'i® MJ r. J! KNJIGE GORIŠKE ki so doslej izšle: ESr^*-' i. \ 1919. Zlata srca Sirahove bukve \ prvo\leto Koledar za Ieio 1920. drugo leto 1920. Koledar za leto 1921. (pošel) Alojzij Gradnik, Božje solze (pošle) tretje leto 1921, Koledar za leto 1922. Lojze Remec, Naši ljudje Joža Lavrenčič, Gorske pravljice četrto leto 1922, Koledar za leto 1925. Alojzij Gradnik, Dr. Egidij "" peto leto 1923, Koledar za leto 1924. Ivan Pregelj, Zgodbe zdravnika Muznika (pošle) Soški črnošolec, Mladi gozdar (pošel) Franc Finžgar, Bogu, kar je božjega šesto leto 1924, Koledar za Ieio 1925. Carll Lukovič, Zadnji dnevi v Ogleju Dr. Pavlica, Sv. Frančišek Ksaverski France Bevk, Mlada Zora (pošla) sedmo leto 1925. Koledar za leto 1926. France Bevk, Smrt pred hišo Carli Lukovič, Evfemija Ivan Bežnik, Otroci stepe Ivan Meže, Častitljivi don Bosco osmo leto 1926. Koledar za leto 1927. (pošel) Dr. Just Bačar, Zdravje in bolezen v domači hiši, I. Drugi nalis Damir Feigel, Pasja dlaka (pošla) Naši kraji v preteklosti (pošli) F. Kleimnajr, Prvi koraki (pošli) France Bevk, Brat Frančišek. Drugi nalis. deveto leto 1927. Koledar za leto 1928. Dr. Jusi Bačar, Zdravje in bolezen v domači hiši. II. del. Slavko Slavec, Zupan Žagar Gabrijel Majcen, Zgodovina domačih in pitomih rastlin Venec domačih pravljic (pošel) France Bevk, Znamenja na nebu. I- del. Krvavi jezdeci (pošli) deseto leto 1928, Koledar za leto 1929. VI. S. Reymoni, Pravica Just Ušaj, Kmečko branje Janko Furlan, Danska in Danci N. Vrbanjakov, Iz starih časov, zgodovinske bajke in povesti iz domačih krajev (pošle) del Franc« Bevk, Znamenja na nebu. II. del. Škorpijoni zemlje (pošli) France Berk, Znamenja na nebu. III. del. Črni bratje in sestre enajsto leto 1929. Koledar za leto 1939. Dr. Josip Potrata, Zdravje in bolezen v dojnači hiši. III. del Ciril Drekonja, Pod domačim krovom ' Slavko Savec. Čigava si? - "V Nande Vrbanjakov, Slike Iz prirodei ' France Bevk, Umirajoči. Bog Triglav ' Gizela Majeva. Vzorna gospodinja (pošla) dvanafstojleto 1930. Koledar za leto 1931.. Dr. Josip Potrata, Zdravje in bolezen v domači hiši. IV. del ŠHbarJev Po'.de; Ljudska astronomija Damir FelgeJ.^čudeino oko Nande Vrbanjakov, Po svetu naokrog France Bevk^Čiovek proti človeku, zgodovinski roman. ' Trinajsto leto 1931, Koledpf za Ieio 1932. Dr. Josip Potrale, Zdravje in bolezen v domači hiši. V. del. Gizela Majeva, Nova kuharica (pošla) Tone Čemažar, Burkež gospoda Viferga (pošel) Nande Vrbanjakov, Dedek pripoveduje (pošel) France Bevk, Vedomec Eliza Orzeszkowa, Kmetavzar štirinajsto leto 1932 Koledar za leto 1933. Slavko Slavec, Med srci in zemljo Dr. Josip Potrata, Prva pomoč v nezgodah Gizela Majeva, Telesna vzgoja otrok Nande Vrbanjakov, Pogled v svetovno zrcalo France Bevk, Železna kača petnajsto leto 1933, Koledar za leto 1934. France Bevk, Dedič Dr. Josip Potrata, Zdravje iz rastlin Martina Seljak, Ljubi moj domek Nande Vrbanjakov, Prirodni pojavi in človeški izumi Damir Feigel, Čarovnik brez dovoljenja France Bevk, Veliki Tomaž šestnajsto leto 1934. Koledar za Ieio 1935. ,' j, Ferdo Plemič, Po krono, dekle in vino, zgodovinska novela. Gizela Majeva, Duševna vzgoja otrok Jakob Trnovec, Z orodjem v rokah Nande Vrbanjakov, Pravljice iz tujih logov France Bevk, Srebrniki, kmečka povest. Knjige za prihodnje leto: Koledar za leto 1936, Jerko Jermol, Naseljenci, divjaki in otroci, povest Dr. Josip Polrala, Higijena žene Martina Seljak, Mrčes v hiši Daniel Defoe, priredil N. Vrbanjakov, Robinzon NEOBVEZNE KNJIGE: Sigfrid Undset, Ljubezen in kri France Bevk, Huda ura, kmečka povest Dosedanje knjige, v kolikor niso pošle, se dobe pri: UNIONE EDITORIALE GORIZIANA, Gorizia, Via Carducci 7. I3BGBBDSB KOLEDAR GORIŠKE MATICE ZA LETO 19 3 5 1934 IZDALA IN ZALOŽILA »GORIŠKA MATICA« UNIONE EDITORIALE GORIZIANA 25094 /f1jr KOLEDAR ZA NAVADNO LETO 1935. Navadno leto 1935.r ima 365 dni (52 tedna) tsr se začne s torkom in se konča s torkom. Začetek leta 1935. Občno ali državno leto se začne na dan novega leta t. j. s prvim januarjem. Cerkveno leto se prične s prvo adventno nedeljo (1. decembra). Letni časi. Pomlad se začne z 21. dnem marca meseca ob 14. uri in 18 min. Solnce stopi v znamenje Ovna. Pomladansko enakonočje. Poletje se začne z 22. dnem junija meseca ob 9. uri in 38 min. Solnce stopi v znamenje Raka. Najdaljši dan, najkrajša noč. Jesen se začne s 24. dnem septembra meseca ob 0. uri in 38 min. Solnce stopi v znamenje Tehtnice. Jesensko enakonočje, Zima se začne z 22. dnem decembra meseca ob 19. uri in 37 min. Solnce stopi v znamenje Kozla. Najdaljša noč, najkrajši dan. Znamenja za lunine mene. Mlaj......• I Ščip ali polna luna . ® Prvi krajec. . . . ) | Zadnji krajec . . . < Mrki solnca in lune v letu 1935. 1) Delni mrk solnca dne 5. jan. Radi svoje malenkosti (Viooo solnčnega premera) bolj teoretičnega pomena. Viden samo na meji južnega ledovja v bližini Zemlje Edvarda VII. 2) Popolni mrk lune dne 19. jan. Začetek ob 13. uri 39 min. Popolnost mrka od 16. ure 3 min, do 17. ure 30 min. Konec mrka ob 19. uiri 54 min. Velikost 1.355. Pri nas vzide luna sredi mrka (ob 16. uri 47 min.), zato bo viden le ves drugi del mrka. 3) Delni mrk solnca dne 3. feb. Začetek ob 15. uri 30 min., konec ob 19. uri 1 min. Velikost 0.740. Viden po vsej Severni Ameriki (izvzeta Alaska), v Meksiki, Grenlandiji ie Islandiji. Pri nas neviden. 4) D e 1 n i mrk solnca dne 30. jun. Začetek ob 19, uri 33 min, konec ob 22. uri 24 min. Velikost 0.338. Viden v severnih krajih, na Angleškem, Norveškem, Švedskem, Danskem, v severni Rusiji in deloma v Sibiriji. Pri nas neviden. 5) Popolni mrk lune dne 16. jul. Začetek ob 3. uri 15 min. Popolnost mrka od 5. ure 9 min. do 6. ure 49 min. Konec ob 8. uri 43 min. Velikost 1.761. Ker zaide luna ob času, ko stopi šele v pravo senco t. j. ob 4. uri 11 min., bo viden pri nas samo njen vstop v po-lusenco, z drugimi besedami bo ta mrk pri nas dejanski neviden. 6) D e 1 n i mrk solnca dne 30. jul. Začetek 9. uri 1 min., konieic ob 11. uri 29 min. Velikost 0.231. Viden v Južnem Ledenem morju. Pri nas neviden. 7) Obročasti mrk solnca dne 25, dec. Začetek ob 16. uri 41 min. V sredini obroča ob 18. uri 47 min. Konec ob 21. uri 16 min. Velikost 0.988. Viden v vsem južnem mrzlem pasu, na iužnem koncu Južne Amerike in na Novi Zelandiji. Pri nas neviden. Kvatrni posti. I. kvatre, spomladanske ali postne: 13., 15. in 16. marca. II. kvatre, letne ali binkoštne: 12., 14. in 15. junija. III. kvatre, jesenske: 18., 20. in 21. septembra. IV. kvatre, zimske ali adventne: 18., 20. in 21. decembra. Cerkveni prepovedani časi. Obhajati ženitve je prepovedano od 1. adventne nedelje do božiča in od pepelnične srede do velikonočnega pondeljka. Premakljivi prazniki. 1) Septuagezima: 17. februarja. 2) Pepelnica: 6. marca. 3) Velika noč: 21. aprila. 4) Križevo: 27., 28. in 29. maja. 5) Vnebohod: 30. maja. 6) Binkošti: 9. junija. 7) Sv. Trojica: 16. junija. 8) Sv. Rešnje Telo: 20. junija. 9) Prva adventna nedelja: 1. decembra. Pust traja od 7. januarja do 5. marca t. j. 58 dni. Postnih nedelj je šest, povelikonočnih tudi šest, pobinkoštniih pa dvajset in štiri. Prazniki. a) Običajni in civilni. 1) Vse nedelje. — 2) Novo leto. — 3) Sv. Trije kralji (6. januarja). — 4) Sporazum s Sv. Sto-lico (11. februarja). — 5) Sv. Jožef (19. marca). — 6) Rojstvo Rima (21, aprila), — 7) Vnebohod (30. maja). — 8) Sv. Rešnje Telo (20. junija). — 9) Sv. Peter in Pavel (29. junija). — 10) Vnebovzetje Mar. Device (15. avgusta) — 11) Pohod na Rim (28. oktobra). — 12) Vsi svetniki (1. novembra) — 13) Zmaga pri Vit-torio Venetu (4, novembra). — 14) Brezmadežno spočetje Mar. Device (8. decembra) in 15) Božič (25. decembra). Prazniki pod 3), 6) in 14) padejo na nedeljo. Prazniki, ki se ujemajo s cerkvenimi, so v Koledarju mastno tiskani, drugi so zaznamovani z dvema zvezdicama (* *). b) Državni, ob katerih se skrči delovni urnik samo na dopoldanske ure. 1) 8. januarja: rojstni dan kraljice Helene. 2) Pustni četrtek, pondeljek in torek. 3) Velikonočni četrtek, velikonočna sobota in velikonočni pondeljek. 4) 24. maja: napoved vojne, 5) 29. julija: obletnica smrti kralja Hum-berta. 6) 18. avgusta: god kraljice Helene. 7) 15. septembra: rojstni dan prestolonaslednika Humberta. 8) 2. novembra: vseh vernih duš dan. 9) 11. novembra: rojstni dan kralja Viktorja Emanuela III. 10) 24. decembra: božični večer. 11) 31. decembra: Silvestrovo. Dneva pod 6) in 7) padeta na nedeljo. Ti prazniki so v Koledarju, ako ne padejo na nedeljo, zaznamovani z eno zvezdico (*). c) Dnevi, v katerih se razobešajo državne zastave, poleg prej označenih. 1) 4. januarja: obletnica smrti prve kraljice Italije. 2) 9. januarja: smrt kralja Viktorja Emanuela II. 3) 23. marca: ustanovitev fašjev (1. 1919.) 4) prva nedelja v juniju: praznik ustave. 5) 12. oktobra: obletnica odkritja Amerike. Ti dnevi so zaznamovani z znakom: X razen dneva pod 4), ki je nedelja. 3 JRNURR wmM m 'I " £ i £ JANUAR - PROSINEC Dnevi Tcrek Sreda Četrtek Petek Sobota Godovi in nedeljski evangeliji Novo leto. Obrez. Gospod. Makarij, opat; Martinijan, šk. Genovefa, dev.; Salvator, sp. X Tit, šk.; Izabela, kr. Telesfor, pap. muč.; Emilijana 1 Ko je bil Herod umrl. Matija 2.. 19.-25. 6 j Nedelja 7 i Pondeljek 8 Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 9 10 11 12 Sv. Trije kralji. Razgl. Gosp. Valentin, šk.; Lucijan, muč * Severin, op.; Eberhard, šk. X Julijan in Bazilisa, mučenca. Pavel pap.; Agaton, pap. Higin, pap.; Božidar, op. 3 Ernest, škof; Alfred, op. 2 Dvanajstletni Jezus v templu. Luka 2., 42.-52. 13 14 15 16 17 18 19 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. po razgl. G., Veronika, dev. Feliks iz Nole, muč.; Hilarij, c. u, Pavel, pušč.; Maver op. Marcel, papež; Ticijan, škof ; Anton, pušč.; Sulpicij, šk. Sv. Petra stol v R.; Priska, dev Kanut, kralj; Marij in tov., muč. |Sj O ž.enilnini v Kani Galilejski. Jan. 2., 1.—11. 20 21 22 23 24 25 26 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. po razgl. G.; Fab. in Bost. Neža, dev.; Fruktuozij, šk. Vincencij muč.; Anast., muč. Zar. M. D.; Emerencijana, dev. m. Timotej, šk.; Babila, muč. Spreob. sv. Pavla apostola Polikarp, škof; Pavla, vdova Jezus ozdravi gobavega Mat. 8., 1. —13. 27 28 29 30 31 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek 3. po razgl. G.,]anez Zlat. C Julijan, šk.; Flavijan, muč. Frančišek Sal., šk.; Konstantin Martina, dev.; Janez Mil., šk. P eter Nol., sp.; Marcela, vd. Lunine mene. © Mlaj 5. ob 6. uri 20 m. > Prvi krajec 11. ob 21. uri 55 m ® Ščip 19. ob 16. uri 44 m. C Zad. krajec 27. ob 20. uri 59 m. Nebesno znamenje in dolgost dneva: Solnce stopi dne 21. januarja ob 0. uri in 29 min. v znam. Vodnarja. Dan zraste od 8 ur 49 minut do 9 ur 43 min., iorej za 54 minut. OPOZORILO. Obresti obveznic. ■—• Prvi dan zapadejo letne in polletne obresti državnih, bančnih in industrijskih obveznic. Davki. —- V prvi polovici meseca «o izpostavljeni v občinskih uradih glavni in dopolnilni davčni seznami prve serije. Vsak davkoplačevalec naj jih pregleda in, če zapazi v njih materijelne po-greške, dvojnost ali nepravilen vpis, naj reku-rira. Čas za to je do 16. julija (glej opombo 15. julija). Samski davek. — Petnajstega zapade rok plačila samskega davka od delodajalcev za uslužbence. Zadnjega je zadnji rok za prijavo samcev v svrho odmeritve samskega davka. Pristojbine mrtve roke. — Dvajsetega zapade rok plačila prve polovice pristojbine mrtve roke (ujemajoče se prej s pristojbinskim namestkom) pri registrskem uradu (glej opombo 20. julija). Tehtnice in uteži. — Od drugega do deisetega se mora naznaniti seznam tehtnic in uteži, ki jih vsakdo rabi. To naznanilo je obvezno in zapade v oglobitev, kdor ne ugodi tem zahtevam zakona. Naborni seznam. — V naborne sezname se morajo vpisati v teku tega meseca vsi mladeniči, ki dopolnijo v tekočem letu osemnajsto leto svoje starosti. V slučaju mladeničeve odsotnosti, ga morajo priglasiti njegovi istarši ali pa skrbniki. Kratka navodila za kmete. Na polju. — Pripravi, preoraj in pognoji zemljo. Očisti in odberi seme za pomladansko setev. V hlevu. — Skrbi za enakomerno toploto (od 15° do 18° C) v hlevu in prezrači ga večkrat. Zmanjšaj krmo delovni, zvišaj jo pri molzni živini. Na travniku. — Nadaljuj z delom, zastalim v novembru in decembru (glej navodilo za november). Na vrtu. —- Prekopavaj vrtne grede in pognoji ob enem. V sadovnjaku. — Okopuj in pognoji sadno drevje ter poškropi ga z «antiparasitom» zoper škodljivi mrčes. Obreži mlado in pretrebi vrh starejšemu drevju, V kleti. — Pretoči mlada vina. Skrbi, da bodo sodi, v katerih hraniš vino, vedno polni, prazne pa prežvepljuj. FEBRUAR - SVEČAN Dnevi 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Petek Sobota Godovi in nedeljski evangeliji. Ignacij, šk.; Brigita, dev. Svečnica, Dar. Gospod. 5 Jezus pomiri vihar na morju. Mat. 8, 23.--27. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 4. po razg. G.; Blaž, šk. ff Andrej Korz., šk.; Janez Br., muč. Agata, dev.; Albuin, šk. Doroteja, dev.muč.; Tit., šk. Romuald, op.; Rihard, kr. Janez Matajski sp.; Juvencij, šk. Apolonija, dev.; Ciril A., šk. c. uč 6 O dobrem semenu. Mat. 13., 24.- 30. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 5 po raz. G.; Skolastika ; ** Lurška Mati Božja ; Adolf, škof 7 ustan. ser. reda; Evlalija, dev. m Katarina Riči, dev. ; Gregor, pap Valentin, muč.; Zojil, sp. Favstin in J ovita, muč. Julijana, dev.; Onezim, muč. O delavcih v vinogradu. Mat. 20., 1.-16. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. predpep., Kristijan, muč. Simeon, šk.; Flavijan, šk. ® Julijan, muč ; Konrad, pušč. Elevterij, škof; Sadot, škof Maksimilijan, šk.; Eleon., dev. Sv. Petra stol v Antijohiji PeterDam., cerk. uč.; Romana, dev 8 Prilika o sejalcu in semenu. Luka 8., 4.—15. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek 2. predp., Matija, ap. Valburga, dev.; Viktorin, muč. Nestor, šk.; Matilda, dev. Leander, šk.; Baldomir, spoz. * Roman, op.; Rajmund spoz. Lepa beseda lepo mesto najde ! Lunine mene. 0 Mlaj 3. ob 17. uri 27 m. ) Prvi krajec 10. ob 10. url 25 m. ® Ščip 18. ob 12. uri 17 m. c Zad. krajec 26. ob 11. uri 14 m. Nebesno znamenje in dolgost dneva : Solnce stopi dne 19. febr. ob 14. url 52 min. v znamenje Rib. Don zrasle od 9 ur 46 minul do 11 ur 4 min., torej za 1 uro 18 m. OPOZORILO. Davki, — Od desetega do osemnajstega se plača pri davčnih izterjevalnicah prvi obrok premičnega bogastva in drugih davkov. Kdor ni plačal do vštetega osemnajstega dne (če ta dan nedelja, velja devetnajsti kot zadnji dan), se oglobi s šestimi odstotki. Kdor ni dobil naznanila glede plačevanja, mora vkljub temu plačati obrok, ker zadostuje v tem oziru razglas davčnih seznamov, a ne plača globe po preteku gori imenovanega roka. Kratka navodila za kmete. Na polju. — Nadaljuj s preoravanjem, gnojenjem in brananjem. Pognoji njive s superfosfatom. Pripravi semena. Obrezuj meje in drevje. V hlevu. — Delovni živini pokiadaj vedno več krme, a tudi klavna živina in molzne krave naj se zadostno krmijo. Na travniku. — Nadaljuj z brananjem, čiščenjem in gnojenjem travnikov. Razgrebaj krtine in mravljišča. Na vrtu. — Sadi in sejaj, če podnebje pripušča, zgodnjo zelenjad, kakor karfijel, češenj, zgodnji kapus, čebulo, grah, peteršilj, špinačo in radič. V sadovnjaku. — Poškropi hruške in jablane s petodstotno raztopino železne ali pa modre ga-lice, kateri si dodal primerno količino apnenega beleža. Za breskve in marelice zadošča triodstotna raztopina. V vinogradu. — Okopavaj in gnoji trte. Prični z obrezovanjem, pripravi cepiče. Izmenjaj slabe kole. Uničuj škodljivi mrčes s tem, da ostržeš lubad z žičnato ščetjo in namažež debla z «antiparasitom». V kleti. — Nadzoruj pretočena, vina in pazi, da bodo sodi vedno polni, praznii pa prežveplani. V čebelnjaku. — Pusti čebeie v popolnem miru in odpri panje le v skrajni sili. Beležke i__ 2. 3...... 4__ 5___ 6__ 7___ 8. 9__ 10. 11__ 12. 13.-_— 1 4____ 1 5__- 1 6__— 17____ 18. __ 1 9__— 2 0__ 21. - — 22____ 23___-_- 24 .___ 25. 26___ 2 7__ 2 8__ MAREC - SUŠEČ Dnevi Godovi in nedelj'ski evangelij"! OPOZORILO. Davki in pristojbine. — Objavijo se dopolnilni seznami prve serije direktnih davkov. Davkoplačevalci imajo vpogled v te sezname, izpostavljene v občinskem uradu, da lahko napravijo morebitne tozadevne pritožbe. 1 2 Petek Sobota Albin, škof; Hadrijan, pap. Simplicij, pap.; Henrik, sp. 9 Jezus ozdravi slepca. Luka 18., 31,— 43. 3 4 5 6 7 8 9 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. predpep., Kunigunda, ces. * Kazimir, sp.; Lucij, pap. 'Pust.Agapa, dev.; Janez Jož. Pepelnica. Fridolin, op. Tomaž Akv., cerk. uč. Janez od Boga, sp.; Filemon, muč. Frančiška Rim., vd.; Pacijan, šk. 10 Hudobni duh skuša Jezusa. Mat. 4., 1. —11. 10 11 12 13 14 15 16 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. postna. 40 mučenikov Sofronij, šk.; Heraklij, muč. Gregor Vel., pap.; Bernard, šk. 3 K v atre. Rozina, vd. Matilda, kr.; Evtihij, muč. Kvatre. Klemen M. Dv., sp. K v a t r e. Hilarij in Tacijan, muč. Kratka navodila za kmete. Na polju. — Sejaj odbrano seme v rahlo, primerno pognojeno in primerno vlažno zemljo. Sejaj jaro žito, oves, deteljo. Razvaljaj, pobranaj in oplej žito, ki si ga bil posejal v jeseni. Gnoji s super-fosfatom in solitrom. V hlevu, — Vprežno živino dobro krmi in pazi, da se ne prehladi. Na travniku. — Nadaljuj z delom, zaostalim v februarju. Če je travna ruša preredka ali obrasla z neprimernimi travami, pobranaj tak travnik podolž in počez prav temeljito, če le mogoče raztrosi že prej tudi umetna gnojila in obsej ga s primerno mešanico trav in detelj. Zatiraj podlesek. Na vrtu. — Posadi zgodnji krompir in beluše (šparglje). Presadi v jeseni posejano čebulo in vsadi češenj. V vinogradu, — Zapomni si, da je ta mesec najboljši čas za sajenje trt. Nove nasade dobro pognoji, najbolje z mešancem (kompostom). Druge trte pa okopavaj, pristavi jim kole, popravi pokvarjeno podzidje. V čebelnjaku. — Pazi, da ima vsak panj matico. Družinam s pičlo zalogo medu pomagaj takoj. Slabičev ne trpi v čebelnjaku. 11 Jezus se na gori izpremeni. Mal. 17., 1.—9. 17 18 19 20 21 22 23 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. postna. Patricij, škof Ciril Jer., c. uč.; Edvard, kr. Jožef, ženin D. M. Feliks in tov., muč.; Niket, šk. @ Benedikt, op.; Serapijon, šk. Benvenut, šk : Lea, dev. X Viktorijan muč.; Jož. Oriol. 12 Jezus izžene hudiča iz nemega. Luka 11., 14,—28. 24 25 26 27 28 29 30 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. postna. Gabrijel, nadangel Oznanjenje Mar. Dev. Emanuel, muč.; Lutger, šk. Rupert, šk.; Janez Dam., c. uč. C Janez Kap., spoz.; Sikst, pap. Ciril, muč.; Bertold, sp. Janez KI., op.; Kvirin, muč. 13 Jezus nasili 5000 mož. Jan. 6., 1, —15. 31 Nedelja 4. postna (sredp). Modest, šk. Lunine mene. • Mlaj 5. ob 3. uri 40 m. > Prvi krajec 12. ob 1. uri 30 m. ® Ščip 20. ob 6. uri 31 m. £ Zad.krajec 27. ob 21. uri 51 m. Nebesno znamenje in dolgost dneva: Solnce stopi dne 21. marca ob 14. uri 18 min. v znamenje Ovna. Začetek pomladi. Noč in dan sta enako dolga. Dan zraste od 11 ur 8 min. do 12 ur 41 min., torej za 1 uro 33 min. Beležke 1 **- 2. 7 J. 4. _______ 6. /------ 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. Ah 17. 18. ________ 19 20. 21. 22. 23. 24. 25. 27, 28. 29. 30. 31. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 16 21 22 23 24 25 26 27 Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Hugon, šk.; Venancij, šk. Frančišek Pavi., sp.; Marija, sp Rihard, šk.; Abundij, šk. | Izidor, c. uč.; Platon, men. Vincencij Fer., sp.; Irena, muč. Sikst, pap.; Celestin, pap. 14 Judje hočejo Jezusa kamenjati, Jan. 8., 46.-59. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 5. postna (tiha). Herman, sp, Albert, šk.; Dionizij, muč. Marija Kleofa; Demeter muč. Mehtilda, dev.; Ecehiel, prer. 3 Leon, cerkv. uč.; Betina, d. Mar. dev. 7 žal.; Julij, pap. Ida, dev.; Hermenegild, muč. 15 Jezusov prihod v Jeruzalem. Mat. 21., 1,—19. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 6. postna, (cvetna). Justin, m. Helena, kr.; Anastazija, muč. Benedikt, spozn.; Turibij, škof Anicet, pap.; Rudolf, muč. *Vel. četrtek. Apolonij,m. § Vel. petek. Leon, pap.; Ema * Vel. sobota. Neža, Marcel, Jezus vstane od mrtvih. Mark 16., 1,—7. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Velika noč. Vstajenje Gosp * Velik, p o n d. Soter in Gaj Adalbert, šk.; Jurij, muč. Fidelis, mučenik Mark, evang.; Ermin, muč. M. B. dobrega sveta; Klet, sp.C Peregrin, sp.; Cita, dev. 17 Jezus se prikaže pri zaprtih vratih. Jan. 20., 19.—31. 28 29 30 Nedelja Pondeljek Torek 1. povelik. (bela) Pavel od K, Robert, op.; Antonija, muč. Katarina Sien., d.; Marijan, muč. Lunine mene. 0 Mlaj 3. ob 13. uri 11 m. 5 Prvi krajec 10. ob 18. uri 42 m. Ščip 18. ob 22. uri 10 m. C Zad. krajec26. ob 5. uri 21 m. Nebesno znamenje in dolgost dneva: Solnce stopi dne 21. aprila ob 1. uri 50 min. v znamenje Bika. Dan zraste od 12 ur 45 minut do 14 ur 4 min. torej za eno uro 19 minut. OPOZORILO. Davki. — V tem mesecu zapade drugi davčni obrok. Plačati ga moraš v dneh od desetega do vštetega osemnajstega. Če je ta dan nedelja aH praznik, velja kot: zadnji dan naslednji t. j. devetnajsti. S petnajstim zapade rok za predložitev naznanila, da so dohodki prenehali oziroma da niso obstojali, ker le po tej poti se doseže oprostitev od davka od 1. januarja, če se je namreč ugotovilo, da so bili dohodki prenehali s tem dnevom ali pa še prej. Tehtnice in uteži. — V tem mesecu morajo predložiti trgovci svoje tehtnice in uteži overovi-telju. Kdor bi tega ne storil, bo naznanjen sod-niji. Kratka navodila za kmete. Na polju. — Sejaj turščico v dobro pognojeno zemljo. V hlevu. — Krmi živino z zelenimi krmili, katerim bodi primešana suha krma. Prehod od suhe krme k zeleni naj se vrši polagoma, Razkuži hleve, ker se bliža nevarno poletje. Na vrtu. — Zavaruj s slamnatimi odejami in enakim predčasne nasade pred slano, presejaj zeleno, posadi zgodnji fižol in pripravi tople grede za paradižnike. V vinogradu. — Cepi trte v glavo, okopavaj in veži jih. Zatiraj trtjona in rjavega hrošča. V sadovnjaku. — Cepi v razklad, pristriži mlade veje in dobro očisti drevesa polžev, gosenic in uši. V kleti. — Pretakaj drugič vino, če tega nisi že storil. V čebelnjaku. — Priskrbi si pravočasno potrebnih satnic. 1. 2. 3. 4______ 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 14 1V 16 17. 1« 1Q 20, 71 22. 23. 24. 26. 9.7 28. 29. 30. MAJ - VELIKI TRAVEN Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 2 3 4 Sreda Četrtek Petek Sobota Filip in Jakob, apost. Atanazij, cer. uč.; Sekund, m. ® Najdba sv. Križa; Mavra, muč. Florijan, muč.; Monika, vd. 18 Jezus, dobri pastir. Jan. 10., 11,—16. 5 6 7 8 9 10 11 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. povelik., Pij, pap. Jan. Ev. pred. lat. vrati; Judita, m. Stanislav, muč.; Gizela, kr. Prikazen Mihaela nadangela Gregorij Nac.; Beat, spozn. Antonin, šk.; Gordian, muč. 3> Mamert, škof; Sigmund, kr. 19 Jezus napove svoj odhod. Jan. 16., 16,—22. 12 13 14 15 16 17 18 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. povelik. Pankracij, muč. Servacij, šk.; Peter Reg., sp. Bonifacij, muč.; Korona, muč. Zofija, muč.; Izidor, km. sp. Janez Nep., muč.; Ubald, šk. Paškal, spoz.; Maksima, dev. Erik, kr.; Venancij, muč. ffj 20 Jezus obljubi učencem sv. Duha. Jan. 16., 5.—14. 19 20 21 22 23 24 25 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 4. povelik., Celestin, pap. Bernardin, sp.; Bazila, dev. Feliks Kantal, sp.; Valentin, m. Helena, dev.; Julija, dev. Deziderij, šk.; Janez d. R., sp. Marija Dev. pomoč, krist. Gregor, pap.; Urban, pap. 21 Jezus uči o moči molitve. Jan. 16., 23,-30. 26 27 28 29 30 31 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek 5. povelik. Filip Neri, spozn. Beda Čast., c. uč. I f Avguštin, šk. c. uč. > jjp Maksim, muč. ) o Krist. Vnebohod; Ferdinand Angela Mer., dev.; Kocijan, muč. Lunine mene. Mlaj 2. ob 22. uri 36 m. ) Prvi krajec 10. ob 12. uri 54 m. ® Ščip 18. ob 10. uri 57 m. C Zad. krajec 25. ob 10. uri 44 m. Nebesno znamenje in dolgost dneva Solnce slopi dne 22. maja ob 1. uri 25 min. t znamenje Dvojč-kov- Dan zraste od 14 ur 13 minul do 15 ur 21 min., torej za 1 uro 8 minut. OPOZORILO. Davki. — V prvi polovici so razpoloženi dopolnilni seznami druge serije direktnih davkov in davčnih naklad. Premično bogastvo. — Od prvega dalje (do 31. julija) se lahko zaprosi, naj .se popravijo za bodoče leto dohodki iz premičnega bogastva vrste B in C zasebnim davkoplačevalcem. Prenehanje obrti. — Kdor preneha s svojo obrtjo, oziroma kdor je svojo obrt omejil, mora predložiti občinski davčni komisiji na navadni (in ne kolkovni) poli svojo zahtevo, da se izbriše kot obrtnik, oziroma da se mu znižajo razne pristojbine. Kratka navodila za kmete. Na polju. — Nakosi zeleno krmo, presiejaj kapus in krmsko peso. Zatiraj plevel in pazi posebno na skrajno nevarno deteljno predenico. V hlevu, — Daj cepiti vse prašiče proti rdečici, ker je že skrajni čas. Na travniku. — Kjer je zgodnja trava, lahko že kosiš. Najboljši čas za košnjo je tedaj, ko je večina trav v cvetju. Na vrtu. — Sejaj buče, kumare, korenje, peso, presejaj paradižnike, namakaj obilno v slučaju isuše. V vinogradu. — Popraši trte z žveplom, da jih obvaruješ oidija in proti koncu meseca poškropi jih z apneno-modro galično raztopino, da jih obvaruješ peronospore ali rose. V sadovnjaku. — Nadaljuj boj zoper mrčes s tobačnim izvlečkom, kvasijeivimi trskami in s svinčenim arzenatom. V čebelnjaku. — Da odpraviš iz panjev nadležne mravlje, postavi vanje v medeni vodi namočeno gobo, ki privabi mravlje k sebi, in ko se goba tako napolni z njimi, vrzi jo v vrelo vodo. Sviloreja. — Položi dobro in izbrano seme v va-lišče, še bolje je, da si preskrbiš že izvaljeine gosenčice. Pazi, da se ohrani v izrejevališču vedno primerna toplota (20°—23° C). Preprečuj vsak najmanjši prepih. Pokladaj isviloprejkam murvino listje v mali količini, zato pa pogostoma. Beležke 1. 2. - 3. 4. 5. 6. 7, 8. 9. 10. 11 1?, 13. - 14, 15, 16. 17. 18. 19, 20. 21. ■ 22. 2 5. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30, 31. JUNIJ - ROŽNIK Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji OPOZORILO. Davki. — Desetega zapade v plačilo tretji obrok glavnih in dopolnilnih davčnih seznamov prve serije. Zneski morajo biti plačani najkasneje osemnajsti dan tega meseca. Cepljenje. — V tem meisecu se objavijo naznanila o brezplačnem cepljenju otrok zoper koze. 1 Sobota Juvencij, muč.; Kaprazij, op. 22 Jezus govori o pričevanju sv, Duha. Jan. 15., 16,—27. in 16., 1.-4. 2 3 4 5 6 7 8 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 6. povelik. Erazem, šk. muč. Klotilda, kr.; Pavla, muč. Frančišek Kar., sp.; Kvirin, šk. Bonifacij, muč ; Valerija, muč. Norbert, šk.; Bertrand, patr. Robert, op.; Sabinijan, muč. Medard, škof; Viljem, šk. 23 Jezus govori o sv. Duhu in ljubezni. Jan. 14, 23.-31. Kratka navodila za kmete. Na polju. — Da ob* aruješ pozni krompir pred boleznimi na listju, poškropi ga z raztopino modre galice in apna. V hlevu. — Živino krmi izdatno z ozirom na njeno delo. Na travniku. — Za košnjo moramo imeti ugodno vreme. Kosijo se v tem mesecu pred visem travniki, ki se kosijo trikrat na leto. Na vrtu. —- Za zgodnjo zelenjadjo obsadi proste lehe z zeleno, poletno endivijo. Ob suši zalivaj zelenjavo zvečer ob solnčnem zatonu. V vinogradu. — Poškropi in požvepljaj trte. Povezuj mladje, da ga veter ne polomi. V sadovnjaku. — Razredči sadež, da si zagotoviš najboljši razvoj ostalega. Proti gosenicam in moljem škropi s polodstotno raztopino svinčenega arsenata v vodi. V kleti. — Klet imej dobro zaprto in snažno. Zalivaj sode, da so vedno polni. V čebelnjaku. — Pazi, da ti kak roj ne ubeži. Zanj imej že popolnoma opremljen panj. Sviloreja. — Pazi na isnago, menjaj pogostoma ležišča. Ne dotikaj se gosenic z rokami. Pokla-daj jim redno in pogostoma svežega in nikdar ne mokrega murvinega listja. Pazi na prenaglo izpremembo temperature. Pripravi pravočasno zaprejališče in ne pobiraj svilodov nikdar pred desetimi dnevi, po tem ko so se svilo-prejke zapredle. 9 10 11 12 13 14 15 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Binkošti. Prihod sv. Duha 3 Marjeta, kr.; Bogomil, šk. Barnaba, apost.; Marcijan, muč. Kvatre. Janez Fak., sp. Anton Padov., sp.; Akvilina, dev. Kvatre. Bazilij, cerk. uč. Kvatre. Vid in Modest, muč. 24 Meni je dana vsa oblast. Mat. 28., 18.-20. 16 17 18 19 20 21 22 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. pob. Sv.Trojica., Franc R.@ Adolf, šk.; Lavra, nuna Feliks in Fortunat, muč. Gervazij in Protazij, muč. Sv. Rešnje Telo ; Mlverij, pap. Alojzij, sp.; Alban, muč. Ahacij muč.; Pavlin, škof 25 Prilika o veliki večerji. Luka 14., 16,-24. 23 24 25 26 27 28 29 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. pobink. Eberhard, šk. C Janez Krstnik (rojstvo) Viljem, op.; Prosper, šk. Janez in Pavel, muč.; Rudolf, šk. Hema, vdova; Ladislav, kr. Leon, pap.; Irenej, spoz. Peter in Pavel, apostola. 26 Prilika o izgubljeni ovci. Luka 15, 1,—10 30 Nedelja 3. pobink. Spomin sv. Pavla !§ Lunine mene. © Mlaj i. 0b 8. uri 52 m. } Prvi krajec 9. ob 6. uri 49 m. ® Ščip 16. ob 21. uri 20 m. C Zad. krajec 23. ob 15. uri 21 m. m Mlaj 30. ob 20. uri 45 m. Nebesno znamenje in dolgost dneva Solnce stopi dne 22. junija ob 9. uri 38 min. v znamenje Raka. Začetek poletja. Najdaljši dan in najkrajša noč. Dan zraste od 15 ur 22 min. do 15 ur 58 min. in se nato skrči na 15 ur 36 min. JULIJ - MALI SRPAN Dnevi 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 30 28 29 30 31 Pondeljek Torek Sreda v Četrtek Petek Sobota Godovi in nedeljski evangeliji Presv. Rešnja Kri; Teobald, pušč Obisk. Mar. Dev.; Oton, šk. Helijodor, šk.; Bertram, šk. Urh, šk.; Berta, dev. Ciril in Metod, blagovestnika Izaija, prerok; Dominika, muč. 27 O velikem ribjem lovu. Luka 5., 1.—11. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 4. pobin. Vilibald, škof. Elizabeta, kr.; Kilijan, šk. 3 Anatolija, dev.; Veronika, dev. Amalija, dev.; Felicita, muč. Pij, pap.; Olga, dev. Mohor in Fortunat, muč. Marjeta, dev. muč.; Anaklet, pap 28 O farizejski pravičnosti. Mat. 5., 20.—24. Nedelja Pondeljek Torek Sreda v Četrtek Petek Sobota 5. pobink. Bonaventura, šk. Henrik, kr.; Vladimir, kr. Karmelska Mati Božja ® Aleš, spoz.; Generozij, muč. Kamil Lel., sp.; Friderik, šk. Vincencij Pavi., sp.; Avrea, muč Elija, prer.; Hieronim, sp. 29 Jezus nasiti 4000 mož. Mark 8., 1.—9. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 6. pobink. Danijel, prerok Marija Magd., sp.; Teofil. muč. (J Apolinar, šk.; Liborij, šk. Kristina, muč.; Roman, muč. Jakob, star., apost.; Krištof, muč Ana, mati M. D.; Valentina, dev. Pantaleon, muč.; Natalija, muč. O lažnivih prerokih. Mat. 7 ,15.—21. Nedelja Pondeljek Torek Sreda 7. pobink. Viktor, muč. * Marta, dev.; Beatrika, muč. Abdon in Senen, muč.; J ulita, m. Ignacij Lojola, spozn._ Lunine mene. ) Prvi krajec 8. ob 23. uri 28 m. fjD Ščip 16 ob 6. uri 0 m. C Zod. krajec 22. ob 20. uri 42 m. • Mlaj 30. ob 10. uri 32 m. Nebesno znamenje in dolgost dneva Solnce stopi dne 23. julija ob 20. uri 33 minut v znamenje Leva. Dan se skrči od 15 ur 35 minul na 14 ur 46 min., torej za 49 min. OPOZORILO. Premično bogastvo. Hišni in zemljiški davek. — Petnajstega zapade rok za predložitev rekurza glede dvojnosti, glede pomot, glede nepravilnih vpisov v sezname na podlagi nepravilnih ugotovitev in odločitev za vpis, —• Zadnjega zapade rok za predložitev poprav dohodkov iz premičnega bogastva (glej opombo v maju). Pristojbine mrtve roke. — Dvajsetega zapade rok plačila druge polovice pristojbine mrtve roke (glej opombo v januarju). Samski davek. — Petnajstega zapade rok plačila samskega davka od strani delodajalcev za uslužbence pri registrskem uradu (glej opombo v januarju). Kratka navodila za kmete. Na polju, — Krompir izoravaj ob suhem vremenu. Požanji žito, ko je slama popolnoma porume-nela. Podorji strniišče, da se zemlja ne presuši. Osej činkvantin, ajdo, repo, Gsipaj turščico. V hlevu. — Nakrmi vprežno živino dobro in v redu vsaj zvečer in zjutraj. Na travniku. — Košnja se nadaljuje. Na vrtu. — Seje se ozimna vrtnina. V vinogradu. — Nadaljuj s škropljenjem in žvep-lanjem, V sadovnjaku. — Podpri preobložene veje, nadaljuj boj zoper mrčes, zatiraj uši s tobačnim izvlečkom in kvasijevimi trskami, gosenice in ličinke pa s svinčenim arzenatom. V čebelnjaku. — Ne trčaj medu, dokler ni vsaj polovica satnikov pokrita z njim. O vročini za-isenči panje. Daj čebelam mnogo vode na razpolago v bližini čebelnjaka. Rojenje preprečuj, ker pozni roji niso priporočljivi. AVGUST - VELIKI SRPAN Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji. 1 2 3 Četrtek Petek Sobota Vezi Petra ap.; Makab. bratje. Porcijunkula; Alfonz Lig., šk. Najdba sv. Štefana; Lidija, vd. 31 O krivičnem hišniku. Luka 16., 1.—9. 4 5 6 7 8 9 10 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 8. pobink. Dominik, spozn. Marija Snežnica; Ožbolt, kr. Gospodovo sprem.; Sikst, pap. Kajetan, sp.; Donat, muč. 3 Cirijak, Larg in Smaragd, muč. Roman, muč.; Emigdij, šk. Lavrencij, muč.; Hugon, škof. 32 Jezus se joka nad Jeruzalemom. Luka 19., 41.—47. 11 12 13 14 15 16 17 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 9. pobink. Suzana, dev. Klara, dev.; Hilarija, muč. Hipolit in Kasijan, muč. Evzebij, sp.; Anastazija, dev. If Vnebovzetje Marije Device Rok, sp.; Joahim, oče M. D. Hijacint, spozn.; Emilija, dev. 33 O farizeju in cestninarju. Luk. 18-, 9,—14. 18 19 20 21 22 23 24 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 10. pobink. Helena, kr. Ludovik Tol., šk.; julij, muč. Bernard, Of., sp.; Samuel, prer Ivana Fr. bant., vd.; Adolf, sp. (T Timotej, muč.; Hipolit, muč. Filip Ben., spozn; Viktor, šk. Jernej, apost.; Ptolemej, šk. 34 Jezus ozdravi gluhonemega. Mark 7., 31.—37. 25 Nedelja 26 Pondeljek 27 Torek 28 Sreda 29 Četrtek 30 Petek 31 Sobota 11. pobink. Ludovik, kr. Zeferin, pap.; Samuel, muč. Jož. Kal., spozn.; Gerhard, šk. Avguštin, c. uč.; Hermes, muč. Obglavlj. sv. Janeza Krstnika. ^ Roza Lim., dev.; Feliks, muč. Rajmund, spozn.; Izabela, dev. Lunine mene. ) Prvi krajec 7. ob 14. uri 23 m. ® Ščip 14. ob 13. uri 44 m. C Zad. krajec 21. ob 4. uri 17 m. © Mlaj 29. ob 2. uri 0 m. Nebesno znamenje in dolgost dneva: Solnce stopi dne 24. avgusta ob 3. uri 24 minut v znamenje Device. Dan se skrči od 14 ur 44 min. na 13 ur 22 min. — torej za 1 uro 22 min. OPOZORILO. Davki. — Od desetega do vštetega osemnajstega se mora plačati četrti obrok tako glavnega kakor dopolnilnih davčnih seznamov. Vino. — Do petnajstega morajo naznaniti preostanek svojega vina in sicer tako pridelovalci kakor tudi trgovci na debelo. Kratka navodila za kmete. Na njivi. — Poruj strnišča in izoraj njive globoko, da tako pripraviš tla za ozimino. Zatiraj tur-ščično snet s tem, da izruješ in sežgeš napadena stebla. V hlevu. — Napajaj močno vroče živali šele potem, ko so se popolnoma ohladile. Na vrtu, — Sejaj jesensko korenje, motovileč, zimsko špinačo, prej pa zemljo dobro pognoji. Zatiraj gosenice na zelju. Rastline okopavaj posebno o vročini in isuši. V vinogradu. — Zatiraj plevel. Kjer opaziš na grozdih črva-kiseljaka, poškropi jih z vodo zredčenega tobačnega izvlečka. V sadovnjaku, — Obiraj poletno sadje previdno in skrbno, da ne poškoduješ drevja. Odpadlo in črvivo sadje poberi in odstrani, da ne izlezejo iz njega molji, ki zlezejo potem na drevje in tam prezimijo. V čebelnjaku. — Pelji čebele na gozdno ali močvirnato pašo. Preskrbi si dobre matice. SEPTEMBER - KIMAVEC Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji. 35 O usmiljenem Samaritanu. Luka 10., 23.-37. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 12. pobink. (Ang.), Egidij, op. Štefan, kr.; Antonin, muč. Evfemija, Tekla, Doroteja, muč. Rozalija, dev.; Ida, grof. Lavrericij, škof; Viktorin, škof Caharija, pr.; Hermogen, m. 3 Marko in tov., muč.; Regina, muč. 36 Jezus ozdravi deset gobavih. Luka 17., 11. —19. 8 9 10 11 12 13 14 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 13. pobink. Rojstvo M. Dev. Peter KI., sp.; Gorgonij, muč. Nikolaj Tol., sp.; Pulherija ces. Prot in Hijacint, muč. Ime Marij ino; Gvidon, sp. |ffi Virgilij, muč.; Notburga, dev. Povišanje sv. Križa; Ciprijan,muč. 37 O božji previdnosti. Mat. 6., 24, —33. 15 16 17 18 19 20 21 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 14. pob. M. D. 7 žal.; Nikomed Ljudmila, vd.; Kornelij, muč. Lambert, šk., muč. Kvatre. Jožef Kupert, spoz. Januarij, šk.; Konstancija, m. C Kvatre. Evstahij, muč. Kvatre. Matevž, apost. 38 Jezus obudi mladeniča v Najmu. Luka 7., 11,—16. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 15. pob. Mavricij in tov., muč. Tekla, muč.; Lin, pap. Marija, rešiteljica ujetnikov Firmin, šk.; Kleofa, spozn. Ciprijan in Justina, muč. Kozma in Damijan, muč. |§ Venceslav, kralj; Marcijal, muč. 39 lezus ozdravi vodeničnega. Luka 14., 1.—11. 29 Nedelja 50 j Pondeljek 16. pobink. Mihael, nadang. Hieronim, c. uč.; Honorij, šk. Lunine mene. ) Prvi krajec 6. ob 3. uri 26 m. ® Ščlp 12. ob 21. uri 18 m. C Zad. krajec 19. ob 15. uri 23 m. © Mlaj 27. ob 18. uri 29 m. Nebesno znamenje in dolgost dneva: Soince stopi dne 24. sepiem-bra ob 0. uri 38 min. v znamenje Tehtnice. Začetek jeseni. Noč in dan sta enako dolga. Dan se skrči od 13 ur 19 min. na 11 ur 49 min., torej za 1 uro 30 min. OPOZORILO. Davki. — V prvi polovici meseca se objavijo dopolnilni seznami tretje kategorije direktnih davkov in naklad. Ljudska šola. — Uradni občinski predstojnik (po-deštat) objavi razglas glede obveznega pouka in izdela iseznam otrok, ki so dopolnili šesto leto. Starši morajo vpisati take otroke v šolo in. predložiti rojstni list in izpričevalo o cepljenju koz (brez kolka). Kratka navodila za kmete. Na polju. —• Izoravaj in spravljaj krompir. V goratih krajih se seje ozimina (pšenica, rž, ječmen). Skrbi ispJoh, da se ozimina pred zimo dodobra obraste. Za setev pripravi zemljo pravilno in po-sejaj izključno le zdravo, čisto, izbrano, kaljivo, debelo, težko, polno in zrelo zrnje. Na travniku. — Kosi otavo. V vinogradu. — Ne trgaj grozdja prezgodaj. V sadovnjaku. — Obiraj sadje le o lepem vremenu. Začni pravočasno s sušenjem sadja. Pre-zračuj shrambe, v katerih hočeš shraniti zimsko sadje. V kleti. — Pripravi potrebno posodo za trgatev in stiskalnice, V čebelnjaku. — Ko ise je končala jesenska paša na ajdi in žepku, misli na uzimovanje. Skrbi, da bodo imele čebele dovolj medu za zimo v panju. Zoži žrelo radi os in sršenov. 1. ___________ 2. . - -------- 3___ 4. - J. 6. 7. o o. 9________ 10. 11. 12. - ___________ - ______ 13. . 14. ______ 15. 16. 17.- _ . .. _ . _ - _______ 18. - - - - 19 20. 21. 22. 23. - 24. _ ... . . - . 25. 26. 27. 28. . _________ ... - ?,9 30. OKTOBER "V •i x < /v, ^ V \ % t* \ v. ff L OKTOBEM - VINOTOK 27 28 29 30 31 Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji. 1 2 3 4 5 Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Remigij, šk.: Areta, muč. Angeli varuhi; Leodegar, šk. Terezija Deteta Jezusa, dev. Frančišek Ser., sp.; Edvin, kralj Placid in tov., muč.; Gala, vd. 3> 40 O največji zapovedi. Mat. 22., 34.-46. 6 7 8 9 10 11 12 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 17. pob. (Rožn.ven.) Brunon M. D., kr. rožn. venca ; Justina, dev. Brigita, vd.; Simeon, starček, Dionizij, šk.; Abraham, očak. Franč. Borg., sp.; Ludovik, sp. Nikazij, šk.; Firmin, škof X Maksimilijan, šk.; S erafin,sp.@ 41 Jezus ozdravi mrtvoudnega. Mat. 9., 1.—8. 13 14 15 16 17 18 19 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 18. pobink. Edvard, kr. Kalist, pap.; Domicijan, šk. Terezija, dev.; Brunon. šk, Gal, op.; Maksima, dev. Hedviga, kral.; Marjeta A., dev. Luka, evang.; Just, muč. Etbin, opat.; Peter Al., sp. C 42 PriHka o kraljevi ženitnini. Mat. 22., 1,—14. 20 21 22 23 24 25 26 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 19. pob. (Posv. cerk.) janež K. Uršula, dev.; Hilarijan, op. Kordula, dev.; Marija Sal. muč. Severin, šk.; Klotilda, muč. Rafael, nadangel; Kristina, m. Krizant in Darija, muč. Evarist, pap.; Marcel, muč. 43 Jezus ozdravi kraljevega sina. Jan. 4., 46.-53. Nedelja Pondeljek] Torek Sreda Četrtek 20. pobink. Kristus kralj. ** Simon in Juda, apost. Narcis, šk.; Ida, dev. Klavdij, muč.; Alfonz R, sp. Volbenk, šk.; Lucila, dev. Lunine mene. ) Prvi krajec 5. ob 14. uri 40 m. ® Ščip 12. ob 5. url 39 m. C Zad. krajec 19. ob 6. uri 36 m. • Mlaj 27. ob 11. uri 15 m. Nebesno znamenje in dolgost dneva: Soince stopi dne 24. okiobra ob 9. uri 29 min. v znamenje Škorpijona. Dan se skrči od 11 ur 45 minut na 10 ur 15 mtnui, torej za 1 uro 30 min. OPOZORILO. Davki. — Od desetega do osemnajstega treba plačati peti obrok direktnih državnih davkov in občinskih in trgovskih davčnih naklad. Hišni davek. — Davčni urad sprejema do petnajstega dne poprave glede zmanjšanih oziroma zvišanih dohodkov iz hiš. Vino. — Do petnajstega je zadnji čas naznaniti vinski pridelek letošnje letine. Kratka navodila za kmete. Na polju. — Spravi pozni krompir in turščico in pripravi takoj zemljo za setev ozimine. Setev opravi v prvi polovici meseca, ko si zemljo dobro pognojil. V hlevu. — Prehod od zelene krme k suhi izvrši polagoma. Pokladaj živini vsak dan manj zelene, zato pa od dne do dne več suhe krme. Na travniku. — Spravi otavčič, če ga imaš. Po-gnoji travnike z gnojnico, a uporabljaj tudi umetna gnojila: Thomasovo žlindro, superfosfat in kalijevo sol. Na vrtu. — Poberi doraslo pozno zelenjad in spravljaj jo le ob lepem vremenu v shrambo. Pospravi z vrta fiiolovke in shrani jih pod kakim ostrešjem, V sadovnjaku. — Ne otresaj in ne klati poznega sadja, marveč obiraj ga skrbno. Po končanem obiranju sadja pripravi tla za nove nasade. V tem mesecu je najprimernejši čas za nastavljanje lepilnih pasov po deblih sadnega drevja. V čebelnjaku. — Pičle zaloge izpopolni z medom. Slabiče združi. NOVEMBER - LISTOPAD Dnevi Petek Sobota Godovi in nedeljski evangeliji God vseh svetnikov * Vseh ver. duš dan. 44 Prilika o kraljevem računu. Mat. 18., 23.-35. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 21. pob. (Zahv.) Viktorln, m.; Just.m •• Kari Bor., šk.; Vital, muč. 3 Caharija, oče Jan. K.; Emerik. Lenart, op.; Sever, šk. Prosdocim, škof; Engelbert, šk. Bogomir, škof; Deodat, muč. Teodor, muč.; Orest, muč. _ 45 Dajte cesarju, kar je cesarjevega. Mat. 22., 15,—21. 10 11 12 13 14 15 16 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 22. pob. Andrej Avel., sp. * Martin, šk.; Mena, muč. Martin, pap. muč.; Livin, šk. Stanislav Kost., sp.; Didak, spoz. Jozafat K., šk.; Serapion, m. Leopold, vojv.; Jedert, dev. Edmund, škof; Otmar, opat. 46 Jezus obudi Jajrovo hčer. Mat. 9., 18.—26. 17 18 19 20 21 22 23 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 23. pobink. Gregorij, šk. Odon, op.; Hilda, muč. Elizabeta, kr.; Poncijan, pap. m. Feliks, spoz.; Edmund, kr. Darovanje M. D.; Kolumban. Cecilija, dev. muč.; Maver, muč. Klemen, pap.; Felicita, muč. 47 O razdejanju Jeruzalema. Mat. 24., 15.-35. 