. marca 1990 STRAN q petek, O 9. marca 1990 Politika f Klub slovenskih občinskih odbornikov proti avtocesti oz. hitri cesti skozi Rož V zadnjem času se ponavlja vse več znamenj, da se utegnejo načrti o tako imenovani rožanski hitri cesti oz. avtocesti le uresničiti (glej tudi pogovor z univ. prof. Hermanom Knoflacherjem v Kärntner Tageszeitung, dne 16. 2. 1990). To tematiko so obravnavali tudi slovenski občinski odborniki iz Roža in z Gur na posvetu v Bilčovsu. Slovenski občinski odborniki opozarjajo na to, da je Rož z vrsto dravskih elektrarn, z naftovodom in plinovodom tako pa tako že čezmerno obremenjen. Zdaj hočejo še spraviti težki promet z avtoceste ob Vrbskem jezeru v Rož in tam še bolj poslabšati življenjsko kvaliteto in življenjske razmere. Klub slovenskih občinskih odbornikov opozarja na to, da se bojo prizadeti znali z vsemi razpoložljivimi sredstvi braniti proti temu brutalnemu in uničevalnemu napadu na Rož, ki je del slovenskega naselitvenega območja na Koroškem. Klub slovenskih občinskih odbornikov vztraja pri zahtevi po zaprtju JE Krško KSOO je januarja meseca pismeno opozoril ministrskega predsednika Slovenije Dušana Šinigoja na nevarnosti, ki izvirajo iz obratovanja JE Krško. KSOO je tudi zahteval od odgovornih v Sloveniji, naj se takoj začnejo resno in temeljito ukvarjati z zaprtjem JE Krško. Upravičenih pomislekov ni- sta mogla odstraniti ne ministrski predsednik Slovenije Dušan Šinigoj ne ravnatelj Republiške uprave za jedrsko varnost Miroslav Gregorič v svojih pismih, naslovljenih na KSOO. KSOO je v svojem pismenem odgovoru znova opozoril na nevarnosti, ki izvirajo iz obratovanja JE Krško, in vztrajal pri svojih zahtevah. Mlada KEL pozdravlja razširitev KOKSa V izjavi za tisk je pozdravil govornik Mlade KEL Franc Jožef Smrtnik razpravo o razširitvi KOKSa. Le ta razširitev naj bi bila takšna, da bi zajela vse merodajne narodnopolitične faktorje. Mlada KEL se zavzema za to, da se KOKS razširi na najmanj 12 članov (3 NSKS, 3 ZSO, po enega — KKZ, SPZ, KSOO, KEL, SJK ter Mlada KEL). Mnenja smo, da so samostojne politične strukture v veliki meri tiste, ki se na vseh področjih zelo vehementno zavzemajo za enakopravnost slovenske narodne skupnosti. Mlada KEL zagovarja svoje mesto v KOKSu s tem, da je mladina važna, v njej je bodočnost. Seveda pa bo treba ta razširjeni KOKS ojačiti s tem, da se naredi poslovnik, ki vsebuje, da se v važnih narodnopolitičnih vprašanjih lahko odloča z dvotretjinsko večino in da se sklepi KOKSa javno publicirajo. Bo dr. Ernest Gröblacher Kandidat za državnozborshe volitve? Te dni je koroški Bauernbund sklenil na svoji seji, da bo dež. svet. Ramsbacher ostal v deželni vladi. Za kandidata pri državnozborskih volitvah je vodstvo Bauernbun-da predlagalo tudi direktorja kmetijske zbornice dr. Ernesta Grčblacherja. Poleg njega imata šanzo na mandat še Werner Modre in Franz Wiesen Prvega kandidata pa bo izbralo deželno vodstvo stranke v prihodnjih tednih. A/a kongresu koroške ZAL preteklo nedeljo v delavski zbornici v Celovcu se je zgodilo to, pred čimer je KEL svarila že ob pripravah kongresa: kot posledica odprtega vabljenja je številčno močna skupina udeležencev predvsem iz vrst simpatizerjev ZSO na račun Zelenih vnesla notranjeslovenski prepir na ta kongres. Ko ji ni uspelo, že na kongresu izpodriniti KEL, pa je kongres demonstrativno zapustila. Zeleni se nočejo opredeliti do internih slovenskih sporov in se pač upravičeno branijo majoriza-cije lastnih struktur. Zaenkrat pa velja: prva kandidatka koroških Zelenih za volitve v državni zbor je Ingrid Zablatnik iz Bilčovsa. Kot po statutih predvideno, so kandidati KEL zasedli četrtino mest, torej četrto in osmo. K poteku kongresa in pripravam nanj: zastopniki KELvgremi-jih koroške ZAL so od vsega začetka silili na delegatski sistem, kot se je že doslej obnesel in ki bi bil tudi v skladu s pravili ZAL. Po tem sistemu bi KEL stavila četrtino delegatov. Vendar so delegatski sistem odklonili z argumentom, da ZAL na okrajni ravni nima primernih struktur za izbor delegatov in se zmenili za odprt sistem vabljenja. Potemtakem bi na kongresu naj imel glasovno pravico vsak, ki zanjo do določenega dne pismeno zaprosi. Kot zadnji rok za prijavo udeležbe na kongresu je bil določen petek, 2. marec opoldne. KEL je vabila na kongres razposlala vsem delegatom za občni zbor KEL ter jim sporočila, da_ lahko vabila dajo tudi naprej. Čeprav je, kot smo poročali že v prejšnji številki, dr. Joža Messner samovoljno zelo na hitrico sklical kongres za 4. marec, se je do petka javilo 292 udeležencev. Dejansko je delegatsko izkaznico dvignilo 230 volilnih upravičencev, med njimi tudi vrsta članov in celo aktivnih funkcionarjev KPA. Ob začetku kongresa je referent za tisk koroške ZAL Hubert Budai stavil predlog, naj se izvoli tudi deželne gremije ZAL. Tako je menda bilo zmenjeno na seji deželnega vodstva 25. 1., vendar te točke pisci vabila na kongres niso stavili nadnevni red. Predlog je bil sprva večinsko sprejet, popoldne pa po resni kritiki Johannesa Vog-genhuberja spet zavržen. Ker zaenkrat ne obstajajo nobeni funk-cionirajoči gremiji koroške ZAL, je bil sprejet predlog, da naj do naslednjega deželnega zborovanja ZAL prvih pet kandidatov za volitve v državni zbor provizorično vodi deželno organizacijo. Kongresu so o svojem delovanju in o stanju diskusije o programu Zelenih poročali Sonja Punt-scher Riekmann, Johannes Vog-genhuber, Gerhard Ruiss, Čarli Grili, Karel Smolle in Holda Har-rich. O stanju diskusije v delovnem krožku za manjšinski program je poročala tudi Teresija Stoisits. Stoisitseva je v delovnem krožku manjšine na kongresu tudi potrdila, da se namerava po- Za osnovni mandat na Koroškem so bili izvoljeni Ingrid Zablatnik, Holda Harrich, Monika Palle, Karel Smolle in Fritz Zirgoi. tegovati za manjšinski mandat Zelenih. Johannes Voggenhuber je ostro kritiziral stanje koroške ZAL. Menil je, da se v vseh drugih zveznih deželah Zeleni po povpraševanjih bližajo meji desetih odstotkov, na Koroškem pa po povpraševanjih sploh niso zaznavni. Ko se je popoldne vse bolj vnela debata o notranjeslovenskih zadevah, je Hubert Budai rekel, da je enkrat za vselej sit prepira o odločitvi Smolleta v šolskem vprašanju in je umaknil svojo kandidaturo, češ da se ne bo potegoval za mandat, dokler na Koroškem ni možno debatirati v prvi vrsti o zelenih vsebinah. Ko bi naj prišlo do volitev, je dr. Joža Messner javil, da je navzočih še 40 nadaljnjih udeležencev, ki še nimajo glasovne pravice. On da je napačno razumel, da je rok prijave že potekel v petek opoldne, menil je, da poteče šele ob polnoči in je zato še naprej zbiral ljudi. Zato je tudi na lastno roko tiskal dodatne delegatske izkaznice. Nato je nastal prepir, slišati je bilo deloma zelo emocionalne klice, naj bo končno konec manipulacije tega kongresa ZAL. V splošnem vrvežu so simpatizerji ZSO nato zapustili kongres. Že prej so dr. Marjan Sturm, Helena Verdel, Rosa Fasching in dr. Joža Messner umaknili kandidaturo. Preostalih 128 udeležencev je vodilo kongres do konca. Volilni izidi za osnovni mandat na Koroškem (volilo se je vsako mesto posebej): 1. Ingrid Zablatnik (100 glasov) 2. Holda Harrich ( 86 glasov) 2. Monika Palle ( 27 glasov) Nadaljnja mesta zasedajo: Karel Smolle, Fritz Zirgoi, Volkar Ertl, Lisi Funder, Zalka Kuchling, Herbert Ronachen in Hans-Peter Lesjak. Rudi Vouk Čemu manevri vojske v Bleliasnici? Pretekli torek je veliko Globašanov začudeno opazovalo manevre vojske na območju globaške občine. Po navadi je vojska doslej vselej obvestila javnost o načrtovanih manevrih. Tokrat pa vojaščina tega ni storila in marsikateri Globašan je zato mislil, da vlada v občini vojno stanje. Vojska sploh ni upoštevala dejstva, da je že napočila vigred in tanki so vozili po poljih, ne glede na letni čas. Kmetje skrbno obdelujejo polja, skrbijo za poljske poti, občinske poti so asfaltirane in kmetom je celo zabranjeno, z valjarjem peljati po njih. Med Štebnom in Globasnico pa tudi težki tovornjaki ne smejo voziti, da ne poškodujejo asfaltirane ceste. Vse to za avstrijsko vojsko ni pomembno. Tanki so vozili po poljih, po zanje neprimernih cestah. Zato se občani upravičeno sprašujejo, ali zakoni in predpisi za avstrijsko vojsko ne veljajo. Ljudje celo sumijo, da je ta manevrska vaja bila povračilo vojske za prizadevanje, da bi odstranili tankovske zapreke v občini. Manevri naj bi dokazali, da so zapreke potrebne. SaBe Dvojezičnost obogatitev za topizem v okraju Velikovec V torek zvečer je deželni svetnik za gospodarstvo Rauscher vabil zastopnike občin in gospodarstvenike v velikovški grad na predstavitev študije o razvojnem programu za okraj Velikovec. Študija naj bi bila v pomoč in korist za eficientno podporo gospodarstvu, kmetijstvu in turističnemu razvoju okraja. Na področju industrije in obrtništva so strokovnjaki ÖAR ugotovili, da v tem okraju primanjkuje predvsem strokovnih delavcev, obrtniki pa se premalo poslužujejo strokovnih svetovanj, ker jim primanjkuje časa, tudi ne razvijajo novih idej in produktov. Predvidena je naselitev novih podjetij v načrtovani velikovški industrijski coni in glede na kmetijstvo so referenti ugotovili, da dosti preveč energije gre za konflikt dvojezičnosti (??) in zato ni novih idej in razmaha v kmetijstvu. Alternative, ki se ponujajo kmetom, so alternativne kmetije s kvalitetnimi produkti, neposredna prodaja (v poletni sezoni) in „dopust na kmetiji“. Subvencije kmetje naj dobijo kar na roko. V turizmu se uspešno uveljavlja občina Škocijan in tudi druge občine naj se potrudijo, vendar je treba ponudbe regionalno porazdeliti. V razpravi so diskutanti opozorili predvsem na potrebe zaščite okolja, posebno še pri izgradnji smučišč na Peci. Poslovodeči tajnik KSOO Šadovnik je pozdravil odpiranje Pavličevega sedla, hkrati pa zahteval, da se vlada z isto vnemo zavzema tudi za mejni prehod na Lužah in da bodo izkopanine pri Hemi deležne iste podpore kot na Štalenski gori. Kritiziral je dejstvo, da v študiji okraj Velikovec ni omenjen kot regija z dvema kulturama, jezikoma in narodoma. Sploh pa so diskutanti ugotovili, da odločanje velikovškega župana ne služi turizmu in sožitju v deželi. Rauscher je dejal, da se dežela pogaja za prehod na Lužah in za večjo subvencijo izkopaninam pri Hemi in je dvojezičnost kraja izpostavil kot obogatitev ter potrebo podpore slovenskemu jeziku in kulturi. Mlada KEL popravlja Voggenhuberja Mlada KEL je v tiskovni izjavi zavrnila zveznega poslovodjo Zelenih Voggenhuberja, ki je trdil, da so koroški Slovenci zakrivili slab trenutni položaj Zelenih na Koroškem. Mlada KEL ugotavlja, da vsaka politična grupacija živi in raste z organizatorično strukturo in za svojo so na Koroškem Zeleni sami odgovorni. Različnost mnenj med koroškimi Slovenci ne more biti razlog za sedanjo zeleno dezorganizacijo, pač pa je sodelovanje med Zelenimi in KEL na nekaterih področjih bilo zelo uspešno in bi bilo škoda, če bi to sodelovanje propadlo zaradi takih podtikavanj krivde, je izjavil govornik Mlade KEL, Franc Jožef Smrtnik. Novoizvoljeno predsedstvo Zelene alternative na Koroškem, ki ga sestavljajo prva kandidatka Ingrid Zablatnik ter Monika Palle in Fritz Zirgoi kot njena zastopnika in dipl. inž. Hanzi Miki kot poslovodja je ugotovilo, da je kongres kljub vsem homatijam veljaven. VAB 110 na krajevni sestanek Narodnega sveta koroških Slovencev (občinski zbor v smislu pravil), ki bo v soboto, 10. marca 90, ob 20. uri pri URANKU, pd. Kavhu v Encelni vasi. Pogovor bo tekel predvsem o aktualnih narodnopolitičnih vprašanjih. Krajevnega sestanka NSKS v občini Galicija se bosta udeležila član predsedstva NSKS Andrej Wakounig in osrednji tajnik NSKS mag. Marjan Pipp. Prosimo za zanesljivo udeležbo. STARO: Ministrstvo odpira akte V zadevi STARO se je stvar le v toliko premaknila na bolje, da ljudje sedaj lahko zvejo, ali o njih obstaja akt pri policiji ali ne. Kogar to zanima, to lahko izve, če pokliče telefonsko številko 0660-140 (po krajevni tarifi) na Dunaju, Minoritenplatz 9, 1010 Dunaj. (Z Dunaja morate klicati številko 531 26/3100). Svojo željo pa lahko deponirate tudi pismeno oz. po telegramu. Najkasneje po osmih tednih pride sporočilo, če akt obstaja. Kdor pa hoče zvedeti tudi njegovo vsebino, pa naj zaprosi za termin v ministrstvu. Drž.-zbor. poslanec Peter Pilz zahteva zapečatenje vseh aktov, da jih policija ne bi uničila. Po njegovem mnenju je pri STAPO najmanj 200.000 aktov, in sicer v ministrstvu, pri policijskih direkcijah in v posameznih deželah. 200.000 aktov = 200.000 nevarnih Avstrijcev. Quo vadiš, po-licia Austriae? VABILO na krajevni sestanek Narodnega sveta koroških Slovencev (občinski zbor v smislu pravil), ki bo v nedeljo, 11. marca 90, ob 9.30 v kulturnem domu (čitalnica) v Dobrli vasi. Pogovarjali se bomo predvsem o aktualnih narodnopolitičnih vprašanjih. Krajevnega sestanka NSKS v občini Dobrla vas se bosta udeležila predsednik NSKS dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik NSKS mag. Marjan Pipp. Prosimo za zanesljivo udeležbo. REVOLUCIJA na slovenskem knjižnem trgu! SVETO PISMO NA RAČUNALNIKU Ob misli na vzornike pred 400 leti (Jurij Dalmatin je izdal prvi prevod celega Svetega pisma v domači slovenski jezik) je pripravila CELJSKA MOHORJEVA založba nekaj popolnoma novega: Sveto pismo nove zaveze in Psalmi na računalniških disketah za uporabo na računalnikih PC XT / AT. Računalniška izdaja Sv. pisma nam omogoča, da lahko na poljubnem modelu osebnega računalnika s trdim diskom v nekaj sekundah poiščemo, od kod je vzet določen citat, kje vse se pojavlja določen izraz (beseda) ali skupina besed. samo šil. 360,— Sr nekaj |)n4189 Fa* 04 Janko Ferk — Valentin Oman Napisi na zid zemlje Mlajši pesnik Janko Ferk in priznani slikar Valentin Oman — mikavna kombinacija za pesniško zbirko, kije presenetila slovenski leposlovni svet. Zakaj smo Ferkovo zbirko uvrstili v knjižni program? Ker si Ferkova poezija to zasluži po vseh umetniških, vsebinskih in jezikovnih merilih, ki naj bi veljala za sodobno ustvarjanje. „Pesnjenje pomeni za Janka Ferka nekak križev pot do cilja. A kaj je ta cilj? ,Duh življenja / ne duh smrti? pravi avtor. A vendar je živo bitje zavezano koncu, smrti, hiti proti njej, enako lepota, mladost“ (II. Vogel ob predstavitvi zbirke v Celovcu). 