GLAS

List slovenskih delavcev v Ameriki.
S"fc©-V7"- 65.
l<Te>~w
,15. a,-^7-g-o.s"bai 1900.
Le-bo Yin.
Žetev smrti.
Grozna žeteznična nesreča.
17 mrtvih in 11 amrtuo ranjenih.
Ekspresni voz oropan.
Agent ustreljen na vlaku Pennsylvania železnice.
Slatiugton, Pa., 12. avg. Tri milje istoftno od tukaj pripetila se je grozna železniška nesreča. Omnibus, v kterem je bilo 25 ljudij, križal je jedva železnični tir, ko pridrvi za ovinkom osobni vlak Lehigh in New England železnice ter v hipu zdrobi omnibus. Sedemnajst osob je bilo na meatu usuortenih in vsi Olftali bili so ranjeni.
Ranjence prepeljali bob posebnim vlakom v South Betlehemsko bol-niSuico.
Omnibus vračal se je iz Cherrys-ville, kjer so bili potniki pri nekem pogrebu, nihče ni mislil, da bad v onem treuotku prihaja vlak in tako se je pripetila grozna nesreča. K ouinihusu bili so vpreženi štirje konji, kterim se ni ničesar zgodilo.
Smrtonosna vročina.
Nad 100 stopinj vročine v senci je kazal toplomer dne 11. avgu9ta popoludne na mnogih krajih mesta. Kameniti hodniki, cestui tlak, ozulje in stene hiS so bile gotovo ravno tako vroče. Iu noben vetrič ni priuesel ubogemu človeštvu hladila in olajšanja. Imenik vsled sutnčarice umrlih in omamljenih ae je grozovito razširil. V soboto dupoludne so naznanili policiji nad 30 mrtvih in veliko Število nezavestnih. Koliko druzih je podleglo vročini bodisi doma ali v delalni-cah — kdo bi zamogel to vedeti? Morda jih je bilo stotine in njihova imena se bodo Čitala še le pozneje ua mrtvaških polah, na deskah v jetnidnic&h in v knjižicah zdravnikov. Koliko pa jih bodeostaloza vse življenje bolnih, slabotnih, blaznih ! Tega ne boderao nikdar zvedeli.
Vročina je ravno tako grozovit sovražnik ubozih, kakor mraz, ker ae proti nji varovati ne more. Led, surovo maslo, mleko, zelenjava in m^so se je med Ludo vročino podražilo in trpljenje ubozih še bolj pomnožilo. Umrljivost je strašno naraščala, posebno v velikih stano-valnih hišah. V miuolih Šestih due* vih je umrlo povprečno na dan G5 malih otrok, kterih zgodnja smrt je pripisovati neznosni vročini.
Tudi iz druzih dolov dežele se poroča ovelikauski vročini. Povso-di je kazal toplomer cd 93 do 100 stopinj v senci. V mnogoštevilnih tovarnah so morali prenehati z delom, ker so delavci vsled neznosne vročine obnemogli.
Trusti.
Chicago. 11. avg. Glavni pravd-uik C- J. Smith iz Nebraska je sem dospel, da bode nabiral dokaze, proti Standard Oil Co., kteri nameravajo v Nebraski prepovedati sklepanje kupčij.
Springfield, III., 11. avg. Državni tajnik v Illinoisu je danes naredil Standard Oil Co. certifikat in-korporacije. Zadruga je trust z S*20,000.000 kapitala, ima svojo glavno pisarno v državi New Jersey.
Povodenj v New South Wales.
Victoria, B.C., 11, avg. Po poročilih, ktere je prinesel poštni paren k ,,Aorangi" iz Avstralijo, so meseca julija New South Wales dbiskale strašne povodnji. Več stotin ljudi je ntonilo. Materijelna škoda je ogromna. Povodenj je odnesla vse, kar je »gradila dolgoletna pridnost; ljudje so komaj rešili golo življenje. V Hawkesburg in Napeau dolini je prouzroči'a povodenj največjo škodo. Po vsej Avstraliji nabirajo prispevke za uboge ljudi, kteri so zgubili vse svoje imetje.
Nesreče.
Columbus, O., 11. avg. Grozovit roparski umor seje pripetil na vlaku štev. 8 Pennsylvania železnico, kteri je minolo noč sem dospel iz St. Louisa. Charles Lane, uradnik Adams Expres Co. je bil ustreljen malo popreje, pred no jo vlak dospel na tukajšnjo Union postajo in iz denarue omare pobran ves denar in vrednostne stvari.
Roparski morilci so ušli in jih sploh nihče zapazil ni. Dosedaj obdaja hudodelstvo še temna skrivnost. Koliko so lopovi vpleuili, še ni znauo. Uradniki ekspresne družbe mislijo, da vrednost plena ne more biti zelo velika. Vse pošiljatv* gotovine iz St. Louisa in druzih zapadnih krajev so bile spravljene v zaprtih denarnih omarah, kterih se roparji najbrže radi pomanjkanja časa, niso dotaknili.
Hudodelstvo so zapazili še le ko je bil vlak že na Union postaji. Ko bo odprli vrata ekspr-snega voza, našli so agenta mrtvega ležati v svoji krvi. Najbrže se je s hudodelci obupno boril, kajti nič manj nego osem krogelj so našli v truplu umorjenega. Roparji so vzeli ključe iz žepa umorjenega uradnika, odprli denarno omaro in vzeli vse kar je imelo kako vrednost. Uradnikov revolver so našeli v omari. Dve kroglji sti bili izstreljeni; najbrže je Lane streljal na ropirje iu ko ga je zadela smrtna kroglja, so onn roparji iztrgali revolver jz roke in vrgli v izpraznjeno omaro.
Mislijo, da se jo hudodelstvo zgodilo, takoj ko je vlak zapustil postajo Milford Center. Ta postaja je oddaljena od Columbusa 20 milj ia so najbrže roparji tudi tam stopili na vlak. Na tej postaji j«* sprevodnik poslednjič govoril z Lanem. Ko so našli njegovo truplo je bil že mrzel in kri strjena. To dokazuje, da je morala smrt nastopiti pol ure popreje. Roparji niso imeli ni kake težave dospeti v ekspresni voz, ker so bila konečna vrata zaradi velike vročine odprta.
Vse skrivne policaje so poslali za roparji. Skušali bodo najti kake sledoveo roparjih, posebno prostor kjer so delili plen. Koliko osob s* je udeležilo hudodelstva, ni znano, morala pa sta biti najmanj dva.
Lane, umorjeni ekspresni uradnik je bil še le 2S let star ter zapušča v Columbusu ženo in otroka.
Lanejevi morilec pod ključem.
Columbus, O., 12. avg. Služabnik „Adams Express Comp." R. H. Ferrel, kterega so sumili, da je on vlak oropal, priznal je danes svoj zločin ; ou je namreč ustrelil služabnika železnice ter mu vso gotovino oropal. Pri njemu so našli $1000 oropanega denarja. Ravno tako se je posrečilo policiji najti sledove njegovih tovarišev. Pred tremi tedni odslovila je imenovana družba morilca, kteremu se ni več posrečilo dobiti službo. Ker >se je nameraval ženiti, potreboval je de-uar, in zato je napadel in oropal svojo žrtev. Denar vročil je svojej nevesti trdeč, da ga je tekom let prihranil. Pri nevesti so denar našli.
V paru zadušili.
V kleti poslopja New York Steam HeatigCo.na Greenwich in Cortland St. so se dne 13. avgusta vsled raz-atrelbe parne cevi trije možje v paru zadušili, štirje drugi pa so bili več ali manj hudo poškodovani.
Skozi razpočeuo cev se od kakih 50 parnih kotlov steka par za velika poslopja v dolenjem delu mesta. Ob času nesreče je bilo sedem kuril-cev v kleti, kteri so se ravno pripravljali na jutranje delo. Razstrel-ba se je pripetila nakrat in brez najmanjšega svarila. Vse poslopje se je streslo kakor pri hudem potresu in piskanje para je bilo Blišati daleč na okrog. Kmalu je bilo s parom, napolnjeno vse poslopje, iz kterega se ječulo klicanje na pomoč. Vsi poskusi gasilcev udreti v s parom napolnjeno poslopje so bili zaman. Kdor je pravočasno skočil h kakemu odprtemu oknu ali izhodu, rešil se je nepoškodovan. V kleti poslujoči kurilci niso bili tako srečni. Trije možje blizu rezstrelbe se niso mogli več rešiti, in se zadušili ; štirje njihovi tovariši pa so kmoaj ušli jednaki osodi. Še le čez dolgo časa bb je posrečilo pri raznih kotlih zapreti par. Par je sicer še vedno napolnjeval peslopje, toda gasilci sosezamogli hre2nevarnosti lotili rešilnega dela še v gorenjih nadstropjih nahajočih se ljudi.
Kaj je provzročilo razstrelbo še ni znano, toda ker nekdo mora biti kriv nesreče, zaprli so načelnika atrojevodjev.
Nesreča na poulični železnici.
Providence, R. I., 11. avg. Voz Trolley železnice Taunton <fc Brockton črte je danes dopoludue skočil iz tira med najhitrejšo vožnjo in letel proti železnemu drogu ob kterem bb je zdrobil. Od 30 potnikov na vozu je bilo 11 osob več ali manj hudo poškodovanih. Med poškodovanimi je šest žensk iu jeduo dete. Najhujše je poškodovana gospodi-čina Grauvogel. Stisnilo jo je med voz in omenjeni železni drog in morali so odžagati stran voza, pre-dno so jo zamogli oprostiti iz grozovitega položaja. Nesreča se je pripetila na strmem klancu in zaviranje moturovodja ni zamoglo več odvrniti nesreče.
Razstrelba plinove tovarne.
Portland, Me., 11. avg. Danes so je razletel kotel tukajšuje plinove tovarne, vsled česar so se vsa tovarniška poslopja porušila. Tri osobe bilo so na mestu usmrtene, a dve težko ranjene. Zaradi razstrelile prouzročena škoda znaša približno S 10.000; o uzroku nesreče ae ni moglo doguati, ker so vse pri kotluslužiiujoči osobe usmrtene.
Uradniki za ljudsko štetje ponesrečili.
Washington, 10. avg. V Wa«h-ingtonu se domneva, da sta uradnika ljudskega štetja Charles M. Robinson in \V. G. Tine-Coffin
Stroj bode delal namesto ljudi.
Chicago, IU., 11. avg. V plavžu Illinois Steel Co. v South Chicagi je včeraj v prvič pričel delati stroj, vsled česar kakih 250 delavcev ne bodo več potrebovali. Stroj dela votline v pesek, v ktere vlivajo železo, vzdigne vlite železne koBe, jih ohladi v vodi iu jih odnaša naravnost v železuične vozove pred vlivamo. Novi stroj dvigne vliti kos železa iz modela in prinese istega na železnični voz v jedni minuti.
reki Yukon utonila. Imenovana uradnika ostavila sta dne 9 junija Rnmport City v Alaski ter sta se v čolnih z večimi pomagači po reki, Yukon proti St. Michaelu odpelja la, kamor še dosedaj nista prišla. V slučaju, da je ta vest istiuita, mora se ljudsko štetje v Alaski z nova pričeti.
Železnična nesreča v Louisiani.
Lake CharleB, La., 12. avg. V bližini našega mesta, kacih pet milj proti iztoku, zadela sta danes zvečer dva brzovlaka ,,Southern Pacific železnice1' skupaj. Mnogo ljudij je mrtvih, kacih 40 ranjenih. Ranjene odvedli so s posebnim vlakom v New Orleans.