24 25 26 27 28 29 30 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 24. pob. ]anez od Kr., sp. Katarina, muč.; Jukunda, m. Konrad, šk.; Silvester, op. Virgilij, šk. ; Ahacij, šk. Eberhard, šk.; Gregor, pap. Saturnin, muč.; Filomen, muč. Andrej, apost.; Justina. Lunine mene. ) Pni krajec 4. ob 0. uri 12 m. ® Ščip 10. ob 15. url 42 m. C Zod. krajec 18. ob 1. uri 36 m. Ml«) 26. ob 3. uri 36 m. Nebesno znamenje in dolgost dneva: Solnce slopi dne 23. novembra ob 6. uri 35 minut v znamenje Strelca. Dan se skrči od 10 ur 13 min. na 9 ur 5 minut, iorej za 1 uro 8 min. OPOZORILO. Premično bogastvo. Hišni in zemljiški davek. — Do petnajstega se mora predložiti naznanilo o nepostavnem vpisu v dopolnilne sezname druge ■serije. Tehtnice in uteži. — Najkasneje 30, t. m. se morajo trgovci, ki so odprli nanovo trgovino in ki morajo imeti overovljene tehtnice in uteži, priglasiti na občinskem uradu in predložiti omenjene priprave v overovljenje. Kratka navodila za kmete. Na polju. — Pospravi pozni jesenski pridelek. Njive, ki so namenjene za pomladansko setev, moraš globoko preorati. Ne puščaj črez zimo nobene njive nezorane. Hlevski gnoj razvozi, raztrosi in podorji. Na travniku. — Pobranaj z mahom prerasle travnike in pognoji jim s superfo&fatom in kalijevo soljo. V sadovnjaku. — Zasajaj v prvi polovici tega meseca isadno drevje. Snaži in pretrebi starejše sadno drevje. Za pobelitev debel je skrajni ča®. V kleti. — Skrbimo za primerno toploto, da mošt docela povre in se učisti. Sode zaipolni do vrha in jih zamašuj z lesenimi kipelnimi vehami. V čebelnjaku. — Zavaruj čebele pred mrazom in nezgodami s tem, da zamažeš vse razpokline panja s kitom. Mišim v čebelnjaku nastavi past, da ne bodo vznemirjale čebel v zimskem počitku. DECEMBElR - GRUDEN 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 48 O poslednji sodbi. Luka 21., 25.-33. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. adventna. Natalija, dev. Bibijana, muč.; Pavlina, dev. Frančišek Ksav., sp.; Lucij, šk.* Barbara, m.; Peter Zlat., c. u. Saba, opat; Krišpin, muč. Miklavž, škof; Apolinarij, šk. Ambrozij, c. uč.; Agaton, muč. 49 janež Krstnik v ječi. Mat. 11., 2.—10. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. adv. Brezm. spoč. Mar. D, Peter Four., šk.; Valerija, muč. Lavret. M. B.; Melhijad, pap. ®S Damazij, pap.; Trazon, op. Maksencij muč.; Epimah, muč. Lucija, muč.; Otilija, dev. Spiridijon, opat; Nikazij, šk. 50 Janez Krstnik pričuje o Kristusu, Jan. 1., 19.-28. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. adventna. Kristina, dev. Evzebij, šk.; Adela, vd. Lazar, šk.; Vivina, dev. (f Kvatre. Gracijan, šk. Urban, pap.; Nemazij, muč. Kvatre. Evgenij in Makarij, m. Kvatre. Tomaž, apost._ 51 Janez Krstnik poklican v prerokovanje. Luka 3., 1.-6. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 4. adventna. Demetrij, muč. Viktorija, muč.; Dragobert, kr. * Adam in Eva; Irmina, dev. Božič. Rojst. Gospodovo. # Štefan, muč.; Arhelaj, škof. Janez Evangelist; Fabijola, vd. Nedolžni otročiči; Kastor, muč 52 Simeon in Ana oznanjata Gospoda. Luka 2., 33.-40. Nedelja Pondeljek Torek Ned. pr. N. letom. Tomaž, šk David, kr.; Evgenij, šk. * Silvester, pap.; Pavlina, dev. Lunine mene, ) Prvi krajec 3. ob 8. uri 28 m. ® Ščip 10. ob 4. uri 10 m. C Zad. krajec 17. ob 22. uri 57 m. ® Mlaj 25. ob 18. uri 49 m. Nebesno znamenje in dolgost dneva: Solnce stopi dne 22. dec. ob 19. uri 37 min. v znamenje Kozoroga. Začet. zime. Najkrajši dan, najdaljša noč. Dan se skrči od 9 ur 4 m. na 8 ur 46 min. in zraste nato na 8 ur 50 mtn. OPOZORILO. Davki, — Direktnim državnim davkom in občinskim in deželnim nakladam zapade zadnji obrok dne desetega tega meseca. Kdor ga ni plačal v dobi osmih dni, plača šestodstotno globo. Dohodki iz premičnega bogastva za zavode in bitja, obdavčena na podlagi računskih zaključkov, Predložiti se mora pred zadnjim dnem tega meseca, če je bil potrjen računski zaključek pred najmanj tremi meseci. Licence. — Prenočišča, kavarne, gostilne i. t. d. morajo zaprositi za obnovitev licence za bodoče leto. V ta namen položijo prenehajočo licenco na občinskem uradu. Kratka navodila za kmete. Na polju. — Če si zemljo preoral, osnaži poljsko orodje in hrani ga v suhem prostoru. Pokvarjeno orodje popravi. V hlevu. — Pazi, da so hlevi topli, da je zrak v njih zdrav in čist. Na travniku. — Velja isto, kar za november. V vinogradu. — Če ni hudega mraza, obrezavaj trte, Če je zemlja suha, okopavaj in gnoji trte. V sadovnjaku, — Gnoji sadnemu drevju. Brez gnoja ni sadja. V R N I T E V Spisal Johann Bojer. - Prevel Tone Čemažar Novemberski večer s krivcem, mesečino in zmrzal jo, ki celo psa čuvarja nažene v hišo. Pravo vreme za duhove. Res se zdi, da so se prebudili glasovi vseh ranjkih —: iz streh, iz sten in iz dimnikov, iz gozda, ki piska in toži, iz polomljenega trsja ob izlivu reke, kjer voda otožno šumi. Samoten popotnik, ki se vrača oh taki uri, si zaviha ovratnik čez ušesa in podviza korak, kakor da ga je strah pred nečem, česar noče imenovati z imenom —• l,e naglo domov! Luči v majhnih ribiških kočah vzdolž obrežja so ugasnile druga za drugo, toda ljudje ležijo šle budni v svojih posteljah. Tisto zamolklo bučanje morja tam zunaj polni noč z neko posebno grozo. Bog, bodi mu milostljiv, ki je v taki noči na morju! Morda leži v katerikoli hiši za majhnim, razsvetljenim oknom ubogi grešnik, ki se bori s smrtjo. Morda bo prav taka noč tudi takrat, ko se bomo mi poslavljali od življenja. Ta zemlja v belem srežu, pokrita z mesečino ko z mrtvaškim prtom, nam da misliti, da smo pogosto kaj storili, kar ni bilo prav. Lindegardski gozd se je zdajci razprostiral ko temna preproga med graščino in njivami kajžarjev. Pot ise je izgubljala v njem, ko od mesečine sijoča riža. In ta pot je zdaj ležala ko izumrla; nobenega voza ni bilo na nji, nobenega pešca, niti glasu kakega prometa. V kolesnicah se je lesketal ied — če bi prišel kakor voz, bi ga spremenil v drobir. Kaj pa je to? Na mestu, kjer gozd požira srebrnosvetlo pot, se je pojavila majhna, črna pika. Premikala se je, bila je ne-kajj živega. Približevala se je, bojujoča se z vfetrom, bliže, vedno bliže. Zrasla je v človeško postavo, od katere je padala na beli srež močvirja senca, kakor da je zasledovana od lastne prikazni. Kdo je tako pozno še vedno na poti? Bila je ženska. Na glavi je imela veliko volneno ruto, ki ji je pokrivala tudi prsi in pleča. Vsa postava je bila črna in je spominjala na redovnico. Hoja ji je bila zibajoča, obraz bled, zguban, mršav ko mrtvaška lobanja, šop sivih las ji je molel na Vsa postava je bila črna in je spominjala na redovnico. 28 celo. Če kdo presedi petnajst let za zidov-jem, ne dobi rdečih lic. Ne postane rejen in okrogel, če ves čas hrepeni domov in se grize zaradi zla, ki ga je storil. In slednjič — zdaj se vrača. Neverjetno je, vendar je resnica. Vrača se v domačo okolico ob fjordu. Dobro so ji znane temne pošasti šotnic vzdolž poti. Tu vlada tisti posebni, znani duh po močvirju. Odprla je na široko stare oči in postala za trenutek, da bi se razgledala. Ali ne sanja tudi tokrat? Ali je v resnici tu? Nato je znova okrenila svoj stari obraz proti vetru in hodila, hodila. Nihče ne ve, da pride. Nihče je ne pričakuje to noč. Ona ne zna pisati, a saj tudi Elija ne zna brati. In čemu bi se ne vrnila nepričakovano? Tako bo laže zvedela po resnici, kako se godi staremu možu iz dneva v dan. Tu se začenjajo prve borne koče. Okna se svetijo v mesečini, a za njimi ni videti luči. Zopet mora postati in za nekaj trenutkov na široko odpreti veke. Prve hiše njene domače občine — ali je to mar malenkost? Torej je tu! Le še malo minut bojevanja proti vetru, pa bo stala pred dvema majhnima poslopjema, kjer je Elija bržkone že šel počivat, a je vendar doma in jo čaka — kakor jo je čakal vsa dolga leta. «Kdo je?» bo vprašal, ko bo potrkala. In ona mu bo odgovorila ... da, že več let je imela pripravljene besede. «Elija», mu poreče z novim, toplim glasom, «Elijaj jaz sem!» Bili sta si prav blizu,... Molčali sta nekaj časa. Toda — tu je res nekdo še na nogah. Od neke hiše, ki je imela razsvetljena okna, se je odtrgala temna postava. Tam je morda nekdo bolan. Morda je kdo, ki jo pozna; morda je kdo, ki se mora še tisto noč posloviti od življenja. Da, in če večina znancev njene starosti ni več med živimi? Tedaj bo pač osamljena? O ne, saj ima Elijo; in doma na Sletenu jo čakajo poslopja. Postava, ki je prišla od male hiše, je bila tudi ženska, zavita v belo ruto. Ko je zagledala ob tako pozni uri človeka na cesti, je obstala. Ustavila se je tudi tujka. V bledi mesečini sta zastrmeli druga v drugo. Nato je stopila ona druga bliže. Odprla je leso in prišla prav na cesto. Tujka je čakala. Bili sta si prav blizu. Tujka se je poizkusila smehljati. Ona druga pa se je zdrznila in se umaknila. Molčali sta nekaj časa. «Dober večer, Randi!» je rekla tujka. «Bog, stoj mi ob strani! Ali si... ? » «Da, jaz sem.» «Moj Bog, skoraj bi se bila prestrašila! O, ti ljuba moja ... ! » «Ali si mislila, da vidiš prikazen?» «Ne, toda ali si vendar res ti, Sara?» «Da, jaz sem v resnici.» Radi vetra sta morali govoriti zelo glasno. Iz Randine rute se je ponujala roka, ki jo je Sara zgrabila. Imela je stare, koščene roke. «In zdaj si se vrnila! Moj Bog, ali si se res vrnila ?» «Da, in ti tudi še živiš, Randi?» «0 da, toda postarali sva se.» «Da, postarali sva se.» Odtrgali sta se z mesta in odšli druga ob drugi proti vetru. Dolge sence njunih postav so ju spremljale čez njive. «Toda ljuba Sara — ne zameri mi tega — ali nisi... ? » «Bila obsojena v dosmrtno ječo? Da. Toda slednjič sem bila le pomiloščena.» «Da, da. Čudna so božja pota. Toda ne, ne gre mi v glavo, da se zopet vidiva.» «In kako gre Eliji ?» «Da, Eliji gre zdaj dobro.» «Tako?» Tujka je stopila nagleje in se je tesneje zavila v ruto. Nič več ni hotela vedeti. Eliji gre torej dobro? Brez nje? Pa se vendar ni dal ločiti in je vzel katero drugo? Ne, ona ni hotela vedeti nič več. Sama je hotela dospeti in videti. Randi je hodila poleg nje in se je vedno huje sramovala. Zakaj ona je bila vendar tista, ki je — takrat —■ šla k babici in rekla: «Z otrokom, ki je umrl na Sletenu, gotovo ni vse v redu.» Tudi babica je imela o tem svoje posebno mnenje, in tako se je zgodilo, da sta šli obe do oblasti. Prišlo je do zasliševanja, do vrste zasliševanj, otroka so izkopali, prikazal se je zdravnik z nožem in 29 z zapisnikom. Slednjič je Sara priznala; in Helga, njena rejcnka, mati malega otroka, je tudi vse priznala, toda ona je dobila samo sedem let. Stara je bila povzročiteljica zlega dejanja, zato je dobila dosmrtno ječo. Toda Elija, ta mali, krivonogi mož, ni nič vedel o celi stvari, zato je bil oproščen. In ko so prišli, da odvedejo obe ženski, je hodil sem in tja po izbi, od okna do okna, in vekal ko otrok. «Torej lahko noč!» je rekla Randi in obstala, kjer se je pot cepila k njeni hiši. Sara je spela dalje proti vetru. Ni hotela nič več vpraševati, saj zdaj je prišla sama, da bo videla. Tam zadaj je že razločila mala poslopja. Srce ji je začelo biti — še trenutek, pa bo na mestu ... Šestdeset let ji je že bilo in vendar je sanjala o novem življenju, v katerem se bo pokorila in bo neizmerno dobra z Elijo. Zakaj ni bilo zlo dejanje, za katero je pretrpela kazen, ki jo je v teh petnajstih letih najhuje mučilo, ampak kar je v dolgih, dolgih letih storila Eliji hudega. Vedno ga je samo zmerjala in mu grozila, če se je le prikazal na vratih — kakšne slabe jedi je postavljala predenj, s kolikim strupom in nezadovoljstvom je polnila izbo od jutra do večera — treba bi bilo celega življenja, da bi vse to popravila. Zato je hrepenela domov kakor po odrešenju za ubogo dušo. In zato je prosila Boga za dolgo življenje, da bi se lahko pokorila in vse odračunala. O, ona je hotela delati s svoiimi starimi rokami, mu krpati obleke, mu skuhati kaj dobrega, si nikoli več na skrivaj privoščiti močne kave, a njemu dati le redke podme-tenice. Spremljala ga bo, ko pojde po šoto, pomagala mu jo bo nositi in vleči. Izba bo zanaprej čista ko zrcalo, nikoli več ne bo prišlo opravljanje čez njene ustnice. Po vsej fari naj se zglasi, da živita zakonca na Sle-tenu dobro in srečno življenje. In da je Sara nov človek, naravnost vzgled za mlade in stare. Bog blagoslovi mala poslopja, že so stala pred njo. O, kako majhna je hiša! Mesec se sveti v obeh temnih oknih, ki gledata proti zapadu, toda za šipami ni luči. Elija je gotovo že legel počivat. Ali ima kako pomoč ali živi sam, leži v postelji in jo pričakuje? Toda kaj je to? Iznenada je odprla veke na široko, oči so ji bile večje in večje. Hiša je stala sama samcata pred njo- Hlev je izginil. Ali je prodal kravo in tudi ovce? Med tem, ko je tako stala, so ji gledale stare oči čimdalje bolj začudeno. Nekoliko dalje sta stali vendar dve drugi poslopji, hiša in hlev, toda mnogo večji. Zdelo se je, da je obiskalo Sleten novo blagoslanje. Ali je Elija spravil res tako daleč... ali? Kakorkoli, ona ni mogla ostati v vetru in mrazu na cesti, morala je tja gor. Toda bilo ji je, kakor da leži mala hiša, njen dom, samoten in izumrl pred njo in ji ne kliče dobrodošlice. Kaj se je neki zgodilo? Senca je hodila daleč pred njo, ko je z muko spela po znani ji poti do stare hiše. Veter ji je napihoval krila, ruta ji je plahutala. Zelo mrzla mora biti ta noč, zakaj čuden, leden občutek jo je spreletel po hrbtu. Med hišo in hlevom je bil ozek prehod; v prejšnjih časih ji je zvenel tako kovinsko pod nogami, zdaj ni več pel pod njenimi koraki, ki so ji mrtvo in zmrzlo odmevali v noči. Pred vrati na drugi strani ni bilo če-briča z vodo, na tleh niso ležale smrekove veje, da bi si očistila čevlje; nikakega znamenja, da kdo tu prebiva. Vendar je zgrabila za znano ji kljuko, vrata so se v resnici odprla. Toda nihče je ni vprašal: «Kdo je?» Ona ni mogla odgovoriti: «Elija ... jaz sem.» Stala je v ozki veži — o, zrak v nji je bil isti ko prej. Dobrodošla na svoiem domu, Sara! Previdno je pritikala skozi vrata v izbo. Mesečina je risala obe okni na podu, toda ni bilo slišati sape spečega. In niti ni bilo v prostoru kake postelje, niti mize ne kake stolice. Ura ni tikala na steni. Ali je Elija umrl? Za Kriščevo voljo, če Elija več ni živ! Odšla je na desno v kuhinjo; poleg veže in izbe je bil samo še ta prostor v hiši. Tudi tu je ležala podoba majhnega okna na tleh, toda v ostalem je bilo tu vse prazno. Nobenega lonca, nobenega kotla, nobene sklede na klopi, nobenega krožnika na stojalu ob steni. Hiša je bila mrtva. Nihče več ni stanoval v nji. Zgrudila se je na ognjišče. Torej je Elija vendar — preminil! In ona ni imela sorodnikov, da bi se k njim zatekla. Grozilo ji je, da pride na občino — pred sebo; videla vse polno zlobnih oči: Ta je morilka! — Ona, ki je na svojih starih nogah ^ridrsala domov po odrešenje —• bo živela zanaprej v večjem prekletstvu ko doslej. «In ti, Elija — me nisi hotel počakati!» Nikoli ti ne bom mogla storiti kaj dobrega. Jezus Krisus, bodi milos+ljiv moji ubogi duši! Čudna trudnost ji je sključila telo in ji zaprla oči. Kaj hoče tu, kaj hoče tu? Zunaj so zazveneli koraki, počasi je dvignila glavo. Nekdo je vstopil, najprej v izbo, nato v kuhinjo. Elija? Ne, bila je zopet stara Randi. «Težko mi je, da bi te pustila samo, Sara. Videla sem te sem vstopiti. «Povej mi, ali je Elija umrl!» «Ali mar ne veš, kaj se je tu zgodilo?« «Nič ne vem.» «Elija zdaj stanuje v drugi hiši.» 30 «Ali... je oženjen?» «Ne, on .živi od preužitka. Posestvo je prodal zakoncema, ki sta si sezidala novo hišo in hlev.» «Da... da je dal posestvo?» Pogledala je Randi in težko dihala. «Mislila sem, da veš. Zdaj moraš pač tja in pri njih stanovati.« «Pri tujih ljudeh? In midva, Eliia in jaz — ali ne moreva skrbeti sama zase?» Sključila se je v dve gubi, trepetala je od mraza. Sanje o novem življenju — za oba, na starem domu, s kravo, ovcami in kokošmi — so se razkadile. Zdaj ie bil Elija dobesedno nekdo drugi ko poprej. Zibala se je s telesom sem in tja, strmela skozi okno in globoko, globoko sopla. Randi je stopila k nji in ji je položila roko na ramo. «Ne jemlji si tako hudo k srcu, Sara. Ubogi Elija ni zmogel več. Moral je tako narediti. Nihče ni vedel, da se boš zopet vr-nila.» «Poslušaj, Randi — pojdi tja in pokliči Elijo!» «Da pride sem? Toda ljuba Sara, je pač bolje, da se ti potrudiš k ljudem. Mraz te trese in tudi jedi potrebuješ. In tu ni nobene postelje ne kake odeje, da bi se z njo pogrnila. Polnoč je. Z menoj moraš in kar se da naglo v posteljo.» «Ali greš in mi privedeš Elijo? Ne stopim pred tuje ljudi, za nobeno ceno.» «No, da, če že nočeš drugače. On gotovo že leži, toda... o ljuba moja! Sveti oče nebeški! Moj Bog!» Randini koraki so odzveneli pred hišo. Sara je nepremična sedela na ognjišču in strmela pred se. Pod streho in v dimniku je zavijal veter, a ona je sedela in ni opazila, da trepeče od mraza. Zdaj je bila končno tu. Zdaj je bila doma na Sletenu. Novo življenje — o — novo življenje! Zibala se je s telesom. * * $ Mlada zakonca v drugi hiši sta ležala v izbi, se prebudila in planila na postelji, ko so se vežna vrata hlastno odprla v vetru in je nekdo pritipal čez prag. «Ali ste vi, Randi? Kaj pa je?» «Z Elijo bi rada govorila. Moj Bog, to so časi!» Stara žena je šla skozi izbo v kamro, kjer je ležal Elija. Slišati je bilo, kako sta govorila. Stari mož je mislil, da sanja. Ko je slednjič stopil s sosedo v izbo, je dejal mladina, preden je oddrsal na prosto: «Tako mi je, kakor da sem izgubil razum.« «I\aj pa je?» «Sara se je vrnila.» «Sem?» «Da, ostala je v stari hiši.» Še dolgo potem, ko so koraki zaglušili v noči. sta mlada dva sedela na postelji in strmela drug v drugega, Sara, morilka — stara pošast, katere sta se še spominjala iz mladih dni, poosebljena zloba v ženski obleki — tu? Ali namerava tu ostati? Ali sla mar prisiljena, da vzameta poleg starega še njo v hišo? Ali je to njuna dolžnost? Ali tako stoji v pogodbi? Ne, nikoli! Starec ima pravico do kota, dokler živi, da. Toda o Sari ni bilo govora. Sare nikoli ne bosta pustila v hišo. Toda zdaj sedi tam, v stari hiši. Za božjo voljo, kam z njo? Nista mogla več zaspati- Čakala sta, da jo slišita priti. Za tisto noč jo morata tako in tako sprejeti. Toda ne dalje. Na noben način niti dneva več. Zunaj je sijal mesec jasno in svetlo, veter se je polegel. Toda od morja je še vedno prihajalo zamolklo hrumenje, kakor bi bu-čale daljne orgle. In mali mož je stopal z Randi, sosedo, skozi mesečino, čez travnik k mali hiši, svojemu nekdanjemu domu. Stopal je razko-račeno in hodil, kakor da iz gole podjetnosti vihti palico; navada, ki jo je videl pri gospodi z Lindegarda. Toda še vedno je mislil, da sanja. Sara, ki je bila zanj že vrsto let mrtva, ki je bila obsojena v dosmrtno Vežna vrata so se prav hlastno odpila v vetru in nekdo je pritipal čez prag. 31 ječo, ne, ona je bila pač za vedno izgubljena. Že mnogo let se je čutil vdovca, a zdaj kljub temu sedi v stari hiši. Zdaj jo bo zopet videl. Prebudili so se mu stari spomini. Z njenim odhodom se je bil povrnil mir v hišo, mir in pokoj tudi zanj. Nihče se ni prepiral, nihče ni loputal, z vrati, zdaj je živel brezskrbno, dobro življenje. Salamenska reč, kaj naj. zdaj naredi? Koraki so mu bili počasnejši, sopel je težko, oziral se je po kaki rešitvi. Kakšno olajšanje je bilo zanj, ko se je preselil iz stare hiše, ki ga je spominjala na slabo ravnanje in na muke, v kateri se je izvršilo zlo dejanje; da, v temi je največkrat zavil v velikem loku okrog nje, ki so jo nameravali v najkrajšem času podreti. Toda zdaj — zdaj je vstala Sara kakor iz groba — in sedi tam, med stenami, hoče biti znova poročena z njim in mu delati težke ure ko prej. Sveti Bog v nebesih, to morejo biti le sanje! «Torej lahko noč!» je rekla soseda. Zdelo se ji je najumestneje, če pusti moža in ženo sama. Toda moža je mrazilo, spreletela ga je mršcavica, ko je bil sam in je odprl hišna vrata. Izba je bila prazna. Ozrl se je po stenah in po podu. Ali se bo dvignila iz tal kot duh, ali bo kot čarovnica priletela skozi dimnik? Odkašljal se je, pri tem mu je piskalo v prsih, kakor da je nadušljiv. «Ali je kdo tu?» Glas se je razlegnil v prazni hiši, toda nihče mu ni odgovoril. Šel je v kuhinjo, a ves v strahu, da se kaj zgodi za njegovim hrbtom. Odprl je vrata in pomolil glavo skozi špranjo. Na kamenitem ognjišču je ležalo nekaj temnega, gibalo se je, a se ni dvignilo. Drznil se je, da je vstopil, a bi bil najrajši pobegnil. Tedaj je zagledal v ruti bel obraz in dvoje znanih mu oči. «Ti si...?» Naprej ni mogel. Trajalo je nekaj časa, da je dobil odgovor. «Da, Elija — jaz sem.» Bilo je zopet vse tiho. Slišala sta sapo drug drugega. «Dober večer, Elija!« Dvignila se je in mu prožila belo, koščeno roko, ki jo je nehote zgrabil. «Da, saj si res ti, Sara. Dober večer!» Bilo mu je tesno v grlu. Vendar sta le bila nekoč mož in žena. «Kako ti gre, Elija?« Glas ji je zvenel skrbeče, toplo. «0, no, da; kolikor toliko. In tebi?» Ni je pozdravil z dobrodošlico. Stal je na mestu, strmel vanjo, niti se ni upal stopiti bliže. «Da, tu sem, Elija«, je rekla končno. «Da, saj vidim. Toda pridi z menoj k ljudem.» Veter je znova zapihal pod streho in v dimniku, a ona je stala v bledi mesečini in si niti ni odvezala rute. Ali namerava zopet oditi? «Če me hočeš zopet imeti, Elija, se boš moral pač preseliti sem.» <;Sem? To je nemogoče.» «0, hiša je še vedno naša. In ali nimaš vsaj postelje ali mize, da bi lahko znova začela živeti?« «Tu? Znova začela živeti? He, he! Ali mar ne veš, kaj se je zgodilo?« «Dragi Elija, ti mi tega ne smeš odreči. Midva morava znova začeti živeti, tu — kakor v prejšnjih časih.» Njen glas je prosil. «To je popolnoma nemogoče, Sara.» «0, Elija, saj ne smeš biti tako trd. Toliko slabega sem naredila. Zopet moram vse popraviti. Zdaj se bova lepo imela skupaj, midva.» Nikoli si ni mislil, da bi mogel biti njen glas tako mehak, vendar ji je moral odgovoriti : «Ti si pač popolnoma ponorela, Sara? Razumeti moraš vendar, da je to popolnoma nemogoče.« «Nemogoče?» Stopila je bliže. «Ali mi sploh nočeš odpustiti?« Obrisal si je čelo in pogledal skozi okno. «Ne gre za to, Sara. Toda od česa bova živela?« «Saj lahko delava in se trudiva po močeh, o, saj ne bom lena, Elija!« «Nad šestdeset let je nama obema. In posestvo ni več moje. Mlada se nista zavezala skrbeti tudi zate in obadva ne moreva biti občini v breme.« «Radi mene; če ne moreva več skrbeti sama zase, tedaj nama pač lahko pomore občina kot mnogim drugim. Vsaj skupaj lahko živiva. Sem se moraš preseliti, Elija, videl boš, kako lepo bo za naju oba.» Tedaj je opazila ob lunini svetlobi, kako se mu je ob misli, da bi moral zopet živeti z njo, obraz čudno nategnil od bojazni. Da, celo mrščavica ga je obšla, da je kar trepetal. Bilo ga je strašno pogledati. Med njima se je odprl prepad, čez katerega bi nobena prošnja ne mogla zgraditi mostov. «Kaj bo iz tebe, Sara? Bojim se, da imata mlada dva že mene več ko dovolj.« «Jaz imam tu hišo.« «Ti vendar ne boš tu ostala. Saj nimamo niti stolice ali pručice zate.« «Tu ostanem«, je izjavila in znova sedla na ognjišče. «Hiša je moja, najmanj polovica hiše je moje.« «He, he! Toda jaz sem vendar hišo prodal, Sara, ona je last mladih dveh. V kratkem jo nameravajo podreti.«. 32 «Kaj praviš? Ti da si prodal hišo?» «Da», je rekel. «Da... in jaz?» «Ti? Ti si bila vendar v kaznilnici.» Njegove besede so vplivale na ženo ko udarec s pestjo. Slutil je nastajajoči vihar v njenem glasu. Toda to pot ni hotel držati udarcev. «In ti si prodal hišo, ker si mislil, da sem jaz za vedno odpravljena s poti? Ti si prodal, kar je bilo mojega? In zdaj — zdaj me podiš iz nje?» «Ni bila moja krivda, Sara.» «0, ti si pač tepec. Vedno si bil tepec.» «In ti — kaj pa si ti?» Bila sta na najboljši poti, da si zopet planeta v lase; žena se je zavedela žalosti tistega trenutka, dvignila se je in se je silila, da bi ga še enkrat lepo poprosila. «Ti me vendar ne boš podil izpod strehe, Elija! Tega pač ne boš mogel storiti.» «Ne, toda hiša vendar ni več moja. Saj sem ti vendar povedal, da zate nimam ni-kakega doma več.» Potegnila si je z roko preko oči in vzdihnila. «Tedaj je pač najbolje, da zopet odidem svojo pot.» «Kam misliš?« «Lahko grem do fjorda in se ubijem.« «Ne govori tako bedasto! Zdaj pridi z menoj v ono hišo, k mladim, tako boš imela Med njima se je odprl prepad. vsaj za nocoj prenočišče. Jutri bomo govorili dalje, kako naj ti pomoremo.» «Ne, Elija — zato nisem prišla. Vrnila sem se, da zopet pridobim tebe in svoi dom.» «Za to je zdaj prepozno», je rekel mož in se napravil, kakor da odhaja. «Ne, v ono hišo ne grem, Eiija, za nič na svetu!» «Toda tu vendar ne moreš prenočevati.« Tedaj je dvignila proti njemu skleniene roke in ga je poslednjič prosila. «0, Elija — pridi tudi ti sem! Slišiš! Daj mi, da zopet začnem živeti, od začetka. Sicer ne morem odrešiti svoje uboge duše.» Tedaj se ni mogla več premagovati. Bila je izčrpana od potovanja, od napetosti in od velikega razočaranja — zaihtela ie in se z rokami na obrazu zgrudila na ognjišče. Pristopil je k nji in ji položil roko na ramo. «Pridi vendar, Sara, pojdi z menoj!» Obrisala si je solze. «Ne, Elija, k tujim ljudem moraš iti brez mene.» «A jaz ti vendar pravim, da tu ne moreš ostati.» «Tu ostanem. Za to noč ostanem na vsak način tu. Tu je moj dom. Jutri lahko odidem svojo pot.» Govoril ji je, poizkusil je z vabo in grožnjo — ona pa se je zibala s telesom sem in tja, strmela pred se in ponavljala: «Za to noč ostanem tu. Tu je moj dom.» Slednjič se je Elija spomnil prejšnjih časov in je postal hud. Če hoče biti tako trmasta in prebiti mrzlo zimsko noč v zapuščeni hiši, samo da ga muči, tedaj naj to le stori. On gre zdaj in če noče iti z njim, naj pa pusti. «Tu nobeno prigovarjanje nič ne pomaga«, je rekel mladima, ko je šel skozi izbo. «Prav taka je, kakršna je bila. Tam hoče prenočiti.» Mlada žena je obžalovala, ker ni imela kake odeje odveč, da bi ji jo poslala. Vsaj za tisto noč naj jo pripelje v hišo. «Noče, za nobeno ceno», je pihal Elija in šel proti kamri- Svojo ženo je poznal že od prej. Tu nobena beseda nič ne pomaga. Toda mlada dva sta preležala vso noč brez spanja. Kaj lahko vsega ugane ta čudna ženska? Mlada žena je prosila svojega moža, naj gre tja in naj pogleda, toda že je umeknila prošnjo. Prazna hiša na oni strani v tem poznem času ni bila prav varna, če je Sara sedela v nji —• ne, on ne sme iti. Velika ura na steni je tikala in tikala; nekoč je visela v stari hiši in Sara io je večkrat nategnila. Zdaj je začela biti — ena, dve, tri — kakor da bi jo klicala skozi noč in jo vabila, naj pride. Toda čas je tekel, zunaj ni bilo slišati korakov. Starec je legel v svoji kamri in se je zavil tako toplo ko se je le dalo. Gotovo se mu je le sanjalo. Na noben način ne bi hotel več začeti skupnega življenja s Savo. Mesečina je zbledela, ker se ie bilo nebo pokrilo z oblaki. In ko se je veter proti jutru znova ojačil, so se le valili od moria veliki, kuštrasti oblaki. Zima je pričela z vso resnobo; jutri se bo zbudila okolica s snežnim metežem in belimi poljanami. V stari hiši je Sara legla v kot izbe na isto mesto, kjer je v prejšnjih časih stala postelja. Ležala je na goli zemlji, noge so ji bile mokre od dolge poti, odkar je stopila z ladje na celino. Toda ona se je tesneje zamotala v svoja krila in v volneno ruto, majhno culo si je položila pod glavo. Tako ie vendar končno prišla domov. Peč je stala v kotu ob kuhinji in strmela nanjo. Kolikokrat je v prejšnjih časih zakurila v nji in si skuhala kave. Zdaj jo je vpraševala ledeno mrzlo: «Kaj hočeš tu prav za prav?» Tam je svoj čas sedela z otrokom v naročju. Otrok! Bilo je strašno. Četudi je zaprla veke, da bi ga ne videla, ji vendar ni bilo prihranjeno, da bi ga ne slišala. Tam zadaj, v zapečku, je začel stokati. O, ta glas! In Elija, ta zabiti tepec, ki še nikoli ni naredil kake prave na tem svetu, je vstopil, a ona mu je vrgla čevelj v glavo in je klela ter se usajala. Glej, da izgineš! Niti grižljaja »Osukaj se in glej da dobiš moža!» ji je zakričala naproti. nimamo v hiši. Pojdi, ne morem prenašati tvojega pogleda! In ona je vendar dobro vedela, da je najbrže truden in da je v shrambi dovolj živil in mleka. Toda on se ie okre-nil in odšel. Strašno! Okrenila se je k zidu in trepetala od mraza. In vstopila je Helga, njena rejenka, bleda, mlada, nedolžna. «Osukaj se in glej, da dobiš moža!» ji je zakričala naproti. «Dovolj si stara, da nam pripelješ zeta v hišo; ali pa si morda tako strašilo, da te noben fant niti pogledati ne more.» Ko ie Helga nekega dne zašla v nesrečo, so zapele druge strune. Otrok ni prinesel v hišo drugega ko posmeh in sramoto. Otrok mora s poti, nato bodo ljudje sčasoma pozabili celo zadevo. Čuj, vendar — otrok veka, toda s poti mora! Valjala se je na mrzlih tleh in iečala. O, kaj ni iskala miru in sprave, ko se je vračala? In zdaj je naletela na dan sodbe. Tu leži, mučena od mraza in od prikazni — ali je mar to predokus tistega kraja, v katerem se sliši le rjovenje in škripanje z zobmi? Gospod Jezus, usmili se me, uboge mesnice! Polagoma ji je postajalo toplo. Postajalo ji je prav prijetno toplo. Slednjič ji je bilo tako vroče, da se je zganila, kakor da hoče odeje, ki so ji odveč, odvreči s sebe. Če bi se ji le ne režalo toliko zlih obrazov, ki so se prikazovali okoli nje v izbi. Prihajali so vsi, ki jih je kdaj nalagala, vs1', ki jim je ukradla tobaka ali denarja, vsi, ki jih je v dolgih letih trpinčila z zmerjanjem in divjanjem. Bilo jih je čimdalie več in več. Že so strmeli tudi skozi okna. Vsi so bili tu, prav vsi. Bil je sodnji dan. Bilo je nrepozno za pokoro in spravo. Bila je že prestara, da bi mogla kaj popraviti. Bilo je prepozno. Elija, Elija — ali mi res ne moreš odpustiti? ■ Toda Elija je že odšel. Bilo je prepozno. Gospod Jezus, bodi milostljiv moji duši! Že so novi obrazi strmeli skozi okn-. Peč je oživela in je začela govoriti. Izba se je nanolnila z ljudmi, ki so se hoteli maščevati. Vstala je, da bi pobegnila, toda ni imela več trohice moči, znova se je zgrudila. Slišati je bilo topotanje mnogih nog-, cela množica je vstopila, vsi jo hočeio tožiti in obsoditi. Gospod Jezus ... ! To je trajalo, dokler ni opazila, da ie vstopil neki tujec. Preril se je skozi množico, ljudje so se mu umikali in ga gledali začudeno. Bil je mlad mož z ozko brado. Podal ji je roko in glas mu je bil tako mil: «Vstani, Sara! Pojdi — in ne greši več!» Med tem je bil mesec ponolnoma ugasnil v noči, veter je divje nosil posamezne snežinke in z njimi bičal zemlio. Ko se je 34 slednjič zaznalo sivo zimsko jutro, so ležali gozdovi in hribi pod gosto, belo odejo. Tu pa tam je podil veter cele rjuhe snega, ki so tuleč bežale čez pokrajino, dokler niso našle kake hiše ali plota, da so ga pokrile. Le fjord je ležal črn med gorami in holmi, sredi snežnega meteža, in je rohnel z istimi glasovi, kakor jih je slišal prej z odprtega morja. Mlada dva in Elija niso spali; zdaj so prihajali vsi trije, drug za drugim cepetajo v snegu, s svetiljko, da pogledajo za ženo, ki je sedela v stari izbi in zmrzovala. Snežni rnetež je bil prilepil ozke, bele pasove med bruna stare hiše. Pred vrati je mlada žena postala, ni hotela prva vstopiti. Tudi njen mož si ni upal dalje, ako tudi ie bil med možmi znan kot bahač. Tedaj se je opogumil Elija, vzel svetiljko in vstopil prvi. «Ali si... ali si ležala na tleh, Sara?» je zajecljal in obsvetil podolgovati sveženj ob steni. Nič odgovora. Posvetil je bliže. Sara je ležala z rokama prekrižanima na prsih. Oči so ji bile na stežaj odprte. «Kaj je to?» je zajecljal. Mlada dva sta se prekrižala s strme-čimi pogledi. Stari se je upognil. «No, da, tako je torej ta stvar», je rekel nazadnje in postavil svetiljko na tla. Stara Randi je prišla in umila truplo, a Elija, ki je bil ročen človek, je sam zbil krsto. In ko je Sara tako ležala, izravnana na vratih, ki so bila položena čez dva sodca, oblečena v čisto srajco in z opletenimi belimi lasmi, so poklicali starega. Vstopil je, ki mu je bil obraz vroč od zaposlenosti — in tako so stali, oba mlada, Randi in mali mož v razkoračeni stoji z navzven obrnjenimi stopali. «Ali se še spominjaš, kako je bila lepa — svoj čas?» mu je rekla Randi. «0 da, lepa je bila res; kar se tega tiče, ji nič ni bilo reči.» Mlada žena je prinesla culico. ki jo je bila prej odkrila v kotu. Odvezala jo je in vsi so pogledali vanjo. Vsebovala je majhen glavnik, razbito zrcalce, dva žepna robca, Sata je ležala z rokama prekrižanima na prsih. nekaj perila in par nogavic. Vmes je bila tudi denarnica z zapiralom iz medi, ki jo je Elija poznal še od prej. Mlada žena mu jo je dala in on jo je odprl. Denar je bil v nji. Nekaj kron v srebru — in, resnično, tudi nekaj bankovcev. Neke vrste plača, ki si jo je bila prištedila v dolgih letih, da bo imela nekaj pod palcem, če se kdaj vrne domov. «To pride ravno prav za tobak», je menila mlada žena. «To je res.» Eliju se je razjasnil obraz, denarnico je vtaknil v žep. Fran žgur; tfUden . . . Potnik truden, noč se bliža smrt sledi ti na korak; vabi znamenje te križa: v grobu pokoj je sladak. Vse oclmro posvetne želje v tihem grobu smrtnih tmin: Dušo tvojo angel vzel je k Bogu, k luči vseh višin! Grob pripadaš med grobove, potnik ti, počivaj v njem! Naj ti nove da svetove bo-žje milosti objem. Božja milost, solnce zlato, vere in utehe svit, — šlo telo je pod lopato, duša z Bogom govorit... 35 Kristus z morja Francoski spisal Anatole France Anatole France (prav Jacques Anatole Thibault, roj. 1. 1844. v Parizu, umrl 1. 1924. v Toursu) je bil odlikovan 1. 1921>. z Nobelovo nagrado radi plemenitega sloga, izražajočega izredno človekoljubje in srčno milino, Tisto leto je utonilo v morju mnogo ribičev iz Saint Valery-ja. Vaščani so dobili njihova trupla na obali, kamor so jih bili naplavili valovi z ostanki njihovih čolnov vred. Devet dni so romale po strmi poti do cerkve krste, ki so jih nosile človeške roke. Krstam so sledile vdove, vzdihujoče in jokajoče pod črnimi kapucami svojih širokih plaščev ko svetopisemske žene. Tako so položili tudi kapetana Jeana Lenoela in njegovega sina Desire-ja na mrtvaški oder v prostorni cerkvi pod obokano streho, pod katero sta bila nekoč obesila ladjico z vso opremo Devici Mariji v dar. Bila sta oba poštena in bogaboječa. Ko ju je gospod Guilleaume Trupheme, domači župnik, blagoslovil, je dejal z glasom, tresočim se od bolesti: «Še nikoli nismo položili v blagoslovljeno zemljo boljših mož in boljših kristjanov, kakor sta bila Jean Lenoel in njegov sin Desire. Tu bosta čakala božje sodbe.» Medtem ko so se tik ob obali potapljali čolni s svojimi vodniki, so se zibale tam zunaj po odprtem morju velike ladje. In ni minil dan, da bi ocean ne bil naplavil kosov kakega razklanega čolna ali kake razbite ladje. Neko jutro so videli otroci, vozeči se v čolnu, kako je plaval po vodi kip. Bil je Kristus v naravni velikosti, izrezan iz lesa, poslikan z živimi barvami in vsekakor precej star. Gospod je plaval z razprostrtimi rokami po morju. Otroci so potegnili kip> iz vode in ga prinesli v domačo vas. Glavo je obdajala trnjeva krona. Roke in noge so bile prevrtane. A ne žrebljev ne križa ni bilo. Roke so bile še vedno iztegnjene, kakor bi bile pripravljene za daritev in blagoslov. Tak se je zdel Gospod Jožefu Ari-matejcu in svetim ženam, ko so ga polagali v grob. Otroci so izročili kip župniku Truphe-me-ju, ki jim je rekel: «Ta kip našega Zveličarja je starinsko delo. Kdor ga je napravil, leži že dolgo v grobu. Čeprav prodajajo po trgovinah bližnjega Amiensa in daljnega Pariza lepe kipe za sto frankov in mogoče kako malenkost več, moram priznati, da imajo tudi starejši kiparji svoje zasluge. Najbolj me pa razvnema ta le misel: če je dospel Jezus Kristus tako z razprostrtimi rokami, je pri- šel, da blagoslovi preizkušeno občino, da pokaže svoje sočutje do revnega ljudstva, ki se preživlja s smrtno nevarnim ribolovom. To je Bog, ki je hodil po valovih in blagoslavljal Kefasove mreže!» In župnik Trupheme je dal položiti Kristusa na prt glavnega oltarja in šel nato k tesarju Lemerre-ju, da naroči lep križ iz hrastovega lesa. Ko je bil križ napravljen, so pribili nanj Zveličarja s popolnoma novimi žreblji. Križ so nato postavili v cerkvi prav nad klečalnik cerkvenega predstojnika. In videli so, kako so bile oči Križanega polne usmiljenja, in zdelo se jim je, da se leske-čejo v njih solze božjega sočutja. Enemu med starešinami, ki je bil poleg, ko so postavljali križ, se je dozdevalo, da je videl, kako so polzele solze po božjem obličju. Ko je stopil drugo jutro župnik s strežnikom v cerkev, da bo maševal, se je začudil, videč, da je križ nad klečalnikom starešine prazen, Kristus sam pa leži na oltarju. Kakor hitro je bil opravil božjo daritev, je dal poklicati tesarja in ga vprašal, čemu je snel Kristusa s križa. Toda tesar je odgovoril, da se ni bil doteknil križa. Župnik je vprašal še cerkovnika in strežnike in ugotovil, da ni bilo nikogar v cerkvi, odkar so bili postavili križ nad molilnik cerkvenega starešine. Čutil je, da se dogajajo čudovite stvari, in razmišljal o tem, ko je bil sam. Naslednjo nedeljo je govoril o tem v svoji propovedi zbranim vernikom in jih pozival, naj prispevajo po svojih močeh za nabavo novega križa, ki naj bi bil, lepši in vrednejši nositi Zveličarja vsega sveta. Revni ribiči so dali, kolikor so zmogli, vdove so prinesle svoje poročne prstane. Darovi so omogočili župniku, da se je takoj napotil v Abbeville, kjer je naročil križ iz svetle, izglajene ebenovine, ki naj nosi na vrhu trak z napisom: INRI z zlatimi črkami. Dva meseca pozneje so postavili križ na mesto prvega in pribili Kristusa med sulico in gobo. Toda Kristus je zapustil križ, kakor je bil zapustil prvega. Ko se je znočilo, je šel in legel na oltar. Ko ga je našel župnik drugo jutro na oltarju, je pokleknil in molil dolgo, dolgo. Glas o tem čudežu se je raznesel po vsej soseščini in gospe v Amiensu so priredile zbirko za Kristusa iz Saint Valery-ja. Župnik Trupheme je dobil denarja in draguljev 36 tudi iz Pariza in žena ministra za mornarico, gospa Hyde de Reuville, mu je poslala križ iz demantov. Iz vseh teh zakladov je napravil zlatar v ulici St. Sulpice v dveh letih križ iz zlata in dragocenih kamnov. Križ so postavili drugo nedeljo po veliki-noči z veliko slovesnostjo v cerkvi. A On, ki se ni bil odrekel križu bolesti in trpljenja, je bežal tudi s tega zlatega križa in legel zopet na beli prt glavnega oltarja. Iz strahu, da ga ne razžalijo, so pustili Kristusa na oltarju. Dlje ko dve leti je že ležal na oltarju, ko je pritekel Pierre, sin Pierre-ja Caillou-ja, k župniku Trupheme-ju in mu povedal, da je bil našel pravi križ našega Gospoda tam doli ob obali. Pierre je bil preprost deček. Ker ni imel dovolj razuma, da bi si služil sam svoj kruh, so mu ga darovali sovaščani iz usmiljenja. Vsi so ga radi imeli, ker ni storil nikomur nič žal,ega. Toda njegovo govorjenje je bilo zmešano in nikdo ga ni poslušal. Vkljub temu je izpoved revnega bebčka genila župnika Trupheme-ja, ki je še vedno razmišljal o Kristusu z morja. S cerkovnikom in dvema strežnikoma se je napotil do mesta, kjer naj bi bil videl otrok križ. Na obali je dobil dve od vode izprani deski, iz katerih je štrlelo vse polno žrebljev in ki sta tvorili v resnici križ, ležeča druga na drugi. Bili so najbrž ostanki kake pred dav- nim Časom razbite ladje. Na eni izmed obeh desk sta se še razbrali dve črni črki J in L, brezdvomno sta bili deski kosi ladje tistega Jeana Linoela, ki se je bil pred več leti utopil. Cerkovnik in strežnika so se začeli hahljati dečku, ko so videli nedolžni deski. Kako neki je mogel smatrati deski za križ Jezusa Kristusa. A župnik Trupheme jih je pokaral. Mnogo je mislil, mnogo molil, odkar je bil prišel Kristus z morja med ribiče in v glavi se mu je vedno jasneje začrtovala skrivnost o neskončnem usmiljenju. Pokleknil je na pesek, ponovil molitev za verne duše in ukazal cerkovniku in strežnikoma, naj zadenejo deski na ramo in naj ju nesejo v cerkev. Nato je dvignil Kristusa z oltarja, položil ga na deski in ga pribil sam z žreblji, ki jih je že precej razjedel ocean. Na ukaz župnika so postavili brž drugi dan ta križ na mesto prejšnjega, zlatega in z dragulji posejanega križa, med moliljiik cerkvenega starešine. In Kristus z morja ga ni več zapustil. Izbral si je, da ostane pribit na deskah, na katerih so klicali umirajoči mornarji njegovo ime in ime njegove Matere. Zdelo se je, da govori s tega mesta veličastno in ob enem bolestno: «Moj križ je napravljen iz trpljenja vesoljnega človeštva, kajti jaz sem v resnici Bog revnih in tlačenih.» Hebrejski motiv Naj sem doma naj sem na poti povsod z menoj srca je čut — Vštric z njim — življenja rabelj krut čas, ki mi duše svetlost moti... Glej, med oblakoma sem dvema na šiv razjpet: Svetal je eden, v drugem tema v njih sredo jaz zajet... Naj mimo gre oblak srdit, zagrni Bog me v solnčni svit! Iz čaš dveh duh napoj zajema: svetloba v eni, v drugi noč je, tema... Natoči prvo do vrha, naj druga, Bog, bi mimo šla, da zabim noč in strah duha! Gospod, Ti bodi mi perot, Ti moj polet iz teme zmot: Naj bom kot orel, car višav, po duhu čvrst, po srcu zdrav! Daj mi iz Tvoje čase vin, da jih kot zdravje pijem; — naj k Tebi se privijem oproščen preganjalcev —• sin! Duh zlobe naj zbeži v temnice — zagrnjen jaz v svetlobe dan naj pijem v sveto Tvoje lice globoke misli, — spev glasan! 37 VMessandro Manzoni ob 150-letnici rojstva in 60-letnici smrti Malo bo na svetu Slovencev, ki bi ne bili brali Manzonijevih «Zaročencev» (« Pro-messi Sposi»), saj so v kratkem razdobju pred vojno in po vojni dobili dva prevoda svetovno znanega veleromana. Več bo takih, ki bi o Manzoniju ne znali povedati nič drugega, kakor da je spisal «Zaročence». In vendar je Manzoni osebnost, ki obvladuje v Alessandro Manzoni. italijanskem slovstvu vse prošlo stoletje in prekaša večino romanopiscev sodobnih književnosti. Poleg tega je Manzoni tudi kot človek oseba, ki zaleže po svojem bistvu in značaju za več drugih, in zasluži, da se z njim prav dobro seznanimo. Lani se je slavila šestdesetletnica njegove smrti letos se bliža stopetdesetletnica njegovega rojstva. To se pravi, da bi bil v življenju dočakal sto let, da mu je usoda navrgla le še ducat poml.adi k tistim osem in osemdesetim, ki mu jih je res naklonila. Tudi časovno je torej zelo častitljiva prikazen. Manzoni se je rodil v Milanu, 7. marca 1785. Predniki so mu bili plemiči iz Valasas-sine. On pa je cenil bolj dušno nego Krvno plemstvo in je rad odklanjal svoje grofov-stvo. Mati Julija je bila hči znamenitega učenjaka Cezarja Beccarije, ki slovi po svoji knjigi «0 zločinih in kaznih». Otroška leta so mu potekla v njegovem rodnem mestu in na rodbinskih posestvih v kraju Lecco. To prizorišče si je pozneje izbral za ozadje svojega romana. Prve šolske nauke je prejemal od redovnikov v Merate (Brianza). Učenje je nadaljeval v Luganu, pozneje v milanskem zavodu Lorigone in v Paviji. Ko je začel sam razbirati, po čem ga najbolj žeja, je uvidel, da mu šola ne daje vsega tega, česar si je njegov duh želel, in se je sam izpopolnjeval s prebiranjem starih klasikov. Med novejšimi sta ga najbolj mikala Parini in Monti. V mladeniških letih je zapadel veseljačenju in lenuharjenju po milanskih igralnicah, a se je kmalu zavedel svoje krive poti in se vrnil k učenju. Z dvajsetimi leti je odšel z materjo v Francijo in preživel nekaj let v Parizu. Tu se je navzel naukov francoskih enciklope-distov, ki so nekaj desetletij poprei pospešili v Franciji veliko revolucijo. V francoščini se je tako izobrazil, da mu je postala nekaka druga materinščina.. V pariških salonih se je seznanil s svobodomiselstvom Voltaire-ove smeri in se je začel odtujevati veri. Teh vplivov se je pozneje otresel zlasti pod vtisom novih doživljajev ob strani svoje žene. Z dva in dvajsetimi leti se je v Milanu poročil z Enrichetto Blondelovo. Ta je bila protestantka, a se je čez dve leti v Parizu pokatoličanila. To je sprožilo v Manzoniju hude notranje boje, ki so se končali s tem, da se je tudi on vrnil k veri svojih staršev. Njegovo življenje se je ustalilo in se umirilo. L. 1810. se je vrnil v Milano ter se popolnoma posvetil književnosti in pisateljevanju. V osredju njegovega zanimanja je bil zgodovinski roman. To mirno milansko življenje je prekinil za dober mesec 1. 