Poštnina plačana v gotovini URADNI VESTNIK OKRAJA NOVO MESTO Lelo VI. V Novem mestu, dne 30. septembra 1961 Sl. 18 VSEBINA: 284. Odlok OLO Novo mesto o družbenem planu za leto 1961; 285. Odlok OLO Novo mesto o dnevnicah, nadomestilu za ločeno življenje in o kilometrini uslužbencev okrajnih zavodov v okraju; 286. Odlok OLO Novo mesto o ustanovitvi Sklada za finansiranje izgradnje bolnišnic v Brežicah in v Novem mestu. OBČINSKI LJUDSKI ODBORI: 287. Odlok ObLO Brežice o ustanovitvi Komunalne banke Brežice; 288. Odlok ObLO Črnomelj o spremembi in dopolnitvi odloka o občinskih taksah; 289. Odlok ObLO Črnomelj o spremembi odloka o občinskem prometnem davku v občini Črnomelj; 290. Odlok ObLO Novo mesto o proračunu občine Novo mesto za leto 1961; 291. Odlok ObLO Videm-Krško o dnevnicah, nadomestilu za ločeno življenje in o kilometrini uslužbencev in delavcev upravnih organov, zavodov in organizacij ObLO Videm-Krško; 292. Odlok ObLO Videm-Krško o povračilu potnih in drugih stroškov odbornikom, članom svetov in drugih kolegijskih organov ObLO Videm-Krško; 293 Odlok ObLO Videm-Krško o ustanovitvi Komunalne banke; 294. Odlok ObLO Videm-Krško o postopku pri prodaji in oddajanju v zakup zemljišč, ki so v državljanski lastnini v občini Videm-Krško; 295. Navodila ObLO Videm-Krško o postopku in načinu delitve sredstev, predvidenih za povečanje plač po uspehu in rezultatih dela; 296. Odredba Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo ObLO Sevnica o višini in načinu plačila stroškov za osemenitev svinj. GOSPODARSKE ORGANIZACIJE IN ZAVODI: 297. Bilanca Gostišča Grad Mokrice za leto 1960; 298. Bilanca Pečarijc Gradac za leto 1960; 299. Bilanca Gradbenega podjetja »Sava« Videm-Krško za leto 1960. Na podlagi 1. odstavka 16. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS št. 19-89/52) in 4. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih odborov in njegovih organov (Ur. 1. FLRJ številka 52-644/57) ter 3. točke 26. člena Statuta okraja Novo mesto je Okrajni ljudski odbor Novo mesto na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 18. marca 1961 sprejel ODLOK O DRUŽBENEM PLANU OKRAJA NOVO MESTO ZA LETO 1961 PRVI DEL SPLOŠNI PREGLED IN SMERNICE RAZVOJA V LETU 1961 I. poglavje Osnovne smernice in naloge Na osnovi doseženega razvoja v letu 1960 ter v skladu s predlogom programa perspektivnega razvoja okraja Novo mesto v razdobju 1961—1965, ob upoštevanju republiškega in zveznega družbenega plana za leto 1961, se postavljajo v okraju Novo mesto za leto 1961 sledeče osnovne smernice in naloge: 1. Še nadalje je treba pospešeno utrjevati in razširjati materialno osnovo s ključnimi proizvodnimi panogami kot izhodišče in predpogoj za uspešen razvoj drugih dejavnosti. Tako je potrebno povečati obseg proizvodnje in storitev predvsem v industriji, kmetijstvu, gozdarstvu in prometu. Vzporedno s tem naj bi se v okviru možnosti močneje razvijale tudi druge panoge in dejavnosti. V ta namen je potrebno storiti vse ukrepe: >— da bi se obstoječe proizvodne in storitvene zmogljivosti v čim večji meri izkoristile in — da bi se čim hitreje aktivirale zmogljivosti objektov, ki so v gradnji. 2. Pri investicijski dejavnosti je potrebno v polni meri upoštevati poleg vlaganj v osnovna tudi vlaganja v obratna sredstva. Pri usmerjanju investicijske dejavnosti je potrebno zlasti sledeče: —• dosledno izvajati načelo, da se investicijska sredstva osredotočijoi predvsem, za dovršitev že začetih objektov ter se tako omogoči čim hitrejša in uspešnejša postopna usposobitev v novih zmogljivosti; — prednost v investicijskih naložbah dati rekonstrukcijam, ki bodo z najmanjšimi vlaganji dale čim večje in ekonomične j še proizvodne učinke ter v čim krajšem času; — v nove obrate investirati predvsem v primerih ugodhe surovinske osnove ali drugih ugodnih pogojev za proizvodnjo; — v večji meri upoštevati vlaganja v uvajanje sodobnih postopkov proizvodnje, zlasti z uvajanjem mehanizacije in avtomatizacije. V skladu s prednjim in s predvidevanji predloga programa perspektivnega razvoja okraja Novo mesto naj se še nadalje intenzivno pripravljajo investicijski elaborati. 3. Da bi se ostvaril predvideni program investicij in da bi se dosegla čim večja učinkovitost investicijskih vlaganj, je potrebno zlasti: — da se doseže maksimalno aktiviranje vseh lokalnih razpoložljivih sredstev, ki jih je mogoče koristiti v investicijske namene; — da se posveti vsa potrebna pozornost pravilni in varčni uporabi vseh razpoložljivih sredstev znotraj gospodarskih in drugih organizacij ter — da se v čim večji meri razširi obseg združevanja sredstev; pri tem je treba upoštevati v okviru zakonitih možnosti vse oblike združevanja od sredstev gospodarskih organizacij do sredstev LO; prav tako pa je treba v cilju pospešene stanovanjskd izgradnje pritegniti čim več sredstev državljanov. 4. Z ozirom na še vedno naraščajoči negativni migracijski saldo, je potrebno v okviru realnih možnosti v skladu z racionalnim zaposlovanjem delovne sile, povečati število zaposlenih na področju okraja. V zvezi s tem je treba posebej upoštevati možnosti zaposlitve ženske delovne sile. Pri tem pa je potrebno zagotoviti še močnejši porast storilnosti dela v vseh gospodarskih panogah, zlasti pa v industriji in kmetijstvu. V ta namen je potrebno predvsem: — paziti na racionalno zaposlovanje delovne sile in — izpopolnjevati in nadalje širiti spodbudne načine delitve osebnih dohodkov oz. nagrajevanja po učinku, — izboljševati organizacijo dela, — uvajati sodobnejše metode dela in naprave, — skrbeti za učinkovito in hitrejše izobraževanje kadrov; v zvezi s tem naj bi gospodarske organizacije štipendirale strokovni kader v večjem številu in skrbele tudi za druge načine izobraževanja strokovnega kadra. 5. Težiti je treba k skladnemu naraščanju osebne potrošnje in družbenega standarda odgovarjajoče povečanju storilnosti dela in proizvodnje. Za uspešnejši razvoj življenjske ravni je potrebno zlasti: — izboljšati trgovsko, gostinsko, turistično in obrtno storitveno mrežo; — krepiti stanovanj sko-komunalno in ostale splošne družbene dejavnosti; — istočasno je močneje razviti tudi ustrezno kmetijsko proizvodnjo. 6. Povečati je ptrebno izvoz v skladu s povečanjem proizvodnje in razširitvijo sortimenta proizvodov, upoštevajoč stvarne možnosti plasmana na zunanjem tržišču. 7. V pogledu proračunskih sredstev je treba težiti k še ekonomičnejšemu koriščenju teh sredstev, kakor tudi k nadaljnjemu prenosu pristojnosti od okrajnih na občinske organe, tako da bi v okrajni pristojnosti ostale stvarno le tiste službe, kjer to zahteva njihova priroda poslov. 