naš tednik LETO XXXVII. Številka 46 Cena 7.— šil. (15 din) Četrtek, 14. novembra 1985 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Stiki med Mariborom in kor. Slovenci V soboto, 10. novembra, je delegacija NSKS in ZSO obiskala Maribor in se razgovar-jala s predstavniki mesta ter širše regije. Razgovori, ki so se jih udeležili vsi družbenopolitični dejavniki štajerske prestolice, sta obe strani ocenili kot potrebne, koristne in plodovite in se domenili za še širše sodelovanje. Delegacijo koroških Slovencev sta vodila oba tajnika, Franc VVedenig in dr. Marjan Sturm, v imenu Maribora pa je goste iz Koroške pozdravil preds. SZDL Maribora Črt Mesarič. lO. srečanje narodnih skupnosti v Trstu: Dvojezične nai bodo povsod tudi večine V soboto, 8. in nedeljo, 9. novembra je bilo v Trstu 10. Srečanje narodnih skupnosti •z srednjeevropskega prostora. 17 narodnih skupnosti iz Avstrije, Italije, Jugoslavije in »vice je pod vodstvom dr. Francija Zvvittra razpravljalo o novih oblikah sodelovanja med večino in narodnimi skupnostmi oz. o razmerju med njimi. Srečanje je organiziral Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) v Trstu. Dr. Franci Zvvitter je uvodoma poudaril, da je v minulih desetih letih Prišlo do uspešnega in plodnega sodelovanja med narodnimi skupnostmi, in podčrtal ie pomembni delež narodnih skupnosti za kulturno in jezikovno identiteto srednje-svropskega prostora. V imenu Trsta je srečanje Pozdravil član evropskega svete. Rosatti in naglasil potrebo Po Evropski listini pravic na-rodnih skupnosti, ki jo pripravljajo v Strassburgu. Vanjo j® treba vplesti tudi določila, ki prepovedujejo delovanje Protimanjšinskih sil. Zasedanje sta pozdravila tudi predsednik FUENS, dr. Reginald Vospernik in zastopnik Manjšinske jezikovne zveze v Italiji, prof. Franco Demarki, ki je v svojem referatu sociološko obdelal razmerje med večino in narodno skupnostjo ter nakazal zvezo med upanjem vere in odpovedjo vrednotam naroda in jezika. Ne asimilacija, ampak integracija narodne skupnosti mora-biti geslo, kajti dialog med narodnimi skupnostmi pogojuje tudi stik med njimi in večino. Darko Bratina, ravnatelj SLORI se je spoprijel s pojmi kot „manjšina“, »narodna skupnost", »etnična skupina" in menil, da je razčiščenje teh pojmov pogoj za novo kulturno sožitje. Tudi večina mora v skupnem prostoru z manjšino biti dvojezična, kajti narodne skupnosti so po navadi tako sposobne, da uporabljajo oba jezika. »Vseh sociopsiholoških vidikov, ki ustvarjajo oz. zatirajo sožitje, še ne poznamo," je dejal Bratina in »tu bodo potrebne še velike raziskave." Sožitje mora biti dinamično, volja do tega pa mora priti od obeh strani. Bratina je zavrnil pogoste trditve o višjih in nižjih kulturah in poudaril, da so zgolj pravna jamstva premalo za obstoj narodne skupnosti. Največ pozornosti je zbudil prispevek južnotirolskega alternativnega deželnega poslanca dr. Alexandra Langerja. Langer je zagovarjal čimveč skupnih ustanov od šole do kulturnih in športnih društev. Razvil je vrsto možnih modelov sodelovanja med večino in narodno skupnostjo. Dejal je, da morata tako manjšina kot večina biti usposobljena za čim več odprtosti v večinsko-manjšinski družbi. Temu je močno oponiral deželni poslanec južnotirolske ljudske stranke Paal, ki je zagovarjal ločene ustanove. Izrecno je poudaril, da mora vsaka narodna skupnost najti tisti model sožitja in lastnega življenja, ki najbolj odgovarja njenim potrebam. O šolstvu je menil, da mora vsaka narodna skupnost sama odločati o šolskem sistemu in je država dolžna, dati take šo-(Nadaljevanje na str. 3) Politika Tednikov komentar PIŠE FRANC VVAKOUNIG V Žitari vasi določene osebe in skupine očitno zatrdno mislijo, da je domovina ogrožena. Ta nevarnost po njihovem žari iz avtomobilov z jugoslovansko registracijo, ki stojijo oz. so določene ure tedensko stale pred ljudsko šolo. Ker svobodnjaki niso uspeli z zahtevo po suspendiranju ravnatelja, hočejo sedaj s pomočjo občinskega sveta napraviti proti Kukoviči pravni postopek zaradi poškodovanja imovine. Imovino, notranjost šole, je po njihovi logiki ravna- Glasbene šole še čudil nad odnosom naših nasprotnikov do nje? Sedaj pa še nekaj takorekoč v lastni zadevi. V sredo, 13. novembra, se je na Dunaju končal zvezni kongres socialistične stranke. Na njem so tudi sprejeli resolucijo, da morajo socialisti povsod, tudi v organizacijah kot KHD, Kameradschaftsbund in Turnerbund, delovati proti nacistični ideologiji. Vsaj nekaj. Kdor pa ve, da je prvotni predlog sploh prepovedoval sociali- „ Pogum močnih “ telj poškodoval s tem, da je pritrdil dvojezične napise. Kaj pa, če bi napisi bili samo nemški? Bi morda celo postal kandidat za kakšno odlikovanje? Vzporedno z gonjo proti ravnatelju pa se je pričela hajka na Glasbeno šolo, ki jo vodi SPD „Trta“. Glasbena šola je do sedaj mogla vaditi v šolskih prostorih. Ker niso imeli drugih argumentov proti njej, so se ti „domovini zvesti“ krogi oprijeli mariborskih registracij — in uspeli. Žit rajski oskrbniki „ domovinske zvestobe“ očitno ne vedo, kaj je pred nedavnim na prireditvi KHD spregovoril o šolstvu nemške narodne skupnosti na Danskem ravnatelj tamkajšnje nemške gimnazije, Nissen. Dejal je, da na tamkajšnjih nemških šolah poučujejo tudi učitelji iz Nemčije. Pa se nad tem nihče ne zgraža. Morda pa bi v Žitari vasi Glasbena šola še naprej smela vaditi v prostorih ljudske šole, če bi učitelji prišli iz Nemčije? Sploh pa je tudi uradni deželni odnos do naše Glasbene šole strahovit. Odslej bo uradna glasbena šola imela na razpolago 72 milijonov (!!!) šilingov. In to za približno 4000 dijakov. Precejšen del tega denarja pride iz kulturnega šilinga, ki ga plačujemo tudi koroški Slovenci. Naša Glasbena šola pa od teh 72 milijonov