1827., ko ga je zamikalo, da bi se poglobil v bistvo italijanskega jezika ob njegovem najčistejšem vrelcu. Firenze so v tem oziru uživale že dolgo prvi sloves. Tu se je spri-jateljil z največjimi pesniki in pisatelji tiste dobe, n. pr. z Giustijem in Leopardijem, z Niccolinijem in Capponijem. Sledila so leta mirnega, plodonosnega dela, ko so jih včasih razburkale družinske neprilike in izgube. Nebo mu je blagoslovilo zakon z več otroki. A očetu je bilo usojeno, da jih je preživel. Že 1. 1833. mu je smrt ugrabila ljubljeno ženo. Sledila ji je najstarejša hčerka Julija, žena pisatelja in politika Massi-ma d'Azeglija, in pozneje hči Kristina. Bridko ga je zadela smrt drage matere, kateri je bil vse življenje nežno vdan. Znova je krvavelo njegovo očetovsko srce, ko sta mu umrli hčerki Zofija in Matilda in končno tudi sin Peter. L. 1837. se je znova poročil s Terezijo Borri-Stampa. Ljubil je mirno družinsko življenje brez javnega hrupa. Cenil je knjige in prijateljstvo. Krogu njegovih znancev in prijateljev so pripadali G. Torti, G. Rossari, E. Visconti, T. Grossi, A. Rosmini i. dr. Tuja odlikovanja je odklanjal. Kakor vsi veliki Italijani preteklega stoletja je tudi on komaj čakal osvoboditve 38 izpod avstrijskega jarma. Ko so 1. 1848. avstrijske čete znova zasedle Milano, se je preselil v Leso ob Lago Maggiore, kjer je ostal do 1. 1855. L. 1859 se je Lombardija končno združila z Italijo in zdaj so Manzoniju dohajala odlikovanja od strani, ki mu je bila najljubša, od Viktorja Emanuela II. Naslednje leto je postal italijanski senator. Leto pred smrtjo mu je prestolnica podelila častno meščanstvo. Umrl je v svojem rodnem mestu 22. maja 1873. * * * Manzoni se je uveljavil v treh slovstvenih vrstah, v pesmi, romanu in drami. Začel je s pesmimi v Montijevem duhu. Taka je pesnitev «0 zmagi svobode» iz njegov.ega šestnajstega leta, ki mu jo je navdihnilo ogorčenje zoper francosko nasilje v Italiji. Po par sonetih in satirah si je v pesmi ob smrti Karla Imbonatija začrtal nekaj važnih življenjskih smernic. Po neuspeli «Ura-niji» se je odvrnil od votlega klasicizma in se oklenil živejše, sočnejše romantike, ki se je tudi v srednji Evropi bolj in bolj raz-mahovala. Ta novi duh veje iz «Svetih himen, pet krščanskih pesnitev, ki poveličujejo največje katoliške praznike: «Vstajenje», «Ime Marijino«, «Božič», «Trpljenje» in «Binko-šti». Njih ubranost, jasnost in pesniška toplota je premagala začetno hladnost občinstva in priborila Manzoniju čast globoko krščanskega pesnika. Več pesmi je domoljubnih in političnih, tako «Riminski pro-glas», ki že 1. 1815. poziva Italijane k zedi-njenju, in oda «Marec 1821». Za njegovo najlepšo odo velja «Peti dan majnika», ki jo je pesniku vdihnila 1. 1821. Napoleonova smrt. Italijanskemu pripovednemu slovstvu je Manzoni dal en sam roman, a tak, da zaleže za cele vozove povprečnih romanov. Svoja nesmrtna «Zaročenca» je snoval, pisal, dopolnjeval in pilil dobrih dvajset let in končno ustvaril delo, vredno takega truda. Začel ga je s šest in tridesetimi leti, končal pa s sedem in petdesetimi. Od 1. 1825. do 1. 1827. je izšla prva izdaja v treh zvezkih, v popravljeni, jezikovno izčiščeni obliki pa je izšlo delo šele od 1. 1840. do 1. 1842. Roman riše življenje na Milanskem od 1. 1628. do 1. 1631., ko so Milancem vladali Španci in so deželo trle grozote vojne, lakote in kuge. V osredju dejanja stojita vaška zaročenka Renzo in Lucija, ki jima razne zapreke branijo, da se ne moreta poročiti. Glavna zapreka je razvratni don Rodri-go, ki bi si rad izbral Lucijo za žrtev svoje pohote in jo skuša zlepa ali zgrda pridobiti zase. Dobremu, a bojazljivemu župniku don Abbondiju zagrozi, da ju ne sme poročiti. Renzo bi rad z mladeniško nestrpnostjo in nepremišljenostjo podrl ovire ter se odkrito ali z zvijačo kar najhitreje poročil. S tem se zaplete v neprijetne in nevarne zadrge, ki ogražajo njegovo in Lucijino življenje. Plemeniti oče Cristoforo poskrbi za Lucijino varnost v samostanu, a don Rodrigo podkupi Neimenovanca, da jo ugrabi in odvede v svoj samotni, strahotni gorski grad. Človeške moči ne morejo več rešiti Lucije. Pomoč pride od zgoraj. Medtem ko kardinal Friderik obiskuje svoje duhovnike in vernike, se v Neimenovancu zgane vest in ga privede k spreobrnitvi in pokori. Lucija je medtem v najhujši srčni stiski obljubila večno devištvo, če jo Marija reši, Renzo pa se je moral pred domačim nasiljem zateči v tujino. Neimenovanec da Luciji svobodo. Vojna pustoši deželo. Kuga pobira ljudi. Milanske ulice so polne mrličev- Bolezen zruši tudi zločinskega dona Rodriga. Oče Cristo-ioro odstrani še poslednjo oviro s tem, da odveže Lucijo od njene prenagljene zaobljube. Vesela poroka zaključi roman. Knjiga je veličastna slika nadlog in nasilja pod špansko samovoljo. Oblastnost tujih tlačiteljev je risana tako nazorno, da so morali Milanci in tudi vsi drugi Italijani Manzonijevega stoletja nehote misliti na svoje avstrijske nasilneže. Na tem pošastnem ozadju mrgoli vrvež živahno očrtanih oseb, glavnih in stranskih, z njihovimi vrlinami in hibami, zato tako živih, nepozabnih, nesmrtnih: plašni, samopridni poštenjak don Abbondio, neznačajni, sleparski doktor Zmešnjavec, vsa družba okrog dona Rodriga, nasprotni tabor z očetom Cristo-forom in kardinalom Friderikom, skrivnostni Neimenovanec in toliko drugih. Manzoni je pisal ta roman pod vplivom velikega angleškega romanopisca Wal-terja Scotta (1771-1832;), a Scott je sam pošteno priznal, da ga je italijanski tovariš prekosil. Scott je pač sam najživeje občutil, da se je romantika na italijanskih tleh učistila in poplemenitila, poglobila in obrzdala z večjo zgodovinsko in dušeslovno zvestobo. V Italiji je postal roman prava narodna in vzgojna knjiga neposredno poleg Dantejeve «Božanstvene komedije». Obveljalo je, kar je Manzoni pisal Cezarju Can-tuju, da je hotel izraziti «misli in moralo, ki naj bi veljala za vsako dobo.» In ta morala sloni na najčistejšem krščanstvu. Uči, da se nasilju ni treba upirati z nasiljem in krivico, temveč s potrpežljivostjo in dobroto. Razen navedenih del je Manzoni napisal dve drami in nekaj razprav. V drami je začrtal novo smer in se odmaknil od klasične oblike Alfierijeve tragedije. Pri njem je moralno in versko vprašanje najvažnejše. Prva igra, «Grof Carmagnola», je zajeta iz beneške zgodovine in predstavlja Franca 39 Bussoneja, nazvanega Carmagnola, ki je v prvi polovici petnajstega stoletja premagal milanskega vojvodo Filipa Viscontija, a so ga nato njegovi rojaki osumili izdajstva in usmrtili. Druga igra, «Adelchi», riše konec longobardske države v Italiji v letih 772. do 774.,. ki so jo zrušili močnejši Franki, ko so jo bili prej notranji spori že precej oslabili. V obeh dramah se je pesnik tako zvesto oslonil na zgodovino, da je tej zvestobi žrtvoval dobršen del gledališke učinkovitosti. Zato sta se igri malokdaj uprizorili in slovita bolj kot knjižni drami zlasti po krasnih pesmih svojih zborov. Znamenit je n. pr. v «Grofu Carmagnoli» popis bitke pri Maclo-diju: «Čuj na desni zvok trobente«. Na svoja največja in najboljša dela se je Manzoni pripravljal s temeljitimi zgodovinskimi študijami. Znanstvena usedlina teh raziskovanj nam je ohranjena v nekaterih njegovih razpravah. Kot uvod k «Adel-chiju» je objavil «Razpravo.o nekaterih točkah longobardske zgodovine v Italiji«. Svoj popis milanske kuge v »Zaročencih« je zgo- dovinsko podprl z dodatkom k drugi izdaji «Zgodovina sramotnega stebra«. Kot zgodovinar je sam pošteno zdelal svoj roman s spisom «0 zgodovinskem romanu«, češ, da je tako pripovedno delo mešanica resnice in izmišljotin, ker ni romanopisec ne čist zgodovinar ne prost pesnik brez zgodovinskih vezi. Slovstvena vprašanja svoje dobe pretresa v «Pismu o romanticizmu«, ki je nekakšen katekizem romantične smeri v Italiji. «0 italijanskem jeziku« razpravlja v daljšem pismu in poudarja pomen floren-tinščine za književno italijanščino. Podobna je vsebina poročila na naučno minstrstvo «0 enotnosti jezika in sredstvih za njeno razširjanje« in drugod. S «Katoliško moralo« zavrača Sismondija, ki je menil, da je ta morala zakrivila razne družabne izrodke. V Italiji in drugod so v preteklem stoletju mnogi pisatelji posnemali Manzonija, dosegel ga ni nihče. Zgodovinski roman preteklega stoletja stoji v znamenju «Zaročen-cev«, katerih čar ni do danes še nič zbledel, ker zbledeti ne more. Razvoj daljnogleda. Na levi: Prvi daljnogled ital. demskem muzeju. Na desni: načrt za največji dalj-zvezdoznanca Galileo Galilei, sedaj v firenškem aka- nogled na svetu. Stal bo šest milijonov dolarjev. 40 Pregnani planet Italijanski spisal Orio Vergani Orio Vergani (rojen 6. II. 1899. v Milanu) je spisal nekaj gledaliških iger (Un vigliaccd, II cammino sulle acque), več zbirk mojstrskih novel (L'acqua alla gola, Fantoeci del carosello immobile in dr.) in se posetil slednjič časnikarstvu. Na svojem zadnjem izletu na Severni rtič sel menil srečati vsakogar drugega samo ne njega. Sedel je ob morski obaii in lovil ribe. Tudi jaz sem sedel ob morski obali in levil ribe, čeprav niso ribe v bližini Severnega rtiča nič kaj prida. Ko mi je bila vaba pošla, sem se obrnil do svojega soseda in ga prosil za trohico njegove vabe. Čeprav sem ga bil nagovoril norveški — govoril sem precej dovršeno — se je zasuknil in me pogledal, kakor bi me ne bil razumel. Toda razumel me je bil zelo dobro, o čemer sem se pozneje sam prepričal. Trudil se je. da bi me spoznal. Ko si ljudje prizadevajo spoznati zopet osebo, ki jim je bila izginila že pred davnim časom iz vidika, razodeva njihov obraz nekaj zbranega, ob enem pa tudi nekaj bebastega. «Ti tukaj ?» Objel me je okrog vratu. Mnogo se ni izpremenil. Le odebelil se je bil precej, hodil nenavadno počasi in preko temena in čela se mu je začrtovala globoka brazgotina. Uprl je bil oči vame. Nato je dodal, kakor bi nikakor ne bil želel, da ga o tem mnogo izprašujem: «Nič! Spomin na Novo Zelandijo.« Zasukal sem govorico na druge stvari. Bil je zelo ljubezniv in me povabil, naj večerjam z njim na njegovem domu. Večerja je bila zelo dobra. Toda opazil sem, kako neprestano nadzoruje smer mojih pogledov, ki so se nehote zopet in zopet ustavljali na tisti globoki, rdeči brazgotini. To ga je uža-lostilo in nalil si je drugi kozarček. Približno petnajst let ga nisem videl. Dvajset let mu je bilo, ko se je izselil v Novo Zelandijo, kjer je bil podedoval, v kolikor se še spominjam, srebrn rudnik. Bilo je pač naravno, da sem ga vprašal, kako neki se je bil odločil zapustiti Novo Zelandijo in se umekniti na najsevernejšo mejo našega sveta namesto, da bi se vrnil v svojo domovino. Preden mi je odgovoril, je ogledoval precej časa zadnjo kapljo v svojem kozarčku, kakor da hoče od nje zvedeti, je li umestno odgovoriti mi ali ne. Nato je dvignil pogled k meni in dejal: «Dragec moj, zemlja me več ne privla-čuje.» Pričakoval je, da napravi ta njegova izjava na me velik vtis. Jaz sem pa vprašal: «Kako? Zemlja? Krasota, radosti tega zemeljskega življenja te ne privlačujejo več!» Nasmehnil se je. «Dragi moj, vidim, da me nisi razumel. Mogoče tudi, da nisem bil jaz dovolj jasen. Poslušaj: središče zemlje me ne privlačuje več.» Ni mi bilo znano, da se bavi prijatelj z zemljeslovjem, poleg tega nisem mogel doumeti, kako more ukvarjanje z drobjem naše zemlje pripraviti kogar koli do tega, da se umakne na Severni rtič. «Oprosti, če te nisem razumel,» sem pripomnil, «ne morem pojmiti kako to, da te ne mika več središče naše zemlje.» «Ne mika?!» je ponovil, «nasprotno, nič me bolj ne mika ko središče zemlje! Zlo tiči v tem, da me ne privlačuje več.» Ko je opazil, da ga še vedno ne umejem, je vstal in mi namignil, naj grem z njim. Šla sva v njegovo spalnico. Odprl je omaro za obleke. Omara je bila zelo velika, takšne še nikdar nisem videl. Stene iz težkega lesu, najmanj pet prstov debele. Znotraj po-črez velik železni drog. Na drogu obesači iz vlitega železa. Na obesačih jopiči. Vzel je enega izmed teh jopičev in mi ga podal. Ne spominjam se več točno, kako se je bilo zgodilo v tistem trenutku, samo to vem, da mi je padel jopič iz rok in štrbunknil z votlim hrupom pred moje noge. Sramovaje se svoje nepaznosti, sem ga hotel pobrati. Osupel sem, da je bilo vse moje prizadevanje za-stonjsko. Moj prijatelj se mi je nasmehnil. To me je razdražilo in dejal sem: «Bodi sedaj konec teh neumnih šal!» «To ni nobena šala, ti le vajen nisi tega. Ta jopič je eden izmed najlažjih. Tehta sedemdeset in pet kilogramov. Kakor vidiš,» in s temi besedami ga je pobral in ga položil na posteljo, «je znotraj popolnoma podložen z odstranljivimi svinčenimi ploščami. Vsi moji jopiči imajo tako podlogo.« Obesil je to edinstveno oblačilo zopet v omaro in oba sva se vrnila v obednico. «Tem jopičem, ki me delajo tako debelega, se moram zahvaliti, da še hodim po tem svetu. Zadostovalo bi, da slečem jopič, ki ga imam sedaj na sebi, brez potrebne opreznosti in ti bi videl svojega prijatelja tam gori na stropu.» «Misliš?» «Pr/ Ob tej priliki ne smemo zamolčati zares neobičajnega solnčnega mrka. Luninemu mrku dne 30. januarja (1934) je sledil v noči od 13. do 14. februarja popolni solnčni mrk, pri nas neviden. Območje popolnega mrka je bila ozka proga v Tihem oceanu. Edini otoki v tem pasu, kjer se je dalo opazovati solnce ves čas mrknjenja, so bili Karolinški otoki, ki so prešli po svetovni vojni iz nemške v japonsko last. Ker je šla med solnčnim mrkom senca lune preko datumske meje, je nastal nenavaden slučaj, da se je začel mrk dne 14. februarja na jugu otoka Cele-bes (vzhodna Azija) in se končal dne 13. fe- bruarja na obali Severne Amerike v Alaski. Ta mrk so nazvali zvezdoslovci »paradoksni mrk» t, j. dozdevno nesmiseln mrk ker je pač edini mrk, ki se je končal dan pred svojim začetkom, in da si človek še laže zapomni dogodek, se je začel mrk na pe-pelnično sredo in se končal na pustni torek. Odkar je datumska meja v rabi, ni bilo še nobenega takega mrka, pa tudi za bodoče čase ne poznajo take primere, čeprav so preračunali mrke že za precej stoletij naprej. Kakor znano opazujemo razliko dnevnega časa na naši Zemlji v praktičnem ozi-ru vedno bolj. Poslušamo radio iz Amerike, nastavljen na krajevni čas oddajne postaje, beremo, kdaj je odletel kak prekooceanski letalec, kdaj dospel do cilja, dobimo vest, da je umrl ob tej in tej uri naš sorodnik v tujini, dnevniki poročajo o potresu na Japon-. skem, ki je vzbudil Japonce iz najlepšega sna, in mi bi radi vedeli, kateri čas je bil tedaj pri nas, ko se je to ali ono zgodilo tam daleč po svetu. Zato dodajamo temu članku še svetovno uro. Na sliki vidimo najvažnejši del severne poloble, razdeljen na štiri in dvajset, po 15 dolžinskih stopenj širokih «časovnih pasov«. V vsakem pasu kažejo po mednarod- Svetovna ura. 55 nem dogovoru vse ure enaki čas in sicer astronomski čas one dolžinske stopnje, ki gre skozi sredino dotičnega pasu. Seveda se to popolnoma strogo ne ujema, ker ne določajo dolžinske stopnje t. j. poldnevniki državnih mej. Mi tu v sredini Evrope se ravnamo po srednje-evropskem času (Švedska, Norveška, Danska, Nemčija, Luksen-burg, Češko-slovaška, Švica, Avstrija, Ogrska, Italija, Jugoslavija, Albanija in Grčija). Navajamo na tem mestu označbe posameznih časov, ujemajočih se z zaporednimi črkami na večji sliki: a) zapadno evropski, b) 1. atlantski, c) 2. atlantski, č) 3. atlantski, d) č. atlantskih držav, e) č. vzhodnih držav, f) č. srednjih držav, g) č. gorskih držav, h) č. tihooceanskih držav, i) ju-honski, j) alaški, k) č. samojskih otokov, 1) č. fidških otokov, m) č. Novih Hebridov, n) guamski, o) japonski, p) vzhodno-kitajski obrežni, r) južno-kitajski obrežni, s) birm-ski, š) taškendski, t) mavricijski, u) mada-gaskarski, v) vzhodnoevropski in z) sred-nje-evropski čas. Preriši manjšo sliko na močnejši papir, izreži jo ob zobčastem robu, položi jo na večji krog (zemljevid) tako, da počivata središči drugo na drugem, uravnaj na njej zob naše trenutne dnevne ure na sredino «sred-nje-evropskega časa» (z), pa ti pokažejo drugi zobje, kakšna ura je tedaj v ostalih časovnih pasovih. Enajsta ura na Japonskem se ujema z našo tretjo, peta v Holly-woodu z našo štirinajsto uro. Ker nismo uvaževali na zemljevidu južne poloble, vključujemo nekaj tamošnjih, za naše ljudi radi izseljencev važnejših mest z označbo črke, v kateri časovni pas spadajo. Buenos Aires (d), Rio de Janeiro (č), Pernambuco kakor vsa vzhodna Brazilija (č), Kapstadt Južno-afriška zveza (v). Adolf Šinkovec- Poletje Poletno jutro... Žito šumi, trava diši. Solnce blesti se ko otroške oči. Brušenje kose z obronka doni, seno raste v kope .. Zanjice žanjejo in pojo; roke jim mehko božajo klasje, ga povezujejo v snope. Njih zidana volja ko molitev hiti čez polje,,, PSenica valovi... Smeh srebrno doni, žarijo oči... čebelni trg v Veenendalu (Nizozemsko), kjer se proda do 40 milijonov čebel v enem dnevu. 56 Oče Mušnik v parni kopeli Spisal Ferdo Plemič 0 očetu Mušniku sem imel že priliko govoriti,") in morda se ta in oni še spominja, kako sva z njim letovala tam gori na Tolminskem, in kako je to najino letovanje končalo s prav grdim sporom, kateri je zbudil v bravcu sicer ne prav jasen, zato pa bolj ž,alosten pojem o različnosti! najinih nravi. Spor je trajal tudi po najini vrnitvi k morju. Žal, da bo zgodovina nekoč tako poročala, ali prenarediti se zadeva več ne da, k večjemu če prenaredimo nekoliko zgodovino, kar je tudi vsakdanji pojav, ki slednjič nobenemu ne škodi, ker jo sme vsak šušmar prenarejati po svoje. Za zgodovino namreč ne veljajo varstveni zakoni kakor n. pr. za zajce. Torej, vrnivši se v mesto, nisva se več pogledala z očetom Mušnikom, dasi prav za prav nisva mogla živeti drug brez drugega; jaz radi Mušnikove vedno dobro založene listnice, oče Mušnik pa radi tujk. Prvo se razumeva ob sebi, pri drugem pa ne smete misliti na žive tujke, ker je bil oče Mušnik oženjen, dasi brez otrok, in že v takih letih, v katerih povprečen človek ne uganja več budalosti. Ali tiste preklicane tuje besede, ki jih rabijo časnikarski pisunil celokupnega sveta menda zato, da z njimi bolj ta-jinstveno to povedo, kar bi z domačo besedo sicer zvenelo preotročje, tiste «tujke» so mu dajale, da včasih še do sape ni prišel. Dokler je šlo za «ažijo», «diskont», «klea-ring», «inflacijo», «deflacijo» in sljčno, je oče Mušnik še shajal, ker v teh rečeh je bil tako rekoč doma. Hudo pa je bilo, kadar je naletel na cvetko, kakršna je sledeča: «....ta insolentna insinuacija involvira kardinalno teso o generalni abstrakciji naše primitivne individualnosti....« takrat je bil oče Mušnik pečen in ni vedel ali sme jesti svinjske gnjati ali ne, ker se mu je nekam megleno dozdevalo, da je v Turčiji ali pa v Jeruzalemu. Še huje mu je postajalo, če je takemu dehtečemu stavku član k ar koj nato dostavil: «....iz teh enostavnih besed razume lahko vsak šestletni otrok, za kaj gre.» Tedaj je oče Mušnik zavzdihnil pri sebi, obžalujoč v svoji notranjščini, da ni šestleten otrok, ker razumel od vse kolobocije ni ničesar, in kot pošten trgovec in trojni hišni posestnik je imel tudi pravico, da ni razumel te spakedranščine. Ali kot vplivna ose-t>a, ki pri svojih stanovskih bratih nekaj velja, je imel oče Mušnik majhno šibkost: Hotel je namreč, da bi drugi bili uverjeni, *1 V Matičnem koledarju za leto 1930, da 011 razume kaj več, kot prodajati kavo na drobno in debelo in prve dni meseca prejemati najemnine. Obračal se je tedaj ob sličnih časnikarskih nezgodah vedno do mene, ki mi je v teh zadevah edinemu zaupal. In ko sem mu v kakem skritem kotičku razložil ves pomen razbezljane časnikaršči-ne, je blestel zvečer v svojem stalnem omizju kakor zvezda vodnica pred modrimi iz Jutrovega, njihovimi kamelami in osli. Zdaj pa ta spor! Nenadoma ie usahnil očetu Mušniku tajni vir njegove izredne poučenosti. Nič več ni posegal v besedo, nič \eč točno razlagal, kako treba umeti naj-spornejše stavke uvodnih člankov, namreč tiste, ki so bili razprto tiskani in sestavljeni baš v blaženi časnikarski spakedranščini, v bolje umevanje čitajočega občinstva seveda. Že se je govorilo po mestu, da očetu Mušniku peša spomin, da postaja nekam bebast, da ga je povsem zapustila razbori-tost, ker sedaj dopušča celo, da tudi drugi kaj vedo. To je prišlo očetu Mušniku na uho Guglieimo Marconi, slavni izumitelj brezžičnega br-zojava in predsednik ital. akademije, je obhajal 25, aprila 1934. svojo šestdesetletnico. 57 in ni mu bilo prav; saj bi mu slednjič lahko še škodilo pri trgovini. In že je oče Mušnik mislil name. Jaz sem one sporne mesece še precej dobro prebil. Kupil sem bil namreč na neki dražbi prav poceni pesniško rokopisno osta-lino za nekim našim nadobudnim lirskim pesnikom, ki sem jo potem, z židovskimi obrestmi prodajal po kilogramih slaninarju na oglu svoje ulice. Ali, dasi je pesniška o-stalina nadobudnega plodovitega pesnika velika, tolika pa vendar ni, da bi je jaz in moj slaninar ne zmagala. Tako je bilo tega leposlovnega podjetja lepega dne konec. S slednjo pesmico «trdosrčni ljubici« je prenehala vsa kupčija. Tedaj je zapihala prva burja, jaz pa sem bil brez plašča! I11 takrat sem se spomnil na očeta Mušnika! Kaj bi? Ali ga obiščem, ali ne? Jeli se še kuja možek debeli, da sem ga poslal na visoko goro? Menda le ni splezal nanjo? Novovrstni hotel. V alpski vasici Sestrieres ob francoski meji (2033 m nad morjem) je zqradila ital. avtomobilska družba to stavbo. Tu se vrše velike narodne in mednarodne zimsko-športne tekme. Kratko in malo, potrkam ob duri njegovega udobnega stanovanja. Povprašam po po «gospodu gospodarju.« Je doma? «Je, je! Takoj vas naznanim, saj je že ponovno povpraševal, ali niste že vi povpraševali za njim. Kar naprej!« Dobro je kazalo! Vstopim. Gospod Mušnik je sedel v širokem naslonjaču, zakopan • do kolen v časopise. Na nosu so mu jahali naočniki za dalekovidne, pred seboj na mizici je imel kup slovarjev, od katerih je enega držal v rokah. «Jej, jej!« me pozdravi, «saj sem rekel, da vas bo prinesla burja, vi vetrnjak vetr-njaški! Kar sedite! Toli, da poiščem, kaj pomeni «z anahronističnim zofizmom im-pertinentno perziflirati«, pa sem z vami.« «,To vam že jaz povem; le odložite knjigo, pa mi podajte roko, če niste hudi radi tiste tolminske zadeve.« «Kaj bom hud, saj nisem otrok! Da ste le tu. Lučka, prinesi nu kaj, saj vidiš!« je podvizal oče Mušnik krščenko. «Vam se dobro godi, oče Mušnik, lepo zakurjeno imate tukaj! Vi ne poznate gospodarskih stisk, ali mi reveži, ki živimo ob golem peresu....« ga začnem vrtati, da bi pogovor lepo speljal na nameravano posojilo, radi katerega sem bil pač prišel. «Ah, kaj stiske! Stiske so že, in še bodo,« reče on, ki z mano ni rad govoril o trgovskih zadevah, «ali vse se še potrpi. Samo to, to!» In pri teh besedah se udari po trebuhu, da je odmevalo kakor v kraški jami. Res, odkar ga nisem videl, je bil zra-stel na razsodnosti in obilnosti. «Hm, lepo rejeni ste, gospod Mušnik; ne da se tajiti in Boga zahvalite za to milost. Če bi bili taki, kakršen sem na primer jaz....» «Takoj bi kaj plačal. V resnici! Trebuh mi dela že nadlego. Phhh! In pravijo, da trebušaste najprej kap zadene. Taka misel ni prijetna.« «Najprej le nikar ne verjemite, kar ljudje pravijo. Potem tudi ne mislite, da kap v trebuh trešči. To je tako zlagano kakor ona, da je kdo od obilnosti počil,» ga tolažim. «Vse drugače je seveda z nami suhci, ki še ne vemo, kaj bomo ob zimskem času oblekli, ki....« «Res, tudi obleke so mi vse preozke. Ves čas že premišljujem, kaj bi in kako bi, da bi se ta zadeva kaj predrugačila, splahnela....® .! ||j «Notranje vas nič ne nadleguje?« «Notranje je vse v redu, ali vnanje mi uhaja že čez najširji pas.» «Če bi se ne bal zamere, bi vam priporočal gibanje.« 58 «Ha, ha! Na vrh naših gora, ne?» se zakrohoče on, «po kolenih gor, po hrbtišču navzdol. Kaj ne? Ha, ha, to ste mi že nekoč priporočili. Ne, za tako gibanje nisem, to je bolj za pismonoše.» Postal sem malodušen. Kako tudi ne, če mu zbujam takšne spomine! S posojilom menda ne bo nič. «Kaj pa zdravnik?« se drznem vprašati. «Zdravniki so za otroke in za ženske,« odvrne oče Mušnjk dostojanstveno kakor mož, ki ve, kaj govori. «Veste kaj,» vzkliknem vesel, da sem nekaj našel, kar bi utegnilo rešiti položaj. «Rusi, to so močni ljudje, širokopleči in dol-goživi, da človek kaj sličnega ne bi verjel. Debel pa ni noben Rus, radi parne kopeli ne, ki je tam na dnevnem redu kakor vsakdanji kruh; zjutraj parna kopel, opoldne parna kopel, zvečer parna kopel....« «Ponoči parna kopel....« «Tudi, če potreba. To suši in če bi vsak dan vola pojedli. Glejte, kopalno sobico imate tako že v svojem stanovanju, lahko si torej privoščite tako parno kopel kar doma. Z majhno vsoto.... sicer pa vam baš1 ni treba štediti.... si uredite vse potrebno. Zima je —• prav nalašč! Če sedaj začnete prvi dan po eno minuto, drugi dve, tretji tri.-..« »Razumem, razumem, potem me na pomlad lahko že zaprete v parni kotel,« se blagovoli pošaliti gospod Mušnik. «Ne bo treba več, ne bo, ker ne bo več masti, ne bo trebuha. Živio! Potem pa poj-deva na naše gore; razgled, vam rečem, da malo takih Pa kako se slivovka v tistih višinah prilega!« «Pa slanina!« vzdihne Mušnik. «Pa ržen kruh!« dostavim jaz. «Vi sicer pretiravate po svoji stari navadi, vendar misel o parni kopeli ni napačna Ne rečem dvakrat, da bi mi res ne pomagala, vsaj nekoliko. In če se to zgodi, vas ne bom pozabil v svoji oporoki!« dostavi dobrovoljen. «Ta z oporoko je pa žaltava! To bi se moral potem šele pričkati in prekljati z vašimi sorodniki in dediči za tiste groše, ki sem jih že tisočkrat zaslužil. To že poznam! Sicer pa lahko jaz prej umrjem, kar je prav mogoče glede na splošno izumiranje slovenskih humoristov, kar izvira zopet iz pomanjkanja, ki ga trpe te uboge pare. Torej narediva takole: Jaz vam prepustim brezplačno in prve roke svojo domislico o parni kopeli, vi pa mi posodite za dobo svojega zdravljenja tri stotake.« «To je resen predlog. Čakajte, da ne za-bim! Anahromi, hromi.... kako je to že zvenelo?« «Z anahronističnim zofizmom imperti-nentno perziflirat). To je enostavno, to pomeni....8 «Tri stotake, ste rekli?« nato oče Mušnik. ki je imel že listnico v rokah, ker ni bil tistih, ki se veliko krotičijo, a malo dado, temveč je bil velik tudi pred Bogom. Tako sva se poravnala z očetom Mušni-kom in bi k tej lepi zgodovinski priči lahko naredil piko. Ker pa je doslej povedano le uvod k temu, kar še sledi, se dražestna bravka in dragi bravec ne bosta čudila, da sta imela od tega dne naprej dva ključavničarja za štiri roke posla, preden sta uredila v Mušnikovi kopelni sobici tudi napravo za parno kopel, plinove in vodne cevi, kolesca, vzvode, kljuke, pipe in zaklopke, parni kotliček, toplomere in tlakomere in kakor se še slični ropotiji reče. Ali ko je minil teden, je bilo vse izvršeno, vse v najlepšem redu. Oče Mušnik si je napravo o-gledal s tihim ugodjem ter poslušal ključav-ničarjevo razlago, ki je venomer ponavljal: ........«to pipo navzgor, prav, potem ono navzdol, prav, nato kolesce proti levi, prav, vzvod počez, prav; navzdol, navzgor, počez, na levo, na desno, prav, prav....« In oče Mušnik je plačal. Pa ni bilo baš tako prav, kakor bomo še videli in slišali. Bodisi da gospod Mušnik razlage ni dobro razumel, bodisi da je kaj pozabil, ali v zmedenosti, v nerodnosti, ali nehote kaj privihnil, pritisnil, privil, porinil, osuknil, pahnil ali dregnil, kar bi ne smel, drugače ne morem pojmiti, kako se je to zgodilo, kar se je in kar bi se ne smelo- Lepega dne namreč se odloči oče Mušnik, da prične s svojim parnim zdravljenjem. Ko si ta sklep potrdi še notranje s kozarčkom slivovke, zaukaže, naj se napolni kotliček z vodo in vžge plin pod njim. Dekla Lučka je izvršila vse lepo po ukazu in pod nadzorstvom svojega gospodarja samega, in kmalu je začelo v električno razsvetljeni kopalni sobici tajnostno cvrčati, Burkasta narava. Drevesni štor, podoben gosji glavi. medtem ko jo je napolnjevala prijetna vlažna toplota. Gospa Mušnikova je pripravila potrebno perilo, nakar je oče Mušnik dostojanstveno odslovil ženski spol ter se po drugem kozarčku slivovke hrabro zaprl v kopalno sobico, da zaprične z osuševanjem svoje trebušnosti. Medtem ko se je polagoma slačil,, je kotliček bolj in bolj šumel ter prav vabil k dobrotam, ki jih je nameraval deliti trpečemu človeštvu v nikakor nevrednem zastopstvu očeta Mušnika. Ta je stal že v sami srajci pred zrcalom, ki je viselo nad mizico, pogrnjeno do tal z lepo vezenim belim p rtičem. Le še srajčni gumb pri vratu mu je bilo treba odpeti in potem privihati oni medeni vzvod, ki se je tako odlično blestel, pa bo. Ali kakor je že v navadi v tem nemarnem življenju, da se prav tam zamudiš najdalje, kjer bi najmanj pričakoval, tako se je oče Mušnik neobično dolgo motal ob preklicanem srajčnem gumbu, ki ga ni bilo možno odpeti. Kar rdeč je postajal od upravičene jeze in pihal je, poleg se je začel potiti, da mu je kapalo z vročega čela, dasi še ni izpustil pare iz kotliča. Ali gumb kar ni hotel odjenjati. «Tfff....» je pričel godrnjati sicer potrpežljivi mož, «ffff.... ta gumb! Ves sem že potan! Če bi bil to vedel, bi si bil lahko prihranil stroške za parno napravo. Tfff.... še ne? Tfff.... ali boš ali ne boš? Grom in strela!« Tedaj je treščilo s silovitim pokom, da se je streslo vse stanovanje v dokaz, da ne smemo niti groma niti strele po nepotrebnem klicati na pomoč. Upravičeno prepadli in s tresočimi se koleni sta prihiteli gospa Mušnikova in Lučka do kopelne sobice in prva je bila še toli pogumna, da je urno odprla kopelne duri. «Miha! Miha! Miha!» je obupno zaklicala. Ali o Mihi nobenega glasu, niti sledu! Vso kopelno sobico je zagrinjala gosta, kot mleko bela parna megla, skozi katero je električna žarnica pod stropom brlela kakor leščerba za duše v vicah- Ali tudi ko se je megla nekoliko razvlekla skozi odprte duri, še ni bilo videti .Mušnika nikjer. Tedaj se zasveti dekli Lučki v duhoviti butici. «Jejžieš Marija,» je vzkliknila, «gospa, gospa, oče Mušnik so se razleteli, razleteli so se!» In zacepetala je z nogama in zaškle-petala z močnim zobovjem v razumljivem presenečenju, ki jo je delalo naravnost o-čarujočo. Vzklik je bil povsem utemeljen, megle je bilo prav zadosti v potrditev take domneve; Mušnika pa nikjer. Vendar je gospa Mušnikova ohranila še tolikanj razsodnosti, da je dejala: «Molči, avša neumna! Kdo se je razle-tel? Kaj blebečeš! Kako se bo razletel?« «Ah, gospod so bili zmeraj tako debeli in zadnji čas so tako strašno pihali....« Tedaj se vendarle začuje Mušnikov glas izpod pregrnjene mizice, glas se začuje, pravim, takole: «A, ta anahronist, ta! Ta anahronist prismojeni! Jaz mu bom dal, naj le pride! Ta anahronist nemarni!« «Miha, kaj ti je?» se pripogne gospa vsa v skrbeh sočutno do njega, «kaj se je zgodilo? Ali te je kaj ranilo? Te kaj boli?« Ali Miha ni odgovarjal na vsa ta nepotrebna vprašanja. Srepo je gledal pred se, vihtel debelo pest in sopihal proti nekemu nevidnemu sovražniku: «A, ta anahronist vetravi, ta anahronist namazani! Ta ana-lironistična polenovka!« Bil je strašen videti v svojem besu, tako v sami srajci pod mizo sedeč, gole kosmate noge od sebe moleč in s pestjo grozeč. «Gospa, gospodu se blede! Po glavi ga je; zdaj se mu pa blede. Oj, ubogi naš gospod!« buhne Lučka v jok. «Molči, teslo! — Miha čin", govori pametno! Kaj pa se je zgodilo?« No, slednjič je prišlo na dan. Parni kotlič ni bil več prenesel prehudega pritiska in je počil, baš, ko se je oče Mušnik za žive in mrtve boril s svojim srajčnim gumbom. Druge nesreče ni bilo. Da bi bil tresk vrgel gospoda Mlušnika pod mizico, kjer so ga našli, to je bila namreč le njegova poznejša izmišljotina, ki pa vobče ni našla prave vere. Bil je le sveti strah, ki ga je tjakaj zagnal, pomehkuženega potomca hrabrih starih Slovanov. Zato pa tudi ni upravičeno ono Mušnikovo rohnenje proti meni, ker s , tisto «anahronistično polenov-ko» je očitno cikal name, ki sem mu tujo besedo lepo razložil ter mu dal dober nasvet radi parnih kopeli. Ali nehvaležnost je plačilo sveta! Zato sva z očetom Mušnikom danes zopet razdvojena. Zal, da moram na ta način zaključiti svoje poročilo, ki sem ga bil začel tako veselo in z dobro voljo, ali prav tam, kjer sem hotel zgodovinsko resnico nekoliko drugače zasukniti, da bi vse končalo z lepo spravo, prav tam sem uvidel, da kaj takega ne gi e, ne da bi grešil istočasno proti okusu. Taka je z zgodovinsko resnico. Bodi ii tedaj za danes čast in slava v božjem imenu, kakor sem ji čast in slavo vedno dajal v svojem življenju. Če bom pa z očetom Mušnikom zopet ustanovil diplomatične zveze, o tem vam bom seveda poročal ob svojem času. 60 Daljave se krajšajo V Evropi je zasnovanih več podmorskih predorov. Ti podmorski predori naj zvežejo obe obali kake morske ožine in izločijo na ta način zamudno paroplovbo, ki ovira nepretrgani mednarodni železniški promet in ga po nepotrebnem zateza. Taki predori naj bi se zgradili med ožinami, nastalimi povsod tam, kjer so neznanske naravne sile v starodavnosti odtrgale dežele in celine drugo od druge, torej med Sicilijo in italijanskim polotokom, pod Sundom med danskim Kobenhavnom in švedskim Malmo-jem, pod Rokavskim pretokom med francoskim Calais-om in angleškim Doverjem, pod Irskim morjem med Anglijo in Irsko. Dva predora bi celo vezala Evropo z Azijo in Afriko, in sicer prvi pod Bosporom med Carigradom in njegovim predmestjem Skuta-ri-jem, drugi pa pod Gibraltarom. španskega mesteca Tarife pade morsko dno že na tisoč metrov in tam, kjer je najkrajša razdalja med obema bregoma in bi bila naj-prikladnejša črta za predor, je morje še vedno do sedem sto metrov globoko. Ali naj se zgrade velikanski rovi za vzpenjače ali pa — promet naj bi se vršil seveda brez mu-dečega prekladanja in prestapljanja — bi morala narasti dolgost predora do šestdesetih kilometrov, da bi imela vsa proga približno le 2do 3% padca oziroma vzpona. Vprašanje je, se li izplača tak predor, o čigar zgradbi so že znane vse težkoče? Temu vprašanju treba vsekakor pritrditi, kajti ta predor bi odprl prometu in trgovini med Evropo na eni in Afriko, Južno Ameriko in Azijo na drugi strani nove možnosti. Od Londona do Capetowna v Južni Afriki traja sedaj vožnja s parnikom osemnajst, Dover morska gladina ^poprečni rovi dvojni predor vodo propuščajoča kreda vodo ntpropuščajoča kreda, Anglija, -naprava z vodnimi 5esaljkami Trancija naprava i vodnimi sesaljkami Calais j Načrt predora pod Rokavskim pretokom. Pomorske in železniške proge. Pred kakimi osmimi desetletji so se z menjajočo se resnostjo ukvarjali z načrtom, zvezati Francijo z Anglijo po podmorskem prekopu. Razdalja med obema bregoma znaša le 39 km, morska globina nekaj manj ko 100 metrov. Vse polno dobro premišljenih stavbnih načrtov, na tisoče poskusnih prevrtin in veliki potroški pričajo, kako resno so se že bavili s tem delom. Štirideset in pet metrov pod morskim dnom naj bi predirale tračnice krednato kamenino in krajšale vozni čas med Londonom in Parizom za štiri ure. Mlajši je načrt predora med Evropo in Afriko pod Gibraltarom. Star je šele kakih štirideset let. Res je, da znaša razdalja med Španijo in Afriko le štirinajst kilometrov, toda predor pod gibraltarsko ožino bo zahteval mnogo več napora ko marsikak drugi daljši predor. Ta ožina je namreč zelo globoka. Šestdeset kilometrov vzhodno od do Buenos-Aires-a v Argentiniji dva in dvajset dni. Vse to se izpremeni, ko dograde gibraltarski predor in temu priključene železniške proge. Po zgradbi predora in železniških prog se bo vozil Anglež preko Pariza, Madrida in Gibraltara, nato dospe po prekosaharski progi do Boukume-ja in odtod preko Livingstone-ja v Capetown. V osmih dneh bi prišel do cilja in bi prihranil z železnico desetkrat po štiri in dvajset ur, kar pomeni mogo v trgovskem prometu. Vožnja iz Londona v Buenos-Aires bi se vršila tako le: do Tangerja na afriškem bregu gibraltarske ožine kakor smo pravkar popisali, nato z direktnim vlakom skozi francosko kolonijo Maroko in špansko kolonijo Rio de Oro v Dakar v Senegambiji, najbolj zapadno točko Afrike, od tu bi moral potnik seveda s parnikom preko najožjega mesta Atlantskega oceana v Buenos Aires. Vse skupaj bi trajala vožnja zopet VIII. samo osem dni. Seveda manjkajo sedaj še afriške železniške proge. Toda ne bo minilo kdo ve kako dolgo, ko zgrade tudi te in odpro trgovini ogromno ozemlje Osrednje Afrike. Uvodna dela za gibraltarski predor so že dovršili. S tako zvanim odmevskim gre-zilom so kar najnatančneje pretipali morsko ožino. Ugotovili so, da bo zadostovala za predor globina 360 metrov, seveda bo moral biti predor 32 do 38 km dolg. Nad sabo bo imel 60 m debelo plast zemlje. Toda predor ne bo premočrten, marveč se bo izbočil proti zapadu. Znano je, da prevladujeta tostran kakor onostran apno in glina, snovi torej, ki ne prepuščata vode. Vedo tudi, da vodijo tu kakor tam vse plasti v isto smer in da imajo enako starost, iz česar sledi neizpodbitni dokaz, ki je za zgradbo predora sicer nebistvenega, za zemsko zgodovino pa zelo mikavnega pomena: da sta se namreč na tem mestu spajali v prejšnjih dobah Evropa in Afrika. Iz umetnih potresov po razstreljevanju dinamita so spoznali tudi, da seeata apno in glina do globine 1250 metrov. Ni se torej bati, da bi vdrla med gradbo voda v rove rn onemogočila nadaljnje delo. Potapljači so razrivali morsko dno nad nameravanim predorom več metrov globoko, da so se dodobra prepričali o kakovosti morskega dna. Naj na tem mestu omenimo malokomu znano dejstvo, da obstaja med Gibraltarom in Severno Afriko naravna podmorska zveza, sicer bi si ne mogli razlagati, kako izginejo opice, ki so se pravkar še motale po gibraltarskem skalovju, ob določenem letnem času s površja in se takoi na to pojavijo rta tako zvani Apiški skali blizu Ceute onkraj morske ožine na afriški obali. Opice se spuste v neizsledne, ogromne jame v gibraltarskem skalovju, odkoder jih vodi naravni rov pod morjem na afriško celino. Mnogi so se že smrtno ponesrečili pri drznem poskusu, preiskati te jame, le angleški polkovnik O Higgins je dospel na žični vrvi 1200 metrov globoko. Predor pojde pod zemljo na španski strani pri mestecu Tarifi in sicer pri Torre de la Pena in se zopet prikaže na afriški celini pri trdnjavi Alkazar-Seguar-ju. Predor bodo sestavljale tri cevi, od katerih bosta odkazani dve železniškemu prometu, tretja cev bo pa določena samo avtomobilom. Preglejmo na tem mestu, koliko časa so gradili posamezne znamenitejše predore. Tako zvani monceniški predor na italijan-sko-francoski meji so gradili od leta 1857. do 1871., torej štirinajst let. Bil ie 12,2 km dolg, 8 m širok in 6 m visok. St. Gotthardski predor so delali le osem let (1875-1883), čeprav je bil skoraj 15 km dolg, za tri kilometre daljši ko monceniški. Simplonski predor na italijansko-švicarski meji so izročili prometu že po šest in pol letnem delu (1898-1905), čeprav je bil 20 km dolg- Najnovejši predor na skrajšani železniški progi Bolo-gna-Firenze skozi Apenine (dolg 18.510 m), izročen dne 22. aprila 1934. splošnemu prometu, je najdaljši med vsemi predori z dvema vštričnima tiroma. Zahteval ie 5.630.000 delovnih dni in ogromnega truda radi vdi-rajočih voda, pogrezajoče se zemlje, škodljivih plinov, visoke temperature in večkratnih požarov. Kmalu nato smo brali v listih, da so se sešli v mestecu Bonneville (franc. savojsko okrožje) zastopniki Francije, Ita-lje in Švice, da se dogovore o novem predoru skozi najvišjo evropsko goro, Mont Blank, ki naj spaja sever z jugom. Iz teh primerov vidimo, kako napreduje tehnika v vrtanju predorov vedno bolj. Istočasno napreduje seveda tudi tehnika v dovažanju svežeRa zraku, ki je izrednega pomena pri gradbi podzemskih rovov. Vsa dosedanja izkustva bodo izkoristili pri vrtanju predora pod gibraltarsko ožino. Z vsemi potankostmi najmodernejše tehniške umetnosti se lotijo inženirji tega dela, čigar stroški so preračunjeni na 300 milijonov peset, kar bi znašalo v naši veljavi približno 500 milijonov lir. Pomorske in železniške proge Nekateri se ne morejo sprijazniti s tem načrtom. Prepričani so, da je vrtanje tega, kakor sploh vsakega predora zgrešeno nalaganje glavnice, ker ne bo vozil črez kakih sto let noben vlak skozenj. Promet se Southamptorv 'Giircltar TaruŠT/ JjTimbuktu Korciofan ^■'^Koitlikoro \ \ Freetovvn \ La£l°č Dakarjj Stanki/ville Pernanbm Bahia Boukuma, Livinqsto7i( Rio de Janeiro Buenos Aires VIII. razvije po njihovem mnenju v drugačno smer. Z gotovostjo računajo, da postanejo velikanska letala in ogromni zrakoplovi najhitrejša, najvarnejša in zato tudi najboljša prometna sredstva. Kdo se bo vozil iz Londona v Capetown celih osem dni preko vroče Sahare, če prevozi lahko isto pot lagodne je v dveh, treh dneh? V koliko izgubi pri prevozu velikih tovorov železniško omrežje radi letal svojo vrednost in svoj pomen in bodo li utegnila letala popolnoma nadomestiti železnice, je vprašanje prihodnosti, mogoče najbližje. Naj že dovrtajo predor pod gibraltarsko ožino ali naj uvedejo redno letalsko zvezo nad Afriko, v obeh primerah vidimo, kako se daljave na naši zemlji bolj in bolj krajšajo in kako postaja radi tega vpričo novih tehniških naprav naš svet navidezno vedno manjši. Če pa smemo verjeti izvajanju belgijskega profesorja Alfreda Piccarda, ki se je že dvakrat dvignil v stratosfero, radi česar i i mu ne smemo odrekati tozadevnega izkustva, bodo stratoplani, po stratosferi leteča letala, še bolj zmanjšala daljave. Piccard prerokuje, da bodo taka letala že v dogledni dobi nekaj let dospela v New York in sicer iz Pariza v petih in iz San Francisca v štirih urah in pol. Če bi gospodarske neprilike ne plašile kapitalistov, bi imeli že sedaj — po mnenju profesorja Piccarda — prekoatlant-sko zvezo po stratosferi, po kateri bo vodila bodoča trgovska pot. Sicer pa so si znale utreti pot v širšo javnosi vesti, kako že pripravljajo inženirji po svetu nekateri javno, drugi bolj prikrito take stratoplane. Naj omenimo na tem mestu Hugo Junkers-a v Dessau-u na Nemškem in Henrv Farman-a na Francoskem. Pri naši aeronavtiki se je ustanovil 1. junija leta 1934. na letališču «Montecelio» oddelek za proučevanje in praktično udejstvitev poletov v stratosfero s posebnimi letali in nalašč zato izurjenim moštvom. Stratosfera, zračna plast, ki se pričenja približno v višini dvanajstih in sega do višine dva in tridesetih kilometrov, nima nobene vlage, zato ni v njej ne dežja ne megle. Stratoplani polete več kilometrov nad "viharji in zračnimi toki skozi zračni ocean po poti, ki ne pozna nobenih ovinkov. Da po-trojimo v tako zvani troposferi, plasti pod stratosfero, letalom hitrost, moramo premagati devetkrat večji zračni upor, silo motorjev torej pomnožiti z 27. V stratosferi je stvar drugačna. Za trikrat večjo hitrost potrebujemo le trikrat večjo silo motorjev. Zato je smatrati stratosfero kot pot bodočnosti. Piccard nam tudi pove, kakšen približno bo tak stratoplan. Aparat bo imel več motorjev, izdelan bo ves iz kovine, bržkone iz kake aluminijaste zmesi, da se doseže največja lahkost in največja gostota. Vrata in okna s 35 mm debelimi šipami bodo her-metično zaprta. Posebno kisikotvorne na- prave in posebne stanice s stisnjenim zrakom bodo preskrbljale potnike in motorje s potrebnim zrakom. Hitrost bo zavisela od motorne sile. Višina 15 kilometrov bo popolnoma zadostovala takim poletom. V znanstvenem svetu .se resno uvažu-jejo tudi rakete kot prevozna sredstva. V Švici odpravljajo učenjaki razne potrebščine po raketah z gore na goro. V Nemčiji izpopolnjujejo raketna letala za prevoz