PraSkl nadikof dr. Korda., kl f% sapn stil odgovornosti polno mest. radl starosti. ^dllA ^^S^i,:.-' . ¦._  •-•-'¦.^.¦tJ.V IlMi_w Huda stlska Nemčije po sprsj.mtl nc-overjevcga predloga, Obširno smo že poročali, kako dolgoveznih pogajanj je bilo treba posebno m&d Francijo iu Ameriko, predno je bil uvelLavljea Hooverjev načrt, ki dovoljuje Nemčiji odložitev vojne o.d_kodnine za eno leto. Ker pa Nemčija ni izpolnila jamstev. da bo porabila z odložitvijo pridobljenl dena. za gospodar&ki dvig države, j. pričel beg inozemsJi&ga kapitala i« nemške države in tudi Nemci sami s. začeli z mrzlično naglico dvigati iz denarnih zavodov svoje prihranke. Tokom par dni je bila Nemčija že zopel na robu finančnega propada. — Da _l otele Nemce finančnega poloma, so po nujale bančn. skupine raznih velesil posojilo, a seveda pod gotovimi pog.jl. Nemška vlada je odklonila ponudb«, ker noče pristati na jamstva politi?,_»ga _načaija,ki so jib zahtevali za dovolitev dolgoročnih kreditov v Londomtt ter Parizu. Ta odklonitev pomenja toliko, da se Nemčja noč. resno lotiti razo_o_i'tve in še bo naprej ogroževal* mir v EvropL I_ tokratnega skrajn« opasnega finančnega položaja si je pomagala N_mčija na ta način, da je zap-rla vlada na nedogleden čas borze in banke. Izplačila s. smejo vršiti samo en dan v tednu, a še to samo po to&n« dokazani potrebi v skrajno omejeniJ_ svotah. Kljub prizadevanju vlade, d_ bi prepricala javnost o tem, da so nj«» ni ukrepl glede bort In bank potrebn^ je objela javnost bojazen. Lfludske mv se so oblegale banke in zahtevale 1_plaftilo vlog. Bank. so morall zastrac žiti. Ko ]e pa javno&t zvedela, da ]• Nemcija odklonila zunanjo pomoC, ]• vladalo po večjih nemških mestib ra»» položenje kakor na predvečer nove vojne. Ljudje so zaČeli nalagati svoje pii« branke v blago, zlatnino in v večje za- loge žiril, kcr s. se bali, da bi marka v vrednosti z-opet ne padla. Da si o_pomore vlada iz položaja, fco zmanjšala z-natno uradniške plaee in ob enem tudi sorazinerno znižala ceno živilom. Neicška samep.mee padla v vod_. Nemci so se hoteli potegniti iz finančH8 krize sami, ne oziraje se na pomoč od zunaj, pa ni šlo. N.mške banke kljttb vsenm prizadevanju niso moglc zbrati dovoljnega kapitala in radi tega so se spustili Nemci v d_p__matska. pogajanja. Francoska vlada je dogoVorno z ameri_kimi in angleškimi politlki povabila dne 16. julija nemškega kanclerja dr. Briininga in zunanjega minlsti-a dr. Curtiusa v Pariz na razgovor. Nei__ka vlada je sprejela povabilo in radi tcga je bil odpovedan nameravani poset angleških da_avn__ov Macdonalda in Hendersona v Berlinu. V Parizu začeta pogajanja med Franeijo in Nen_.ij. bi se naj zaključila ob navzočnosti zastopnikov v&eh velesil v Londonu. Nemška _b_anč_a kriza in druge (___av_. Nemška gospodarska kri_a j.e vplivala tudi na druge države. Madžarske banke so začasno zaprle svoje blagajne. Istotako so storile banke na Gclanskem. Švedske banke so odklonile izplačilo nemških čekov. Nič kaj dosti ni prizadeto od nemške krize čelaoslevažko gospodarstvo. _L__gov._i v Parizn. Obi.k neimškega kanclerja dr. Briininga, ki j. prišel v Pariz v družbi zunanjega ministra dr. Curtiusa, je napravil po svetu, zlasti še med Francozi najboljši vtis. Bil je to p.vi slučaj po svetovni vcf.ni, da je nemš-ki kancle. naip.avil Francozom uradai poset. Nov go.p©da!r_ki in fijaančni položaj Nemčije je dal povcd _a to. Kancler dr. Bruning je raztolma.il francoski vladi in zastopniikom drugih velesil velike težave, ki se ima z njirni boriti Nemčija. Nemška državnilva nista hotela, da bi že v Parizu P-išlo do .bveznih dogovorov, o t&m naj bi se sklepalo na londonaki konfereoici, ki se bo sestala kmalu. Pariški i-a_govori so potekli v prijateljstvu. Ob _jih.vGm razključku je franco.ki rnini.trsddpredsednik izjavil, da je bil soglasno .prejet sklep, da s^ bode v Londo>nu razpravljalo o gospodarski in finančm krizi Nem.ije in o _iednai'odnem po.cL.ilu, ki ga Nemčija želi dobiti. Ruma_ski pariament je zaključil svoje izredno zasedanje. Po.itniee bodo trajale do 15. oktobra. Bolgarija npeljala žitni monopol. — Vlada je sklenila, da pokupi država _ito od kmetcv. Pokupljenega žita bo pla.anih 70% z gotovim d*enarjem, preostalih 30% pa z nakaznicami, ki jih bodo kmetj. lahko uporabili za plačilo davkov. Iz ipanskc ustavodajne skup.čine. Novoizvoljena ustavodajna skup_čina ]6 imela prvo taijno sejo dne 13. t. m. Za predscdmka jc bil izvoljen učenjalf in socijalist profesor Besteira. Dnevne sejo bodo trajale le 5 ur, poslanci bodo prejemali mesečno 1000 pezet dnevnic, govorili bodo lahko le po S0 minut. " Iz nemirne Indiie. V Indiji je došlo z.°pet_cloi krvavih obračunavanj mcd Hindujci in mtisffrnanf. Spopade mirr ta p&Iicija in vojaš-tvo.