niti ficka, kaj šele groša, ne bo videla. Kdo bi se ob tem sramotnem odnosu dežele do naše stom sodelovanje v teh organizacijah, se zaveda, kako je ta predlog na poti na Dunaj zvodenel. O pogumu, ki ga je kongresno geslo „ Pogumno v nove čase" napovedovalo, v končni obliki predloga skoraj ni več sledov. Samo še kompromisarsko. Pogumni pa so socialisti očitno tedaj, kadar hočejo komu pokazati svojo oblast. Tisti, ki jo je videl in spoznal na lastni koži, je dr. Gunther. Nenning, do sedaj predsednik sindikata časnikarjev. V senci kongresa oz. v njegovih nedrjih pa se je zgodila zadeva, ki jo vsi, količkaj demokratično misleči časnikarji, odločno odklanjajo. Na predlog urednikov socialistične „Arbeiterzeitung“ je prezidij sindikata „umet-nost, mediji in svobodni poklici“ izključil iz sindikata predsednika strokovnega sindikata časnikarjev, Nenninga. Nenning je bil z veliko večino kolegov, ne glede na strankarsko ali svetovnonazorsko opredelitev, izvoljen za predsednika. Žalostno je, da so izključitev bivšega strankinega „genosa“ zahtevali prav socialistični kolegi. To samo že izpričuje njihov „pogum". „Pogum", ki raste v senci oblastnosti in ki je svobodo in pestrost mnenja izmaličil v ubogljivost in oportu-nost. Uredniki Našega tednika se solidarizirajo s kolegom Nen-ningom in z njegovim bojem za ideale sindikalizma. STRAN q ČETRTEK, O 14. novembra 1985 Politika .TrinkmrasserautobahiV izzvala ljudsko iniciativo Kratkoročne spremembe pristojnih oblasti — v osebi svobodnjakov Candussija in Haiderja — v načrtovanju izgradbe avtoceste Jug, so vznemirile prebivalstvo v glavnem 10-ih vasi, severovzhodno od Celovca. Presenetljiva odločba — brez povpraševanja prizadetih — je naletela na močen odpor v prebivalstvu, kjer se je kot odgovor tudi takoj rodila „Ljudska iniciativa“ proti vsiljivemu nastopanju odgovornih v oddelku za gradbeništvo pri uradu deželne vlade. Dvojezične naj bodo povsod tudi večine (Nadaljevanje s str. 1) Glavni govornik iniciative, narodnjak Sturm Tonči iz Svin-če vasi, je pretekli četrtek ot-voril v ta namen sklicano tiskovno konferenco in predstavil zastopnike iz posameznih prizadetih vasi, ki so podali svoje stališče k nerazumljivemu ukrepanju. Že obstoječi dolgoletni načrt za izgradnjo avtoceste je predvideval posebno traso B1, ki naj bi razbremenila cesto Celovec — Velikovec B 70 — Packer BundesstraBe. Obstoječi načrt je bil odločilen faktor pri izbiranju primernih kolikor tolikor zaščitenih in mirnih področij novih nase-litvenikov. Nova varianta — namesto nove B1, naj se izgradi obstoječa B70 v avtocesto — pa ne bi prizadel samo izredno naseljeniške vasi okoli najbolj ogrožene občine Po- krče, ampak predvsem tudi zaradi vodovja zaščiteno območje, ki je hkrati zadnji neizkoriščeni naravni zbiralnik pitne vode za mesto Celovec. Ustrezni ukrepi pri gradnji avtoceste skozi zaščiteno območje, bi imeli seveda tudi svojo ceno — za 1 km avtoceste 5 mil. šilingov. Poleg tega bi bilo potrebnih 8 pod- oz. nadvozov. Kmetje bi se morali sprijazniti z dolgimi stranpotmi in prometni hrup v višini 60—80 fonov, bi zahteval visoke stene v zavarovanje pred ropotom. Zastopniki posameznih prizadetih vasi so se zaključno enotno izrekli za odločilno nastopanje proti namenjeni izgradnji obstoječe B70 in kršitvi zaščitenega območja, z vsemi možnostmi protiukrepa v naši demokratični Avstriji. le, kot jih zahtevajo zastopniki narodnih skupnosti. O šolski probelematiki na Koroškem je Pall dejal, da imajo Slovenci razloge za skupne šole, razloge, ki jih je treba upoštevati. Zastopnica Rusinov in Ukrajincev v Jugoslaviji je opozorila na posebne probleme te manjšine, ki si šele ustvarja osnove, predvsem v šolstvu, za svoj kulturni in jezikovni napredek. Zastopnik dunajskih Čehov dr. Jan Petri k je dejal, da so češke šole na Dunaju ogrožene, ker vlada ne da potrebnih denarnih podpor za prevoz šolarjev. Zastopnik gradiščansko-hrvaškega komiteja, Rešetarič je zahteval več podpore narodnim skupnostim in da mora večina poznati manjšino. Predstavnik gradiščanskih Madžarov dr. Moor pa je brez ovinkarjenja menil, da mora biti narodna skupnost deležna večje podpore, kot jo sama pričakuje in da bi bilo Izjava slovenskih osrednjih organizacij k položaju v dvojezičnem šolstvu 10. srečanja manjšin v Trstu sta se udeležila za Narodni svet podpredsednik mag. Filip VVarasch in član predsedstva Karel Smolle, Federalistično unijo evropskih narodnostnih skupin je zastopal njen predsednik ravn. dr. Reginald Vospernik. Koordinacijski odbor Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij na Koroškem je na seji dne 7. novembra 1985 v Celovcu obravnaval tudi aktualni položaj na področju dvojezičnega šolstva in sklenil naslednjo izjavo: Zastopstvo slovenske narodne skupnosti z zadovoljstvom jemlje na znanje nadaljnje povečanje števila prijav k slovenskemu oz. dvojezičnemu pouku na ljudskih šolah, kakor izhaja iz najnovejše statistike deželnega šolskega sveta za Koroško. Delež prijav, ki dosega skoraj eno petino, medtem ko je pred leti nazadoval že na 14 odstotkov, ter povečano število prijav učencev, ki ne govorijo slovensko, k dvojezičnemu pouku, nedvoumno dokazujejo, da tako starši kot tudi šolarji želijo skupni pouk v dvojezičnih razredih in šolah. To pomeni jasno zavrnitev zahtev koroškega Heimatdiensta, FPO in drugih nasprotnikov skupne dvojezične šole, po ločevanju šolarjev na podlagi jezikovnih kriterijev. Tudi namestnik ravnatelja deželnih uradov in vodja ustavne službe, dvorni svetnik dr. Ralf Unkart, je iz pravnopolitičnega vidika ugotovil, da za segregacijo ni nobene zkonite podlage. Zato vidi zastopstvo slovenske narodne skupnosti v tem potrdilo svojega načelnega odklanjanja vseh oblik ločevanja. Ko pa zdaj na dvojezičnih