pošte v Zedinjene države Severne Amerike. Raketa odpira znanstveni domišljiji široko obzorje že radi tega, ker bo sledila neposredno stratoplanu, kar se zna zgoditi že v kakih petdesetih letih, o čemer so znanstveniki popolnoma prepričani. Ko dosežejo s takimi sredstvi hitrost nad 200 milj, zleze svet, kakor bi ga bilo sram, še bolj sam vase tako, da ne bo več govora o kakih posebnih razdaljah. Avto po tirnicah. Utegne izpodriniti železniške vlake. «Littorina» iz tovarne Fiat z dvema motorjema in 240 konjskimi silami. VIII. Največja stavba na svetu V starem veku so označevali kot svetovna čudesa sedem stavb in umotvorov, odlikujočih se po velikosti in umetnosti, in sicer: egipčanske piramide, viseče vrtove kraljice Semiramide v Babilonu, svetišče boginje Artemide v maloazijskem Efezu, Fi-dijev kip boga Zena v Olimpiji, grobnico kar-skega kralja Mavzola v Halikarnasu, rodo-škega, iz kovine vlitega, 34 m visokega velikana in faroški svetilnik pred Aleksandrijo. Od vseli teh so se ohranile do današnjih dni edino le egipčanske piramide. Efeško svetišče je zažgal leta 356. pred Kr. r. Herostrat, da si zagotovi s tem dejanjem mesto v zgodovini, od olimpskega svetišča in od Mav-zolejeve grobnice je ostalo nekai razvalin, vse drugo je izginilo. Za osmo svetovno čudo smatrajo po večini vsi «kitajski zid», stavbo, ki je največja na svetu, ne da bi pri tem količkaj pretiravali. Ker omenjajo poročila iz Daljnega vzhoda že kake tri leta, odkar ie namreč prišlo do spopada med Japonsko in Kitajsko radi Mandžurije, večkrat «kitaiski zid», ustrežemo gotovo Koledarjevim bravcem, če jih bliže seznanimo s to stavbo, ki je med vsemi, od človeških rok zgrajenih, največja. Glavni zid se razteza na daljavo 3000 km, kar bi se ujemalo z razdaljo Oslo-Tri-polis, Dunaj-Uralsko pogorje ali pa Liver-pol-Angora. Vsa stavba je pa mnogo daljša, ker se na več mestih odcepi stranski zid od glavnega zida. Vsa stavba je preračunjena na 4000 km. Zvezdoslovci so izjavili z vso resnostjo, da bi morali videti Marsovci — če bi živeli namreč na sosednji premičnici ljudje z enako dobrimi daljnogledi — «kitajski zid» kot edino človeško stavbo na našem svetu. Pri Šan-haj-kvanu stopa zid iz Rumenega morja, drži se nato severne smeri nad Pekingom, napravi ogromno vijugo preko nankovskega prelaza, obrne se proti sred-njeazijski puščavi, stopa po severnem pobočju gorovja Richthofnovega, tako imenovanega po nemškem raziskovalcu in zem-ljepiscu Ferdinandu Richthofnu, in se končuje v okolici Su-čou-a, ki je glavno mesto kitajske pokrajine Iviang-su. Kakor brezkončno prožno truplo ogromnega zmaja z zobčastim grebenom vzdolž hrbta se plazi zid navzgor in navzdol, vije se po dolinah in globelih, dviguje se preko deročih rek in temnih prepadov, pleza črez skale in gore in se izgublja v nepregledno daljo brezmejnih ravnin. Še vedno stoji zid, čeprav razpada že na nekaterih mestih, kot naj ogromne j še znamenje človeškega hotenja in znanja. Ko motri človek to stavbo, se takoj prepriča, da je moral biti izrednih duševnih zmožnosti mož, ki se je domislil zavarovati svojo ogromno državo s takim, na vsem svetu e-dinstvenim branikom. Ta mož je bil cesar Šin-Ši-Hvan-Ti. Živel je okoli leta 200. pred Kr. r. Bil je nekak «Napoleon vzhoda*, ki je prvi zedinil vso Kitajsko v eno samo celoto. Kakor skoraj vsi mogotci tedanje dobe, ni bil samo razumen, moder in daljnoviden vladar, bil je tudi krut nasilnež. Da se prične kitajska zgodovina z njegovo dobo, je dal uničiti vse dotedanje spomenike kitajske književnosti in kitajske umetnosti in se sam imenoval ((Prvega cesarja» ali «Edino prvega». Vkljub temu spada med najodličnejše osebnosti kitajske zgodovine. Njegova železna, neupogljiva volja je zedinila državo, pametna preureditev je dvignila blaginjo, daljnovidni obrambni ukrepi so zavarovali državo zoper tuje, osvojevalne vsiljivce. Kitajska je bila že tedaj po večini poljedelska država. Njeni prebivalci so umeli že presajati, namakati in gnojiti. Zato so pridelovali, ker so bili pridni in spretni, vsega v zadostni meri. Severno od Kitajske, tako rekoč pred vrati te kulturne države, so se raztezale brezcestne in brezpotne mongolske puščave in stepe. Nestalna, barbarska krdela lovcev in potujočih pastirjev so tu do-movala in se borila za vsakdanji kruh. Ledeni viharji so brili preko pustinje, strašne kuge so uničevale nade živinorejcev. Radi tega so jim le prevečkrat uhajali pogledi proti jugu, kjer jim je dobro obdelana zemlja pridnih Kitajcev obljubljala masten plen. VIII. Zoper te grabežljive in ropaželjne tolpe mongolskih barbarov je cesar Šin izborno zavaroval svojo državo z velikim zidom. Gradilo je zid nad milijon vojnih ujetnikov in zločincev, s čimer se je iznebil cesar tako ogromnega števila nevarnih ljudi. Povest ve povedati, da je začel cesar gradbo s sedmimi sto tisoč delavci in se je vkljub taki množici zbal svojega ogromnega načrta. Poklical je na dvor modrega preroka. Prerok je povprašal zvezde in vetrovi iz puščave so mu odgovorili. Dejal je cesarju: «Deset tisoč mož moraš živih zazidati v zidovje, sicer ti delo nikakor ne uspe!» Deset tisoč mož je bilo celo za cesarjevo kruto srce le preveč. Bal se je svoje vesti, a božjega razodetja se ni mogel izogniti. In pomagal si je iz zadrege. Enemu izmed svojih služabnikov je nadel v posebni slovesnosti novo ime: «Desettisočmož» in ga dal živega zazidati. Tako pravljica. Toda resnica je bila krutejša od pravljice. Nad en milijon kulijev, delavcev, je poginilo med delom. To število zatemnjuje vse faraonske rekorde glede suženjstva. Stavba je rasla, ne da bi jo bila ovirala malenkostna čuvstva, iz rumene zemlje in doslej je še ni utegnilo prekositi človeštvo kljub nerazmerno bolj razviti tehniki. Seveda ni mogel cesar Šin sam dovršiti ogromnega dela. Njegovi nasledniki so stavbo dopolnjevali, prizidovali, popravljali in izboljševali, kar ni bilo trdno zgrajeno, oziroma kar se je že podiralo. Ko je Kitajska v 13. stoletju po Kr. r. vendar le podlegla mongolskemu navalu, ko se je morala boriti — kakor dandanes — z notranjimi zmešnjavami, je začel zid polagoma razpadati. Šele za vladanja rodovine Ming (od 14. do 17. stoletja) se je zid temeljito popravil. Svojo nekdanjo obliko si je ohranil zid neizpremenjeno do današnje dobe. Na sedem do osem metrov širokemu temelju iz kle-sancev se dvigujeta dva šest do deset metrov visoka zida iz opeke. Prostor med obema zidoma je napolnjen z grobljo, glino in kamenjem, na vrhu je pa tlakovan z opeko. Proti vrhu se približujeta zida drug drugemu tako, da znaša širina hodnika na vrhu le še štiri, največ pet metrov. V rednih razdaljah — najbolj seveda na nevarnih krajih, na prelazih itd. — štrle iz celotnega zidovja dobro utrjeni, dvonastrop-ni stražni stolpi. V teh stoipih so prebivali vojaki. S plamenicami so se obveščale posamezne posadke med sabo, da se približuje sovražnik, tako da so se širila važna naznanila preko ogromnih daljav zelo hitro, od stolpa do stolpa, dokler ni dospela vest v glavno mesto. Stoletja in stoletja je varoval veliki zid zelo razvito prosveto pridnih Kitajcev zoper potujoče barbare na severu. In še vedno stoji kakor okamenela priča človeške tvornosti. Inženirji sedanje dobe so celo izjavili, da bi mi s svojimi novodobnimi tehniškimi pripomočki ne utegnili zgraditi zidu v rokodelskem smislu popolnejšega, kakor so ga zgradili v tedanji, prastari dobi. Tako je utelešen v tej največji stavbi na svetu od najstarejših časov do današnjih dni dobršen del kitajske zgodovine. Veliki zid je postal v resnici podoba kitajskega bistva. Sicer ne gore več plamenice, ogle-dovalcev ni več v stolpih, iz razpok se siplje pesek in vrzeli zevajo v razpadajočem zi- Del še danes ohranjenega kitajskega zidu. V. 65 dovju, a v življenju slehernega Kitajca pomeni »deset tisoč milj dolga trdnjava», kakor sploh imenujejo to svojevrstno obrambo, nekaj ogromnega. Kar je onkraj zidu, je tujina, je inozemstvo- Na koncu tega popisa ne smemo nikakor prezreti velikanskega vpliva, ki ga je imel kitajski zid na svetovno zgodovino, saj je čutil njegove posredne posledice ves tedaj znani svet, posebno pa Evropa. Srednje-azijska mongolska t. j. finsko-ogrska in tatarska plemena niso mogla več vdirati preko visokega zidu na Kitajsko, kadarkoli je zmanjkalo njihovi živini paše, njim pa živeža, zato so krenila na zapad. Potegnila so s seboj sosednja turška plemena in polagoma se je valil veletok milijona ljudi od dojenčka do starca v ogromnih tolpah proti Evropi. Večkrat so se množice razdelile, preganjale in uničevale druga ljudstva in že so dospele do reke Amu Darje v Turke-stanu. En del je šel od tu v Severno Indijo in ustanovil v prvem stoletju po Kr. novo državo, drugi so nadaljevali svojo pot proti zapadu, proti Kaspiškemu morju in reki Volgi. Leta 300. po Kr. so dospeli že do si-birske-vzhodnoruske ravnine in se v nekaj desetletjih (375) pojavili že v sredini Evrope. Kitajski zid, čeprav namenjen samo za obrambo in odboj, je povzročil za Evropo usodno gibanje, nazvano: preseljevanje narodov, s katerim se je zaključil stari in začel srednji vek in s katerim se je bila Evropa popolnoma izpremenila in preobrazila. 25 km. T?____RusH stratostatuSinvis"20.&00m. 20 km (» I Ruski s trat. US5R Prokofjev 19.000 m. - ^Amerikanec Settle 17.936m I? Profesor Piccard 16.000m. Donati Renato 14.433 m. -10 km - Najvišja gora M.Everest____ -5 Km !X Morska gladina Uspehi posameznih poletov v stratosfero, ki se pri- Polet v stratosfero. Ruski stratostat «USRR» je do-čenja približno pri 12.500 m. nad morjem. segel višino 19.000 m. VIII. Peklenska dolina Rafael Šebenik Dandanes sta omika in napredek odvisna od množin energije, ki je človeštvu na uporabo. Življenje nas je naučilo, da smo si podredili ogenj in vodo, med tem ko je izrabljal človek nekdaj le lastno moč in si šele mnogo kasneje udomačil nekatere živali, da so mu pomagale pri delu. Človeštvo potrebuje vedno več energije, zato si išče vedno novih virov. Vemo sicer, da je v vesoljstvu neznanska zaloga sil, toda ta zaloga nam je doslej še zaprta in mi si moremo le medlo predstavljati, kaj in koliko bi lahko dosegli, če bi se mahoma odprla vrata te zaloge in bi človeštvo lahko prosto uporabljalo te velikanske sile, te neznanske količine energije. Glavni vir energije je danes še vedno premog. Voda in drva nam dajejo razmeroma le majhen del energije. Ako bomo s premogom nadaljevali v taki meri ko doslej, izčrpamo zemeljske zaloge premoga v nekaj stoletjih. Kaj pa potem? Za človeštvo najbrž ne bo to velika izguba. Pomisliti moramo, da je taka doba zelo dolga za sedanje razmere, ko napredujeta znanost in tehnika s tako velikansko naglico, da nam ustvarjata vsak dan nekaj novega, boljšega, popolnejšega, koristnejšega, cenejšega i. t. d. Saj so vrata one velikanske, neizčrpljive zaloge energije že začela popuščati, pokazala se je v njih ozka špranja in že smo začeli misliti, kako bomo te sile izrabljali, kako vprežemo ono energijo, ki leži le malo kilometrov pod našimi nogami — v razbeljeni notranjosti naše zemlje. Američan Hodgson je izračunal, da je v sredini naše zemlje 30 milijonkrat toliko vročine, kakor bi je dal ves premog, kar ga krije naša zemlja. En sam štirijaški kilometer razbeljene rudninske tekočine pod našimi nogami bi lahko gonil eno celo leto stroj, za čigar delovanje bi sicer morali raT biti 600 milijonov konjskih sil! Predstavljajmo si, koliko sile je tu nakopičene, ako pomislimo, da ima zemlja nad 500 milijonov štirijaških kilometrov površja. Če bi utegnil človek izkoristiti te velikanske sile, bi lahko izvedel svoje najdrznejše načrte. Kakor omenjeno, pri vratih zaloge se je pokazala ozka špranja. V Toskani je med rekama Cecino in Cornio zapuščena, skrivnostna gorska dolina, ki sta se je še pred nedavnim časom izogibala človek in žival. Nobena bilka, nobena cvetka ne rase na vročih tleh, ki se nekam skrivnostno gibljejo. Črno skalovje obdaja to dolino in zdi se, da se vsak hip dolina sesuje. Pod nogami pa vedno poka, grmi in treska in dušljiva para se zbira po tej «peklenski dolini». Domačini, jo imenujejo «Valle deirinferno» in morda je prav tu zasnoval Dante — saj je bil To-skanec — svojo Božansko komedijo. Toda italijanski kemik Piero Ginori Conti je videl v tej dolini nekaj drugega ko Dante in svojih vtisov ni spravil samo na papir, ampak je svoje misli tudi uresničil. V nekdaj zapuščeni dolini je sedaj vse živo. Poslopje poleg poslopja, v njih pa velikanski stroji. Vse šumi, žvižga, brenči in tuli tako, da prevpijejo ti glasovi celo bobnenje in grmenje pod zemljo. Razne električne žice prepletajo zračje, mogočne cevi se vijejo po dolini, oglašajo se glasovi piščalk in brenčanje dinamov. Iz malenkostnih poskusov si je ustvaril Ginori Conti v «peklenski dolini» in sicer v kraju Larderellu, ki je del občine Pomaranče, velikansko industrijsko podjetje. Vedno več cevi vodi v notranjost zemlje. 2e 80, 100 do 200 metrov globoko zadenejo na plast, ki tvori mejo med trdnim in tekočim stanjem. Umevno, da je delo nevarno, kajti nenadoma se pripeti, da švigne iz luknje mogočen steber pare in dvigne v zrak cevi in cela poslopja. Delavci in inženirji morajo biti izvežbani tekači, če se hočejo pravočasno rešiti. Para je namreč tako vroča, da požge pljuča in dolgotrajni bolezni sledi večkrat smrt. Z raznimi varnostnimi napravami zmanjšujejo seveda nevarnost s tem, da pare ne izpeljujejo iz zemlje naravnost, ampak v stran, nalašč za to napravljeni svedri se do zadnjega upirajo parnemu pritisku in šele, ko je vse pripravljeno, švigne iz cevi curek pare, ki žvižga in tuli, kakor bi se oglašala čreda predpotopnih živalskih velikanov. To paro filtrirajo, očistijo primesi, ki bi utegnile razjedati kovine, in jo potem napeljejo v turbine, ki gonijo različne stroje. Doslej so m ------------- ___ Pogled na Laiderello in njegovo industrijo. VIII. dosegli silo 7500 kilovatov, a s številnejšimi in večjimi napravami dosežejo v kratkem času 30.000 konjskih sil. (Konjska sila je na uporabo, saj ni treba drugega ko zemljo v bližini nanovo navrtati in takoj imamo energijo 5000 konjskih sil. Električni tok, ki ga daje podjetje, uporabljajo za električno razsvetljavo in za razna druga električna podjetja v Toskani, a se že delajo načrti, ka- V Novi Zelandiji polagajo domačinke lonce v vrelce, da skuhajo kosilo, VIII. Na Islandskem perejo ženske v toplih vrelcih. 11 m UL V- 1) f / i = Pare služijo za kurivo. sila, ki je potrebna, da dvignemo v eni sekundi 75 kilogramov en meter .visoko. Kilovat je nekaj več,, 1 % konjske sile.) Sila je ko naj bi sile «peklenske doline» v družbi z vodnimi gonile vse železnice Gorenje Italije samo z električnim obratom. Toda mati zemlja ima v svoji notranjščini poleg energije še druge dobrine. Para, vzhajajoča po ceveh iz zemlje, vsebuje razne kemične snovi, ki jih zgoščujejo in tak.}j uporabljajo. Naj omenjamo borovo kislino, iz katere delajo boraks, milo in druga le-potičja, potem kalcijeve in magnezijeve soli, žvepleni vodenec, metan, dušnik, kis-lec, vodenec in celo dva žlahtna plina: argon in helij. Vse izrabijo tako, da večajo s temi stranskimi dohodki dobičke, ki jih nudi mati zemlja skoraj brez stroškov drznemu podjetniku. Vsa naprava je še v razvoju, a brez-dvomno je, da bo napredovala, saj so se že tudi drugi narodi lotili sil, ki nam jih nudi zemlja v tako obilni meri. V Kaliforniji, kakih 100 kilometrov od San Francisca, so tudi našli tla, podobna onim v «peklenski dolini» in začeli so delati po italijanskem vzgledu. Takih krajev nikakor ne pogrešamo na površju naše zemlje. V Spodnji Italiji, okrog ognjenika Vezuva, je ozemlje za tako izkoriščanje posebno pripravno, ker naletimo že v majhni globočini na vrelo lavo. Islandija je prava domovina ognjenikov in vrelcev, tam je sto in sto krajev, ki bi se dali izkoriščati kakor «peklenska dolina« v Toskani. Na Novi Zelandiji se trese in premika površje zemlje in le nekaj metrov v globino naletimo že na neizčrpne vire energije, ki čakajo, da jih človeštvo vpreže sebi v korist. Na otoku Javi in v Zedinjenih državah Severne Amerike je nešteto vrelcev, ki mečejo vrelo paro po nekaj sto metrov visoko v zrak. Na Japonskem, v južni in srednji Afriki, kjer sili žareča lava na površje, je nešteto vrelcev, iz katerih bi člo- veštvo lahko črpaio potrebno energijo, ki bi mu pripomogla do napredovanja..... Alaska, severno-ameriški polotok, ki jo imenujejo «dolino 10.000 plinov«, bo vir milijonom in milijonom konjskih sil, saj je na njem nešteto vrelcev, studencev lave in izvirkov helija, plina, s katerim bomo obvladovali ozračje, da ne govorimo o drugih kemičnih snoveh, od katerih je vsaka že sama zase ogromne vrednosti. Predstavljajmo si le medlo sliko o tem, do česa bi se utegnil povzpeti človek, če bi lahko prosto uporabljal te ogromne vire energije. Popolnoma bi se posvetil duševnemu delu. Površje zemlje bi popolnoma predrugačil, ker bi urejeval s svojim razumom različno letno zemeljsko temperaturo, izpremenil bi dežele ob severnem in južnem tečaju v kraje, kjer bi lahko prebival. Z zadostno količino energije bi lahko poljubno urejeval podnebne, vremenske izpremembe in zemlja bi rodila dvakratni pridelek. Na naši zemlji bi nastal prav radi uporabe in izrabe teh ogromnih količin energije nekak raj in zbegano človeštvo bi imelo dovolj prostora in miru, da bi uporabljalo svoje moči za višjo duševno izobrazbo. Sredstva za vse to leže pod našimi nogami. Fran Žgur. Pojdimo tja na gorico Pojdimo tja na gorico, bomo čuli peti ptico, pesem lepo za uho; tam Marija ziblje sina poje pesem: aja, nina — stisni dete* v sen oko .. Angel cvetja ti prinese, in krog zibke ga natrese zibko ti zastraži Bog; v plašč Marija te zagrne, kot v noči temine črne skrije cvetko temni log. Šlo je dete na gorico, sliši tam že peti ptico in z Marijo govori... Dete s tiha, mirno diha, spanec laske mu razniha, v varstvu angeljčkov zaspi Renato Donati je poletel (11. IV. 1934.) s Capronijem 14.433 m visoko in dosegel rekord z odprtim letalom. VIII. Nekdanji zimski večeri v naši družini F. S. Davno je že temu, a še se jih spominjam nekdanjih zimskih večerov v rojstnem domu. Zgodaj se je zmračilo in večeri so bili dolgi. Vsa družina je bila zbrana v prostorni izbi. Če smo bili vsi doma, nas je bilo 13: starši, 8 bratov in 3 sestre. Zunaj je pihalo in brilo, snežilo in mra-zilo. V naši izbi pa je bilo prijetno gorko, ogromna krušna peč je tu razširjala svojo blagodejno toploto. Udobnost je še povečevala precej velika petrolejska svetiljka, ki jo je bil nedavno prinesel oče iz trga. Kakor da sije v sobi solnce, se nam je zdelo prve čase, ker dotedaj smo bili navajeni le šibke, medle svetlobe oljnatih leščerb in tresk. Večerjali smo navadno zgodaj. Skromne so bile naše večerje, včasih samo krompir in oblice v olupkih, drugič nezabeljen koruzni močnik ali pa sirotka s fižolom. A vsaka jed nam je šla v tek in vsi smo bili zdravi. Pri veliki mizi v kotu pod podobami svetnikov nismo imeli vsi prostora. Mlajši rod, h kateremu sem spadal tudi jaz kot najmlajši član, je obedoval in večerjal na tleh. Na pod so nam postavili leseno skledo z jedjo in lesenimi žlicami in okoli nje smo posedli na turški način trije dečki. Kadar je bil v skledi močnik, je bilo med nami dogovorjeno, da bomo spočetka zajemali pii vrhu in posrebali najprej čisto juho ter si privoščili na dnu ležečih močnatih štru-keljčkov šele nazadnje kakor posladek. Štrukelj čke smo imeli namreč zelo radi. Zgodilo pa se je včasih, da ta ali oni ni čakal določenega trenutka, ko bo dovoljeno globoko zajemanje in je kar samovlastno prezgodaj zagrabil z žlico na dno sklede. Tedaj je kajpada nastalo hlastanje in tekmovanje v čim hitrejšem zajemanju in lovljenju štrukeljčkov- Ko je bila skleda prazna, smo obsuli rušilca discipline z očitanji in grajo. Nastalemu prerekanju in prepiru je navadno na*pravila konec žlica, s katero smo se obdelovali po rokah, po glavi in kamor je priletelo. Hujše nesreče pa ni bilo. Po večerji smo redno molili rožni venec. Pri tej molitvi sta se dogajali dve posebnosti. Oče, ki je molil naprej, je imel pogostoma polno glavo družinskih in gospodarskih skrbi. Prav nič ni čudnega, če so ga tudi pri tej večerni pobožnosti včasih motile posvetne misli, da je kar nenadoma sredi molitve vprašal brata, kateremu je bila poverjena glavna skrb za živino: «Ali si zaprl vrata v lilev?» in slično. Pripomniti pa moram, da se je to dogajalo le bolj po-redkoma. Junak druge posebnosti, ki se je pa redno ponavljala, je bil odrasli brat. Prej in slej buden in če je bilo treba zgovoren, je med molitvijo redno zaspal. Sunki z desne in leve so imeli le hipne uspehe. Za to nespodobnost so ga skušali včasih še drugače kaznovati. Ko je namreč po končani molitvi še spal, so drugi nalašč še nekoliko pomr-mrali in eden ga je pošteno sunil, da je ves prestrašen glasno zaklical: «Sveta Marija, mati božja....» Splošen krohot je nemar-neža takoj probudil in zdramil, poboljšal ga pa le ni. Po molitvi še dolgo nismo šli spat. Mla-hov razgovor v vsakdanjostih, raznovrstno večerno delo in prebiranje knjig so izpolnjevali dolge večere. Ženske so pridno pletle, predle in krpale. Tudi moški so bili večkrat zaposleni. Ličkali so tuščico, luščili fižol, skubili volno itd. Še nam otro.kom niso prizanesli. Le prepogosto se je oglasilo povelje: «Otroci, krompir strgat za jutri!» Zoperno nam je bilo to opravilo, in še posebno zato, ker smo morali zapustiti toplo peč, ki smo jo bili koj po večerji zasedli, in..zlesti na pod. Upirati se Petdesetletnica smrti (12. V. 1884.), Bedrich Smetana, slaVni češki skladatelj. Njegove opere: Prodana nevesta, Dalibor, Dve vdovi, Brandenburžani na Češkem, Poljub, Skrivnost, Libuša in Vražja ste-na se naslanjajo na češko narodno glasbo. VIII. povelju nismo smeli, pač pa smo stavljali pogoj: «Da, če nam poveste pravljico!» Pravljice smo neirečeno radi poslušali in uživajoč njih bajno lepoto še vedeli nismo, kedaj smo ves krompir ostrgali. Žal, da je bila zaloga naših pravljic dokaj skromna. «0 treh bratih, O začaranem gradu, O zakleti kraljični, O snubačih kraljeve hčere, O tem slabem (O hudobi)» — in konec. V pomanjkanju novih pravljic nas je hotel starejši brat slepariti na ta način, da je skušal že znane pravljice spreminjati in jih podati za nove. Kar sproti si je izmišljal spremembe in dodatke ter je počasi in jecljaje pripovedoval svoje neuspele inačice. Mi smo takoj spoznali nepristno blago in ga obsodili: «To pa ni nič lepo!» Bratov trud pa ni bil brez vsakega pomena. Našo pozornost je v toliko zaposlil, da smo z lahkoto izvršili svoje o-pravilo. V naši družini so se v dolgih zimskih večerih precej pridno čitale knjige takratne celovške Mohorjeve družbe. Bil je vesel dogodek ko jih je mati prinesla iz župnišča. Začelo se je takoj površno pregledovanje. Pred vsem so prelistali koledar in morebitno knjigo s slikami. Nato so čitali najprej Večernice oziroma kako drugo povestno knjigo. Povesti so bile naše najljubše branje. Eden mojih bratov, ki je bil v bralni umetnosti nekoliko bolj izurjen, je pogostoma glasno čital, da smo vsi lahko poslušali. Pozorno smo sledili razvitim dejanja, ki je odločevalo usodo ljubih nam povestnih oseb. Spominjam se, kako zelo nam je ugajala Andrejčkovega Jožeta izmišljena čudežna povest «Žalost in veselje«. Vodila nas Polet v stratosfero. Pavel Fedozenko, voditelj ruskega balona «Sirius», je dosegel sicer višino 20.600 m, a se s svojima tovarišema pri tem smrtno ponesrečil. je na morje, nas seznanila z jadrnicami, morskimi roparji in tujimi kraji. Čuvstvo-vali smo z njenimi junaki v žalosti in veselju. Ginljivo je bilo čitati, kako je kranjski rojak našel na daljnem Kitajskem rojaka. V ječi kitajskega mandarina ves obupen premišljujoč o svoji žalostni usodi, kar nenadoma zasliši, da poje nekdo v sobi nad njim znano «Na Gorenjskem je fletno ..» Radostno presenečen se takoj odzove z isto popevko. Prešlo je do tajnega sporazuma in obema rojakoma se je posrečilo pobegniti iz ujetništva. Kako smo bili tega veseli! Izredno so tudi ugajale Frana Erjavca knjige «Domače in tuje živali v podobah». Z velikim zanimanjem smo ogledovali slike premnogih nam dotedaj še neznanih živali tujih krajev, čitajoč o njih bitju in žitju, smo se divili velikosti, silni moči, krvoločnosti, grozovitosti, gibčnosti in čudni telesni obliki raznovrstnih tujih živali. Slon, gorila, lev, tiger, kit, morski som, krokodil, klopotača, naočarka, noj, papiga itd. itd. so vzbujali naše občudovanje, našo grozo. * * * V zimskih večerih se je večkrat pripetilo, da so prišli k nam na pomenek ali kak sosed ali pa domači fantje- Ob takih prilikah je dobil razgovor drug tek in zabava je postala bolj živahna. Pogovor se je pletel o domačih zadevah, o bližnjih in daljnih dogodkih, o doživljajih raznih znancev, o vojnah, o raznih nadnaravnih pojavih itd. Pogovori o naravnih dogodkih in pojavih mene niso zanimali. Silno rad pa sem poslušal pripovedke o nadnaravnih pojavih in čudežnih dogodijajih kakor: kako je tega strašilo, onega vodil škrateli da ni mogel najti prave koti iz gozda, kako je ta kopal zaklad, oni zagovarjal kačji strup itd. Spominjam se zgovornega soseda, ki je pravil, da je zakopanih mnogo zakladov, a jih čuvajo umrle duše ali pa peklenšček v razni podobi. Ob določenem času v letu gore zakladi ponoči, svetijo se in blagor tistemu, ki tako luč vidi. Če je pameten, lahko zaklad dvigne in postane na mah bogat. Rajnki oče mu je to-le pripovedoval: Staremu Jeklinu se je imela krava oteliti, zato je šel večkrat ponoči gledat v hlev. Pri tej priliki zagleda doli v dolini svetlo luč. Je najbrž zakasneli potnik, si misli. Zazdi pa se mu, da se luč ne premika; stegne kazalec proti svetli točki in se prepriča, da svetloba res stoji vedno na istem mestu. Brž stopi po puško in jo nastavi na luč. Ko se zdani, pogleda in vidi, da kaže puška pod veliko, s travo poraslo skalo ne daleč od reke. Ko j poišče lopato in malo vrečo in se napoti v dolino. Prišedši do skale, najde tam neznanega moža, ki sedeč pregreha svetle cekine na razgrnjenem prtiču. Ko ugleda Jeklina, VIII. mu reče: «Zagrabi, zagrabi!« Ta pa se pri-pogne, prime vse štiri vogle prtiča, vsuje zlatnike v svojo vrečo, potisne jo pod suknjič in odide. «Le nesi jih, ali užival jih ne boš!» mu zakliče neznanec in izgine. Jeklin hiti domov, a bolj ko se bliža domu, bolj se mu dozdeva, da postaja vreča lažja. Doma se zapre v sobo in iztrese iz vreče na mizo — oglje. «Oh jej, zakaj so se cekini izpremenili v oglje?« vpraša moja najmlajša sestra. «Zato, ker Jeklin ni zakladovega čuvarja ubogal,« odvrne sosed. «Moral bi bil cekine le z roko zagrabiti, se neznancu lepo zahvaliti in ga vprašati, s čim in kako bi pa on njemu mogel pomagati. Ali Jeklin je bil lakomen, zato pa kaznovan.« Včasih je govorica nanesla na strahove. In tedaj sem jaz posebno pozorno napenjal ušesa, da bi mi ne ušla nobena beseda. In slišal sem pretresljive historije. Doljan je šel kasno ponoči iz T. proti domu. Ko pride na Peteline, zagleda pred seboj črno krsto, ki leži poprek čez cesto. Mož hoče iti mimo ob desni strani, krsta se pomakne na desno; poskuša iti mimo ob levi, krsta se pomakne na levo. Mrščalica ga je stresla, a na srečo mu šine dobra misel v glavo — naglo preskoči krsto in dirja, kar le more hitro po cesti dalje. Krsta pa drsa za njim in ga bije v pete. Komaj pol živ priteče v bližnjo vas, kjer je bilo še nekaj luči. Tu pa nenadoma izgine krsta. Tolminec je bil po opravkih v V. V gostilni je naletel na veselo družbo znancev in se tu dolgo zamotil. Šele po 23. uri se je odpravil domov. Ko se bliža reki, opazi, da pred njim na mostu koraka temna postava, nekak mož brez glave. «Počakaj no, pojdeva skupaj!« mu zakliče. Oni pa molči koraka naprej in na koncu mosta nenadoma izgine. «No kje pa si?« vpraša Tolminec. Mesto odgovora zasliši za seboj čof!, kakor bi bilo kaj padlo v vodo. Tedaj se spomni, da je bil pred leti z mosta padel neki tujec v reko in utonil. Groza ga je prešinila in kar so ga noge nesle je hitel proti domu. Kamenšček se je na kvatrno soboto ponoči odpravil, da pogleda k živini v planino. Ko se izza ovinka bliža križišču pod golim bregom, opazi že oddaleč, kako se pretepati prav na križpotju dve temni postavi z gorečimi poleni, da iskre okoli švigajo. Domisli se, da se sestajajo ob kvatprnih dneh na križpotih vedomci in ves tresoč se od strahu je napravil velik ovinek naokoli in hitel, kar je le mogel, naglo naprej. Slične pripovedke so me napolnile s strahom in grozo. In vendar bi jih bil vedno rad poslušal; imele so zame neko čudno mikavnost. Tolažil sem se, da so vsi ti strahovi daleč tam doli v dolini, v meni neznanih krajih, in da gori do nas nimajo moči. A prišlo je hujše. Kakor bi se bili domenili, so začeli fantje pripovedovati o domačih strahovih, ki so se pojavili v kratkih presledkih v neposredni bližini, v krajih, ki so mi bili dobro znani- V nedolgem času je strašilo na vseh poteh, ki so vodile v vas oziroma iz vasi. Navajali so osebe, katere je strašilo, da ne bi kdo dvomil o resničnosti pripovedk. Šoštarjeva Urška je hotela iti proti večeru v sosedno vas na S. Prišedši do ograje, ki loči polje od občinske gmajne, opazi, da sedi na kamnu pod prelazom rajnki Seli-ščar, ki je bil pred kratkim umrl. Urno se obrne in drvi vsa preplašena domov, kjer razbobna, da straši pod prelazom. Stari Petrač je bil šel davke plačevat v T., kjer se je zakasnil do noči. Ko je prilezel vračajoč se okoli 22. ure na vrh prepada Brinte, švigne mimo njega velika črna mačka, ki je kakor se mu je zdelo, skočila naravnost v prepad. Prestrašil se je prikazni, a ko se še spomni pripovedke, da je bil pred davnim časom padel čez rob v prepad neki tuji vojak in se ubil, ga je pretreslo. Vsa utrujenost ga je minila, noge so postale silno lahke in ves zasopljen prihiti domov. Gabrovec je peljal telička mesarju v trg. Napravil je dobro kupčijo in si ga privoščil kozarček. Temna noč je bila, ko je krevsal proti domu. Ko pride čez prvi ovinek v vaškem polju, zasliši v grapi pod potjo, kjer je rasla skupina dreves in grmovje, žalosten klic: «0-joj, O-joj!» Mravljinci mu lezejo po hrbtu, pobožno se po-križa in vzdihne: Bog bodi milostljiv duši, ki se tukaj vica! Kakor da bi imel perotl, je hitel domov, kamor je dospel ves potan. Komarjev stric se je bil zakesnil v vaški krčmi in šel proti domu v K, šele v pozni noči. Ko je prilezel na vrh Strenčela, zasliši v bližnjem grmovju neko čudno hreščanje kakor bi kdo suho leso lomil in neko cviljenje, podobno cviljenju mladega prašička. Prestrašil se je, da so mu lasje ustajali po konci. Kakor da mu je kdo podkuril pod petami, jo je rezal jadrno naprej. Še nikoli se mu ni zdela pot do doma tako dolga kakor to noč. Fantje so te dogodke opisovali z resnim obrazom in najbrž nalašč natančno in živo, da bi moje sestre bolj preplašili. Svoj namen so docela dosegli. Največji uspeh pa so imeli pri meni. Bil sem tako preplašen, da bi za vse na svetu ne bil šel sam ponoči v kak temen prostor. Moj odrasli brat ni veroval v nadnaravne strahove in se jih prav nič ni bal. Ko je opazil uspeh fantovske nagajivosti, je skušal sestre potolažiti razkrinkavši in raztol-mačivši te strahove tako-le: Pod prelazom ni sedel umrli Seliščar, ampak še živeči stari Jelc, ki ima tam blizu VIII. senožet in je po dnevnem delu nekoliko počival. Na Brinti ni švignila mimo črna mačka, ampak sosedov črni pes, ki se je tedaj slučajno tam okoli podil po sledu kake divjačine. V grapi za ovinkom ni klicala trpeča duša, ampak je vpila sova v vejevju. Hreščanje in cviljenje v grmovju pa je opravljal znani berač, ki je izpraznivši svojo merico žganja tam zaspal in grdo smrčal. To bratovo tolmačenje strahotnih do- godkov je bilo povsem verjetno in zdelo se je, da je sestre potolažilo. Ne tako mene. Ni me prepričalo, slej ko prej sem veroval fantovskemu pripovedovanju. In kolikor bridkih ur sem moral radi tega prestati! Niti o belem dnevu se nisem upal iti sam tam mimo, kjer je strašilo. In še kasnejša leta, če se je slučajno pripetilo, da sem ponoči prihajal domov, sem se dospevši na dotično mesto, nehote spomnil: Tu je strašilo. In ni mi bil prijeten ta spomin. Močni, z zanimanjem v mlado dušo sprejeti vtisi se le težko zabrišejo in pozabijo. V Polnočnica Na griču samotnem cerkvica stoji, bližajo se ji skrivnostne luči. Pod snegom ležijo doline in gore, nad njimi molijo blesteče zvezde. Molijo lučke, ki ob jaslicah svetlo gorijo, molijo ljudjč ... Zvonovi pojo .. . Adolf Šinkovec. Buikasta narava. Posušena korenina nadliščka (mandragora officinalis). Burkasta narava. Na Predarlskem (Avstrija) rase iz vrbe jelka. VIII. Morske pošasti Kaledonski pretok na Severnem Škotskem, zgrajen v letih 1805 do 1822, veže Atlantski ocean (blizu Williama) s Severnim morjem (pri mestecu Invernessu), upora-bivši na svoji 98 km dolgi poti olajšavo treh jezer: Lochy, Oicli in Ness. To zadnje jezero Loch Ness (loch je keltska beseda in pomeni jezero) je na mah zaslovelo po širnem svetu, kakor hitro se je raznesla proti koncu leta 1933. nad vse fantastična vest, da se je pojavila v njem morska pošast, resnična morska pošast. Neška pošast. V kratkem času nekaj tednov jo je videvalo vse polno oseb iz tamošnjih obbrež-nih krajev. Aleksandru Rossu se je prikazala že šestkrat. Bančni uradnik Spicer in njegova žena sta zajahala motorno kolo, da napravita ob jezeru izlet. Kakih 250 metrov pred sabo sta opazila pošast z dolgim vratom, mogočno glavo in kratkimi nogami, ki se je z velikimi skoki premikala po cesti. Ivo je zaslišala ropot za sabo, je izginila v vodo. Kapitan Mieklem in njegova žena sta tudi videla pošast. Učitelj Russel jo je opazoval celih enajst minut, kako se je podila po jezeru. Več menihov iz benediktinskega samostana v Fort Augustusu ob jezeru jo je uzrlo na raznih krajih. Zakupnik Gillies se ni mogel načuditi njenemu mojstrskemu plavanju, ko je rila in svedrila liki parniški vijak po vodi in vznemirjala gladino, da so butali peneči se valovi ob bregove še potem, ko je bila žival že davno izginila v vodi. Prej omenjeni kapitan Mieklem je nabral izjave najmanj petdesetih oseb, ki so mu vse pojasnile, kdaj, kje in kaj so videle. Nikakor se torej ne more govoriti o kaki čutni zmoti, če se ujemajo izjave več ko petdese- Loch Ness, domovina neške pošasti. VIII. tih stvarnih, resnih in treznih oseb. A ni dovolj! Dva časnikarja, ki ju je bila prignala poklicna strast že takoj v začetku k jezeru, sta žival celo fotografirala. Dobila sta dobre filmske posnetke, le škoda, da je žival prezgodaj izginila pod vodo. Te posnetke so kazali v raznih kinematografih radovednemu občinstvu, ki si ni utegnilo privoščiti izleta na Škotsko. Zadeva je prišla slednjič tudi v poslansko zbornico. Angleška vlada se je takoj zavzela za pošast in ji naklonila posebno zaščito, preteč s hudimi kaznimi osebam, ki bi hotele streljati na njo. Državni tajnik za Škotsko Godfrey Collins je zaukazal, da mora stražiti noč in dan ob bregu pet redarjev, da preprečijo vsak napad na žival. Lastnik največjega angleškega cirkusa Ber-tram Mills je pa obljubil pol drugi milijon lir onemu, ki mu ujame in prinese žival živo. Razna poročila o pošastih. Pojav te morske živali v Neškem jezeru je zopet načel vprašanje o morskih kačah. Zopet so se razdvojili duhovi, zopet si stojita nasproti dvom in vera, bajka in dejstvo. Pred svetovno vojno ali vsaj do leta 1910. so se stekale vse vesti o pojavih morskih kač pri profesorju Ondemans-u, ravnatelju zoološkega vrta v Haagu na Holand-skem, ki je vsa količkaj resna poročila pre-iskal, zasledoval in o njih v presledkih poročal. Izdal je tudi v angleškem jeziku pisano knjigo, v kateri je zbral nad 160 takih poročil od leta 1500 pa tja do leta 1910. Med drugimi je v omenjeni knjigi poročilo parnika angleške družbe Castle. V bližini kapverdskih otokov zapadno od Afrike so opazili v jutranjem svitu službujoči poročnik, krmar, nekaj mornarjev in en potnik v majhni daljavi morsko kačo, ki jim je pa kmalu izginila izpred oči. O tem dogodku so sestavili zapisnik. Nekaj mesecev pozneje (1. 1883.) je potrdila nemška vojna ladja «Hildegard» prejšnje poročilo, ker je bilo tudi njeno moštvo uzrlo v jutranjih urah blizu zapadne afriške obali žival, ustrelilo dvakrat na njo, ne da bi jo bilo pogodilo. Tudi o tem dogodku so sestavili in podpisali očividci poseben zapisnik. V začetku tega stoletja se je dogodilo to le: Kakor vsako leto spomladi, ko se začenja ribji lov okoli Islanda, je odplula danska vojna ladja v lovsko območje kot stražna ladja. To pot je bila «Valkyrie». Ko je plula mimo Newcastla, angleškega mesta ob južno-škotski meji, je opazilo devet mor- narjev pred solnčnim vzhodom in le za dobo nekaj sekund morsko kačo- Tudi o tem dogodku priča zapisnik s podpisi. Tedaj niso še poznali poročevanja po radiju, zato je prišlo poročilo «Valkyrie» v Ivobenhavn šele črez nekaj tednov. Tu v prestolnici je pa vzbudilo poročilo obče zanimanje. Nekaj prej so bili namreč sporočili ribiči iz New-castla, da so videli zjutraj nekaj milj od obali pošast, ki so jo imeli za morsko kačo. Pošast, ki jo je videla ladja «Valkyrie». Ribičem ni hotel nihče verjeti. Ko je pa do-šlo poročilo «Valkyrie» in omenilo isti dan, isti kraj in isto jutranjo uro kakor ribiči iz Newcastla, je bil vsak dvom izključen, kajti to pot sta se izjavi od dveh različnih, druga od druge popolnoma neodvisnih strani do pičice ujemali. Neko drugo poročilo govori o pojavu pošasti blizu zapadne obali severne Škotske, torej v največji bližini kaledonskega pretoka, kamor je zablodila iz odprtega morja neška pošast. V septembru 1. 1893. sta videla dr. Matheson in njegova žena med hebridskem otokom Skye in celino opoldne na mirnem morju kakih 200 metrov od čolna dolgo, ogromno žival. Zdelo se jima je, da moli žirafa vrat in glavo iz vode. Žival Pošast, kakor jo je videl stotnik Forstner s svojega podmornika. je imela gladko kožo, nobenih luskin ni bilo videti na njej. Čeprav je videl Matheson žival le deloma izven vode, je sklepal, da mora biti to kaka velikanska kuščarica. Nemški pomorski stotnik pl. Forstner poroča o svojem srečanju z morsko pošastjo. Bilo je v svetovni vojni. Načeloval je podmorniku «U 28». Dne 30. julija 1915. 