8. Da bi se postavljene smernice in naloge čim uspešnejše izvedle, je potrebno v smislu splošne ekonomske politike in gospodarskega sistema vzporedno razvijati socialistične družbene odnose. Posvečati bo potrebno vso pozornost napredku družbeno-političnih sil, predvsem pa samim proizvajalcem, ki postajajo vse bolj odločilni činitelji na vseh področjih našega gospodarstva. V zvezi s tem je potrebno: — krepiti delavsko samoupravljanje in družbeno upravljanje, —< povečati interes gospodarskih organizacij za izboljšanje svojega poslovanja, — harmonično razvijati komunalni sistem, — izboljševati sodelovanje med delovnimi kolektivi in občinskimi ljudskimi odbori. Vse to naj bi omogočilo čim uspešnejše delovanje gospodarskih organizacij in komun v splošnem, kakor tudi v pogledu ekonomičnosti in racionalnosti poslovanja. Istočasno pa bi bilo to najmočnejše zagotovilo za izvršitev predvidenega povečanja gospodarskega potenciala kakor tudi izboljšanja življenjskih pogojev prebivalstva. II. poglavje Družbeni bruto proizvod, družbeni proizvod in narodni dohodek 1. Na temelju navedenih osnovnih smernic in nalog tega družbenega plana se predvideva v letu 1961 naslednji skupni porast družbenega bruto proizvoda, družbenega proizvoda in narodnega dohodka: v milijonih dinarjev tekoče cene Indeksi Družb. 1959 1960 1961 1960 1959 1961 1959 1961 1960 bruto proizv. 41.680 52.652 63.341 126,3 151,9 120,2 Družb. proizv. 19.964 24.710 29.522 123,7 147,9 119,4 Narodni dohod. 18.593 22.836 27.403 122,8 147,3 120,0 Pri tem bo doseženo naslednje povečanje družbenega bruto proizvoda, družbenega proizvoda in narodnega dohodka na 1 prebivalca: v dinarjih tekoče cene Indeksi Družb. 1959 bruto proizv. 264.329 Družb. 1960 1961 334.042 401.652 1960 1961 1961 1959 1959 1960 126,3 151,9 120,2 proizv. 126.609 156.769 187.202 123,8 147,8 119,4 Narodni dohod. 117.914 144.876 173.766 122,8 147,3 119,9 2. Po posameznih panogah se predvideva naslednja udeležba v povečanju družbenega bruto proizvoda, družbenega proizvoda in narodnega dohodka: v milijonih dinarjev tekoče cene 1959 1960 1961 1960 1959 1961 1959 1961 1960 a) Družbeni bruto proizvod Industr. 17.749 22.846 27.138 128,7 152,8 118,7 Kmet. 11.659 12.669 16.220 108,6 139,1 128,0 Gozdar. 1.275 1.522 1.815 119,4 142,3 119,2 Gradb. 2.784 3.600 4.042 129,3 145,1 112,2 Promet 1.178 2.967 3.244 251,8 275,3 109,3 Trgov. 1.055 1.342 1.611 127,2 152,7 120,1 Gostin. 876 1.204 1.475 137,3 168,3 122,5 Obrt 5.104 6.502 7.796 127,3 152,7 119,9 b) Družbeni proizvod Industr. 8.420 10.197 12.009 121,1 142,6 117,9 Kmet. 6.138 6.710 8.496 109,3 138,4 126,6 Gozdar. 780 943 983 120,8 125,5 104,2 Gradb. 1.037 1.458 1.696 140,5 163,5 116,3 Promet 540 1.503 1.642 278,2 304,0 109,2 Trgov. 834 1.082 1.299 129,7 155,7 120,1 Gostin. 296 405 492 136,9 166,1 121,3 Obrt 1.919 2.412 2.905 125,6 151,3 120,4 c) Narodni dohodek Industr. 7.658 9.376 11.077 122,4 144,6 118,1 Kmet. 5.918 6.466 8.226 109,2 138,9 127,2 Gozdar. 721 868 905 120,4 125,6 104,3 Gradb. 1.009 1.426 1.660 141,4 164,5 116,3 Promet 467 1.052 1.141 225,3 244,5 108,5 Trgov. 805 1.051 1.261 130,5 156,5 119,9 Gostin. 269 378 454 140,4 168,9 120,3 Obrt 1.746 2.219 2.679 127,0 153,4 120,7 Predvideni porast družbenega bruto proizvoda, družbenega proizvoda in narodnega dohodka v letu 1961 je zasnovan na stvarnih možnostih, vendar pod pogojem, da bodo gospodarske organizacije izkoriščale vse možnosti za intenziven razvoj proizvodnje in storitev ter da bodo v tem ustrezno sodelovali'tudi drugi činitelji v okraju oz. komunah. III. poglavje Proizvodne in storitvene zmogljivosti Eden osnovnih pogojev za dosego predvidene ravni proizvodnje je še nadaljnje znatno povečanje izkoriščanja obstoječih proizvodnih in storitvenih zmogljivosti, zlasti v industriji in kmetijstvu. Prav tako pa je treba zagotoviti polno izkoriščanje kapacitet, ki bodo v tem letu pričele z obratovanjem. Da bi se v tem dosegel čim boljši uspeh, je potrebno predvsem: — intenzivirati izkoriščanje obstoječih, v proizvodnjo že vključenih objektov z izboljšanjem organizacije dela itd.; — maksimalno izrabiti vse razpoložljive prostore, naprave in stroje, bodisi z redno tekočo proizvodnjo, bodisi z uvajanjem dopolnilne proizvodnje z novimi artikli, upoštevajoč rentabilnost take proizvodnje; — še močneje razvijati kooperacijsko proizvodnjo: intenzivnejše je treba povezovati proste zmogljivosti v industriji in proizvodni obrti z drugimi ustreznimi proizvodnimi obrati; — pospešeno in z vso vztrajnostjo je treba razvijati zadružno proizvodno sodelovanje z zasebnim sektorjem kmetijstva, kjer obstojajo velike možnosti povečanja proizvodnje z ozirom na sorazmerno nizko izkoriščenost zmogljivosti v individualni kmetijski proizvodnji; — znatno širše in smelejše uvajati več delovnih izmen povsod, kjer to dopušča tehnološki proces in rentabilnost poslovanja; v kolikor je za uvajanje novih delovnih izmen potrebna nabava dopolnilne opreme, je tej tudi v bodoče treba dati prednost pri razporejanju investicijskih sredstev. Dosledno izvajanje navedenih načel bo omogočilo mnogim podjetjem ekonomičnejše in racionalnejše poslovanje, poleg povečanja same proizvodnje. Istočasno pa bo s tem omogočeno še nadaljnje povečanje storilnosti dela. IV. poglavje Investicije 1. Skladno s predvidenim razvojem gospodarstva in splošnih družbenih dejavnosti na področju okraja Novo mesto ter na osnovi predvidenih razpoložljivih sredstev gospodarskih organizacij, finančno samostojnih zavodov, ljudskih odborov ter zveznih, republiških in ostalih posojil v letu 1961, se predvideva, da bi skupna investicijska vlaganja v letu 1961 znašala približno 10,5 milijard dinarjev, kar pomeni v primerjavi z letom 1960 povečanje za okoli 48 %. Tako je v letu 1961 v primerjavi z letom 1959 in 1960 predvideno sledeče gibanje investicijskih vlaganj v osnovna in obratna sredstva: V osnovna sredstva V obratna sredstva Skupaj v milijonih dinarjev Znesek 1959 1960 1961 4.329 5.455 8.572 365 1.624 1.930 4.694 7.079 10.502 Struktura 1959 1960 1961 92,2 77,1 81,6 7,8 22,9 18,4 100 100 100 1960 Indeksi 1961 1961 1959 1959 1960 126 198 157 444 528 119 151 224 148 Zmanjšanje odstotka udeležbe obratnih sredstev v skupnih investicijah izhaja predvsem iz tega, ker so v letu 1961 predvidena znatna vlaganja v začetne investicije, ki bodo zahtevale obratna sredstva šele v prihodnjem ali v nadaljnjih letih. v milijonih dinarjev 1959 Znesek 1960 1961 V gospodar, investic. 3.617 5.669 8.358 V investic. sploš. družb. 1.077 1.410 2.144 Skupaj 4.694 7.079 10.502 Vlaganja v obratna sredstva so predvidena v višini povečanja proizvodnje in storitev. V odnosu na vlaganja v gospodarske in splošno družbene dejavnosti pa predvidevamo sledečo delitev: 1959 Struktura 1960 1961 1960 1959 Indeksi 1961 1959 1961 1960 77,0 80,1 79,6 157 231 147 23,0 19,9 20,4 131 199 152 100 100 100 151 224 148 V strukturi investicijskih vlaganj, predvidenih v letu 1961, se predvideva v primerjavi z letom 1960 le minimalno povečanje investicij v splošno družbene dejavnosti, kar izhaja iz vzporedno še vedno močnega porasta gospodarskih investicij v tem obdobju. Indeks povečanja investicij v splošne družbene dejavnosti pa nam kažejo v navedenih letih vsekakor velik napredek. 