ljudskih šolah na isti šolski stopnji uvajajo vedno več ločenih razredov za šolarje, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku in za take, ki niso prijavljeni, se seveda postavlja vprašanje, ali se tukaj ne ustvarja po zgolj organizatorič-ni poti tisto stanje, ki ga zahtevajo zagovorniki ločevanja. Slovenski osrednji organizaciji sta slej ko prej mnenja, da edinole ohranitev skupne vzgoje v dvojezičnih razredih in šolah ter kvalitativna izpopolnitev tega sistema moreta zagotoviti obstoj slovenske narodne skupnosti ter mirno sožitje v deželi. Zastopstvo slovenske narodne skupnosti zato poziva vse za šolstvo odgovorne dejavnike, da ustrezno že naraščajoči pri; pravljenosti prebivalstva južne Koroške, poslužiti se možnosti dvojezične vzgoje, in da v interesu pozitivnega razvoja v deželi ustvarijo še boljše pogoje za dvojezično vzgojo mladine na jezikovno mešanem območju Koroške. V tej zvezi slovenski osrednji organizaciji izražata svojo pripravljenost, da kot doslej prispe; vata svoj delež v sodelovanju s pravno in strokovno pristojnimi ustanovami in osebami. Občinska seja v Globasnici — jama za smeti s koncem leta zaprta Končno bo ena zadnjih jam za smeti v občini s koncem letošnjega leta ukinjena. To je sklenil globaški občinski svet na pretekli seji v petek, 8. novembra. Z začetkom prihodnjega leta bo tudi občina Globasnica uvedla obvezno odvažanje smeti, ki ga bo prevzelo podjetje Gojer kot najugodnejši ponudnik. Ta sklep velja za celotno občinsko območje. Po daljši diskusiji sta bili ti dve glavni točki dnevnega reda soglasno sprejeti. Zemljo in gradbeni odpadni material bodo še nadalje lahko vozili v to jamo pri Podjuni. Enkrat na leto pa bodo občani !ahko zapeljali tja tudi listje, suhe veje in podobne odpadke, ki jih bodo občinski delavci sežgali. Podjetje Gojer je dalo ugodnejšo ponudbo za odvažanje smeti. Za vsak odvoz bo podjetje zaračunalo za 120 litrsko posodo 24 šil, za 240 litrsko 50 šil., za vrečo Pa 20 šil. V tej ceni so vključeni davek in vse ostale pristojbine. Smeti bodo odvažali 14-dnevno. Pri pokopališčih v Globasnici, Štebnu in Večni vasi pa bodo večji kontejnerji brezplačno na razpolago. Cene so zajamčene do leta 1988. Obračun pa se bo odvijal preko domače Posojilnice. Iz poročila župana je bilo razvidno, da je prvi občinski stanovanjski blok — ki je še v gradnji — že popolnoma zaseden. Za drugega pa ni dosti interesentov in ga najbrž ne bodo gradili. V lovski sosvet so bili vpoklicani skoraj isti člani, kot pred šestimi leti. Dan starih bo občina priredila 8. decembra v gostilni Štekl. Božična občinska seja pa bo 20. decembra, je informiral župan. Nadalje so eno- glasno sklenili 2. redni dodatni proračun, ki je zrasel za 224 tisoč šil., to je od 70 tisoč na 294 tisoč šil. Od te vsote je namenjenih 100 tisoč za popravilo cerkve v Štebnu. Točka 5 dnevnega reda — finančni načrt za gradnjo športne hiše — pa je bila na predlog župana preložena na naslednjo sejo, ker VP k temu še ni zavzela stališča. — Pozitivno odobrene so bile prošnje za prenamembo zemljišč. — Občina Globasnica bo kupila Pridnikovo-Fuggerjevo hišo v Štebnu. To hišo bodo podrli, na njenem mestu pa izgradili avtobusno postajo, telefonsko celico in parkirni prostor. Po potrebi pa bodo še nekaj prostora uporabili za razširitev pokopališča. Omeniti je treba da se odborniki El v Globasnici dosledno poslužujejo slovenske besede in da tudi župan Sadjak na prispevke odbornikov EL odgovarja v slovenščini. J. P. najbolje, če bi se večina na narodnostno mešanem ozemlju učila jezika manjšine. De-meter Karali pa je opozoril na nevaren razvoj, da na Dunaju živečim gradiščanskim Hrvatom nočejo priznati statusa narodne skupnosti. Kajti le-ta ne sme biti prisiljena v getoi-zacijo na določenem prostoru. Za koroške Slovence je spregovoril Karel Smolle. Opozarjal je na pereče vprašanje šolstva za obe narodnosti v deželi. Brez otroških vrtcev, ki naj bi bili baza za vsako smiselno dvojezično izobraževanje, tudi ne bo šlo in zato Slovenci zahtevajo dvojezičnost v javnih vrtcih. Izobražvalnega vpliva radia in televizije ne gre prezreti in narodne skupnosti v Avstriji še zmeraj čakajo na-oddaje v lastnem jeziku (vsaj enkrat mesečno). Sploh pa je podpora Avstrije narodnim skupnostim siromašna. Z 10. srečanjem narodnih skupnosti je sovpadala tudi obletnica Osimske pogodbe. In istočasno je po tržaški glavni ulici demonstrirala fašistična mladina in kričala „bilin-guismo no!“ Med zastopniki narodnih skupnosti pa se je na kongresu okrepila želja po dialogu med seboj in večino, a pod geslom „ Dvojezičnost vsem“. Intervju/Kultura Otroška revija „ Pokaži kaj znaš“ V nedeljo, 10. novembra, popoldne so SPD „Srce“ iz Dobrle vasi, SPD ,Jrta“ iz Žitare vasi in SPZ vabili v ljudsko šolo Zitara vas na otroško revijo „Pokaži, kaj znaš“. V imenu prirediteljev je spregovoril predsednik SPD „Trta“, Mirko Ogris, ki je med številnimi gosti pozdravil tajnika NSKS Franca VVedenika, predsednika SPZ Tomija Ogrisa in presednika SPD „Srce“ Martina VVastla. Na reviji „Pokaži, kaj znaš“ so se srečali otroci obeh društev, to sta „Trta“ in „Srce“, da bi pokazali, kaj vse so se poleg šolskega pouka še naučili, tako Mirko Ogris v uvodnem govoru. Nadalje je dejal, kako važna je dandanes motivacija otrok k sodelovanju v otroških skupinah, še važnejša pa je naloga staršev, da vcepijo otrokom veselje do sodelovanja. Spored je bil zelo pester, saj je poleg petja vseboval mnogo drugih zanimivih točk, ki so jih otroci pripravili poslušalcem. Kot prvi se je predstavil Otroško-mladinski zbor iz Šentlipša pod vodstvom Pepce VVeiss. Pepca se že deseto leto posveča temu zboru in pred nedavnim so v zboru slavili ta jubilej. V pesmi „Tvoja in moja je ta dežela", zapeti v slovenskem in