1. je potopil v Atlantskem oceanu angleški par-nik «Iberian». Ko se je bil parnik pogreznil in že izginil v morje, je nastala v globočini, cenjeni na približno 100 metrov, grozna eksplozija. Takoj nato je vrgla neznanska sila ogromno morsko žival v zrak. Deset do petnajst sekund so jo lahko opazovali kapitan, inženir in krmar z opazovališča vrh podmornika. Žival je bila približno dvajset metrov dolga, sličila je krokodilu. Imela je dve prednji in dve zadnji nogi, vse opremljene s plavno mreno. Tudi o tem so sestavili zapisnik in ga uvrstili v vojni dnevnik. Po mnenju kapitana je bila to žival, ki živi v taki globočini, da je ne doseže mreža. Prav lahko uporabljajo taka podmorska bitja posebne naprave, s katerimi izenačujejo razliko vodnega pritiska v velikih in manjših globinah. Popis pošasti. Popisi pošasti se ujemajo, kar se tiče dolgega repa, dolgega pri plavanju visoko iz vode štrlečega vratu in majhne glave. Parnik družbe Castle in «Hildegard» se strinjata glede zelenskaste barve in grive ali grebena na tilniku. Po njunih poročilih je bila glava pošasti majhna in okrogla, medtem ko govore očividci na «Valkiriji» o podolgovati glavi. Radi te razlike bi skoraj verjeli v dve vrsti morskih kač, še posebno radi tega, ker se kreta ena v tropičnih, druga v severnih vodah. Pošast izNeškega jezera ima baje dolgo glavo na dolgem vratu. Glede dolgosti živali se poročila ne skladajo, ker so jo videvali posamezni opazovalci le za krako dobo in ker se je iz različne daljave prikazovala v različni dolgosti. Tudi bega razor, ki se javlja na vodni površini za veslajočim repom, oko in ne dopušča pravilne cenitve dolgosti. Zato kolebajo izjave med dvajsetimi in šestdesetimi metri. Olaf Magnus, švedski škof, državnik in učenjak v šestnajstem stoletju, nam je podaril prvo podobo morske kače, ki jo je bil napravil po pripovedovanju mornarjev. Izredno dolga pošast ima zmajsko glavo, greben po hrbtu in ogromen rep. Take kače so označevale na starih zemljevidih kraje, kjer domujejo take pošasti in ki so radi tega nevarni mornarjem in ladjam. VIII. Nadaljnja razmctrivanja- Vkljuh tako številnim in po večini precej verjetnim izpričevalom se mnogi nikakor ne morejo sprijazniti z mislijo, da bi taka bitja v resnici živela. Njihovo nepremakljivo mnenje se glasi, da so morske kače nastale iz srečne in uspešne spojitve pekočega solnca z dobršno steklenico močnega ruma. In zakaj naj bi ne živela ogromna morska bitja doslej nam še naznane vrste? Saj je morje tako široko in tako globoko, da hrani brez dvoma v sebi še mnogo skrivnosti. Učenjak Haine pravi doslovno: «Če pre- te, velikanski golob z otoka Mauricius-a. Taka usoda grozi sedaj grenlandskemu kitu in opici gorili v Osrednji Afriki. Bodoči rodovi bodo dvomili o eksistenci kita, ko bodo mogoče nekoč poročali listi, da so mornarji zagledali tako in tako žival, kakor dvomijo sedaj mnogi o pojavu pošasti, ki je morda zadnja svoje vrste. Morski velikani. V morju žive velikanske sipe. V new-yorškem in tokijskem muzeju imajo lovke takih sip, iz katerih se da sklepati, da je bilo truplo živali šest metrov dolgo, njene lovke so pa vsaka do petnajst metrov. Ker Prva zgodovinska slika morske kače po Olafu Magnusu. Slike takih kač so označevale na tedanjih zemljevidih mornarjem nevarna mesta. mislimo, kako neznansko globoki, kako silno razsežni so oceani na naši premičnici, če nadalje uvažujemo, da ni izpostavljen element, v katerem žive morske živali, nobenim razlikam v temperaturi niti pogubnim in usodnim zemskim prevratom kakor celine, potem si že smemo predstavljati, da je imela narava tu prostejšo roko pri zaro-ditvi in ohranitvi pošastnih bitij.» Če izumira kaka živalska vrsta, mora priti prej ali slej čas, ko živi na svetu en sam samcat zastopnik dotične vrste, zadnji poedinec, ki nima druga, da bi se z njim razplodil. Okrogloglava žival, ki so jo videli z «Hildegarae» in dolgoglava z «Valky-rie» sta mogoče zadnja potomca svoje vrste. Še tako rekoč v polupretekli dobi, le nekaj rodov nazaj, za časa naših pradedov so bile popolnoma iztrebljene mnoge živali, tako tjulenj. Stellerska morska krava imenovan, ki je meril v dolgost deset metrov in živel na severnosibirski obali, nadalje velikanski ptič moa nojske vrste, več ko tri metre visok, ki go ga iztrebili domačini. Maori, na Novi Zelandiji, iz novejše dobe pa veliki ptič alk s severnih otokov in duon- dihajo s škrgami, žive vedno v vodi in sicer v taki globini, da jih ne more zajeti nobena ribiška mreža. Nekaj let pred vojno so ujeli z ostvami (sulicami za lovljenje rib) velikega glavača, kitu podobnega sesalca, in sicer v bližini otoka Korzike. V njegovem želodcu so dobili še dobro ohranjeni sipi, ki pa nista imeli kakor vse druge doslej znane sipe gole, gladke in opolzle kože, marveč je bila njuna koža pokrita s štirioglatimi luskinami. Glavač ni riba, ki bi živela v Sredozemskem morju. V te vode je bila prišla iz Atlantskega oceana skozi gibraltarsko ožino. Svojega plena nI bil zaužil glavač v oceanu, saj znaša razdalja med Gibraltarjem in Korziko približno 1500 kilometrov in bi bil moral drveti glavač trideset ur s hitrostjo 50 kilometrov, a bi mu bil v tem času že davno želodec prebavil hrano. Ker sta bili sipi v njegovem želodcu še neprebavljeni, skoraj sveži, ju je moral torej požreti tam kje v bližini. Ker diha glavač — tako so razglabljali učenjaki dalje —• s pljuči, ne more biti dle ko štirideset minut pod vodo in se ne more potopiti globlje ko kakih sto metrov. VIII. Sipi sta postali torej glavačev plen v razmeroma majhni globini in vendar ni dobil doslej še noben ribič sipe s luskinasto kožo. Naj navedemo še nekaj drugih morskih pošasti iz najnovejšega časa. Blizu New Yorka je nabodel majhen parnik po naključju s svojim železnim mačkom na morskem dnu žival, ki je v smrtnem boju vlačila parnik kakor kako deščico sem ter tja po morju. Ko je potegnilo dvajset mornarjev z dvema paroma vprežne živine žival slednjič na obalo, je ni nihče spoznal niti ni Pošast, ujeta ob avsitralijski obali, težka nad 3000 kg. utegnil določiti vrsto, h kateri je pripadala in mornarji menda dobro poznajo vsakovrstne ribe. — Pred sedmimi leti se je prikazovala iz jezera Nahuel Huapi, v najsa-motnejši Patagoniji, predpotopna pošast. Po popisu prebivalcev tamošnjih samot so dognali učenjaki v Buenos Aires-u, da gre za pleziosavra, kači podobno, do deset metrov dolgo kuščarico. — Skrivnostnemu azijskemu maliku je bila podobna nad 3000 kgr težka pošast, ki so jo ujeli leta 1928. v bližini severno-zapadne Avstralije. — Na obalo blizu francoskega mesta Cherbourga so vrgli letošnjo pomlad (1934.) morski valovi žival doslej popolnoma neznane vrste, dolgo 8 metrov, modrosive barve, z dolgim vratom in razmeroma majhno glavo. Kake živali, neznane nam po vrsti, morajo živeti šele v večjih morskih globinah! Prava globina se pričenja za zoologe in raz-iskovavce morskih živali šele pri šest sto metrih t- j. v oni plasti, ki posrka zadnjo sled solnčne svetlobe, kjer vlada večna te-•ma. Raziskovanje takih globin je že v polnem razmahu. Po izpopolnitvi potapljaških aparatov in priprav nam odkrijejo učenjaki še marsikako skrivnost in nas seznanijo z velikani morskega kraljestva, med katere smemo upravičeni šteti tudi pošast iz Ne-škega jezera. Cherbourg-ška pošast. Zarje božje so ugasle misli svetlih v duši m — Kakor Sum voda narasle v duši so brez zvezd noči. V težkem hipu ... Rad besede bi iskrene, rad dotik bi blagih rok — Rad, da v misli zapušičene pal bi mi pritajen jok. Da izplakal bi bolesti, ves osamljen in ubog — Tiho, sam ... po nebni cesti gre od mene k zvezdam — Bog Fran 2gur. VIII. Preden bo petelin trikrat zapel Spisal Ivan Bunin. - Prevel I. Dren. V meglenih teminah jutranjega svita, ko je v mestu Sinopi1 še vse spalo, se je tolovajska ladja vedno bolj bližala obali. Po vsem goratem bregu so se nad mestom oglašali petelini v tej temačni, blagi uri — in s tolovajske ladje jim je vedro in veselo odgovarjal tolovajski petelin. V Sinopi pa so psi, stražniki in ženske spali globoko spanje. Roparji, ki so govorili s pridržanimi glasovi, so stopili s krova svoje ladje v čoln in odve-slali v njem po trpko soparnem morju proti obali, kjer so se takoj začeli plaziti okrog naselbin. Ti volkovi niso nikomur prizanašali, ne mladim ne starim. Ko so nagrabili precej dragocenega blaga in ubili pet nedolžnih najbližjih sorodnikov Foke, bogovdanega si-nopskega svetnika, so se naglo vrnili na svojo ladjo, razpeli jadra, zavozili v morje in izginili. Komaj so bili na odprtem morju, se je začelo na ladji divje razbojniško popivanje. Zato so pecepali, kjer je vsak sedel ali stal, po vseh koncih in krajih ladje brez zavesti na tla. Globoka tema je legla na morje. Težki oblaki in mrka tišina so plavali nad tolovajsko ladjo. Kot prazni, ohabli rokavi so frfotala jadra in ladja je plula na slepo, brez namena in smotra. V plesnivi temi ladijskih kotov in po krovu raztreseni so smrčali pijani tolovaji. Bog je rekel: «Tako vam bodi vaša pravica, lopovi! Molčite, beli morski galebi, naj se ne potopijo na dno mrja ob jasnih zvokih vašega petja; ne motite tišine! Jaz se dvignem v zahodnem vetru, po vsem Pontu razmečem črno sipo in bom pometal po njej z vrtinci in rdeče sikajčimi bliski! Prekletsvo na vas, pijani morilci! V gromu in viharju s podla-djem navzgor, potonete in se pogubite!» Kaj se zdajci zasveti tenko in modro kakor prikazen na krovu tolovajske ladje? Foka je, bogovdani svetnik morskih voda. Stresa in budi tolovaje in jim šepeče s tihim, strah vzbujajočim glasom: «Hej, roparji! Brž! Vstanite! Stecite navzgor, zvijte jadra! Kje je krmar? Zlo se vam obeta!» V smrtnem strahu so planili tolovaji s svojih ležišč, begali so sem in tja po ladji, vsak je iskal svoj prostor. Stekli so na krov, vlekli so vrvi pri jadrih, drli so h krmilu, a že je izbruhnil vihar, že se je zaganjal v 1) Sinopa stoji na sredi južne, maloazijskie obale Črnega morja. jadra, upihnil je luči in puhal roparjem o-krog nog: «Rešite se, morilci, Kajni!» In medtem ko so se borili z razbrzdanimi silami za golo življenje, je zaklicalo razjarjeno božanstvo med rdeče sikajočimi bliski iz teme, z visokega nebeškega prestola, bogovdanemu Foki: «Povej mi, ti čudni svetnik — ali nisi tudi ti iz mesta, kjer so lopovi pravkar izvršili svoja zlodejstva?» Potrto je odvrnil svetnik: «Da, gospod, odondod sem.» «Ali veš, da sem jih hotel uničiti, ker so hoteli iz pohlepa in samovolje pogaziti božje postave in ker so umorili pet tvojih sorodni-kov.» «Vem, gospod.» «Kako moreš biti potem takem predrzen, da se mi upiraš?» Tedaj je svetnik pokleknil prd Gospoda: «Radi tretjega petelinjega petja, Gospod, radi katerega je Bog sam opominjal svetega Petra k solzam ljubezni in kesanja. Ko sem se bil zavedel, da ne bodo smeli roparji nikdar več čuti tega jasnega klica v jutranji svit, tedaj se mi je duša napolnila s solzami grenkega, nežnega sočutja. O Gospod, kako čudovito je vendarle to žitje, ki si ga naklonil ljudem!» «In radi tega edinega glasu, radi tega edinega klica, ki polni celo mrke, hudobne ljudi z upanjem novega dne in nove poti, bodi ves zemeljski rod blagoslovljen na vse večne čase!» Tako se je zgodilo, da je Gospod izkazal milost bogovdanemu Foki. Čudo iz morske globine. Riba, ujeta ob severni av-stralijanski obali. VIII. Ivan Aleksejevič Bunin Ivo Dren Na Švedskem imajo zbor učenih mož, ki se razgledujejo po zemeljski obli, iščoč, najzasluženejše može v raznih področjih najvišjega človeškega udejstvovanja, v slovstvu, znanosti in človekoljubju. Takim za-služnikom podelijo Nobelovo nagrado in jih s tem pomaknejo za tisto leto v žarišče svetovne slave. Človekoljubni švedski kemik Alfred Nobel (1833.—1896.) je med drugimi ustanovil tudi mirovno nagrado, ki se često ne more nikomur podeliti, ker smo pač zemljam prevročekrvni in se bolj navdušujemo za borbe kot za mir. Saj še Nobel sam slovi kot izumitelj — dinamita. Težave so včasih tudi s podeljevanjem slovstvenih nagrad. Doslej so jih največ odnesli zapadnoevrop-ski narodi. Izmecl Slovanov so bili prvi Poljaki z Reymontom. Leta 1933. so prišli na Ivan Aleksejevič Bunin. vrsto tudi Rusi z Buninom. Poznavalci za-kulisja so pri tej priliki razlagali, odkod ta zamuda z Rusijo, ki šteje vendar precej svetovno znanih pisateljev. Nekoč so nagrado ponudili Tolstemu, pa jo je odklonil, ali bolje: carska vlada jo je odklonila zanj. Zadnja leta so stali v ospredju Gorki, Merežkov-ski in Bunin. Gospodje so se končno odločili za Bunina, ruskega emigranta in predstavnika predvojne Rusije. Bunin se je rodil 1. 1870. v osrčju evropske Rusije, iz katerega so izšli največji ruski pisatelji preteklega stoletja, Puškin (iz Moskve), Turgenjev .(iz Orela), Tolstoj (iz Tule). Kakor Turgenjev in Tolstoj je tudi Bunin iz plemiške rodbine. Dalje časa je služil kot častnik v ruski armadi, nato je živel kot vlastelin na svojih posestvih. Kakor Turgenjev in Tolstoj se je tudi on približal preprostemu ljudstvu, a le bolj kot opazovalec in umetnik, ki zbira prvine za svoje delo. Človekoljubje ga ni tako pobratilo in spojilo s kmetom kakor Tolstega, ki mu je bilo delo za osvoboditev in podvig preprostih slo- jev življenska naloga. Bunin je ostal vedno visoki plemenitaš in slovstveni umetnik, ki mu je ljudstvo le bolj hvaležna snov za svojevrstno umetniško izživljanje. Potoval je mnogo po Evropi in Aziji in pisal precej pod vplivom zapada. Bolj nego Pariš ga je mikalo Sredozemsko morje, precej tudi tropske in iztočne dežele. Zasidra se v zdravem realizmu 19. stoletja in mu ostane zvest do konca. Poslej nič več ne omahuje. Ne dekadenca ne simbolizem ob koncu prejšnjega stoletja in začetku sedanjega ga ne moreta premamiti. On pesni in piše po starem, često v opreki s sodobniki. Prevaja Langfel-lowa in Byrona, ki ju sodobniki zametajo. Razmeroma zgodaj mu podelijo Puškinovo nagrado in pozneje članstvo ruske akademije; on edini to članstvo tudi sprejme, medtem ko ga Tolstoj in štirje drugi odklonijo. Revoluciji se je umaknil na zapad kakor Re-mizov. V Parizu je nadaljeval svoje slovstveno delo. Kakor mnogim drugim ruskim izseljencem, tudi njemu nista prizanesla beda in trda borba za obstanek. Na večer življenja ga je v prostovoljnem pregnanstvu obsijalo visoko priznanje švedske akademije. Njegovi prvi slovstveni poizkusi so bile otožne lirske pesmi. Že zgodaj se je lotil tudi proze. Pisal je črtice in povesti v Če-hovljevem duhu. Izogibal se je hlastanju po izvirnosti in pretiravanju ter si ustvaril svojo obliko povesti in romana, ki se z umetniško zvestobo oklepa resničnosti in narave. Iz njegovih spisov se verno zrcali dobršen del predvojne Rusije in nekatere strani njenega življenja, kakor jih je znal prikazati le on. Njegova izbira snovi je zelo pestra. Temeljna gibala so mu najtrše, naj-krutejše strasti, ki uravnavajo ali razdirajo posameznikom usode. Hrana, denar in spol so glavne prvine te umetnosti- Buninovi junaki so ljudje iz okolja, kjer se take prvine najsilneje uveljavljajo: majhni posestniki, njihovi sluge, mornarji, trgovci, divjaki tropskih krajev, bedni, umazani ruski kmetje, ki znajo biti tudi zločinski, a so vendar polni nagonske plemenitosti in ne poznajo meščanske hlimbe. Buninov kmet je precej drugačen nego Turgenjevljev v «Lovčevih zapiskih® ali kmet Tolstega v «Štirih čitankah«. Ni ne vdan ne ponižen, temveč grabežljiv, podlegajoč lenobi, vodki in drugim nižjim užitkom. Ta jasna, trda, kruta resničnost, ki je pisatelj ne ublažuje z estetskim izbiranjem, temveč jo z zadovoljstvom oblikuje, kakršna je, se kaže posebno v njegovem glavnem romanu «Vas» iz 1. 1910. To je širok pogled na VIII. rusko poljano kmalu po rusko-japonski vojni in po revoluciji iz 1. 1905. To je niz krepkih slik iz ruskega vaškega življenja. V prvem delu je nekakšno jedro dejanja Tihon Iljič, majhen trgovec, ki si polagoma ustvarja svojo srečo. V drugem delu stopa bolj v ospredje njegov brat Kozma Iljič, samouk s hamletsko bledokrvnostjo »odvečnih ljudi» pod kmetiško skorjo. V zadnjem delu množica manjših oseb vsesa oba ta predstavnika ruske duše, da izgineta v nji. To je pristno slovanski svet, kjer nagon često zmaguje nad zavestno, razumno voljo. V «Suhem dolu» popisuje Bunin podeželske vlasteline in njihove služabnike pred osvobojenjem. Izjemoma je tu opaziti tudi kak višji zagon iz moreče, svinčene pritlič-, nosti. A vseh petnajst let od «Suhega dola» do Buninovega najlepšega dela «Mitjeva ljubezen« (1925) izpolnjujejo novele in povesti kakor «Vas.» V svojih najboljših letih je Bunin popisoval ljubezen le kot krvni gon čutil. Šele v zadnji dobi pride v ljubezni tudi duša do veljave. Pred šestim križem začuti pisatelj bolest človeka, ki ni maral nikoli verjeti sladkim slepilom mladosti in življen-nja, in izrazi to svojo bolest v prekrasni <«Mitjevi ljubezni«. Močne so realistične novele: «Klic», «Čaša življenja® in «Gospod iz San Francisca«. Umetniška usedlina pisateljevih potovanj po vztočnih krajih so njegove iztočne novele. A kakšna razlika v popisovanju iztočnih pokrajin med Buninom in n. pr. Ivip-lingom, angleškim oblikovalcem džungle! Kipling riše človeka v veličastnem boju z naravo, Bunin pa ga prikazuje kot grčasto deblo, ki poganja iz neobdelanih, nerodovitnih tal. Koderkoli hodi, povsod se ga najprej dojemajo ruske pokrajinske podobe in primere. Naj kroži po daljnem jugu, ob Sredozemskem morju, pod cejlonskimi palmami ali palestinskimi cedrami, povsod mu je narava najprej trda, mrzla, skopa mačeha, bolj puščava ko travnik, bolj močvirje ko poljana, bolj ribnik ko reka. Trda nujnost vlada človeku in prirodi. Neka neizražena grožnja visi nad vsem travnikom. Ker mika Bunina predvsem resničnost, kakršna je, je razumljivo, da mu je najljubša živa sedanjost, ki jo lahko zgrabi in otiplje. Preteklost mu je zaprta knjiga, ki ga ne privlačuje, ker ne verjame, da bi mogel iz nje zajeti kaj prave resničnosti. Zato ni nikdar pisal zgodovinskih povesti. Upodabljal je ljubezen, bolečino, rojstvo in smrt kot prvine življenja, ki jih samo umetnik lahko premaga in spravi. Samo umetniki so izbranci, ki kaj zaležejo. Revolucije kalijo tem izbrancem pogled. Bunin sovraži prevrate in vojne, ne iz rahločutja in želje po svetovnem miru, temveč najbolj zato, ker ne razume, zakaj je treba zmedo v svetu še večati, me-gliti razum in kaliti pogled umetniku, ki vse gleda brez joka in vzdiha in vse kleše v svoje umetnine. Rusko slovstvo, ki šteje mogočne besedne kladivarje, godbenike in slikarje, je dobilo v Buninu odličnega vrezovavca in globokega poznavalca življenja. Po svoji za-padni usmerjenosti nadaljuje Bunin tisto smer, katere glavni predstavnik je bil v prejšnjem stoletju Turgenjev: meče kulturne mostove med vzhodom in zapadom. Glavna njegova dela se prevajajo v angleščino, francoščino, nemščino in italijanščino in se bodo po švedskem odlikovanju še bolj prevajala tudi v manjše jezike. Nekaj litvanskih pregovorov Če se dvigneš s štorkljami, padeš z vrani. Dolgovi niso rane; ne ozdravijo sami ob sebi. Marsikatera beseda odleti kot vrabec, a se vrne kot vol. Na kakršnem vozu sediš, takšno pesem moraš peti. Onkraj morja je za vola mnogo denarja, toda spravi vola prej črez morje. Temna je kuhinja, čeprav sije solnce vanjo, če ni očeta; mrzla kopalnica, naj je tudi vsa v pari, če ni matere. Ščuka pozna dno ribnjaka, Bog globino morja. Bedak nosi srce na jeziku, modrijan usta v svojem srcu. Daj roko ubožcu. Ubožec ima gorko pest. Mehka je šiba materina, hujša je palica očetova, krvav je bič tujčev. Mladina ima zobe, toda nič, da bi grizla; starost ima polna usta, a nobenih zob. Ko srake kriče, se bliža zima; ko moški go- • vore, prihaja starost. Če pade svetloba iz gorke sobe na potnikovo pot, postane ta še temnejša in mrzlejša. Kdor gre k dekletu, mu gore stopala, tudi če gazi po visokem snegu; kogar je zapustilo dekle, ga zebe tudi v pari kopalnice. Ko postaja dan majhen, rase senca; ko je grob v bližini, rase spomin do zibeli. VIII. Kokosov otok V Tihem oceanu, 5° 15' severno od ravnika, 300 morskih milj t. j. približno 500 km od srednje-ameriške republike Kostarike, leži popolnoma izven vsake paroplovske črte Kokosov otok. Ta otok, ki meri v dolžino šest in pol, v širino pa pet kilometrov, je ognjeniškega izvora. Po kokosnikih, ki so ga pokrivali svoje dni, je dobil svoje ime. Redkokdaj zaide v njegov edini, skoraj popolnoma zavetni pristan kaka ladja. Le po-moski roparji so poznali v prejšnjih časih ta otok kot dobrodošlo in izredno primerno skrivališče in zavetišče. Sicer ni nudil otok ničesar drugega ko kvečjemu kokosove orehe in svežo pitno vodo. Radi te so se ustavljali zdaj pa zdaj na njem tudi kitolovci. Toda tako lovci ko roparji niso trgali sadežev, marveč so jih grabili na ta način, da so kratko malo drevesa sekali. S tem bi bil izgubil otok zadnjo vrednost za človeka, da ni hranil nekaj drugega, kar je človeka vedno znova privlačevalo k sebi. Na Kokosovem otoku sta skrita namreč zaklada in ta bajna zaklada vabita k sebi z nepremagljivo silo razne pustolovce. Prvi zaklad. ljal, da zavojuje Peru. S precejšnjim vojaštvom se je bližal Limi, peruanski prestolnici. Ko se je raznesla vest, da prihaja Boli-var, je nastala v Limi strašna zmešnjava. Vse je bežalo na ladje. Namestnik in nadškof sta vzela s seboj mestni denar in zaklade stolne in drugih cerkva in prinesla vse na krov angleške trgovske ladje «Mary Dear» (Ljuba Marija), ki se je mudila tedaj v pristanu Callao. Na ladjo so pribežali tudi premožni Španci z vsemi dragocenostmi, med njimi so bili tudi predmeti domačih Inka vladarjev iz predšpanske dobe. Tej ladji je poveljeval Škot Thompson. On kakor tudi njegovi mornarji so se po-lakomnili zakladov. Brž, prvo noč že, ko je plula ladja po odprtem morju, so naskočili potnike, prerezali namestniku in nadškofu grlo, pobili vse njihove spremljevalce in se polastili zakladov. Mesto da bi jadrali proti jugu mimo rta Hoorn, so usmerili ladjo proti severu, pristali na Kokosovem otoku in skrili plen sredi otoka v neko jamo. Bili so zaboii z zlatimi in srebrnimi palicami, vreče z dublonami, nekdanjimi španskimi zlatniki, in dragulji, nad tri tisoč mečev, kojih držaji so bili pohoti z biseri, stari oltarni in mašni predmeti in pred vsem dva kipa Matere božje s sinčkom v naročju iz stolnice v Limi, oba iz čistega zlata. Jamo v skalovju so zaprli z veliko in težko skalnato ploščo, ki se je dala Govori se in ta govorica se zdi zelo verjetna, da so gospodarili na tem otoku skozi več stoletij pomorski razbojniki, ki so kri-žarili s svojimi urnimi ladjami po morju ob Južni Ameriki, pleneč in ropajoč trgovske * ladje. Dogodek se pričenja približno z letom 'J 1820. Tedaj so vznemirjali tako zvani «Bratje|, vzvodom premekniti. krvavega meca» pod svoio črno zastavo Tihi K ocean. Njihov načelnik je bil Bonito, bivšiA roparji se niso utegnili veseliti dolgo portugalski pomorski častnik, ki je našel v .svojega plena. Južnoameriški uporniki so svojem novem poklicu kot razbojnik, česarffres zavladali na kopnem, toda na morju je je iskal: pustolovščin in dobička. Bonito si! Sše vedno gospodarja španska mornarica, je znal nagrabiti z drznostjo in grozovitostjo vlNeka španska vojna ladja je zasledovala silnega plena in vse te zaklade je skrival na: |Thompsonovo ladjo, dohitela jo m prema-Kokosovem otoku. Ogromna skala s podo-T£ala kmalu potem, ko je bila «Mary Dear» bo, ki je predstavljala posebno vrsto klo-: >1 zapustila Kokosov otok. Španci so zajeli vse buka, je kazala pot do zakladnice. A Bonito,mornarje in jih pobesili, ko so priznali svoje ni utegnil uživati svojega bogastva. Ujeli sol I dejanje, po jadrmkih. Edino poveljniku ga z vso njegovo roparsko tolpo in ga'|iThomPsonu so prizanesli. Peljali so ga s se- 1 boj na otok, da jim izda skrivališče na-grabljenih zakladov. obesili. Ko je njegovo telo še bingljalo v zanki, sta se skrivaj izmuznila in neopaženo sta^j odplavala dva iz njegove čete. Bila st Thompson in Chapelle. S tema dvema se nadaljuje rodovnik roparjev na Kokosovem otoku. Drugi zaklad. Bilo je leto dni pozneje. Španske kolo | nije v Južni Ameriki so se nameravale ločiti od svoje države. Simon Bolivar je bii I pognal Špance iz Venezuele in se priprav-' Na otoku je pa uspelo Thompsonu, da je |jzbežal, to pot že drugič, gotovi smrti. Španci so iskali njega in zaklade cele dneve, a iaman. Zapustili so slednjič otok praznih ■ok. Po odhodu Špancev je zlezel Thompson iz svojega skrivališča in živel sam samcat .la otoku, dokler ni vzela kitolovnica, ki je lila pristala k otoku, da se preskrbi s stu-ienčnico, nesrečnega mornarja, čigar ladja se je bila po njegovi izjavi v hudem viharju razbila, s seboj na Novo Fundlandijo. VI. 81 Mornar razodene svojo skrivnost. Bilo je neprijazno vreme. Dež je udarjal enakomerno na šipe majhne hiše v S t. Johnu na Novi Fundlandiji. Ob ognjišču, kjer so se cmerila in dimila mokra polena, sta sedela na klopi možakarja, zatopljena vsak v svoje misli. «Prijatelj,» je pretrgal starejši* mož z mrkim pogledom in vdrtim obrazom mučni molk, «priznati ti moram nekaj, kar me že delj časa teži. Ko si me spoznal na kitolov-nici, ki me je bila rešila z otoka, sem se pisal Jones. Kot Jones sem tudi prišel črez leta pod tvojo gostoljubno streho in za Jo-nesa me poznaš vso dobo nazaj.» «No,» je vprašal sosed začudeno in pozorno govornika, «ali se morda ne pišeš tako ?» «Ne, dragi Keating! Moj pravi priimek je Thompson. Ali nisi nikdar čul o nekem Thompsonu, ki je svoje dni precej zaslovel med razbojniki?» Keating je skočil s klopi. «Tompsonu, ki je bil član Bonitove tolpe in ki je pozneje iz Lime ... ?» «Da, jaz sem! Sedaj me pa poslušaj! Edini prijatelj si mi na svetu! Tebi hočem razodeti, kje leže zakladi na Kokosovem otoku. Za oba zaklada vem, za Bonitovega in za peruanskega. Naj bosta moja zapuščina tebi, kajti jaz čutim, da so mi zemski dnevi že šteti. Poglej, ta slika ti pokaže pot.» Tompson je izvlekel iz skritega žepa pod svojim suknjičem zloženo raskavo polo, razvil jo in izročil Keatingu. To se je zgodilo v letu 1844. Burkasta narava. Drevesni štor, ki je videti ko kaka predpotopna gaščerica. VIII. Prekletstvo zlata. Thompson je kmalu nato umrl. Po njegovi smrti se ni zmenil Keating, dotle skrajno skromen v svojih življenjskih zahtevah, za nič drugega ko za to, kako bi prišel do zakladov. Skrivnost, ki je ne sme razodeti nikomur iz bojazni, da bi ga kdo ne prehitel, in dejstvo, da ne more do zakladov brez tuje pomoči, vse to ga je sušilo. Iskal je sredstev, iskal priložnosti, da se odpravi na skrivnostni otok sredi neizmernega morja. Slednjič mu je vendar le uspelo. Na njegovo prigovarjanje je poslala neka trgovska tvrdka svojo ladjo na otok in naročila poveljniku Boque-ju, naj izkoristi označbo kraja in skuša izslediti razbojniški plen. Z ladjo se je odpeljal Keatin?. V bližini otoka sta se spustila oba, poveljnik in Keating, z ladje v čoln, veslala do brega in se napotila med otočno skalovje. Kaj se je tu zgodilo, kdo ve? Keating se je vrnil na ladjo sam, brez spremljevalca. Izjavil je, da mu je tovariš utonil. Njegovo izjavo so sprejeli mornarji z dvomom v srcu, posebno še, ker je prinesel Keating z otoka precej dragocenosti, a več ko toliko jim ni bilo mar, strogega poveljnika že tako niso imeli pri srcu, morebitni zločin naj pa preiskuje, sodi in kazni gosposka, ki je za to plačana. Kaj se je bilo zgodilo s poveljnikom? Keatinga so seveda klicali na odgovor pred sodnike. Izpustili so ga, ker mu niso mogli ničesar dokazati. Ali je Keating ubil poveljnika? Resnica ni prišla nikdar na dan. Vkljub svojemu bogastvu, ki se mu je usulo po njegovem izletu na otok v naročje, je bil Keating nesrečen. Vsi so se ga izogibali, njega «denarja lakomnega morivca». Govorica je pa pripovedovala, da je zaprl Keating poveljnika v zakladnico in ga pustil umreti, ker ni privolil v to, da bi si bila razdelila plen. Mornarji so še dostavljali, da čuva odtedaj poveljnikov nemirni duh zaklade. Čudna naključja. Sezimo nekoliko nazaj v tem le spisu. Chapelle se je pisal, kakor že omenjeno, drugi ropar, ki je bil ušel s svojim tovarišem Thompsonom kazenski obsodbi Bonitove čete. Do leta 1841. je živel v San Fran-ciscu, od tu je odšel v Južno morje in izginil nato brez sledu — če ni bil on tisti «01d Mac» na hawaiskem otoku, ki je zapustil svoji poltemni hčeri načrt o skrivališču zaklada. S to Hawaiko se je seznanil po naključju mornar Giessler. Ko je zvedela, da je iz Amerike, mu je pokazala po očetu po- dedovani načrt, češ, on bo že vedel, kje neki mora biti zakopan zaklad. Čudno naključje. Tudi Giessler je hranil nekaj podobnega, kar naj bi bila nekaka izpopolnitev Hawai-kinega načrta. Ko je namreč služil leta 1880. še kot mornar na ladji, ki je peljala portu-giške izseljence na Hawai, mu je pravil eden med potniki o svojem dedu, ki je bil član Bonitove čete in ki mu je zapustil nekak naris o zakopanem zakladu. Giessler si je bil tedaj prerisal načrt, ki se je precej ujemal z risbo v Havvaikini lasti. Nato je stopil Giessler sam na pozorni-co. V Valparaisu je dobil ladjo, ki ga je pripeljala na Kokosov otok. Z njim so ostali še trije mornarji na otoku. Dvakrat se je lotil Giessler kopanja in iskanja, da bi našel zaklade, obakrat brez uspeha. Imel je sicer točen posnetek načrta, toda prepričal se je kmalu, da je bil napravil izvirnik neveščak z edinim namenom, da osveži z njim samemu sebi ob poznejši priliki spomin. Medtem je bil pa Giessler otok vzljubil, njegova bujna rodovitnost ga je bila omamila. Odpravil se je v Kostariko, kateri je pripadal otok, in se kmalu nato vrnil nazaj, a to pot kostariški državljan kot lastnik polovice in kot upravitelj celega otoka. Imel je tudi od svoje nove države izključno pravico do iskanja zakladov. Prebivalstvo na otoku se je nekoliko namnožilo. Prišlo je bilo še nekaj družin, zgradili so si koče, posadili zelenjavo, nasadili sadna drevesa pred vsem kokosnike, kojih vrste so se bile v prejšnjih dobah hudo izredčile. A ti naselniki niso strpeli dolgo v samoti, zahotelo se jim je zopet večje udobnosti in človeške družbe in pustili so Giess-lerja in njegovo ženo sama na otoku. To se je zgodilo leta 1894. Giessler in njegova žena bi bila živela svoje mirno in srečno življenje najbrž do svoje smrti na otoku, da ni vodil pohlep po zakladih vedno novih pustolovcev na otok. In prav ti srečolovci so zagrenili slednjič tudi Giesslerju bivanje na otoku, ker niso prizanašali obdelanemu svetu in brezumno uničevali nasade, če se jim je zdelo potrebno. Če je Giessler vzrojil radi takega očitega kršenja lastninske pravice, so mu vsi smeje pokazali svoje listine: republika Kostarika je bila tudi njim podelila izključno pravico do izsledovanja zakladov in imenovala vsakega posebej za guvernerja Kokosovega otoka. Srečolovci. Najprej je prišla na otok Keatingova vdova s kitolovci. Mož ji je bil povedal o velikem kamnu, na katerem kaže vdolbena puščica smer do zaklada. Vrnila se je s praznimi rokami k ladji. Razočarani mor- narji so jo kratko malo slekli, misleč, da je skrila dragulje na golem telesu. Nato sta dospeli dve družbi hkratu. Zakladov nista dobili. Nasprotniki so se pretepli do krvi, očitajoč drug drugemu, da je odstranil znake in zabrisal sled do bogastva. Družba je sledila družbo. Nihče ni našel zaklada. Je li res hranil otok zaklade? Seveda jih je! Leta 1895. je pristala ladja Tiho-ocean-ske paroplovne družbe. Mornar Bob Flower je iztikal po otoku in se pri tem zakotalil po neki rebri. Padel je doslovno v zaklad in si napolnil žepe. Lord Fitzwilliams je zapravil vse svoje premoženje z brezuspešnim kopanjem. Ko je razstreljeval veliko kleč, mu je padel kamen na glavo in ga ubil. Kapitan angleške vojne ladje je dal po tri sto mornarjih prekopati zemljo z lopatami in razstreljivimi naboji — radi tega ga je admiral tudi oštel — a ni našel nič. Črez mesece se je vrnil kot zasebnik, kopal, kopal, a zopet zaman, čeprav mu je bil neki Fitzgerald slovesno zatrdil, da so zakladi na otoku in Fitzgeraldu je bil razodel to skrivnost umirajoči Keating. Znani avtomobilski dirkač Sir Malcolm Campbell je bil tudi na otoku. Leta 1926. Sam popisuje svoje doživljaje tako le: Burkasta narava. Koren, podoben človeški roki. VIII. «Skoroda tri tedne sem iztikal, da dobim zaklad, in bili so trije najnapornejši in najhujši tedni mojega življenja. Kokosov otok je gričasta krajina, ki jo prerašča v vsej njeni razsežnosti skoraj nepredirljivo grmovje. Obal se dviguje strmo iz vode, po kateri mrgoli vse polno morskih volkov. Žareče solnce pripeka neusmiljeno. Vsako delo na skalnatih tleh postane neznosna muka. Noben belokožec ne utegne vztrajati delj časa v tej grozni vročini. Imel sem s seboj dva tovariša in ko smo zvečer končali kopati in se vrnili v tabor, smo bili tako izdelani, da nam ni teknila nobena jed. Hranili smo se skoraj izključno z vodo, katere na otoku ne pri- manjkuje. Več potokov žubori v morje- Za hrano se dobe ribe, v notranjosti tudi divji prašički. V nižavi je mnogo nevarnih žuželk, klopov in bolh. Človeka ogražajo tudi velikanske rakovice, ki ga napadajo navadno ponoči.» Ameriška odprava pod vodstvom elekt. inženirja Clavtona je brskala predlanskim po otoku. Voditelj je uporabljal celo električno šibico, ki jo je bil sam izumil in ji nadel ime «metalofon»-a. Po svetovnem časopisju se je sicer raznesla vest, da je našel zaklade, toda vest se je izkazala za prezgodnjo. Esen : Na sveti večer Na sveti večer moja duša po tebi hrepeni, dekle z očmi nebeškimi, po tvoji beli roki, po tvoji bosi nogici... Oh, da bi tiho, tiho stopila v mojo sobo, kjer ležim bolan na postelji Kmalu, kmalu bom zdrav, že čutim dih z nebeških višav, angeljski pozdrav... Ko pride Jezus, bom zdrav, ne bom čutil več pekočih ran, zemeljskih težav ... Z Jezusom bo prišla Devica Marija polna ljubezni,, nebeškega sija; spremljali jo bodo angeli z belimi peroti, pojdi Ji, moje deklč, bosa naproti!--- Tiho, tiho, tiho prihaja sveti večer nosi moji duši blaženi mir. .. Iz borov veje sladak zefir čez kamne in brinje v zamišljene doline ... Veje borovine plapolajo v zidani peči, na njej se grejejo angelčki; mi bajajo o večni sreči... Zakukala je kukavica na stari uri... Kje si, kje si, spomlad? Moje srce je brez nad ... Zakukala je kukavica na stari uri... O, upam, kmalu boš tudi ti potrkala na duri kot angel Fra Angelika ... Živ angel, na moje srce boš ročko položila, bele prste, deklica rajsko mila Nič zato, če bo nehala biti mojega življenja žila ... Tvoji prsti so kot svila — na belo rjuho me boš mrtvega položila... Esšn. v Fran Žgur: Žalostno se zvonček glasi... Žalostno se zvonček glasi, živih je umrl nekdo: — Ako dete, — naj je krasi božje radosti oko. Če umrla je devica, rož zagrni jo poljub; angel tih na bela lica na obraz jej plakaj ljub ... Ako mladec let ponosnih — veter ti v pokoj mu poj: Kak ljubezen v letih rosnih vzame, vtihne strast in boj. Ako je porodna mati, vzemi angel jo miru — daj jej v roko križec zlati, pojdi z njo, kjer ni joku... Če razbojnik je okrutni šel od tu s poti prevar — V blisku grom na grob mu butni, plakaj mu v pokoj — vihar! — VIII. Tekač Iz življenja sodobnega športnika (Iz dnevniških poročil) Z vso naglico se je bližal čas olimpijskih iger, katerim se je bilo določilo kot pozorišče mesto Los Angeles na zapadni obali Zedi-njenih držav Severne Amerike. Športniki z vsega sveta so se mrzlično pripravljali na te javne nastope, vežbali se vsak v svoji stroki in sanjali o uspehih in lavorikah. Moštvo iz oddaljenejših držav se je pa že odpravljalo v daljnje mesto, o katerem so vedeli le toliko, da je bilo še pred sto leti najbolj razvpito gnezdo na ameriški celini s kakimi 1200 prebivalci in da leži v njegovi bližini Hollywood, svetovnoznano filmsko mesto. Težkcče brazilijanskih tekmovalcev. Tudi brazilijanskemu moštvu je bilo treba misliti na odhod. Svetovna kriza ni bila prizanesla niti bogati Braziliji in kakor po vsem ljubem svetu so se bile naselile tudi v njej gospodarske neprilike z vsem svojim spremstvom, v prvi vrsti z brezposelnostjo. Z neprilikami so se morala boriti vsa ta-mošnja športna društva in te neprilike so onemogočale sodelovanje Brazilijancev, dokler se ni odločilo skupno vodstvo za skrajni korak, izpraznilo vse društvene blagajne in najelo svojim zastopnikom najmanjši parnik «Chaco», da jih pripelje do cilja. Vozilo je bilo še precej poceni, kajti tudi parniki, ki so vozili še v polupretekli dobi, natrcani z neštetimi vrečami dragocene kave, proti Evropi, so občutili neusmiljeno pest gospodarskih težav in životarili v brezdelju v prostrani pernambuški luki. Z najemo tovorne ladje je pa bila vsa pomoč izčrpana, več ko toliko niso utegnila podpreti športna dru- Burkasta narava. Velikanska skala stoji navpično sredi južno-zapadne afriške pustinje. štva tega podjetja. Mošvo, določeno za tekmovanje, je kupilo nato s svojimi lastnimi, pičlimi sredstvi kave, kolikor je je mogel hraniti parnik, da proda v tujini naklad, plača z izkupičkom stroške bivanja v tujini in si nabavi potrebnega premoga za vožnjo nazaj. Tudi kava je bila poceni. Kakor parnik v luki tako je životarila tudi kava v velikanskih skladiščih brez vsake koristi in brez vsake cene in čakala, kdaj jo lastniki pomečejo v morje ali kdaj zakurijo z njo pod parnimi kotli. Rešeni najbolj morečih skrbi so se vkrcali braziljanski športniki — med njimi v športnem svetu precej znana imena, — na paimik in veselo odpluli iz domače luke. Vožnja je trajala več tednov. Solnce je neusmiljeno pripekalo z vso svojo obravniško silo. Pregnalo je bilo vse življenje pod krov. Šele zvečer je oživel parnik in vso noč tja do prvega zora so se vežbali športniki po krovu za bližnje tekme. Že takoj v zečetku vožnje so si bili izbrali telovadci svojega voditelja. Bil je to Cadosa po poklicu inženir, po zaslužku brezposeln. 2e večkrat se je bil proslavil v brzo-teku in se mislil resno in ne brez nade potegovati na bližnji olimpijadi za prvenstvo v teku na velike daljave. Cadosa je bil duša vsega podjetja in se zavedal naložene mu težke odgovornosti za nastop in prodajo kave. Blago brez kupca. Tri dni pred začetkom olimpijskih tekem je pristal «Chaco» pred Los Angelesom, Športniki so se takoj razkropili po mestu, da dobe kupca za s seboj pripeljano kavo. Cadosa se je oglasil v uredništvih vseh večjih dnevnikov, kjer je prosil brezplačne podpore. Listi so res ustregli njegovi želji in prinesli brž v prvi številki članke, krajše in daljše, o iznajdljivosti braziljanskih telovadcev in o prvovrstnosti braziljanske kave. A športniki so se kmalu uverili, da so se bili s kavo urezali, ker niso uvažili nesrečne carine. Carina bi namreč zvišala kavi v taki meri ceno, da bi postala v razprodaji na drobno le predraga in prav nič dobičkonosna. Slednjič je le izteknil Cadosa po dolgem iskanju in prizadevanju bogato gospo Madge Walkerfield, ki je bila prišla iz San Fran-cisca, da si ogleda olimpijske tekme. Navdušeno za vsak športni pojav jo je Cadosa pregovoril. Dala je na kavo predujem, toliko VIII. da je zadostovalo za 400 ton premoga in ga poslala k svojemu bratu, ravnatelju velike nakupovalne ^zadruge v San Franciscu, s katerim naj. sklene po njenem pismenem priporočilu kupčijo. Cadosa se ni obotavljal. Sedel je na tovorni avtomobil — uporabe ekspresnega vlaka mu niso dovolila sredstva — in se odpravil na 340 milj dolgo pot k ravnatelju. A tudi tu ga je čakala ista smola. Nič ni pomagal priporočilni listek navdušene sestre. Ravnatelj je obsodil lahkomiselnost svoje sestre, ki je bila dala na tako opasno kupčijo celo predujem, in obžaloval, da ne utegne biti uslužen temu čeprav tako važnemu športnemu podjetju, ker brazilijanska kava nikakor ne more tekmovati na ameriškem trgu z domačo vkljub neprimerno boljši kakovosti prav radi visoke carine. Na vrat na nos. Ves potrt je zapuščal Cadosa ravnate-ljevo pisarno. Lakota se je oglašala, a zadnji denar je bil izdal za vožnjo v San Francisco. Srce mu je stiskala misel, da se bo moral že popoldne naslednjega dne meriti s svojimi sotekemci. Pred urarjem se je ustavil. Kazalca sta kazala drugo uro. Računal je... šet in dvajset ur ima še časa. Rekel si je: «Če ne dobim nobene priložnosti, moram preleteti osem sto in petdeset kilometrov v dvajsetih urah. To bi mlo...» poglobil se je v račun, «dva in trideset kilometrov na uro.» Nestrpnost se ga je polaščala. «Kje je pot v Los Angeles?» je vpraševal po vrsti ljudi, ki jih je srečaval. Ljudje so ga čudno pogledovali. Vpraševal je po vrsti zdaj redarje, zdaj pismonoše, zdaj voznike in krmitelje po smeri, da se izmota iz neštetih ulic na cesto, ki jo je iskal. Ko jo je dosegel, je takoj začel leteti. Solnce je pripekalo. Cesta je bila asfaltirana, gladka. Brzojavni drogi so mu drveli naproti. Sto metrov — dve sto metrov — tri sto metrov. Neprestano mu je drsela cesta izpod nog in izginjala za njegovim hrbtom. Ustavil se je; da se sezuje; čevlji so ga ovirali. Asfalt je bil vroč, kakor bi ga bili pravkar polili po cesti. .Bolečine so ga naganjale k hitrosti, da so se mu noge komaj dotikale tal. Bolj in bolj je zaostajalo mesto za njim. Pospešil je do skrajnosti svoj tek. Črez čas je zmanjšal svoje drvenje in prešel v brzotek samo, da se nekoliko odpočije. Dve uri je vztrajal v enakomernem brzoteku. Nato se je zleknil ob cesti v travo. Kmalu nato se je dvignil. Tako je bil omamljen, da ni utegnil ugotoviti, iz katere smeri je prišel. Splazil se je v senco bližnjega drevesa in srkal in pil osvežujoči zrak. Nenadoma zapazi kakih pet kilometrov daleč, kako jo je zavil tovorni avtomo- bil po vijugi in prav ta vijuga ga je spomnila, v kateri smeri mora nadaljevati svojo pot. Postavil se je pred vozilo z iztegnjenimi rokami in vpil: «Ustavite! Ustavite!» A vozilo se ni zmenilo zanj, hitelo je dalje z nezmanjšano brzino. Obup ga je naščuval, da se je zagnal za vozom in drvel za njim, dokler ga ni bil dosegel. Oprijel se je njegove zadnje stranice — roke so mu bile zgrabile njen rob — in z neznansko silo se je povzpel. Tako je šlo naprej večeru naproti. Potniški avtomobili so ga prehitevali. Dajal jim je znamenja, da bi rad nanje presedel; a niso ga razumeli in misleč, da jih pozdravlja, so mu vračali prijazne pozdrave. V tem se je bilo že znočilo. Zaspanec ga je začel lomiti, ker ni bil zatisnil očesa celih trideset ur. Mikalo ga je, da bi se zleknil. Z vso silo se je upiral spancu, čeprav so se mu že lepile veke. Nenadoma ga je vzdra-mila vijuga. Avtomobil jo je krenil na levo, medtem ko je držala cesta v Los Angeles naravnost. Trudnost ga je zapustila. Skočil je z vozila in letel nazaj na pravo cesto in po njej vedno globlje v noč. Drugo jutro je že videval mesto. Letel je počasneje, zavedajoč se, da bo tudi njegove poti kmalu konec. Zažvižgal si je veselo melodijo... Zadnje ure ga je bil sprejel zdaj ta zdaj drugi krmitelj na svoj avtomobil, dokler so vozili po glavni cesti, v presledkih pa je moral mnogo leteti. Ko je bil že dosegel mesto, so mu povedali, da je šele v Longerbai-u. Tri ure so ga ločile še od njegovega nastopa v stadijonu. In začel je zopet leteti. Junak. V stadijonu, kjer so se vršile olimpijske tekme, so bili že vsi prostori zasedeni. Med gledalci je hrumelo in šumelo, kakor bi bu- Največji jajčnik, pripravljen v Sev. Ameriki iz desetih tisoč jajc (drž. praznik v juniju 1934.), VIII. čalo kje v bližini razburkano morje. Nenadoma so glasovi utihnili. Kazalec se ie bližal minuti, določeni za začetek tekme tekačev na daljše daljave. Nastala je grozljiva tišina. Štiri! Voditelj tekme je dal znamenje in začel se je tek narodov. V tem trenutku je privihral na pozori-šoe človek, bos, brez jopiča, potisnil je voditelja, ki mu je zastavljal pot, vstran in se udeležil tekme. Bil je Cadosa. Drug za drugim so letali tekači skozi cilj. Posamezne zmagovalce so sprejemale množice hrupno in šumno, medtem ko je Cadosa še vedno letal. Zaostal je samo za poldrugi krog. Mnogi so se mu smejali; večina se pa sploh ni menila zanj. Toda Cadosa ni hotei opustiti tekme. Ko je slednjič tudi 011 dosegel cilj, se je zgrudil popolnoma onemogel pred tovariši na tla. A že so razglasili zvočniki med vpitjem in kričanjem zbrane množice: «Pozor! Mir! In spoštovanje do Cadose! Letel je brez hrane in brez spanja od San Francisca do tu, do cilja! Ni zmagal! A vztrajal je! Junak je!» In v stadijonu je grozovito zašumelo vpitje navdušenih gledalcev in vse to šumno odobravanje je veljalo to pot edino le Ca-dosi, medtem ko je zaplapolala v priznanje tega največjega športnega uspeha brazilijan-ska zastava nad olimpijskim stadijonom in nad glavami presenečenih množic z vsega sveta. Ivo Dren: ŽgOČa Nekdo je pozvonil in pismo oddal. Stoji pred vrati in čaka. Pismo se zvija, žgoče plaka: »Nemiri so me vrgli v svet... Zdaj gre za golo življenje ... Ko se poleže domače vrvenje, povrnem dobrote.» Še par besed od znane, usmiljene roke: «Navaja prave vzroke, se priporoča.« Da, da, papir je hladan, ne rdi, ne bledi kakor lice. Obraz mi morda ni neznan. pisma Naj vstopi, podčrta vrstice? Ah ne! To pismo peče in žge, naj mu verjamem ali ne. Morda je celo sramežljiva ta vest in kaj prikriva, kar noče, ne more na tako pot. Težko je s takimi žgočimi pismi. Večkrat pride kdo odtod in čaka pred vrati. Pred tednom je bil in morda bo zopet čez teden. Ne ta — vsaj pismo je bilo drugačno. Kdo pretehta naj lice mračno, je li isto ali ne, ko že pismo tako peče in žge? Brivec, oglar in pek Če zadenem — tako si misli človek, ko kupuje srečko — si nabavim to in to in to, in vse želje, speče dotle v najtemnejšem predelu njegovega srca, mu vro neovirano na dan, kakor bi jih bila že srečka sama vzbudila in jim ugladila pot. Vse se mu dozdeva enostavno in preprosto, po vrsti bo ustrezal svojim željam, uresničeval svoje nade in si privoščal dobrote, ki mu jih je kruto življenje doslej dosledno zatajevalo- Kmalu ga potegne seveda neusmiljena sedanjost s svojimi skrbmi z višin neplodnih, a tako prijetnih sanj v resnično življenje. Če bi pa potegnila usoda lastniku srečke iz žare v resnici njeno številko, bi se kmalu prepričal, da ni tako enostavno postati tako rekoč preko noči bogat, kajti čakale bi ga nove skrbi in nove nevšečnosti, o katerih se mu prej niti sanjalo ni. Publicist Bergerac je zaslutil globlje učinke takega nenadnega bogastva, zato je obiskal tri miljence boginje Sreče. Zadnje mesece vsakega leta ustvarja namreč na- ključje na Francoskem nove milijonarje. Glavni dobitki znašajo po pet milijonov frankov in trije taki dobitki so odšli lansko leto na južni del države. Slika, ki si jo je napravil časnikar ob tej priliki, je zelo pestra in mikavna in nudi neoviran vpogled v človeške šibkosti in slabosti. Taraskonski brivec. Taraskon, majhno mestece na Južnem Francoskem ob reki Rhoni, je zaslovelo po vsem svetu kot bivališče glavnega junaka iz večje skupine Daudetovih satiričnih povesti o «Tartarinu in njegovih prigodah«. Po daljšem počitku se je Taraskon zopet uveljavil, saj si je bila sreča, čeprav z zavezanimi očmi, izbrala prav taraskonskega meščana, naklo-nivši tamošnjemu brivcu Bonhoure-ju nepojmljivo bogastvo v znesku petih milijonov frankov. Bila je temna noč, ko so sporočili iz sosednjega Avignona taraskonskemu dav-karju ime srečnega dobitelja. Davkar je VIII. zdirjal do brivčevega stanovanja in razbil skoraj vse šipe, da mu kot prvi čestita. •Brivčeva žena se je primotovilila še vsa omamljena k oknu in se znesla z glasom užaljene, za prazen nič iz najlepšega sna prebujene ženske nad ponočnjakom: »Poberite se mi izpod okna, prespite rajši svojo pijanost in ne zbijajte tako neumnih šal z revno, a pošteno družino!