Huda nevihta.
Po neznosni vročiui, kterajeveč dni mučila prebivalstvo New Yorka, je dne 12. avgusta popoludne razsajala velika nevihta in prinesla nekoliko hladnejše vreme. Nakrat nastala nevihta je posebno med mnogobrojnimi izletniki ua ladi-jah prouzročila velik strah. Blizu Hell Gate Be je prevrnil čoln s tremi otobami, oče Bin in hčer. Oče je hotel rešiti hčer, toda ona se ga je tako trdno oklenila okolo vratu, da se ni mogel gauiti iu oba Bta utonila pred očmi 200 osob. Pri Cen-ral Junction je lbleten deček iskal zavetja pod visokim drevesom. Minuto kasneje je udarila strela v drevo in ubila dečka. V veliko število poslopij je udarila strela, iBta deloma razdjala ali pa užgala, da so zgorela. Pri French Meadow je strela udarila v velik skedenj in istega užgala. Pogorelo je večje šlevilo krav b posestnikom vred, kteri je hotel rešiti živino.
Tudi na polju in pri saduem in drugem dreVju je napravila nevihta veliko škodo, ktere Bedaj še ni moč ceniti.
Sleparil sedem let.
James Blackwell je v minolih sedmih letih z znanim „Gold lirick" steparstvom ,,naredil" nad 8110.-000 in ker ni m< gel pustiti slepa-reuja, bo ga sedaj zaprli. Blackwell je bil član sleparske tolpe, ktera je pozlačene medene kose prodajala bedastim za čisto zlato. To slepar-stvo je že tako staro kakor zemlja, odkar izhajajo časopisi je mnogokrat čitati kako s tem sleparijo, toda vkijub temu je-še mnogo ljudi, kteri ouih časopisov še niso čitali
K BOletuemu farmerju David Leonardu v Feeding Meadows pri Springfieldu, Mass., je prišel neke nedeljo meseca aprila t. 1. Jakob Smith, Blackwellov Bodrug in mu pripovedoval, da se je seznanil z nekim Indijancem, kteri ima dva kosa zlata, o kterih vrednosti niti pojma nima iu bi jih gotovo prodal za polovico vrednosti. Leonard se je peljal s Smithom k Indijancu, kjer so pred farmerjevimi očmi oba kosa navrtali. Leonard je spravil izvrtano kovino v papir in se odpeljal v Springfield, kjer je Smith šel k nekemu zlatarju vprašat kje bi se zamoglo preiskati zlato. Sto-pivši iz zlatarjeve prodajalnice je rekel Smith, da mu je zlatar svetoval iti v nasprotni hotel kjer biva kovinski uraduik, kteri bode zlato uraduo preiskal. Ta ,,uradnik" je bil Blackwell, kteri je samoumevno izvrtano kovino spoznal čistim zlatom.
Potem sta se peljala nazaj k In. dijancu, kjer je Leonard plačal ?a oba medena kosa 84000. Toda farmer je kmalu zvedel, daje postal žrtev sleparjev in obljubil $500 tistemu kdor bi izročil istesoduiji.
Lov na železnične roparje.
Goodland, Kans., 10. avg. Danes popoludne posrečilo se je zasledovalcem železniških roparjev, ktera sta pretečeno nedeljo vlak Union Pacific iz San Francisco v Colorado oropala, v nekem „raucho4t vjeti, ali bolje usmrtili. Roparja sta se trdovratno branila in zasledovalcem ni preostalo druzega, nego ju ustreliti. Tudi dva zasledovalca sta težko ranjena.
Roparja sta namreč v nedeljo 5. avg. v bližini postaje Limon Juuc-tion, Colo., potnike imenovanega vlaka do zadnjega novčiča oropala in necega starega moža usmrtila, na kar sta b plenom pobegnila; vendar se je oblasti posrečilo v Goodlandu zaslediti nevarne roparje v nekem ,,rancho" kjer jih je 50 oboroženih mož napadlo in usmrtilo.
Požari.
Velik požar v Asbury Parku.
Vsled razstrelbe oljnate peči v stanovanju Harry C. W allace se je užgalo operno poslopje in v^č druzih hiš. Požar ja prouzrof-il za $30.000 škode. Dvajset družin, ktere so stanovale v drugem in tretjem nadstropju, ni rešilo druzeg i nego golo življenje. Vsa njihovn obleka, hišna oprava itd. je postala žrtev plamena. Ogenj se je oprijel tudi Gibsonovo hiše, v kt<-ri je stanova-34 letoviščarjev. Tudi ti ljudje so zgubili skoraj vso obleko Ko iečno se je zjedinjenemu naporu gasilcev iz Asbury Parka, Ocean Grove, West Grove in West Parka posrečilo požar emejiti-
CileiiB Falls, N. Y., 12. avg. Danes zjutraj pričelo je v tovarni za perilo lielVron in Linehana goreti; požar se je zelo hitro razširjal Sko da znaša $100.000. Razun imenovane tovarne, uničil je požar tudi stavbe ,,(i lens Falls Electric & Gas Company" in več bližnjih poslopij. Vendar ni nihče ponesrečil. Radi požara je kacih 300 delavcev brez posla.
Westport, Conn., 12. avg. < >dde-lek poslopja velike papirne tovarne ..Westport Paper Company" je v luinoli noči pogorel. Škodo cenijo 85000.
Hanover, Pa., 12. avg. Dauas je uuičil velikanski požar 16 poslopij, med temi je pogorel tudi hotel ,,Obold". V hlevu hitela bilo je 1*1 konj, ki mi v«i zgoreli ^Kodo C Hlijo $00.000.
Premogarji se posvetujejo.
11 azleton, Pa., 13. avg. Delegatje raznih unij I nited Mine NVorkerjev v okraju trdega premoga so zborovali danes pri največjem shodu, ki se jo kdaj sešel otlkar so se opnavale t a košnje unije. Navzočih je bilo kakih 300 delegatov. Predseduik John Mitchell iz Iudianapolisa je predsedoval pri seji. Dopoludue so reševali le navadna vprašanja in pripravili vse za rešitev važnejših vprašanj, ktera bodo najbrže jutri prišla do obravnave. Pri popolu-danji seji je imel Mitchell govor, v kt'jrem je povdarjal, da so v tem okraju premogarji primorani plačati nod smodnika 7*>, kteri'ga za morejo v druzih okrajih kupiti za 81,-2-"» d«» 81 '"»O. Odbor z:i izdelovanje plačilno lestvice bode jutri predložil sv. je poročilo. Isto je velike važnosti, ker pričakujejo jednako-merno b stvico. Kolikor je znano, so se posestniki preniogokopov upirali pripozuati unijo. Premogarji bodo zahtevali jednakomernn plačilno lestvico, znižanje cene smodnika, zmanjšanje kazni in plačilo vsaka dva tedna.
Vesten kaznjenec.
Leavensworth, Kans., 11. avg. Nek tujec je vstopil včeraj v pisarno državne jetnišnice in se izročil tam kot vjetnik. Njegovo ime je Viljem McLelland. Mož je dne 7. junija 1SS9 pobegnil iz državne jetnišnice, kjer je bil radi tatvine obsojen v petletno ječo. Obsojen je bil v Newsco couutyu leta lS.SG. Kakor McLelland pravi, ga je njegova vest gnala k temu, da prestane ne-dosluženo kazen. Ker knjig« jetnišnice potrjujejo resničnost njegove izpovedi, obdržali so ga v zaporu. Kakor McLelland pripoveduje seje med tem časom oženil in ima ženo in petero otrok, za ktero je preskrbljeno, dokler bode prestal še ostalo kazen. Tu vlada splošno mnenje, da bode skesanega grešnika governor Stanley poinilostil.
Povsodi znižujejo plačo.
Wilmington, Del., 13. avg. Jedno znižanje plačo sledi drugemu, lahko rečejo aedaj delavci v železnih in jeklenih tovarnah. Tudi pudlerjem pri Diamond Stetd Co. in njihovim poniagačem so naznanili, da bodo mnrali delati za znižano plačo, toda ljudje kakih 123 mož pravijo, da t^ga ne bodo storili. • Radi raznoterih poprav so tovarne sedaj zaprte in bodo tudi še ostale, kajti pudlerji so jeduo glasno sklenili se ne vrniti zopet ua delo. Spoznali so tudi, daje družba prelomila pogodbo s svojimi delavci. Ravnatelji pravijo, daje hudo tekmovanje krivo znižanje plač.
Strašna noč v vodnjaku.
Delphos, O., 13. avg. Gospa Addie Melses je padla včeraj večer v star vodnjak na samotnem kraju. Ob kamenju stene vodnjaka se je držala, da je voda segala samo do prsij. V strašnem položaju je morala prebiti vso noč, ker njeno kričanje na pomoč niso slišali. Danes zjutraj pa so jo poteguili popolnoma vpehauo iz vodnjaka. Vsled presta-nega strahu je uboga žena skoraj zblaznela.
Priporočilo.
Rojakom dospevsim y New York
toplo j > r i por« >čam< ►
,Wahrenberger hotel1
130 Greenwich Street.
Dobra, tečna jed in čedno stano vanje je po nizkej ceni. Potujoči Slovenci S" tam shajajo. A ko bi bila po notsi ali «.! nedeljah nat>a pisarna zaprta, naj le lepo tja gredo. Ta hotel je par hiš od naše pisarne. "V1 T? "TF TET	*trr' T" -gr'-T.—
Pripovedka o muhah.
Neko«" -.ii i/letele tri muhe si živeža i«.kat. Prva K pita mleko in ]* »-mila, k.ijti mleko je Itilo | m ma iv jenu. I »i u^.i je našla pivu in tudi |«i^mila. ker tmli piv., jc liilo |*>pji"eil'>. K«> ji tretja vi.li-la smrt r-wjiii -.ester, /<-lela je tin i i [»••Militi in pričela sesali strup pripravljen /:\ muhe. r.Hl.1 glej r 1 jc ta je ostala pri življenju, k.ijti tmli ta strup je 1 »iI ]»marejen. 1'.imlaiies je | h »narejeno : živež in pijača, -.trup in zdravilo. 1 emu -,i- ni kai nič čudit), kajti« t-lo 1 rinerjeto aiu Tikaii.-.kogrenko vino je že našlo /o|m-i -pretne |»marejalce, kterih malomarne poiiaredbe mu seveila <lalek» ne morejo hiti jetlnake. I lino lc pravo, svrt pre-novljajoče iu visoko čislano
TRINERJEVO GRENKO VINO,
ozdravi tu.li najl.olj tr.lovratne Itolezni ie-lo.|, a. jelei in leilic. ter očisti kil kakor tudi vse telo. lo /dravilo i/deluje nepopačeno 2e mnogo let |< »SI I'll I KIM K. 437 West l8. Street, » hieago. III. Isto je prifioroeeno ne
........«1 mnogo ušenili zdravnikov, ampak
tudi ihI tisočev, ktere je «»zdravilo. I rinerovo grenko vino (ne po/ahi ime Triner) krepča i a oživj.u med tem Lo se ]«>aarejeiiih, ktera so se nedavno prikazala in hahajoče in nad-legi ivaje vahiia, ljudstvo slaUi počuti —-kakor muhe !
Parobrodne listke prodaja: FR. SAKSER, 109 Greenwich St., New York.

i!4
Seveda...
misliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi ....
Toda...
ako si kdaj pokuBil
SUPERIOR STOCK
pivo, potem vefi daje boljše nego dobro. — lito je NAJBOLJŠE ......