nemškem jeziku, so otroci pokazali pripravljenost za sporazumevanje s sosednjim narodom, kar je v Žitari vasi še posebnega pomena. Nadalje je sledil kviz, pri katerem so sodelovali otroci iz obeh društev razdeljeni na več starostnih skupin. Pokazali so, kaj vse vedo o domačem društvu ter bližnji in daljnji okolici. Da tovrstni kvizi niso brez pomena, je potrdilo zanimanje otrok, ki so se z vso resnostjo pripravili nanj. Kviz je vodila Marica Portsch, ki je celoten spored povezovala. Končni rezultat kviza je bil, da so otroci iz Žitare vasi zmagali z dvema točkami prednosti, zato se bodo naslednje leto ponovno pomerili, vendar tokrat v Dobrli vasi, kot so napovedali Dobrolčani. Razsodišče, v katerem so bili predsednik „Trte“ Mirko Ogris, Peter Korpič ter Danijel in Andreja Sturm, je skrbelo, da med kvizom ni prišlo do kakšnih nesporazumov. Med kvizom sp otroci iz Dobrle vasi in Žitare vasi peli, igrali in recitirali in s tem pokazali, za kaj vse se zanimajo. Po kvizu je zapel otroški zbor iz Dobrle vasi pod vodstvom Ljudmile Sturm, ki vodi otroke že peto leto in svoje delo opravlja zelo vestno. Za konec pa je zaplesala otroška folklorna skupina SPD „Trta“. Preden se je „Pokaži, kaj znaš" končal, je predsednik Mirko Ogris prebral resolucijo, v kateri se zavzema za glasbeno šolo, kateri so prepovedali nadaljnje delovanje v prostorih ljudske šole Žitara vas. Resolucijo bodo poslali na občino, nadalje pa jo bodo dobili tudi vsi predstavniki v koroškem deželnem zboru zastopanih strank, kot tudi zvezni predsednik dr. Rudolf Kirch-schlager. Prepoved glasbene šole v ljudski šoli Žitara vas je jasna diskriminacija Slovencev v žitrajski občini, saj sicer številne skupine uporabljajo šolske prostore v svoje namene. Teh interesnih skupin je toliko, da je vsak dan vsaj ena skupina v šoli. Zato se v resoluciji zavzema SPD „Trta“, da bodo šolski prostori tudi nadalje na razpolago glasbeni šoli. Močan aplavz je resolucijo potrdil. Revijo so zaključili otroci s skupno pesmijo „Naša melodija" in s tem lepo zaokrožili prijeten popoldan. STRAN a ČETRTEK, 4 14. novembra 1985 Intervju VVarasch: Po desetih letih je Slovenska skupnost spet pridobila župansko mesto v občini Devin-Nabrežina. Morda poveste našim bralcem, ki so o Vaši izvolitvi brali v Našem tedniku v poročilu, ki ga je napisal Vaš predhodnik in časnikarski kolega dr. Legiša, kako je do tega prišlo? Brezigar: Mislim, da je moja izvolitev sad dolgoletnega političnega dela celotne Slovenske skupnosti v naši občini. Pred desetimi leti smo bili izpostavljeni zelo ostri kampanji predsednika komunistične partije in socialistične stranke proti naši stranki, pa tudi osebnim napadom na nekatere naše predstavnike. Takrat smo se dela lotili še resnejše, bili smo šest let v opoziciji in kljub temu smo omogočali komunistom, da so upravljali našo občino, ker brez našega glasu nič ne bi mogli. Minula 4 leta smo bili v občinskem odboru in tam smo ves ta čas odločno zavzemali stališča v korist našega slovenskega prebivalstva. To se je obrestovalo na letošnjih majskih volitvah, ko smo povečli število glasov za približno 30%. Na osnovi tega uspeha smo kot stranka postavili odločno zahtevo po županskem mestu. Sicer je nismo postavili odločno kot zahtevo za župana Slovenske skupnosti, zelo odločno pa smo zahtevali, da mora župan biti Slovenec, kajti ta občina je še vedno slovenska. Zato pač, ker je narodna podoba te občine slovenska, kajti ta je bila umetno spremenjena s priseljevanjem istrskih beguncev. VVarasch: Kritiki te nove koalicije pravijo, da bi vi morali le bolj nadaljevati prizadevanja za nadaljevanje takoime-novane napredne koalicije, bivše stare koalicije. Brezigar: Predvsem bi odklonil pridevnik „napredna“. Nekaterim je beseda „napre-den" sinonim za komunističen, morda levičarski. Mislim, da naša stranka ni nič manj napredna od drugih. To upravo smo ocenjevali kot domačo upravo, ker pač zastopamo več domačega prebivalstva, medtem ko uprava s krščansko demokracijo zastopa več priseljenega prebivalstva. Ljudje tako glasujejo. Hočem reči, da smo bili za to našo koalicijo. Na žalost pa zanjo ni bilo številk, ker je socialistična stranka jasno rekla, da je pripravljena samo s krščansko demokracijo sodelovati. S OST Župal sem za vse občane VVarasch: Kdo je torej v tej koaliciji? Brezigar: Poleg Slovenske skupnosti še predstavniki krščanske demokracije in socialistične stranke. VVarasch: Kaj pa lista za Trst? Brezigar: Lista za Trst naj na izrecno zahtevo Slovenske skupnosti ostane zunaj. V tej občini se ta skupina v minulih petih letih nikoli ni distancirala od stališč neofašistov, ko je šlo za vprašanja slovenske narodne skupnosti, odnosov do Jugoslavije in podobnih problemov. Zato se nam sploh ni zdelo umestno, da bi kakršnokoli sodelovanje s to organizacijo resno jemali v poštev. Smolle: Kje ste pravzaprav dobili tolikšno zaupanje volil-cev? Brezigar: Mislim, da je to zaupanje odraz našega dela in kar smo naredili na terenu. Povedal bi samo nekaj z mojega področja. Odgovoren sem bil za urbanistiko in v zadnjem letu smo tako spremenili naš urbanistični načrt, da smo omogočili približno 40 slovenskim družinam, mladim družinam, da ostanejo v občini in si zgradijo hiše na lastni zemlji. Smolle: To se pravi, da so domačini lahko ostali doma. Brezigar: Da, ostali so doma in ni jim bilo treba kupovati stanovanj v mestu. Smolle: Kakšni so vaši glavni načrti za bodoče občinsko upravljanje, kje so glavni problemi, ki jih bo treba reševati? Brezigar: Torej, načrtov je ogromno in problemov je prav tako ogromno. Kar zadeva slovensko prebivalstvo in slovenski del občine, lahko samo ugotovim, da je ta del občine razvojno zaostal za italijanskim delom in prvo naše prizadevanje bo, da bomo dosegli