« Toda. glej čudo! Prikazen na ulici se ni dala kar tako odgnati! Dozdevni pijanec se je sklice/al na svoj krvavo-resni in nad take neurrn stne šale vzvišeni poklic in prepričal slednjič s svojo davkarsko zgovornostjo zakonca — med tem se je bil prištulil tudi mož k oknu — o nenavadni sreči. Kdo naj leže po takšni novici zopet spat? Po vsem mestecu se je bila med tem bliskoma raznesla vest o srečnem someščanu in vse, kar je nosilo v Taraskonu hlače, se je bilo takoj zbralo v edini kavarni «du Commerce». S tem, da je kavarnar kljuboval vsem policijskim predpisom in odprl na splošno željo sredi noči svoje prostore, se je sicer izpostavil velikim kaznim, toda radi preljubega brivca, ki se • * Jr ViL vi David in Gol jat v živalstvu. Najmanjša opica in največji hrošč. je bil v teh poznih ponočnih urah na mah vsem omilil, se ni strašil ne denarnih ne obrtnih kazni. Ko je četrt ure pozneje tudi Pariš brzojavno potrdil novico iz Avignona, so začeli slaviti Taraskonci s šampanjcem izredni dogodek. Medtm ko so se zbirali meščani po pre-čuti noči s trdnim, preko opoldanskih ur trajajočim spanjem novih sil za nove napore, se je odevalo mesto s pražnjo obleko. S hiš so zaplapolale trobojnice, na oknih so se zalesketali kovinasti svečniki sredi papirnatih rož, Občinski tajnik, ki se je bil vrnil na svojo veliko žalost šele proti jutru z vasovanja po sosednji vasi v mesto, je pregledal občinski arhiv in dognal, da se doslej še noben Taraskonec ni ponašal s takim bogastvom. Radi tega je sklenil mestni svet v nalašč za to sklicani seji, da prirede zvečer baklado. Poročevalci in fotografi do dospeli — nekateri kar z letalom — ob pravem času v Taraskon, da so še lahko ob dnevnem svitu posneli nekaj slik za svoje dnevnike. Vse, od župana do brivčeve žene, so zvabili za svoje fotografske plošče, le slavljenca samega ni bilo na izpregled. Revež se je bal, da mu poči glava, tako mu jo je bila napolnila nenadna sreča. Ni bilo dovolj. Drugo jutro so odpeljali brivca v Pariš. Pri slavnostni pojedini so napivali uglednemu Taraskoncu, in brivec se je čudil, ko so ga objemali in poljubljali neznani ljudje in ga nazivali brata, odkod nenadoma toliko prijateljev. Toda slavnosti in gostiji so nasledovale nato same neprijetnosti. V enem tednu je dobil bogati brivec nad 40.000 pisem. Tisoč in tisoč lastnikov srečk, ki niso imeli nobene sreče, so zahtevali, naj jim vrne vsaj znesek, ki so zanj kupili srečko. Drugi so ga kratko malo prav prostaški psovali. Brezposelni bi se zadovoljili z dvajsetimi odstotki njegovega dobitka, če odkaž-e ta znesek v določenem roku njihovemu podpornemu društvu. In koliko groženj so vsebovala pisma! Še njegovo zakonsko ženo so obrekovali, samo da bi jo odtujili možu in se po ločitvi poročili z njo, seveda če bi prinesla v novi zakon polovico moževega dobitka. Bonhoure je izjavil prve dni, da se ne odpove svoji obrti in obvestil vse moške, ki so se hodili k njemu brit, in vse ženske, ki so si hodile krajšat, svedrat in kodrat lase, da jih bo lepšal cel mesec zastonj. Da bi ne bil tega nikdar sklenil! Ta njegov sklep je namreč razjaril vsa udruženja brivcev, Cesarjev in lasničarjev po vsej državi. Društvo pomočnikov iz prestolnice mu je pisalo: »Zares plemenit je ukrep novega bogataša, ki hoče še dalje delati in odjedati na ta način kruh brezposelnemu stanovskemu tovarišu. VIII. Ali ni dobiti v Taraskonu nobenega delavca, ki bi napravil v tej zadevi nekaj reda?!» Bonhoure se je zatekel večkrat v kavarno. Delati ni smel, od dolgega časa pa tudi ni vedel kaj početi. Pri sosednji mizi je sedelo nekaj bikoborcev — v Južni Franciji se vrše tudi bikoborbe, seveda v manjši meri ko v Španiji, ker jih vlada po večini odklanja. Eden med družbo se je pošalil: «Kaj ne, da podpreš odslej tudi naše vrste!» In brivec, dobričina, je obljubil, čeprav niti pojmil ni, za kaj gre. Bliskoma se je raznesla novica, da namerava podpreti bogati Ta-raskonec z izdatnimi zneski bikoborce v mestih Toulouse-ju in Pau-ju, kar je seveda razkačilo vsa društva za zaščito živali. In nova ploha pisem iz vrst ljubiteljev živali se je usula na nesrečnega brivca. Da se ne bo zadeval ob nestrpne someščane in da jim prej uide, si je kupil brivec avtomobil. Previdno kakor prej rezilo preko obraza je vodil sedaj vozilo po cestah, a vkljub temu je zaznamoval v najkrajšem času kar dve nezgodi. Ni se mogel otresti domneve, da se brezposelni pešci prostovoljno mečejo pod njegov avtomobil, samo da iztisnejo iz bogataša lepo odškodnino za odpadli zaslužek, bolečine in grozečo nesposobnost za vsako delo. Vdan v svojo usodo je nato prodal svoj avtomobil- Pred črno zavistjo znancev in neznancev, sosedov in tujcev je moral Bonhoure slednjič bežati iz rojstnega Taraskona, potikal se je zdaj po tem zdaj po drugem mestu, zbežal dalje, ko so spoznali ljudje v tujcu bogataša, in zaprosil slednjič za potni list, da se izseli, da si v tuji deželi med tujci s tujim priimkom-ustvari nov obstanek. Avignonski oglar. V Avignonu, starodavnem mestu in pa-peški prestolnici v 14. stoletju, ne daleč od Taraskona je živel oglar Louis Riviere. Skromna zaloga oglja v zadušljivem, brez-okenskem, podcestnem prostoru je le zmerno preživljala njega in njegovo priletno ma-tfer. Izdatnejša napitnina ga je nekoč premotila, da si je kupil srečko. Nič ni mislil pri tem, hotel je enkrat nastopati tako nekako gosposki. Če že nisem bogat, imam vsaj ključ do bogastva. Dogodki iz bližnjega Taraskona so odmevali tudi v Avignonu. Celo do oglarjeve kleti so dospeli glasovi, kako se godi nesrečnemu Taraskoncu. In Louis Riviere si je zaželel, naj bi ga usoda ne udarila z bogastvom. A je že navadno tako, česar se človek najbolj boji, tisto se vedno najprej zgodi. Radio iz Pariza je naznanil svetu novico, da si je bila izbrala sreča to pot že drugega južnjaka in ga zakopala v same bankovce. Zavidanja vredni dobitelj je Luois Riviere iz Avignona, kateri naj sprejme prve čestitke po radiu. In v Avignonu je začelo vreti. Ljudje so se zbirali v krdela. Človeška reka je valovila po glavni ulici, iz stranskih so se zlivali vanjo dotoki. Kam? Naprej! Kje stanuje Riviere? Še naprej! Kaj je prav za prav? Oglar! Toda oglarja je množica zaman iskala. Ni ga bilo ne v stanovanju, ne v kleti. Izginil je bil ko kafra. Ali je zaslutil še pravočasno svojo nesrečo, ali kaj? Nekaj dni pozneje je prišel poročevalec k materi novega milijonarja. In starka mu je jokaje priznala, da se je bil njen sin že skril, ko je ljudstvo naskočilo hišo, da mu čestita. «Kam se je pa skril ?» «Med stare, prašne vreče. Med njimi ni nihče iskal novega bogatina. In še zdaj čepi tam le v kotu.» Slednjič se je le izkobacala iz umazanih cunj črna postava. Bil je milijonar Riviere. Ko se je nekoliko očedil, osnažil in umil, ga niti mati ni več spoznala, tako je shujšal v svojem skrivališču. Obraz mu je porumenel in iz oči so švigali nemirni, plašni pogledi. «Moja srčna želja bi bila, da bi imel kje na deželi kako majhno kmečko hišico. Kaj naj delam s tolikim denarjem? Vsak dan mi nasujejo pisem, da se pod njimi še zadušiva z materjo. Niti berem jih ne. Preveč so me žalila prva, zasejala so v mojem srcu mr-žnjo do ljudi. Sorodnike in prijatelje obdarim, nato jo pa popiham. Kam? Kamorkoli! Počeska mesto obleke. Domačinka iz Nove Gvineje. VIII. Mogoče v Južno Ameriko, da prebolim svojo nesrečo!« Cavaillonski pek. Zopet se je zavrtelo v pariškem paviljonu «Flora» kolo. Izžrebali so novo številko. Pregledali so sezname in dognali, da se je bila sreča nasmehnila nekemu Feliksu Ray-naud-u, peku v oddaljenem Cavaillonu. Cavaillon je vreden tovariš Taraskona, obe mesteci si sličita tako po obsegu, ko po številu prebivalcev. Naključje — sicer pa smemo li govoriti o naključju, če je dobil Raynaud že pri krstu ime Srečko, Feliks? — je naneslo, da se je Raynaud prav tedaj mudil po opravkih v Parizu s svojim tridesetletnim sinom, da je med prvimi zvedel za dobitek in si dal našteti pet tisoč tisočakov, ki sta jih oče in sin odnesla domov, mirno in hladnokrvno kakor sta odnašala desko s pečenimi žem-ljami izpred peči v prodajalno. Doma se ni prav nič izpremenilo. Sin je kakor doslej pekel dvanajst ur na dan kruh, ki ga je oče rezal, tehtal in prodajal v tesnem in nizkem prostoru, če ni bil ravno s svojim napolnjenim košem na potu k svojim stalnim odjemalcem. Vse bi se bilo vršilo ko prej, da ni prišla Raynaudova izredna sreča v liste. Kakor hitro so prebrali Ca-vaillonci mastno tiskani priimek svojega someščana v listih, so se zavedli svoje neodložljive dolžnosti, čestitati mu na izrednem uspehu; V njegovo prodajalno je tedaj prišlo — kakor je Raynaud sam trdil — v treh urah več voščilcev ko prej v celem lotu kupcev. In vedno so prihajali novi. Sami prosilci in same prosilke. Roka mu je otekala ko predsedniku Zedinjenih držav ob priliki novoletnih voščil. Potegnil je valjaste za-store do tal in menil, da se je s tem cdkri-žal množic. Toda ljudje so vedeli, kje stanuje. Začelo se je pravcato romanje na pekov dom. Prihajali so celo tujci z že popolnoma izdelanimi osnutki in ga vabili, naj se udeleži njihovega podjetja, naj pomaga ustanoviti zasebno banko, naj sprejme predsedstvo pre-novljajoče se stavbinske družbe, naj vloži malenkost (en milijonček bo vsekakor zadostoval) v novo trgovino s sladčicami, naj... vsak je prihajal z novim načrtom, čigar izvršitev bo najmanj potrojila vanjo vloženo glavnico. Čemur se je pa Raynaud še najbolj čudil, je bil prihod treh elegantnih gospa iz Pariza, ki so hotele osebno prepričati Ray-nauda, da možu le ni dobro samemu biti. Ker poplava prosilcev, izumiteljev, sve-tovavcev, ponudnikov, pred vsem pa pisem nikakor ni hotela uplahniti, je Rainaud izginil iz Cavaillona, ne da bi bil komu povedal, kam jo mahne s svojim sinom. Kaka nesramnost! Pa so ga dotle imeli vsi za dostojnega človeka! Kako se lahko človek moti! Skril se je vsem svojim zasledovalcem, ni se pa mogel skriti podjetnemu časnikarju, ki je zasledil njega in sina v Marseille-ju v revni podstrešni sobici. Zaupala sta mu, da kosita in večerjata v neki pristaniški kuhinji in da sta doslej od vseh tistih petih milijonov porabila šele štiri sto frankov. Mogoče se naselita v kakem drugem kraju, saj priimka jima ne bo treba izpreminjati, ker je že tako med Francozi vse polno Ray-naudov. Ko si uredita v novem kraju peč za trikratno peko na dan, se jima uresničijo najsmelejše nade. Zaključek. V pravljicah tiči po navadi zlato zrno. V tej se nagradi krepost, v drugi se kaznuje zloba, tu premaga dobrota brezsrčnost, tam zopet užene nedolžnost grdo strast. Bravec meni, da izluščimo tudi iz te dozdevne pravljice kako jedrce, kako pomembno in spomina vredno življensko resnico, kakor recimo stavke, da niti milijoni ne osrečijo človeka, da tekne bogastvo le, če si ga prislužil z napornim delom, da ne tiči prava sreča v polni mošnji, pač pa v zavesti, v mišljenju, v čuvstvih. Nič tega! Tudi nočemo prerešetovati, v koliko smemo pripisati zavist, nevoščljivost splošnim gospodarskim težkočam, ki tem bolj večajo poželjivost po denarju, čim manj ga imamo. Sedaj, ko se je bravec na koncu tega spisa že nekoliko privadil doslej neznanim mu razmeram bogastva, se laže izpraša, kaj bi napravil, če bi se usulo nanj nenadoma nekaj milijonov, in kaj, če bi se potapljal njegov sosed, znanec, sovaščan v bankovski povodnji. Fran žgur: g^jj Božji volek, božji volek pridi ven, če imaš molek — Če si pa le čuri-muri. gosli nesi ven pred duri; pa zagodi nam vsaj eno prosto pesem, ne učeno; pesmic v teh bi časih radi, pa nas eno vsaj navadi-- Murna pa iz hiške ni morda se na nas jezi, — se jezi in trdovratno dela to, kar je obratno. VIII. Zgodbice o Tepčku 1. Kakšne je dcma nakuhal. Živela je mati, ta je imela sina, ki so ga ljudje klicali za «Tepčka», Ob nedeljah ga ni puščala v cerkev, varovati je moral dom. Nekoč bi bil moral med mašo ujeti kok-ljo, jo posaditi v gnezdo, da bi valila. Pa se je pomotil in ujel petelina, ki mu ni hotel sedeti na jajcih. Tedaj je vzel kladivo in ga udaril po glavi. No, zdaj je kokot miren ležal v gnezdu. Ko se je mati vrnila iz cerkve, ga je vprašala, če je posadil kokljo v gnezdo. «0, da», je odgovoril, «sprva ni hotela mirno sedeti, a sem ji dal eno po glavi, zdaj je ko pribita.« Mati je šla gledat in je našla mrtvega petelina. Tepček je menil, da ga je moral gotovo kdo ubiti. «Da mi v svojem življenju nikoli več ne boš posajal kake koklje v gnezdo!« ga je kregala mati. Drugič bi bil moral mesti mleko in nato izprati maslo. Ko je bilo maslo že skoraj gotovo, si je navezal pinjo na hrbet in jo je odnesel k potoku. Toda ko se je tam upognil, mu je zletelo maslo čez glavo v vodo. «Pa se napij in operi!« si je mislil in odšel domov. Maslo mn je zletelo črez glavo v vodo. Materi je povedal, da je maslo v potoku, a ko je šla gledat, ni ničesar našla. «So ga pa že ribe pojedle, kaj morem jaz zato«, je rekel Tepček. Mati mu je zagrozila: «Mesti se boš moral šele učiti.« In takih je napravil vsak dan eno. 2. Tepček hodi na semenj. Mati je uvidela, da sina doma ne more nič prida učiti, naložila mu je skute, naj jo nese v mesto na prodaj. Dejala mu je, da mora, kjer bo videl veliko ljudi, kričati na vse grlo: «Skuta, sveža skuta, kupite, kupite!« Prišel je v mesto in videl, kako ljudje derejo v neko cerkev. V nji se je pravkar vršila poroka. Vstopil je tudi Tepček in začel vpiti na vse pretege: «Skuta, sveža skuta, kupite, kupite!« Zato so ga pošteno prete-tepli in vrgli čez prag. Doma je potožil materi svoje gorje «Ha», je rekla mati, «ti bi bil moral zaklicati: «Kakšna sreča, Bog naj blagoslovi!« Ko se je približal nov semenj, je Tepček zopet šel v mesto. Zagledal je množico ljudi, ki se je gnetla okoli goreče hiše. Takoj je tekel k njim in začel vpiti na vse grlo: «Kakšna sreča, Bog naj blagoslovi!« Tedaj se mu je zgodilo enako ko pred osmimi dnevi v cerkvi. S klobasami na hrbtu se je vrnil domov in jokaje pripovedoval materi, kaj se mu je zgodilo. «Vzeti bi bil moral škaf vode in pomagati gasiti«, ga je poučila mati. V prihodnje je zagledal dva pijanca, ki sta planila iz neke krčme in se pretepala. Tepček je popadel škaf, zajel vode in jo zlil na pretepača. To je oba pijanca streznilo, pustila sta drug drugega in se vrgla na Tepčka. Prejel je dobršno mero udarcev. To je bolelo! Ko se je doma pritožil materi, mu je ta rekla: «Moral bi ju strgati vsak sebe.« Teden pozneje je zagledal kmeta, ki ie gradil nov plot okoli svojega vrta. Ko se je mož odstranil, je pristopil Tepček, se lotil plota in ga trgal vsak sebe. Ko se je kmet vračal in zagledal, kaj počenja butec, mu je zaklical: «Glej, da se mi takoj spraviš, sicer ti navijem uho, da me boš pomnil.« VIII. Tepček je stekel domov in rekel materi: «Zdaj pa ne bom nič več delal.» «Pa še lepo boš delal», mu je odvrnila mati, «če ti bom ukazala.» 3. Tepček nakupuje. Nekoč mu je ukazala mati, na gre in naj ji kupi bucik. Nazaj grede jih je položil na voz, ki je vozil mimo, in odšel domov. «No, Tepček, kje imaš bucike?» ga je vprašala mati. «Pretežke so mi bile», ji je odgovoril, «zato sem jih položil na voz, kmalu bodo tu.» «Zakaj pa si jih nisi zataknil v telovnik?« mu je rekla mati. «Škoda, da mi tega prej niste povedali«, ji je odgovoril Tepček. Drugič ga je poslala po maslo. Kupil ga je in si ga namazal na telovnik. Ko je prišel domov, ga je nahrulila mati: «No, kje pa imaš maslo?« «Na telovnik sem si ga namazal«, je odgovoril materi. «Zakaj pa ga nisi prinesel v košu?« je vpila mati. «Škoda, da mi tega niste prej povedali«, je rekel Tepček. Prav tedaj je potrebovala mati novega konja in novo deklo. In koga pametnejšega naj bi ponju poslala če ne Tepčka? Vse mu je natančno razložila, kaj in kako, nazadnje mu je rekla: «Ko boš kupil konja, naj se v prvi hiši ovsa naje, v drugi vode napije, nato pa naj gre naravnost domov.« Tepček je kupil v mestu konja, najel deklo, ki jo je naložil v koš in jo je odnesel domov. Tu jo je vrgel pod klop, mati pa ga je vprašala vsa v skrbeh: «Za božjo voljo, Tepček, kje pa imaš konja in deklo?« «V mestu sem kupil konja\ je pripovedoval butelj, «in sem mu rekel, naj se v prvi hiši ovsa naje, v drugi vode napije, a nato naj odide naravnost domov. Deklo pa sem zbasal v koš in jo prinesel, tam pod klopjo leži.« «0, ti neumni Tepček«, je vzdihnila mati, «kaj nisi znal deklo posaditi na konja in jo vriskaje in poskakovaje privesti domov.« Tepček je odgovoril: «Da bi mi bili to prej rekli!« 4- Tepček se poteplje. Poslej mu mati ni nalagala dela, počenjal je, kar se mu je hotelo. Na svojem potepanju je prišel k peku in zagledal velik o-genj, ki je gorel v peči. Takoj se je spomnil, kaj mu je rekla mati, ko se je bil vrnil od požara, vzel je škaf vode in pogasil peč. Pek se je razsrdil in mu jih je naložil pošteno mero. Mati pa mu je rekla: «Zakaj nisi rajši zaklical: Tudi meni in moji materi malo.« Mislila je na hlebce, ki bi se morali peči. «To si bom zapomnil«, je rekel Tepček. Pozneje je srečal hlapca, ki je vozil gnoj na polje. «Tudi meni in moji materi malo,« mu je zaklical. Hlapec mu ga je naložil, kar ga je mogel nesti. Hlapec je naložil Fepčku gnoja, kar ga je mogel nesti. «Kai mi prinašaš?® ga je vprašala mati. Ko je opazila gnoj, mu je rekla: «Zakaj nisi zaklical: Fej, kako to smrdi!« Tepček si je to zapomnil. Kmalu nato se je v soseščini vršil pogreb. Pridružil se je tudi Tepček, po poti pa je zaklical: «Fej, kako to smrdi!« Napodili so ga s palicami. Prijokal je domov, povedal materi, a ona mu je rekla: «Bog se usmili uboge duše, bi bil moral reči, nesrečni pobič.« In Tepček ji je odgovoril: «To si zapomnim za drugič.>> Naletel je na konjederca, ki je ubijal kljuse in mu je zaklical: «Bog se usmili u-boge duše!« Tega mu konjederec ni mogel odpustiti, a vendar ga je vzel za hlapca. To- VIII. da Tepček ni vzdržal pri njem. 2e naslednjega dne je ves v solzah pritekel domov. 5- Tepček odide po svetu. Naslednjega dne ga je vprašala mati: «Ivaj pa prav za prav bo iz tebe?» «Po svetu pojdem», je odgovoril Tepček. Mati mu je odsvetovala, a on je ponavljal venomer: «Po svetu pojdem in pojdem.» Tretjega dne je vstal na vse zgodaj in se odpravil s svojo culo na pot. Mati ga je spremljala lep kos ceste. Slednjič sta se poslovila. Butec je pogumno korakal dalje in ni opazil, da se mati venomer ozira za njim. Tako je potoval že pol dne, pojedel je ves kruh, a ker ga nihče ni povabil na kosilo, mu je postajalo vedno tesneje pri srcu. Zvečer je mati šla k sosedi in ji je pripovedovala, kako pogumno je Tepček odšel po svetu. Tedaj se ji je nenadoma zazdelo, da so zacvrkutnila vrata njene koče. Sosedi sta šli gledat, res, nekdo je bil v izbi. «Ej, raca na vodi», je vzkliknila soseda, «Tepček se je vrnil. Tu pa nekaj ni v redu.» «Mati», je rekel Tepček, «tako tesno mi je postalo pri srcu.» Mati mu ie urezala velik kos kruha, pojedel ga je in truden legel v posteljo. Tako je bil Tepček po svetu, četudi ni bil prišel niti do plota sosednje vasi. 6. Tepček se uči rokodelstva, «V učenje te bom dala, sicer svoj živ dan ne bo prida iz tebe», mu je nekega dne rekla mati. Rečeno, storjeno. Vzel ga je neki čevljar. Ker pa je moral ves čas le sedeti in so mu dajali pičlo hrano, se je razjezil in razrezal mojstru vse usnje, Bil je tepen, da se mu je tema delala pred očmi, še dobro, da je našel pot domov. Butelj je šel k mizarju in se je izgovoril, da mu ne bo treba vedno sedeti in da mu bo opoldne polna skleda. In res je bilo tako- Ker pa je moral vedno le stati, se je zopet razjezil, razsekal in razžagal vse deske, na kar ga je mojster brez plačila spodil. Nato se je učil za peka. Upal je, da mu pri peku ne bo treba samo sedeti ali samo stati, poleg tega je pričakoval vsak dan svežih žemelj. Pek je odšel v mesto in naročil Tepčku, naj mu med tem napeče hlebčkov, žemelj in kifelcev. Pa je Tepček nenadoma stekel za njim in vpil: «Kako naj jih spečem ?» Mojster mu je odgovoril: «Kakor se tiče.» Tepček pa je razumel: «Kakor lisice.» Vrnil se je in spekel na stotine žemelj in ki-feljcev, ki so imeli podobo lisice. Ko se je mojster vrnil in to videl, se je silno razhudil in ga je z «lisicami» vred vrgel iz hiše. S tem se je tudi končalo Tepčkovo učenje. In Bog ve, mi tega ne vemo, morda je postal sčasoma še velik in moder mož. Po-lužiški pripovedki. Kakor, da zapal je sneg... Kakor da zapal je sneg lilij ves beli se breg; je dolinka rožmarinka vsa duhteča kakor maj ... Zdaj pa spanček božji sreča v zibki sinka; pa ga pelje, da ni čuti, ob desnici, po stezici, z biseri lepo posuti — — tjakaj v breg, v lilij sneg, roka sveta ga Marije v sanjece zakrije ... Fran Žgur Ognjenik Ivo Dren Živa gora, svojeglava, rada v srdu prekipi, s plodnih bokov žgoča lava briše mesta in vasi. Zlagoma se spet ohlaja. Kdor je zbežal, spe nazaj. Dom in polje se pomlaja — včasih pekel, včasih raj. Živa gora — žitje naše; groza, slast — živ ognjenik. Ha, kako nas usoda jaše: zdaj objem in zdaj odmik. Kdor to ve, ne bo nikoli usodi dal se pod peto, prav iz tuge, prav iz boli se mu nade više pno. VIII. K METIJSTVO O naših črešnjah nekdaj in sedaj Dr. VI Orel Po briških holmih in vipavski dolini je že od nekdaj razširjena črešnja, ki je prinašala in še prinaša našim kmetom leto za letom obilo denarne pomoči. Vidi se, da ugaja podnebje temu drevesu, ker bi se sicer ne utegnile povzpeti črešnje pred vojno in po vojni do tako odličnega mesta na našem izvoznem trgu. Goriško sadje je že od nekdaj znano po svojem izvrstnem okusu, ker so solnčne lege vipavske doline in briških holmov ko nalašč ustvarjene, da dado sadju prijeten okus ter da pospešijo njegovo do-zoritev. V šestnajstem stoletju je bilo kmetijstvo na kolikor toliko še precej dobri stopnji, ker so bili po večini kmetje prosti. Pozneje, ob času različnih vojen, posebno tridesetletne, je začelo lesti kmetijstvo kakor drugod tako tudi na Goriškem v dolgove in tako je bila dana podlaga — kolonstvu. Da podpre kmeta in izboljša njegov noložaj, je ustanovila avstrijska vlada dne 27. avgusta 1. 1765. za cesarice Marije Terezije Kmetijsko družbo za tedanjo goriško-gradiščansko deželo. Prvi predsednik ji je bil grof Lantieri. Vlada ji je odkazala 400 goldinarjev podpore in deželni stanovi so ji prepustili svoje zemljišče na goriškem Rafutu za poskuševališče. Družba se je posvečala v prvi dobi skozi celo vrsto let prav malo strokovnemu kmetijstvu in njeno delovanje se je skozi desetletja omejevalo le na zatiranje poljske tatvine. Zanimive so iz te dobe kazni, ki jih je predlagala Družba za poljske prestopke tako n. pr. naj se krivec odpošlje v nezdravo (malarično) oglejsko okolico za določen čas, pri ponovnem prestopku naj se krivcu odreže uho, pri tretjem prestonku še nos- Pri Družbi je bil ustanovljen tudi trgovski oddelek, ki se je bavil s kupčijo na splošno. Veliki podporniki družbe so bile rodbine francoskih kraljev, živečih v pregnanstvu v goriškem mestu. Izrednih zaslug za razvoj Družbe si je stekel škof Luschin, peti v vrsti goriških knezonadškofov. Svojo prvo razstavo je imela Kmetijska družba 1. 1854. Osem let pozneje (1862) se je že sama udeležila londonske razstave in tozadevno poročilo omenja s posebnim poudarkom, kako se je odlikovalo na tej razstavi naše, goriško sadje, ki je tedaj menda prvič prestopilo državne meje. Leta 1865. je začela izdajati Družba «Umnega gospodarja«,, ki je podajal ljudstvu kmetijske nauke in prinašal tudi druge vesti. Tedaj je štela Družba 531 rednih, 16 častnih in 50 dopisu-jočih članov. V tem času je imela Družba tudi prvi praktični pouk za cepljenje na svojem vrtu. Cepilo se je tudi v speče oko. Goriške črešnje so se bile zelo obnesle na dunajskem trgu. Naročila so prihajala v večji meri kot je bilo blaga. Samo rihem-berška občina je izkupila v letu 1864, na Dunaju za črešnje šest do sedem tisoč goldinarjev. Tedaj je bii Dunaj precej odvisen od goriškega sadja. Res, da so prihajale črešnje na Dunaj tudi iz Nemčije, toda goriško blago je tekmovalo z nemškim po dobroti in po zgodnosti. Na Dunaju so bra-njevke nestrpno čakale prihoda goriškega sadja na postajo in vse je planilo na ona dva železniška voza, ki sta pripeljala goriške črešnje na trg. Ko je poslala vlada ravnatelja klosterneuburške vinarske šole, naj pregleduje in poroča o stanju sadjarstva v državi, in ko je prišel na tem svojem potovanju tudi v goriško deželo, se je izrazil, da ni jedel v svojem življenju tako okusnega sadja ko po briških in vipavskih krajih. Toda leto pozneje (1865) so se pojavile bolezni na sadju, letina je bila slaba. Mnogi so se morali zadolžiti. Marsikje je prišlo do poloma. A vsi se niso dali ostrašiti po tem udarcu, nasadili so mnogo novega sadnega drevja. Spodbujo so dale različne podpore naprednejšim in podjetnejšim kmetovalcem, strokovne knjige, ki so se razdeljevale med sadjerejce in kmetijski poučni tečaji. Oblast-va so podpirala te tečaje in županstva so priporočala občinarjem, naj nasade ob svatbah, krstih in drugih slovesnostih sadna drevesa. Ta običaj se sicer ni ukoreninil, pač pa so vzrasle drevesnice, ki so zalagale sadjarje z novimi sajenkami. Spodbuje torej niso bile zastonj. Povsod se je opažalo jačje delovanje po naših sadovnjakih. Kako tudi ne! Nove železnice so se začele graditi, brzojav je odprl kupčiji vrata in kmet je trdno upal, da proda bolje svoj pridelek. Vse to je bilo oživilo sadjarstvo, Dunajski trg, na katerem je že prej slovelo goriško sadje, je bil s tem pomaknjen bliže, postal je laže dosegljiv. Povpraševanje po goriškem sadju je bilo veliko in trgovci niso utegnili zadostiti vsem naročilom. Reklo se je, da bi bila oddala goriška dežela, če bi se bila tudi izpremenila vsa v en sam sadovnjak, z lahkoto vse svoje sadje. VIII. Imela je pač neglede na priznano dobroto sadja, tako ugodno zemljepisno lego na jugu, da je lahko tekmovala z vsakim sadjem, prihajajočim od drugod. Po štirinajstih letih t. j. 1. 1868. (18. V.) je imela goriška Kmetijska družba svojo drugo razstavo. Stanje sadjerejstva se je bilo izboljšalo v veliki meri in to po prizadevanju kmetijskih strokovnjakov in Družbe s predavanji in poučnimi tečaji. Vse dobro sadje so izvažali, doma je ostalo samo odbrano sadje. K nam je pošiljalo dvajset — če ne več — dunajskih tvrdk svoje posre-dovatelje nakupovat, in odpošiljat sadje. Splošni denarni obrat omenjenih tvrdk za nakup sadja je znašal po tedanjem preudarku 300.000 goldinarjev. Vse zgodnje sadje se je dobro izplačalo. Marsikateri sadjar si je nasadil nova drevesa. Radi spodbujevalnih cen se je nasaditev sadnega drevja vedno bolj množila. Samo v treh okrajih (Cervi-gnano, Monfaleone in Gradišča) je bilo nasajenih na novo prilično 29.700 sadnih dreves. Večina sadja je pa šla iz briških in vipavskih občin in lahko si predstavljamo, koliko sadnih dreves je moralo biti v teh krajih. Leta 1869 je imela Družba mnogo posla s pripravami za otvoritev deželne kmetijske šole. Nastavila je bila že dva izkušena «praktična» sadjarja, ki sta hodila okrog po deželi cepit sadno drevje. Tudi vlada je podpirala z denarnimi podporami poučne tečaje ter dajala naprednejšim kmetovalcem za vzorne nasade primerno nagrado. Najbolj so bila obiskana kmetijska predavanja. Kmetovalci so pazljivo poslušali razlago predavateljev in jim stavili vprašanja o tej ali oni stvari. Razdeljevale so se med kmete tudi knjige kmetijske vsebine o umnem kmetovanju, o poljedelstvu, o cepljenju sadnih dreves i.t.d. Slednjič je prišel toli zaželeni čas otvoritve prepotrebne kmetijske šole, ki naj bi izobraževala poleg poklicnih oskrbnikov tudi kmetovalce in jih izpopolnjevala v vseh panogah kmetijstva. Radi priprav in razgovorov so odprli šolo šele 25. I. leta 1870- Imela je dva oddelka: nižjega in višjega. V začetku je bil pouk preveč teoretično usmerjen, ker so manjkali potrebni pripomočki za praktično-poskusni pouk. Niso imeli potrebnih zemljišč, kjer bi gojili nasade in kjer bi se vršile vaje v cepljenju dreves, v pobijanju mrčesa i.t.d. Leto 1873. je bilo za vse sadjarstvo naravnost usodno. Takega ni doživela naša dežela od 1816. dalje. Padal je dež do pozne spomladi. Mrazovi in slane so pokončale vse sadje. Na splošnem sadjarskem zborovanju 2. IX. 1882. v tržaškem mestu so priporočili gojitev le takega sadja, ki zgodaj dozoreva in ki je vztrajno za prevoz na daljna tržišča. Ob enem naj se goji tudi sadje za sušenje. Leta 1884. (25. IX.) je bila razstava za goriško deželo in sicer živinoreiska in vinarska. Izmed sadja je bilo grozdje najbolj zastopano. Večkrat slišimo kmetovalce govoriti, da napadajo sadje dandanes vsakovrstni škodljivci, medtem ko v starih časih ni bilo tako. Tudi v prejšnjih letih so se pojavljale glivice, povzročujoče bolezni. Tako so napravile gosenice v vipavski dolini leta 1886. na čreš-njah obilo škode, saj so jih ogolile skoraj popolnoma. Stara drevesa so radi tega use-hla. Prav za prav so se bile pojavile gosenice takoj po letu 1882., opažale so se naslednja leta, a v taki meri ko leta 1886. se niso bile še pojavile. Poročilo Kmetijske družbe iz leta 1888. pravi da bi donašalo sadjarstvo kmetom večjih dobičkov, če bi si hoteli (izboljšati sadne vrste, do česar se pa v svoji staroko-pitnosti nočejo povzpeti. Plodoviti griči, ki bi rodili okusno sadje, imajo le tu pa tam kak zanemarjen drev. Poročilo očita dalje, da nimajo kmetje smisla za sadjarstvo, nočejo napravljati novih nasadov in mnogi so se celo izrazili, da izrujejo še obstoječa drevesa. Dragi delavci in nizke cene niso zares utegnili navdušiti prodajalca, da obnovi Nenavadne ženske počeske. Ženska iz Tuikestana z nad 100 kitami. VIII. nasade. Pritoževali so se kmetje tudi radi poljskih tatvin. Družba je zahtevala stroge kazni. Po nekem poročilu kmetijskega ministrstva iz leta 1898. je bilo goriško sadjarstvo osredotočeno po briških holmih in posvečeno največ črešnjam. Povsod — pravi poročilo — se opaža, da prepuste drevo po nasaditvi usodi, ne da bi se kdo dalje brigal zanj. Poročilo omenja posebno prvaške čreš-nje, ki se ponašajo z izvrstno lego. Tudi v Rožni dolini in na Rafutu so nasadi dobro uspeli. Tisti pas je zaveten in ugoden za sadjarstvo. Poročevalec kritikuje pomanjkljivost obrezovanja, omenja med škodljivci glivico škrlup in od žuželk cvetodera ali mešico. Na pritožbe nekaterih sadjarjev, ki trde, da sadjarstvo ne nese več, pripominja, da tiči vzrok v tem, ker zasade brez načrta vsako vrsto, ki jim pride pod roke, in ne uvažuje onih vrst, ki so najboljše za kupčijo. Trg si je treba pridobiti z dobrim in okusnim sadjem, kar ni posebno težavno, ker so vsi griči okoli goriškega mesta kakor nalašč ustvarjeni za sadno drevje. Tudi kanalski okraj je imel pred vojno dobro procvitajoče sadjarstvo. Tu se je poznal vpliv napoleonskih časov in poznejših francoskih izseljencev, ki so prinesli s seboj izkustva naprednega francoskega sadjarstva. Vojvoda de Blacas je imel na kanalskem gradu lep sadovnjak, kjer je gojil samo najboljše vrste. V bližini in širši okolici je našel kmalu obilo posnemavcev. Goriška dežela je imela mnogo starih dreves, a večino je pokončala vojna. Prav v krajih, kjer je bila črešnja gosto nasajena, je bruhala vojna ogenj in železo na drevesa. Mnogo manjši pridelek na črešnjah po vojni je iz tega vzroka razumljiv. Sto petdeset let stara črešnja ni bila redkost s svojim 60 cmskim premerom. Rod za rodom je trgal črešnje in jih nosil na trg. Drevo je videlo umirati gospodarja, ki ga je vsadil, tudi njegov sin je izginil v večnost, a drevo je kljubovalo času in rodilo vedno več in prinašalo vsakokratnemu gospodarju gmotnih koristi. Prišli so pa tudi časi pred vojno, ko se ni izplačalo izgubljati dnino na črešnji, ker jim je bila cena silno nizka. Toda temu so bile krive slabovrstne črešnje, prevladovale so predrobne zato manj okusne, a prvovrstne o imele vedno dobro ceno. Oglejmo si povojne količine črešenj, dosežene po statističnih podatkih po vsem kraljestvu: leta 1926. 226.551 q 1930. 102.132 q 1931. 112 685 q „ 1932. 121.087 q Kar se tiče goriške dežele, kažejo številke, kako daleč smo še za količino, doseženo pred vojno (35.000 q), in so te le: leta 1926. . . . 25.000 q prodajna vrednost 5,000.000 L „ 1927. . . . 29.000 q „ „ 4,500.000 L „ 1928. . . . 20.000 q „ „ 4,500.000 L „ 192). . . . 20.000 q „ „ 5,000.000 L „ 1930. . . . 16.000 q „ „ 3,500.000 L „ 1931. . . . 17.000 q „ „ 2,500,000 L „ 1932. . . . 18.500 q „ „ 1,600.000 L Iz teh številk vidimo, da pada na sploh množina črešenj, kar zakrivljajo pač različni škodljivci. Cena črešnjam kakor drugim plodovom pada in zlatih časov leta 1926., ko si dobil za en kilogram rdečih črešenj štiri lire, ne bomo dočakali tako hitro. Resnični pridelek je sicer še večji, ker nismo všteli domače porabe. Prednost goriških črešenj je že očrtana zgoraj t. j. zgodnost, okusnost in trpežnost na vožnji. Kako leto smo videvali o sv. Marku torej proti koncu meseca aprila, na tr da ho letos tako povpraševanje čijo, 8604 v Anglijo, 560 na Holandsko, 450 po njem' kar ie Pač ug°dno vplivalo na cena Švedsko, 4868 v Švico, 451 v Egipt in no" Tudl Pri sad-Iu vldimo- kako koristijo 101.955 stotov v razne druge države. škodljivci ali slabo vreme v enem kraju ali XT . ... ,. , . . deželi cenam drugod, kjer ni bilo tistih uim. Največji odjemalec sadja in zelenjave v Nog„ , . , . , Evropi je vsekakor Nemči a, ki je uvozila ,^asa vla(!a ie UVf a kot ProPa/a"dno sadja in zelenjave leta 192?'. za 1.394.173Ton? ^f™ ^JT*** i ^ .<<čresnjev leta 1928. za 1.600.130 ton. Pri tem uvozu ; 0b Caflko Je kuP.člJa 8 črestnJam+1 na iS® SS^s r^SuSTS? okS J po mestnih ulicah. Ta uvedba se je sponesla Gorenje številke nas uče, da rase s pri- in ostane gotovo kot stalni pregled našega delkom vzporedno tudi potreba konsuma. udejstvovanja pri prvem sadnem pridelku Nikakor ni treba torej obupovati, kam poj- vedno na vzporedu. VII. 97 Vse leto žetev Pšenico prideljujejo v vseh delih sveta. Tako se zgodi, da je ob vsakem času kje na svetu žetev. Po tozadevnem koledarju se razdeli žetven čas tako le: Januar: Avstralija, Nova Zelandija in Cjbile. Februar: Vzhodna Indija, Marec: Gorenji Egipet. April: Spodnji Egipet, Sirija, Mala Azija, Perzija, Indija, Meksiko in Kuba. Maj: Alžerija, Maroko, Osrednja Azija, Kitajska, Japonska, Teksas in Florida. Junij: Turčija, Grška, Italija, Španija, Portugalska, Južna Francoska, izmed Ze-dinjenih držav Severne Amerike: Kalifornija, Louisiana, Mississippi, Alabama, Geor-gia, Carolina, Tennessee, Virginia, Kentu-cky, Kansas, Arkansas, Utah in Missouri- Julij: Rumunija, Bolgarija, Jugoslavija, Avstrija, Ogrska, Južna Rusija, Nemčija, Švica, Francija, Južna Anglija, nekateri deli v Kanadi in izmed Zedinjenih držav: Ore-gon, Nebraska, Minnesota, Wisconsin, Co-lorado, Washington, Jowa, Illinois, Indiana, Michingan, Ohio, New Jork in Nova Anglija. Avgust: Belgija, Holandska, Anglija, Danska, Poljska, Kanada in izmed Zedinjenih držav: Severna in Južna Dakota. September: Škotska in Švedska. Oktober: Norveška in Severna Rusija. November: Peru, Južna Afrika, Argen-tinija. December: Birma. Ker znaša letni pridelek pšenice povprečno poltretjo milijardo stotov, bi lahko zahteval vsak zemljan, bodi moški, ženska ali otrpk, vsako leto svoj delež, ki bi znašal nad 62 kg. -.o: Ivo Dren : Ta tihi čas No, včasih mrtve ure teko in svet se unese, upeha; zaškriplje, zahrešči kolo — in čas ti v brk zazeha. Stopinja ne more nikamor naprej, povsod bi se ji udrlo; nikar, oko, nazaj ne glej ne v stran — vse je odmrlo. Seve, potrebna in blaga je noč, seve, ko ni kaj početi; le kdo bo imel pogum in moč s to temo potrpeti? Če res ima ta tihi čas Tloboko, skrito ceno — kje si, ki mu pogledaš1 v obraz in mu odgrneš kopreno? Pa naj bi že bilo, kakor že je: dolgčas in mrtvi dnevi — le da vedrina vsa ne zamre in se nam volja ne ušlevi. VIII. Počeska kot blazinica za igle. Zamorka iz belgijskega Konga. POUČNI ČLANKI Vpliv starostne dobe na pravni položaj osebe po civilnem in kazenskem pravu Dr. V. D. Vsakdo pričakuje, da začnem to razpravo z rojstvom državljana. A že pred rojstvom ščitijo bitje, ki se razvija v materinem telesu v bodočega novorojenca, zakoni, bodisi civilni, bodisi kazenski. Tu velja iz rimskega prava preneseno načelo, da je smatrati bodočega novorojenca že za rojenega, ko gre za njegove koristi. Zastopa ga poseben skrbnik, ki ga imenuje na tozadevni predlog sodnija, če je vdova ob smrti svojega moža noseča. Dogodi se lahko, da zapusti kdo z oporoko še nerojenemu svoje premoženje. Oporočnik postavi za svoje oporočne dediče nerojene otroke določene osebe. Ker niso potemtakem še znani dediči, ostane zapuščina ležeča, dokler se ne rode dediči. (Zapuščino imenujemo ležečo, če ni znan dedič ali če se ji odpovedo dediči, in jo upravlja skrbnik.) Šele z rojstvom postanejo lastniki zapuščine. A ne le pri oporočnem, temveč tudi pri zakonitem dednem nasledstvu (če umre zapustnik brez veljavne oporoke), se istotako ščitijo pravice spočetega, a še ne rojenega človeka. Ako daruje kdo bodočemu rojencu določene osebe svoje premoženje ali del istega, tedaj sprejmejo roditelji zanj daritev. Toliko s stališča civilno-pravne zakonodaje o bodočem rojencu. A tudi kazenski zakon ščiti njegov embrijonalni razvoj in prihod na svet s svojimi določili o nedotakljivosti in zdravstvu plemena. Prepovedan je umetni splav. Kdor ga povzroči, zapade hudim zapornim kaznim. Ko se rodi človek, je telesno in duševno nerazvit in ne more sam opravljati svojih poslov. Da bi ne trpel radi te telesne in duševne nerazvitosti kake škode, zlasti premoženjske, da bi ne zabredel na krive poti, bodisi v nravstvenem ali kakem drugem oziru, deli zakon življenje človeka v dve glavni razdobji. Od rojstva do dovršenega eden in dvajsetega leta je človek mladoleten in pravno odvisen od očeta (matere-vdove, oziroma varuha). Osamosvoji (emancipira) se deloma z zakonom, če se poroči kot mladoleten, ali pa z osemnajstim letom, to pa z dovoljenjem svojih roditeljev odnosno družinskega sveta, tako da postane šele z dovršenim ena in dvajsetim letom v vsakem oziru polnopraven in popolnoma samostojen. Pravno veljavne oporoke ne more napraviti oseba, ki ni dovršila osemnajstega leta svoje starosti. S tem se hoče preprečiti, da bi mlada, neizkušena oseba, ki ima kaj premoženja, brezmiselno razpolagala z njim za slučaj svoje smrti. Ako umre kdo pred osemnajstim letom, nastopi po njem potemtakem vedno dedno nasledstvo po zakonu, to se pravi: zapuščina preide na najbližje sorodnike. Ker navadno ni še nihče poročen pred svojim osemnajstim letom, so mu starši dediči. V sporih posameznika iz delovnega razmerja pred sodiščem se smatra mladoletni, ki je dovršil petnajsto leto, za polnoletnega, tako da zamore samostojno nastopati pred sodnijo, ko gre vendar za z njegovim lastnim delom pridobljeni zaslužek ali za druge iz delovnega razmerja pritikajoče mu osebne pravice. Le v potrebi zamore odrediti sodnik, da mu stoji ob strani njegov zakoniti zastopnik (oče ali varuh). Ko govorim o polnopravnosti osebe in o letu, ko lahko postane polnopravna, mi uhaja misel na zakon, ki ne zmanjša, čeprav veže moža in ženo do smrti enega ali drugega nobenemu od zakoncev njegove polnopravnosti, ne samostojnosti v opravljanju njegovih pravnih poslov. S konkordatom, sklenjenim med našo kraljevino in sveto stolico, se je določilo, da se ne more veljavno poročiti moški pred dovršenim šestnajstim in ženska pred dovršenim štirinajstim letom. S kraljevo oprostitvijo (dispenzo) ali z oprostitvijo kraljevega generalnega pravdnika pri prizivnem dvoru, ki izvršuje to oblast v imenu kralja, se pa lahko izpregledajo leta in je izjemoma dopuščen zakon pri moškem, ki je dovršil štirinajsto, in ženski, ki je dovršila dvanajsto leto. Kdor posinovi ali pohčeri kako osebo, je moral prekoračiti petdeseto, oseba, ki jo namerava posinoviti ali pohčeriti, pa osemnajsto leto- Za vojne sirote veljajo v tem oziru posebna določila. Zamorejo biti posi-novljene (pohčerene) vojne sirote, čeprav niso še prekoračile osemnajstega leta. Naša zakonodaja pozna pravno ustanovo odsotnosti (assenza). Odsoten je oni, ki se ne le ne nahaja v svojem rednem bivališču, temveč o katerem je dvomljivo, če sploh še živi. Kdor bi imel dedne pravice po osebi, sodno za odsotno proglašeni, lahko prosi in doseže, da se mu izroči premoženje odsotne osebe v začasno posest. Ko preteče trideset let po uvedbi domnevnega dediča v začasno posest, ali ko preteče sto let po rojstvu odsotnega in ni bilo v zadnjih treh le- VIII. tih nikake vesti o njem, postane dotedanja začasna posest stalna (definitivna). Oni, ki so bili uvedeni v posest, ali njihovi nasledniki zamorejo sedaj prosto razpolagati s premoženjem odsotnega. Pri uporabi torej najdaljšega roka se smatra odsotni za mrtvega, ko mine sto let od njegovega rojstva. Bil bi torej zares nenavaden slučaj, da bi kdo živel preko stotega leta in bi nihče več zanj ne vedel. Posebni zakon urejuje proglasitev za mrtve onih, ki so bili pogrešani v vojni. Za nje ni nikake starostne meje. Čim starejši postaja človek, tembolj gleda zakonodajec na to, da ga razbremeni. Tako oproste od izvrševanja varuštva onega, ki je že prekoračil pet in šestdeseto leto. Kakor upošteva zakonodajec starost, tako upošteva tudi mladost in posledično nezrelost človeka. Kdor še ni dovršil štirinajstega leta, more biti zaslišan v civilnih in trgovskih pravdah brez prisege in le pojasni na preprost način, kar je videl in slišal. Kdor ni prekoračil štirinajstega leta, je v civilnih in trgovskih pravdah iz zakonitega razloga (duševne nezrelosti) oproščen od prisege. Njegova izpoved velja le kot navadno pojasnilo, ne kot pravo dokazilo. Civilnopravni postopek smatra, da se priča pred štirinajstim letom še ne more zavedati važnosti prisege in izpovedi. Drugačno je v tem oziru določilo ka-zensko-pravdnega zakonika, ki je stopil v Preprosta, a srčkana počeska. Indijanka ob reki Ucayali (Južna Amerika). VIII. veljavo dne 1. julija 1931. in je torej iz novejše dobe. Po novem kazensko-pravdnem zakoniku ima vsaki človek katerekoli starosti zmožnost pričevanja, v Kolikor je naravno sposoben pričevati. So torej možne priče: otroci, norci, gluhonemi, slepci, pijanci i. t. d., pridržana je pa sodniku popolna pravica, da prosto oceni pričevanje takih oseb. So li otroci bolj ali manj razviti, bolj ali manj zgovorni, boljše ali slabše vzgojeni, od vseh teh in drugih okolnosti zavisi vrednost otroške izpovedi kot dokazilo. Nikakor se pa ne dopuščajo k prisegi, niti pri kazenski razpravi, osebe, ki niso dovršile štirinajstega leta. Zelo važno je, da določa novi kazenski zakonik, ki je stopil istotako v veljavo 1. julija 1931., da je otrok kazensko-pravno popolnoma neodgovoren do štirinajstega leta. Za mladoletne od .