106 strani, vezana s ščitnim ovitkom. Cena: (prej sil. 1 *2()*■— Marijan Zadnikar Gospa Sveta in Gosposvetsko polje Dolgo pričakovani zgodovinski in kulturno-umetnostni vodnik „zibelke slovenstva“ je končno izšel! Napisal ga je strokovnjak, umetnostni zgodovinar in goreč narodnjak dr. Marijan Zadnikar, avtor neštetih s srcem in strokovnim znanjem napisanih knjig. 48 strani, cena 911. 40r- Dorli Hammerschall V moji hiši Zbirko otroških pesmi učiteljice iz Št. Jakoba v Rožu je ilustriral umetnostni kritik dr. Ivan Sedej iz Ljubljane. Prisrčno, ljubeznivo napisane pesmi bodo očarale mladega in starejšega bralca. 48 strani, barvni ovitek. Cena: ( prej ) šil. 30q— Knjige nabožne vsebine Slavimo Gospoda Prava zakladnica duhovnega življenja su. 160,— Dr. Janez Jenko Družina skrbi za poklice 240 strani, broširano (prej ) šil. 29^— Berila in evangeliji za branje pri službi božji. Z večjimi črkami; 543 strani, na boljšem papirju, krasno vezano; (prej ) šil. «SOip— Družinsko sveto pismo nove zaveze S slikami iz Jezusovega življenja, velike črke, opombe k besedilu, moderne misli, 368 strani, vezano v platno (prej šil. ) šil. 79^— Prof. dr. J. Rupnik Družinsko sveto pismo, I. del Vsebuje evangelija po Mateju in Marku, 245 strani, broširano (prej ) šil. 29^— Družinsko sveto pismo, II. del Vsebuje evangelija po Luku in Janezu ter Apostolska dela. 218 strani, broširano (prej šil. šil. 29^— Msgr. dr. J. Rupnik Družinsko sv. pismo, IV. del Ta knjiga vsebuje Apostolska dela in Razodetje. Tudi ta zvezek ima besedilu dodane znanstveno temeljite in sodobne opombe (prej šil. ) šil. 39^— F. Sodja Našli so pot Popis spreobrnjenj modernih ljudi, 80 strani, broširano (prej šil.^m£—) šil. 7^— Jože Vovk Cerkvena poezija Zbirka vseh psalmov, slavospevov in hvalnic. 488 strani, vezano (prej šil.J&iii—) šil. 39j— Milko Bizjak, Edo Škulj Orgle na Slovenskem Fotografije: Oskar Dolenc, Janez Korošin, Marjan Smerke in Zoran Vogrinčič. 1985. 232 str. s sl. (prej 8U. &S5V)8il. 1985,- Papež med nami 56 strani, veliko celostranskih barvnih fotografij, odlomki iz najvažnejših papeževih govorov, spremne besede slovenskih škofov, komentarji, ozadja . . . (prej šil.^f»^—) šil. 45^— M. Jezernik Sv. oče Janez XXIII. Življenjepis s 35 slikami. 132 strani. Krasna knjiga za darilo (prej šil.^i^—) šil. 15^— J. Ricciotti Jezusovo življenje 680 strani, broširano (prej šil. ) šil. 59^— Sveto pismo nove zaveze Evangeliji in Apostolska dela, 398 strani, vezano (prej Sil. SU. 80,— Povesti in romani Karel Mauser Le eno je potrebno I Roman o škofu Frideriku Baragi, 257 strani, broš. (prej šil.^H^—) šil. 30^— Karel Mauser Le eno je potrebno II 336 str., broširano (prej šil.^M^—) šil. 30^— oba dela skupaj šil. 90^— Karel Mauser Kaplan Klemen Povest, 320 strani, broširano (prej šil.^W$i—> šil. 32^— Karel Mauser Jt;rčevi galjoti 162 strani, broširano (prej šil.^aKC-) Sil. 32^— Milka Hartman — LIPOV CVET Pesmi, 144 strani, broširano (prej šil.^K^—) šil. 17^— — Marjan Jakopič - ROMANJE POD SONČNIM LOKOM 144 strani, broširano (prej šil.>w£-) šil. 29^— dilcna Merlak, Lev Detela — KAJ JE POVEDALA NOČ WAS DIE NACHT ERZÄHLT - WHAT NIGHT REVEALS Slovensko-angleško-nemška zbirka pesmi z globoko izpovedjo. Ilustracije je pri- speval Ted Kramolc. (pl.ej gu, 45,— Karel Mauser Razdrto gnezdo Povest, 184 strani, broširano (prej šil.^K^—) šil. 19^— Karel Mauser Ljudje pod bičem L 400 strani, broširano (prej šil.^C-) šil. 38^— Karel Mauser Ljudje pod bičem II. 224 strani, broširano (prej šiL^SK^—) šil. 23^— Karel Mauser Ljudje pod bičem III. 400 strani, broširano (prej šil.^^—) šil. 38^— To delo je njegova največja povest, ki je napeta ljubezenska zgodba, ko je živel slovenski človek pod bičem najusodnejših trenj v zgodovini: nemške in laške okupacije, notranje revolucije in protirevolucije, koncentracijskih taborišč itd. Dogaja se v Podbrezju, Ljubljani, Gonarsu, Dachauu, Dobrepoljah, Teharjih in Kočevju, v letih med vojno in nekaj let po vojni. Karel Mauser Rotija Povest, 204 strani, broširano (prej šil.j&di—) šil. 281;— Karel Mauser Preklela kri 168 strani, broširano (prej šil.jčH£—) šil. 29^— Karel Mauser Pomlad v Črepinjeku 174 strani, broširano (prej šil. ) šil. 29^— Karel Mauser Sin mrtvega 160 strani, broširano (prej šil.^SK^—) šil. 29^— Karel Mauser Velika rida Povest, 128 strani, broširano (prej šil.^v-) šil. 5^— Franc Werfel Bernardkina pesem Roman o Lurdu, 432 str. Prevedel Karel Mauser (prej šil. ) šil. 65^— 14 knjig Karla Mauserja skupaj stane (prej šil. 818,—) 350— Lev Setek Pri svojih na svojem Spomini s poti po Reziji in Beneški Sloveniji v vojnem letu 1944. 1987. 185 str. s sl. (prej sil.^HCi«—) sil. 50^— Fulvio Tomizza Mladoporočenca iz ulice Kossetti Tragedija neke manjšine. 1987. 151 str. (Prevod) (prej šil. ) ^il- 50^— Ivan Cankar Podobe iz življenja in sanj Obsežni izbor Cankarjevih črtic je zajet iz knjig Vinjete. Knjige za lahkomiselne ljudi. Ob zori. Mimo življenja. Za križem. Moja njiva in Podobe iz sanj. — Komentirano; 528 str., pit. (prej šil. šil. 116^— Dr. Pavle Zablatnik Car letnih časov Knjiga o Šegah in navadah (prej šil. ) šil. 60,— Pavle Zidar Jezus v času Potopis po Palestini. Knjiga je ilustrirana z barvnimi posnetki iz Palestine (prej šil. šil. — Iz skrivnih predalov Izbor najboljših odlomkov iz besedil, ki smo jih prejeli na razpis literarnih nagrad ob 130-letnici Mohorjeve družbe in 80-letnici Milke Hartmanove. Besedila je izbral in uredil Vincenc Gotthardt, ilustriral jih je pa Peter Fister. 142 strani (prej šil. ^fv-) šil. 45,— Anton Slavič Iskal sem luč Pesniška zbirka s slikami Valentina Čertova in spremnima besedama Jožeta Šmita in Pavleta Zidarja. „Iskal sem luč, da bi temo pregnal, a našel sem trpljenje,“ pravi Anion Slavič v pesmi. 76 strani, broširano (prej šil. Xi~) Sil. 35r- Zora PiŠčane Blagovestnika Slovanov Ob tisočletnici smrti sv. Metoda. Zgodovinski roman. Knjiga „Blagovestnika Slovanov“ bo prav gotovo veliko pripomogla k spoznavanju življenja in dela sv. Cirila in Metoda. 319 strani (prej šil. šil. 110,— Marijan Zadnikar Po starih koroških cerkvah V tej lepo vezani in opremljeni knjigi je opisanih in s slikami prikazanih nad 50 cerkva iz vseh treh dolin dvojezične Koroške. Knjiga je napisana v lepem in prijetnem jeziku. 318 strani, vezana Štepan Zavrč 1 Rojstvo v Betlehemu V letošnjem knjižnem daru celovške Mohorjeve družbe je tudi pričujoča otroška slikanica, božična zgodba, ki jo je v besedi in sliki pripravil češki ilustrator Štepdn Zavrčl. To ni božična pravljica, ne legenda — to je pripoved o rojstvu Jezusovem, zaradi katerega praznujejo po vsem svetu božič. 20,5x29 cm, 32 strani v barvah, za otroke od 4. leta dalje. Pa tudi za odrasle. (prej šil. ) šil. 75,— Svile Prerokile Prerokbe Švile Prerokile, ki jih objavljamo v pričujoči knjižici, so prav zdaj v današnjem času prav aktualne, zanimive in napete. (prej šil. >{£-) šil. 30,— Vlado Firm Domačija pod Krnom Povest popelje bralca v življenje in drobna dogajanja iz polpretekle dobe na Primorskem. Napisana je vedro, s številnimi prijaznimi dogodki in doživljaji, ki spremljajo naše vsakdanje Življenje, prinašajo pa veselje, zadovoljstvo in tudi kakšen kanček grenkobe, ki jo pa skušamo kaj hitro pozabiti. Družinske večernice. 184 strani (prej šil. ) šil. 50,— Alojz Rebula Ohluki Michigana Dnevnik avtorjevega potovanja po sledovih svetniškega misijonskega škofa Friderika Baraga v Ameriki leta 1975. (prej šil. šil. 80,— Maksimilijan Osojnik Izlet v vesolje Mladinska povest o fantu, ki so ga nezemeljska bitja zvabila na izlet v vesolje. 128 strani (prej šil. >«C-) šil. 35,— Gustav Januš Pesmi Zbirka pesmi treh življenjskih obdobij Gustava Januša, ki sodi v vrsto najplodovitejših lirikov koroških Slovencev. Za to zbirko je avtor dobil nagrado iz Prešernovega skladu, izšla pa je tudi v prevodu Petra Handkeja v nemščini. Za to izdajo je dobil avtor Petrarcovo nagrado. 141 strani. Cena broširane izdaje: (šil. )*šr-) šil. 85,— vezana stane (šil. }>$,-) šil. 110,— Taras Kermauner Pismo .srbskemu prijatelju Publicist in esejist se z novih izhodišč in brez najmanjše samocenzure dotika domala vseh perečih vprašanj današnjega časa na Slovenskem in v Jugoslaviji. — 224 str., br. Dr. Ivan Sedej Akademski kipar France Gorše Pričujoča monografija s temeljito razpravo o življenju in delu I. 1986 umrlega največjega slovenskega kiparja, na katerega spominja še galerija v njegovem domu v Svečah v Rožu, zapolnjuje vrzel v slovenski umetnostni zgodovini. Objavljeni so izčrpni povzetki v nemščini, angleščini, italijanščini, francoščini in v esperantu. 90 strani, 27 slik. (prej šil. Mr-) šil. 98,— Ludovik Ceglar Slemeuiški župnik I Povest opisuje gorsko vas na nemškem Koroškem lik po vojni. Mlad duhovnik pride bolj po naključju v ta kraj in s svojo duhovitostjo in iznajdljivostjo zaorje ledino na z ostanki Tretjega rajha posejanem področju. Povest je napeta in vsebuje dosti zdravega humorja. 264 strani. (prej šil. šil. 75,— Ludovik Ceglar Slemeuiški župnik II Jeseni 1986 je izšla pri Mohorjevi v Celovcu težko pričakovana knjiga, nadaljevanje Družinskih večernic za leto 1986! V njej opisuje avtor, ki zdaj živi v Braziliji, svojo življenjsko pot preko Koroške v Južno Ameriko. Središče dogajanja je gorska fara Gunzenberg blizu Št. Vida ob Glini in naselitev „sleme-. niškega župnika“ v Čilu. V dodatku upodablja avtor na očarljiv način lik sestre Miroslave in njeno delovanje v Južni Ameriki. Knjigo je ilustriral Janko Čadež. 256 strani. (prej šil. M,-) šil. 80,— oba dela skupaj samo šil. 140,— Vinko Reličič Človek mi pragu Knjiga je nekakšen intimni manifest človeka, ki še enkrat pove, kaj misli o vseh glavnih problemih slovenske sedanjosti in polpreteklosti, in kako je vse to valovalo skozenj na tem pragu „dveh dob in dveh svetov“. 95 strani, barvni ovitek. Cena: (prej šil. Sik 49,— Janez Kopač Pogovor z Bogom „Namen mojega pisanja je bil v glavnem duŠnopastirski, včasih pa tudi slovensko-kulturni.“ 178 strani, žepnega formata (prej šil. šil. 55,— Tone Gaspari Gorui mož Koroška pripovedka. Z lesorezi jo je opremil Oton Gaspari, 165 strani, broširano Ciril Žebot Neminljiva Slovenija CIRIL ZEBOT MEniMLJIVA Spomini In sposnnnja rasdofeja to« •«a naJniSH« PoKlaractJo LoJ Spomini in spoznanja iz razdobja sedemdesetih let od Majniške deklaracije, C. Žebot, avtor knjig Slovenija včeraj, danes, jutri I (1967) in II (1969), je napisal to novo, pomenljivo knjigo. V knjigi razmišlja o slovenskem razvoju od Majniške deklaracije do danes. Zaključno poglavje knjige obravnava v strnjeni analizi današnjo Slovenijo, da najde odgovor na vprašanje, ali je Slovenija res že na tem, da v prehajanju iz preklicne liberalizacije v nepovratno demokratizacijo na zahodnem robu vzhodne Evrope postane „otok premožnosti in svobode v komunističnem morju revščine in zatiranja“. Nad 500 strani: Cena vezane izdaje šil. 390,— (US $ 30, Can $ 35). Cene broširane izdaje: šil. 290,- (US $ 20, Can $ 25) Peter Mohar Med nebom in peklom Pričevanje iz plebiscitnega leta. Gre za edinstveno pričevanje: za udeleženca plebiscita iz majhnega življenja, pritisnjenega prav ob steno, ki pa je vendar vztrajal pri zvestobi svojemu narodu. Knjigo so založile založbe Slovenska Matica, Drava in Družba sv. Mohorja. 450 strani. (prej šil. Mr-) šil. 98t- Karel Mauser — Izbrano delo — /. zvezek Rotija Sin mrtvega 356 strani, vezano (prej Sil. šil. 160,— Izbrano delo — II. zvezek Prekleta kri Jerčevi galjoti 336 strani, vezano (prej šil. M.-) šil. 160,— Figuli Margita — A. Smolej Trije rjavci Povest, 192 strani, broširano (prej šil. M-) šil. 19,— / x)jze Ilija Zadnji rabin v Ljubljani Zgodovinska povest, 432 strani, broširano (prej šil. ) šil. 34,— Dominik Savio Verska slikanica za otroke Mira Šilc, Anica Šuštaršič Plelemo za družino PLETEMO ZA DRUŽINO KW ; fBi - Blaise Pascal Misli Mirko Mahnič Devet mesecev J s ‘Jr-:' I Mirko Mahnie DEVET MESECEV > i Anton Dermota Tisoč in en v<‘čer Hill Avtorici sta že stari znanki mohorju-nov. Priročnik Pletemo za družino je namenjen predvsem tistim, ki so popolni začetniki v ročnem pletenju. Koristil bo seveda tudi že izkušenejšim. Veliko število enostavnih grafičnih shem, ki jasno pokažejo pravo pot, ga še posebej priporoča. Poglavji o vzdrževanju in negi ter gospodarni izrabi starih pletenin zaslužita pozornost v času, ko nas gospodarska stiska vse bolj omejuje. 13x18 cm, 160 str., vezana ital. in broš., čb. ilustrirana, 16 str. barvne priloge s«. 60,— „Pascalove misli so nesmrtne kakor Homer, kakor Biblija, kakor Hoja za Kristusom, kakor narodna pesem,“ zapiše Janez Janžekovič. Kdo bi mogel lepše priporočiti knjigo bralcem različnih okusov in različnih pričakovanj? „Krščanska resnica je nadvse pomembna, saj je od nje odvisno vse življenje. Res gre za nekakšno stavo, toda če že moraš staviti, stavi na tisto možnost, ki ob enakih pogojih največ obeta. To pa je krščanstvo.“ (Prevajalec Janez Zupet) 14x20 cm, 365 str., broš. sil. 145,— Pripoved je fantastična. Dedek začne pogovor z vnučkom, ki je še nerojen, pa iz varne notranjosti materinega trebuha že sprašuje o skrivnostih življenja. Spočetje in rojstvo, uboj in smrt, Bog ali nič so ozadja, ki seveda vznemirjajo bolj slovenskega dedka kot njegovega malega naslednika — še vsega nedolžno povezanega z virom življenja, Resnico in Dobroto samo. Knjiga je že izzvala različne odmeve. K ponovnemu branju vabi mlade in starejše. (Slovenske večernice 137) 13x18 cm, 121 str., vezana ital. in broš., čb. ilustr. šii. 50,— Iz žebljarske Krope se je čez Bled in Ljubljano povzpel v operni svet prestolnega Dunaja tenorist Anton Dermota. Ko je že prehodil večino svoje umetniške in življenjske poti, se v spominih vrača nazaj. Trpke preskušnje mladosti, lepote glasbenega sveta, bleščeči miki in čari opernega gledališča se zvrste pred bralcem in mu izvabijo občudovanje trdne volje in vztrajnosti. Mladim je pripoved vzgib k posnemanju, starim pa dobrodošel spomin. 