Bosch Brg. Co.
LASS LINDEN, - - - MICH.
PRODAJA SE POVSODI V SODCEKIH IN STEKLENICAH.
Entered as second class matter at
the New York, N. Y. Post office October 2. 1893.
»GLAS NARODA".
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Izdajatelj in uredni* : Published by
F. SAKSKR. 109 Greenwich St. New York City.
Na leto velja list za Ameriko $3.—,
«a pol leta..............$1.50,
La Evropo za vb« leto . . . gld. 7.—>
„ „ „ pol leta----- 3.50,
, „ „ čatrt leta . . . „ 1.75
/ Evropo pošiljamo list skupne dve številki
,Glas Naroda" izhaja vsako srede in soboto.
GLAS NARODA"
(„ Voice of the People")
Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3.
Advertisements on agreement.
Za oglase do 10 vrstic se pla&a 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti •+> ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po 'Monty Order.
Pii spremembi kraja naročnikov rroaimo, da se nam tudi prejšnje bivališč« naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Oopifeom in pošiljatvam naredite uasiovom :
„Glas Naroda",
109 Greenwich St. New York City.
Telefon 3795 Cortland.
Nasa letošnja zetev.
.ledva da ho statistična poročila o letošnji ž«'tvi prišla na svitlo, že z\>'denci poljedelstva na borzi pridelkov kritikujojo imenovana iz-vestja.
Njihove izjave glede pšenice se v obče strinjajo z uradnimi poročili, kajti žetev pšenice je ponekoliko uf»odunj:i, nego Me jo v ob&e pred jednim mesecem mislilo, dočim je žetev koruze glede količine vseka-ko zaostala. Vendar razlika ni toliko velika, kajti pšenice je le kači li 3,000.1NX) bušljev ve«- — namreč letne pšenico, ker zimska je že po-žeta — dočim bode primanjkljaj koruze znašal kacih o(),000.000 bušljev. Isto ob slednjih letinah, ko se farmer h pridelki ne hvali, navajajo se običajno tako velika števila o pridelkili, da je mala imenovana diferenca v izvestju žetve, popolnoma brez pomena. Vendar j« imenovano število dovolj veliko zn razne špekulacije na borzi.
Vsled vladinega izvestja poljedelskega oddelka znaša žetev treh po-glavnejih žit sledeč-.) razliko s žetvijo v minolem letu :
J	1900	iSyg
f I senica:
rBušljev......
Oixlelane ) zemlje, akrov ) Koruza :
IkSljev......
Obdelane ) zemlje, akrot \ Oves:
Bušljev...... 800,000.000 -6»),i77.7i6
OlxJelanc ) zemljf, akrov ) ^.jOy.ooo 26.541.380
Sicer je sitna in dolgotrajna suša v zapadnih prerijskih državah koruzi mnogo škodovala, vendar je vročina in suša pšenici in ovsu več koristila nego škodovala.
V obče so poljedelci glede pridelka ječmena in rži več pričakovali nego letina obeta ; isto krompir saj v vshodnjih državah ni dobro vspel in bode njegova cena uajbrže poskočila.
Zjedinjene države in Nemčija
Takoj ko so zjediujene velesile Evrope in Amerike sklenile zajedno proti Kitajskemu cesarstvu postopati, domuevalo je javno mnenje, da bode baš zajedno postopanje velesil proti Kitaju prouzročilo svetovno vojsko, namreč še le potem, ko bodo zjedinjene velesile premagale kitajsko cesarstvo. Kdor je to nvidel, jasno mu mora hiti, da hočejo združene velesile doseči skupni cilj, namreč skupno ropanje tujih dežel, — ktero s krinko civilizacije,
51 3.90)7.000 43. i i $.oou
5 4 ž«.>'»3-840
44,592.516
2.100,7<j0.000 2.078. I43.933 S3.OOO.OfX) H2.000.000
slobode, kulture itd. prikrivajo —, potemtakem je povse naravno, da bode v slučaju delitve kitajskega cesarstva, prišlo do občega razpora med velesilami — kar se ob delitvi plena običajno med roparji zgodi.
Ze sedaj opazujemo, da bo se „ would be — roparji" ali takozvaoi kulturonosci v dve skupini razdelili, kterih prva želi, da se delitev Kitaja takoj prične, dočim druga skupiua radi ,,marale'1 o delitvi Kitaja nič slišati neče.
Prva skupina obstoji iz Rusije in Nemčije, a druga iz Anglije in Zje-dinjenih držav. Karakteristično je, da se glavno interesovana država na obeh stranah skriva za drugo, ktera nikakor nima povoda v toli-kej meri zanimati se za Kitajsko cesarstvo.
Za Nemčijo skriva se Rusija, za Zjedinjenimi državami Anglija, dočim se o Japonskej dosedaj še ne ve, h kterej stranki hoče pristopiti, vendar se domneva, da bode v slučaju delitve, Japan na strani Anglije. Vse druge države se ne vpo-' števajo.
Kakor smo že zgoraj omenili, je razlika imenovanih dveh političnih skupin samo časovnega pomena, dočim so želje strank jedne in iste. Nihče ni vedel, da bodo homatije v Kitaju baš sedaj zahtevale posredovanje evropskih velesil; kar se tiče nevarnosti evropskih poslanikov, v kterej se sedaj nahajajo, so največ sami temu krivi, kajti nevarnost bo vsekako slutili in bi lahko obvestili svoje vlade, da jim dopošljejo do-voljno varstvo. Ako bi se homatije ne pričele, gotovo ne bi niti Anglija, niti Zjed. države pričele nekako vojno gonjo proti Kitaju, kajti niti prva, uiti slednja nisti pripravljeni na ,,delitev Kitaja". Anglija ima v TranBvaalu toliko posla, da na vojaške operacije v daljnem iztoku niti misliti ne more; ravno tako ima vojaška moč Zjed. držav uprav veliko krvnega dela na Fili-pinah, kjer nimajo Zjed. države niti toliko vojne sreče kakor Anglija v Transvaalu. Ali ni to najčisteja ironija politične osode, da sta baš v tem važnem trenotku, ko je delitev Kitajske na pragu, Anglija in Zjedinjene države za eventuelno delitev popolnoma nepripravljeni, ter sti slični dvema kačama, kteri požirati svoj plen, dočim baš radi tega plena jima ni mogoče polastiti se druzega, boljega plena?
Ker pa ima Anglija v Kitaju več posla nego Zjed. države, pusti Anglija vodstvo politike v rokah Zjed. držav, — seveda mora vlada v \Va-Bhingtonu vse ono storiti, kar se v Londouu veleva.
Med tem pa, ko Anglija in Zjed. države še nisti pripravljeni na even-tuelno vojsko proti Kitaju, sti Rusija in Nemčija pripravljeni v popolnem obsegu. Njima je malenkost poslati na Kitajsko poljubno število vojakov, kar se jedva sedaj vrši; vse to pa niti Anglija niti Zjedinjene države storiti ne morejo.
Tudi v slednji skupini, skriva se ona država, ktera ima več interesov v Kitaju — namreč Rusija — za Nemčijo. Dočim nemški cesar oznanja vojsko na vsej črti ter tim potom javno pozornost na Nemčijo zvrača, deluje Rusija v sporazumu z Nemčijo tiho in vstrajno proti prvi skupini.
To je toraj sedanji položaj gledč iztočnega vprašanja; komur je to stališfte znano, bode tudi lahko vedel kaj je od velesil pričakovati: Čim bode kitajska vlada izročila inozemske poslanike v varnost, smatrala bode Anglija in Zjedinjene države vso zadevo za dognano, in sicer na podlagi ,,moraliČnih vzrokov", dočim za Rusijo in Nemčijo stvar nikakor dognana ne bode, in potem se ples še le prične. Radi tega prevzel je maršal Waldersee na iztoku vrhovno povelje, kterega ne bode vporabljal edino proti Kitajcem, temveč tudi proti — drugim.
BODI
previden na potovanju! Kupi tvoj parobrodni listek pri FR.
SAKSERJU, 109 Greenwich St., ker ta te odpošlje s prvim dobrim parni kom, preskrbi ceno, dobro stanovanje in hrano. Ako kdo v New York dospe na kak kolodvor in se ne ve kam obrniti, naj gre na postaji k telefonu in nas pokliče 3795 Cortland in slovensko se z dami/meni. Pri 15 centih, ktere da za te-efon prihrani dolarje!
Homatije na Kitajskem.
Poslaništva zopet napadajo.
Washington, 11. avg. Danes zjutraj je državni oddelek objavil sledeči brzojav konzula McWade v Cantonu: „Dne 10. avg poroča Conger iz Ssinan, da cesarski vojaki zopet oblegajo poslanstva Položaj je obupen. Zgube poslaništev znašajo 60 mrtvih in 100 raujeuih. Tudi bolezni ne manjka, vendar se glede splošnega zdravstvenega stanja ni treba pritoževati. Conger sklepa avoje poročilo z besedami: ,,Naj se pripeti kar koli hoče, vstra-jali bodemo do konca."
Vsled vročine obnemogli.
Washington, 11. avg. V oddelek mornarice je dospel danes od admirala Remeva sledeči brzojav:
Chefu, 10. avg. Challe brzojavlja dne 6. avgusta, da je mesto Yangt-buu osvojeno. Moj oddelek je zgubil 60 mož. Dva pomorščaka sta bila ranjena. Mnogo vojakov je padlo vsled vročine in napora. Kam se bodemo sedaj pomaknili, še ni znano.
Zjedinjene države odklonile.
Washington, 12. avg. Pričakovana prošnja za mir je danes dospela iz Kitajske in sedem ur pozneje je kitajski poslanec Wu Ting Tang imel v rokah odgovor Zjed. držav. Slednje se v tem odgovoru opirajo na dne 23. julija od predsednika dani odgovor, ko je Kitajska prosila Zjed. države posredovanja. V odgovoru izražajo Zjed. države zadovoljuost glede imenovanja Li Hung Changa pooblaščencem Kitajske, odklonijo pa kako pogajanje s Kitajsko dokler se njena vlada ne zjedini s zavezniki za oprostitev poslancev.
Dotični cesarski razglas, s kterim Kitajska predlaga mir se glasi: „Y sedajnem razporu med Kitajci in tujezemci je bilo nekako nerazum-1 j en je na strani tujih narodov, istotako pomanjkauje pravega vodstva na etraui nekterih krajevnih oblastii. Spoprijem oboroženih močij je imel slabe posledice in prouzrcČil, d^a so se prenehale prijateljske razmere, ktere konečno svetu ne morejo biti v prid. Zato imenujemo Li Hung Changa našim pooblaščencem s poveljem takoj brzojavno predlagati vladam raznih obla§tij, da ustavijo sovražnosti med tem časom ko se bodo vršile obravnave.
Bitka pri Peitsangu.
Shanghai, 12. uvg. Dne 5. avg. rano zjutraj «0 se pomikali zavezniki v dveh četah proti Peitsangu, jedna ob reki, druga pa po Paoting-fu ceBti. Na čelu so korakali Japonci. Z izvrstnim napadom konjiče se jim je posrrčilo osvojiti skladišče smodnika in malo orožnico. Peštvo je pregnalo Kitajce iz njihovih utvrdb. Japonci se zgubili 150 mož. Rusi so korakali ob levem bregu reke navzgor, toda rad; po-vodnji bili primorani iti na drugo stran. Dosedaj Be Amerikauci niso udeležili boja. Samo Japonci so bili daues v boju.