2. V letu 1961 se predvideva v primerjavi z leti 1959 in 1960 naslednje vire sredstev, s katerimi naj bi se finansirale skupne investicije: Last. sred. gosp. org. in fin. sam. zav. Sredstva ObLO Sredstva OLO Sredstva LRS in FLRJ ter banč. in ost. sredstva Skupaj v milijonih dinarjev 1959 Znesek 1960 1961 1959 1.551 2.147 3.694 33,0 731 1.338 1.160 15,5 309 491 338 6,6 2.103 3.103 5.310 44,9 4.694 7.079 1(0.502 100 Struktura 1960 1961 1960 1959 Indeksi 1961 1959 1961 1960 30,3 35,2 138 238 172 18,9 11,0 183 159 87 6,9 3,2 159 98 62 43,9 50,6 148 253 171 100 100 151 224 148 Za uspešnejšo realizacijo predvidene investicijske izgradnje se predvidevajo sredstva gospodarskih organizacij v višini 300 milijonov dinarjev, in sicer: — za investicije v gospodarstvu 210 milijonov dinarjev; — za investicije družbenega standarda 90 milijonov dinarjev. Pri združevanju sredstev je treba koristiti predvsem bančni sistem ter zagotoviti neposrednost gospodarskih organizacij. 3. Sredstva okrajnega investicijskega sklada, ki bodo razpoložljiva v letu 1961, bodo znašala 279,503 tisoč din ter se bodo uporabila predvidoma v sledeče namene: —i za plačilo že izvršenih obveznosti 143,608 ti- soč dinarjev, ostala sredstva v višini 135,895 tisoč dinarjev pa — za obratna sredstva 34,000 tisoč dinarjev, — za osnovna sredstva 101,'895 tisoč dinarjev. Posojila za osnovna sredstva naj se uporabijo predvsem — za izpolnitev obveznosti po tranšah že odobrenih posojil in — za odobravanje posojil za soudeležbo na investicijskih natečajih. 4. V smislu predloga programa perspektivnega razvoja okraja ter v skladu s sredstvi, navedenimi v 2. točki tega poglavja, so predvidene v letu 1961 po posameznih panogah naslednje investicijske naložbe v osnovna sredstva: v milijonih dinarjev 1959 Znesek 1960 1961 Industrija 1.648 2.070 3.412 Kmetijstvo 600 469 835 Gozdarstvo 86 156 495 Gradbeništvo 167 265 90 Promet 232 325 792 Trgovina 147 233 136 Gostinstvo 73 178 175 Obrt 73 153 299 Vod. gosp. 165 183 213 Lovstvo 4 1 1 Ribištvo 11 1 2 Denar, zavodi 54 39 14 Gospodarske invest. 3.260 4.073 6.464 Stan. kom. dej. 859 1.029 1.365 Sol., kult. pr. 57 50 287 Zdr. in soc. v. 129 113 263 Drž. uprava in ostalo 24 190 93 Invest. spl. družb. dej. 1.069 1.382 2.108 Skupaj 4.329 5.455 8.572 5. Na podlagi že začetih gradenj, pripravljenih investicijskih elaboratov, razpoložljivih lokalnih sredstev in ocenjenih možnosti najetja posojil, kakor tudi drugih pogojev, naj bi se v letu 1961 upoštevala investicijska vlaganja predvsem v naslednje namene: a) Industrija — dovršitev del na II. agregatu Elektrarne Brestanica; — gradnja daljnovodov: Brestanica—Roto Videm; Roto Videm—Brežice in Novo mesto—Črnomelj ; — gradnja razdelilne trato postaje 110/35/120 Novo mesto; — gradnja razdelilne trato postaje Brežice; — postavitev 11 vmesnih transformatorskih Postaj; — raziskovalna dela v zvezi z geološkim proučevanjem zalog rudnikov Kanižarica in Krmelj; — izvedba I. faze rekonstrukcije rudnika Kanižarica; — pričetek gradnje tovarne ravnega stekla v Novem mestu; — izvedba programa Industrije motornih vozil Novo mesto za proizvodnjo treh avtomobilov dnevno; — nadaljevanje rekonstrukcije Tovarne šivalnih strojev Mirna; — nadaljevanje rekonstrukcije kovinske industrije »Belt« Črnomelj; — pričetek gradnje obrata Tovarne Iskra v Novem mestu; — rekonstrukcija obratov IEV Ljubljana v Šentjerneju in Žužemberku; — pričetek rekonstrukcije obrata Telekomunikacije Mokronog; Indeksi Struktura 1960 1961 1961 1959 1960 1961 1959 1959 1960 51 51 53 126 207 165 18 12 13 78 139 178 3 4 7 182 578 318 5 7 1 159 54 34 7 8 12 140 341 244 5 6 2 159 93 59 2 4 3 244 240 98 2 4 5 209 407 195 5 5 5 111 129 116 — — — 37 37 100 2 1 1 10 17 128 — — — 71 25 35 75,3 74,6 75,4 100 100 100 125 198 159 81 74 65 120 159 133 5 4 14 88 507 577 12 8 17 88 282 320 2 14 . 4 795 389 49 24,7 25,4 24,6 100 100 100 130 197 152 100 100 100 126 198 157 — izgradnja obrata antibiotikov in vitaminskih preparatov ter obrata za proizvodnjo kirurške niti pri Tovarni zdravil »Krka« Novo mesto; — nadaljevanje izgradnje in nabava strojne opreme pri Opekarni Brežice; — ureditev opekarn Krmelj, Kanižarica in Zalog; — pričetek izgradnje sinter obrata v Brestanici; — nadaljnja izgradnja oz. rekonstrukcija podjetja »Novoles« v Straži; — rekonstrukcija tovarne pohištva v Brežicah; — rekonstrukcija tovarne Jugotanin Sevnica; — rekonstrukcija Kopitarne Sevnica; — nadaljnja izgradnja oz. rekonstrukcija tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj« v Vidmu-Krškem; — izvedba I. faze rekonstrukcije tovarne tri-, kotaže »Beti« Metlika; — rekonstrukcija v tovarni »Novoteks« Novo mesto; — rekonstrukcija tovarne »Imperial« Videm-Krško; — rekonstrukcija tovarne »Belsad« Črnomelj; — nabava strojne opreme tovarne »Dana« Mirna; — začetek gradnje obrata za izdelavo krmilnega kvasa v Vidmu-Kr.škem. b) Kmetijstvo v poljedelstvu: — nakup 29 ha zemljišč; — ureditev vrtnarije Krško in Čatež; v sadjarstvu: — obnova 43 ha sadovnjakov; v vinogradništvu: — obnova 6 ha vinogradov; v živinoreji: —■ izgradnja 10 hlevov za 930 krav; —• izgradnja 24 hlevov za 2.930 goved za pitanje; — izgradnja 7.950 m3 silosov; — ureditev 6 senikov za seno, steljo; — nabava 672 krav (vključno prevedbe), 70 merjascev in svinj ter 4 konj; v mehanizacijo: — nabava 20 traktorjev, 5 kombajnov, 3 silo-kombajnov in 93 priključkov ter 6 kamionov; v skladiščne prostore: — adaptacija in izgradnja 12 skladič ter postavitev 7 strojnih lop pri kmetijskih zadrugah; v predelovalne obrate: — ureditev 8 predelovalnih obratov — sušilnice Mirna, hmeljskih sušilnic in mlekarn; — izdelava programa za gradnjo vinske kleti na Bizeljskem. c) Gozdarstvo — osnovanje 60 ha plantaž listavcev (topole) in 320 ha intenzivnih nasadov iglavcev (gladki bor, duglasija); — nadaljevanje, novogradnja in rekonstrukcija 7 gozdnih cest v dolžini 32 km — rekonstrukcija in mehanizacija 2 regionalnih drevesnic; — nakup 4 traktorjev za krčitve gozdov s priključki ter nabava 29 motornih žag in 2 žičnih žerjavov; — postavitev dveh skladišč za oglje; — izgradnja dveh upravnih prostorov in postavitev 3 logarnic. d) Gradbeništvo — nabava opreme — mehanizacija v vseh gradbenih podjetjih; — odkup in adaptacija stavbe podjetja Investicijski biro Novo mesto. c) Promet — nabava kamionskega in avtobusnega parka; —• ureditev oz. novogradnja garaž pri prevoznih podjetjih; — nadaljevanje modernizacije ceste Novo mesto—prelaz na Gorjancih; — popravilo ceste Straža—Žužemberk; •—■ dovršitev ureditve ceste Žužemberk—AC pri Radohovi vasi; — modernizacija ceste skozi Žužemberk in skozi Stražo; — ureditev zgornje zanke na odcepu avtoceste pri Karteljevem; — popravilo cest Planina—Mirna gora, Dvor— Frata in odcep Šmarjeta—Šmarješke Toplice; —- izdelava programa z odgovarjajočimi projekti za rekonstrukcijo belokranjske transverzale Metlika—Črnomelj—Vinica; — priprava programa in načrta za rekonstrukcijo ceste Trebnje—Sevnica; — urejanje postajnih poslopij na področju okraja na progi Ljubljana—Karlovac; — nadaljevanje gradnje poštnega poslopja v Novem mestu; — gradnja poštnih