13x18 cm, 230 str., vezana ital., in broš., čb. ilustr. šii. 95,— Vloga Cerkve v slovenskem kulturnem razvoju 19. stoletja Zbornik je rezultat znanstvenega posvetovanja, ki ga je marca 1989 organizirala Slovenska matica v Ljubljani. Uredili so ga France Dolinar, Joža Mahnič in Peter Vodopivec, sodelovali pri simpoziju pa so: Bogo Grafenauer, Franc Kralj, Metod Benetik, Marijan Smolik, Bogdan Kolar, Vasilij Melik, Andrej Vovko, Miloš Rybar, France Dolinar, Janez Juhant, Ivan Urbančič, Martina Orožen, Jože Gregorič, Boris Paternu, Borut Loparnik, Peter Vodopivec in Stane Granda. V zborniku zbrane razprave poizkušajo tako — v prvi vrsti z vidika kulturne zgodovine — odgovoriti na vprašanje o tem, kako se je na zahteve in izzive dobe odzivala slovenska Cerkev, kako uspešno in kako naglo se je prilagajala novim razmeram, kako — zdaj bolj, zdaj manj učinkovito — oblikovala svoj odnos do novo nastajajoče stvarnosti. Zbornik so izdale založbe: Slovenska matica, Mohorjeva družba v Celju, Družba sv. Mohorja v Celovcu in Goriška Mohorjeva družba v Gorici. 198 strani, vezano, ščitni ovitek. Cena v redni zbirki: šil. 125,— (v prosti prodaji: šil. 148,—) Lev Detela Sliska in sijaj slovenskega kneza Lev Detela — letos je bil 50 let — živi na Dunaju. V svojem najnovejšem romanu pripoveduje o staroslovenskem karantanskem knezu Borutu, ki je kot zadnji slovenski vladar pripadal še poganskemu svetu. Avtor na napet način opisuje najbolj zanimivo obdobje stare slovenske in evropske zgodovine. Zgodovinski romanje Mohorjeva nagradila ob svoji 135-letnici. Družinske večernice za leto 1990. 188 strani, cena v redni zbirki: šil. 125,— (v prosti prodaji: šil. 148,-) Helena in David Haidle Moj pastir/Er ist mein Hirle Malo poglavij v Svetem pismu tako dobro poznamo kot psalm 23. Verzi se ovijajo okrog srca kot varen materin objem in nam izpričujejo zagotovilo božje ljubezni, ljubezni našega Pastirja. Slikanica „Moj pastir“ prinaša mladim bralcem novo razumevanje znanega svetopisemskega besedila o dobren. pastirju. Cena v redni zbirki: šil. 115,— Dolores Vieser Hcma Krška V jubilejnem Heminem letu je slovenski verski časnik „Družina“ v okviru svojih knjižnih izdaj ponatisnil biografski roman o Hemi Krški, ki ga je pred dolgimi leti izdala v slovenščini Mohorjeva v Celovcu. Koroška pisateljica Dolores Vieser je v tej knjigi vdihnila polno življenje postavi iz srednjega veka. Pred bralcem zaživi „mati Koroške“, ki pa je svojo dobrotno roko iztezala tudi v druge slovenske pokrajine vse do hrvaškega ozemlja. Vezana. Ivan Pregelj Flebanus Joannes Zgodba tega umetniško izjemno dovršenega romana se dogaja na Tolminskem v 15. stoletju; v središču razgibanega dogajanja je dramatični boj mladega duhovnika in vikarja Janeza, ki je razpet med telesnostjo in duhovnostjo . . . — 272 str., blc. (prej šil.)£$,—) šil. 75^— Maria-Luise Kreuter Biovrt Temeljit in obsežen priročnik, ki pregledno prikazuje celotno vrtnarjenje na naravni način, od pridelovanja vrtnin do okrasnih rastlin. — Ilustrirano, 404 str., ital. (prej Sil. Sil. 168,— ABC masaže Kako s pomočjo rok sproščamo in zdravimo. Knjiga opisuje razne načine masaže, tehniko shiatsu in re-fleksologijo. Nazorne ilustracije. — 200 str., ital. (prej šil. ) šil. 148^— Želim zdravega olroka Priročnik uglednega slovenskega pediatra zaobsega izčrpna pojasnila, nasvete in napotke za nego in vzgojo otroka v vseh razvojnih obdobjih od novorojenčka do mladostnika, posveča pa se tudi otroku, motenem v razvoju. Ilustr., 410 str., pit. (prej šil. J^r-) šil. 138^— Tomaž Kovač: V Kogu ležimo pobili V odlične/n uvodu prikaže pisatelj medvojno dogajanje v Sloveniji, kot ga gledajo objektivni zgodovinarji, potem pa naniza osebna pričevanja članov slovenske protikomunistične vojske, ki so jih Angleži konec maja 1945 z zvijačo vrnili iz Vetrinja na Koroškem (kamor so se zatekli kot politični begunci ob koncu zadnje svetovne vojne) v Slovenijo, kjer so se potem kot redke priče rešili iz skupnega groba v Kočevskem Rogu, v katerem počiva na tisoče njihovih tovarišev. 96 str., broš. Cena: samo šil. .£«5^— Stane Kos: Stalinisličnu revolucij« na Slovenskem, 1. del Delo je deležno polno pohval. Čeprav gre za zgodovinsko pisanje, se vendarle bere kot povest. Avtor dokazuje svoje trditve iz knjig, ki so izšle tako v Sloveniji kot zunaj nje, in skuša prav s tem nepristransko ugotoviti resnico. sil. 210,— Matjaž Klepec: Teharje so tlakovane z našo krvjo Zakaj pa me potem leta 1945 nisi rešil? Zakaj si me pustil v Teharjih pri Celju, kjer so mi poslali rožni venec svinca v prsi, ne da bi me vprašali po mojem življenjepisu, še manj po moji krivdi? 104 strani, broš. gji. 35^— Patrick Süskind: Golob Grozljivo-komična zgodba pariškega bančnega stražarja Jonathana Noela, ki srečanje z golobom usodno zaobrne vsakdanje bivanje. Andrej Grabar Več avtorjev (zbornik) Janez Keber Zmaga Kumer Človek Na pragu tretjega tisočletja Leksikon imen Lepa si, roža Marija „Zahodni človek je enostransko razvil levo polovico možganov, zato je z enostransko besedno diskurzivno razumarskim mišljenjem zajadral v slepo ulico porabniške družbe, vzhodni pa misli predvsem z desno možgansko poloblo, kije intuitivno, meditativno, čustveno in poduhovljeno usmerjena. Grabarjev človek misli in doživlja predvsem z desno polovico možganov in kliče zahodnega človeka k preusmeritvi, da upošteva obe polovici in da vzdrami v njem ustvarjalno moč duhovnosti.“ Tako pravi o Grubarjevi knjigi akademik Trstenjak in še dodaja: „Vesel sem, daje Grabarjev Človek zagledal luč sveta!“ 14x20 cm, 137 str., broš., čb. ilustr. šil. 7— Petindvajset poznanih Slovencev, različnih strok in nazorov, zbranih dobesedno z vseh Štirih strani neba, razmišlja o vprašanjih, ki jim jih zastavlja prihajajoča prelomnica tisočletij. Kam in kako nas Slovence vodi pot naprej doma, v zamejstvu, onstran Atlantika? Že samo pogled v kazalo knjige, na seznam avtorjev in tem (od zgodovinskih, čez biološke, ekonomsko-socialne do filozofskih in teoloških), obdelanih esejistično in pisateljsko, bo razmišljajočemu bralcu zbudilo toliko pozornosti, da si bo knjigo zaželel tudi v osebni lasti. 15x21 cm, 383 str., vezana ital., čb. ilustr. sil. 65^ Poleg uvoda, v katerem avtor spregovori splošno o imenih in priimkih, vsebuje knjiga po abecedi razvrščena in po izvoru ter izpeljankah razložena osebna imena. Dodan je indeks imen in priimkov, indeks izrazov, ki so nastali iz imen in koledar v knjigi obravnavanih imen. Koga med nami ne mika zvedeti za vse, kar je povezano z njegovim pa tudi z imeni najbližjih sorodnikov in znancev. Zato bo temeljito in temeljno delo prof. Kebra, prvi tovrstni slovenski leksikon, zanesljivo našel častno mesto v našem domačem, hišnem knjižnem zakladu. 15x21 cm, 479 str., vezana plast. sil. 80,— I>epa si, roža Marija ni zgolj pesmarica z notnim zapisom vodilne melodije Marijinih pesmi, izbranih iz ljudskega izročila. „Je poljudno podan izbor primerov, ki pokažejo, kako je bila Marija povezana z življenjem slovenskega ljudstva in na kakšen način je ljudska ustvarjalnost v domišljiji upodobila Jezusovo mater.“ V prvem delu izbor pesmi sledi cerkvenemu prazničnemu letu od adventa do velikega šmarna. Drugi del zbira pesmi, povezane s šegami, nekaj romarskih in še nekaj legendarnih, ilustrirana je z motivi s podobic in opremljena z opombami. Dobrodošla bo v vsakem slovenskem domu. 14x20 cm, 136 str., broš., čb. ilustr. sil. 60,— Koledar Družbe sv. Mohorja za leto 1990 Mohorjevi družbi v Celovcu je uspel pomemben podvig: ustanovitev dvojezične ljudske šole v Celovcu. Ta dogodek je seveda v ospredju poročil novega Koledarja, ki pa zajema po stari navadi slovenski kulturni prostor na tem in onem bregu Oceana in na tej in oni strani Karavank. Sonja Kert poroča npr. o možnostih uporabe slovenščine na koroških uradih, Marjeta Domej pa predstavlja bralkam in bralcem Mohorjevega Koledarja Slovensko študijsko knjižnico v Celovcu. Z „alternativno medicino“ se ukvarjata dr. Domejeva in diplomirana biologinja Tatjana Angerer. Rubrika KRONIKA, ki smo jo lani razširili, je prava zakladnica zgodovino našega naroda, med „Pisanim branjem“ pa bo tudi za Vas kaj lepega! Obseg: 160 strani. sil. 95,— Mirko Bogataj Die Riimtncr Slowenen I "" ..............^ Mirko Bogataj Die Kärntner Slowenen Urednik slov. radijskih in televizijskih oddaj avstrijske radio-televizije OR F Mirko Bogataj, rojen 1942 in maturant Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, je bil do 1. 1984 ljudsko- in glavno-šolski učitelj. Navajen je kot časnikar trdih vprašanj; iz ravnovesja pa ga je spravilo vprašanje njegove hčerke Eve: „Zakaj me nisi naučil Tvojega materinega jezika?“ Mirko Bogataj se je poročil z nemško govorečo Korošico in se odpovedal — kot marsikateri slovenski zakonec mešanega zakona — posredovanju svojega jezika in kulture naraščaju. Odrasla hčerka ga je vprašala v pretresljivem pismu po vzrokih te njegove zamude. Pričujoča knjiga je odgovor na to hčerkino vprašanje. Pričevanje koroškega Slovenca prikazuje situacijo v mešanih zakonih, ki jo najdemo vsepovsod, kjer se zakonec iz kateregakoli vzroka hote ali nehote odpove posredovanju svoje narodne identitete potomcem. su. 298,— Pratika 1990 Nova družinska pratika je najbolj brana knjiga Mohorjeve založbe. Vremenske napovedi zadene bolj kot napovedi v televiziji, ostali članki pa se ukvarjajo o tem in onem: zdravje, vzgoja, živinoreja, kuhanje, prehrana, umetnost, zabava. To je KNJIGA ZA PROSTI ČAS! če Pratike še ne bi bilo, bi jo morali izumiti! su. 45,— Peter Fister „Ta hiša je moja, pa vendar moja ni . . ,M Arhitektura Zilje, Roža, Podjune Arhitektura Koroške je danes že skoraj prezrta stoletna govorica ljudi, ki so z njo oblikovali svoje domove, domače kraje, pokrajino in deželo, povezovali sever in jug ter jim je brez besed pomagala razumeti slovensko, nemško in italijansko govorečega soseda. Da bi vsega tega ne pozabili in da bi bila arhitektura tudi na Koroškem še vedno most v medsebojnem razumevanju in povezovanju ter da bi jo varovali kot dragoceno kulturno dediščino — je cilj pričujoče knjige, ki jo je pripravil v okviru dolgoletnega iskanja, zapisovanja, proučevanja in rekonstrukcij univerzitetni profesor arhitekture dr. Peter Fister (Ljubljana) s svojimi sodelavci. Dokumentacijo so izdelali Anton Reichmanu, študent arhitekture iz Že luč, in skupina študentov arhitekture iz Ljubljane, večino barvnih fotografij pa je posnel fotografski mojster Edo Primožič. Knjiga je napisana v splošno razumljivem jeziku, za strokovnjake pa je dodan obširen seznam opomb in virov. Knjiga je vezana, 284 strani; Številne barvne in čmobele slike gradov, cerkva in kmečkih poslopij; aksonometrične risbe, tlorisi in predlogi prenov, revitalizacij. Cena knjige v redni zbirki: šil. 195,- v prosti prodaji: šil. 280,— Za kupce Mohorjevega koledarja veljaj«» cene „redne zbirke44, ki so navedene pri knjigah Mohorjevega daru! Ivan Cankar in Mohorjeva „Ko poskušamo opisati Cankarjevo sodelovanje z Mohorjevo družbo, ne moremo mimo dveh izhodiščnih, morda kar temeljnih dejstev, brez katerih zastavljene teme ni mogoče prav doumeti in razrešiti. Najprej kaže poudariti, da je Cankar dal pobudo za sodelovanje z najstarejšo slovensko založbo,“ piše v uvodu akademik France Bernik in doda, da je prišlo do sodelovanja v Cankarjevi dunajski dobi, ki je bila „najbolj ustvarjalno, vsestransko razvejano obdobje“. „To je druga okoliščina, ki nam pojasnjuje pisateljevo ponudbo za sodelovanje z Mohorjevo družbo.“ V lepo oblikovani knjigi najdete vsa Cankarjeva dela, ki so izšla pri Mohorjevi v Celovcu. 238 strani, broširano. Cena v redni zbirki: v prosti prodaji: šil. 180,— šil. 198,— Ana Katarina Emmerich Življenje in trpljenje našega Gospodu Jezusa Kristusu in njegove Matere Marije4, 2. del V drugem delu znamenite knjige opisuje nemški pisatelj Clemens von Bretano po videnjih Ane Katarine Emmerich življenje in trpljenje Jezusa Kristusa in njegove Matere Marije v obdobju prihoda v Jeruzalem do Marijine smrti. Pretresljiva knjiga — dopolnilo Svetega pisma! 208 strani. Cena v redni zbirki: šil. 125,— v prosti prodaji: šil. 148,— Michel Quoist Odprtega srca „Gospod uporabi vse, da nahrani lisic, ki so lačni“, pravi Michel Quoist v uvodu k svoji knjigi. Gre za kratke opise doživetij, meditativnih prebliskov, spoznanj in modrosti, ki nam odprejo pogled v pisateljevo duhovniško in duhovno življenje. Hkrati neustavljivo kličejo k opazovanju lastne življenjske poti in razmišljanju o njej. Pisatelj sam priporoča branje po drobcih: „Ne jej preveč, dobro prežveči, bolj ti bo zaleglo.“ Tudi kdor ne veruje v Boga bo našel v knjigi nešteto drobtinic medčloveške sočutnosti. 14x20 cm, 239 str., broš. Sil. 110r- Alojz Rebula Jutri čez Jordan Najnovejši roman slovenskega tržaškega pisatelja Alojza Rebule jemlje snov iz starozaveznega poročila o begu Izraelcev iz egiptovske sužnosti. Junak Absalom sprva spremlja pohod od daleč. Mladostna navdušenost in neutešljiva želja po obljubljeni deželi pa ga odženeta na pot, da se pridruži pohodnikom v puščavi, nekje pod Sinajem . . . Seveda je zgodba romana pisatelju zgolj zunanji okvir, da nas v bleščečem slogu zapelje v izzivalna razmišljanja. 