Tien Tsin, 4. avg. Zavezniki so se daues popoiudne zopet pomaknili proti Pekingu. Sedaj taborijo severno od Tien Tsinga in je pričakovati, da bodo jutri rano napadli Kitajce pri Peitsangu. Slednji se pripravljajo za obrambo meBta Yangtsun, močne pozicije severno od Peitsanga. Proti Pekingu pomikajoča se armada obetoji iz 6000 Ru-sev, 6000 Japoncev, 3000 Augležev in 2500 Amerikancev. Ako bi bilo potreba, lahko pošljejo Japonci 10 -000 mož.
Zavezniki pred Pekingom.
milj južno od Pekingu in za zaveznike stragične važnosti
London, 13 avg Nek poročevalec brzojavlja dne 11. avg. iz Shang-haja: „0 zaveznikih se poroča, da so 20 milj pred Pekingom". Kakor se glasi posebni brzojav iz Chefu, so se zavezniki dne S. avg. pričeli pomikati iz Tien Tsina. Isti brzojav dostavlja, da bodo morda zavezniki dne 15. avg. dospeli v Peking. Nikakor pa ne bi bilo čudo, ako bi se že danes bližali vratom Pekinga. Ker je p6t proti Kitajski stolici Bedaj prosta, mislijo da bode inozemska armada lahko dospela tja v sedmih dnevih.
Osodepolra zmota.
Chefu, 9. avg. Pri osvojitvi Yaug-tsuna se je pripetila osodepolna zmota. Zvezni pešpolk št. 14 se je udeležil napada na nasipe, za kte-rimi so bili utrjeni Kitajci. Ko so slednji bežali je 14. pešpolk zasedel njihove prejšnje pozicije. V daljavi postavljena ruska baterija o tem gibanju ni nič zapazila in pričela streljati na Amerikance. Kakor hitro so Ruse opozorili na njihovo zmoto, so sicer takoj ustavili streljanje, toda isto je vkljub temu imelo smrtonosni učinek. Ameri-kanci bo potem osvojili kitajske utvrdbe. Zgubili so skupno 70 mož in sicer večinoma od 14. pešpolka, na kterega so Rusi streljali. Dolga pot in velika vročina sta vojakom hudo prizadevala. Od moštva 9. pešpolka je 40 odstotkov vsled napornega korakanja in sledečih bojev popolmoma obnemoglo.
Berolin, 13. avgusta. Katoliška „Germama" je izvedela, da so v jugozapaduem Petschili umorili 10 misijonarjev. Tri tisoč domačih spreobrnjencev je delilo isto osodof
Iz naših irt kolonij
F i 1 i p i u c i se podajajo.
Washington, 12 avg. Vojni oddelek je dobil od generala Artbura iz Manile sledeči brzojav: ,,Polkovnik Crassa se je podal dne 12 avg. v okolici Pavuga polkovniku Free-manu 24. peš polka z jednim majorjem, 6 stotniki, 6 poročniki, ICO možmi 100 puškami in 50 bolosi
20 milj od glavnega mesta.
Washington, i3. avg. Geueral Chaffe brzojavlja vojnemu oddelku dne 10. avg. iz Ho-si-wu, da bo zavezniki ta dan tja dospeli. Iz tega se da sklepati, da se Kitajci umikajo pred njimi proti Pekingu Mogoče, da se je od tistega časa mednarodna armada pomikala že precej daleč in je morda Bedaj že v bližini Tung Chou, deset milj iztočno od Pekinga, kjer bode bržkone prišlo do bitke. Zgoraj omenjeno Ho-si-wu je veliko mesto kakih 20
Vojna M ioerci in Anglijo,
Zarota v Pretoriji.
London, 10. avg. Kakor se iz Pretorie poroča, je tamošnja zarota j nameravala splošno vstnjo liurgher-! jev. Mnogo zarotnikov je bilo v I zvezi z lioersko armado. Minoli j torek so nameravali dobiti v ob-| last Pretorijo, vjeti in ustreljiti Iv»bertsa in drug«) častnike. To zaroto hočejo Angleži seveda strašno ! maščevati. Več sumljivih so že iz-| tirali čez mejo. Britiške oblasti i vidijo nevarnost v osobah, ktere so naklonjene Bourcem in so radi tega baje ustavili izdajo potnih listov iz Pretorije odhajajočim Burgherjem.
Po nekem drugem poročilu iz Pretorije je bilo skupno 15 zarotnikov. Isti so nameravali zapaliti dve hiši na zapadni strani mesta. V splošni zmešnjavi, ko bi bilo vojaštvo na pozorišču zbrano, nameravali so udreti v stanovanja visokih angleških častnikov in jih usmrtiti, istočasno pa zgrabiti in odvesti tudi Robertsa. Zaroti so prišli na sled v poslednjem trenotku. Vsak posamezen člau zarote je svoječasno prisegel -Angležem zvestobo.
V boju z De Wetom.
London, 11. avg. Lord Roberts brzojavlja vojnemu uradu :Kitchener je včeraj blizu Lindeque napadel De Wetove zadnje straže. Istočasno je slišal Methuenove topove šest milj proti severu. Wayell, poveljnik v Johaunesburgu poroča, da bo Boerci dne 7. avg. napadli pri vodovodu njegovo patruljo. Buller je zasedel Amersfoort dne 7. avgusta. Imeli smo dvajset ranjenih. Dne 9. avg. je bil Buller na desnem bregu Reitsaurnit reke. Ruudle je vjel 133 Boercev z njihovim poveljuikom vred. Druzih 130 Boercev se je podalo Huuterju."
Iz tega poročila je razvidno, da ao Robertsovi podpoveljniki minoli
taden dobro poanažili deželo v Oranje državi, tembolj resno pa je v TranBvaalu, kjer še vedno divja ljuto vojskovanje. Boji zapaduo od Pretorije so imeli poslndico, da so Angleži zgubili Ruateuburg; pri Elands Riveru pa so Boerci vjeli 300 britišk ih vijakov. Boerski general Delarey se tam še vedno vej skuje. Kitchener in Methuen skušata vjeti De Weta, kteri se najbrže namerava zjediniti z Delareyem. Ako se jima bode posrečilo dobiti v pest zvitega boerskega voditelja je težavno uganiti. De Wet seje Angležem že večkrat izmuzuil, ko so ga že sigurno mislili imeti v pesteh, in Be bode najbrže tudi sedaj. De Wetova glavna armada se umika pred sovražnikom proti iztoku od Pretorije.
General French se pomika proti Machadodorpu. Ko so poslednjič slišali o njem, je bil v Wouderfon-teinu iztočno od glavnega mesta. Bullerjeva kolona se pomika proti severu ob Ermelo cesti. Rad bi vjel Botha, toda slednji je videti ravno tako zvit kakor njegov tovariš De Wet.
Dopisi.
Portersville, Cal., 29. julija.
V nadi, da blagoizvolite mojemu dopisu v predalih Vašega cenjenega lista odkazati prostorček, usojaai si tim potom nekoliko natančneje razmotrivati stanje in prosti čas našega delavstva. Mnogo se je govorilo, oziroma pisalo po raznih časopisih o prostem čatu delavcev: ali ker je materijelno stanje delavcev skrajno žalostno in ker Bi tudi delavec želi zboljšati svoje življenje, pripeti se neštevilnokrat, da i ob nedeljah — dasiravno dobri krrsti-janje — na tisoče delavcev dela, in sicer iz lastnega uagoi a in željo zboljšati si svoje in svoje borne obi-telji beduo stanje. Je li takemu trpinu zameriti, ako proti svoji volji i ob nedeljah ne biti v cerkev? A isto v 8'nčaju, da ob nedeljah ne dela, pač pa Btanuje ali biva Bog ve kako daleč od cerkve, mu ni zameriti, ako ne gre v cerkev, delo ga muči veB teden in ko pride nedelja, jedva čaka da se odpočije, toraj mu v tacih slučajih nikakor ni očitati zanemarjanja cerkvenih verskih predpisov, kajti obče je znano, dn je baš v Slovencih, pa bodisi tu ali v domovini iskati nepokvarjena verska čuvstva.
Da amerikanski delavec hitro menjava svoja stališča pač ni potreba latančneje "menjati, kajti znano je vsakemu, da so naši delavci v Ameriki opravljali naj razno-vrstneja dela, o kterih v domovini niti pojma niso imeli, — človek s«? vsega nauči, — o so bi to tu, kj^r delavsko nadzorništvo ni tako strogo in natančno, samo da se človek urno kreče in dosti stori, in izvest-no bode vsak ž njim zadovoljen. Seveda se mora tudi delavec vedno pomikati za boljim kruhom ter hraniti denar za slabe čase in stare dni.
Že od prvih časov delavskega zavedanja bile so vse delavske želje osredotočene na stališču zagotoviti si obstanek in boljo bodočnost, v kar so i človekoljubi druzih stanov, zlasti pa veseljno delavsko časopisje vedno delovali; te želje postajajo vedno večje, v kolikor se spkšnc delavstvo vedno bolj zaveda; v svesti, da je samostojnost vir blagostanja, deluje delavstvo, a osobito delavsko časopisje na to, da se samostojnost in neodvisnoBtčim preje doseže ter tim potom zagotovi bolja in gotova bodočnost bornim trpinom.
I nam Slovencem je v tem oziru sreča mila, kajti i mi imamo svoj list ,,Glas Naroda", kterega namen in delovanje nam jamči neodvisnost od kapitalizma, baš radi tega pa mora biti tudi naša prva in glavna dolžnost, da se zbiramo in osredo točimo krog imenovanega lista, kteri jedini ožigosa naše skromne želje, toraj povračujmo i mi dobro z dobrim: „Glas Naroda" naj bode v vsaki hiši delavca Slovenca.
Velik del ljudstva širom naše ljudovlade peča se s poljedelstvom. Pravi lastniki takozvanih velikih farm so navadno bogate družbe^ ktere naravno same ne obdelujejo
obširnih posesti, niti ne aejejo, temveč vso lastnino dajo v najem, a žanj-jo vendar le same. Skoro vse imenovane poljedelske družbe so v medsebojni zvezi, in tako jim je lahko, vzajemno določati cene pridelkov in zadolžene poljedelce jed-nostavno <>b borni kruh pripraviti.
Velik del družbenih zemljišč na zapadu je neobdelan in v divjem stanu; ta del se običajno razprodaja v špekulacijske namene. Zemljišče s- namreč parcelira, in proda pod ugodnimi pogoji. Plačevanje se vrši v obrokih, a kacih 20 odstotkov da se v gotovini; toda zamudiš li jeden rok, z Bogom zapad-na sreča, farma in dolgotrajni trud l Nesrečni delavec zgubi ves denar, kar ga je plačal, — ostanejo mu le žuljave roke. Le primerno malo delavcev je toli srečnih, da postanejo tekom let samosvoji. Da uživa taki larmer na svojem posestvu mirno in srečno življenje, mora biti farma najmanj SO oralov velika, manjše farme pa v muozih krajih radi krajevnih razmer nikakor družinskim potrebam ne zadostujejo in baš tu je iskati pomanjkanje in bedo, kajti radi dela na svojem dom u, človek nikakor še kaj posebej zaslužiti ne more. Isto z kimi posestvami ne more tekmovati kajti mali farmer ceni junca, ki ga je spital V hlevu več nego veliki živinorejec, ki je na velicih pašnikih zredil več sto glav živine, vendar ga mora po isti ceni prodati kakor oni ki ni živini nikdar polagal.