poslopij v Brežicah in Črnomlju. f) Trgovina — rekonstrukcija in nabava večje opreme za 18 trgovskih lokalov; —• dokončanje javnega skladišča v Novem mestu. — Turizem in gostinstvo — rekonstrukcija gostišča Mokrice; — dovršitev rekonstrukcije hotela v Črnomlju; — pripravljalna dela za gradnjo novega hotela v Sevnici; -— dovršitev motela na Otočcu; — dovršitev rekonstrukcije gradu Otočec; — adaptacija bifeja v Novem mestu; — pričetek gradnje delavsko-uslužbenske restavracije v Novem mestu; — dovršitev 2 letnih kopališč z gostišči; — dovršitev plavalnega bazena v Senovem. h) Obrt — oprema obrata Zavoda za zaposlovanje invalidov v Metliki; ■— rekonstrukcija podjetja »Knjigotisk« Novo mesto; — pričetek rekonstrukcije Mizarske zadruge Sevnica; —- nadaljnja ureditev in oprema Konfekcije »Lisca« v Sevnici; — nadaljnja ureditev in oprema splošno obrtne kovinarske zadruge Videm-Krško; — rekonstrukcija komunalnega podjetja Videm-Krško; — rekonstrukcija podjetja Splošno mizarstvo Videm-Krško; — rekonstrukcija konfekcije papirja v Vidmu-Krškem. i) Vodno gospodarstvo — urejanje hudournikov na področju Save od Radeč navzdol; — regulacija spadnje Save, Sotle in Gabernice ter Mirne s pritoki in Krke s pritoki; — melioracija na Krškem polju (212 ha), urejanje doline Krke in doline Prečne; — udeležba pri gradnji vodovodov v občinah Črnomelj, Novo mesto, Trebnje in Videm-Krško; — ureditev kanalizacije in čistilnih naprav v občini Videm-Krško. j) Lovstvo — ureditev lovskih koč; — izgradnja volj ere v Ragovem; — nabava opreme. k) Ribištvo — nadaljevanje izgradnje ribogojnice v Prečni. l) Denarni zavodi — nabava strojne opreme v komunalni banki in podružnicah, m) Stanovanjsko-komunalna dejavnost — gradnja približno 800 stanovanj, od katerih naj bi bilo dograjenih v tem letu okoli 580; — nadaljevanje izgradnje vodovodne in kanalizacijske mreže; — modernizacija ulic in trgov v večjih naseljih; — rekonstrukcija in razširitev obstoječega električnega omrežja; — pričetek gradnje gasilskega doma v Novem mestu; — urejanje prostorov za občinske gospodinjske centre; — izdelava regionalnih planov in urbanistične dokumentacije. n) Šolstvo, kultura in prosveta — pričetek reševanja III. izmene v osnovni šoli Novo mesto; s tem bi bilo istočasno vsaj začasno olajšano težko stanje prostorov tudi za obstoječe strokovne šole; — nadaljevanje izgradnje osnovne šole v Dra-gatušu; — pričetek gradnje internata v Novem mestu; — nadaljevanje gradnje delavnic TSŠ v Krškem; — dovršitev adaptacije in priprave za pričetek novogradenj osnovnih šol v nekaj večjih krajih; — ureditev prostorov za Srednjo kmetijsko šolo na Grmu; — ureditev vsaj najpotrebnejših prostorov za občinske ljudske knjižnice; —1 postavitev spominskih obeležij ob priliki proslave 20-letnice vstaje in ureditev partizanskih grobišč; — nadaljevanje restavracije in konsolidacije spomeniških objektov v Kostanjevici, na Hmeljni-ku in v Žužemberku; — dokončanje obnove in restavracije objektov NOB na Rogu; — pričetek gradnje kulturnega doma v Brežicah in adaptacija več drugih kulturnih domov; — izgradnja šolskih telovadišč in igrišč pri 40 šolah; — manjše adaptacije domov TVD in športnih objektov. o) Zdravstvo in socialno varstvo — adaptacije in novogradnje objektov ambu-lantno-poliklinične službe (zdravstvenih postaj, ambulant itd.); — pričetek gradnje kirurškega oddelka splošne bolnice Novo mesto; — nadaljevanje rekonstrukcije bolnice v Brežicah; — začetek del na ureditvi revmatološkega centra v Dol. Toplicah; — začetek adaptacije Doma onemoglih v Im-polci. p) Državna uprava in ostalo — nadaljevanje gradnje novega trakta ObLO Novo mesto; r— adaptacija upravnega poslopja ObLO Črnomelj; — adaptacija stavbe za sodišče v Črnomlju; — pričetek gradnje postaje LM v Novem mestu; — adaptacija postaje LM v Črnomlju. r) Poleg navedenega bi bilo potrebno pričeti z izdelavo gospodarske karte s posebnim poudarkom na geološki karti. V zvezi s tem naj se začne z detajlnimi geološkimi raziskavami: prednost naj se da Beli Krajini, območju rudnika Globoko ter območju rudnika Kremen. 6. V kolikor bi kreditne in druge oblike finansiranja dopuščale, naj bi ljudski odbori, gospodarske in druge zainteresirane organizacije težile tudi k realizaciji nekaterih drugih investicijskih objektov s področja gospodarstva in splošnih družbenih dejavnosti, katerih izvršitev je sicer predvidena v predlogu programa perspektivnega razvoja okraja šele v nadaljnjih letih tekočega petletnega obdobja, predvsem pa v naslednje objekte: a) na področju gospodarstva — osnovanje obratov za proizvodnjo elektro-materiala v Trebnjem, Brežicah in Črnomlju; — študija in izdelava investicijskega elaborata za obrat oplemenj a vanj a papirja; — izdelava investicijskega elaborata in začetna dela na gumarskem obratu »Save« Kranj v Trebnjem; — izdelava investicijskega programa in pripravljalna dela za izgradnjo komunalne klavnice v Novem mestu; — ureditev obrata za polnjenje sadnih sokov; — izgradnja 5 gozdnih cest (Ravna gora, Šentrupert—Dole, Globočica—Stoj draga, Anže—Kostanj ek in Globoko—Brest v dolžini 25 km; — izmena drevesnih vrst in osnovanje plantaž oz. intenzivnih nasadov na površini 800 ha; — osnovanje regionalne drevesnice v Suhi krajini s površino 6 ha; — ureditev odcepa AC za Šmarješke Toplice pri Kr ono vem; — izgradnja avtobusnega postajališča v Novem mestu; — izdelava investicijskega elaborata za nov hotel v Novem mestu; — izdelava investicijskega elaborata za I. fazo rekonstrukcije Čateških Toplic; — izdelava investicijskega elaborata za novo letno kopališče v Šmarjeških Toplicah; — izdelava investicijskega elaborata za delno rekonstrukcijo gradu Hmeljnik v gostišče; — ureditev gostišča v Žužemberku; — izdelava načrtov za delno rekonstrukcijo gradu Kostanjevica v gostišče. b) Na področju splošno družbenih dejavnosti — nadaljnje povečanje stanovanjske gradnje in istočasno vzporedne gradnje ustreznih komunalnih objektov; — gradnja garaž v stanovanjskih naseljih; — postopno reševanje prometnega problema v naseljih; — izgradnja objektov servisnih dejavnosti v stanovanjskih naseljih; — pričetek novogradnje Srednje kmetijske šole na Grmu, ki naj bi prerasla v kmetijski šolski center za področje celotnega okraja; — pričetek novogradenj osnovnih šol v Šentjerneju, Trebnjem, Krškem, Veliki Dolini itd.; — dozidava 2 učilnic v osnovni šoli v Šmihelu; — adaptacija prostorov Študijske knjižnice Novo mesto; — adaptacija domov onemoglih in priprava gradnje še enega novega doma onemoglih; — priprava gradnje prostorov za zbornice, združenja, masovne organizacije itd. Da bi se čim uspešneje izvršilo nakazane osnovne investicijske naloge, bi bilo potrebno v letu 1961 upoštevati predvsem sledeče: — dajati prednost objektom, ki jih je mogoče čim hitreje dograditi, — objektom, ki zagotavljajo ob manjših naložbah čim ugodnejši gospodarski učinek, kar je mogoče doseči predvsem z rekonstrukcijami in razširitvami podjetij in — objektom, ki omogočajo uvedbo več