15x21 cm, 317 str., vez. pl. sii. 198*— Krna Meško Rada hi vam povedala Krna Meškova je mati številne družine otrok, vnukov in pravnukov. Iz Ormoža se je priženila na kmetijo v Lahonce in mnogo let je minilo, da ji je mož priznal častni naslov „kmetica“. Še sedaj je ponosna na to. Življenje je uravnavala k eni sami zvezdi vodnici: poštenju in dobroti, ljubezni. Pot seveda ni bila brez ovir in še danes ni. Kar je doživela in spoznala, rada posreduje vsem, ki jim srčna milina in odprtost za sočloveka še kaj pomenita. 13x18 cm, 160 str., vezana ital. in broš., čb. ilustr. Sil. 40*— Sören Kierkegaard Bolezen za smrt „Nordijski Pascal“ in „oče eksistencializma“, je eden najprodornejših religioznih mislecev. Bolezen za smrt je sinteza skoraj vseh važnejših tem njegovih spisov. Razmerje med človekom in Bogom, obup ali upanje? Vsi, ki se kakor koli ukvarjajo z mislijo o človekovem notranjem, duhovnem svetu, ga morajo imeti pri roki na knjižni polici, saj je svoje misli razsejal med celo vrsto kasnejših evropskih filozofov. 14x20 cm, 190 str., broš. sii. 90,— Aaron Kronski Vražji glas Aaron Kronski (psevdonim sodobnega slovenskega pisatelja) se je z „Vražjim glasom“ zelo uspešno lotil literarne zvrsti, ki je v domači književnosti manj zastopana: kriminalka. Gre za srhljivko o slovenskem pisanju in pisatelju, ki se nenadoma znajde v mednarodnem svetu kriminala in postane njegov odločujoči akter . . . 146 strani. (prej Sil. šil. 75*— P. Metod Benedik Leksikon papežev To je preglednica vrste papežev od apostola Petra do Janeza Pavla II., ki ne navaja samo letnic in imen. Kratke življenjepisne podatke, potrebne ilustracije, predvsem pa povezave z našim ozemljem in našo zgodovino. Okrog 280 strani mikavnega branja kaže življenjske poti nosilcev najvišje cerkvene oblasti in službe. (prej šil. ) šil. 80j— Kdo je ustvarjal zgodovino Zgodovina človeštva od najbolj zgodnjega obdobja do današnjih dni — več kot 150 življenjepisov kraljev, državnikov, vojskovodij, nacionalnih in verskih voditeljev. 312 strani, velikega formata, ital. (prej šil. ) šil. — Kdo je odkrival svet Življenjske* zgodbe več kot 50 najbolj slavnih odkriteljev in raziskovalcev sveta, njihovi cilji, zmage in porazi. Barvne slike* in stari zemljevidi. 320 strani, velikega formata, ital. r i SLOVENSKE PESMI, ŠEGE IN PANISKE KONČNICE Dušica Kunaver Slovenske pesmi, šege in panjske končnice Knjiga prinaša besedila in notne zapise skoraj 200 najbolj priljubljenih domačih pesmi in jih skupaj s šegami razporeja po mesecih od januarja do decembra in jih ilustrira z 80 fe)te)grafijami panjskih končnic (od teh 12 barvnih). 304 strani, broširano. Sil. 158,— Igor Dekleva Slovenske ljudske pesmi na Koroškem Za klavir. Skladbice pričujoče klavirske priredbe znanega slovenskega glasbenega pedagoga Igorja Dekleve so razvrščene po težavnostni stopnji, najlažje lahko učenec izvaja že po nekaj tednih klavirskega pouka. Priporočamo za učence glasbenih šol. 24 pesmi z notami in besedili. (pr.j Sil. £<-) Sil. 60*— Guinnessova knjiga rekordov Prva izdaja Guinnessove knjige rekordov je izšla v Londonu avgusta 1955 in se že pred božičem uvrstila na prvo mesto med najbolj prodajanimi knjigami v Veliki Britaniji. Z izjemo dveh let, ko knjiga ni izšla, je odslej vsako leto tako. Pa ne samo v Angliji! Po vsem svetu je od tedaj izšlo že kar 262 izdaj v 35 jezikih. Več prevajalcev, 292 strani velikega formata, italij. vezava. (prej šil. Sil. 178*— Meso — okusno in poceni Postaviti na mizo vsak dan kaj novega in okusnega in tako razvajati družino, da vas še in še hvali, za povrh pa še kuhati poceni — to je res prava umetnost! Verjemite, ob pomoči to knjig«* jo boste obvladali tudi vi. 160 strani. (prej šil. ) šil. 1.58^— Sladice — tokrat malo drugače Predstavljajte si: na vrhu slastna, kot dih nežna vani-lijeva krema, pod njo sočni, prepojeni piškoti in na koncu sladko kisli koščki sadja — kakšen užitek! Ali pa imenitna lahka sladica iz skute in jogurta! Pa kakšno sladko „umetnino“ se da napraviti iz čisto navadnega pudinga . . . 160 str., ital. Ivan Tavčar V Zali, med gorami Pisatelj se s prijateljem in tremi kmetskimi lovci odpravi na lov na divjega petelina v Zalo. Ko čakajo, da se bo zdanilo in bo petelin zapel svojo ljubezensko pesem, si čas krajšajo s pripovedovanjem zgodb. Po motivih teh novel je nastal domači film Ljubezen nam je vsem v pogubo. (prej šil. ) šil. — Marjetka Jeršek Teden dni do polne lune Zgodba govori o ljubezenskem hrepenenju dveh deklet do dveh fantov in sem sodijo tudi razočaranja, ki privedejo celo do zaigranih samomorov, t«*r erotika: hrepenenju pa se tja proti srečnemu koncu vs<* bolj pridružujejo tudi ironična, že kar cinična premišljevanja o mladostni neučakanosti in slepoti. — 156 strani, pit. (prej Sil. Sil. 59*— Mimi Malenšek Marčni veter Leto pomladi narodov, 1848, je bilo tudi pri Slovencih, kot v zgodovini cele vrste evropskih narodov, nadvse razgibano. Tedaj so se namreč zatresli temelji stare avstro-ogrske monarhije in Slovenci so s«* bolj kot kdajkoli prej zavedli svojih narodnih pravic. 572 str., pit. (prej Sil. Sil. 85*— Več avtorjev (zbornik) Doni in svet 1888—1988 Zbornik je MD izdala v počastitev spomina stoletnice začetka izhajanja revije Dom in svet. Zbornik ima tri vsebinske enote. V prvi gre za spomine na urednike revije in preglede skozi njeno vsebino pod določenimi vidiki. V drugi so zbrani leposlovni prispevki, v tretji pa sodobna razmišljanja o slovenstvu in kulturi. Uredil ga je St. Janežič. Da v zborniku nastopajo avtorji iz vseh „treh Slovenij“, je še posebej privlačno in zbuja radovednost. 18x25 cm, 223 str., vezana pl. šil. 198^ Anton Trstenjak Človek končno in neskončno bitje N«*, Knjiga ima podnaslov: Oznanjevalna antropologija. Končnost in neskončnost narave. Stalno navzoča, stalno vznemirljiva. Ljudje smo zares mejna bitja, na ostrini britve med to in ono skrajnostjo, pa vendar ves čas na poti v nadčasovnost. Obsežno in zahtevno branje, ki pa naj bi se ga nihče ne ustrašil vnaprej. Ob avtorjevi varni roki bo dosegel razgledišča, ki so mu bila mogoče do sedaj skrita, preoddaljena. 15x21 cm, 286 str., vezana pl. »n. 225*— Janez Janžekovič Krščanstvo in marksizem Dva nazora, ki ju je zgodovina sprla med seboj. Ali pa so ju sprli samo ljudje, saj vemo, da se za površino različnosti skriva tudi skupno etično ozadje (vsaj bilo naj bi tako) skrbi za dobro človeka in človeštva. Profesor Janez Janžekovič v tu objavljenih spisih obravnava perspektive krščansko marksističnega sožitja pri nas takoj po drugi svetovni vojni. „Njegovi spisi ohranjajo svoje sporočilo za prenekatero vprašanje, ki do danes Še ni povsem rešeno.“ (Izbrani spisi 1) 13x21 cm, 286 str., broš. sii. 80^— Atlas Svet v številkah. Države sveta Zajetni atlas z vsemi bistvenimi podatki o planetu, na katerem živimo — zemljevidi, fotografski posnetki, skice, preglednice, vesoljski posnetki zemeljskega površja ... — 310 str., vel. formata, ital. (prej šil. .><*<*.-) šil. 398,— Gustave Dore Biblija — Na 480 straneh knjige velikega formata je „kralj ilustratorjev“, kakor Francozi s ponosom imenujejo svojega velikega rojaka Gustava Doreja, upodobil v lesorezu 230 dogodkov, prizorov in posameznih oseb iz Stare in Nove zaveze Svetega pisma. Knjiga je vezana v polusnje. (prej šil. šil. 230,— Patrick Süskind Parfum Zgodba o genialnem parfumarju, ki hoče ustvariti parfum, s katerim si bo moč pridobiti človeško ljubezen — za to pa potrebuje trupla sveže umorjenih mladenk. — 256 str., pit. (prej šil. ) šil. 68^— Vozarji Pod tem naslovom so združene tri povesti: Ovčar Marko, Tri zaobljube in Izpodkopana cesta. — 484 str., pit. (prej šil. Čfrfv-) šil. 98^— Trop brez zvoncev Naša najlepša lovsko planšarska povest — bralca še posebej pritegujejo opisi narave. — 240 str., pit. (prej Sil. I>C-) šil. 69,— Cvetkova Cilka Cilka, hči gruntarja Cvetka, rada vidi Bajtnikovega Janeza, a očetu na ljubo mora zatreti svoja čustva in sprejeti drugega snubca ... — 208 str., pit. (prej šil. lXr-) šil. 69,— Veliki atlas živali Ta obširna, razkošna knjiga na nov, sodoben način predstavlja glavne živalske vrste z vseh celin in vseh okolij; pa ne le njihov način življenja in mnogošte-vilnost vrst, temveč tudi njihovo širše okolje in zapleteno medsebojno vplivanje različnih življenjskih oblik. — 208 strani formata 24 x 34 cm in izjemno bogato slikovno gradivo. (prej šil. $3^,—) šil. 239^— Ilustrirana enciklopt'diju Rastlinski svet Evrope Alge — gobe — lišaji — mahovi — praprotnice — cvetnice. „Rastlinski svet Evrope“ z nadrobnimi opisi rastlinskih vrst in 1685 barvnimi ilustracijami omogoča tudi botanike neveščemu bralcu spoznavanje in določanje naših rastlinskih vrst. NARODNO ZABAVNE KASETE Dobri znanci: Nace k v Ptuju Štirje kovači: Luči Slovenj Gradca Marela: Bojan, Kok in Mateja z Marelo Franc Mihelič: Moja ljubljena dežela Štirje kovači: Mi kovači kujemo Lojtrca domačih in Vinko Šimek Ans. Toneta Kmetca Ans. Franca Miheliča: Vsi na ples Rendez-vous Ivan Malavašič Pesmi slovenskih zvonov Ivan Malavašič, ki ga mnogi poznajo kot pisca domačijskih povesti, je tudi vnet ljubitelj ubranega zvonjenja. Priljubljenost zvonov, ki spremljajo Slovenca s svojim glasom tako rekoč od zibeli pa do groba, se še posebej kaže v pritrkavanju — ko pritrkovalci, vsak pri svojem zvonu, z udarci kemblja ob notranji obod zvona izvabljajo iz njih preštevilne čudovite melodije. 12 x 18 cm, 63 str., broš., čb. ilustr. šil. 38,— Marijan Rožanc Labodova pesem Pikantna domača ljubezenska zgodba: pisatelj Ivan se zaljubi v čedno študentko in ker se ji noče odpovedati, se zaupa ženi ... — 188 str., pit. (prej šil. ) šil. 70,— Marijan Rožanc Hudodelci Usoda mladega človeka, ki se znajde v informbirojevskih mrežah — deloma so v njej popisana tudi avtorjeva povojna zaporniška doživetja. — 160 str., pit. (prej šil. ^8^-) šil. 50,— Jože Javoišek Spomini na Slovence „Spomini na Slovence“ so spreplet resničnih zgodovinskih dogodkov, usod najrazličnejših ljudi in avtobiografskih izpovedi ter pisateljeve domišljije. So torej zgodovina Slovencev, kot jo je v življenju doživljal človek, ki je bil rojen leta 1920 in živi še danes. Podatki o teh Časih so njegova dediščina, njegov spomin. — 480 str., br. (prej šil. šil. 98,— Janko Prunk Slovenski narodni programi Knjiga s podnaslovom „Narodni programi v slovenski politični misli“ obravnava obdobje slovenske zgodovine od leta 1848 do 1945, za katero je značilna izrazita politična aktivnost. 286 str., br. (prej šil. šil. 50,— Igor Torkar Meditacija o mojem času Igor Torkar v tej knjigi razmišlja o aktualnih in žgočih vprašanjih iz našega predvojnega, medvojnega in povojnega obdobja. V „Meditacijah“ je tudi z novih vidikov obdelal svojo veliko trau mo, a ne samo svojo: dachauske procese in zapore sploh, od kaceta do socialistične ječe, kar vse mu je bilo sojeno doživeti in preživeti. — 224 str., br. NOVO IZ CELOVCA: 8 razglednic v snopiču Slikar Stanko RAPOTEG iz Avstralijo (2 motiva), slikar Polde MIHELIČ iz Slovenije (4 motivi), ljudska umetnica Anica VREČAR iz Kolmare vasi na Koroškem (1 motiv) ter starodavna slovenska romarska pot SV. VIŠARJE sestavljajo prvi snopič domačih razglednic, ki jih je pravkar izdala celovška Mohorjeva založba. Posamezna razglednica stane šil. 5,—, osem razglednic v snopiču pa samo Šil. Auszahlung Nr. Izplafillo llav.__ Empfanget / Ovigatel) _ fOr/ze______________ _ s/an. _ _ S/lll. _ Nettotneto Stili. _ V. MwSt /Dndv 8/ail _ In Worten/» beeedah Schlltlng/šll. Summe/zneeek auabezehlt/izplaCalla): Kaaaa-Eingang N Vplačilo fttev. Einzahler / Vplačnik obernommen/prevzella): _ S/Sil. . s/an. . _ 3/an. Netto/neto 8/411 ___% MwSt./Ondv 8/4H. , m Worten/z besedami Schilling/411 eingezahlt / vplačalta): Summe / znesek Rechnung NrJračun štev.* Lieferschein NrJdobavnica štev.’ Po«IHiUa>il/po>ln» übernommen / prsvzeKa): St. »on. Mri MO 0 JÜHSür znesek1 ^ * ^*'' * 8 ^ i —— s KNJIGOVODSTVA — POZOR! V Mohorjevi knjigarni dobite DVOJEZIČNE bloke za vplačila, izplačila in račun/ dobavnico. Blok za vplačila stane 69,— šil., cena obeh ostalih pa je še ugodnejša: 35,— šil./blok. Bloke naročite seveda tudi lahko po pošti, telefonu ali telefaksu (04 63 / 51 41 89). Anton Ingolič Ptiček brez kljunčka Priljubljena knjiga prinaša več kratkih zgodb, v katerih je pisatelj iskrivo prikazal živi svet otroške domišljije in igre. Ilustr. Jelka Reichman; 84 str., krt. (prej šil. ) šil. 45^— Berta Golob Drobne zgodbe Knjiga zgodb, v katerih je pisateljica tankočutno oživila vesela in žalostna doživetja ter zanimive dogodke iz svojega otroštva. — Ilustr., 168 str., krt. (prej šil. ) šil. 45^— Slovenske narodne pravljice Pričujoči izbor predstavlja slovensko narodno pravljico, kot se je ohranila v zapisih zbiralcev. V pokrajinskem pogledu je v njem zastopana vsa Slovenija, saj je nekaj besedil tudi iz slovensko govorečih krajev onstran državnih meja, na Koroškem in v Beneški Sloveniji. 240 str., ital. (prej šil. šil. 66^— Ela Peroci Ajalutaja Domišljijski junak Ajalutaja zaziblje otroke v sladek spanec ... — Ilustr., 62 str., krt. (prej šil. ) šil. 50i|— Tone Seliškar Mule in liščki Pisatelj Tone Seliškar je bil velik ljubitelj in poznavalec živali. Nekoč je dejal: „Tudi živali so stkane iz takšnega prediva kakor mi ljudje, to se pravi, da imajo tudi živali vse take lastnosti, ki jim pravimo pridnost, lenoba, zvestoba, čemernost, jeza, malomarnost, skopost.