Poleg tega vpoštevati je tr«ba tudi vremenske nezgode, kt-re večkrat dolgotrajno delo jednim mahom uničijo. Naš farmer seje dosti in sicer poleg svojega, vzame tudi v najem zemljišča raznih družb; zemlja je sicer rodovitna ali cesto premalo vlažna, vse to provzroča ueštevilno neprilik. Ako je pa letina ugodna, in je polje dosti rodilo, potem običajno pridejo agentje družb ter zadolženim kmetovalcem zarubijo skoro vse poljske pridelke
Calif oriiijski farmer je brez izje-mesila zadolžen, baš kakor farmerji istokn.	(Kom c prih. )
Vina na prodaj.
Dobra črna vina p > |<) do 55 ct' galona s pogorjo vred. Dobra bela vina p. 55 do 05 ct.
galona s posodo vred. M anj neg« deset galon ni naročiti, ker jih nemorem poslati. Z vsakim naročilom naj se mi blagovolijo poslati novci ali Money
Order. S spoštovanjem:
Nik. Radovich?
702 VermontSt.,San Francisco.Cal.
Kretanje parnikov.
v N e \v .Etruria'-, 11
V* o r k dospeli: avgusta, i/ 1 i vei'[*Mila s 4 »o
petiiiki.
,St. 1'aul". II : i; Southamptona / Š4S jxitniki.
,liulgaria"'. 12. avgusta 1/ 1 laiiilmrga s 551 potniki.
,Statcndam--, ay^. K>-ttenlania s 1 ibi
potniki.
.Astoria". 1^. av^ tsia 1/ Olasgotva s _jf>j potniki.
D tj s p e t i imajo:
,Xoordland" i/ Antu-erpna. .K<">nigin Louise" i/ llraiii ua. ,Trave" iz I'.remcna. ,Kaiserin Maria Ten ..-»a- \i liremtna. , Kaiser Wilhelin II." i/ (In. m. .Germanic*4 i ' l.i*>-r[Hmila. .Kiirst Hismarck** i/ Hamburga ,La Lorraine" i/ Havre. .St. L>>uis" 1/ Southampton.
O d p I j u I i so:
.Campania" 11. avg. \ Liverpool. ,l.ahn" 14. avg. v Kremen. ,Teutonic" 15. avg. v I.iverpool, . Anchoria" 15. avg. v Glasgow.
O d p I j u 1 i bxo do;
,Iiarbarossa" 16. avg. v IJremen. .ISulgaria" 16. avg. v llanlmrg. ,Auguste Victoria" avg. v Hamburg. .Statcndam" iS. avg. \ Rotterdam. .Kaiser Wilhelm II." iS. avg. v Genovo. , Kaiserin Maria Tlicresia" 21-avg. v Itremen. ,Noordland*4 22. avg. v Antwerjicn. .Gemanic" 22. avg. v Liverpool. .Konigin Louise" 23. r vg. v Hrenu n. .Fiirst Bismark" 23. avg. v Hamburg.
Lorraine" 23. avg. v Havre. ,Spoarndam" 25. avg. v Rotterdam. .ličlgravia" 2ft. avg. v Hamburg. ,Ne«' York"' 29. avg. v Southampton. .Kricsland" 2tj. avg. v Antwerpen. .Majestic" 29. avg. v Iaverpool. .Kaiser Friedrich" 30. avg. v Hamburg. , L" Aquitaine" 30. av^;. v Havre. ,Friedrich der Grosse" 30. avg- v Bremen.
I'arniiki listki so dobiti po izvirnih cenah pri FK. SAKSEK & CO. 109 Greenwich St., New York. '
' ^ -
t?
... r, ,
- .
Jugoslovanska Katoliška Jednota.
Sedež v ELY, MINNESOTA 1
URADNIKI:
Predsednik: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; Podpredsednik: Josip Pezdibc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.; i. tajnik: Jo±ef Agnič>, bo.; 2tK>, Ely, Minnesota; 11. ,, Štefan Baxovkc, Box 1033 Ely, Minnesota; Blagajnik: Ivan Govts:, Box 105, Ely, Minnesota;
NADZORNIKI: Ivan Pakiž, Box 278, Ely, Minnesota; John Globokar, Box 371, Ely, Minnesota; George Stepax, Box 1135, Soudan, Minnesota, i	J o s i p A g n i t e h, I. tajnik.
Dopisi naj bo blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Joe A g u i č, Box 266, Ely, Minnesota, po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota, in po svojem zastopniku.
Društveuo glasilo je ,,GLAS NARODA".
Bogato uboštvo.
Ukiah, 12. avg. Leto 1894. so farmnrja Henry Ssbiifferja in njegovo ženo izročili v blazuico toda ju čer par mesecev zopet odpustili, ker zdravniki zavoda niso opazili pri njih nikake bolezni na duhu. Ko sta a-) vruila zopet na svojo farmo, nadla sta isto prazno. Živina in vse kar je bilo kake vrednosti je med tem časom, ko je bila dvojica v zavodu, izginolo. Miuoli petek je dobit sodnik Mauuou pismo od komisije državne blazni-ce, ktera je zahtevala preiskavo Sc hi« tie rje v duAni stan. Konstabler je na^ol Sc h a lVerja pri postelji svoje navidezno hudo bolue žene. Ljudje so pravili, da so bi H pri ž-m videti vsa znamenja gladu, ker jej Scharter več dni ni dal ničjesti, ker se jn blazni mož bal, da so mu sosedje primešali strup v jedilo. V
Emanuel III. je danes pred parlamentom prisegel na ustavo. Po tej ceremoniji je imel govor, iz kterega ie hudo spoznati, da namerava vladati po lastnih nazorih. Govor je napravil zelo različeu vpljiv.
Pariz, 12, apg. Grški kralj biva aedaj v letovišču Aix I^e^Bains in si preganja čas pri igralni mizi. Kakor je sam pravil, zaigral je povprečno vsaki dan S6500. Grški kralj je strasteu igralec. Celo med turško vojsko je igral ta ugledni vladar na pariški b«rzi, stavil na poraz svoje lastne armade in dobil
30 000.000 frankov.
Rim, 13. avg. Včeraj se je pripetila pri PonteSalario na železnici Rim-Florenc velika nesreča. Zaradi velikega števila potnikov, kteri s<» se udeležili pogreba kralju Hum berta so razdelili vlak v dva dela, ktera, sta vozila blizu drug za dru
ponedeljek popoludneje ženaumrla	Lokomotiva prvega vlaka i*
jutro so odvedli moža v
in drug«, blazuico.
Scbiilferjevo premoženje cenijo od 310 000 do 315 000. Njegovo po-statvo je na najlepšem kraju poleg mestnega parka. Moža so mnogokrat nagovarjali, da bi prodal svoje posestvo, toda o tem ni hotel nič čuti. To je bilo baje tudi povod, da bo ga vprvič z ženo vred poslali v blazuico. Ker mož nima otrok, ne sorodnikov in je že precej prileten, se bode morda sedaj pohlepne-žem posrečilo polastiti se ujegowga posestva.
Nesreča na morju.
Napačno tolmačnje povelja uzrok nesreče.
Pariz, 12. avg. Oddelek francoske yojue mornarice vadil se je včeraj ivečer v višini rta St. Vincent, ob kteri priliki sta se ladija prvega razreda ,,Brennus", na kterej je bil ukrcan poveljnik ladjevja, in torpe-dovka ,,Frame«" radi napačnega tolmačenja povelja zadeli. ,Framee' seje takoj potopila- Moštva na la-dijiHulo je 56, ali samo 14. se je posrečilo rešiti se. Tudi trije častuik i tu utonili.
Evropejske in druge vesti.
Rim, 10. avg. Kakor pravijo Be bode porotua obravuava proti Bre-eciju, morilcu kralja Humberta pričela dne 28. avgusta. Obravuava se bode vršila v jed u i sodnjiški seji.
Reka, 10. avg. Včeraj se je pod nekim vozom električne železnic* railetel d nomitoi niboj. Ta dogodek smatra policija anarhističnem ugovoru proti žalovanju za Humberta.
Havre, 10. avg Štrajk nakladal cev premoga iu druzih delavcev parobrodue froncoske dražbe je da ue4 končan. Družba je v glavnih točkah dovolila Zihteve štrajkarjev
Dunaj, 10. avg. Tovarniški Čuvaj Lombert Ilajder v Steyer v gorenj Avstriji bil je aretovan ker je na sumu, da je anarhističnega mišljenja. Izrazil se je namreč, da je morilec Bresci postopal pravilno, ter umor kralja Humberta neživa hvale in posnemaujavrednim či uom.
Isto bo v Gradcu is ravnokar navedeuega uzroka zaprli natakarja -anarhista** Schoborna.
Rim, 11. avg. Novi krmi j Viktor
je potrla in takoj obstala. Predno so zamogli dati znamenje strojevodju druzega vlaka, je ta z vso silo trčil ob prvega.
Sedemnajst osnb jo bilo usmrte-n i h in 40 raujeuih. Izmed slednjih jih bode najbrže 15 š« umrlo. Veki knez Peter iz Rnekega, kteri |e bil kot potnik ua vlaku, je brzo javil nekemu uradniku v Rim in stočasno prosil pomoči, kakor tudi da kralju Viktor Emanuelu takoj s po reče o newreči. Kralj in kraljica Helena Bta se takoj podala na kraj nesreče.
Drobnosti.
N;l Kitajsko bo Be podali z vojnimi ladjami ,,Cesarica Elizabeta14 in , Aspern" tudi Slovenci: korvetoi zdravnik dr. Andrej Koreučan ; pomorski poročnik Zaje; praporščak
Junovic in pomorski kadet Noč. » *
*
Umrl je v Kranju posestnik gosp. Valentin Prevc, nekoč župan v Kamniku in dež. poslanec, v starosti 74 let.
* * *
l mrla je v Mariborug ospa L^op. Hudovernik, mati znane rodoljubne
rodovine. N. v m. p. I * *
*
Požar. Dne 22. julija je gorelo pri posestuici Neži Kline v Kleniku pri Vačah. Škode je 6000 K.
V«iik požar. V Mali vasi v Kočevskem okraju je dne 20. julija ogeuj uničil 22 poslopij. Škode je 24.000 K.
* •
*
Velik požar. Piše se „Slov. Narodu". Dne 20. julija je nastal v Dobrepoljah, v vaBi Malavas požar. Nevarnost je bila jako velika, kajti pri nas vlada suša, a ko je nastal •genj, bo bili možki iu ženske na polju in v seaožetih. Požar je provzročil silno škodo. Da se je kolikor toliko omejil, za to gre iahvala hitri pomoči dobrih sosedov. Možje iz Zdenske vasi so bil hitro ua lici požara in se lotil* gašenja. Takisto je prihitel župan ol>čine Videm, g' spod Žnideršič, ta kojBflvojimi možmi in z brizgalnico m je z vrlimi svojimi pomočniki preprečil, da ni cela vas pogorela. Tudi gaBilni društvi iz Velikih Lašč in iz Ribnice sta, kakor hitro je bilo
mogoče, prihiteli na pomoč. Tudi železniško osebje je pravočasno prišlo s svojo brizgalno in znatno pripomoglo, da se je ogenj omejil. Iskrena hvala vsem in vsakemu! Zgorelo je 5 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji vred. Pogorelci so bili le za majhne svote zavorovani, dva gospodarja pa sploh ne. Zgorela jim je tudi krma in obleka, tako da nimajo daues druzega nič, kakor to, kar imajo na sebi. Beda je velika in so ljudje podpore milosrčnih ljudij vredni in nujno potrebni. Kdor hoče kaj prispevati za siromašno pogorel ce, naj pošlje
svoj dar županstvu občine Podgora. * *
*
Bra otroka zgorela. 22. julija okolu lOi. ure, ko sta zakonska Zupelo iz Rutarjev bila pri maši v Dolenjah, je začelo goreti v nju hiii, o čemur sta bila takoj obveščena. Doma sta pustila svoja otroka, stara 2 in 4 leta. V nepopisanem strahu radi svojih otrok sta hitela proti domu, da ju rešita. Toda ves trud je bil zaman, ker ni bilo več mogoče potegniti jih iz ognja. Opekla sta se tudi stari oče in teta istih.