enako stopnjo razvoja. Kajti sicer bomo Slovenci bolj in bolj zapostavljeni in bomo zmeraj manj imeli in ta razpon se bo z leti še večal, če ga sedaj ne saniramo. Smolle: Kako se pojmujete: kot župan vseh občanov ali kot župan predvsem za Slovence? Brezigar: Mislim, da je razlika med županom, ki zna samo italijanski oz. slovenski jezik in županom, ki zna slovenski in italijanski jezik. Župan, ki zna oba jezika, se lahko z vsemi ljudmi pogovarja; župan, ki pa zna samo en jezik pa tega ne more. Prav v tem je osnovna zahteva, da mora župan biti Slovenec. Kajti v vsej naši občini verjetno ni niti enega Italijana, ki bi znal slovensko, kar je zgrešeno, če vemo, da tu živijo že nad štirideset let. A dejstvo je tako. Zato mirno lahko rečem, da sem župan vseh občanov, nimam nobenih predsodkov do enih ali drugih i_n vsakega lahko zastopam, čisto vsakega občana. Smolle: Kaže, da so v vaši osebi in morda tudi v Slovenski skupnosti druge stranke našle zaupanje, dobili ste ogromno podporo večinskih strank, ki pač reprezentirajo večinski narod. Brezigar: Menim, da je tako, sicer me ne bi izvolili za župa- na. To, da se danes počutim kot župan vseh občanov, izhaja morda tudi iz tega, da sem v svojem dosedanjem delu kot odbornik zelo pazil, da ni prišlo do nobene diskriminacije, ne na škodo Slovencev in ne na škodo italijanskega dela prebivalstva naše občine. Smolle: Slovenska skupnost ima osnovno politično geslo, naj Slovenci nastopajo s samostojnimi političnimi strukturami oz. s svojo stranko. Mar se ta problem ne bi dal bolje rešiti, če bi še več Slovencev bilo v večinskih strankah in bi po starem načinu — v stranki in s stranko — delali v dobro Slovencev in drugih? Brezigar: Po sedanjih izkušnjah bi rekel, da ne. Prav v zadnjih letih se je izkazalo, da je Slovenska skupnost resnično ščitila slovenske interese. Ne zato, ker bi jaz hotel sedaj koga omalovaževati ali zmanjševati njegovo vlogo. Dejstvo je zelo enostavno! Na žalost se interesi pogosto križajo. Interesi slovenskega prebivalstva so lahko v nasprotju z interesi večine, na primer pri uporabi teritorija. Mi smo v bližini velikega mesta. In zaradi oddiha, zaradi zraka meščani silijo ven, silijo v naravo; zemlja pa je last Slovencev. Ali naj obvelja teza, da je narava last vseh ali pa druga teza, ki je pri nas v Italiji ustavno nečelo, da je zasebna lastnina pač zasebna lastnina in si nihče ne more prilaščati prostora. Recimo, da smo tudi pri tem problemu opazili v sami komunistični partiji velika notranja trenja. V italijanskih strankah so seveda Italijani v premočni večini in to bistveno ogroža delo tistih slovenskih komponent v teh strankah, ki nimajo prave avtonomije in se morajo v večini primerov podrediti mnenju večine v stranki. Smolle: Mislite, da bo ta vaša zmaga, ta vaš uspeh imel tudi posledice navzgor, v vodstvu slovenskih struktur tu na Tržaškem. Brezigar: Mislim, da vsako pomembno politično dejanje ima svoj vpliv in svoje posledice. Dejstvo, da je Slovenska skupnost pridobila svojega župana, potem ko po zadnjih volitvah ni imela nobenega župana in če tako hočemo tudi dejstvo, da ne bi govoril samo o Slovenski skupnosti, da so se v tej zadevi uveljavili tudi slovenski socialisti, pa čeprav ne pretirano, so vendar pokazali, da obstajajo in imajo namen narediti nekatere stvari, ki v naši zamejski stvarnosti večajo pluralistično ureditev naše narodne skupnosti. Zelo govorijo nekateri o enotnosti. Enotnosti znotraj narodne skupnosti nikakor ni mogoče iskati in kovati na neki strogo ideološki osnovi. Vsedržavna italijanska stranka, ki se opredeljuje za neko ideološko idejo, ne bo mogla v nobenem primeru zastopati celotne narodne skupnosti. Večja uveljavitev Slovenske skupnosti s tem, da je spet dobila župansko mesto, je torej pomemben doprinos k nadaljevanju pluralističnega političnega življenja Slovencev v Italiji, obenem pa glede na sestavo naših volilcev — ker mi nismo ideološko opredeljena stranka ampak stranka v kateri se volilci opredeljujejo po narodnosti —, daje Slovenski skupnosti možnost, da v vse večji meri razvija to svojo pomembno vlogo. VVarasch: Morda še na kratko predstavite vašo občino? Brezigar: Naša občina ima okoli 8.300 prebivalcev. Italijansko ime je Duino-Aurisina. Vsega skupaj je 14 vasi, od teh je 9 skoraj izključno slovenskih, ostale so mešane. Občinski svet šteje 20 svetovalcev. Od teh je 7 Slovencev in 13 Italijanov. Razdeljeni so takole: komunistična partija: 3 Slovenci in 3 Italijani; krščanska demokracija: 5 Italijanov; Slovenska skupnost: 3 Sloven- ci, socialistična stranka: 2 Italijana, 1 Slovenec in potem tri skupine, ki imajo po enega italjanskega svetovalca: so- cialdemokratska stranka, Lista za Trst in neofašisti. VVarasch: Kako infrastrukturo pa imate Slovenci v občini. Brezigar: V naši občini se Slovenci vključujejo v kulturne in športne organizacije, osrednje kulturno društvo je „lvan Gruden" s sedežem v Nabrežini, dolga leta že uspešno deluje pevski zbor „Fantje izpod Grmade" iz Devina in dekliški zbor iz Devina. Imamo tudi godbo na pihala, ki bo praznovala stoto obletnico in šteje 40 članov, ki so vsi Slovenci. Na gospodarskem področju imamo Slovenci vse kmetijstvo in vinogradništvo in nekatere druge manjše dejavnosti. Slovenci imamo večji del obrtništva z nekaterimi zelo pomembnimi sektorji, kot n.pr. kamnarski sektor, polovico trgovinskih dejavnosti, imamo lastno Hranilnico in Posojilnico, ki zelo uspešno deluje in bo prihodnje leto slavila stoletnico dejavnosti. Med drugo svetovno vojno je občina štela okoli 5000 prebivalcev, po vojni so bile množične priselitve Italijanov. V naši občini se je prebivalstvo odločno opredelilo za boj proti fašizmu in na našem občinskem Spomeniku padlim so imena 102 žrtev nacifaši-zma. Kar