“ 144 str., ital. (prej šil. ) šil. 58^— Babica pripoveduje Slovenske ljudske pravljice, izbrala Kristina Brenkova, ilustracije Ančka Gošnik-Godec. (prej šil. šil. 58ij— Helena Šmahelova Velik križ 14-letna Jana živi po ločitvi staršev najprej pri očetu, potem pa se znajde v mladinskem vzgajališču. Ilustr., 290 str., ital. (prej šil. £k£-) šil. 75^— Danici Defoe Robinson Cmsoe Zelo znana in priljubljena povest o brodolomcu, ki je na samotnem otoku, navezan le sam nase in na svojo iznajdljivost, iz niča ustvaril pogoje za življenje. Ilustr., 202 str., ital. (prej šil. ) šil. 58^— Maria Gripe Hrošč leti v soniraku Trije najstniki raziskujejo nenavadno usodo izginulega starega egipčanskega kipca — napeta kriminalka, v kateri se prepletajo zgodovina in mitologija, resničnost in domišljija. Ilustr., 236 str., ital. (prej šil. IIKC-) šil. 58^— Ljubljana Fotografije Dragan Arrigler, besedilo Miran Sattler; 73 barvnih fotografij, 128 str., pit. (prej šil. 2><£-) šil. 175,— Prekmurje Fotografije Miško Kranjec, izbor besedil Jože Horvat; 76 barvnih fotografij, 128 str., pit. (prej šil. 2^f£—) šil. 175^— Bela krajina Fotografije Mirko Kambič, izbor besedil Jože Dular; 72 barvnih fotografij, 128 str., pit. (prej šil. 2>£-) šil. 175,— Prgišče Krasa fotografije in proza Rafko Dolhar, pesmi Albert Miklavec; 58 barvnih in črnobelih fotografij, 110 str., pit. (prej šil. ) šil. 17*^15— Marguerite Du ras Ljubimec 1987. 86 str. (Prevodi) (prej šil. j&v—) šil. 55^— Homan Polanski Roman o Polanskem 1987. 430 str. (32) str. prilog (Prevodi) (prej šil. ) šil. 75^— Hermann Rauschning Pogovori s Hitlerjem 1987. 239 str. (Prevodi) (prej šil. £Hi^—) šil. 75^— Jože Zadravec Tje bomo našli pot Korenine slovenske vere in kulture. Film o povojnem slovenskem krŠeanStVU' (prej šil. šil. 58,- Oton Župančič Pesmi Novi izbor Župančičeve poezije, ki ga je pripravil in mu spremno študijo napisal Janez Mušič, podaja celostno podobo tega pesnika slovenske moderne, ki je bil več kot pol stoletja, vse do svoje smrti, nenehno v središču slovstvenega žvljenja na Slovenskem. 192 str., cpl. (prej šil. ) šil. 70^— Heinrich Boli Zenske pred rečno pokrajino Bonn, kraj izredne politične aktivnosti — in na tem ozadju splet človeških odnosov in zgodb, ki je skrit za zaveso uradnega samou-podabljanja. r Naročam sledeče knjige oz. publikacije: n Izv. Naslov 1 cena — — — — Ime: .................................................................................... Naslov:.................................................................................. Datum: ..................................Podpis:.............................. Izrežite In pošljite ne naslov: MOHORJEVA KNJIGARNA. 9020 CelovecfKIegenlurt, Viktringer Ring 26 J Reportaža Veliko je vihar razdjal... SJK poziva na vzajemno pomoč prizadetim kmetom l/ nekaj urah je v naši deželi obležalo več kot sto tisoč metrov lesa in škoda še zdaleč ni docela ocenjena. Na Južnem Koroškem so Sele in pa Obirsko najbolj oškodovane, skoraj ni kmeta, kine bi imel v gozdu večje škode. Kmetje se sprašujejo, kako bodo sledove tega neurja zmogli popraviti, kako bo s ceno lesa in kaj bo sploh z njihovo eksistenco in kakšna bo pomoč? „Že petinpetdeset let sem pri hiši, a kaj takega ne pomnim,“ je rekla Marija Oraže, Podršnica z Obirskega, njen sovaščan Mak pa je divjanje nočnega viharja opisal takole: „To je tako pokalo, da me je bilo hudo strah. Ne, nekaj takega pri nas ne puvnam.“ V gozdu zgleda, kot bi velikanska pest z enim zamahom naredila red po svoje: drevesa v najlepši rasti ležijo razmetana po tleh, ponekod vsa lepo v eno smer, drugod, samo nekaj metrov stran, pa križem kražem, kakor da jih je nekdo hotel zavozlati. Kmetje pravijo, da je veter tam „naredil vozel“. Res poetičen opis za grozen pojav, kajti nekaterim kmetom je vihar uničil ogromno količino najboljšega lesa, tako med drugim Bohnetu na Obir-skem kar 60 % ali več kot 1000 Kmečka izobraževalna skupnost (KIS) 9121 Tinje/Tainach vabi na strokovno ekskurzijo v SALZBURG/ SOLNOGRAD Kam: v ESCHENAU na ogled Produkcijske zadruge za vzrejo in prodajo jagnet/Tauernlamm. Kdaj: v torek, 13. marca 1990 Vozi Avtopodjetje SIENČNIK. Odhod: ob 5.30 uri Dobrla vas — Sienčnik; ob 5.45 uri Miklavčevo — Posojilnica: ob 6. uri Apače — odcep naSele: ob6.15 uri Borovlje — ob glavni cesti (Avtobusna postaja). Po dogovoru še možen dostop v Rožu. Prijave sprejema pisarna KIS v Tinjah: tel.: 0 42 39/38 38 ter dipl. inž. Štefan Domej tel.: 0 42 35/33 67. Cena izleta znaša šil. 250,— m2. Na tleh je gozd, od katerega naj bi živeli tudi prihodnji rodovi. Na Obirskem so najbolj prizadeti Bohne, Varh, kjer je tudi streho poškodovalo, Štrugl, Podršnik in pa grof. V Selah na Kotu je pri Štinu hudo poškodovalo streho, sicer pa ni kmeta, ki mu vihar ne bi podrl na debelo gozda. Sedaj je vprašanje, kako bodo Enotna lista Pliberk in Skupnost južnokoroških kmetov vabita na Praktični tečaj obrezovanja sadja Kdaj: v soboto, 10. marca 1990, ob 14. uri. Kje: Pri KORDEŽU v Nonči vasi Kdo: Predavatelj dipl. inž. Franc Lomberger — Kmetijski zavod Maribor. Vsi zainteresirani sadjarji so prav prisrčno povabljeni na skupni sadjarski popoldan. kmetje ta les spravili in kdo ga bo kupil in za kakšno ceno. Iz Nemčije se na avstrijski trg vali velikanska reka cenenega lesa, prav tako posledica viharjev, in ta les je že na trgu. Prizadeti kmetje pri nas pa morajo svoj les šele spraviti — in to iz deloma najhujših strmin, poleg tega primanjkuje celo delovne sile, ob vsem tem pa jeObirčanom lesni trgovec Offner iz Bolšperka vrnil kupne pogodbe za les. Našemu tedniku so pri Off-nerju rekli, da čakajo na razvoj na tržišču, da bo cena za les padla. Les stalno kupujejo tudi v Frant-schachu, vendar Sele in Obirsko ne sodijo nujno v njihov revir. Sedaj pa ne kupujejo plohov, ker cene padajo, ni pa problemov s stružnim lesom, ki ceno drži, so nam rekli. Torej nič kaj dobri obeti za kmete. Ministrstvo za kmetijstvo prizadetim kmetom nudi podporo v višini 6000—15.000 šil. na ha, ta denar pride iz sklada za katastrofe, Skupnost južnokoroških kmetov pa zahteva čim manj birokratsko pomoč, Krožek za strojno in sosedsko pomoč v Podjuni nudi kmetom svojo pomoč. Zbornični svetnik Domej je v razgovoru z Našim tednikom predlagal, da bi, seveda v dogovoru s prizadetimi kmeti, sprožili solidarnostne delovne akcije in jim pomagali pri spravljanju lesa. Kmetje bi tako akcijo zelo pozdravili, so nam rekli. Zapis o posledicah viharja je pripravil urednik Franc Wa-kounig. Naš gost NT: Dolga leta je bil problem za avstrijske narodne skupine in tudi za različne iniciative večinskega prebivalstva, da bi radi prišli do stikov z Romi, pa ni bilo nikogar, na katerega bi se lahko obrnili. Kako je sedaj prišlo do ustanovitve Vašega društva? Papaj: Naše društvo smo ustanovili lanskega julija. Problem je bil, da se doslej z uradne strani nihče ni zanimal za Rome, čeprav imamo velikanske težave. Tu igra vlogo predsodek, da smo pač „Cigani“ in da je vsaka pomoč „Ciganom“ nesmiselna. Romi sami pa smo prešibki, da bi si lahko sami pomagali. Društvo je bilo ustanovljeno preko akcije 8000, iz katere je nastavljena socialna delavka, društvo pa je ta-korekoč njen delodajalec. V Oberwartu/Borta/Felsöör imamo zdaj tudi pisarno, ki je pa še prazna, saj manjka oprema. Iščemo še tudi osebo, ki bi vodila pisarno, torej socialnega delavca ali delavko, ki bi naj bil „duša“ društva. Imamo pa težavo, saj moramo pri akciji 8000 precejšen del plačati iz lastnega žepa. Konkretno nam manjka 207.000 šilingov in ker od nikogar ne dobivamo podpore, tega denarja seveda nimamo. Tako obstaja nevarnost, da bo, ker nam tudi NT: Kako močni pa so še predsodki proti „Ciganom“? Papaj: Zelo. Če si Rom, te ne pustijo v lokale, v trgovine; banke stalno delajo težave; firme sporočajo delovnemu uradu, naj jim ne posredujejo Ciganov. Če ima Rom opravka s policijo ali sodiščem, mu slabo kaže. Ce je zakrivil le malenkost, ga imajo že za kriminalca. Seveda to lahko delajo, ker večina Romov nič ne ve o svojih pravicah. In uradniki, namesto da bi jim pomagali, jih pošljejo proč. NT: Nacisti so Rome skoraj iztrebili. Kako je z odškodnino? Papaj: Vsega skupaj so nacisti umorili okoli pol milijona Romov. Na Gradiščanskem nas je pred vojno bilo še 15.000. Kar se pa tiče odškodnine, mnogi niso dobili nič. Avstrija se izgovarja, da nekateri niso imeli državljanstva ali pa, kar je še huje; seveda je ta ali oni zakrivil kak malenkosten prekršek, potem pa argumentirajo, da je itak zaslužil kazen in da je bil pravzaprav po pravici v taborišču. In še tretji argument imajo: bila so posebna taborišča za Rome, potem pa rečejo, da to sploh ni bilo koncentracijsko taborišče. Jaz sem bil 44 mesecev v takšnem taborišču v Lackenbachu. Dobil sem 15.000 šil. odškodnine. Seveda Končno naj nas priznajo kot napodno skupino Ludvig Papaj je predsednik prvega društva Romov to kot član Informacijskega centra avstrijskih narod-v Avstriji. Pred kratkim je bilo društvo „Roma — Ver- nih skupin. Z Ludvigom Papajem se je pogovarjal ein zur Förderung von Zigeunern“ soglasno spre je- Rudi Vouk. oblast potrebnih sredstev kot kaže ne bo dala, prvi poskus pomoči Romom tudi kmalu končan. NT: Romi niso priznani kot narodna skupina in zato od države tudi ne dobijo nobene podpore . . . Papaj: Tako je. Novembra smo zveznemu kanclerju predali pismo, v katerem zahtevamo, naj se nas končno prizna kot narodno skupino. Najbolj šibki smo in zato potrebujemo največ pomoči. Odgovora doslej še ni bilo. Poslanec v državnem zboru Smolle nam je obljubil, da se bo zavzel za nas. Upam, da bomo preko članstva v Informacijskem centru le prišli do statusa manjšine. NT: Koliko Romov živi na Gradiščanskem? Papaj: Težko reči, mislim, da okoli 3000. Naše društvo pa ima doslej 70 članov. NT: Kaj so prvotni cilji Vašega društva? Papaj: Bom kar iz pravil prebral: izboljšanje življenjske situacije Romov, skrb za delovna mesta in stanovanja, boj proti predsodkom in za izboljšanje socialnega in pravnega položaja, predvsem pa mladinsko delo. NT: Večina Romov še zmeraj živi v getih. Papaj: Da, na Gradiščanskem je 4 ali 5 getov. In tu se začne: če Rom išče delo, delodajalec prebere naslov in takoj odkloni ali pa kolegi tako dolgo godrnjajo, da Cigan ne pride več. Po letu 45 so nas potrebovali pri gradnji cest, ko pa je najnujnejše bilo opravljeno, niti enega niso obdržali. V Oberwartu/Borta/Felsöör, kjer je bil prej geto, so zgradili bolnišnico in nas nagnali drugam. V bolnišnici pa Romi niti kot čistilci ne dobijo dela. Večina Romov, okoli 80 %, je brezposelnih. Komur pa uspe priti iz geta, se takoj asimilira m z Romi noče imeti več opravka. NT: Kako je s šolo? Papaj: Šole so seveda izven geta. Tu se začne hudičev krog: otrok se iz šole vrne nazaj v geto in ne more delati domačih nalog, ker so stanovanjske razmere nemogoče. V dveh ali treh prostorih se stiska šest do deset ljudi; sanitarne naprave so v katastrofalnem stanju, dostikrat manjka priključek za vodo, včasih niti električnega toka ni. Otrok izgubi pogum, ne more postati samozavesten in začne v šoli zaostajati. Če pride do četrtega razreda glavne šole, je to že uspeh. Samo enega Roma poznam, ki je prišel do mature. Pouka v našem jeziku sploh ni in naš jezik bo v Avstriji kmalu izumrl, če se ne bo nič spremenilo. Vsaj v otroške vrtce nas zdaj pustijo, prej niti tega ni bilo. Ker za nas tudi ni vajeniških mest, je večina Romov obsojenih na poklic pomožnega delavca. NT: In kako priti iz tega hudičevega kroga? Papaj: Mislim, da bi bila ena možnost, v getih ustanoviti neke vrste kulturne centre, kjer bi se mladina lahko izučila za mizarje, naše gosli so npr. zelo znane, zidarje itd. Tako bi se lahko počasi postavili na lastne noge. Seveda pa zahtevamo od občin, da ustvarijo za Rome razmere, predvsem stanovanjske, ki so človeka vredne. teh 44 mesecev sploh ni možno poplačati z denarjem, ampak 15.000 šil. . . . NT: Bi lahko še na kratko kaj povedali o zgodovini Romov? Papaj: Prihajamo iz Indije; v 11. stoletju so Romi odšli od tam in nihče ne ve, zakaj. Mnogi so v Evropo prispeli v sklopu križarskih vojn. V Avstriji nas je Marija Terezija v 17. stoletju naselila na Gradiščanskem. No, kar se pa tiče nomadskega življenja, to ni bilo čisto prostovoljno. Kjerkoli so se Cigani želeli naseliti, so jih ljudje kar se da hitro pregnali. Tako so bili prisiljeni hoditi od kraja do kraja. In še danes se to dogaja: neki prijatelj je na vasi gradil hišo, pa so tako pritiskali nanj, da je, še preden je bila hiša dograjena, spet odšel drugam. NT: Gospod Papaj, hvala za razgovor in mnogo uspeha z Vašim društvom! Papaj: Ne bo lahko, zaradi zgodovine Romi nikomur ne zaupajo, še meni ne! Najtežje bo pridobiti in ustvariti zaupanje v lastno moč. Rož — Podjuna — Zilja Občni zbor strojnega krožka Podjuna V petek, 2. marca, je bil v gostilni Enzi v Vogrčah občni zbor „Krožka za strojno in drugo sosedsko pomoč kmetov“, katerega se je udeležilo skoraj dve tretjini vseh članov. Predsednik krožka, Franc Va-leško, je med člani mogel pozdraviti tudi zborničnega svetnika dipl. inž. Štefana Domeja, kmetijskega referenta pliberške občine, mestnega svetnika Frica Kumra, deželnega poslovodja strojnih krožkov inž. Rennerja in njegovega podpredsednika Ru-trechta. Iz poročil predsednika, poslovodje, tajnika in blagajnika ter nadzornega odbora je bilo razvidno, da je strojni krožek v minulem letu dokaj uspešno obratoval, saj je zaračunan promet opravljenega dela znašal 1,3 milij. šilingov. Ta promet se je na-pram letu 1988 povečal za 100 odstotkov. Vsega skupaj je bilo opravljenih 2508 delovnih ur, t. j. 2276 ur s stroji in 232 ur v sosedski pomoči. Tudi število članov je medtem narastlo na 118. Kljub velikim ugodnostim, ki jih nudi strojni krožek, pa se vseeno še 38 članov krožka ni poslužilo uslug te koristne kmečke ustanove. Zato je poslovodja Franc Wutte še posebej povabil vse člane k še večjemu sodelovanju. Zatem so si navzoči kmetje ogledali dva filma — o pomenu strojnih krožkov in o funkcionalnosti sosedske pomoči. V diskusiji, ki je zatem sledila, pa se je največ razpravljalo o nameravani omejitvi uporabe škropiv in umetnih gnojil z ozirom na varstvo okolja, kar razne ustanove zahtevajo. Prav zaradi tega bo strojni krožek organiziral tečaje za škropljenje, h kateremu so povabljeni tudi nečlani. Sklenjen je bil še cenik za leto 1990, ker se je že nekaj cen spremenilo. Po uradnem zaključku pa so člani še dolgo posedeli skupaj, saj si imajo kmetje (in kmetice) vedno veliko povedati, če že enkrat pridejo