* *
Utonila sta posestnika sin Ivan Cerkovnik v Bohinjskem jezeru iu premogar Josip Dergan, doma iz Aržiš pri Litiji, v Savi in to blizu Hrastnika.
* *
*
Utonil je v Kostanjevici Fr. Bak-šič z Golega vrha pri Raki, ko je v
Krki konje kopal.
* *
*
Tora j* 22. julija pobila v Zgornjem iu Spodnjem Lošnju pri Srednji vasi. Skoda se ceni na 6000 K. * *
*
Kolesar s hrmunikami. Veliko
s neha je vzbudil 22. julija neki kolesar z Viča, ki seje prav naglo pa tudi prav izvrstno vozil po Ljubljani iu ol> jednem igral na velike hrmonike na meh. Policaji sodir jali za njim. da bi ga ustavili, kolesar pa je igral ,,Komm, Karlichen koinra" in dirjal naprej in muzici-ral. Prevozil je tako vae mesto, ne da bi ga kdo ujel. Da bi bila policija na konjih ali bicikljih, kakor je zagrebška, po tem ne vemo, če bi jo bil ta kolesar veseljak srečno odkuril na Vič.
* *
*
Zagnal se je pod vlak. — V bližini postaje M i rama r pri Trstu ae je vrgel 27. julija popoiudne pod poštni vlak 25letni zidar Anton Pertot iz Barkovelj. Strojevodja je videl, k»ko se je zagnal proti vlaku, ali istega takoj ustaviti ni bito mogoče, zgodilo se je to šele potem, ko je bil Pertot razmesarjen od vlakovih koles. Ta Pertot je imel za ljubico neko Karolino, ktera v nedeljo ni hotela iti ž njim v gostilno, marveč je šla rajši sama na Trstenik. Sodi da zavrneua ljubezen bi bila opravila 251etnega moža pod vlako-va kolesa I
*	m
*
Dva sprevodnika padla z vlaka.
Dne 25. julija popoludue v poštnem vlaku med postajama Gor. Ležeče in Divačo je videl sprevoduik Schonegger, kako je padel s stojišča ob vlaku jeden njegovih tovarišev. Hotel je dati znamenje, da naj ustavijo vlak, ali aparat je bil pokvarjen ; pri tem je zgubil tudi on ravnotežje ter padel ob vlak. K sreči, da ga niso kolesa potrla. Vlak so na to takoj uvstavili. Prvi sprevodnik ni uič poškodovan, pač pa Schonegger na desni nogi, kolenu in ua glavi. Prepeljali so ga v Trst v bolnišnico.
*	• *
Dolenjska železnica ima od novega leta skoro za 500 gld. na kilome-t>r manj dohodkov, kakor lani. To
je jako občuten izpadek. Če se razmere ne premene ne vemo. kaj bo
z dolenjsko žezuico.
* • •
Zavraten umor. Iz Razvanja v
hočki župniji se poroča, da je neznan hudobnež zavratno umoril prevžitkarico Mar. Predan. V soboto popoldne je bila sama doma, ker je bil sin pri svojem zidarskem delu, v sosednem Razvanju in zločinec je prišel, ter jo ranil zadej na tiluiku; a ker še ni bila takoj mrtva, je hudobnež 84 let Btari ženici nož zasadil naravnost v Brce. Ko je svoj zločin izvršil, pustil jo je vso v krvi
in odnesel 42 K, vso njeno in sinovo obleko. Žandarmerija že skrbno zasleduje zločinca, kteri je z ukradenim blagom proti Mariboru popihal, ker bo na tej poti našli jedne hlače in klobuk, ki jih je med
drugimi rečmi tudi odnesel. * *
*
Bisknp Strossmavr je deputaciji, ki ga je prišla vabit na Slomškovo slavnost, s trpkimi besedami omenjal, kako ae je ua Slatini napravila nemška občina. D -ial je, da zahaja že nad 30 let Slatino, da pa je letos prišel zaduikrat. To je pač zasluga tistih breztaktoih ljudij, ki imajo novo občino in kopališče v rokah.
* * *
Ubil Be je 24. julija Jakob Trček posestnik iz Gničice pri Preserji. Padel je raz jermen pri kozolci in
bil takoj mrtev.
* * *
Uton.l je blizu Hrenovic 251etui Anton Milavec iz Šmihela in sicer
pri kopanja v Nanoščici.
* *
Poneverjenje. Zlatar Ussai v Trstu je te dni pobegnil v Benetke. S seboj je vzel vsakovrstnih dragocenosti, v vrednosti 12 000 K, ki so mu jih poverili različni ljudje.
Listnica uredništva.
Rojakom odpošljemo sedaj za $20.40 100 kron avatr. veljave, pri dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
Kje je?
FRANK DE BE VC, doma iz Borovnice na Kraujskem, v Ameriko je prišel meseca decembra 1889 in sem prišel iz Chicage 21. julija letos, dne 26 julija pa zginol in popustil obleko in vse Bvoje stvari, zato prosim rojake, ako kaj o njem vedo, da bi blagovolili naznaniti njegovemu prijatelju: Janez I)e be ve c, B x 8H. Elyria, Colo.
Kje so?
John Boštjančič, Josip Herma-kora, Frank Jeričev, Josip Meso-jedec, vsi doma iz Polja pri Velik h Laščah; Štefan Turk, Miha Turk. John Turk, Martin Štreklaj, Josip Kenik, vsi doma iz Zvirče, okraj Žužemberk ; Janez Rutar iz Drašče vasi pri Žužemberku ; John P< graje i/. Švice pri Krki ; John Sajevec iz Iga pri Ljubljani. Ako kdo rojakov vč za naslov kterega navedenih, naj ga blagovoli naznaniti: Josip T u r k, Collin wood, Ohio. (15. ag)
Vabilo
na
O,
ktero prvikrat priredi
društvo sv. Cirila in Metoda
NA CALUMETU, MICH.
dne 25. avg. 1900
V ITALIJANSKI DVORANI.
Igrala bode naša slovenska godba prav izbrane komade. Udeležnikoin bodo ua izbero vsakovrstne pijače in smodke, pripravi jenih bode 12 pečenih jegujet za lunch.
Vstopnina za m^ške 25 centov, gospe, gospice in otroci so prosti.
K obilnemu obisku uljuduo vabimo Slovence in Hrvate
društveni odbor.
PodpiBaui prodam svoje
posestvo
na Brezovi rebH pod štev. 2, občina Ajdovca, pošta Žužemberk. Posestvo je obstoječe iz novo izdelanega pošlo p j a, njiv, gojzd, vinograd in drugo. Prodam pod ugodnimi pogoji.	(18. avg )
Frank Pečjak,
1196 St. Clair Str., Cleveland, O.
RHL> STAi? I INB
(prekmorska parobrodna družba ,,Rudeca zvezda")
New York* v Antwerpen Philadelphie v Antwerpen
vozi naravnost iz

prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki:J
..VATEELAND ', na dva vijaka,
(•-e yradi).......12000 ton
..ZEELANE", na dva vijaka. 12000 i<>n ,.KENSINGTON", 11a dva vijaka, 80119 t<>11
.,SCUTHWAEK'\ > Iva vijak t, S»*>7 ton ..FtkI££LA.;E'-, - .... .7110 t„n. . .WZSTEENLANE", - . . .57361011. ..NOCEELaNE-',.....5712 ton.
Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba.
Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz »li V Avstrijo: ua Kranjsko, Stajernk K roško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije.
Iz NEW YORKA odpljujejo pamiki vsako pp-.io npoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fuiton St. — Iz PHILA DKLPH l.l K vsako drugo sredo od pomolu ob vznožju Washington St.
Glede vprašanj ali kupovanja vožujih li*tKov sejo obrniti na:
International Navigation Company
73	NEW YORK - 43 La Sail, St CHICAGO. 30 Moiiu .»inery St.
SAN FRANCISCO. - Third & Pmr- s- . ST. LllUlh. .di na t.jriie zastnpuike-
Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER.
Holland-America Line
(HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med
New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer.
IZVRSTNE SMODKE!
Vržinke z slamo, $20 tisoč komadov. Carniolia Beauty (Kranjska lepota) |20 tisoč komadov. Seed Cigars 014 tisoč komadov.
Dobiti so pri meni tudi fine smodke od $14 do $40 tisoč.
Za mnogoštevilne naročbe se uljuduo priporoča:
F. A. DUSHEK7
Office: 1323 2nd Ave., New York
Bratom Slovencem priporočam svoj lepo urejen saloou
German&Austrian Headquarters
Točim izvrstna vina in raznovrstne druge pijače in imam na razpolago fine smodke in postrežem s izbornimi jedili.
Za obilen obisk se priporoča
Daniel Radatovich
Pike« Peak Ave., Florence Colo.
POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom,	ROTTERDAM, p-iimi, - .(v..,,,i,„ vijakom,
1250011111.	S'OO lull.
STATENDAM. parnik / dvojnim vijak,.m. i'urmki: MAASDAM, SPAABNDAM in
10500 ton.	WERKENDAM.
Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije Radi cene glej na posebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v
Trstu, št. 7 Prosta luka	lnomostu, 3 Rudollstrasse
Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona.
P a r n i k 1 odpljujejo: Iz ROTTERDAMA vsak četrto k 111 iz NEW YORKA vsako soboto ob 10. uri zjutraj.
Holland ameriška črta
39 Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, 111. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. 109 Greenwich St., New York.





i
c>i
ta
ur* ;-:>
Ji
tM
m. M
svoji K SVOJIM!
J. GLOBOKA li, M. P. CO.
ELY", MIN.
priporoča Slovencem in Hrvatom sv..j.> novo
TBG- O ""v7"" X O.
Pri njem je dobiti:
OBLEKA ZA M OZ k I]. ŽI-ASKK IV \)\]V\-IiAZ\0\ RST\0 0|>t \ \L0:
P KIML0. ()\ i:\T\IM. K LOJU'k I:
HIŠNA IV KUHINJSKA OPRAVA.
\ edno s veze
G-KOCEKITE.
Vse blago po najnižji ceni : postrežba hitra. Pismena naročila naj se pošiljajo ua liox 571.
Pošiljam denar v staro domovino, posredujem prodajo prekomorskih vožnjih listk ov, \ zve/i sem v New \ orku z g. Fr. Sakserjem.
Slovencem in Hrvatom, prijateljem in znancem se priporočam v mnogobrojen obisk in naročila.
S spoštovanjem	j. GLOBOKAR, M. P. CO.
K) fe)
fe)
šš)
gč) m
Sš)
m
ag>
m


i;.'
Slovenske knjige.
Ker imam s^daj zopet popolno zalogo knjig raznih založnikov 111 so zazn&meuovaue v mojem ceniku in še mnogo novih, se priporočam cenjenim rojakom za daljna naro-ročila. Cenik pošljem poštnine prosto.