zadeva športno področje se slovenska mladina združuje v slovenskem športnem društvu Sokol, ki že deluje blizu 20 let. Imamo vrsto otroških vrtcev in osnovnih šol, ki so zaščitene po londonskem memorandumu. Imamo nižjo srednjo šolo v občini, višje srednje šole so seveda v Trstu. VVarasch: Koliko učencev obiskuje slovenske šole v občini. Brezigar: Zdanje leto je zaznaven velik upad zaradi demografskega padca, ki je pri Italijanih večji kot pri Slovencih. Približno 35% prebivalstva so Slovenci, ostali so Italijani. V sedanjem občinskem odboru ima Slovenska skupnost še enega odbornika, to je Marinka Krčon, skupno pa je prevzela Slovenska skupnost celo vrsto pomembnih resorjev, in sicer vse, ki so ključnega pomena za slovensko narodno skupnost: kulturo, šport, šolstvo, kmetijstvo, trgovino in obrtništvo. Gospod župan, hvala za pogovor in veliko uspeha. Rož, Podjuna, Žila Dobrla vas — občinska seia Dokaj gladko je potekala občinska seja minuli torek ,v Dobrli vasi. Ena izmed glavnih točk je bila oddaja gradbeniških del za občinsko cestno omrežje za leto 1985. Na razpis se je odzvalo 4 tvrdk, najugodnejšo ponudbo pa je dala firma Stuag, z 1,568.400,— šilingov. K tej točki je odbornik VP Grascher dodal, da je firma Stuag postala generalni podjetnik Dobrle vasi. Za požarno brambo v Lovan-kah bodo nabavili gasilski voz s tankom. V načelnem sklepu so to soglasno sklenili. Ker bo to vozilo posebne izdelave, še cena ni dokončna, stalo bo približno šil. 1,2 milj. Pol milijona bo prispevala občina. Tudi za požarno brambo v Kaza-zah bodo nabavili gasilski voz, ki pa bo znatno cenejši kot Lovanški. Enoglasno so občinski odborniki tudi sklenili oddajo del za cestno razsvetljavo, katero bo izvedlo podjetje Brodnig za šil. 114.557,—, kot najugodnejši ponudnik. V zadevi Florijana Sienčnika je bila soglasno potrjena namemba iz leta 1983. Iz poročila referenta za tujski promet je bilo razvidno, da je v letošnjem letu sicer 171 več gostov prišlo v Dobrlo vas kot lani, kljub temu pa je število nočitev rahlo padlo. Za popravilo cerkve v Pribli vasi — ki bo stala okoli šil. 85.000, — bo občina prispevala šil. 10.000,—. Priključek družbe Kelag za novi občinski gospodarski dvor (VVirtschaftshof), ki ga sedaj občina gradi, znaša šil. 228.000, —. Pri gradnji občinskega gospodarskega dvora se je pripetila neljuba pomota. Tvrdka Stuag je začela z gradbenimi deli na sosednji parceli posestnika Polaschegga in tako „upostošila“ .dobro polovico tega zemljišča. Dan starih bojo obhajali v Dobrli vasi 9. 11., v gostilni Zdovc v Goselni vasi in teden navrh pri Rigelniku na Metlovi. J. P. Preteklo soboto in nedeljo je SPD „Srce“ v Dobrli vasi vabilo na vsakoletni društveni izlet, tokrat na Gradiščansko; udeležilo se ga je okrog štirideset članov in sodelavcev društva. V Cindrofu (Siegendorf) sta pristopila g. Klinovič in dr. Ivo Muller, predsednik Hrvaškega kulturnega društva „Cindrof“, ki je prevzel tudi vodstvo izleta. Na kratko je podal zgodovino gradiščanskih Hrvatov in nakazal številne probleme, s katerimi se sooča narodna skupnost na Gradiščanskem. Od Cindrofa nas je vodila pot v Šmarjeto. Tu smo si ogledali znameniti kamnolom, v katerem so vsaki dve leti pasijonske igre, znane daleč preko avstrijskih meja. Številni kipi v okolici Šmarjete pa pričajo o tem, da se v kamnolomu pogostokrat srečavajo umetniki in kiparji. Od tam smo se peljali do Nežiderskega jezera (Neusiedlersee), kjer smo si ogledali Rust in Moerbisch, kraja s slavnim gradiščanskim vinom. Zvečer je bila v Cindrofu skupna večerja, kateri naj bi sledilo srečanje z gradiščanskimi Hrvati, vendar je to na žalost odpadlo. Zato si je nadaljnji potek večera uredil vsak po svoje. V nedeljo zjutraj je bila maša v Cindrofu, nato smo se podali v Železno (Eisenstadt), kjer smo si ogledali nekatere znamenitosti mesta. Popoldne je bilo v Železnem zasedanje „Lige za človečanske pravice", katerega so se udeležili številni zastopniki iz vse Avstrije. Ob tej priložnosti je bil kratek kulturni spored, pri katerem so sodelovali MPZ Dunajskega krožka, hrvaška tambura-ška skupina in MPZ „Srce“ iz Dobrle vasi. Po končanem sporedu je bila družabnost. Proti večeru smo se vrnili na Koroško, kamor smo prispeli v poznih nočnih urah precej utrujeni, a kljub temu zadovoljni. Rožek „Koroški večer/Karntner Abend" sodi med tradicionalne prireditve rožeškega društva „P. Markovič". Preteklo nedeljo se je zbrala dokaj pestra „množica“ rojakov od blizu in iz sosednjih občin, saj se je obetal prav prijeten domač večer v kulturni dvorani na Muti v Rožeku. Markovič je namreč vabil na večer z RADI-ŠKIMI FANTI in s pevskim zborom vaške skupnosti Ledince („Dorfgemein-schaft Ledenitzen") ter domačim dekliškim zborom! Radiški fantje so pod vodstvom vsestranskega Nužeja Lampichlerja prav fantovsko zapeli, Ledinčani pa so prikazali pod vodstvom Ervvina VValkerja venček koroških pesmi, med katere sodi brez dvoma tudi slovenska Nocoj, pa o nocoj, s katero so (solist: Erwin VValker) se poklonili tudi sodeželanu. Domači dekliški zbor pod vodstvom Gerti Valentinič je s svojim nastopom zopet potrdil mnenje, da utira nova pota kulturnega ustvarjanja in bi bilo želeti, da bi ga povabili še kam drugam — tako zaradi iniciative pač. Da ne pozabimo na častne goste: prireditve sta se udeležila oba rožeška podžupana Karli Mitsche in Adolf Markovvitz, z Radiški-mi fanti je prišel predsednik SPZ Tomi Ogris, iz Št. Jakoba pa je prispela predsednica KDZ Gabi Grčbla-cher. Spored sta povezovali Margit Lesjak in Gerti Valentinič, zbora iz Ledine in z Radiš pa je predstavil v obliki dvogovora Aleks Schuster. P. F. Šimej Aleš v Loku pri Škofičah je te dni praznoval 84. rojstni dan. Iskreno čestitamo! Venci in Marija Blajs iz Pudapa pri Dobrli