štirinajstega do osemnajstega leta obstoji kazensko-pravna odgovornost (čeprav se zmanjša kazen), če so storili kaznivi čin z razumevanjem in hotenjem. Le ako se prepriča sodnik po preudarku vseh okoliščin, da je bila oseba, ki je storila v dobi od štirinajstega do osemnajstega leta kaznivo dejanje, dovolj razvita, da je torej pojmila, da se je bila pregrešila zoper nravnost (če ne zoper zakon), in da se je tudi zavedala posledic svojega dejanja, jo smatra za krivo in jo obsodi, čeprav z manjšo kaznijo ko odraslo osebo t. j. osebo od prekoračenega osemnajstega leta dalje. Ako je oseba od štirinajstega do osemnajstega leta zaostala v razvoju, jo sod-nija oprosti. Po potrebi in zlasti, ko gre za večja hudodelstva, odredi, da pride nedo-letna oseba v poboljševalnico. Tudi pri tako zvani pogojni obsodbi, ko obsodi sodnik krivca s pogojem, da mu ni treba presedeti zaporne ali plačati denarne kazni, če ne zakrivi v teku petih (pri obsodbi radi zločina) in dveh let (pri obsodbi radi prestopka) nikakega kaznivega dejanja, ima starost svoj pomen. Ako ie obtoženec zakrivil kaznivi čin pred osemnajstim letom ali po sedemdesetem letu svoje starosti, ga lahko sodnija pogojno sodi t. .j. — kakor že omenjeno — z začasno odložitvijo kazni do dveh let, sicer pa le do enega leta zaporne kazni, odnosno tej odgovarjajoče denarne kazni. Če določa zakon za kaznivi čin zaporno kazen, ne presegajočo dveh let, ali denarno kazen, ne presegajočo 10.000 lir, za-more sodnija dovoliti, da se odpusti obtožencu kazen, če ni še prekoračil osemnajstega leta svoje starosti. Čeprav je dokazana krivda, se ne izreče kazenska obsodba, a ne več ko enkrat. V bistvu je torej krivec oproščen (perdono giudiziale). Dosedanja izvajanja se nanašajo na kazensko-pravno odgovornost. Civilno-pravno pa je mladoletni popolnoma izenačen pol- noletnemu radi obveznosti iz zločinov. Ako zakrivi n. pr. mladoletni pred svojim štirinajstim letom požig, ga ne kaznujejo, ker je kakor že omenjeno — kazensko-pravno neodgovoren, za povrnitev škode pa jamči z vsem svojim premoženjem tako sedanjim kakor bodočim, kakor bi bil polnoleten. Še v nekem primeru odločuje starost, ko ščiti zakon oseoo, in sicer smatra kazenski zakon za posilstvo vsako spolno združitev z osebo pod štirinajskim letom. Istotako ščiti kazenski zakonik mladoletne pod šestnajstimi leti pred pohujševanjem z dejanji in sploh vse mladoletne pred prostitucijo. Nadalje je naložena staršem ali njihovim namestnikom skrb, da obiskujejo otroci šolo in da se privadijo delu, sicer posežejo vmes oblasti. Kazenska obravnava proti mladoletnim pod osemnajstim letom se vrši za zaprtimi vrati. V velikih mestih so na tribunaiu posebni kazenski oddelki za mladoletne. Vsa ta določila so uzakonjena, da bi kvarno ne vplivala dejanja, o katerih se razpravlja pri kazenskili obravnavah, kot slabi vzgledi na mladino. Preprečiti se hoče tudi, da bi postala mladina delomržna ali nesramežljiva v lastno škodo, v škodo družine in človeške družbe. Iz teh vrstic, ki sem jih podal bolj ->o-ljudno (vsaj prizadeval sem si), vidimo, da spada starostna doba med one činitelje, ki najbolj izpreminjajo po civilnem in kazenskem pravu pravni položaj osebe. Gorenji podatki se nanašajo, kakor se glasi naslov, na vpliv, ki ga izvršuje po civilnem in kazenskem pravu starostna doba na pravni položaj osebe. A starostna doba vpliva tudi na javnopravni položaj osebe. Šolska in vojaška dolžnost, volilna pravica, imenovanje za razne javne službe, policijska dovoljenja in nebroj drugih primerov je še, ko odločuje starostna doba osebe, da nastane ali zamore nastati ali ugasne v njej kaka pravica ali dolžnost. Iz vsega tega spoznamo silo narave, ki gospoduje povsod, tudi v zakonodaji, saj je vedar potek človeškega življenja od rojstva do smrti skozi menjajoče se razvojne dobe pojav narave. Izpremembe človeškega življenja v naravi pomenijo izpremembe njegovega pravnega položaja v zakonodaji. Ali zmanjšuje pijanost kaz. krivdo ? Da sem namenil Koledarju ta članek, so mi dale povod razlike med prejšnjim avstrijskim, oziroma med prejšnjim italijanskim in sedanjim kazenskim zakonikom, ki je stopil v veljavo dne 1. julija 1931. Prejšnja kazenska zakonika sta bila ojutemu krivcu — po domače povedano — v večjo pomoč ko sedanji kazenski zakonik. Pijanost je porajala že od nekdaj svoje žalostne posledice na pijanca in njegov okoliš. Radi tega so začeli pijanost najprej proučevati in, ko so ugotovili v marsičem njene zle posledice, so jo začeli pobijati. Pod prejšnjima kazenskima zakonikoma se je človek tako rekoč lahko opil z manjšimi pomisleki, saj se je lahko nato opravičeval s pijanostjo. Celo sodniki sami so preiskovali in ugotavljali, je li bil in v kaki meri storilec pijan. Če so torej opravičevali zakoni pijanega storilca, ni čuda, da je bilo tudi občinstvo večkrat milo in prizanesljivo. «Bil je pijan in ni vedel, kaj dela», je bilo običajno opravičilo. Razburkane povojne razmere so pa zahtevale od zakonodajca, da marsikaj preuredi, in tako je nastal novi kazenski zakonik. Ta določa, da ne more pijanost, ki ne izhaja iz slučajnostnega dogodka ali višje sile, nikoli izključiti ne zmanjšati krivde, pač pa jo včasih še poveča. Z drugimi besedami: pijanost izpregledajo le onemu storilcu, ki je bil prisiljen piti ali opiti se n. pr. radi nevarne grožnje, torej višje sile, ali pa radi kake zlobne šale, če je kdo recimo primešal pijači kako okusu, vonju ali vidu nezapazljivo opojno sredstvo (kak prašek), kar predstavlja slučajnostni dogodek. V takih primerih ni postal storilec pijan po svoji volji, temveč po volji drugih, ki so ga prisilili piti radi slučajnostnega dogodka ali mu dali piti potvorjeno pijačo. Če je bil po Tanska lepotica z osrednje Afrike. Za svojo poče-sko rabi najmanj osem ur VIII. slučajnostnem dogodku ali višji sili tako deloma pijan, da je bila zmanjšana njegova razumnost ali volja, ga kaznujejo, a z manjšo kaznijo. Pijanost, ki je ni povzročil ne slučaj-nostni dogodek, ne višja sila, je prostovoljna. Pivec si jo je sam povzročil po lastni volji, ker ni pil z ono zmernostjo, ki je potrebna, da se ne opije. Taka prostovljna pijanost ne izključuje, niti ne zmanjšuje >:a-zensko-pravne odgovornosti. Kdor je bil sam toliko nepreviden, da je použii preveč pijače in se opil, se ne more opravičiti pred sodnikom, da je bil pijan. Ako je storil kako kaznivo dejanje v prostovoljni pijanosti, ga kaznujejo prav tako, kakor če bi bil zakrivil kaznivo dejanje v popolni treznosti. Sam je sebi povzročil pijanost, sam naj nosi tudi njene posledice. Svobodno mu je bilo, da se je opil, kakor mu je bilo svobodno, da bi bil ostal trezen. V tem ne razlikuje kazenski zakonik krivde prostovoljno pijanega storilca od krivde treznega storilca. Če se je pa kdo namenoma opil, da stori kaznivo dejanje, ali da si pripravi izgovor, češ, pijan sem bil, se mu kazen celo še poostri. Večkrat se je storilec prej dodobra napil, da si pridobi dovolj poguma za izvršitev zločina, ali si je omamil pamet, da laže izvrši zločin, ali se opil, da bo imel pred svetom izgovor, da ni vedel od prevelike pijanosti, kaj je počenjal. V te namene pripravljena pijanost naredi storilca še bolj krivega, kakor če bi bil izvršil zločin v treznosti. Novi kazenski zakonik si je privoščil še eno vrsto pijancev, da jih bolj prestraši z višjo kaznijo. To so pijanci iz navade. Kdor kaj zakrivi in je pijanec iz navade, dobi večjo kazen ko opiti storilec, ki drugače ni vdan opojnim pijačam in ni pogostoma pijan. Pijanost iz navade obtežuje krivdo. To določbo so uzakonili, da kaznujejo zastarelo pijanost in preprečijo, v kolikor se da sploh preprečiti, da bi postalo uživanje opojnih pijač v to nagnjenim življenjska navada, ki ugonablja pijanca samega in njegovo okolico (družino, družbo). Novi kazenski zakonik ni le strog proti pijancem, kakor bi se dalo sklepati iz gorenjih vrstic, temveč je do njih prizanesljiv, če je postala pijanost bolezen. To se dogaja v primerih dolgotrajne (kronične) pijanosti, ko oslabi preveliko uživanje opojnih pijač pijancu ne le jetra, srce in drugo, temveč tudi možgane in mu skvari ves živčni sestav, včasih celo neozdravljivo, ko postane torej pijanec ne le telesno, temveč tudi duševno bolan (n. pr. blaznost tako zva-na delirium tremens). Ako je zakrivil kronični pijanec kaznivo dejanje in ako izključuje njegovo duševno stanje vsako razu-mevnost ali voljo, ni kazenskopravno odgovoren, to se pravi, sodniki ga ne morejo spoznati za krivega in ga zato tudi ne obsodijo. Ako je njegov um tako omračen, da je njegova razumnost ali volja precej zmanjšana, nikakor pa ne izključena, je le deloma kazensko-pravno odgovoren, sodnija ga sicer obsodi, a mu da manjšo kazen. Zakon predvideva, da prebijejo kronični pijanci in oni iz navade svojo kazen v posebnih jetniš-nicah, kjer jih skušajo ozdraviti in odvaditi pijančevanju, in da se oddajo nato kronični pijanci v sodno norišnico ali v posebne zavode za zdravljenje pijancev. Vsa gorenja določila veljajo tudi za mamila, za to novo nadlego, ki se je razpasla po vojni zlasti po velikih mestih. Da se ureja in nadzoruje trgovanje z mamili, so se sklenile celo mednarodne pogodbe. Poleg alkoholizma so se pojavili torej še ko-kainizem in drugi strup-izmi. Ko zaključujem te vrstice, se mi vsiljuje misel, ni li človek morda slabši od živali. Če zapazi žival na paši strupeno rastlino, se je izogne. Pri človeku je narobe. Ve, da je alkohol strup, in vendar ga želi in išče, kakor da mu je usojeno želeti in iskati svoje lastne pogube. In tako si narekuje človek, ki bi bil kot poedinec brez moči, po svoji najvišji živi celoti, državi, zakone, ki naj vplivajo z vso svojo strogostjo na njegovo voljo, da ga odvrnejo od onega zla, ki mu je ime — alkoholizem. O kmečkih hranilnicah, ko likvidirajo Dr. V. Orel Večina posojilnic in hranilnic, ustanovljenih pred vojno na deželi, je rajfajzenskega tipa t. j- sloni na načelu osebnega kredita, ker dovoljuje posojila samo na zadolžnico ali menico in jamčijo vsi posojilnični člani vzajemno vsak z vsem svojim premoženjem za obveznosti zavoda. Začetkoma se je omejevalo delovanje teh posojilnic samo na posojila. Pozneje so se začele baviti tudi s sprejemanjem vlog. Z razdelitvijo čistega dobička jim je bila dana precejšnja prostost po pravilih, določujočih način, kako naj se uporabi ta denar. Navadno se je pri-delil čisti dobiček rezervnemu zalogu. Te posojilnice so imele tudi pristojbinske olajšave tako, da so se jim upravni stroški znižali na malenkost, ker so opravljali navadno člani sami službo predsednika, tajnika in blagajnika brezplačno. Varnost vlo^ oziroma posojil je bila tudi tu, saj so bile ustanovljene te posojilnice za omejen okoliš in samo za člane, ki so večinoma poznali premoženjsko zmožnost vsakega člana, pro-sečega posojila, in je bila vsaka morebitna izprememba premoženjske zmožnosti navad- VIII. no takoj znana v Vsej občini. Obrestna mera posojil ni smela presegati mere obresti hranilnih vlog nad Vse te zadruee so bile proste pridobninskega davka in glede zadolžnic in vknjižb deležne pristojbinske olajšave. , , Različno podlago ko te rajfajzenske posojilnice, sloneče na zadružnem zakonu od 9. aprila leta 1873., imajo kmečke posojilnice (casse rurali) v notranjosti države, ustanovljene od Wollemborga. Te so se dobro obnesle, ker so bile namenjene za kmečko ljudstvo na podlagi vzajemne pomoči. Osnovane so na podlagi predpisov trgovskega zakona in sicer po večini kot družbe v zbornem imenu (societa in nome collettivo) in le malo je takih na podlagi zakona o delniških družbah. Predpisi v trgovskem zakonu so splošnega značaja. Ker se je število takih posojilnic množilo, se je pokazala potreba nove ureditve istih. Uiede posebnih svojstev in zaščite je bil izdan dne <6. junija leta 1932. zakon o kmečkih posojilnicah. Ker so kmečke posojilnice v teh pokrajinah osnovani na zadružnem zakonu iz leta 1873. in ker se mnoge nahajajo v likvidaciji, je vredno pojasniti tozadevne zakonite določbe. S 1. julijem 1929. so raztegnili na nove pokrajine, kjer je vladal prej avstrijski zakon, določbe italijanskega civilnega zakona. Kar se tiče zadrug, ustanovljenih na zadružnem zakonu iz leta 1873., je ostal no določbi kr. dekreta od 4. novembra 1928. v veljavi zadružni zakon iz leta 1873., ki je veljal tudi prej. K zadružnemu zakonu je bil izdan 21. marca leta 1918. dodatni zakon, ki izpremi-nja precej določbe o jamstvu posameznih članov pri prisilni ali prostovoljni likvidaciji. Zato je vsekakor dobro poznati določbe tega dodatnega zakona. Pri prisilni likvidaciji t, j. ako izreče sodnija nad zadrugo konkurs ali faliment, ker ne krije premoženje vse dolgovine, se mora razdeliti primanjkljaj med posamezne člane. V ta namen pozove likvidator ali u-pravitelj falimenta zadružnike, naj prispevajo z doplačilom v kritje primanjkljaja. Isti predpisi veljajo tudi pri prostovoljni likvidaciji. Prispevki se izračunajo na ta način, da se postavijo na eno stran zadružno premoženje, na drugo pa dolgovi zadruge in stroški likvidacije. Primanjkljaj se krije z doplačilom vsakega zadružnika. Njegov prispevek določi likvidator po primanjkljaju in sicer do višine jamstva in po številu deležev, ki jih ima. Doplačila obremenjajo vse zadružnike, kojih jamtsvo še ni ugasnilo ob sklenitvi likvidacije. Pri določanju prispevkov mora upoštevati likvidator, v kolikor so postali posamezni zadružniki deloma ali popolnoma nezmožni plačati svoj prispevek. Za ta primer se mora ta znesek porazdeliti na ostale, vsekakor se mora račun prispevkov napraviti tako, da ne pride do nadaljnjega primanjkljaja radi neizterljivosti posameznih postavk. Treba torej napraviti račun nekoliko višji. Ako ostane kaka vsota od vplačanih prispevkov, se mora po § 12. omenjenega zakona zadružnikom, sorazmerno vrniti, da nikdo ne trpi škode, če je bilo doplačilo nekoliko više določeno. Račun doplačil z imeni vseh zadružnikov in z na nje odpadajočimi prispevki je treba predložiti sodniji v odobritev; ki pregleda, po potrebi tudi popravi račun in pozove z razglasom vse interesirane zadružnike, naj vpogledajo račun in napravijo v 14 dneh morebitne ugovore. O teh se razpravlja pri razpravi, ki jo za to določi sodnija. Razglasitev se izvrši običajno z objavo na sodni deski. Vsak mora sam paziti na to objavo in bo zaman čakal, da ga povabi sodnija, naj pride in pogleda račun. Vsak zadružnik mora poizvedeti pri načelstvu ali likvidatorju, ki biva navadno v istem kraju, kdaj bo razprava na sodniji, da predloži morebitne ugovore proti plačilu in prispevku, ki ju sicer sodnija odobri, ako nihče ne ugovarja in ako ni nikakih drugih očivid-nih pomislekov proti računu. V čem obstoje ugovori posameznih zadružnikov, si lahko mislimo. Kakor že zgo-naj omenjeno, mora doplačati vsak, kdor je član. Član je pa tudi tisti, ki je sicer dal odpoved, a še ni njegovo jamstvo po zakonu prenehalo. Po § 54. zadružnega zakona preneha članstvo z odpovedjo ali s smrtjo, toda člani jamčijo za vse obveznosti zadruge do svojega izstopa še dve leti pri zadrugah z neomejenim in še eno leto pri zadrugah z omejenim jamstvom, leto šteto od dneva izstopa, ki se vedno izvrši le s koncem poslovnega leta. Ako ni v pravilih nobene tozadevne posebne določbe, se mora dati odpoved najkasneje štiri tedne pred koncem leta (natančno poslovnega leta, ki se strinja običajno s koncem navadnega leta). Ugovori se torej omejujejo po navadi le na to, je li kdo član ali ne. Kako postaneš član in kako prenehaš biti, določajo pravila. V tem krogu se vrte vsi morebitni ugovori. Na ta način omejeni delokrog pregleda ugovorov olajšuje sodniji delo, ker ni treba za to spornega postopanja. Z izključitvijo vsakega pravdnega postopanja odloča sodnija po natančnih izpovedbah, v koliko so upravičeni ugovori, in popravi, če treba, račun prispevkov. Izvod potrjenega računa dostavi likvidatorju. Štirinajst dni po razglasu računa na deski postane račun pravomočen in se lahko vodi izvršba (rubež). Proti odločbi sod-nije glede računa in ugovorov je mogoč utok na višjo sodnijo, toda le onim, ki so stavili pravočasno na razpravi ugovore in sicer v VIII. I4ih dneh po pribitju sklepa o potrditvi računa na sodni deski. Utok ne odloži izvršbe. Likvidator mora gledati, da izterja vse prispevke, kakor so navedeni v računu, potrjenem od sodnije. Če se pokaže po izterjanju vseh prispevkov še kak primanjkljaj, mora likvidator sestaviti dodatni račun in —• če treba — še tretjega, dokler ni popolnoma krit vsak primanjkljaj. Ta račun enakomerne razdelitve je pravičen in primeren. Po prejšnjem zakonu se je lahko nastopalo proti vsakemu zadružniku, katerega si je kdo od upnikov izbral, in se je izterjal od njega primanjkljaj, ker je pač vsak član jamčil z vsem svojim premoženjem za dolgove zadruge. Medtem ko je določeval prej vsak sam, koga dene na boben za dolgove zadruge, je po zakonu iz leta 1918. sodnija iista, ki porazdeli primanjkljaj med člane zadruge- Na ta način se prihrani obilo tožba na levo in desno in se izbegne krivicam, ki nastajajo pri samo-lastnem izterjevanju. Slika t. — 2 Naprava valjaste tuljave je zelo preprosta. Na valj iz lepenke (SI. 2), ki je 4 cm. dolg in ima 5 cm zunanjega premera, navijemo 18 ovojev 0.5 mm debele žice z dvakratno izolacijo. Slika Z Nekaj besed o Radiu Vljdo Podobnikov Menim, da ustreženi našim domačim radio-ljubiteljem, če prinese Matični Koledar tudi letos nekaj zanimivih, izbranih in lahkih načrtov, po katerih si lahko vsakdo, ki je količkaj pazno prečital mojo studijo o radiu v Matičnem Koledarju za leto 1934., napravi majhen a popoln radio-prejemni aparat. V Koledarju za preteklo leto opisal na kratko delovanje radio-prejemne postaje ni njenih sestavnih delov; letos pa hočem podati dva zelo dobra načrta za enožarnični aparat. Z obema sem prejemal čez dan zelo dobro kake štiri postaje, zvečer pa kar dvajset. Poleg bližnjih navajam Bari, Firenze, 5 čeških postaj, Dunaj, Vratislavo, Frankfurt...... Zelo priporočam ta dva načrta, katera sem izbral iz velike množine drugih bodisi lažjih bodisi težjih načrtov za enožarnični aparat. Enožarnični dvomrežni aparat. O dvomrežni žarnici sem že marsikaj povedal v Matičnem Koledarju za leto 1934., zato ne bom ponavljal; bom rajši nekoliko natančneje opisal napravo aparata na eno tlvomrežno žarnico. Aparat, ki ga predstavlja skica (SI. 1.), je zelo preprost in nabava sestavnih delov je zelo skromna. Razen skice so še druge slike, ki bodo zelo pomagale pri napravi tega aparata. Iz skice je razvidno, da ima aparat dve tuljavi; prva je navadna valjasta, druga je pletena. 18ovojev Pleteno tuljavo lahko kupimo, lahko pa si jo tudi sami napravimo. Vzemimo leseni valj (SI. 3), ki ima 5 cm premera in zapičimo krog in krog 1 cm od konca 13 žebljev dolgih kake 3 cm; razdalja med vsakim žebljem je približno 1 cm. (natančno 1,3 cm). Slika 3 -v >i,- f ,-V 51 I I I I Bavno tako zapičimo še drugo vrsto žebljev, ki je oddaljena od prve 1 cm. Tako imamo pripravljen podstavek za napravo pletene tuljave. Preden začnemo navijati žico, moramo pripisati vsakemu žeblju svojo številko (SI. 3). Navijati začnemo pri št. 1., od tu peljemo žico na št. 14. in 15., potem na 4, 5; 18, 19. Od št. 18, 19 nadaljujemo na 8, 9 i. t. d. Tako navijemo 35 ovojev. Ko končamo, moramo vse prekuhati v vrelem parafinu. Parafin je tvarina, zelo izolantna in podobna vosku. Kupimo ga v drogeriji; Y\ kg zadostuje. Raztopimo ga v kaki posodi na ognju. VIII. Ko je popolnoma vrel, pogreznemo vanj valj s tuljavo in pustimo nekaj sekund, da se tuljava popolnoma prepoji s parafinom. Nato vzamemo tuljavo iz parafina in jo pustimo, da se popolnoma posuši, izrujemo potem žeblje iz podstavka in potegnemo počasi in previdno tuljavo iz lesenega valja. Da zagotovimo tuljavi trdnost, jo moramo še povezati na vseh zunanjih križiščih s sukancem. Ko smo dokončali, vzamemo valjasto tuljavo z 18 ovoji ter pritrdimo konec valja iz lepenke, na katerem ni navita žica, v notranjost pletene tuljave. Za obe tuljavi rabimo bakreno 0.5 mm debelo in dvakrat izolirano žico. Vezava. Uspeh pri izdelovanju aparatov je odvisen skoraj popolnoma od pravilne vezave; zato hočem zelo podrobno razložiti vezavo našega aparata. Začetek valjaste tuljave (A. slika 1) je zvezan z antensko pušico in z anodno ploščo (P.). Od anodne plošče gre žica do negativne pušice za slušalo; pozitivna pušica pa je zvezana s pomožno žarnično mrežo po vijaku, ki je ob strani žarničnega podstavka. S pomožno mrežo je spojen tudi pozitivni pol anodne baterije. Vrtilni kondenzator (K.) ki ima 0.0005 mf kapacitete (500 cm)i, je zvezan vzporedno s pleteno tuljavo. Z vrtilnim kondenzatorjem ugla-šamo aparat na gotovo oddajalno postajo. Konec žice (e), ki veže pleteno tuljavo s stalnimi ploščami (stator) vrtilnega kondenzatorja, je spojen tudi s stalnim kondenzatorjem (Ki) čigar druga elektroda je pritrjena k žarničnemu podstavku tako, da je v zvezi z mrežno nožičko (M.). Vzporedno s stalnim kondenzatorjem (Ki) je zvezan stalni upor (U.), ki ima 2 MO (me-gaohm). S stalnim kondenzatorjem in z veliko-ohmskim uporom spreminja žarnica visokofrekvenčne, neslišne valove v nizkofrekvenčne, slišne valove. Drugi konec pletene tuljave (f) je zvezan po stalnem kondenzatorju (Ka), ki ima 0,001 mf (1000 cm), s koncem (B) valjaste tuljave in z zemljo (Z). Zvezan je tudi z vrtljivimi ploščami (rotor) vrtilnega kondenzatorja in se nadaljuje do vrtilnega upora (R 30 ohm), ki je zvezan z eno nožičko žarilne nitke (Na). Od vrtljivega peresa pri žarilnem uporu pelje žica do pozitivnega pola kurilne baterije in do negativnega pola anodne baterije (+ 4, — 12 V). Druga nožička žarilne nitke (Ni) je zvezana naravnost z negativnim polom žarilne baterije (—4 V.) Baterije, katerih se poslužujemo, so navadne žepne baterije. Za kurilno baterijo rabimo 2 žepni bateriji, vzporedno vezani, (pozitivni pol prve s pozitivnim polom druge baterije; ne gativni pol prve z negativnim polom druge baterije). Za anodno baterijo rabimo pa 4 žepne baterije zaporedno vezane (negativni pol prve baterije s pozitivnim polom druge baterije, negativni pol druge baterije s pozitivnim polom tretje baterije in tako naprej, da ostane sam pozitivni pol prve baterije in negativni pol zadnje baterije). Kot nam kaže slika 4., so vsi deli pritrjeni na dveh deščicah, katerim se še dodajo stranice in pokrov, da imamo vse zaprto v skrinjici, ki 5Uka 4 20cm Sprednja stran -12+4 antena remija ne propušča prahu in varuje žarnico udarcev. Skrinjica naj bo visoka približno 13 cm, široka 15 cm, dolga pa 20 cm. Na sprednjo deščico pritrdimo vrtilni kondenzator (K), vrtilni upor (R) in pušlici za slušalo; na dno pritrdimo tuljavo, žarnični podstavek, dva stalna kondenzatorja (Ks in Ki) in veliko-ohmski upor (U); pušice za anteno, zemljo in za baterije so na zadnji strani skrinjice. Sestavni deli. Za naš aparat potrebujemo sledeče sestavne dele (cene so približne): 1 Vrtilni kondenzator K. s 500 cm na zrak (L 30) ali na sljud (L 18). 1 Vrtljivi upor R. s 30 0(L 4). 1 Podstavek za žarnico (L 2). 1 Stalni kondenzator Ks s 1000 cm (L 3). 1 Stalni kondenzator Ki s 300 cm (L 3). 1 Stalni upor U z 2 MO (L 3.50). 7 stikal in 7 pušic (L G). VIII. 25 m 0.5 mm debele in dvakrat izolirane bakrene žice za tuljavi (L 2,50). 2 m žice za vezave (L 1). 6 žepnih baterij (L 6). 1 Žarnico «Zenith D 4» (L 42). 1 Slušalo (L 25 — 35). 2 Gumba za vrtilne dele (L 6). Poleg navedenega potrebujemo še žico za anteno in za zemljo. Antena naj bo dolga od 20 do 30 m. Postavljena naj bo nekaj metrov više od hiše; vendar zadostuje tudi 20 m dolga podstrešna antena. Za anteno nam rabi lahko žica hišne razsvetljave. (O anteni glej Matični Koledar za leto ly34.). Uporaba. Ko želimo poslušati, denemo slušala na ušesa, obrnemo reostat do polovice ter obračamo počasi vrtilni kondenzator. Če ne slišimo cviljenja, medtem ko obračamo vrtilni kondenzator, moramo obrniti reostat do konca, da gori žarni-nica bolj močno. Če še sedaj ne slišimo cviljenja, moramo zamenjati žici «e» in «f», ki prideta iz pletene tuljave. Konec «e» spojimo z žico, s katero je bil prvotno spojen konec «f» in obratno. Sedaj, če so vse druge vezave pravilne, moramo slišati cviljenje. Ko obračamo počasi gumb vrtilnega kondenzatorja, se nam javlja vsaka postaja z dvakratnim cviljenjem, katerega označimo muzika-lično tako-le: <> <>. V sredi, med prvim in drugim cviljenjem slišimo oddajno postajo. Ko smo uglasili aparat na določeno postajo, obrnemo gumb žarilnega upora nazaj proti levi toliko, da slišimo popolnoma jasno. Kot ste že opazili, je naš aparat na reakcijo, katero reguliramo z vrtilnim uporom. Aparat ima še to posebnost, da deluje tem bolje, čim bolj proti levi je obrnjen gumb vrtilnega upora. Če je antena dobra, prejemamo s tem aparatom zvečer kakih 20 postaj; čez dan pa prejemamo, radi slabega vpliva solnčnih žarkov na elektro-magnetične-radio valove, samo nekaj bližnjih postaj. Bližnje postaje prejemamo tudi na majhen zvočnik. Ko končamo poslušati, obrnemo reostat popolnoma na levo, da se baterije ne rabijo. Aparat na enomrežno žarnico. Aparat, katerega bom sedaj opisal je zelo priporočljiv za tiste, ki želijo prejemati kolikor mogoče več postaj. S tem aparatom sem prejemal nad 40 oddajnih postaj; torej več kot z navadnim aparatom na tri žarnice. Med drugimi sem prejemal n. pr. sledeče postaje: Moskvo, Pariš, Tuluso, BudapeMo, London, Dunaj in celo Dibko francosko postajo Juan - les Pins, ki ima komaj 0.8 K W antenske energije. Slika 5 nam kaže zunanjo stran aparata. Z gumbom A. vrtimo uglaševalni vrtilni kondenzator, z gumbom B vrtilno reakcijski vrtilni kondenzator; srednji gumb R je pritrjen na os vrtilnega upora. Slika 5 Tuljava, katero rabimo pri aparatu, je va-ljasta. Na valj iz lepenke s premerom 7 cm na-vijemo 60 ovojev 0.4 mm debele, dvakrat izolirane bakrene žice. Pri navijanju moramo paziti, da napravimo ob 10. ovoju odcep, tako da ima tuljava tri konce; konec A, konec B in konec C (Slika 6) Vezava. Začnimo pri anteni. Konec tuljave A. (slika 7) zvežemo z antensko pušico in z vrtljivimi ploščami (rotor) reakcijskega vrtilnega kondenzatorja (Ks); stalne plošče (stator) pa zvežemo naravnost z anodno ploščo in z negativnim sti- Slika7 Uki [ ~JZ~1 «««1« 50 n<2 r O-MOZm/ Hč, 0.0005mf Ifcsoal slusalo >t ano«l«a bat [katodna bat -o-4 kalom za slušalo. Tu je tudi pritrjena ena elektroda stalnega telefonskega kondenzatorja (K«), Omm Slika 6 5 mm 10 ovojev VIII. ki popušča in odvaja v zemljo neusmerjene visokofrekvenčne valove, da ne kvarijo glasu. Druga elektroda telefonskega kondenzatorja (Ki) je združena z zemljo po žici, ki pelje v aparat električni tok iz anodne (—) in katodne (+) baterije. Pozitivno stikalo za slušala pa je zvezano s pozitivnim polom anodne baterije. Drugi konec tuljave (iB) je spojen z vrtilnimi ploščami uglaševalnega kondenzatorja (Ki) in z zemljo. Z vrtilnimi ploščami istega kondenzatorja je združena tudi žica, ki gre do nožičke žarilne niti (Ni) in do negativnega pola anodne in do pozitivnega pola katodne baterije. S to žico je združena tudi druga elektroda telefonskega kondenzatorja (K<). Nožička žarilne niti Nb pa je zvezana po vrtilnem uporu z negativnim polom žarilne baterije. Tretji konec tuljave (C.) je zvezan s stalnimi ploščami uglaševalnega kondenzatorja (Ki). Od tu nadaljuje žica k stalnemu mrežnemu kondenzatorju (Ks), s katerim je vzporedno zvezan tudi mrežni upor (U.). Druga elektroda kondenzatorja . (Ks) in upora (U) je spojena z mrežno 110-žičko (M). Sestavni deli so pritrjeni na isti način kot pri aparatu na dvomrežno žarnico, le na čelni plošči sta dva vrtilna kondenzatorja (si. 5). Opozoriti moram tudi, da na podstavku enomrežne žarnice ni gumba, ker ni pomožne mreže. Sestavni deli. Kdor si želi napraviti tu opisani aparat, mora kupiti sledeče dele: 1 Vrtilni kondenzator (Ki) s 500 cm, ki naj inha, če mogoče, zračno izolacijo (L. 30). 1 Vrtilni kondenzator (Ka) s 500 cm, ki je lahko izoliran s sljudom (L 18). 1 Vrtilni upor (R) s 30 O. (L 4). 1 Veliko-ohmski upor (U) s 3 M O (L 3.50). 1 Stalni mrežni kondenzator (Ks) z 200 cm (L 3)). 1 Stalni telefonski kondenzator (K«) s 1000 cm (L 3). 1 Podstavek za žarnico (L 2), 1 Gumb s fino regulacijo za uglaševalni kondenzator (L 12). 2 Gumba za reakcijski kondenzator in za vrtilni upor (L 7). 15 m žice 0.4 mm debele z dvakratno izolacijo za tuljavo. (L 1.50). 2 m žice za vezavo (L 1). 7 stikal in 7 pušic (L 6). 1 žarnico, ki naj bo ali «Zenith C 406» ali «Philips A 409» ali pa «Tungsram G 407». Izmed teh treh žarnic bi svetoval žarnico »Tungsram G. 407», ker rabi med drugimi najmanj anodne napetosti in stane (L 27.90 + taksa). «Tungsram G 407» namreč deluje še zadostno s samimi 4 V anodne napetosti, z 20 V pa deluje kaj izvrstno, medtem ko n. pr. «Zenith C 406» začne delovati šele s 50 V. Precejšna razlika! Z žarnico «Tungsram G 407» zadostuje torej 0 baterij, zaporedno vezanih za anodno baterijo; medtem ko z «Zenitli C 406» bi potrebovali najmanj 12 žepnih baterij. Za kurilno baterijo pa zadostujeta v vsakem slučaju 2 bateriji, vzporedno vezani. Antena je popolnoma dobra, če je dolga od 15 do 20 m, vendar zadostuje tudi 7 m dolga podstrešna antena. Domačo postajo sem prejemal nekoliko šibko kar brez antene in brez zemlje. Poleg navedenih delov potrebujemo še skrinjico za aparat, ki naj bo dolga 28, visoka 14, široka pa 16 cm. Ko vežemo razne dele, je najbolje, da odstranimo zadnjo stranico, ker tako delamo laže in bolj gotovo. Uporaba. Ko smo priklopili aparatu anteno, žarilno in anodno baterijo in slušala, obrnemo gumb vrtilnega upora za pol kroga proti desni in pripravimo tako aparat za sprejemanje; le uglasiti ga moramo. Prvo obrnemo reakcijski kondenzator (Ka) popolnoma proti desni, potem začnemo obračati zelo počasi uglaševalni kondenzator. Med uglaševanjem moramo slišati reakcijsko cviljenje. Če ni slišati cviljenja, ali pa če se sliši samo na srednjem delu uglaševalnega kondenzatorja (Ki), moramo nekoliko bolj kuriti žarilno nitko, to je moramo obrniti popolnoma na desno žarilni upor. Če še sedaj ne slišimo reak- Slika 8 2 8t m -------^ -A -M +20 V cijskega cviljenja in so baterije še dobre, tedaj moramo pregledati vezavo in bomo najbrž dobili kak pogrešek. Če pa deluje aparat popolnoma dobro in tudi dobro cvili, pa hočemo poslušati le močnejše oddajalne postaje, tedaj obrnemo VIII. počasi proti levi gumb vrtilnega upora, dokler cviljenje ne utihne, če to ne zadostuje moramo obračati proti levi tudi gumb reakcijskega kondenzatorja. Kar se tiče cviljenja moram opozoriti, da prejemamo nekoliko bolje bližnje postaje, 'če aparat ne cvili; medtem ko daljnih in šibkih postaj sploh ne moremo prejemati, če aparat ni v kritičnem stanju. BATERIJE. Moderna ekonomija uči, da moramo izrabiti vsako najmanjšo in brezpomembno stvar, zato ne smemo popolnoma zavreči že izčrpanih žepnih baterij, ampak jih moramo ohraniti, ker nam rabijo za napravo novih baterij, novih mokrih členov. Iz kakih desetih izrabljenih baterij napravimo lahko novo, precej močno baterijo na sledeči način: Kot je znano ima vsaka žepna baterija tri člene, ki so sestavljeni iz treh glavnih tvarin: iz ogljene palice iz grafitnega in manga-novevega prahu, nasičenega v raznih kislinah in iz cinka. Vse to lahko uporabimo pri bateriji iz mokrih členov. Če želimo napraviti precej močno baterijo iz mokrih členov, moramo imeti 30 navadnih steklenih kozarcev, 30 oglenih palčic, obdanili z vrečico, v kateri je zmes grafitnega in manga-novcevega prahu in ravno toliko cinkovih plošč. Ogljene paličice in cink dobimo pri starih žepnih baterijah; če pa je cink starih baterij izrabljen, je bolje vzeti novega. Poleg navedenega moramo imeti še približ,-no 2 1 vode, v kateri smo raztopili kolikor mogoče več salmijaka (N H4 Cl). Ko smo vse pripravili, postavimo v vsak kozarec eno ogljeno paličico in eno cinkovo ploščo. Na to zvežemo med sabo cink prvega kozarca z ogljem drugega, cink drugega z ogljem tretjega kozarca in tako do konca, da nam ostane sam cink zadnjega, kozarca, ki tvori negativni pol celotne baterije in ogljena palčica prvega kozarca, ki tvori pozitivni pol baterije. Ko smo končali vezavo, nalijemo v kozarce raztopino salmijaka in baterija je gotova (Slika 9.). jtm Slika 9 ogljena patica cinkova plošča tem ») ur») m*) jr*} s»«) (TČ" t) JrV} (V* D*v Baterija ne potrebuje posebne pažnje, le ko postane šibka, moramo dobiti nove raztopine in izmenjati izrabljene cinkove plošče z novimi. Če nimamo dovolj kozarcev, si lahko sami napravimo škatljico iz lesa, katero razdelimo na 30 enakih kvadratnih stanic, znotraj pa namažemo vsako posamezno stanico s črno smolo, katero rabimo, ko pušča vinska posoda. DODATEK, Opisana enožarnična aparata delujeta s kakšnokoli anteno, vendar je jasno, da kolikor boljša je antena, toliko boljše je radio-prejema-nje. Najboljša je eno ali dvožična antena. Dolžina zunanje antene naj bo približno od 20 do 30 m, vendar delujejo dobro opisani aparati tudi pri krajši anteni. Najboljša antenska žica je bakrena, ker pa je baker zelo drag, lahko rabimo tudi železno žico. Debela naj bo najmanj 2 mm, ker čim drobnejša je, tem več upora zo-perstavlja električnemu toku. Antena mora biti popolnoma izolirana od zemlje; to pomeni, da ne sme imeti nobenega stika z zemljo. Zato pritrdimo žico na drog, ali na kak drug podstavek po porcelanastih izolatorjih, ki ne dopuščajo, da bi električni tok zbežal po podstavku v zemljo. Poleg tega mora biti antena višja, če je mogoče, od bližnjih dreves in hiš. Žica odvodnica naj se nikjer ne dotika zidu, stebrov ali drugih dobrih električnih prevodnikov. Da ne bi različne lege domače hiše spravile začetnika v zadrego, podajam za zgled nekaj slik. (si. 10, 11). SlikalO izolatorji Slika 11 enožičria antena žica odvodnica steber Poleg zunanjih anten rabimo tudi notranje. Podstrešje je zelo primeren kraj za anteno. Ko stavimo notranjo anteno, moramo paziti, da so žice oddaljene od hišnih zidov vsaj 1 m. Če je hiša dolga, zadostuje enožična podstrešna antena (si. 12). Če pa je hiša kratka, napeljemo antensko žico krog in krog ob hišnih zidovih (si. 13). Odvodno žico pritrdimo, kjer je bolj praktično. Podstrešna antena je precej dobra in deluje skoraj kot zunanja. Nekoliko slabše so antene, ki jih napeljemo po kakem dolgem hodniku, ali okrog sten kake sobe. VIII. Omeniti moram še, da zakon ne dovoljuje antene, daljše od 30 m in 5 m višje od hiše. Pre- Slika 12 Slika 13 izol —OH 1m L žica odvodnica antenska iica • x -o-o- 1-m izol. \ji — a — f t-m antena žica | odvodnica im i J i 1m { S povedano je tudi napeljati anteno črez javno cesto in črez javne telefonske ali električne napeljave. Zelo važna in večkrat zelo zanemarjena je zveza aparata z zemljo. Dobro zvezo z zemljo napravimo, če pricinimo žico, ki pelje iz aparata z Slika M * , "20 železno plaSčo, katero zakopljemo v zemljo. Če imamo v hiši vodno napeljavo, lahko pritrdimo odvodno žico k vodni cevi in zveza z zemljo je gotova. Zelo važno je, da je odvodna žica kolikor mogoče kratka in debela. Kar se tiče aparata samega, pripročam, da se držite kolikor mogoče načrtov. Skrinjico za aparat si napravite sami. Da se izognete morebitnim težavam, ravnajte se pri vrtanju lukenj na čelni plošči sledeče slike (si. 14). Luknje za anteno, zemljo, in za baterije napravite na zadnji plošči (sl. 15). Kot vidite na sl. 15., so označene samo 3 spojke za baterije, čeravno imamo 4 pole + 20, —20; + 4, — 4; to pa zato ker se negativni anodni pol (— 20) združi z enim polom žarilne baterije. Nekatere žarnice delujejo bolje, če združimo — 20 s + 4 potem pa — 20 — 4; vezavo, ki deluje bolje, obdržite. Se razume, da ne smete pri tem pozabiti na drugi pol žarilne baterije; to je na tistega ki ostane prost. Žico, ki vodi od tega pola, spojite s spojko ki ima znak + 4. Ko vežete posamezne sestavne dele z žico, je dobro, da po vsaki vezavi podčrtate s svinčnikom črto na skici, ki znači dotično vezavo. Tako se boste ognili morebitnim napačnim vezavam, ki bi utegnile uničiti najdragocenejši del aparata, žarnico. Pri uporabi obeh gori opisanih aparatov morate paziti, da aparat ne cvili preveč pri uglaše-vanju. Ko je aparat v kritičnem stanju, deluje kot mala oddajalna postaja in tisto karakteristično cviljenje aparatov na reakcijo ga slišijo sosedje radio-poslušavci. To cviljenje se sliši kakih 5 km naokrog. Radi tega moramo rabiti reakcijo zelo previdno, če nočemo nadlegovati sosedov. Ko ste popolnoma dokončali napravo aparata in ste ga že dobro preiskusili, morate naznaniti rojstvo tega novega kričača na poštnem uradu, da ga priznajo kot zakonskega in da plačate določeno takso. Nova jutra Vsako jutro planem v dan barev in oblik željan. Živa žeja novih luči in prigod me sladko muči. Noč je vzela stari svet, v novega strmim zavzet; v rosi, ko me še ne sluti, se mu bližam z vsemi čuti. V solncu se naslajam z njim, še v nevihti bogatim. Vsaka ura, vsaka mera me zadivlja do večera. Srkam blagi, polni kras; tu ni časa za dolgčas ne za tožbe — še bolesti utrjajo na dolgi cesti. Z mano, draga, v ta napoj, z mano, deca,, v luč in soj! Še nas bodo zarje mile v čare novih dni budile. VIII. ZA KRATEK ČAS Modrost z vzhoda Staroindijske burke in podobno. Slaba vest. V nekem mestecu madraške pokrajine je izginilo iz skladišča Trgovske zveze več butar bombaža. Oškojeni so naznanili to tatvino radii, domačemu knezu, ki pa ni mogel vkljub iskanju in preiskovanju izslediti tatov. Oglasil se je plemič in izjavil, da ugotovi tatove, če poverijo njemu zadevo. Radša mu je dal to-stvarni nalog. Plemič je šel domov in povabil s pretvezo, da priredi slavnost, vse moške, mlade ie stare, k sebi. Ko so se bili sešli določenega dne povabljenci, je stopil plemič k njim v dvorano, pogledal zbrane goste po vrsti in vzkliknil: «0 vi nesramni bedaki! Ukradli ste bombaž in prihajate k slavnosti, ko vam vise še kosmi-ne z brade!» Nekateri so se takoj nato prijeli1 za brade in se na ta način izdali. Samo v družbi. Brata, ki sta se odpravljala na dolgo pot, sta izročila svoje bogastvo stari ženici, naj ga jima hrani, in ji rekla: «Ko se oba skupaj vrneva, bova zahtevala svoje zlato od tebe!» Crez nekaj časa je prišel eden izmed bratov k starki in ji dejal: «Moj brat je umrl, daj mi denar!« 2ena ni vedela, kaj naj napravi, toda slednjič mu je le izročila denar. Nekaj dni pozneje se je pojavil drugi brat. Tudi 0n je zahteval denar. Ko mu je povedala starka, da je bil že njegov brat prej pri njej in ji s trditvijo, da mu je brat umrl, izvabil denar, jo je tiral pred sodnika, Sodnik, ki je takoj razumel, da ni bila starka ničesar zakrivila, je razsodil tako le: «Vidva sta se bila pač pogodila, da se vrneta skupaj in da bosta skupaj zahtevala svoj denar od starke. Prav, pripelji svojega brata in šele nato lahko dvigneta denar. Sam nimaš pravice do denarja.« | Smeli suženj. Suženj je pobegnil svojemu gospodarju. Črez 'čas ga sreča gospodar v tujem mestu, ustavi ga in ga vpraša, zakaj je zbežal. Suženj pa zagrabi svojega gospodarja za plašč in vpije na vso moč: «iAli sem te slednjič našel! Nehvaležni suženj! Pobral si mi denar in jo z njim popihal.« Ni trajalo dolgo in oba sta stala pred sodnikom in zahtevala pravičnosti. Sodnik je poslal oba k odprtemu oknu in jima ukazal, naj pomolita vsak glavo skozi okno. Nato je poslal rablja ven pred tisto okno in mu glasno naročil: «Obglavi suižnja z mečem!« Suženj je takoj umeknil glaVo, kakor hitro je slišal sodnikovo povelje, medtem ko se ni gospodar prav nič zgenil.Nato je dal sodnik sužnja, ki se mu je tako krivda dokazala, kaznovati in ga vrnil njegovemu gospodarju. Prilomljena šibica. Bogatemu posestniku je izginila v njegovi lastni hiši mošnja polna denarja, Stopil je k sodniku. Ta je sklical vse ljudi, ki so bivali v bogatinovi hiši, dal vsakemu šibico — vse šibi ce so bile enako dolge — in ppzva-l prisotne, naj skrbno hranijo šibico do drugega dne, kajti v tem času se podaljša tatu šibica, kolikor je mezinec širPk. Drugo jutro je zopet sklical ljudi in zahteval šibico nazaj. Ko je opazil, da je nekdo svojo šibico nekoliko prilomil, ga je prijel kot tatu, dobil pri njem ukradeno mošnjo in ga hudo kaznoval. Tako mine... Nekoč je ujel vojak kralja in voditelja sovražne vojske. Ker ni poznal vladarja, mu je naložil vso svojo prtljago na glavo. Po utrudljivi hoji sta se zvečer ustavila. Vojak je izročil svojemu ujetniku pest riža, naj sil ga skuha. Ujetnik je bil silno lačen, vsul je riž v lonček, pristavil ga k ognju in sedel truden na travo ne daleč proč od ognja. Pa je prišel pes, pograbil lonček in zbežal z njim. Ker se je kralj glasno zasmejal, je vzrojil vojak in se zadri vanj: «Tepec! Pes ti odnese večerjo, ti se pa še sme-ješ! Zakaj se smeješl? Govori!« Kralj je molčal. Šele nekaj udarcev s pestjo v njegovo lice, ga je prisililo, da je odgovoril silovitežu: «Ko sem hodil prej na lov, me je moralo spremljati sto kamel, ki so prenašale mojo kuhinjsko posodo, sedaj pa nisem imel drugega ko majhen piskr-ček z rižem in še tega mi je odnesel pes.» Vojak se je zavedel, koga ima pred sabo, prosi ga odpuščanja in ga izpusti. Drevo kot priča. Mlad pomočnik je dal, preden je odpotoval, starcu sto rupij hraniti. Ko se je vrnil, je zahteval svoj denar, toda starec je tajil, da bi bil kdaj kaj dobil v shrambo. Nastala je pravda. Sodnik je povabil starca in ga vprašal, je li sprejel denar. Starec je zanikal. Nato je vprašal sodnik tožitelja, če ima kako pričo. Žalostno mu je odvrnil pomočnik, da nima nobene priče. Nato je dal sodnik prisego starcu in starec je prisegel, ne da bi trenil z očmi. Pomočnik se je zjokal in dejal: «lPo krivem je prisegel.« Sodniku se je zasmilil mladenič. Vprašal ga je: «Kje sta se mudila, ko si mu izročal denar?« — «Pod nekim drevesom«, mu je odgovoril mladenič. — «No torej,« je dejal sodnik, «zakaj pa si pravkar trdil, da nimaš nobene priče? Saj je vendar drevo tvoja priča. Pojdi k drevesu in naroči mu: «Kadi, sodnik, te kliče!« Starec se je porogljivo nasmehnil in mladenič se je osmelil ugovar- VIII. jati: «Bojim se, sodnik, da ne spravim drevesa do tebe.» Nato je potegnil sodnik svoj pečatni prstan s prsta, dal ga mladeniču in mu ukazal: «Takoj pojdi tja, pokaži drevesu moj prstan iti naroči mu v mojem imenu, naj pride! Videl boš, kako bo slušalo drevo in prišlo.« Mladenič se je odpravil na pot. Starec je ostal pri sodniku. Crez čas je vprašal sodnik starca: «No, ali je že pri drevesu?« in starec mu je odgovoril takoj brez premisleka: «Še ne!» V tem je dospel mladenič do drevesa. Pokazal je drevesu prstan in mu naznanil sodnikov ukaz. A drevo mu ni dalp nobenega odgovora, niti se ni zgenilo z mesta. Žalosten in potrt se je vrnil slednjič mladenič in javil sodniku: «Storil sem, kakor si mi bil ukazal, a drevo ni slušalo.« — «Motiš se,» je odvrnil kadi, «clrevo je že bilo tukaj in pričevalo je za te.» — »Sodnik,» je vzkliknil starec, «kaj govoriš? Nobenega drevesa ni bilo tu!» — «Hm.» je odvrnil sodnik, «toda ko sem te vprašal, je li utegnil priti mladenič do drevesa, si to takoj zanikal. Poznal si torej drevo, čeprav nismo zinili besedice ne o kakovosti drevesa ne o njegovem mestu. Potemtakem si dobil pod njim denar in je resnica, kar je trdil ta pošteni mladenič. Ni dvoma o tem. Zato mu le vrni in sicer takoj, kar ti je bil zaupal.« In starec se je moral ukloniti razsodbi modrega kadija. Če pade človek s palme. Usman in Akim, prijatelja že od mladih nog, sta se odpravila v gozd, da nabereta kokosovih orehov. Usman je dejal Akimu: «Akim, ti si manjši in urnejši od mene. Splezi na drevo, izberi najbolj zrele orehe in vrzi mi jih dol!» Akim je splezal na palmo, više, vedno više, tja gori do velikih orehov v vrhu. Kaj se je nato zgodilo, se Akim ni mogel spomniti. Ali se je drevo preveč nagnilo, ali se je on sam prevag-nil, ali postal vrtoglav, kdo ve, nenadoma je telebnil z drevesa in naravnost prijatelju Us-manu na glavo. Usman je bil na mestu mrtev. Usmanova družina je bila zelo potrta, ker je izgubila tako nenadoma zdravega in krepkega fanta, a tudi Akim in njegovi sorodniki so ga objokovali. Po končanem pogrebu so sli oče in bratje ranjkega Usmana k vaškemu načelniku, da ga vprašajo, kaj naj se zgodi z Akimom, ki jim je ubil sina in brata. A tudi Akim je bil istega mnenja, saj je bi ubil prijatelja, čeprav nehote. Načelnik je izjavil, da je bila to nesreča in za nesrečo ne sme biti človek kaznovan, a s tem ni nikakor potolažil družine. Povedali so mu, da si poiščejo pravico drugje. Usman je bil mrtev, usmrtil ga je Akim, torej Akima treba kaznovati. Kdor ubiva, bodi ubit, tako se glasi staro običajno pravo, ki je vaščanom bolj prijalo ko novo pravo, ki se je nanj skliceval načelnik. In nekega večera je šla Usmanova družina z Akimom k Paku Ipomohu, samotarju visoko gori v javajskih gorah. Pak Ipomoh je slovel kot moder mož, modrejši še ko vsi vaški načelniki na otoku. Oče in bratje so razložili starčku ves položaj. Akim je potrdil njihove izjave. Nato je Pak Ipomoh sežgal dve skrivnostni kroglici, ki sta razširjali oster vonj in gost dim. Med tem je mrmral nerazumljive besede. Ko sta kroglici dogoreli in je dim izginil, je dejal modrijan: «Usman je mrtev in Akim ga je usmrtil. Usman ni bil ubit po Akimovi volji, a bil je ubit po Akimu, zato ima njegova družina pravico, zahtevati Akimovo pokoro. Jutri zjutraj, ko vzide solnce, naj sede Akim pod drevo, s katerega je paclel na Usmana. Tam naj sedi, dokler ne zaide solnce. Vsakemu članu Usmanove družine je na voljo dano, cla spleza na drevo, se vrže na Akima in mu tako pripravi enako usodo, kakršno je bil on pripravil Us-manu.» Po teh besedah so se vrnili Usmanovi svojci z Akimom zopet v domačo vas. Drugo jutro je šel Akim še pred prvim zo-rom boječ se in vznemirjen k drevesu in sedel. In čakal je, da je solnce zašlo, a od Usmanove družine ni bilo nikogar, da bi se bil vrgel z drevesnega vrha nanj. In tako je prišla pravica do svoje pravice in vsi so živeli zadovoljno v majhni vasici visoko gori v javajskih gorah. Tekma med poštenjaki. Aleksander Veliki je prišel na svojem pohodu v Indijo (327 pred Kr.) v pokrajino, ki je slovela daleč okoli za bogato z zlatom. Domačini so mu prihajali naproti in mu prinašali na umetniških podstavkih jabolka in drugo sadje iz čistega zlata v dar. «Nisem prišel, da vidim vaše bogastvo, marveč, da proučim vaše šege!» Peljali so ga na trg, kjer je tedaj sodil njihov knez. Podložnik je stopil pred kneza-sodnika: «Kupil sem od tega le moža vrečo s plevami, a dobil sem v njej izdaten zaklad. Pleve so moje, a zlato ne. Ta mož ga pa noče sprejeti. Prigovarjaj mu ti, knez, kajti zlato je njegova last.