Dalie prodajam tudi ŽEPNE URE in VERIŽICE itd. po zelo ui%kih cenah. Denar naj si mi blagovoli naprej poslati, male zneske se lahko pošlje v p jštuih znamkah.
MATH. P0G0RELC,
6102 Butler Street.
Pittsburg, Pa.
KJE SO?
JOSIP LESICA, JAKOB SNOJ in MATIJA KRNI K ; ob svojem času so bili pri ineni na hrani in stanovanju, a i«t.o pozabili plačati; ua-slove bi rad zvedel : Josip Kikelj, 1104Washington Ave.Brj dd->ck,Pa.
Iz proslc rokr je na prodaj
BI IS A
v ŽABJI pri Novem Mestu štev. 29, z vrtom in kozolcem. Več povč lastnik: Janez Zevnik ravno tam.	(15. avg.)
_
Pravda Beauchampa.
(Resnična povest i/ severo-amerikanskega življenja.)
(Kouec.) Benjamin Sharp je bil prva poklicana priča. Potrdil je kolikor je le zamogel vse trditve zatuženega spisa. Pri t«m pa je iz vsake njegove besede donelo tako strastno sovraštvo proti Hektor Beauchampu, da so še le sedaj pričeli spoznavati kako velik delež je imel glede obsodbe morilca.
Med zaslišanjem te priče ni za-toženec obrnil pogleda od njegovega obraza in ravno ko je Benjamin Sharp govoril o sledovih škorenj na vrtu, so se srečale njihove oči. Neizrečeno zaničevalen smehljaj je zaigral ua Beauchampovih ustnicah in sicer bledo obličje priče je za trenotek oblila rudečica.
Od tega trenotka je bil priča čudno nemiren in zmešan. V velikih kapljah mu je stal pot na čelu in vselej, kadar so t=e njegove oči kakor bi jih vlekla nepremakljiva sila, obrnile na Beauchampa, zgani! seje kaj čudno njegov obraz.
Iti vendar ni pobijal za toženec njegove hudo obteževalne izjave z nobeno besedo. Nič ni bilo vstanu omajati njegovo mirnost, ali ga pripraviti, da bi opustil enkrat storjeni sklep.
< >stal iepri svojem nerazumljivem molčaiiju tudi potem, ko je Patrik O'Brien nek sumljivi človek z zabuhlim obrazom pijanca stopil naprej, da bi obširno pripovedoval o najdbi za Beauchampa tako osode-polnega robca. Da je bil njegov, ni bilo nobenega dvoma več, kajti pri preiskavi njegove hiše so našli število jednacih robcev. Iu ker ni poskušal pojasniti kako je prišel krvavi robec v oni kot, videti je bilo, da bode z izpovedjo te priče njegova osoda odločena.
Tu, ko je ravno Patrik 0'BrieD vzdignil roko k prisegi, daje govoril le čisto resnico, zgodilo se je nekaj nenavadnega. Smrtno bledega obličja in na vsem životu tresoč je Benjamin Sharp skočil po koncu in planil tik pred sodnijsko mizo. „Stojte!u je zaklical s hripavim
in vsled prevelike razburjenosti tresočim glasom: ,,Ne sme priseči — bila bi kriva prisega! Njegova izpoved je zlagana."
Ako bi strela treščila 'v sredo Boduijske dvorane bi učinek komaj mogel biti večji, kakoršnega so prouzročile te besede, (iledalci so vstali raz svojih sedežev, da bi za-mogli dogodkom bolje Bledi ti. Edino le mož na zatožni klopi je ostal miren in z na prsih prekrižanima rokama neomahljiyo in kakor sveča ravno sedel na prostoru. Na opetovano znamenje s zvoncem je napravil predsednik mir za na-' daljenanje obravnave. Pozval je pričo naj se natančneje izrazi.
Benjamin Sharp je globoko segel po Bapo in med tem ko je srpo zrl na zatoženca rekel: ,,Da, ta izpoved je zlagana. Nihče ne more tega boljše vedeti nego jaz, ko sem moža sam poučil, kako naj govori On ni našel krvavega robca, ampak istega dobil iz mojih rok, kakor sem ga jaz sprejei od zamorskega hlapca v ^Metropolitan House". Po odpo-tovauju onega moža tam, je ležal robec v kotu sobe, v kteri je stanoval odvetnik, bil je sicer krvav, toda nikakor ne od krvi mojega nesrečnega brala Ako pokličete zamorca kot pričo, Vam bode potrdil, da gaje Hektor Beauchamp podal iz njegovega kovčeka, ko mu je ono jutro po umoru pričela teči kri iz nosa."
Sodnijski predsednik mu je hotel seči v besedo, toda Benjamin Sharp je zmajal z roko kakor bi prosil, da sme še nadalje govoriti.
„Nisem še pri koncu. Tudi poveet o stopinjah na vrtu mojega brata je izmišljena. Papirnata modela sta se morala prilegati podplatom za-toženčevih škorenj, kajti po njih, a ne po stopinjah, ktere sem še le pozneje umetno naredil, eta bila isdolaua. Hektor Beauchamp je govoril resnico, ko je rekel šerifu, da ni nikdar stopil na vrt. In ako Vi gospodje porotniki mislite, da ga morate vsled te izjave oprostiti,
Predsednik, kteri ni bil nič manj osupnjen, nego vsi drugi v dvorani navzoči, je le s težavo ohranil svojo dostojnost, „Vi toraj niste le sami krivo pričali" je rekel strogo, ,,ampak tudi druge hoteli zapeljati h krivemu pričanju. To je hud pre-grešek Mr. Benjamin Sharp, toli hujši, ker je bil učinjen, da bi ugonobil nedolžnega."
,,Ali ta mož ni nedolžen? Tako gotovo kakor obstoji božje vračilo, tako gotovo je on morilec mojega brata. Nihče mi ne more vzeti tega prepričanja in ker sem tega že od začetka siguren, hotel Bem preprečiti, da ne uporabi čas in ne pobegne izven Zjedinjenih držav. Izmislil sem si te navidezne dokaze za njegovo krivdo iz nobenega druzega namena, kakor ga sprayiti v zapor, kajti uvidel sem, da tega na drugi način ne bi mogel doseči. Zamorski hlapec hotela je bil z menoj zmenjen, toda odgovornost zadene samo mene. Prosim Vas tudi ne kaznujte prestrogo tega ubozega na pol blaznega 0'Briena radi krivega pričanja, ker je komaj vedel kaj dela. Menil sem, ako bode Hektor Beauchamp le ankrat sedel v zaporu, in ako bode proti njemu vpeljana sodnjiska preiskava, bodo tudi latiniti dokazi njegove krivde prišli na dan. Toda varal sem se, kajti računal nisem z njegovo prekanje-nostjo in ne mislil nato, da bode zamogel tako trdovratno molčati. Ali sedaj uvid i te gospodje kako opazno je ravnal, ko Vam ni hotel odgovarjati? Ako bi bil obBojen na podlagi današnjega zaslišanja prič, zgodilo bi se bilo le VBled krivičnega pričanja. Upal je pri novi obravnavi dokazati, da so izpovedale proti njemu krive priče in oproščeuja mu ne morem privoščiti. Ako smrt mojega brata mora že ostati nemaščevana, potem dajte še daaes njegovemu morilcu nazaj bvo-jo prostost in meščansko poštenje. Jaz spoznam mojo krivdo in položim maščevanje, za ktero so bile moje roke preslabe, v roke istega, kteri ima moč zbuditi spečo vest tudi najtrdovratuejšemu hudo delcu."
Njegove slednje besede so imele čudežno slavnosten iu pretresljiv glas in kaj čudno pretresale srce poslušalcev. Splošno molčanje je nastalo v dvorani, ktero je zagovornik zatoženca vporabil in prosil za besedo. Njegov obraz, kteri je bil v dosedaj nem teku obravnave resen in čmeren, Be je žaril v sigurnosti srečnega izida za njegovega varovanca in zato gledal po dvorani kakor zmagovalec.
Toda komaj je odprl ustnice, da bi stavil svoje predloge, je že za-donel za njim močan iu miren glas : ,,Ne, ker me vznemirja moja vest, Benjamin Sharp, ampak ker mi moj ponos ne dopušča, da bi me Vi osramotili, hočem prosto in odkrito izpovedati: Da, jaz Bem izvršil •sodbo nad Henry Sharpom, malopridnim zapeljivcem in lopovBkim morilcem moje svakinje!"
Zagovornik se je zgrudil kakor nezavesten na svoj stol. V prostoru za obči uBtvo je zadonel obupen krik iz ženskih ust in nesli so iz dvorane omedlelo soprogo zatoženca. Nepopisljiv hrup je naBtal dvorani. Potem pa, ko se je obravnava zamogla zopet pričeti, izvršilo se je vse nadaljno v četrt ure. Hektor Beauchamp jo ponovil svo jo izpoved, ni pa hotel povedati nič natančnejega kako je izvršil umor. Njegov zagovornik ga ni za ^ovarjal; posvetovanje porotnikov je trajalo le malo minut in spoznali ■so ga krivim zavratnega umora. Sodišče ga je na predlog državnega pravdnika obsodilo k smrti na vešalih.
Ponosno in po koncu kakor je vstopil, zapustil je Hektor Beauchamp sodnijBko dvorano.
je izpovedi potrebni čas. • Pokazalo Be je, da je bil popis umora v zato-ženem pismu v obče resničen.
Ko je knjiga prišla na Bvitlo, ni bil njen pisatelj več med živimi. Dva dni pred obsodbo določenim časom si je skupno s Bvojo soprogo, kteri na njeno milo priprošnjo niso dalje zbranjevali pristop v njegovo celico, segel po življenju. Hud strup, kterega sta oba istočasno zaužila, ne da bi bil Btražujoči jet-nišničar videl kako se je zgodilo, je kaznujoči pravici prihranilo njeno grozovito delo.
JOHN GOLOB
203 Bridge Street, v Jolietu, III.,
izdelujem
KRANJSKE HARMONIKE
najboljše vrste in sicer: 2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je . .............SIS do 40;
cena 3 glasnim........S25 do 80;
cena 4 glasnim .... od $55 do 8100; cena 5 glasnim.... od SSO do .$150.
Na željo rojakov uglasujem orgije ,,sharp" ali „llat" : f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi:
Nova spričevala.
Spoštovani prijatelj! — Prijet seni vaše harmonike in se vam za nje lepo zahvaljujem; prav po volji so mi in tudi drugim dopadejo,
ko jih slišijo.
13ox 113, \Valkerville, Mont., Peter Spehar.
l>ragi prijatelj! — Naznanim ti, da sem prejel harmonike. Strašno me vesele in reči smem, da se nisem nadejal tacih. Kes ine stanejo čez $50, a se<laj jih ne dam za S100. — Zato se ti tako lepo zahvaljujem, ker so harmonike takii močne in poselmov glasovih,
ki se prav uohro ujemajo. — Rojaki, ki želite imeti ilolire orgije, obrnite se na moža, ki vam Imbm postreže. — Večkrat sem že vi-. ... ir j i j	l. - t i del tvoja spričevala v naših slovenskih listih
julija. \ edno bodeva obisko- in prosim te, da tudi mojega uvrstiš med nje če valce postregla s tečno, okusno le je volja, zakaj tacega moža moramo ceniti jedjo in snažnimi prostori za prenočišče; pri nas si lahko rojaki uajmo stanovanje in hrano v najem na mesec ali teden, ali dan. Vedno bodeva točila sveže pivo. fma cali-forniška vina, dober whiskey in druge likere, ter prodajala dobre i <1',v,je'1 1 niirai 111 ,la se nii glasovi Prav
Sni'>dk»'	i dopadejo. Crested l.utte, Colo., M. S<xlja.