vasi praznujeta srebno poroko. Ob tem jubileju jima želimo vse najboljše! Lenci in Anči Novak z Obirskega praznujeta 30 let poroke. Vse najboljše jima želimo še za prihodnjih 30 let skupnega življenja. Katarina Krušic, pd. Šuh-labora mama iz Bilčovsa je prejšnjo soboto praznovala 65. rojstni dan. Ob tem jubileju ji želimo vse najboljše, posebno še zdravja. Pred kratkim je praznoval Franc Klinar iz Bilčovsa 65. rojstni dan. Iskreno čestitamo. Iskreno čestitamo profesorju Martinu Urbajsu z Žo-prac in njegovi ženi Marion ob rojstvu tretjega otroka. Deklici želimo vso srečo. Gospa dr. Marija Spieler, profesorica na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu, je obhajala včeraj, 13. novembra 1985, 50-letnico. Iskreno čestitamo in želimo še mnogo zdravih in srečnih let. - i- -u„u deželnih i upravo Nase- ednika pod šifro „za- mas • atero bi se pozneje tudi n&StULTS iifro »Nikoli več sam“. ORF — slovenski spored, Slovenska prosvetna -mi-pa- Rož, Podjuna, Žila Skupina „Schmetterlinge“ bila v Šentprimožu „Nix te fix“ ali domoljubna svečanost je naslov sporeda dunajske skupine „Schmetterlinge“, ki je pretekli petek gostovala v Kulturnem domu „Danica“, v Šentprimožu. Na prireditev sta vabili SPZ in ZSM Ško-cijan. Že dan poprej je skupina gostovala v Celovškem Uni-klubu. Obe predstavi sta uspeli, pa tudi pokazali, da današnja mladina poleg vsakdanje zabavne glasbe želi slišati tudi stvari, ki kritično ocenjujejo današnjo družbo in vse njene prirepke. Spored je sestavljen iz dvajsetih pesmi, vmes pa so vrinjeni skeči in besedila Christine Nostlinger, Erike Molny, Fritza Schindleg-ger in Heinza R. Unger, ki vzpostavljajo nasprotja med preteklostjo in sedanjostjo in so vodilna nit celotnega sporeda. Ta se odigrava v Dunajskem okraju Favoriten (Das Haus in Fa-voriten) in prikazuje življenje družine od povojnih časov do danes. Posamezni prizori se odigravajo v 50-ih in 60-ih, 70-ih in 80-ih letih ter navajajo mladinska gibanja, ki so bila v posameznih desetletjih v ospredju. Tako se družina sooča s problemi emancipacije žensk, oboroževanja in mirovnih gibanj, kot tudi ljudskih zahtev npr. Haim-burg. Na vsak način nudi gledalcu dosti spodbud k nadaljnjemu razmišljanju, tudi o trenutnem položaju, bodisi na političnem ali socialnem področju. Tehnični efekti predstave posredujejo gledalcu vtis, da je v kinu, vendar jo v naslednjem trenutku doživi v živo. Močan aplavz je potrdil pravilnost vsebine domoljubne svečanosti, kot tudi delo skupine „Schmetterlin-ge“, opozoriti vsakega posameznika na vsakodnevno dogajanje. Marsikaj namreč ni tako od muh, da bi o tem lahko odločali le posamezniki. Kot dodatek je skupina zapela pesem o „Jelki“-Heleni Kuchar in pa slovensko narodno pesem iz Štajerske. Društvo »KOROŠKA SOLIDARNOST Z NIKARAGVO/ KARNTNER SOLIDARITAT MIT NICARAGUA" prireja v nedeljo, 17. novembra 1985, ob 13. uri v Mladinskem domu (Mikschallee) v Celovcu dražbo Slik in kipov (Versteigerung) Na prodaj bo 130 slik in kipov 75 umetnikov (okrog 50 iz Slovenije, drugi iz Avstrije) vseh mogočih tehnik in stilov po zelo ugodnih izklicnih cenah (od 500,— šil. dalje). Med avtorji so Jakac, Debenjak, Slana, Makuc, Godec, Pirnat, Jarm, Černe, Maleš, Goldenstein, Oman, Benetik, Loiskandl-VVeiss i. dr.). Ne zamudite priložnosti in izberite si kako sliko za božično ali novoletno darilo sorodnikom in prijateljem. Oba sta bila med tistimi prvimi, ki so jeseni 1957 skupno z ravnateljem dr. Joškom Tischlerjem odprli vrata Slovenske gimnazije. Letos sta se oba poslovila od gimnazije. Profesor Janez Osvvald je odšel v pokoj februarja letos, profesor Milan Kupper pa septembra. Delovanje obeli učiteljev je zapustilo bogate sledove v gimnazijskih vrstah. Janez Osvvald je poučeval vsa ta leta risanje in ročno delo. Oblikoval je številne odrske slike za gimnazijske akademije, oblikoval je tudi znak Slovenske gimnazije. Njegovo delo je tudi gimnazijsko poslopje, saj je kot arhitekt sooblikoval narčte. Milan Kupper je poučeval zemljepis in telovadbo. S telo- vadnimi nastopi je popestril marsikatero akademijo, telesni vzgoji je utrl važno pot_ v celotni gimnazijski vzgoji. Številni športni uspehi naših dijakov so povezani z njegovim imenom. V sredo, 23. oktobra 1985, so se učitelji Slovenske gimnazije v Mladinskem domu Slovenskega šolskega društva (načrte je napravil Janez Osvvald) poslovili od obeh zasluženih kolegov in dobrih prijateljev. Ravnatelj Reginald Vospernik se je obema profesorjema zahvalil za vzgledno delo in za vzorno kolegialnost. Po odhodu kolegov Osvval-da in Kupperja sta ostala od „prvega moštva" Slovenske gimnazije le še prof. Franc Inzko in Janja Zikulnig. Predsednik KKZ dr. Janko Zerzer je skladatelju in pisatelju Janezu Bitencu čestital ob njegovem 60. rojstnem dnevu in se mu zahvalil za svojo požrtvovalno delo z otroki. Janko Zerzer — 50-letnik Kot smo v prejšnji številki že na kratko poročali, je predsednik KKZ dr. Janko Zerzer te dni srečal Abrahama. Večerja v Tinjah je pokazala, kako globoko je dr. Zerzer zaoral na domala vseh področjih narodnega življenja, pa najsi bo to kultura ali šolstvo. Vsi govorniki so poudarili slavljenčevo zavzemanje za kulturno, izobraževalno, politično in tudi znanstveno krepitev naše narodne skupnosti. Slavnostni govor je imel podpredsednik KKZ, Lovro Kašelj, ki je orisal Zerzerjevo življenjsko pot, od Sveč preko Plešivca, kjer je sodeloval v skupini okoli Kresa preko študentovske dobe do delovanja na Koroškem kot gimnazijski učitelj, kulturni delavec, sopobudnik Koroških kulturnih dni in kot predsednik KKZ. Predsednik N S KS, dr. Matevž Grilc pa je dejal, da Zerzerja odlikujeta dve čednosti: idealizem in neumorna delavnost. Dr. Pavle Apovnik je dejal, da se je sodelovanje z dr. Zer-zerjem začelo