delovnih izmen ali vplivajo na racionalnejše zaposlovanje delovne sile; poleg tega pa je treba tudi pospešiti priprave in pričeti z gradnjo takih novih objektov, ki izhajajo iz ugodne surovinske osnove, visoke rentabilnosti ali drugih ugodnih pogojev; — intenzivirati investicijska dela z uporabo sodobnih gradbenih elementov in sodobne tehnike gradbenih del; — pospešiti uvajanje čimbolj ekonomične gradnje zlasti na področju stanovanjske skupnosti; to naj se doseže predvsem z izbiro najekono-mičnejših investicijskih izvedb; — učinkovitosti investicij je treba povečati tudi s temeljito proučitvijo in pripravo ekonomske in tehnične dokumentacije investicijskih elaboratov; — pri tem je potrebno upoštevati sodobne dosežke znanosti in tehnike ter v zvezi s tem možnosti za uvedbo mehanizacije in avtomatizacije, kakor tudi možnosti za večjo delitev dela, kar bo vplivalo na povečanje specializacije proizvodnje in razširitve kooperacijskih proizvodnih odnosov; v ta namen je treba v večji meri koristiti znan-stveno-raziskovalne ustanove; — okrajni in občinski ljudski odbori naj -v sodelovanju z ustreznimi strokovnimi organi oz. organizacijami izvrše potrebne analize oz. proučevanja v cilju čim prejšnje izdelave regionalnega programa razvoja gospodarstva in drugih dejavnosti na njihovem področju, na osnovi tega pa podvza-mejo ukrepe za sistematično pripravo investicijskih elaboratov; — izboljšati organizacijo priprave ustreznih načrtov in ostalih elaboratov, zboljšati smotrnost projektiranja in v okviru možnosti tipizirati projekte; — v zvezi s prednjim organizacijsko učvrstiti in razširiti dejavnost projektivnih in investicijskega biroja na našem področju ter jih usposobiti za kakovostno in pravočasno izdelavo programov in projektov; — pri investitorjih doseči večjo disciplino, tako pri postopku za odobravanje investicijskih programov, kakor tudi pri koriščenju in uporabi investicijskih sredstev; ■— investitorji, ki predvidevajo koriščenje posojil iz družbenih skladov, naj pravočasno pripravijo investicijske programe z odgovarjajočo dokumentacijo za udeležbo na natečajih; — investitorji naj ukrenejo vse potrebno za čimvečje varčevanje z investicijskimi sredstvi; — neposredni investitorji, kakor tudi ustrezni organi ljudskih odborov in družbeni organi naj intenzivnejše spremljajo razvoj investicijskih del, tako glede smotrne uporabe, kot tudi v pogledu pravočasne dovršitve objektov v rokih, ki so predvideni v investicijskih programih; — pri strnjenih novogradnjah naj se v projektih predvidi uporaba spodnjih prostorov za poslovne prostore, v kolikor to dopuščajo urbanistični načrti. Občinskim ljudskim odborom se priporoča, da pri usmerjanju investicijskih sredstev upoštevajo načela, ki so določena s tem družbenim planom. V. poglavje Sredstva Z ozirom na znatna sredstva, s katerimi razpolagajo gospodarske organizacije in komune, bo treba še v večji meri skrbeti za vsestransko gospodarsko učinkovitost teh sredstev in da bo njihovo vlaganje tudi v skladu s splošno družbenimi interesi. 1. Sredstva skladov gospodarskih organizacij in finančno samostojnih zavodov Predvidoma bodo gospodarske organizacije in finančno samostojni zavodi v letu 1961 razpolagali s skupnimi lastnimi sredstvi v višini okoli 6.742 milijonov din, od katerih bi znašala amortizacija 3.868 milijonov din. Skupna sredstva gospodarskih organizacij naj bi se uporabila v sledeče namene: — za obratna sredstva 1.100 milij. din — za odplačevanje posojil 1.696 milij. din — za invest. v osn. sredstva 2.294 milij. din — za ostale izdatke 656 milij. din — nerazporejena sredstva 996 milij. din 2. Združevanje sredstev gospodarskih organizacij V letu 1961 se pričakuje, da bodo znašala združena sredstva gospodarskih organizacij za skupna vlaganja — v gospodarstvo približno 210 milijonov din, — v splošno družbene dejavnosti pa okoli 90 milijonov din. Skupno predvidena sredstva za združevanje naj bi znašala torej 300 milijonov dinarjev in bi predstavljala 10,4 % sredstev skladov gospodarskih organizacij, neupoštevajoč sredstva amortizacije. Z ozirom na to, da je združevanje investicijskih sredstev potrebno, da bi se dosegel predvideni obseg in struktura investicij v letu 1961, se priporoča gospodarskim organizacijam, da del svojih nerazporejenih sredstev predvidijo v te namene. V zvezi s tem je potrebno iskati take oblike združevanja, ki bodo zagotavljale popolno samostojnost gospodarskih organizacij in njihov gospodarski interes, V tem smislu je potrebno, da ljudski odbori, družbene in politične organizacije, zlasti pa samoupravni organi gospodarskih organizacij posvetijo tej akciji vso pozornost. Posebno pozornost je treba posvetiti združevanju sredstev v trgovini, da bi se zagotovila čim uspešnejša rekonstrukcija trgovskih lokalov. Pri tej akciji naj bi sodelovali občinski ljudski odbori vsaj s sredstvi, ki se zbirajo od najemnin trgovskih lokalov. 3. Sredstva ljudskih odborov Sredstva ljudskih odborov, ki bodo v letu 1961 Viri sredstev Lastna sredstva gospodarskih organizacij in finančno samostojnih zavodov Investicijski skladi občin Stanovanjski skladi občin Cestni skladi občin Skladi za .šolstvo občin Proračuni občin Investicijski sklad OLO Gozdni sklad OLO Kmetijski sklad OLO Sklad za kadre OLO (sredstva iz leta 1960) Cestni sklad OLO Gasilski sklad OLO Sklad za negosp. investiranja OLO Ostala sredstva Zvezna, republiška, bančna in ostala posojila Skupaj Struktura Poleg tega bo predvidoma vloženo v obratna sredstva od strani gospodarskih organizacij in LO 1-344 milijonov din, od tega: — sredstva gospodarskih organizacij 1.100 milijonov dinarjev, — sredstva LO 244 milijonov dinarjev. Da bi se v letu 1961 uspešno izvršile vse planske naloge, bi bilo potrebno maksimalno aktivirati vsa. razpoložljiva lokalna sredstva in koristiti tudi vse možnosti udeležbe drugih virov sredstev. Poleg tega se priporoča občinskim ljudskim odborom: — da sprejmejo sklep o 10 % udeležbi od višine letnega stanovanjskega sklada, vplača pa naj se v 3 letih, namensko za gradnjo tovarne ravnega stekla v Novem mestu; porabljena v gospodarske in splošne družbene dejavnosti, bodo znašala skupaj 4.212 milijonov din, — in sicer investicije za osnovna sredstva 1.254 milijonov din, od tega: za osnovna sredstva v gospodarstvu 429 milijonov din, za osnovna sredstva splošno družbenih dejavnosti 825 milijonov din, — za obratna sredstva 244 milij. din — za odplačilo anuitet 148 milij. din — za pospeševanje kmetijstva 11 milij. din — za vzdrževanje cest 96 milij. din — za posp. ostalih dejavnosti 63 milij. din za ostale prorač. izdatke 2.396 milij. din 4. Skupna sredstva gospodarskih organizacij in finančno samostojnih zavodov, ljudskih odborov, republike, zveze in ostala sredstva, ki naj bi se v letu 1961 vložila v osnovna sredstva, bodo predvidoma naslednja: — v milijonih dinarjev — Gospodarske investicije Investicije spl. druž. dejavnosti Skupaj 2.181 413 2.594 218 — 218 — 597 597 25 — 25 — 50 50 — 60 60 102 —- 102 62 — 62 10 — 10 — 41 41 12 12 — 7 7 — 34 34 — 36 36 3.854 870 4.724 6.464 2.108 8.572 75,4 24,6 100 — da v smislu smernic družbenega plana okraja v svojih družbenih planih predvidijo del sredstev stanovanjskih skladov za gradnjo stanovanj za borce NOB. VI. poglavje Zaposlenost in storilnost dela 1. Na temelju predvidenega povečanja proizvodnje in storitev ter drugih faktorjev, ki vplivajo na število zaposlenih, se v letu 1961 v primerjavi z letom 1960 predvideva povečanje zaposlenosti v družbenem sektorju gospodarstva za 7,6 %. Tako bo število zaposlenih naraslo v letu 1961 predvidoma na 21.620 oseb, medtem ko je bilo v letu 1960 zaposlenih 20.261 oseb. 2. Pri tem bi se v letu 1961 obseg celotne proizvodnje in storitev povečal znatno močneje kot pa zaposlenost. Tako bi v letu 1961 storilnost dela, izražena na osnovi narodnega dohodka na 1 zaposlenega ob upoštevanju spodbudne j ših načinov nagrajevanja, novega sistema delitve dohodka gospodarskih organizacij ter na podlagi uvajanja sodobnejših proizvodnih procesov in izboljšanja organizacije dela, porastla za 9,3 %, izraženo na temelju družbenega proizvoda pa za 9 %. Od predvidenega povečanja storilnosti dela bo zaviselo tudi povečanje osebne potrošnje. Vzporedno s tem se bodo v večjih krajih in industrijskih središčih večala razpoložljiva sredstva in investicije v družbeni standard. Poleg organov delavskega upravljanja naj bi razvoju storilnosti dela posvetili vso pozornost tudi pristojni organi LO in družbene ter politične organizacije. 3. Da bi dosegli v letu 1961 na tem področju ugodno izvršitev plana, bi bilo potrebno predvsem naslednje: a) v pogledu zaposlovanja delovne sile: — gospodarske organizacije naj bi delovno silo za predvidena nova delovna mesta pridobivala predvsem z racionalnejšo razporeditvijo sedanje delovne sile v okviru posameznega obrata oz. v okviru obratov ali podjetij določenega okoliša; — žene je treba usmerjati v take dejavnosti in na taka delovna mesta, ki so po značaju delovnega procesa primerna za njih zaposlitev; — vso pozornost je treba posvetiti zaposlovanju borcev in invalidov NOB na odgovarjajoča delovna mesta; — gospodarske organizacije naj bi s primernimi ukrepi povečale delovno disciplino in dosegle zmanjšanje izostankov ter v večji meri odpravile fluktuacijo delovne sile; — krepiti je treba higiensko in tehnično varstvo ter s preventivno varstveno službo zmanjševati število bolezenskih izostankov; — istočasno naj bi gospodarske organizacije in komune skrbele ter omogočile tudi izboljšanje življenjskih razmer zaposlenih; — občinski ljudski odbori in sindikalne organizacije naj intenzivneje spremljajo gibanje zaposlenih na svojem območju ter v slučaju prekomernega in neracionalnega vključevanja delovne sile dajejo gospodarskim organizacijam ustrezna priporočila; b) v pogledu storilnosti dela: — še naprej je treba izpopolnjevati sistem delitve osebnega dohodka ter dosledno uvajati nagrajevanje po uspehu celotnega podjetja in doseženem učinku po delu; — stalno je treba povečevati število delovnih mest, obračunanih po doseženem učinku pri delu; — v čim večji meri je treba uporabljati tudi premijski sistem, s takimi osnovami, ki bodo zagotovile objektivno ocenjevanje doseženih uspehov; — nagrajevanje posameznikov naj se čimbolj veže na učinek ekonomskih enot, kar bo ugodno vplivalo na hitrejše in enakomernejše povečanje delovne storilnosti, tako v podjetju kot celoti, kakor tudi v ekonomskih enotah in na posameznih delovnih mestih; — gospodarske organizacije naj pri svojem razvoju upoštevajo uvajanje sodobnejše opreme in sodobnejših proizvodnih procesov, kar bo prav tako v znatni meri vplivalo na povečanje delovne storilnosti; c) v pogledu izobraževanja kadrov: — v skladu s potrebami gospodarstva je treba nadaljevati z ukrepi za čim hitrejše in kvalitetnejše izobraževanje kadrov, v smislu resolucije Zvezne ljudske skupščine o izobraževanju strokovnih kadrov; — v zvezi s tem naj gospodarske organizacije posvete vso skrb izboljšanju materialne osnove za izobrazbo strokovnih kadrov; — še nadalje je treba skrbeti za strokovno usposabljanje delavcev na delovnem mestu; v ta namen je potrebno povečati mrežo centrov za strokovno usposabljanje pri posameznih podjetjih in za širše območje, ustrezno potrebam in možnostim. Za uresničevanje vseh navedenih nalog je treba, da občinski LO zagotovijo vse potrebne mere za pravilno politiko zaposlovanja na svojem področju, kar naj bi predvideli v svojih družbenih planih s priporočilom načel, ki so postavljena v tem družbenem planu. VII. poglavje Osebna potrošnja in družbeni standard 1. Osebna potrošnja Na podlagi znatnega povečanja proizvodnje, povečane storilnosti dela, porasta plač v državni upravi ob upoštevanju nadaljnega postopnega pre-hanjanja na ekonomske cene proizvodov in storitev, se predvideva povečanje povprečnih realnih osebnih dohodkov za okoli 7—-8 %. Istočasno bi narasli tudi prejemki prebivalstva na podlagi socialnega zavarovanja (zvišanje pokojnin, invalidnin ' td..). Osebna poraba kmečkega prebivalstva naj bi se nadalje razvila v skladu s povečanjem kmetijske proizvodnje, na katero bo v veliki meri vplivalo razširjeno proizvodno sodelovanje med kmetijskimi zadrugami in zasebnimi proizvajalci. Za zboljšhnje življenjskih razmer ter realne osebne potrošnje delavcev in uslužbencev je zlasti potrebno: — da se planske naloge skladno izpolnjujejo; — da se delovna storilnost čimbolj poveča ter da se osebni dohodki v gospodarskih organizacijah oblikujejo v skladu s povečanjem storilnosti dela; — da ObLO v večji meri skrbijo za nadaljnji razvoj tistih strok, ki vplivajo na povečanje življenjskega standarda, kot so družbena prehrana, storitvene obrti, servisi, stanovanjske skupnosti i. dr.; — da v teh naporih sodelujejo zlasti še sindikalne organizacije, SZDL in druge masovne ter politične organizacije. 2. Družbeni standard Nagla urbanizacija področja okraja, vedno hitrejše spreminjanje strukture v korist mestnega prebivalstva, razvoj industrije, rast večjih centrov in industrijskih naselij, terjajo nujno pospešeni razvoj služb in dejavnosti družbenega standarda. Poseben poudarek naj bi veljal izgradnji večjih krajev in industrijskih naselij, kjer bi tudi v perspektivi prebivalstvo hitreje naraščalo. Zlasti je potrebno čimbolj povečati stanovanjsko izgradnjo in vzporedno z njo izgradnjo komunalnih objektov in naprav. Sorazmerno nizka raven razvoja šolstva, kulture in prosvete, zdravstva in socialnega varstva na področju našega okraja, nam narekuje, da vložimo v okviru možnosti več razpoložljivih sredstev za razvoj teh služb. V skladu s tem predvidevamo v primerjavi z letom 1960 povečanje investicij v družbeni standard za okoli 52 %. Od tega naj bi stanovanjsko komunalna izgradnja porasla za 33 %, investicije za šolstvo, kulturo in telesno vzgojo za 477 %, in- — v milijonih dinarjev — Panoga 1959 1960 Industrija 1.110 1.489 Kmetijstvo 274 297 Gozdarstvo 152 31 Skupaj 1.536 1.'817 Pri tem naj bi