Ako pride kdo na Crockett, Cal. naj vpraša za
WALONA HOUSE
vsakdo mu to lahko pove, ker ni daleč od železnične postaje, namreč le kake 4 minute. Slovenci, obiščite nas pogosto.
S poštovanjem : John Petrič in Anton Smrekar. lastnika.
Otvorjenje!
Podpisana se priporočava Slo-veucem v Crockettu, Cal., in okolici kakor tudi vsem sem došlim Slovencem, da obiščejo naš
HOTEL
in GOSTILNO, ktero sva otvorilaj 14
Leadvitle, Colo., A. Križman.
Spoštovani John Ciolob! — Vaše harmonik^ sem dobil in sem tudi z njimi zadovoljen, ker so prav močno izdelante%
Rienville, La., Jakob Skrbie.
Dragi prijatelj John Golob! — Prejel sem tvoje harmonike in ti naznanjam, da sem za-
GOTOVE
lenarje najceneje kupiš pri I-. SAK.SKKI L' 109 Greenwich St.. New York.
Redkokrat je v Zjedinjenih državah kaka mala knjižica vzbudila tako velikansko pozornost, kakor začetkom leta 1826. po naslovom: ,,Moja izpoved" izšla knjižica, kte ro je spisal k smrti obsojeni odvetnik Hektor Beauchamp. Sto tisoče ljudi je čitalo takrat do boIz ginjenih romantično povest o osveti tega moža, čigar obsodbo so na njegovo priprošnjo odložili za dva
potem Btorite tako v božjem imenu." meseca, da bi imel za spisanjeavo-
Francoska parobrodna družba
pe
Tn
PAUL SCHNELLEK.
Notary Public Direktna črta d« HAVRE - PARIS
W l.,mA*.. hA- u ŠVICO - 1NKSBRUK (Avstna). v Ualumetu, - - Mich., ^ Parniklodpijujejo od sedaj
naznanja, da je pričel poslovanje, naprej vedno ob četrtkih ob
ter se Slovencem in Hrvatom pri-	10 uri dopoludne.
poroča za oskrbovanje v pravnih Pa™iki ^P1^0 iz pristanišča v. , J .	štv. 42 North River, ob Morton
poslih v stari domovini. Street:
Pisarna: 5^1 Pine Street.iL® Bretagne
t	La Lorraine
Josip Losar 1rj'Anriaita,Qe
La Touraine
v East Helena. Mont. LaBretagne
La Lorraiue
Novi brzoparnik ; koma „La LORRAINE" odpljuje 12 New Yorka dne 23. avgusta ob 10.
I uri dopoludne
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA; Prvi razred v Havre $55 in višje, za možke, ženske in otroke. Dalje* Drugi razred v Havre 842 50 in VINO, FINE SMODZE in ŽGA- višje.
NJE in KUHINJSKO OPRAVO. Glavna agencija: 32 BROAD-Vse prodajam po najnižji ceni. - I WAY, NEW YORK.
priporoča svoje ■ ■
18. avg.
23. „ 30. „ G. sept.
1 O
lo. ,, 20. „ z dvema
grocerijsko blago
1900 1900. 1900 1900 1800. 1900.
vi j a
KNAIITH, NAGHOD & KUEHNE
No. 11 William Street
Prodaja in pošilja na v§e dele sveta denarne nakaznice, neniie* in dolžna pisma.
Irposluje in isterjnje zapuščine in dolgove.
Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik
tdjc. gk i^r^nsr pohek
sedaj nastanjeni zdravnik na So. EastCor. loth & Walnut Str., in N. W. Central & Park St.,
Kansas City, U. S. A. "Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih zmožnosti} pri tamošnjem ljudstvu.
i)r. G. ivan pohek
se priporoča slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranjih kakor tudi
vnai jih boleznij.
Dr. G. Ivan Pohek se je pokazal i/rednu nadarjenega*v"/dravljenju žensk in otrok ;
v tem je nedosegljiv.
- VSI ONI--
kateri nemorejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara bolezen, is on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, pove to dotični osebi, ker neČe, da bi kdo trosil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar.
I.a Salle, III.. 3 Gospod Fr. Sak.-.er !
Podpisani Vam naznanim, tja sem od banke $1087.93 m vse Vaše j»>-re nje bilo pošteno in /.e!<> 1 e 11 o. toplo se Vam zahvalim kt-r >u- m; t ik in pi ištenu preskrbeli kolektiranje 1 brat Zato vsakemu rojaku Vaše p.djeije priporočam.
f1 'HN K.U.IN.
dobil dova-l'ra\ liitro ulnic. l..plo
gtiifeg^tjiiAfafeižflilijd;!;L^i'-ilil»i•!*!.T*-j-'r"-..1 ■»».« Mi, .■,«.• .».•■» M«. <\\\\\. \\\-]jf£
Xaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. POIIEKA : VSAKEMU KATEREMU 1'K1I>E V ROKE.
Cenjeni zdravnik: — Oslobodill pte me iz. hude bolezni in l>epo se Vam zahvalim. Živeli še dolga leta za pomoč vseh..rojakov, kateri se na Vas obrnejo.
'c	j. LAVRIČ, Joliet, HI.
Spoštovani gospod: — OsvedoCil sem se. da Vaš svet in zdravila pomagajo vsem, kateri se na Vas obrnejo. Nimam besed, s katerimi bi se Vam mogel dosti zahvaliti za ozdravljenje revmatizma, na katerem sem trpel 20 let. Velika Vam hvala.
L. GLAVIN1Č, Lead City, S. D.
Spoštovani gospod :— Trpel sem več let na notrajni bolezni, tako, da nisem več mogel delati, da bi kaj zaslužil. Kadar sem pa vzel Vaša zdravila, sem bil zdrav za kratek Čas. Mnoga in mnoga Vam hvala.	M. BANDULA, Omaha, Nebraska.
Dragi dr. Pohek : — Imel sem dosti zdravnikov v moji težki bolezni in potrošil sera dosti denarja, pa vse brez pomoči, trpel sem dolgo časa na naduhi (Asthma) in Vi ste me dobro ozdravili, za to sem Vam dolžan največjo hvalo.
P. GOLDAŠIČ, Kansas City, Kans.
Dragi dr. Pohek: — Naznanjam Vam, da je moja žena sedaj hvala Bogu in Vaši pomoči povsem zdrava in vesela. Mnogo se Vam zahvaljujemo. Ako bi jaz siromak preje vedel, ne bi bil brez koristi potrošil Sbo za amerikanske zdravnike. — Kadar bodem kaj potreboval, vem se na koga obrniti. S spoštovanjem Vaš	M. LESIČ, Moyer, Pa.
Svedočim, da poznam cJr* G- T. I^ohelca vc£ kakor let, bil je moj domači zdravnikj priporočam ga za najboljšega zdravnika v Ameriki. PETER ASMUSEN, VVamego, Kas.
Kaj pravi Hon. GEO. TROUT, predsednik banke of Kansas, v Wamego, o zdravniških-sposobnostih dr.Poheka in njegovega društvenega in financijelnega stanja: ,,Dr. Pohek brez vsake sumnje je jeden najboljših zdravnikov v Ameriki; on je storil za mene več nego kdo drugi v moji bolezni." Poznam ga dolgo časa in priporočam. Geo. Trout, Wamego, Kas.
Gosp. zdravnik Pohek! Od kar sem pričel jemati Vaša zdravila, počutim se veliko boljše in vidim, da bodem brzo popolnoma zdrav. Vaš	N. Barač, Roslyn, N. D.
Spoštovani gospod: Bil bi Vam pisal preje, pa sem čakal, ako mi če biti boljše; sedaj pa Vam naznanjam z zadovoljstvom, da so mi Vaša zdravila pomogla in sem popolnoma zdrava.	Štefan Pet kaše k, Frugality, Pa.
NASVETE DAJE ZASTONJ!
Ne pozabite priloži znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite na:
DR, G, IVAH POHEK,
Post Office Boxes 553 & 563	KANSAS CITY, M0. U. &

FRANC CD DEN,
trgovina z urami, srebrnino in zlattnino	jjC
LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotovža LJUBLJANA %
Priporočam rojake ra svojo povsod i znano, hogato
&
zalogo vsakovrstnih švicarskih	it žepnih ur
verižic, uhanov iti drugih zlatih in sielnnih predme-tov po iiajiiižjih cenah.	|f
Pri naročilih naj s« denar napr.-j poiij^ in eden ft gold, več za poštnino. ^	Ceniki pošiljajo ae zastonj poštnine pr sto.
1. StocU^i
Bremen Bahnhofgasse stv 29 Bremen,
jedi-ia slovanska tvrdka. ktera potnike iz
Bremena v Ameriko
samo z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odpremljuje. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij.
Slovenci in Hrvatje ne opuščajte pri Vašem potovanju v Evropo se
jim pišite, da naj se samo na nas obrnejo; pri nas bodo dobro poučeni, kaj amerikanBka postava zahteva, da ne bodejo vrnjeni in h tem denar zastonj za vozili.
Oglasila in vprašanja odgovarjajo bo v vseh jezikih takoj, točn. > in vestno.
KAREŠ in STOCK!,
BREMEN, BAHNHOFGASSE 29.

Jacob Stonich
8g E. Madison St., Chicago, 111.
Slika predstavlja uro za dame z dvojnim pokrovom (Boss Case) 111 ho najboljši pokrovi se zlatom pre-tegnjeni (U<»idfield) in jamčim zanjo 20 let; koleeovje je Elgin ali Waltham ter velja samo

Dame, ktere žele uro kupiti se S/ jim SH(l;ij ponnja lepa priložnost, Ta cena je le za nekaj časa. Na zahtevanje pošljem cenike poštnine prosto. Dobra postrežba in jamstvo za blago, je moje geslo
Za obilo naročb se priporočam z vsem spoštovanjem
Jacob Stonich,
89 East Madison Strekt, Chicago, III.
I t (D
t »
« $ @
a
i
$
9 »
JOHN VEKZEL,
izdelovalec
KRANJSKIH IN"NEMŠKIH HARMONIK
,r ^ ojO	■
/ Ooosooocooa	»
' o c 3 9 J O 1 O J o O	\
0 0 o ■» 3 3 a a e o c
se priporoča rojakom za izdelovanje in popravo. Cene so primerno nizke, delo dobro in trpežno. Najnižja cena tro^rstnih harmonik je Sf 18 do-SoSiu naprej. Jzvrdu.eni tudi na G m 8 glasov. Razpošiljam jih s pravico, da si jih lahko vsak ogleda na Express Oflice. Glede natančnejih pojasnil se je pismeno obrniti na:
John Venzel,
30 King St., Cleveland, Ohio
a s
m
m
Mestna hranilnica v Novem Mestu
m
m
_ _ jjgj 8 obrestuje vloge od prvega prihodnjega meseca, 8
8 SI
a a a a a a
po 4%
ter sama plačuje rentni davek.
Dolenjcem s« pri tej hranilnici ponuja lepa prilika šte-denja. Vsakdo dobi hranilno knjižico.
Denarje lahko vsakdo pošlje po kakej banki; g. FRANK SAKSER & CO. („Glas Naroda") posreduje tudi za Slovence.
MiBiBigiB«iaaianaiBMi!Bi
uiuii 'iiJI'JlUlUlOIOlO
8 8 8 8 8 8 8 8 8
88