že v dunajskem klubu, pozneje pa se je okrepilo predvsem na kulturnem področju. V imenu Mohorjeve družbe je slavljencu izrekel besede zahvale dr. Pavle Zablat-nik, dr. Inzko je spregovoril v imenu Kočne, Mihi Antonič pa kot osebni prijatelj in predstavnik zadružne zveze. Slovesnost, ki so se je udeležili bratje in sestre slavljenca, šolske sestre, sodelavci KKZ in prijatelji ter znanci, je olepšal Obirski ženski oktet. Dr. Zerzer pa sodi tudi med tiste naše kulturnike, ki so iskali in krepili stike z zamejskimi rojaki ter kulturnim utripom v Sloveniji in na Koroškem. IReportaža STRAN Q ČETRTEK, STRAN q ČETRTEK, O 14. novembra 1985 v 14. novembra 1985 Reportaža Antologija: Slovenska beseda na Koroškem Most od 10 stoletja do danes in do narta soseda Avstrijska državna založba si je z izdajo tega epohalnega obsežneža zaslužila vso pohvalo, prav prijetno pa je bilo slišati, da je izdajanje takih in podobnih publikacij zanjo nekaj popolnoma normalnega. „To je del našega poslanstva", je dejal njen glavni lektor, dr. Othmar Spachinger, ki je predstavitev antologije na Koroškem prevzel. Kar je svojčas veljalo za avstro-ogrsko monarhijo, ni izgubilo svoje veljave v republiki Avstriji — namreč izdajanje publikacij v vseh jezikih države. Ob teh besedah strokovnjaka dr. Spachingerja se porodi upravičena želja oz. pričakovanje, da bi normalno in samoumevno v tako širokih dimenzijah morali misliti in delovati tudi politično odgovorni, ki, kadar gre za pravice narodnih skupnosti, kaj hitro sežejo v predalčke statistik in dodeljujejo »pravice" in podpore po nekih ključih, zbarantanih s številkami in preštevanji oz. procenti. Dr. Spachinger pa je položil svoj prst tudi v rano vse bolj zaznavajočega jezikovnega osiromašenja Avstrije. Avstrijska državna založba vse tesneje sodeluje z založbami držav, ki bi jim mogli reči „konkursna masa avstroogr-ske monarhije". Te države so Čehoslovaška, Madžarska, Poljska in deloma tudi Jugoslavija. Sodelovanje z njimi pa za Avstrijo vse bolj postaja cesta enosmernica, kajti mlajši rod avstrijskih raziskovalcev in znanstvenikov skorajda ne obvlada več jezikov teh držav, dočim so le-te jezikovno pa še kako opremljene. Če bo šel razvoj tako naprej, tako Spachinger, se bo Avstrija jezikovno ..izsušila", čeprav ima v svojih mejah vse zaklade, ki omogočajo vse-plastno sodelovanje: Slovence, Čehe in Slovake, Hrvate in Madžare ter Rome. Ta grozeča jezikovna suša — ki je danes šele obrobni fenomen — je brezdvomno posledica nezadovoljive in asimilatorične vzgojne in izobraževalne politike do narodnih skupnosti in vse preveč enostranske usmeritve na „zapadno tržišče". Antologijo, ki zaobsega, kot Avstrijska državna založba (Osterreichischer Bun-desverlag) je v okviru tedna knjige predstavila v četrtek, 7. novembra, dvojezično antologijo ..Slovenska beseda na Koroškem — Das slovvenische Wort in Karnten“. Ta antologija je tako po časovni razsežnosti (od srednjega veka do danes) kot tudi po vsebinski ter materialni obsežnosti doslej najbolj izčrpna in obširna zbirka zapisane slovenske besede na Koroškem in brez dvoma sodi med najvažnejše in najpomembnejše publikacije. Morda nekateri tega še nočejo priznati, a čas bo to prej ali slej potrdil. Antologija namreč ni namenjena samo koroškim Slovencem oz. celotnemu slovenskemu kulturnemu prostoru, ampak v prav isti meri — če ne morda v kar večji — nemškogovorečemu sodeželanu. Antologija je dosledno dvojezična, kot posrečena kompozicija med znanstvenim delom in čitanko pa je in bo priročnik za vsakogar, ki se seznanja z besednim ustvarjanjem koroških Slovencev. Od leve proti desni stojijo: dr. Reginald Vospernik, Worsch, predsednik gremija koroških založnikov, zastopnik ADZ dr. Othmar Spachinger, dr. Pavle Zablatnik, Florijan Lipuš in dr. Erik Prunč je zapisano v podnaslovu „Pis-menstvo in slovstvo od začetkov do danes", so izdali dr. Reginald Vospernik (glavni urednik), dr. Pavle Zablatnik (prevzel je slovstveni del), dr. Erik Prunč (na skrbi je imel esejski del in »srednjo literaturo") ter Florijan Lipuš (izbor literatov in najnovejša koroška slovenska literatura). \ Dr. Vospernik je izpostavil dve dimenziji antologije: kulturno-historično oz. literarno, ker je to prva zaključena literarna antologija o slovenski koroški literaturi in ki dokazuje, da se bogastvo naše besede lahko postavi ob bok avstrijski oz. evropski literaturi in politično dimenzijo, kajti s tem, da bo knjiga aprobirana za pouk slovenščine na 4. stopnji, bo pomagala krčiti tudi vse informacijske deficite o koroških Slovencih in predsodke do njih, kot npr., da smo brezzgodovinski narod. Kajti etnogeneza slovenskega naroda se je odvijala prav na teh karantanskih tleh. Dr. Erik Prunč pa je poudaril dejstvo, P«u Motnik j riMhc i lotfiptts lil || I ■sli fll ■V', S< hriftmm und Dk hhmg vem deri A i ti i« m fen bis /ur C Hift'irvt.uT Pisnivnvtvo in slovstvo od zavrti« »v do danvs' (HtrtTvkhs^ ^lesvrtlag Od bogatega strokovnega materiala dragocenih spomenikov naše besede, kot brižinski spomeniki, primerki protestantske slovenske tiskane besede, celovški rokopis, Articae ho- 'n jezikovno zakladnico naro-aa_ soseda in k bikulturnosti riaše dežele. In to zavest, da 16 Koroška bikulturna in dvoje-Z|čna dežela, bo treba še bolj ^repiti. In antologija »Sionska beseda na Koroškem/ rulae Adama Bohoriča, slo- Das S|0wenische Wort in venske jezikovne vadnice 19-11- M. Oraže: Koroške vode 6nski Magacin (E. Velik) varstvo okolja. R. VosperP Koroški liki — A. Janežič. 5 *reda, 20.11. Sobota, 16.11. >„nske popevke Duhovni nagovor (dr. P. Zab' nik). Voščila (M. Hartmann)- * \larialia 17 11 , ^k, 21. 11. Nedelja, 17.11. ^ož.pn^ Želeli ste, poslušajte! Juna-Zila. Ponedeljek, 18.11. aet Oddaja v živo: (Dule v Ziljski