skupaj! Kotmara vas: Počastitev za župana Joseta Strugerja Josef Struger je bil 26 let socialistični občinski zastopnik, od leta 1976 pa do januarja 1990 je bil župan. V tem času se je podoba vasi in občine močno spremenila, tu na boljše, tam na slabše. Lahko pa se ugotovi, da se je v dobi Strugerjevega županovanja veliko naredilo. Pomemben dosežek je npr. občinski vodovod. V petek, 2. marca, so v okviru večje slovesnosti počastili župana Josefa Strugerja. Najprej je imel občinski odbor v navzočnosti okrajnega glavarja Wolfganga Marcharta častno sejo, na kateri je novi župan Hugo Götzhaber na kratko orisal zasluge, zaradi katerih je občinski odbor odlikoval Strugerja s častnim prstanom občine Kotmara vas. Stru- gerjevo delo so tudi primerno ovrednotili zastopniki vseh štirih občinskih frakcij. Na slavnostni prireditvi v ljudski šoli, ki so jo oblikovala društva iz občine Kotmara vas, sta župan Götzhaber in okrajni glavar Marchart izročila Strugerju častni prstan. Kot darilo društev je slavljenec dobil harmoniko, SPD „Gorjanci“ pa mu je poleg tega še izročilo sliko njegove rojstne hiše. Tudi šolska mladina je sodelovala; Marko Prušnik (učiteljica Rezika Iskra) je v še-gavi slovenski pesmi na kratko orisal življenje in delo župana Josefa Strugerja. Besede priznanja je spregovoril v obeh deželnih jezikih tudi okrajni šolski nadzornik in vodja manjšinskega šolskega oddelka Franc Wiegele. Čestitamo 86. rojstni dan in god obhaja te dni Mirko Silan iz Srej pri Škocijanu. Za dvojni praznik iskreno čestitamo in želimo še vrsto zdravih in srečnih let. V Šmarjeti v Rožu obhaja 80. rojstni dan Pelkov oče Janez Malle. Za okroglo visoko obletnico mu iskreno čestitamo in želimo še vrsto zdravih in srečnih let. 70-letnico obhaja Frida Podgoršek iz Železne Kaple. K jubilejni obletnici ji iskreno čestitamo in želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let. 60-letnico in god obhaja te dni Janez Milač po domače Prenar na Blatu pri Pliberku. Za dvojni praznik iskreno čestitamo. Čestitkam se pridruži tudi vaška skupnost z Blata in EL Pliberk. 55. rojstni dan praznuje Jože Pasterk iz Kokja pri Dobrli vasi. Iskreno čestitamo in želimo vse dobro. Čestitkam se pridruži društvo upokojencev Podjuna. 50-letnico je pred kratkim slavi- la Angela Plešgaternik iz Globasnice. V kratkem pa bo obhajal tudi njen mož Johan 50. rojstni dan. Slavljencema k praznovanju iskreno čestitamo in jima želimo še veliko skupnih srečnih in zdravih let. 50-letnico praznuje Lojze Baumgartner na Bistrici pri Šentjakobu. Ob srečanju z Abrahamom mu iskreno čestitamo. 50. rojstni dan praznuje te dni Valentin Dovjak s Plaznice pri Žitari vasi. Slavljencu k praznovanju iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. Jubilejni rojstni dan obhaja te dni občinski odbornik mestne občine Pliberk, Franc Valeško iz Drveše vasi. K prazniku mu iskreno čestitamo in kličemo še na mnoga leta. Društvo upokojencev v Šentjakobu čestita svojim članom — Nanči Janežič, Johani Koren in Nanči Baumgartner iz Šentjakoba, Ivanu Živkoviču iz Kotmare vasi in Pepeju Miklu iz Zg. Borovelj, ki obhajajo te dni osebne praznike, in jim želi vse najboljše, posebno zdravja. SLOVENSKA STUDIJSKA KNJIŽNICA Mikschallee 4, 9020 Celovec, telefon (0463) 32385 Brezplačno izposoja knjige, revije, mladinske zvočne kasete in VIDEO-kasete (kavcija 50,—, izposojnina 10,— šil. na dan). Študijska knjižnica je odprta: ponedeljek, torek od 10. do 18. ure — sreda, četrtek, petek od 8. do 16. ure NOVE MLADINSKE KNJIGE DISNEY Walt: Zgodba za vsak dan v letu: jesen, zima, pomlad, poletje. DEKLICA LASTOVKA: slovenska ljudska pravljica. MAKAROVIČ Svetlana: Coprnica Zofka: pravljica. MAL Vitan: Pravljica potuje: o radiu in televiziji. SMULLYAN Raymond M.: Aliča v deželi ugank: zgodbe za otroke pod osemdeset. SNOJ Jože: Palčki so!: za vse tiste, ki še hodijo s plišastimi medvedki spat. VANDOT Josip: Kekec in Beda-nec. PRAVO AKADEMIJA in varstvo moralnih avtorskih pravic. ARAH J: Družba z neomejeno solidarno odgovornostjo članov po jugoslovanskem in avstrijskem pravu = Die offene Handelsgesellschaft nach jugoslawischem und österreichischem Recht. ARAH J: Družba z omejenim jamstvom: po jugoslovanskem in avstrijskem pravu = Die Gesellschaft mit beschränkter Haftung: nach jugoslawischem und österreichischem Recht. IGLIČAR A: Družba in pravo (poglavja iz sociologije prava). LJUBLJANSKI proces: (prilog is-traživanju kulture ljudske slobode). MEIN RECHT im Alltag: der universelle Helfer bei allen Rechtsproblemen. SMRTNA kazen: zbornik. (Zbirka Misel in čas) V IMENU ljudstva: (proces pred vojaškim sodiščem v Ljubljani, jun.., julij 1988). Katoliški delovni odbor — REFERAT ZA IZOBRAŽENCE Viktringer Ring 26, A-9020 Celovec VABIMO VAS na pogovor z državnozborskim poslancem Karlom Smolletom in namestnikom deželnega glavarja dr. Christofom Zer-nattom na temo: Jezik — meje, ki smo ga razpisali že za 25. januar, a je moral zaradi zasedenosti udeležencev odpasti. Pogovor bo v torek, 20. marca 1990, ob 19. uri v Evropski hiši/Europahaus, Reitschulgasse 4, v Celovcu. Diskusijo bo vodil dr. Reginald Vospernik Priporočamo se za Vašo udeležbo in tudi za Vaše posege v diskusiji ter Vas prisrčno pozdravljamo! VSUJSL j. ^besedi Rož — Podjuna — Zilja Kazaze: Florijanu VVetzlu v spomin Velika množica ljudi je pospremila v nedeljo, 25. februarja, dopoldne našega bivšega organista in pevovodjo cerkvenega zbora, Florijana Wetzla na naše farno pokopališče k njegovemu zadnjemu zemeljskemu počitku. Rajni je bil izredno močne narave, zdrav kot riba do svoje visoke starosti. Novembra predlanskega leta pa se je začel v njegovem življenju dolg in bridek križev pot hude bolezni, dokler ni v petek, 23. februarja, opoldne ugasnila luč njegovega zemeljskega življenja. Umrl je doma pri VVetzlu na Metlovi v 83. letu svojega življenja. Obenem pa je bila ta težka in dolga bolezen veliko breme za njegovo ženo Frido, ki mu je do zadnjega diha stregla z veliko požrtvovalno, usmiljeno ljubeznijo. Rajni Florijan Wetzl je lepo skrbel za svojo družino, ki jo je zelo ljubil. Poleg tega pa je bil skoraj 60 let v naši fari organist in pevovodja farnega cerkvenega zbora. V nedeljo, 22. junija I. .1975, smo obhajali v naši fari redko slovesnost, 50-letni jubilej njegove cerkvene službe. — Na dan sv. Alojzija leta 1925 je začel orglati in voditi cerkvene pevce v naši fari. Zato smo ga tedaj povabili pred farno božjo službo k oltarju, kjer so ga cerkveni pevci pod vodstvom našega domačina, škofijskega kantorja g. prof. Jožefa Ropitza, počastili s pesmijo. Naš župnik Florijan Zergoi pa se mu je v imenu faranov prisrčno zahvalil za ves njegov trud v dolgi dobi 50 let in za njegovo zgledno razumevanje obnovljene liturgije, da pod njegovim vodstvom pri vsaki maši pojejo pevci zbora in sodelujejo ob oltarju zbrani verniki pri ljudskem petju. Nato je g. Ropitz orisal njegovo delovanje v službi Bogu in Cerkvi v naši fari, omenil, da je bil od leta 1935 do 1939 na Djekšah organist in mežnar, mu izrekel zahvalne besede ter prebral in mu izročil častno listino, v kateri se mu gospod škof dr. Jožef Kčstner zahvaljuje za 50-letno zvesto sodelovanje v božjo čast. — Jubilejna peta maša, ki jo je daroval škofijski kantor ob somaševanju našega župnika, je bila ob veselem prepevanju pevcev, duhovnikov in zbranih vernikov lepa hvalnica in zahvala Bogu, Delivcu vseh talentov in vse harmonije. — Pri kolikih svetih mašah ob nedeljah in praznikih, pri kolikih slovesnostih, porokah in pogrebih je v dolgi dobi skoraj 60 let vodil petje cerkvenih pevcev in jih spremljal z igranjem na orglah in pozneje na orgalini. „Za vse to se mu danes prisrčno zahvaljujem. Naj mu Bog vse to bogato poplača s srečo nebeške liturgije,“ je poudaril naš župnik Florijan Zergoi v svojem pogrebnem nagovoru. Naši cerkveni pevci so se pod vodstvom Tončeja Mucherja oddolžili rajnemu organistu in pevovodji z zelo lepim petjem in s tem, da so pri pogrebnem slavju zapeli več pesmi kot pri navadnih pogrebih. Rajnemu želimo, da bi ga vstali Gospod po velikem petku bridkega trpljenja čimprej sprejel k sebi v večno velikonočno veselje. BIRME 1990 v južnokoroških župnijah i. maj — torek ob 10. uri: Žitara vas (ge. vik. dr. Franki) 5. maj — sobota ob 9. uri: Šentjur na Pesku 6. maj — sobota ob 10. uri: Vrba 12. maj — sobota ob 16. uri: Vogrče (kancler Mihi Krištof) 2. junij — sobota ob 8. in Gospa Sveta (škof in ' ob 10. uri: gen. vikar) 3. junij — nedelja ob 8. in Celovec-stolnica ob 10. uri: (škof in gen. vikar) 16. junij — sobota ob 10. uri: Sele (gen. vik. dr. Franki) 24. junij — nedelja ob 16. uri: Šentpavel na Zilji 8. julij — nedelja ob 10. uri: Grebinj 15. sept. — sobota ob 9. uri: Loče 22. sept. — sobota ob 9. url: Šentprimož 23. sept. — nedelja ob 9. uri: Žihpolje 13. okt. — sobota ob 9. uri: Krčanje Podljubelj (gen. vik. dr. Franki) 14. okt. — nedelja ob 9. uri: Celovec-Šentpeter (gen. vik. dr. Franki) „lažnivec" uspel tudi na Dunaju Dolge in naporne vožnje se mladinska skupina SRD „Srce" iz Dobrle vasi ni zbala in gostovala na povabilo KSŠS/D z igro Karla Goldonija „Lažnivec“ na Dunaju. V dvorani študentskega doma Korotan, ki pravzaprav ni načrtovana za večje kulturne prireditve — saj tam niti ni odra — je odrska skupina odlično uprizorila veseloigro. Študenti, pa tudi drugi Slovenci, ki žive na Dunaju, so to dokazali z močnim aplavzom. Upamo, da nas bodo Dobrolčani v teh „hudih študentskih časih“ še večkrat razvedrili s podobnimi igrami. PISMA BRALCEV Izjavi KSŠŠ/D 1. Skupen časopis Vsak, ki je v zadnjem času prebiral slovenske koroške časopise, oz. liste, ki si lastijo pravico se imenovati časopis, mislim predvsem na SV in NT, je moral opaziti, da se je vsa vsebina razvila v eno samo blatenje drugega, „nasprotnega“ časopisa in bralcem pesek v oči. Zato je skrajni čas, da se končno začnejo resna pogajanja za skupen časopis. Tak časopis pa bo lahko obstajal le, če bo neodvisen od vsakršne politične organizacije. To se pravi, da se mora časopisje popolnoma osamosvojiti od obeh osrednjih organizacij, še preden se sploh začnemo pogovarjati o skupni politični organizaciji, ali „slovenskem parlamentu“. Kajti ako bi se res ustanovil slovenski parlament in bi le-ta izdajal slovenski časopis (pod nadzorstvom najmočnejše frakcije), ne bi trajalo dolgo, da bi tudi opozicija začela spravljati svojo propagando med ljudi in smo spet tam, kot smo danes. Zato zahteva KSŠŠ/D, da se ustanovi neodvisna časnikarska komisija pod vodstvom Kluba slovenskih občinskih odbornikov, ki so edini od ljudstva izvoljeni politični zastopniki koroških Slovencev. Ta komisija naj bi izdelala načrt za skupen, neodvisen časopis, zasnovan na podlagi časnikarskega etosa, ne pa politične propagande. Izdela naj statut, po katerem se glavni urednik izvoli demokratično za določeno periodo iz vrst časnikarjev, ki so v komisiji. Le tako bo možno razlikovati v časopisu med objektivnimi poročili in osebnimi komentarji časnikarjev, ki pričajo o pluralizmu tiska. Razen tega naj bi imel ta časopis tudi kako stran s povzetki v nemščini za bralce, ki slovenščine ne razumejo. Da teh nikakor ni malo, je razvidno iz mnogih nemških pisem bralcev v SV. 2. Slovenski parlament Zaskrbljeno opazujemo stremljenje NSKS po slovenskem parlamentu pod geslom „ Vsak Slovenec svoj glas“. Vsa leta smo se Slovenci borili proti preštevanju manjšine. Zdaj naenkrat pa naj bi ga začeli zagovarjati. Kajti vsako določanje volilne pravice za tak parlament je neke vrste preštevanje manjšine, katerega rezultate bo deželna vlada s Haiderjem na čelu gotovo uporabila za svoje namene. Ne verjamemo, da bi Haider financiral volitve v tak parlament iz same ljubezni do slovenskega naroda ali zaradi „novega dialoga". Nasprotno. S takim parlamentom bi se spravili sami v geto, Haider pa nas bi imel lepo pod kontrolo. Kot primer za dvorezno politiko našega deželnega glavarja, ki se navzven tako prizadeva za pravice Slovencev, bi omenil le naslednje: ko je bilčovški občinski odborniK FPÖ, Hans Jako-pitsch, glasoval za dvojezični vrtec, ga je Haider že kar naslednji dan okregal zaradi tega. Če odklanjamo slovenski parlament, pa to še dolgo ne pomeni, da smo zadovoljni s starimi strukturami. Seveda se mora odločanje v važnih političnih vprašanjih demokratizirati, a ne s preštevanjem manjšine. Prepričani smo namreč, da bi se mnogo rojakov pri vpisovanju ne izreklo za Slovence, bodisi iz strahu, bodisi iz drugih razlogov. Tudi večina odbornikov KSŠŠ/D skupno s predsednikom bi se odrekla volilni pravici za slovenski parlament. Odtočili smo se namreč, da se bomo pri vsakršnem preštevanju vpisati kot koroški Kitajci. Mogoče pa nekoč le dosežemo kitajske šole na Koroškem. Zato podpiramo popolnoma zahtevo KSOO po razširitvi KOKS-a, ki bi bil po razširitvi edini legitimni zastopnik koroških Slovencev. KSŠŠ/D Narekovaji za demokrate Messnerjeva polemika proti Vo-spernikovim narekovajem za nemško govoreče demokrate je potrebna in pravilna. Da jo je nt objavil v celoti, je demokratična poteza. Vospernika je v svojem odgovoru (nt, 2. marca, str. 10) kar pošteno zaneslo iz tira. Očitek Messnerju, da je služil v nemški vojski ni ničkaj nov, je pa — milo povedano — tudi zdaj skrajno nekorekten, ko ga Vospernik nekoliko bolj prefinjeno privleče na dan. V svoji (širši) družini vem za pet prednikov oz. sorodnikov, ki so. „po sili vojaki“ morali v nemško vojsko. Pri označevanju Messnerja se skuša izogniti morebitnim nevšečnostim z medijskim pravom s finto: On — Vospernik — je menda slišal od Tischlerja, da mu je Sušnik rekel, Messner je (po smislu, ne dobesedno) človek bolj malovredne sorte. Tako smo se kar na lepem znašli na ravni vaškega klepeta. Sušnik in Tischler sta povrhu mrtva, preklicati ali potrditi ne moreta ničesar več. Ob koncu nam Vospernik še prerokuje, da bo „šlo“ minulo pet let je narodne politike v zgodovino „kot eno izmed najuspešnejših“. Dobršen del koroških Slovencev stvari gleda precej drugače, Marko Wiesen kmet iz Slovenjega Plajberka, je na isti strani nt odlično pojasnil zakaj. Vse pa kaže, da se pogovorna kultura med nami tudi v minulem „zgodovinskem “ petletju ni nič zboljšala. Roman Schellander, Čahorče CELOVEC PREDSTAVITEV KNJIGE „LOJZE BRATUŽ po 50 letih — Lojze Bratuž 50 anni dopo“ Čas: petek, 16. 