dosegli naslednjo strukturo voza: 1959 1960 1961 Industrija 72,2 81,9 78,4 Kmetijstvo 17,8 16,3 19,4 Gozdarstvo 10,0 1,8 2,2 Izvoz skupaj 10-0,0 100,0 100,0 V izvozu je najmočneje udeležena industrija in to lesna, nato sledi industrija celuloze in papirja, tekstilna industrija ter industrija nekovin. V letu 1961 se predvideva tudi porast priliva neblagovnih deviznih sredstev iz turističnega prometa in sicer za 30 %. IX. IX. poglavje Proračunska dejavnost Predvideni razvoj gospodarstva v letu 1961 bo omogočil tudi istočasno povečanje proračunskih dohodkov, prav tako pa tudi proračunske potrošnje v okraju in sicer v višini 499 milijonov dinarjev, kar predstavlja v primerjavi z letom 1960 Porast za 16,9 %. V pogledu proračunske dejavnosti je potrebno težiti — k nadaljnjemu prenosu proračunske pristojnosti od okrajnih na občinske organe in ■— k večji odvisnosti dohodkov in izdatkov sa- vesticije za zdravstvo in socialno varstvo pa za 220 %. V zvezi s prednjim naj bi se dal poseben poudarek intenzivnejšemu razvoju šolstva z ozirom na nove zakonske predpise, ki s spremembami v sistemu finansiranja, zagotavljajo šolstvu trdnejše materialne pogoje. S krepitvijo materialne osnove komun, s pomočjo nadaljevanja procesa decentralizacije sredstev in postopnega uvajanja ekonomskih osnov v komunalnem gospodarstvu, bodo izboljšani pogoji za uspešnejši razvoj življenjskega standarda prebivalstva na področju komune. Pri tem je potrebno čimbolj racionalno izkoriščati razpoložljiva sredstva ter iskati nove vire in možnosti, da se za to leto planirani obseg dejavnosti družbenega standarda v celoti doseže. VIII. poglavje Izvoz V skladu s predvidenimi možnostmi se v primerjavi z letom 1960 predvideva povečanje izvoza za 21,2 % in sicer: Indeksi 1961 1960 1961 1961 1959 1959 1960 1.729 134,1 155,8 116,1 428 108,1 155,7 144,0 47 20,6 30,8 149,1 2.204 118,2 143,4 121,2 mostojnih zavodov od uspešnosti njihovega gospodarjenja. Izdajanje poroštvenih izjav, kolikor so po predpisih potrebne, naj se v čim večji meri prenese na občinske ljudske odbore. Istočasno pa naj se teži k zmanjševanju izdajanja poroštvenih izjav tako, da določeni riziko pri dajanju posojil ,nosijo sami denarni zavodi. DRUGI DEL RAZVOJ POSAMEZNIH GOSPODARSKIH PANOG X. poglavje Industrija A. Splošni del 1. Industrijska proizvodnja se bo v letu 1961 v primerjavi z letom 1960 povečala predvidoma za 18,8 %. 2. Po posameznih strokah pa je gibanje industrijske proizvodnje v razdobju 1959—1961, izraženo v indeksih naslednje: Stroka 111 — Proizvodnja električne energije 112 —■ Proizvodnja premoga 116 — Proizvodnja in predelava nekovin 117 —- Kovinska industrija 119 — Elektroindustrija 120 — Kemična industrija 121 — Industrija gradbenega material t 122 — Lesna industrija 123 — Industrija celuloze in papirja 124 — Tekstilna industrija 125 — Industrija usnja in obutve 127 — Živilska industrija Skupaj 3. V tem okviru se predvideva sledeče povečanje proizvodnje nekaterih važnejših industrijskih proizvodov: Proizvod Enota mere 1959 Električna energija MWh 103.358 Rjavi premog ton 392.190 Kremenčev pesek ton 52.070 Avtomobili kom 150 Šivalni stroji kom 4.118 Izgotovljena zdravila ton 236 Furnir m3 553 Parket m3 2.418 Lamel parket m2 10.841 Sulfit celuloza nebeljena ton 10.932 Sulfit celuloza beljena ton 7.598 Lesovina ton 29.944 Rotacijski papir ton 28.946 Pisalni in tiskovni papir ton 2.994 Ovojni in drugi embal. papir ton 3.569 Volnena preja mikana ef. ton 204 Volnena preja česana ef. ton 298 Volnene tkanine mikane 000 m2 279 Volnene tkanine česane 000 m2 206 Trikot, konf. in tkanine ton 88 Usnjena obutev 000 par 132 Kakao proizvodi ton 194 Umetne alkoholne pijače hi 2.840 4. V skladu s predvidenim povečanjem obsega industrijske proizvodnje bo porastel družbeni proizvod v letu 1961 v odnosu na leto 1960 za 17,7 %, narodni dohodek pa za 18,1 %. , 5. V zvezi s predvidenim povečanjem proizvodnje naj bi se število zaposlenih v industriji povečalo največ za 768 zaposlenih ali za 8,5 %. Pri tem pa naj bi se delovna storilnost, izražena v narodnem dohodku na 1 zaposlenega povečala za 10,9 %, izračunana na temelju družbenega proizvoda pa za 10,5 %>. B. Industrijske stroke 1. Na temelju navedenega se po posameznih strokah predvideva sledeče gibanje industrijske proizvodnje: 1960 Indeksi 1961 1961 1959 1959 1960 94,4 127,5 135,2 116,2 115,6 99,5 147,5 159,5 108,2 142,8 . 202,7 139,2 110,7 228,3 206,1 136,7 173,6 127,0 137,0 146,5 106,9 125,9 141,7 112,5 129,7 141,3 108,9 129,5 151,8 117,1 125,7 131,9 105,0 145,9 198,8 136,3 128,7 152,8 118,8 1960 1961 1960 1959 Indeksi 1961 1959 1961 1960 86.641 124.501 83,8 121,5 143,7 403.700 402.000 102,9 102,5 99,5 63.914 65.000 122,7 124,8 101,7 303 600 202,0 400,0 198,0 6.149 6.600 149,3 160,3 107,3 220 250 93,3 105,9 113,6 3.427 5.500 619,7 994,5 160,5 2.910 3.200 120,3 132,3 109,9 16.606 30.000 153,2 276,7 180,6 16.642 19.123 152,2 174,9 114,9 11.741 13.917 154,5 183,2 114,0 32.518 33.188 108,6 110,8 102,1 28.454 29.000 98,3 100,2 101,9 4.458 4.390 148,9 146,6 98,5 5.410 3.982 151,6 111,6 73,6 305 230 149,5 112,7 75,4 541 450 181,5 151,0 83,2 275 300 98,5 107,5 109,1 325 500 157,7 242,7 153,8 94 115 106,8 130,6 122,3 170 168 128,7 127,2 98,8 232 230 119,6 118,5 99,1 4.940 4.968 173,9 174,9 100,5 111 — Proizvodnja električne energije Predvideva se povečanje za 35,2 %, kar izhaja iz novih investicij, ki bodo dokončane v letu 1961 in predstavljajo izgradnjo II. agregata, s čemer se bo zmogljivost TE Brestanica podvojila. Za izboljšanje preskrbe z električno energijo se v tem planskem letu predvideva predvsem: — dovršitev daljnovoda Brestanica-Roto Videm, — dovršitev daljnovoda Roto Videm-Brežice, — gradnja daljnovoda Novo mesto-Črnomelj, —■ nadaljevanje gradnje razdelilne trafopostaje 110/35/120 Novo mesto, — začetek gradnje razdelilne trafopostaje Brežice ter — postavitev 11 vmesnih transformatorskih postaj. 112 — Proizvodnja premoga V tej stroki se predvideva v letu 1961 zmanjšanje proizvodnje za 0,5 %. To je predvsem posledica začasnega zasičenja tržišča z drobnimi vrstami premoga, kar se posebno odraža v rudniku rjavega premoga Krmelj (indeks 95,0) in rudniku Senovo, ki zinanjšuje proizvodnjo za 5 % zaradi nizkih premogovnih zalog. Rudnik rjavega premoga Kanižarica pa predvideva povečanje proizvodnje za 31 %, kar je odraz že delno izvršene rekonstrukcije. V zvezi s sedanjim stanjem navedenih premogovnikov bo treba pospešiti geološke raziskave zlasti pri rudnikih Krmelj in Kanižarica. 116 — Proizvodnja nekovin Plan predvideva povečanje proizvodnje za 8,2 % kar je rezultat rednega povečanja proizvodnje v rudniku Globoko za 16,1 % in rudnikih kremenčevega peska Kremen — Novo mesto za 6,1 %. Z ozirom na široke potrebe po proizvodnji in predelavi kremenčevih peskov bi bilo potrebno nadaljevati z intenzivnimi geološkimi raziskavami. 