« In njegov nasprotnik, vaščan iz iste vasi1, je odgovoril: «Ti se bojiš napraviti krivico, jaz pa naj bi se ne smel bati sprejeti od tebe blago, ki ni moje. Prodal sem ti vrečo z vsem, kar je bilo notri. Obdrži si jo! Prepričuj ga o tem knez!« Knez je vprašal prvega, če ima sina. Na po-voljni odgovor je vprašal drugega, če ima hčer. Ta mu je tudi pritrdil. «Prav,» je izjavil knez, «oba sta poštenjaka. Poročita svoja otroka in dajta jima dobljeni zaklad v dar. To je moja sodba.» Aleksander se je čudil, ko je slišal to razsodbo. «Ali sem sodil krivo?« je vprašal knez daljne dežele. VIII. »Nikakor ne,» je odvrnil Aleksander, «toda pri nas doma bi sodili drugače.« «Kako?» je vprašal indijski knez. «Oba bi bila obglavljena, zaklada bi se pa polastil kralj.» Knez je začuden sklenil roke. «AIi še sije pri vas solnce? Ali še rosi nebo dež na vas?» Aleksander je odgovoril: «še!» In knez je nadaljeval: «Če je to res, potem se dogaja to le radi nedolžnih živali, ki žive z vami skupaj v vaši deželi.» Mikavnosti Očaki in očanci med drevesi. Iz splošne umrljivosti so izračunali pri ljudeh povprečno starost na 35 let in določili ob enem najvišjo starost, ki jo utegnemo dočakati, s 115 leti. VobČe ne dosežejo živali tako visoke starosti. Izjemo tvorijo želve s 300, ščuke z 250, sloni z 200, papige in rečne bisernice s 150, nekateri ptiči, ribe in mehkužci z nekaj nad 100 leti. V rastlinstvu pa nahajamo vse polno vrst, ki so zrle na človeško delovanje in nehanje skozi dolge zgodovinske dobe. Med njimi pred-njači baobab, opični kruhovec iz afriške stepe, ki je med vsemi najbolj trdoživo drevo in se ponaša z lepo starostjo 6000 let. Kalifornijska sekvoja je bila stara že 5000 let, ko so vdrli prvi Evropci v njeno domovino. Tretja v tem častitljivem krogu je indijska figa, ki dočaka 3000 let Naša tisa in cipresa vzhodnih sredozemskih dežel zaostajati le malo za indijsko figo. Brin doseže kvečjemu 2000 let. Nobeno drugo drevo, naj je doseglo tudi svojo najvišjo starost, ni izpred Kristusove dobe. Kaka sedaj že trhla jelka je bila v svoji otroški dobi mogoče priča bojem naših prednikov z Longobardi, danes tisočletne lipe kakor tudi hrasti so videli še kakega koroškega vojvodo. Največja starost, ki jo doseže oljka, znaša 700 let, pri črnem boru, macesnu in belem jagnedu se skrči življenska doba na 600 let, medtem ko odmirajo pravi kostanj, javor in laška topol približno v svojem 500. letu. Gabru, jesenu in divjemu kostanju je usojeno poltretje, trepetljiki, leski, vrbi in ze-leniki pa poldrugo stoletje. Ako omenimo še trto, ki doseže tu pa tam celo 130 let, smo prišli do dreves, ki jih lahko sami sadimo, ki1 jih videvamo rasti, razvijati se in končno hirati, usihati in usehniti. Narod brez govorice. V sredini Bolivije med rekama Rio Grande in Rio Blanko živi indijansko pleme, ki ga imenujejo sosedje «Qurugua», kar pomeni v njihovem jeziku: močvirnatega polža, to pa radi tega, ker ne poznajo člani tega plemena govorice in se sporazumljajo med sabo s kretnjami. Quru-gua so divjaki, ki so jih sosedje potisnili v najtemnejši kot pragozda. Tu so se popolnoma odvadili' govoriti, ker zahteva lov v tem delu pra- VIII. gozda, kjer je radi neprodirnosti le malo divjačine, brezšumno oprezovanje in nemo sporazum-ljanje. Njihova nemost vpliva vsekakor na poteze njihovega obraza, ki je vedno nekam nepremičen. Naj se smejejo, naj jih kaj veselo preseneti, vedno je njihov smeh otrpel in okorel in zdi se, kakor bi nosili na obrazu krinke. Oboroženi so z zelo velikim lokom. Tudi puščice so iz lesa. Bivališča si napravijo na ta način, da združijo vrhe dveh, treh nizkih dreves z ovi-javkami skupaj. Taka preprosta šotorišča za-puste, ko ni v okolici več divjačine i;e gozdnih sadežev, ko je suša ali ko preti povodenj. Tudi smrt ali celo bolezen kakega člana jih prepodi drugam. Čeprav so stasiti, mišičasti in naravnost herkulske postave, se njihovo število vedno bolj krči1 ih ni daleč več čas, ko izumre to svojevrstno pleme, ki je edino na tem božjem svetu, ki ne pozna govorice. Kdaj bo konec sveta? Benares ob reki Ganges-u je bramancem najsvetejše mesto in ob enem središče braman-ske učenosti. V glavnem svetišču je postavljena majhna piramida, nič večja ko naprstnik. To piramido je imenoval že Brahma, najvišje indijsko božanstvo, «popek sveta«. Po svetih predpisih morajo svečeniki to piramido razložiti. In ko se to zgodi, bo konec sveta blizu. Toda nam se tega ni treba bati. Že stoletja se ukvarjajo svečeniki s to nalogo, ne da bi jim bilo doslej uspelo, približati se le količkaj cilju. Kajti naloga, ki jo je postavilo božanstvo samo, je matematično čudo. Piramido sestavlja 64 majhnih zlatih ploščic različne velikosti. V sredi so ploščice prevrtane. Dobro razdeljene so nanizane na igli tako, da leži spodaj največja, ne tej nekoliko manjša ploščica. Za razložitev piramide naj se uporabljata nadaljni dve igli in sicer na ta način, da se odvzame piramidi vedno le po ena ploščica, ki se postavi ali na popolnoma prazno iglo ali pa na večjo ploščico. Nima smisla, da bi kdo ugibal, kdaj bo naloga napravljena. Kajti do popolne razložitve treba nič manj ko 20.293„775.907,454.375 prenosov. Če bi rabili svečeniki za vsak posamezni prenos le pet sekund — za kar bi se morali ponašati z izredno ročnostjo in urnostjo v prstih — bi bilo možnih na dan pri štiri in dvajset urnem nepretrganem delu 17.280, v enem letu torej 6,307.200 prenosov. Da dovrše svečeniki nalogo, treba torej dobe 3.217,557.063 let, od katerih je minil doslej šele zelo majčken delček. Konca sveta lahko pričakujemo povsem mirno in brez vsake bojazni — po indijskem računu. Barometerski in seizmografski ljudje. Nekatere osebe sprejmejo ob nevihtah toliko elektrike, da jim prasketajo lasje in se iz njih prikazujejo iskre. Človek se pri tem spomni lisičjega repa, s katerim je profesor prikazoval pri fizikaličnem pouku problem torne elektrike. Drugi so sploh tako napolnjeni z elektriko, da jim lahko odjemamo iskre z nosa, ako smo jih postavili na izolirni podnožnik. Takim ljudem pravijo, da so «atmosferopatični», lahko bi jim rekli tudi, da so barometerski. Nekoliko atmo-sferopatični smo tudi mi po večini, kar opazujemo prav posebno ob soparnih poletnih dneh. Bližajočo se nevihto čutimo tedaj v vseh udih. Zelo občutljive osebe tožijo, da jih zaboli zdaj tu zdaj tam po telesu in da imajo težko glavo; polašča se jih splošna utrujenost, ki zabranjuje vsako tako duševno kakor telesno delo. Mnogo bolj trpe nervozne, revmatične in na srcu bolne osebe. V trenutku, ko se izdivja nevihta z običajno ploho, izginejo vse te motnje, človek se oddahne in tesnobna bol se umekne prijetnemu občutku. Pravkar opisana reakcija na soparo je v tesni zvezi s posebnim fizikalno-kemičnim svojstvom človeškega telesa. Ona razdraži ob določenih zračnih izpremembah tako zvano vegetativno živčevje t. j. ono živčevje, ki uravnava nehotno delovanje vegetativnega življenja, kakršno je krvni obtok, prebava in izločevanje žlez. — Manj umljiva in zato tem bolj skrivnostna je razdraži j ivost, oziroma izredna ob-čutnost onih oseb, ki se odzivajo celo na zelo oddaljeno pozemsko motenje, potresne sunke. To so živi seizmografi, če imenujemo s to besedo pripravo, aparat, ki zaznamuje potresne sunke. Medicinski zapiski poročajo o mnogih primerah. Tako je čutil neki inženir potres v trenutku, ko se je pojavil, celo potres na Japonskem je vplival na njegove živce. Nekemu zdravniku so odrezali nogo. Znano in večkrat potrjeno je dejstvo, da prično boleti pri vremenski izpremembi brazgotine in zarastki; celo kurja očesa in stare ozebline se neprijetno oglašajo. Omenjeni zdravnik je pisal dnevnik o vseh občutkih, ki so se pojavili v njegovi nožni štuli. Na ta način so ugotovili po dnevih, urah in minutah, da je čutil zdravnik ob vseh tudi oddaljenih potresih, kakor n. pr. ob strašnem potresu v Messini hude bolečine v svoji prikrajšani nogi. Vidi se, da se dogajajo tudi tu stvari, ki jih dosedanja veda še ni utegnila proučiti. Najstarejša kirurška knjiga na svetu. Lansko leto je izdal ameriški egiptoslovec Ereasted papirus, ki ga smatrajo za najstarejšo kirurško listino. Papirus se imenuje posebna vrsta trsta, iz katerega so izdelovali Stari Egipčani papir, ki je dobil svoje ime po rastlini. Papirus so pa tucli imenovali spise, pisane na takem papirju. Omenjeni papirus je spisal okoli leta 2800 pred Kr. r. neki dvorni in vojaški zdravnik iz Starega Egipta. V njem je pretresal osem in štirideset primerov najrazličnejših poškodb in dodal vsakemu primeru razlago, kako se poškodba ugotovi, določi in zdravi. Okoli 1. 2500. je pripisal neki razlagalec k temu spisu še 69 opomb in se skliceval pri tem na druge, prastare kirurške spise, ki se nam pa na žalost niso ohranili. Leta 1700. pred Kr. so to knjigo prepisali, a ne popolnoma. Ohranjeni so le pri- meri poškodb od temena do prsi. Po mnenju poznavalcev stare medicine prikazuje ta papirus zdravniško znanje in mišljenje. Starih. Egipčanov v novi luči. Prvič se omenjajo v tem spisu možgani in njihove kožice. Stari, Egipčani, so poznali že zvezo med poškodbami lobanje ^Va eni in mrtvičnosti okončin na .drugi strani.. Znani so jim bili znaki krčev možganske. mreiie, mrzlica in okuženje ran, Cela vrsta načinov njihovega zdravljenja se je .ohranila skozi stoletja in stoletja do današnjih časov kak,6r šivanje ran, ustavitev krvavenja takp.zvana.tam-ponada, uravnavanje izvinkov. in izpahov,.m kostnih prelomov in še mnogo".drugih./ Dobrotniku in rešitelju — spomenik! Pred kakimi šestdesetimi leti 'sO nasadili našelniki v Avstraliji opuncijp, neko yrstff figovega kakta, rastlino, ki je, rasla /dotle' feMja zapadni Kubi in v južnem. Teksasu. Nasadil i so jo, ker se je dala res mnogo.stransko;u|pra-biti: njen sad je užiten, njeno meso jsejmje dragocena hranila za živino. .m slednjič r'rabi poljedelcem, ker doseže 3 do 4 m višine in tvori postavljena v primerni razdalji druga od druge, neprodirno steno, kot izboren naraven plo'{ za njihove pašnike in nasade. Na avstralijskih tleh je dobila rastlina posebno ime «prickly Pear», kar bi se ponašilo z «bodečo hruško«. Tu, rja novi zemlji je našla rastlina najugodnejše pp-goje za svoj obstoj in razvoj. Namnožila se je v taki meri in razpasla tako neovirano, da je postala v zadnjih tridesetih letih prava nadloga. Milijonov štirjaških metrov rodovitne zemlje niso mogli ljudje obdelati, ker niso utegnili prodreti kaktovo goščo, in ker bi bile. bohotno rastoče opuncije takoj zadušile vsakteri nasad-V pokrajinah Queensland-u in Novem lužnem Wales-u so pokrivale rastline površino, veliko ko tretjina Italije. S trebljenjem in sežiganjem so poskušali ustaviti sovražnika na njegovem zmagovitem pohodu. Zaman. Začeli, so^ iskati drugod zaveznikov. Dobili so jih v-ličinkah nekega zelo plodnega molja. Kakor hitro se ličinke izležejo, se zarijejo v nežno meso rastline, dožro se do njenega mozga in joPna ta naein zamore. Leta 1925. so začeli gojiti te molje in jih razpošiljati pod vladnim nadzorstvom v. po opunciji prizadete pokrajine. 2e po treh letih so dovršile ličinke svoje ogromno delo. Kakto-ve gošče so izginile popolnoma, le tu pa tam so ostali šo revni ostanki kot nezmotljive priče razsežnega območja rastlinskega škodljivca in ob enem neumornega delovanja ličink. Avstralija se je rešila grozne kuge, ki ji je preraščala pašnike in polja in- odjemala travi in žitu svetlobo in tla. Nič čudnega, če nameravajo postaviti hvaležni prebivalci pokrajine Queensland-a temu molju spomenik. Glasne ribe. Našemu ljudstvu je riba zgled zdravja in nemosti. Zdrav je ko riba, nem je ko riba, sli- VIII. širno večkrat med preprostim ljudstvom. Toda ni pravila brez izjeme, zato tudi niso vse ribe neme. Ob izlivu največjih rek na otoku Sumatri (poleg Bornea največjem otoku Velikega sundskega otočja), posebno v reki Toelang-Bar-vang-u živi v velikem številu do poldrugi deci-meter dolga riba, spadajoča med ostriže. Domačini ji pravijo «ikan-kerong-kerong». Ko se spuSča mrak na zemljo, se pričenja, podvodni koncert teh rib, ki ga je slišati daleč na okrog. Ti glasovi' ne sličijo kvakanju, pač pa so nekako zaporedno brnenje, ki je tem skrivnostnejše, ker prihaja izpod vode. Deset zelo kratkih zvokov si sledi v vsaki sekundi. Ker je teh rib nešteta množica, napravijo tak hrup, da ribiči in mornarji niti zaspati ne morejo. Malajci pripisujejo ta hrup nevidnim duhovom. Do zadnjega časa je narava skrbno skrivala skrivnost. Niti raziskovavci niso mogli najti pravih pri-rejevavcev teh večernih hrupnih koncertov, dokler ni izsledil holandski lovec D. Pieters povodnih pevcev. Te prepevajoče ribe žive le v somornici, oziroma na meji med sladko vodo in somornico in se ne oglašajo nikdar nad vodo. Električno nebo. Ime elektrynx t. j. električno nebo so nadeli novemu aparatu, pri čemer je mišljeno nebo v ustih nad jezikom. Ta aparat je osnovan na vodilni misli, ki je bila znana že italijanskemu fiziku Volti (1745—1807)j. Ako postavimo dve različni kovinski plošči v kako kislino, nastane električni tok. Ker ima vsako sadje tudi nekaj odstotkov kisline v sebi, lahko povzročimo pri njem električni učinek, Elektrynx je tako občutljiv, da naznanja že miljonino ampera (Amper je merska enota za jakost električnega toka), kar bi sličilo desetemu delu sile, ki jo razvijajo peroti naše navadne muhe. Aparat ni večji od biljardne krogle. Z njim lahko primerjamo okus dveh jabo'lk, ne da bi ju po-kusili. Kislo jabolko naznani več mikroamper-jev ko sladko. Da si napravimo nekako sliko o količini v različnih sadnih vrstah, naj omenimo, da ima limona devetnajst, sladka pomaranča pa le pet mikroamperjev. Elektrynx bo usposobljal tvornice za konserve, da bodo uporabljale vedno le sirovine popolnoma enakega okusa. Jezik in nebo še tako izvedenega strokovnjaka nista nikdar tako zanesljiva ko stop-njemer tega aparata Dvoglavci. Siamske dvojčke imenujemo telesno skupaj zrasle dvojčke. Taka obžalovanja vredna bitja so dobija svojo označbo po dveh Azijcih, rojenih leta 1811. od kitajskih staršev v Mak-longu v iSiamu, ki so ju prvič javno kazali v Londonu. Poročila sta se z dvema sestrama, Imela 18 otrok in sta umrla leta 1874. Pri raz-telesbi so ugotovili zdravniki, da sta bila ta dva «prava» siamska dvojčka zrasla samo s trebušnimi gubami skupaj in da bi ju lahko z majhno in nenevarno operacijo ločili. Od tedaj poznamo celo vrsto takih skupaj zraslih dvojčkov. Toda ljudje z dvema glavama? Ali so nam znane kake primere? Gre pri tem za bitje, pri katerem se razcepi gorenja hrbtenica in je vkljub temu zmožno za življenje. Tako bitje omenja že cerkveni učenik Avguštin v svoji knjigi: De civitate Dei. Živelo je za časa Teodo-zija v Emavsu. Nemški slikar Durer je naslikal leta 1512. podobnega spačka, rojenega v Esslingu na Virtemberškem. V začetku 14. stoletja je nastopal v Gorenji Italiji tak dvoglavec. Pesnik Petrarca, ki ga je sam videl, se ga spominja v kratki satirični pesmici. Mnogo več vemo o tako zvanih «škotskih bratih«, ki sta vzbujala ob koncu 15. stoletja občo pozornost na Škotskem in Angleškem. Gorenji del trupla se je razcepil od začetka prsi na dvoje in imel dve glavi. Škotski kralj je dal dvoglavca skrbno odgojiti. Dvoglavec je bil posebno nadarjen za petje in glasbo. Ljudje so ga občudovali, ko je pel dvo-glasno. Sicer se pa glavi nista kaj ujemali in vedno sta se pričkali. Ker je imel dvoglavec le dve nogi, se je večkrat zgodilo, da je dvoglavec padel na tla, če se nista mogli zediniti glavi glede smeri nadaljne poti. Vsak dotikljaj ali poškodbo na spodnjem delu telesa sta občutili obe glavi, na gorenjem delu samo k temu pripadajoča glava. Ta dvoglavec je umrl star šele 28 let. Iz bližnje preteklosti imamo takega dvoglavca v osebi Ivana in Jakoba Toccio, rojenega po 19 letni materi v mestecu Locana (Aosta) dne 4. oktobra 1877. Spodnji del telesa je bil popolnoma pravilen. Bil je en sam želodec. Od šestega rebra navzgor se je pa delilo telo v dve osebi z dvema glavama, dvema rokama, dvojnim oprsjem, dvojnimi pljuči in dvema srcema. Obe glavi sta se vedli kot posamezni bitji, bili sta razmeroma precej inteligentni, govorili sta poleg materinščine tudi še nekaj nemščine, francoščine in angleščine. Čudno se je zdelo vsakomur, ko je videl, kako se pogovarjata glavi z dvema gostoma vsaka v drugem jeziku in vsaka o drugačni snovi. Sedaj ne živi noben tak dVoglavec. Pred dvema letoma je povila tako bitje neka ciganka v vasi Porebi na Češkoslovaškem, a je živelo le četrt ure. Znanost zaznamuje doslej v svojih letopisih za vsakogar gotovo nepričakovano število takih dvoglavcev, namreč približno 200. Najbrž jih je biio še več, toda take nestvore so v srednjem veku kot vse podobne spačke pobili, ker jih niso smatrali za ljudi. Hude zime. Iz starih letopisov doznavamo, kdaj so razsajale posebno hude zime. Naj navedemo tu na tem mestu nekaj letnic, ki so bile posebno pomembne za naše kraje. Leta 860. je pokrivala severni del našega morja črez in črez debela ledena skorja, da so ljudje lahko hodili iz mesta v mesto kar po morju. Leta 1132. so zarnrz- VIII. liile vse reke Severne Italije do izliva v morje. V tem letu je zmrznilo tudi vino v sodih. Leta 1234. je vzdržal led v tržaškem zalivu težke tovorne vozove. Sto let pozneje so zopet zamrznile vse reke Severne Italije. Leta 1422. je bil po vsej Evropi tak mraz, da so vsi vodnjaki zamrznili. Leta 1709. je zmrznila zemlja tri metre globoko. Drevesa so skoraj vsa popokala, ker jih je raznesel oledeneli sok. Leta 1684. so radi mraza poginili vsi ptiči. Najhujši, mraz pa je bil po vsej Evropi od 9. do 12. januarja 1740, 1., ko je samo na Češkem poginilo 160.000 ovac, 46.000 goved, 5000 konj in 11.000 prašičev. Izpodrinjena domača žival. Med vsemi domačimi živalmi je postala mačka najbolj pozno človeku družabnica. Kdaj jo je človek prav za prav ukrotil in udomačil, ne vemo, gotovo se je pa to zgodilo že v zgodovinski dobi. Najbrž so bili Egipčani, ki jim je uspela krotitev mačke. To sklepamo iz dejstva, da so jo dvignili v vrsto svetih živali, ker jih je rešila mišje nadloge. Kdo je pa lovil te škodljive giodavce, Ko še ni bilo mačke? Odgovor — zveni nekam čudno in preseneča — na to vprašanje se glasi: podlasica. Mojzesovi predpisi jo navajajo kot neužitno žival; sicer je pa sveto pismo ne omenja v tem smislu, da bi se dalo sklepati na kako ožje razmerje do človeka. Šele talmudisti, razlagavci židovskih izročil, so izpolnili to vrzel. Oni govore o gojitvi podlasice, ker čisti hišo. Rabbi (v 2. stoletju) je naročil svoji dekli, naj prizanese najdenemu gnezdu podlasice. V tretjem in četrtem stoletju nastopa podlasica že poleg mačke. Pri starih Grkih je bila podlasica zelo priljubljena, nadeli so ji poleg pravega imena še imence: nevestica. Rimljani so ji pravili mustela, kar je gotovo v zvezi z besedico mus, ki pomeni miš. Italijani ji pravijo še dandanes donnola («ženska), V stari Homerjev! parodiji, boju med mišmi in žabami, se pritožujejo miši radi podlasic kot najhujših svojih sovražnikov in v neki bajki grškega pesnika Phaedra vzklika ujeta podlasica: «Pri-zanesi mi, človek in jaz ti odpravim miši iz tvoje hiše.» Tudi Aristophanes (450—385 pred Kr.) ima povest o podlasici in milši. Da je izpodrinila mačka podlasico, je pripisovati najbolj dejstvu, da se je znala mačka človeku s svojim dobrikanjem prikupiti. V zadnjem času pa prihaja podlasica zopet do veljave. Ameriški farmerji pospešujejo njeno nastanitev v hlevih in skednjih, kroteč mlade, ujete podlasice. Nekaj jedilnikov iz srednjega veka. Že zgodaj so začeli ljudje nabirati dobra, preizkušena kuhai ska navodila. Marcus Gabius Apicius je izdal za časa rimskega cesarja Tiberija (14—37. po Kr.) spis «©e re coquinaria», ki je bila prva kuharska knjiga. Od trinajstega stoletja dalje je bilo spisanih več takih del. V monakovski vseučiliščni knjižnici hranijo rokopis, pisan na knženico v začetku štirinajstega stoletja. Iz tega rokopisa navajamo tu nekaj navodil: Piščanci za svetke. Zdrobi četrt funta mandeljnov in enako količino riža zelo drobno, vsuj to vmes v mrzlo kozje mleko, dodaj raz-sekane kurje prsi, kuhaj vse skupaj na čistem maslu in potresi povrh še nekaj razrezanih vijolic in sladkorja. — Piščanci na gi^ški' način. Mešaj meso pečenih piščancev in mehkokuhane svinjine vešče skupaj, dodaj četrt funta rož, nekaj ingvera, popra, vina, medu in kuhaj vse skup. — Poganski kolač je bil napravljen iz kuhanega mesa, slanine, jajc in popra, vse to skupaj narezano in pečeno v tenko zvaljanem testu. Iz leta 1303. navaja v rokopisu ohranjen jedilnik: Najprej jajčja juha z žafranom, poprova zrna v medu,^prosena zelenjava, ovčetiina s čebulo, pečeni piščanci s člešpljami, nato po-lenovka v olju s suhim grozdjem, kuhana jegulja v poprovi omaki in praženi slaniki z gorčico. Naše gospodinje naj razsodijo, v koliko se razločuje tedanji jedilnik od sodobnega in v koliko se je izpremenil okus v dolgi dobi šestih sto let. Vremenski preroki. Mnoge živali napovedujejo s svojim obnašanjem bližajočo se izpremembo vremena, a to le za dobo 24 ur. Kadar letajo lastovke nizko, je skoraj gotovo dež v najkrajšem času. Toda lastovke bi letale vkljub grozečemu dežju visoko, če bi letale tudi žuželke visoko. A žuželke se drže nizko, kakor hitro jih potisne vlažnost v zraku k tlom. V tem primeru so prav za prav žuželke pravi preroki. Majhne živalce so sploh izvrstni vremenski preroki. Naj omenimo pajke. Razmeroma precej dolgo pred izpremembo jo napovedujejo zanesljivo, ker so takoj začutili njihovi občutljivi živci izpremembo vlažnosti. Pred kakimi osemdesetimi leti, ko nismo še poznali zanesljivih tlakomerov, so se naši ljudje zanašali na pajke. Naše gospodinje niso določile dneva za pranje, dokler niso tako rekoč vprašale pajka za svet. Čim hitreje prede pajek, čim daljši so njegove nitke, tem gotoveje je pričakovati lepega vremena. Med ribami je piškur, v vrsto krapov spadajoča jeguljasta riba, ki je dobila označbo vremenskega preroka, ker se dvigne na površino 24 ur pred nevihto ali dežjem. Pred dežjem se priplazijo iz svojih skrivališč močeradi in krote. Tozadevne sposobnosti našle rege, božje žabice, so znane, saj nadomešča v marsikakem gospodarstvu še dandanes dragi tlakomer. Najboljšega preroka živalskega izvora imajo pa v južno-ameriški državi Chile. Tam trgujejo že več sto let z lupino vrste morskih pajkov. Prazna školjka je ob lepem vremenu popolnoma bela. Pred dežjem z nevihto se pojavijo na njej rdečkasti madeži, pred trajnim dežjem pa pordi vsa. Rdečica se seveda izgubi, ko se pripravlja lepo vreme. Ta školjka je kot prerok še posebne važnosti. Ona ne naznanja že obstoječe vlažnosti, marveč prerokuje pravočasno to, kar se bo zgodilo po daljšem ali VIII. kVajseni prestanku. Živali višje vrste čutijo vfemfe vnaprej, čeprav le za krajšo dobo. Tako pavi1' ktiČe, mačke se neprestano ližejo, krti razgrebajo velike krtine. Vse te živali čutijo bolj ali manj naraščajočo, na kožo in dihala vplivajočo zračno vlažnost ali elektriko kakor tudi povečani zračni pritisk. V tem prekašajo ljudi razen onih — posebno revmatičnih — ki utegnejo čutiti vsako zračno izpremembo prej ko drugi. Največje knjige na vsetu. Uradno .poročilo o ameriški državljanski vojni (l'8,t 6000 2.- „ „ 6000.01 _ n 10000 n 3.— „ „ 10000.01 n B 13000 4,— „ „ 13000 01 n n 16000 n 5.- „ „ 16000 01 „ „ 20000 n 6,— „ „ 20000 01 n M 23000 7,— „ „ 23000-01 „ „ 26000 n 8,— „ „ 26000 01 M 30000 n 9.— „ „ 30000 01 n M 33000 n 10,— „ n 33000-01 n 3(000 n 11 — n „ 36000 01 n 40000 n 12.- „ „ 40000.01 ft 43000 n 13.— „ n 43000.01 n n 46000 14,- „ „ 46000 01 n n 50000 „ 15- „ „ 50000.01 n 53000 16,- „ „ 53000.01 „ n 56000 „ 17,- „ „ 5600 ).01 n 60000 18,— „ n 60000.01 n n 63000 19.- „ „ 63000.01 n 66000 20,- „ „ 66000.01 „ „ 70000 21- „ „ 70000.01 n 73000 n. 22,— „ „ 73000.01 n „ 76000 23,— „ „ 76000.01 n „ 80000 24,— „ „ 80000 01 „ „ 83000 n 25,- „ „ 83000.01 „ „ 86000 n 26 — i. t. d. do 200.000 L za vsakih 1000 ali odlomke 1000 L. — 30 st. Odlomki pod 1 liro pristojbine se zaokrožijo na 1 liro. — Za zneske nad 200.000 L. ali nedoločene vsote znaša kolek 60 lir. Kolki so navadni in se prepišejo kakor do sedaj. Trgovske knjige: hranilne knjižice, dnevnik, inventar, knjige za prepise pisem in knjige knjigovodstva je treba predložiti registrskemu uradu, da prepečati prilepljene kolke, preden se začnejo knjige rabiti. LESTVICA pristojbin (kolkov) za menice, plačljive v kraljestvu v teku enega meseca, štirih, šestih mesecev in po šestem mesecu (kr. dekret 30. dec. 1924. št. 3268. spremenjen po kr. odloku 10. avg. 1927. št. 1463 ozir. 17. marca 1930 št. 142. tO "o MENICA PLAČLJIVA > in v teku po več ko o "" C O v teku v teku šestih me- a-S enega štirih šestih secih; kolek C 1 00 1 00 5 00 o i: c "S, ~ E 2.00 5.00 0.10 0.20 0.5C 0.40 0.60 2.00 4.00 6 00 10.00 13,-15,- 1.20 2.00 2.40 3.60 600 1.50 0.40 0.80 1.20 2 00 0.50 0-20 0.50 0.50 l.OO 2 50 2.50 1.00 0 50 3.00 VIII. \ Lir 42 40. Pristojbina povzetja (pacchi con asse-gno)......... 41. Zavoji izredne obsežnosti doplačajo 50% pristojbine ....... Silni poštni zavoji (urgentl) navadne obsežnosti: do 1 kg ........ do 3 kg ........ do 5 kg....... izredne obsežnosti: do 1 kg........ do 3 kg . . . . . do 5 kg ........ 43. Zavoji, poslani z letali v Italiji; do 1 kg ........ do 1H kg ....... do 2 kg ........ do 2K> kg........ do 3 kg ........ do 3X> kg........ do 4 kg ........ do 4lA kg........ do 5 kg ........ Za kolonije: Tripoli, Rodi, Cirenaica in Bengasi se plačajo višje pristojbine 44. Odškodnina navadnih (zgubljenih) za- 0 60 6. 12. 18. vojev za Vatikan 7. 14,-21 — 12.50 14.50 16.50 18.50 22.-24,— 26. -28. - 25 00 50. - 46. Brzojavke (telegrammi) naslovljene v kraljevino, S. Marino in otok Saseno — plačajo za vsako besedo do 10 črk, čitljivo pisane: a) navadne brzojavke do 10 besed .... za vsako nadaljno besedo ...... b) silne brzojavke (telegramma urgente) trikratno pristojbino navadnih. c) jako silne brzojavke so dopuščene samo mej glavnimi mesti provinc ter plačajo petkratno pristojbino, d) brzojavke s plačanim odgovorom doplačajo pristojbino Cs. 50. V inozemstvo naslovljene brzojavke plačajo pristojbino za besedo v zlati valuti in v različni odmeri, n. pr, za Vatikansko mesto Cs. 9, v Avstrijo Cs. 20, Albanijo Cs. 20. Čeho-slovaško Cs. 28, Nemčijo Cs. 28, Jugoslavijo Cs. 21, Francijo Cs. 22, Rumunijo Cs. 28, Evropsko Rusijo Cs. 64, Špansko Cs. 31, Švico Cs. 19, Evropsko Turčijo Cs. 56, Ogrsko Cs. 24.5, Angleško Cs. 30.5. i.t.d, Lir 2-0.25 Tekoči račun (Conti correnti). Poštno čekovni promet. 47. Za vplačila po poštni položnici pri poštah v glavnem mestu province — brezplačno. V drugih krajih: Za vplačila po poštni položnici do lir 50 za vplačila po poštni položnici do lir 100 za vplačila po poštni položnici do lir 500 za vplačila po poštni položnici do lir 1.000 za vplačila po poštni položnici do lir 5.000 za vplačila po poštni položnici do lir 10.000 in za vsakih nadaljni lir 5.000 ali vlomek do najvišje pristojbine....... Za izplačila odpovedanih vsot pri poštah v glavnem mestu province brezplačno. V drugih krajih: do lir 50......... do lir 100......... do lir 200 ......... do lir do lir do lir 300 400 500 45. Poštni zavoji v inozemstvo: posebno skrbno zaprti in zapečateni se sprejemajo in pošiljajo v vse kraje sveta. Pristojbina istim je odvisna od teže in števila držav skozi katere vozi zavoj, dokler ne prispe do cilja. — Tako n. pr. plačamo zavoje v teži do: 1 kg 5 kg 10 kg Vatikansko mesto...... 4.— 8.— 14.— Avstrijo......... 8.25 11.25 17.25 Albanijo ......... 9 25 15.75 22.75 Čehoslovaško........ 7 25 11.25 19.25 Nemčijo.......... 8.75 13 75 23.75 Jugoslavijo........ 7.- 10 50 18.75 Francijo .........7.25 1125 19 25 Rumunijo.........10.— 15. 25 — Špansko .........10.— 15,— - .— Švico — Lichtenstein..... 6.25 10.75 17.75 Evr. Turčijo........ 11. - 16.50 28 - Ogrsko......... 8.75 13.75 23.75 Angleško......... 12.- 20.- 32 75 Egipt........... 12 50 18.50 do lir 1.000 ......... in vsakih nadaljnih 1.000 lir ali vlomek > do najvišje pristojbine ...... 48. Izplačila z bankogitč se izplačajo brez vsake pristojbine, 49. Računski izvlečki (izvzemši polletnega, ki je zastonj) . .......... 50. Prepis računov (za vsako stran) . 51. Zračna pošta,- Navadna in ekspreisna pisma, ki se pošiljajo z zračno pošto, se morajo frankirati z navadno pristojbino in še: a) za pisma dopisnice in drugo do 15 g b) za tiskovine, vzorce in rokopise za 50 g Opozarja se, da ekspresna pisma v Turčijo niso dovoljena. Zračna pošta iz Italije v inozemstvo, za pisma, dopisnice, obvestila, račune, posetnice i. dr. za vsakih 20 gr aH vlomek..... Za rokopise, tiskovine in vzorce, za vsakih 50 gr . . i...... Dodatne pristojbine za poštne pošiljatve po zraku in z avtomobili, odposlane iz Italije v Maroko in Irak, iso sledeče: Za v Maroko, zračna služba Toulouse-Casa-blanca: do 10 gramov....... nad 10 gramov do 20 nad 20 gramov do 50 nad 50 gramov do 100..... nad 100 gramov za prvih 100 gramov več lir 2.— za vsakih nadaljnih 100 gramov ;li presegajoči odlomek. za v Irak, zračna služba Kairo-Bagdad: za vsakih 20 gramov ali odlomek 20 gramov . Po progi Toulouse - Orano se bodo lahko pošiljala pisma tudi v Alžerijo. Pristojbine so sledeče: do 10 gramov ........ nad 10 gramov do 20...... nad 20 gramov do 50...... nad 50 gramov do 100...... nad 100 gramov za prvih 100 gramov več lir 2.— za vsakih nadaljnih 100 graftiov ali presegajoči odlomek. 2.00 1.00 1.50 2.00 3.00 3.00 Pošiljatve, ki naj gredo z avtomobilom, morajo imeti na vidnem mestu pripombo: Par automobile Jaia-Bagdad, VIII. Pošiljatve, ki naj gredo dalje zračnim potom, pa pripombo po slučaju: Par avion Toulose-Casablanca. Par avion Toulose-Orano. Par avion Caire-Bagdad. 52. Poštna hranilnica prevzame vloge v poljubni višini. Obreistuje pa vloge le do lir 10.000.—. Obrestna mera znaša nekaj manj nego 3%. Vložne knjižice poštne hranilnice se izdajo na ime vložnika, kateri edini razpolaga z vlogami ali pa se vpiše namesto imena vložnika: ta, ki se glasi (al portatore). V zadnjem slučaju dvigne oziroma vloži denar, kdor prinese knjižico. Omenjeno bodi, da nagradi poštna uprava vsako leto nekaj vložnih knjižic z dobitki od 100, 500, 1.000, 10.000 in tudi več lir, ki se letno žrebajo po številkah vložnih knjižic. 53. Poštne vrednostnice (buoTii postali fruttiSeri), Take vrednostnice izdajajo vsi poštni uradi v kra-Ijevstvu in kolonijah na ime imejitelja in sicer v zneskih po lir 100, 500 in 1.000. Teh vrednostnic pa ne mo-femo odstopiti drugim in to vsled dejstva, ker jih tudi sodnija ne more zapleniti. V slučaju zgube istih, napravi uprava duplikate. Te vrednostnice so tudi vsakega sedanjega in bodočega davka proste ter jih imejitelj vnovči o poljubnem času pri poljubnem poštnem uradu. Obresti teh vrednostnic so postopne in napredne, tako n. pr, je vrednostnica: od 100 lir izplačljiva po 1. letu v znesku 104.— lir od 100 lir izplačljiva po 5. letih v znesku 127,60 lir od 100 lir izplačljiva po 10. letih v znesku 166.80 lir od 100 lir izplačljiva po 15. letih v znesku 223.25 lir od 100 lir izplačljiva po 20. letih v znesku 291.75 lir Isto sorazmerje velja tudi za vrednostnice po 500 in 1.000 lir. Splošne pripombe k pristojbinam. Pisemske pošiljatve kakor pisma, dopisnice, razglednice, posetnice, trgovski računi in rokopisi, ki so nezadostno ali neznamkovane, plačajo pri vročitvi dvojno pristojbino oziroma dvojni primanjkljaj. Izvzeti so le dopisi državnih uradov na zasebnike in pisma slu-žečih vojakov svojcem, ako jih oddajo potom svoje komande; za taka pisma plačajo naslovljenci navadno pristojbino. Vise tiskovine, tudi razglednice s samim podpisom, ki sploh niso znamkovane, se ne odpošljejo. Iz inozemstva došle pošiljatve, ki so premalo ali nič znamkovane, plačajo dvakratni primanjkljaj, vendar najmanj 60 stot. Časopisom in drugim pošiljatvam, ki plačajo nižje pristojbine, ne smemo prilagati ali pripisati nikakršnih sporočil, ker se take pošiljatve ne dostavijo naslovljen- cu, ampak finančni prokuraturi, ki kaznuje take prestopke z denarnimi globami oziroma zaporom. Uradno dopisovanje občinskih uradov. Na naslovni strani pisma mora biti čitljiv odtis uradnega pečata v ovalni obliki s sledečim besedilom: R. R. Poste — II Podesta del comune di — (S. Andrea). V slučaju, da manjka omenjeni odtis, smatra pošta taka pisma za navadna, drugače pa imajo županstva naslednje pristojbinske olajšave: 1. poštnine proste so dopisnice ali pisma brez prilog pa odprta in iz kraja: dopisi na vse državne urade, ki se bavijo s plačili v račun erarja (Agenti Imposte Erariali) kakor: davkarije (agenti tasse del bollo), državno odvetništvo (avvocatura erariale), pošta, telegraf, telefon, kataster, sodnija (cancellieri giudiziari), hipotečni zavodi, občinske kakor tudi društvene blagajne, inšpektorji in overovitelji utež in mer, finančni inšpektorji, gozdna uprava, carinski uradi (vsi Ricevitori), finančna inten-danca, komisija priziva davkov in občinski uradi, vojaško in orožniško poveljstvo (Comandanti, Distretti Militari e Carabinieri), državne zakladnice (Delegati Tesoro), prefekti in podprefekti, magistrati (tribunah porota, prizivno sodišče, kasacijsko sodišče, pretura, državno pravdništvo in sodnije), deželna volilna komisija, kvestorji (komisarji in vodje uradov javne varnosti), centralne državne administracije (ministrstvo), poveljstvo vojske in mornarice. 2. poštnine prosti so tudi dopisi s prilogami v zadevi osebne dohodarine in hišnega davka poslani odprti pod ovojem: s pristojnimi uradi, s statistično glavno direkcijo in z županstvi. 3. polovico poštne pristojbine plačajo za vsa zaprta pisma, ki so naslovljena zgoraj omenjenim uradom iz-vzemši centralni državni administraciji, poveljstvu vojske in mornarice, komisiji priziva davkov, generalni direkciji statistike, županstvom, obrtnim in trgovskim zbornicam izven okraja zbornice (za zaprta pisma tem uradom morajo plačati navadno poštno pristojbino)). 5, za uradne brzojavke so prosti pristojbine le tedaj, ako župani uradujejo v oblasti javne varnosti v zadevi varnosti miru in v zdravstvenem pogledu. Vsi drugi uradni brzojavi plačajo navadne pristojbine, a se pošiljajo kakor državni brzojavi, ki plačajo. 4. v zadevi: nabora, statistike, civilnega in anagrai-skega stanja plačajo tudi polovično pristojbino za pošiljatve tudi s prilogami, a odpre oziroma pod zavojem na: poveljstva vojske in mornarice, statistično glavno direkcijo in županstva. Uradno dopisovanje šolskih vodstev je omejeno za brezplačno dopisovanje vodstev s svojimi didaktičnimi predstojniki, kateri edini smejo pošiljati morebitne dopise na šolska vodstva. MED SVET Naročniki „Goriške Matice" dobe to leto pet obveznih knjig in sicer: 1. Koledar za leto 1935. 2. Ferdo Plemič, Po krono, dekle in vino, zgodovinska novela 3. Gizela Majeva, Duševna vzgoja otrok. / 4. }akob Ternovec, Z orodjem v rokah. 5. Nande Vrbanjakov, Pravljice iz tujih logov. Te knjige se dobe pri poverjenikih za L 5.—, a v prosti prodaji za L 8.—. Izšla je tudi neobvezna knjiga : France Bevk, Srebrniki, kmečka povest. To knjigo dobijo naročniki za doplačilo L 3.—. Opomba. Pri dveh knjigah se je radi nepredvidenih zaprek izvršila sprememba, zaradi česar naj nam naročniki oproste. VIII. Za prihodnje leto izda „Goriška matica" za naročnike obvezno sledeče knjige : 1. Koledar za leto 1936. Ihedništvo poskrbi, da nas znanec v ničemer ne zaostane za prejšnjimi letniki, tako glede zabavno - poučnega čtiva, kakor glede podob, ki bodo pojasnjevale vsebino. Upamo, da bo slej ko prej zaslužil ime dobrega družinskega prijatelja v prostih urah. 2. Jerko jermol, Naseljenci, divjaki in otroci, povesi. Ta povest, ki opisuje domačega izseljenca, ki ga je bila v sredini preteklega stoletja zanesla usoda v Avstralijo, je polna napetih dogodivščin, a hkrati nam odkriva življenje, navade in običaje divjih rodov avstralskega pragozda. Knjigo bodo krasile številne ilustracije. 3. Dr. josip Potrata, Higijena žene. V knjigi, ki bo nekako dopolnilo toliko potrebnih knjig o zdravstvu, ki smo jih že izdali, bo znani pisatelj obrazložil, kaj ženski v nasprotju z moškim škoduje, katerih športnih panog naj se predvsem izogiblje; obširno bo govora o nosečnosti in o porodu, posebno, kako se je treba ravnati v tem času. Sledil bo opis nekaterih bolezni, ki so lastne ženim. Knjigo bodo pojasnjevale podobe. 4. Martina Seljak, Mrčes v h<ši. Zelo potrebna, po najboljših virih sestavljena knjiga za naše gospodarje in gospodinje, v kateri bo opisan škodljiv mrčes v hiši, v hlevu in na dvorišču; podana bodo tudi navodila, kako se mrčesa uspešno ubranimo in ga zatremo. Besedilo bodo pojasnjevale številne podobe. 5. Danijel Defoe, priredil Nande Vrbanja-kov, Robinzon. Danijela Defoe-a smo se bili spomnili pred par leli v našem Koledarju ob dvestoletnici njegovega rojstva. Njegov „Robinzon" je knjiga, ki jo lahko imenujemo večno. Ne samo to — skoraj ni človeka, ki bi je ne bil že bral, kdor pa je ni še bral, 'bi jo moral brati, zato smo se odločili, da jo podamo našim naročnikom v novi izdaji. Tudi ta knjiga bo ilustrirana. Neobvezne knjige ; Spomladi 1935 izide zgodovinski roman : 1. Sigrid Undset, Ljubezen in kri. Undset je norveška pisateljica svetovnega slovesa, ki je bila pred leti nagrajena z Nobelovo nagrado. Njen zgodovinski roman »Ljubezen in kri", ki se godi v srednjem veku in je poln burnih dogodkov, je eno njenih najboljših del, ki je služilo za Irdno podlago njeni poznejši slavi. Bralec, ki bo odložil to, kakih dve sto strani ob-segajočo knjigo, bo moral priznati, da kaj tako napetega in lepega še ni bral. V jeseni 1935 izide: 2. France Bevk, Huda ura, kmečka povest. Obe knjigi bodo dobili naročniki proti doplačilu L 3.— za vsako. Književna družina „Luč". Za leto 1934 so izšle sledeče knjige: 1. Zbornik Luč, deseti zvezek. 2. Ivo Dren, Z onstran groba, kmečka povest. 3. Aleksander Petofi, Krvnikova vrv, roman . Cena vsem trem knjigam je L 4.— Za leto 1935 izidejo okoli velike noči sledeče knjige : 1. Zbornik Luč, enajsti zvezek. 2. France Bevk, Mrtvi se vračajo, novela. 3. Alfonse Daudet, Tartarin v planinah, humoristična povest z iluslracijami. Biblioteka za pouk in zabavo. V sebi zaključene knjižice z raznovrstno vsebino, ki izhajajo večkrat na leto, stanejo L 2.20 za izvod. Za (e knjižice je težko podati kak določen načrt. Le toliko lahko povemo, da izide pred jesenjo : Tone Čemažar, Bridka ljubezen in drugi spisi. O božiču: Stjin Streuvels, Božje dete in drugo. O veliki noči: France Bevk, Punčka in drugo. OPOMBA. Upamo, da tega književnega načrta ne bomo spreminjali, vendar si pridružujemo to pravico, ako nastanejo kake nepredvidene zapreke. V avgustu 1934. GORIŠKA MATICA. Zima prihaja m z njo dolgi fcCcri Kako dobrodošla je tedaj dobra in lepa knjiga, vestna družica, zabavna in učena 1 ,,Biblioteka za pouk in zabavo*' skuša biti taka družica. Da se prepričaš, evo zanimivo vsebino dosedaj izišlih knjižic: L KNJIŽICA. Fr. Bevk, Tuje dete L. Cermelj, Kameno olje OIov. Verga - SI. Slavec. Viteštvo na kmetih H. W. Osgood - R. V., V pradomovini kave Alphonse Crozižre - Damir Felgel, O moiu, ki Je bil lačen. Paberki H. KNJIŽICA. Fr. Bevk, Sestra A. A., Zakon, kakor ga urejajo civilni zakonik In nove določbe konkordata med Italijo in Sv. Stollco Orazia Deieda - 61. Slavec, Lisica M. C. Cooper - R. V., V sijamskl džungli Ovadi) Slavič - Fr. B., Konjski tatovi L. 0., Sličice Iz prirode in tehnike m. KNJIŽICA. Ivan Vouk, Obisk L. Oermeij, Dušik Fr. Bevk, Olej, človek! O. M. Dyolt - A. K., Ekvadorski ognjeniki 0. Courteline - Si. Slavec, Pobočnik Fllck F. Kleinmayr, Stolpi molka Gabr. D'Annunzio - 81. Slavec, Toto IV. KNJIŽICA Dam. Feigcl, Faraon v fraku B. K., O spravnem sodniku Bor. 8tankovič - Fr. Bevk, V noči J. F. Ročk - A. K., Pri Lamah v Chonlju Gab/ D' Annunzio - SI. Slavec, Deviška gruda Jos. Jurca, Samoplsna oporoka Fr. Oerk - r. 1., Od stopnje do stopnje V. KNJIŽICA. Slavko Slavec, Dora se drami L. C.. Iz otroških let Mlhajla Puplna Damir FeigM, Faraon v fraku (konec) M. C. Cooper - A. K., V Sudanu VI. KNJIŽICA Ferdo Plemič, Mojca Josip Jurca, Povračanje zemljiškega .davka Vladislav Stanislav Reymont - Štefan Zeromski - France Bevk, Dvoje smrti — Smrt v hlevu — Smrt v polju Jaroslav Hašek - Tone Oemažar, Sovražniki alkohola praznujejo Silvestrov večer Adolf von Punger - M. Samsa, V pragozdu ob Amazonl Wermenskerken - D. F., Ustnik Drobiž VIL KNJIŽICA. Fr. Bevk, Nagrada David Socke - M. Samsa, Nesrečne pečke I. S. Turgenjev - I. Vouk, Pes A. Rittermann - ŠHbarjev Polde, Izbruh Vezuva v letu 1929 J. Kukučin - Slavko Slavec, Sence In svetloba Osi p Dimov - L., Izseljenci Osip Dimov - L., Novoletni obiski VHI. KNJIŽICA. Slavko Slavec, Rakeževa Llza 1. P., Medicina v satiri in karikaturi France Bevk, Usmiljenje J. B., Oandl Jack London - Ivan Vouk, Poljakov konec Ferdo Plemič, Krivda 8. Krym - Šibenik, V raju, Tatarska legenda Paberki IX. KNJIŽICA. Ciril Ivanov, Čuvaj Suta Mihail Zoščenko - F. B., Koza Kristjan Leden - Maksa Samsa, V deželi Eskimov Peter Krasnov - Ivan Vouk, Aska Marlam Paberki X. KNJIŽICA. F. Bevk, Živi mrlič Edgar AUan Poe - B., Padec v Maelstrom J. B., Z zrakoplovom okrog sveta Martin Kukučin - Slavko Slavec, Novinci Čarovnik Krabat, Lužiško-srbska pripovedka XI. KNJIŽICA« Slavko Slavec, Spomin z jezera Wolf Hansen, Starec od preskavskega jezera, Estonska povest V. K., Sladkor Albert Haig, Ena sama beseda Ludvik Biro, Jaz Louis Chadourne, Rdeči otok Sigbj5rn Obstfelder, Narodna pesem Peter Panter, V hotelski veži Osip Dimov, Umetniška predstava Posebnosti srednjeveške lekarne Tatarska pravljica Paberki Popis risb na prilogi XII. KNJIŽICA.* France Bevk, Predporočna noč Martin Knkučin - Slavko Slavec, Vaški roman J. B., Črne čarovnije Vladimir Lidin, Stepa Anders Eje - Slavko Slavec, Dober zaslužek Anton Pavlovlč Oehov, Snubač Paberki XIII. KNJIŽICA. Damir Feigel, Ob obratu stoletja Ivan F.anbo - S. Slavec, V jetniški bolnici Polet v stratosfero Jaroslav Hašek - F. B., Moj učenec in Jaz B. Nušič ■ Tone Oemažar, Kopalne hlače Osip Dimov, Ocenitev H. Trolle - Steenstrup, Kašnirska ogrlnjača O Iepotlčju XIV. KNJIŽICA. France Bevk, Slepec je videl Ouy de Miupassant • Slavko Slavec, V gozdu J. B., Edison Quy de Maupassant - Slavko Slavec, Hudič Douglas Jerroid, Večerna pridiga gospe Kaudel Mihajl Zoščenko - T. 0., Šport in zdravje Vladislav Reymond - France Bevk, Sodba Ada Negri - Janko Samec, Kes Knut Hamsu'1 - France Bevk, Prav navadna muha srednje velikosti Drobiž XV. KNJIŽICA. Slibarjev Polde, O razvoju ladijskega pogona (Ob 70-letnici $ nrti izumitelja vijaka J. Ressla) Slavko Slavec, Sestrina poroka FerJo Plemič, Pomorske burke in slično XVI. KNJIŽICA. France Bevk, Živa groza Italo Svevo - S. S., PrežanJe za nezvesto E. S., Uganke svetovne zgodovine E. Z., Bik Koloman Mizsath - T. 0., Kako je Čomak kupoval koso Nikola Gane - S. S., Osmanova Skala Jerome K. Jerome - France Bevk, Tako je, če poslušaš nasvete Frank Harris, Mož, kakršen bi moral biti Marien Cumberlaud, Prenočišče Ramro Blanco - Tone Oemažar, Ego te absolvo XVII. KNJIŽICA. Janez Rožencvet, Matijčkova odpravnina Turki pred Dunajem Gustav Strniša, Strojevodja Ernest Claes, Potepuh Hanes Martina Seljak, Žena v raznih poklicih Ferdo Plemič, Pomenki z lepo gospo Fr. Bevk, Bajka o sreči tlela si v .Jipogiafia imm\f ia prodaja v kDjigaini-papirimi Stoka, Triesle in v knjigama! - fiuizia. '■■■■■■■H