3. 1990, ob 18.15 Kraj: Mohorjeva knjigarna v Celovcu Gostje iz Italije: Mirko Špacapan, pokr. odbornik Gorice G. B. Panzera, kulturni asesor Gorice, Gianfranco Crisci, predsednik Pokrajine Gorica/Gorizia, Rafko Dolhar in družina Bratuž Kultura 15. Rožanski izobraževalni teden Načete tudi žgoče tematike Že petnajstič slovenska prosvetna društva Roža prirejajo Rožanski izobraževalni teden. Organizatorjem je tudi letos uspelo vplesti v spored nekaj novih ponudb; ostale pa so tiste točke, ki so že doslej naletele na močan odmev. Med prve npr. sodita otroški dopoldan in predavanje o varnosti pri delu ter o nesrečah pri delu, med druge pa obrezovanje sadja, zdravniška predavanja in pa pokušnja domačih jedil. Sele - predavanje dr. Wuttija Izobraževalni teden se je začel v soboto, 3. marca, zvečer z nastopom učencev Glasbene šole. Koncert je bil v Svečah pri Adamu; sodelovali so dijaki rožanski h oddelkov. Koncert je potrdil, da je glasbeno-peda-goško delo v krajevnih oddelkih zelo kvalitetno in skladno s cilji in nameni šole, kar je bilo videti v brezhibnem nastopanju učencev, obvladanju glasbil in seveda predvsem pri starejših učencih v tenkočutno izraženi izpovedi igranih skladb. Sodelovalo je 25 učencev; igrali so na violino, kljunasto in prečno flavto, kitaro, klavir in harmoniko. Razveseljivo pa je, da spremljavo bolj in bolj prevzemajo učenci sami. V imenu prirediteljev je 15. rožanski izobraževalni teden Tomaž Part! uradno odprl dr. Anton Feinig in povabil k čim večji udeležbi na prireditvah. Veliko število ljudi se je v torek, 5. marca 1990 odzvalo vabilu KRD „Planina“ na predavanje dr. Franca Wuttija, praktičnega zdravnika v Borovljah, na temo „VIRUSNA OBOLENJA" v farni dom v Selah. Prireditev je bila v okviru Božanskega izobraževalnega tedna, ki ga prirejajo vsa rožanska društva. Gotovo nobenemu ni bilo žal, ki si je rezerviral ta večer za zanimivo predavanje. Sicer je splošno znano, da ljudje k zdravniku ne hodijo radi, na taka predavanja pa še vedno radi pridejo, ker se le izve marsikaj zanimivega, kar človeku vsak dan lahko koristi. In morda prav zaradi tega, ker se medicina razvija naprej in se izume in iznajde vsako leto kaj novega, so predavanja zdravnikov vedno zanimiva in privlačna. Kdo pa že nima opravka z boleznijo — če ne sam, pa pri otrocih, starejših ljudeh itd. Dr. Wutti je res pripravil zanimivo predavanje, povezano z diapozitivi. Najprej je teoretično nakazal vsa možna virusna obolenja. Nato pa je v praktičnem delu s posnetki raznih tipičnih simptomov bolezni, izpuščajev itd. zaokrožil svoja izvajanja in pri vsaki bolezni tudi dal nasvete, kako jo najbolje zdravimo, če ne gre z domačimi zdravili, pač s pomočjo zdravnika. Na koncu so se oglasili še poslušalci z raznimi vprašanji, na katera je predavatelj obširno in strokovno odgovoril. Zadnjo besedo pa je imela predsednica Pavli Čertov, ki seje dr. Wuttiju zahvalila za poučno dia-predavanje. Z KO Borovlje: Predavanje dr. Vodopivca Tomo Križnar predaval v Bilčovsu Samega sebe imeti rad dr. Peter Vodopivec SPD „Borovlje" je za letošnji RIT pripravilo dve srečanji: v ponedeljek, 5. 3. 1990, je pri Bun-dru predaval dr. Peter Vodopivec o „Upanju in pričakovanjih slovenske politike 1918—1920“, v soboto, 10. marca, popoldne (15. ura) pa bo dipl. inž. Tine Bendičič pokazal, kako je treba obrezovati sadje. Dr. Vodopivec je dejal, da leta 1918 ob razsulu avstroogrske monarhije Slovenci v bistvu nismo bili na kaj takega pripravljeni, pa tudi na združenje v državi Srbov, Hrvatov in Slovencev ne. To združenje je prišlo prehitro, brez podrobnih načrtov in politično smiselnih dogovorov; poleg tega so bili tedaj vidni slovenski politiki, kot npr. dr. Korošec, na pogajanjih v Parizu in Ženevi in so jim „stvari" doma ušle z vajeti. To je odločilno vplivalo tudi na koroški plebiscit. Po mnenju dr. Vodopivca bi izid plebiscita bil bistveno drugačen, če bi glasovanje potekalo na nacionalni podlagi in ne na podlagi državne pripadnosti. To je že leta 1920 spoznal neki srbski politik, a je o tem spregovoril šele po plebiscitu. V okviru 15. rožanskega izobraževalnega tedna se je v Bilčovsu predstavil Tomo Križnar; predaval je „O iskanju ljubezni — z biciklom okoli sveta". Dvorana je bila polna in vsi so nestrpno čakali, kaj ima povedati mlad človek, ki se je tri leta in pol na dveh kolesih potepal po svetu. Izredno lepi diapozitivi so podčrtovali Tomove izkušnje in besede z veliko močjo. Tomo Križnar je razložil, kako se je zavedel, da to, kar so jih v šolah in na univerzah učili (Tomo je diplomiral na ekonomiji) ni vse. Zavedal se je, da izven vsiljenih struktur, v katerih je živel, ni možno samo preživeti, ampak kvalitetno živeti. In tako se je podal na pot: kolo in dvajset kilogramov prtljage (polovica tega so bile knjige). Kaj naj bi našel na tej poti? Odgovoril je, da samega sebe s pomočjo drugih ljudi; odkriti je želel, kaj je skupni imenovalec tolikih različnih bitij. Naštel je konflikte s samim seboj; najtežje je bilo premostiti samoto. Pravi, da še zmeraj išče samega sebe; ta izkušnja ga je naučila, da ima samega sebe rad. Spoznal je, da kljub razdaljam in različnosti človek čuti po svetu enako. Marija Ivana Tekavec Tomaž Križnar (levo) je znal pritegniti pozornost poslušalcev Kultura KOROŠKA POJE 1990 V CELOVCU Močno je zadonela pesem, da hočemo živeti Še preden so izveneli zadnji akordi kantate „Pesem o Miklovi Zali“, je občinstvo v nabito polni dvorani celovškega Doma glasbe nagradilo vse izvajalce in nastopajoče z bučnim in dolgim ploskanjem in tako izrazilo svoje navdušenje. Obenem je to bilo tudi jasna beseda, da hočemo živeti, kar je tudi sporočilo kantate. Po koncertu smo zbrali mnenja sledečih oseb o koncertu in izvedbi kantate: Mirko Ogris, Pevcar: Navdušen sem nad koncertom, posebno pa nad kantato, ki s sporočilom „Živeti hočemo“ izžareva našo življenjsko voljo. Anton Nagele, tudi v teh trenutkih skromen: „Kantata je izvedena tako, kot so dopuščale naše možnosti.“ Škof Franc Kramberger: „Vsem nastopajočim iskreno čestitam za ta uspeli koncert in nastop. Seveda me je kantata vsega prevzela, ker je naša, slovenska in polna optimizma.“ Tomaž Holmar, avtor besedila: Vsem nastopajočim čestitam, najbolj pa skladatelju Ton-čiju Nageleju. Upam le, da nismo prepozno znali ceniti in spoštovati njegov glasbeni opus. Radovan Gobec, on je kantato instrumentaliziral za orkester: „Skladba je bila izvedena v okviru možnosti in za to nastopajočim iskreno čestitam. Čudovito je bilo. Seveda pa moja posebna čestitka velja Ton-čiju Nageleju.“ V nedeljo, 11. marca, ob 14.30 bo Koroška poje v Kongresni hiši v Beljaku. Na sporedu so nastopi zborov in kantata „Pesem o Miklovi Zali“. Pridite! Franc Wakounig Osrednji koncert Krščanske kulturne zveze „Koroška poje" v celovškem Domu glasbe je bil velik uspeh, tudi zato, ker je končno po dolgih letih bila uprizorjena kantata „Pesem o Miklovi Zali“, veliko delo obeh rodoljubov, takratnega kaplana Tomaža Holmarja (besedilo) in nadarjenega glasbenika Tončija Nage-leja iz Šentpetra pri Šentjakobu, delo, ki gaje Radovan Gobec pripravil za orhestralno izvedbo. Koncert pa je pokazal, da je težiščno koncert bil razdeljen na dva dela: v prvem je bil koncertni nastop posameznih zborov: MePZ „Peca“ SKD Globasnica, vodi mag. Stanko Polzer, Vokal-no-instrumentalna skupina PD „Lipa" iz Velikovca, vodi Bertej Logar, MoPZ SPD „Valentin Polanšek“ z Obirskega, Višarski kvintet iz Ukev, vodi Ana Missoni, in MePZ „Rupa-Peč“ iz Gorice, vodi Zdravko Klanjšček. Vsi zbori so zapeli zelo ubrano in so presenetili z izbiro skladb oz. pe- strostjo nastopa, pri čemer je treba omeniti rast in napredek Globašanov ter dobro zapeto črnsko duhovno Good news (solist Dominik Hudi), čistočo glasov višarskega kvinteta, ubranost Obirčanov, plesno-instru-mentalni vložek „Lipe“ na podlagi ljudskih šeg in navad in pa izpiljeno petje gostov iz Gorice. Osrednji del tega koncerta pa je seveda bila izvedba kantate „Pesem o Miklovi Zali“ in v svojem nagovoru je predsednik KKZ dr. Janko Zerzer posebej posvetil pozornost njenemu skladatelju Tončiju Nageleju in dejstvu, da smo ta pevski opus dosedaj na žalost bolj zanemarili. Zavedati se bomo morali, da je Miklova Zala, kot je povedal že Prežihov Voranc, večna živa vera koroških Slovencev v pravico, zvestobo, v ljubezen do domovine in v končno vstajenje. Izvedba kantate je sad sodelovanja med zbori „Kralj Matjaž“ iz Libuč, „Danice“ iz Šentprimoža, „Podjune“ iz Pliberka, otroškega zbora iz Šentjakoba, solistov Janje Kert (Zala), Sonje Hribar-Marko (Mikla), Pavlija Stprna (Mirko), Hannesa Mucharja (Besednik), Gabrijela Lipuša (Starešina) in Stanka Polzerja (Serajnik) ter orkestra Akademije za glasbo v Ljubljani —- vsi pod vodstvom Lajka Milisavljeviča. Koncerta so se med drugim udeležili: mariborski škof Kramberger, predsednik NSKS dr. Grilc, predsednik SPZ Ogris, škofijski kancler Krištof, celovški župan Guggenberger, konzul Mikša, iz Gorice Damjan Pavlin in seveda Anton Nagele, Tomaž Holmar in Radovan Gobec. Pomlajeni globaški zbor Politika Predsedstvo SR Slovenije meni, da je v tem resnem in usodnem trenutku prehoda v pluralistično demokratično politično ureditev dolžno spregovoriti o vprašanju, ki se je v javnosti obravnava kot problem „narodne sprave". Namen njegove obravnave mora biti po mnenju predsedstva SR Slovenije to, da pripomore k nastajanju takega vzdušja v političnem in javnem življenju Slovenije, ko preteklost ne bo več bremenila medčloveških odnosov danes in jutri. To je problem narodne in državljanske umiritve 45 let po končani drugi svetovni vojni. Državna politika mora v interesu javne blaginje biti usmerjena k odpravljanju vsake možnosti sodobnega državljanskega razkola. Gre za zelo resen problem dokončnega odpravljanja vseh pravnih in, kolikor je to z državno politiko mogoče, tudi moralnih posledic, ki še obstajajo v našem sistemu in v odnosih med ljudmi in ki so nastale zaradi različnega, med seboj sovražnega vedenja posameznih jugoslovanskih državljanov ali skupin teh državljanov v času druge svetovne vojne na Slovenskem, kar je izviralo iz različnega razmerja ljudi do okupatorja in na-rodoosvobodilnega boja. Okvirno dejstvo za zgodovinsko določitev razlik v tem razmerju je nedvomno. To je bil čas sovražnega napada na Kraljevino Jugoslavijo, sovražne zasedbe in razkosanja jugoslovanskega državnega ozemlja. V tem dogajanju je bila zasedena in razkosana tudi Slovenija. To je bil v vseh zasedenih državah Evrope čas državljanskega in narodnega odpora proti okupatorjem. Bil je čas udeležbe Slovencev v vojni Združenih narodov proti državam fašistične osi, „za zmago nad hitle-rizmom“, kakor so to ti narodi označili v prvi svoji skupni izjavi dne 1. januarja 1942 v Was-hingtonu. Takšen antifašistični narodnoosvobodilni boj Slovencev je bil še posebno nujen, ker na Slovenskem okupatorji niso nastopili samo kot uničevalci svobode, ampak tudi kot uničevalci slovenskega naroda, ki so ga hoteli v obsežnih predelih takoj zdrobiti in odstraniti. Narodnoosvobodilni boj, ki ga je na Slovenskem organizirala Osvobodilna fronta, je naletel, predvsem v tako imenovani Ljubljanski pokrajini, na nasprotovanje dela državljanov. Ti so se zavoljo različnih razlogov, v glavnem pa iz ideoloških in političnih, deloma pa tudi zaradi napak gibanja, obrnili proti njemu z vsemi sredstvi, tudi z orožjem, in so pri tem tvegali najtesnejše sodelovanje z okupatorjem, z njegovimi oboroženimi silami in z njegovo politično policijo, vse do vključitve v enote zaprisežene okupatorju in pod njegovim poveljstvom. Takšno ravnanje v evropskih zasedenih državah v času druge svetovne vojne je ovrednoteno v evropskem zgodovinopisju nesporno kot sodelovanje z okupatorjem. Narodna umiritev kot pooo] za mirno sožitje Izjava predsedstva SR Slovenije o narodni in državljanski umiritvi — Gre predvsem za odgovornost, da se ugotovijo in objavijo dejstva o kritičnih dogodkih. Predsedstvo SR Slovenije je danes seznanilo javnost z Izjavo o narodni in državljanski umiritvi, ki jo je soglasno sprejelo. Ob tem so posebej opozorili na svojo odgovornost kot tudi na odgovornost vseh slojev in institucij družbe pri obravnavanju tako zelo zahtevnega in občutljivega gradiva. V izjavi je rečeno: Govoriti o njem kot o udeležbi v državljanski vojni je mogoče le v prenesenem pomenu, glede na realnost in obseg spopadanja in razkola med ljudmi, nikakor pa ne pravno, saj ga ni mogoče ločiti od spopada med zasužnjenim narodom in okupatorjem. Ne glede na to nujno zgodovinsko in državno-pravno razlikovanje pa je dejstvo, da je bila v takem spopadu prelita domača kri in da so različni povračilni krvavi ukrepi z obeh strani pa tudi tisti, storjeni neposredno po koncu vojne, ustvarili zgodovinski problem kako v miru normalizirati odnosa med tako ali drugače razdvojenimi preživelimi državljani in tudi še med 'njhovimi otroki. Čeprav je bil pravni sistem po vojni utemeljen na načelu enakosti vseh državljanov in so tudi ljudje sami sčasoma med seboj našli načine sožitja, se danes ta problem zastavlja, ker se po skoraj pol stoletja spreminja narava naše družbe in države, tudi zvezne. Danes je to problem kako ohraniti, tudi za jutri, sposobnost za strpno, demokratično državljansko in ustvarjalno človeško življenje v naši republiki in širše. Omenjeni problem prizadeva šir-ški krog ljudi kot pa samo današnje državljane SR Slovenije, saj prizadeva vse Slovence, tudi tiste, bivajoče kot narodna skupnost v sosednjih državah in razseljene po vsem svetu. Odločilna za rešitev celotnega problema je vendarle državna politika SR Slovenije, ta pa se oblikuje znotraj nje same kot stvar odločanja njenih državljanov. Prvi in odločilni korak k umiritvi in demokratični državljanski spravi je SR Slovenija že storila s tem, ko je uveljavila idejno in politično pluralizacijo družbe. Zato se s stališča predsedstva SR Slovenije to vprašanje danes zastavlja predvsem kot problem trajnega mirnega sožitja med državljani SR Slovenije. Zaradi prizadetosti državljanov pa tudi zaradi nepojasnjenosti nekaterih dejstev v zvezi z omenjenim vojnim dogajanjem in neposredno po končani vojni na naših tleh nastaja v današnjem času, ko ob najširšem soglasju uvajamo demokratični politični sistem in pravno državo in ko utrjujemo obrise civilne družbe, napetost kot posledica starih ran. Ta napetost prizadeva tako posamezne državljane kot njihovo občestvo, ki naj bi zaživelo sproščeno in brez strahu pred vrnitvijo zlih pojavov iz davno minule vojne. Predsedstvo SR Slovenije ugotavlja, da glede dogajanj med vojno in ob koncu vojne obstaja tudi odgovornost SR Slovenije, saj ima ta svojo državno kontinuiteto vsaj od sklepov Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, ki je zasedal 1. do 3. oktobra 1943. Spričo dejstva, da se slovenska država ne izmika svoji odgovornosti do pretekosti, potrebni za aktualno državljansko umiritev, je treba seveda poudariti, da obstaja tudi odgovornost ljudi, ki so iz idejnih in političnih razlogov na že omenjeni način nastopili v času okupacije proti edinemu realnemu slovenskemu narodnoosvobodilnemu bojevanju. Koliko so ti pripravljeni pripomoči k danes nujni državljanski umiritvi, je še vprašanje brez odgovora. Kar zadeva slovensko državo, gre predvsem za odgovornost, da se ugotovijo in objavijo dejstva o kritičnih dogodkih. Današnja državljanska enakopravnost naj ne ostaja samo v okviru pravnih norm, marveč naj zavestno pospešuje strpnost, vselej potrebno za demokratično sožitje ljudi in naj prispeva k normalizaciji odnosov med Slovenci doma in po svetu pa tudi z drugimi ljudmi, ki jim je SR Slovenija danes ali pa jim je bila nekoč domača dežela. Predsedstvo SR Slovenije meni, da bi v tem smislu državni organi SR Slovenije mogli in morali ukrepati na več načinov. Prvi bi bil preverjanje, ali niso v veljavni pravni ureditvi še določbe in pravne praznine, ki ovirajo popolno državljansko enakopravnost vseh prebivalcev SR Slovenije. Treba bi bilo sprejeti morebiti potrebne zakonske spremembe in dopolnila. Drugi del odgovornosti državnih organov je uradna ugotovitev in objava osnovnih dejstev o nekaterih dogodkih, ki so se zgodili na naših tleh in pri katerih so vsaj delno bili udeleženi slovenski državni organi. Najbolj pereče in nedvomno najtežje takšno vprašanje je usoda zajetih pripadnikov vojaške formacije, ki se je imenovala „slovensko domobranstvo", neposredno po končani vojni. Na predlog sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin je predsedstvo skupščine SR Slove- nije že prejelo stališče, da je vsa dogajanja te vrste treba objektivno zgodovinsko prikazati in oceniti. Predsedstvo SR Slovenije podpira ta stališča. Država je predvsem dolžna, da s svojimi zakonskimi normami in predpisi normalizira razmere za vsakršno znanstveno kvalificirano zgodovinsko raziskovalno dejavnost. Predsedstvo SR Slovenije pa meni, da je država dolžna tudi uradno ugotoviti dejstva v zvezi s kritičnimi dogodki, ki bodo podlaga za končno normalizacijo odnosov med državljani. Znanstveno ugotovljeni in uradno potrjeni podatki bodo namreč podlaga, na kateri bodo državni organi urejali pereča vprašanja. To bi pomenilo začetek urejanja vprašanj v zvezi z grobovi, spominskimi znamenji in drugimi aspekti pietetne-ga odnosa do vseh mrtvih. Vsi takšni postopki pa morajo potekati organizirano v državnih organih in pod nadzorstvom predstavnikov javnosti. Individualne posege v grobišča ali posege neformalnih skupin je treba preprečiti, sicer ne bo nikoli mogoče postaviti znamenja, ki ga dovolj široka javnost upravičeno pričakuje, da bi z njim zamejili ero umiritve in demokratičnega sožitja ljudi in državljanov. Vsi želimo doseči čas, ki ne bo tuj Prešernovim verzom o edinosti, sreči, spravi, o oblasti, ki pomeni čast. Tak čas ne bo mogel shajati ne brez kritičnega spomina ne brez sposobnosti pozabe. Predsedstvo SR Slovenije meni, da bi že sklep skupščine SR Slovenije o takšnem delovanju državnih organov pripomogel k tihemu (morebiti tudi izrecnemu) sporazumu, da teh problemov ne bi izkoriščali v politične namene. Javnost mora seveda imeti zagotovilo, da bo država vsa kritična vprašanja normalno in dosledno obravnavala na podlagi dejstev, ugotovljenih po metodah pravne države. Ne glede na osebni odnos posameznih državljanov ali posameznih njihovih skupin do dogajanj v preteklosti, ki je stvar njihovega prepričanja, je treba izhajati iz dejstva, da se je zgodovina dogodila, da je spremeniti ni mogoče in da je za mirno življenje in ustvarjanje ljudi danes mogoče in treba storiti predvsem to, da se ne ponovi tisto zlo iz vojnega dogajanja in povojnega državljanskega obračunavanja, ki je zlo za vse. Delo, e. 3. 90 Razno/Davčni nasveti n: PISMA BRALCEV CD Kot sršeni! Nekaj mojih misli k nedeljskemu zborovanju ZAL v Celovcu: že v diskusiji sem prišel do zaključka, da se nahajam med ljudmi, ki nimajo niti kančka spoštovanja do drugače mislečih. No, pa konkretno: ko je eden od diskutantov (prof. Messner) omenil, da smo dobili 7. člen ADP samo po zaslugi partizanov in antifašističnega boja, je bilo, kot bi .bcnu" v sršen je gnezdo, saj so se „demokrati" kot sršeni zaganjali vanj. Sedaj pa moje osebno gledanje na delo oz. „našega" slovenskega poslanca v parlamentu. Dro, da je v parlamentu pade! vsem poštenjakom v hrbet in s tem napravil to, kar nobenemu Wagnerju in Haiderju ni uspelo. Za konec pa še to. To, kar imamo, so samo drobtinice, ki so padle z bogato obložene mize republike Avstrije. S tem pa hočem povedati, da ima „naš Smoli“ s tem toliko opraviti, kot pa jaz, Kristi, s Kristusovim rojstvom. Lajčahar Kristi-Marinjak, Kotmara vas Šentjakob Predavanje in diskusija: DA NE BO ODPADKOV . . . in SKRB ZA OKOLJE V GOSPODINJSTVU Predavata: mag. Margit Dotter in mag. Bernadette Jobst Čas: petek, 16. 3., ob 19.30 Tema: Da ne bo odpadkov Čas: sreda, 21. 3., ob 19.30 Tema: Skrb za okolje v gospodinjstvu Kraj: farna dvorana v Šentjakobu Prireditelj: Katoliška prosveta Šentjakob v Rožu Ml GA IMAMO! RUTAR DOBRLA v"AS BELJAK CENTER A Davčni nasveti Piše dr. Marian Wakounig ______J Davčne novosti za vse družine po 1. 1. 1990 Po 1. 1. 1990 so se povišali družinski dodatki (Familienbeihilfe). Za dohodkovno slabe družine (einkommensschwache Familien) je zvezna vlada uvedla še poseben družinski pribitek (Familienzuschlag), katerega lahko dobite po 1. 1. 1990. Zato Vam svetujem, da si vzamete malo časa in skrbno preberete ta članek. Od 1.1. 1990 naprej veljajo sledeča navodila: 1. Osnovna vsota (Grundbe-trag) znaša sedaj pri družinskem dodatku 1300,— šil. mesečno (do 31. 12. 1988 je znašala 1200,— šil.). 2. Za otroke, ki so rojeni pred 1. 1. 1981, se družinski dodatek od 1300,— poviša na 1500,— šil. mesečno. 3. Za otroke, ki so rojeni pred 1.1. 1981 in ki stalno bivajo v Jugoslaviji (pa čeprav so starši zaposleni v Avstriji), znaša družinski dodatek mesečno 1006,— šil. (do 31. 12. 1988 je v teh primerih znašal družinski dodatek 938,— šil. mesečno). 4. Pozor: Za vse dohodkovno slabe družine je avstr, zvezna vlada uvedla nekaj čisto novega. Te družine imajo namreč po 1.1.1990 pravico, da poleg navadnega družinskega dodatka prejemajo še poseben družinski pribitek (Familienzuschlag). Ta novi družinski pribitek znaša 200,— šil. mesečno za vsakega otroka. Kot sem prej omenil, imajo pravico do tega pribitka samo dohodkovno slabe družine. Med take družine sodijo družine, katerih skupni letni družinski dohodek z enim otrokom (Jahresfamilieneinkom-men) ne znaša več kot 96.000,— šil. Za vsakega nadaljnjega otroka (torej za 2., 3., otroka in tako naprej) se letna meja poviša za 18.000,— šil. Primer: Družina s 4 otroki dobi poleg navadnega družinskega dodatka še poseben mesečni družinski pribitek v višini 200,— šil. mesečno za vsakega otroka, če letni družinski dohodek ne preseže meje v višini 150.000,— šil. Družina + 1. otrok 96.000,— + 2. otrok 18.000,— + 3. otrok 18.000,— + 4. otrok 18.000,— možni letni dohodek 150.000,— Iz tega primera lahko razberete, da družina s 4 otroki lahko dobiva ta poseben družinski pribitek, če letni skupni dohodek družine v našem primeru ne preseže meje v višini 150.000,— šil. V primeru, da ena sama oseba vzgaja in vzdržuje poleg dela otroka/otroke (npr. nezakonski oče oz. nezakonska mati z otrokom ali pa otroci), potem zanjo veljajo iste pravice. Kako uveljaviti posebni družinski pribitek? Pri uveljavljanjutega pribitka morate seči po formularju Beih 36 a (glej formular v kopiji). Ta formular dobite na vsakem finančnem uradu. Potem ko ste ga izpolnili, ga oddate Vašemu delodajalcu. Tisti, ki nimajo delodajalca (npr. samostojni kmetje; obrtniki itd.), morajo formular poslati na pristojni finančni urad. Potem, ko ste zaprosili za družinski pribitek, Vam ga bo delodajalec oz. finančni urad mesečno izplačeval skupaj z družinskim dodatkom. Ob koncu: Prepričan sem, da je predvsem med Slovenci dovolj družin, ki bi imele pravico do tega pribitka. Dohodkovno slabe družine potrebujejo vsak šiling. Manjka jim dostikrat samo potrebnih informacij. Vsem tem nasvetujem, da izkoristijo to pravico. Predvsem kmečke družine bodo dostikrat izpolnile predpogoje za dodelitev tega posebnega družinskega pribitka. L«sen Sl« bitte unbedingt vor dem Austüllen des Formular« die »ngeschlossenen Erläuterungen! Zutreffendes bitte ankreuzen Bl -7-V, Antrag auf Gewährung des Familienzuschlages für das Jahr 19_______________________ ••-.rggCjaarfr.-f:- HT-, r.- ' -■ . ' z T ’ • -. Fammo- und Vomrw (in ßtock»cnrrfr) Po*ö*«zaht Woftnon. Straß». Hm» Nf Tuf Nr I I I ThgaUbar 9nu>ct\bm {Tatatrxw) nsEr i‘ Dtanatgaoar (tMAjgaau&rahlwvla SMM) (Nama, AmtchrrtL Taiatorw) Barut Mar Art dar ISlrgka« Ftrwuam) und Stauamummar 2. Angaben zum Ehegatten, von dem Sie nicht dauernd getrennt leben, tww. zum Lebensgefährten Famean- und Vomama. bar Ehagartsn nur out Vorname . ii •>l M I I I I I I I Dtanaigatoar (barugaauazaManoa Stada) (Nama. Anscnnd. Tlelonnr ) Barul odar Art dar QogkaA Ftrutruamt und Stauamummar ixt«*-*-*-' -fÄ — <.\ ■'v:- ■ j 3. Anzahl der Kinder, für die Famllfenbelhltfe bezogen wird ;r X IkHIpÜfa iSžifSŠS ja ich baoaha danaft FarmUanoa.hea lür Fam.hanM.h.il*rvNr und auaatattandaa nnaruam Kindar , ... V. . .... iv:., .. • 4. Familieneinkommen (siehe angeschloesene Erläuterungen zu Punkt 41) ■ ...... w.‘/V, j-'"-— Ich erkläre, daß daa FamllleneJnkommen Im Vorjahr die für den Anspruch auf FamlHenzuschlag maßgeblich« - Einkommenagrerue nicht überschritten hat Ich habe die Erläuterungen gelesen und nehme zur Kenntnis, daß: unwahr« Angaben zu einer Rückforderung führen und ' strafbar sind. ........... i-f-V* V t'Vr *y t"':Xt ‘ (^ f,. " v _• .v^r.L * a»-: . - - •.'.v-v if:-1 tknrhachrttl aogaftanoat am an daa Finanzern 1 LM BrunoOazug «n Monat dar Antragala*ung s Rtmanaiampal. Untaracrve fleUL36a«^L^« Radio/Prireditve STRAN 12 PETEK, 9. marca Ustvarjalne rojakinje: Maja Haderlap — pesnica, Zorka Weiss — slikarka, Marija Jurič-Pahor — znanstvenica. SOBOTA, 10. marca Od pesmi do pesmi — od srca do srca. NEDELJA, 11. marca 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem (glasb, oddaja). Duhovna misel (p. Jože Kokalj). — 18.10—18.30 Dogodki in odmevi. PONED., 12. marca Cvetlice v Sahari — potopis, M. Bogataj. TOREK, 13. marca Partnerski magazin. SREDA, 14. marca Glasbena sreda. Večerna 21—22 Zvočno pismo. — Za kulisami (I. Dekleva) ČETRTEK, 15. marca Rož — Podjuna — Zilja. Ponedeljek, 12. 3., Cvetlice v Sahari Vigred v največji puščavi sveta. Čeprav pripeka sonce, je ob robu peščin narava odeta v neverjetne barve. Za nekaj dni puščava cveti. In čez nekaj dni bodo peščeni viharji popolnoma spremenili njeno podobo. Civilizacija neizprosno prodira v prej domala nedosegljive predele. Beduini in tuaregi, domorodci, izgubljajo identiteto, in treba je podreti dokaj globoko v predele, ki veljajo za nedosegljive tudi za moderno opremljene globetrot-terje, sodobne Ahasverje, da človek še naleti na tisto enkratno, edinstveno pristnost, ki vztraja in se celo razvija naprej pod življenjskimi pogoji, katerim bi povprečen Evropejec kljuboval le nekaj dni. — V slovenski radijski oddaji bo prihodnji ponedeljek Mirko Bogataj pripovedoval o svojem letošnjem popotovanju po Sahari skozi Tunezijo, Alžirijo in Maroko. NA TELEVIZIJI Ned., 11. 3., ob 13.00, FS 2, predvidoma z naslednjo vsebino: „Koroška poje“ — utrinki Pohod na Arihovo peč Zemljiške knjige Dan žena Dvojezičnost: osrednji organizaciji koroških Slovencev Črne kuhinje na Zilji Najmlajšim: škrat in čevljar Šport Video T A T E D E N V R A D I U LJL PRIREDITVE H 1 15. R0ŽANSKI IZOBRAŽEVALNI TEDEN od sobote, 3. marca, do nedelje, 11, marca petek 9. 3. 15.00 Otroški popoldan Rezika Iskra in dr. Franc Merkač Škofiče društvena soba petek 9. 3. 19.30 dipl. ing. Štefan Oraže „Varnost pri delu in delovne nesreče" Slovenji Plajberk gostilna FOLTA sobota 10.3 . 15.00 dipl. ing. Tine Benedičič „Obrezovanje sadnega drevja" Borovlje pri BUNDRU sobota od 18.00 10. 3. naprej Večer domačih jedil Loče pri Pušniku sobota 10. 3. 19.30 Adi Brane „Naša občina v sliki" — predavanje z diapozitivi Sveče pri ADAMU nedelja 11. 3. in 14.30 19.00 Gledališka predstava „Že, že, kaj pa poklic" (Dragutin Dobričanin) Kotmara vas društvena soba nedelja 11. 3. Dan domačih jedil pri Miklavžu Bilčovs pri MIKLAVŽU KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU i :<•]: :