117 — Kovinska industrija V letu 1961 je v tej stroki predviden porast proizvodnje za 39,2 %>, ki rezultira iz investicijskih vlaganj v zadnjih letih in to predvsem pri Industriji motornih vozil Novo mesto, kjer se v letu 1961 predvideva izdelava 600 avtomobilov, kar v glavnem povečuje proizvodnjo tega podjetja, v odnosu na leto 1960 za 62 %. »Belt« Črnomelj predvideva povečanje za 36,1 % kar izhaja iz delne rekonstrukcije in ureditve proizvodnega procesa. Tovarna šivalnih strojev Mirna prehaja v letu 1961 na 100 % lastno proizvodnjo šivalnega stroja in izkazuje povečanje proizvodnje za 11,1 %; to je tudi razlog, da se v tem letu še ne more predvideti močnejše dinamike porasta. Pri Podjetju za popravilo železniških voz Dobova pa se predvideva tekoče povečanje za 9 % v primerjavi z letom 1960. V letu 1961 bo potrebno zlasti v tej stroki učvrstiti notranjo organizacijo podjetij in še nadalje ustaliti njihovo proizvodnjo. 119 — Elektroindustrija V tej stroki se v odnosu na druge stroke predvideva najmočnejše povečanje proizvodnje in sicer za 106,1 %. V obratih IEV Semič, Šentjernej in Žužemberk se predvideva skupno povečanje za 121,1 %, kar je posledica instaliranja novih strojev in naprav ter povečanja sortimenta proizvodov v teh obratih. V obratu Telekomunikacije Mokronog pa se Planira le redno povečanje proizvodnje in sicer za 7,3 %. Z ozirom na važnost te stroke v nadaljnjem razvoju našega gospodarstva, predvsem industrije, je potrebno v letu 1961 zlasti na tem področju pospešiti pripravo elaboratov za njen pospešen razvoj tudi v bodočih letih. 120 — Kemična industrija V kemični industriji, ki predstavlja Tovarna zdravil »Krka« Novo mesto, se bo proizvodnja v odnosu na leto 1960 predvidoma povečala za 27 %>. Podjetje v letu 1961 prehaja na proizvodnjo novih farmacevtskih proizvodov, kar pa je le del celotnega programa razvoja podjetja. Na osnovi dosedanjega uspešnega razvoja in izkustev v kemični industriji ter že pripravljenih investicijskih elaboratov za nadaljnji sistematični razvoj te industrije na našem področju, bi bilo potrebno tudi v bodoče podvzeti vse mere za njihovo realizacijo, kakor tudi za pripravo novih programov. 121 — Industrija gradbenega materiala V opekarnah je v letu 1961 predvideno povečanje za 6,9 % in to pri Opekarni Brežice za 10,7 % pri Opekarni Zalog pa le za 4,2 %. Zmogljivosti obeh opekarn so maksimalno izkoriščene. Tako bo mogoče nadaljnje povečanje le z novimi kapacitetami. V zvezi s tem je zlasti pri Opekarni Brežice potrebna nadaljnja rekonstrukcija, pri čemer bi se z relativno majhnimi investicijami doseglo 100 % povečanje proizvodnje opečnih enot. 122 — Lesna industrija Predvideno skupno povečanje znaša v tej stroki 12,5 %. Pri tem izkazuje najmočnejši porast Tovarna pohištva Brežice in sicer za 21,9 %>, kar bo doseženo z osvajanjem novih pohištvenih proizvodov. »Novoles« Novo mesto, je z rekonstrukcijo v letu 1959 ustvarilo osnovo za uspešen nadaljnji razvoj. Porast proizvodnje v letu 1961 v odnosu na leto 1960 znaša 17,6 %, kar je v tej fazi razvoja podjetja zadovoljivo. Jugotanin Sevnica izkazuje povečanje za 12,6 %, Kopitarna Sevnica pa le za 0,2 %, kar podjetje utemeljuje s tem, da bo v letu 1961 izvedlo strojno rekonstrukcijo obrata z zamenjavo proizvodnih strojev, pri čemer je predviden enomesečni izpad proizvodnje. 132 — Proizvodnja celuloze in papirja V Tovarni celuloze in papirja Videm-Krško se predvideva povečanje proizvodnje za 8,9 %, kar je v sedanjih pogojih realno. Pri tem se zmanjšuje proizvodnja pisalnega in tiskovnega papirja, kakor tudi ovojnega in embalažnega papirja z ozirom na predvideni remont, zaradi katerega bo nastal 14-dnevni izpad proizvodnje. 124 — Tekstilna industrija V primerjavi z letom 1960 naj bi se proizvodnja v tej stroki industrije povečala za 17,1 %. Pri tekstilni tovarni »Novoteks« Novo mesto znaša predvideni porast 11,3 %. Podjetje povečuje proizvodnjo česanih in mikanih tkanin. V tkalnici se povečuje proizvodnja.predvsem na osnovi novo-dobavljenih strojev v letu 1960. Povečana proizvodnja v Novoteksu je tudi odraz porasta njihove proizvodne storilnosti. Pri preji pa je izkazano težinsko zmanjšanje proizvodnje, kar izhaja iz pre-orientacije na višje številke. Industrija perila Novo mesto izkazuje povečanje le za 4,8 %, kar je povsem realno; zlasti še, če upoštevamo, da obrat Novo mesto nima ustreznih pogojev niti za sedanji obseg proizvodnje, ker so zmogljivosti v sedanjih prostorih že prekomerno izkoriščene, medtem ko obrat Kostanjevica povečuje proizvodnjo na temelju novih strojev. V »Beti« Metlika se predvideva povečanje za 78,4 %, kar je predvsem rezultat nadaljnje izgradnje podjetja in nove strojne opreme. V Belokranjki Črnomelj pa je planiran porast proizvodnje, ki prav tako rezultira iz izboljšanja strojne opreme, za 57 %. Pri Pletilnici Dobova pa se predvideva le tekoči porast in sicer za 9,2 %. 125 — Industrija obutve V industriji obutve je predvideno skupno povečanje za 5 % in sicer pri Industriji obutve Novo mesto za 4,3 %, pri podjetju »Bor« Dolenjske Toplice za 6,7 %, kar predstavlja le redni letni porast. 127 — Živilska industrija Skupno naj bi se proizvodnja v tej stroki v letu 1961 povečala za 36,3 %. Najmočnejše povečanje izkazuje Prehranbena industrija »Belsad« Črnomelj za 162,8 %, kar je rezultat izvršene rekonstrukcije podjetja ter osvajanja novih proizvodov. Imperial Videm-Krško povečuje proizvodnjo za 7,6 % in v sedanjih prostorih nima pogojev za močnejši nadaljnji porast. Tudi povečanje proizvodnje pri podjetju »Dana« Mirna za 3,7 % v danih pogojih realno. 2. Planirani porast industrijske proizvodnje temelji predvsem: — na že doseženem obsegu proizvodnje v preteklem letu; — na boljšem in intenzivnejšem izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti oz. proizvodnih sredstev; — na uvedbi več delovnih izmen, kjer za to obstojajo pogoji; — na razširitvi in izboljšanju proizvodnega sodelovanja; ■— na že izvršenih in planiranih rekonstrukcijah; — na zagotovitvi zadostne preskrbe s surovinami, reprodukcijskim materialom in pogonsko energijo; — na nadaljnjem izboljševanju organizacije dela in tehnološkega procesa; -— na širšem osvajanju tržišča in — na povečani storilnosti dela. XI. poglavje Kmetijstvo A. Splošni del Kmetijska proizvodnja se bo v letu 1961 predvidoma povečala v primerjavi z letom 1960 — za 29,7 %, če v izračunu upoštevamo domače predelave, oziroma — za 21,4 %, če domačo predelavo ne upoštevamo. Povečanje proizvodnje napram letu 1960 je sorazmerno močnejše zaradi predvidenega večjega pridelka sadja in grozdja v letu 1961. V letu 1960 je namreč bila letina sadja in grozdja zaradi elementarnih nezgod pod povprečjem zadnjih let. Po posameznih strokah je predvideno 'sledeče povečanje proizvodnje: Stroka 1960 Indeksi 1961 1961 1959 1959 1960 Poljedelstvo skupaj Od tega: 117,9 129,9 110,2 —• žita 110,9 123,4 111,2 — industrijske rastline 164,7 208,8 126,7 — vrtnine 134,9 143,5 106,3 — krmne rastline 111,1 124,0 111,5 Sadjarstvo 32,4 137,4 423,7 Vinogradništvo 46,8 128,3 274,1 Živinoreja 108,5 122,5 112,9 Domača predelava 60,5 269,2 162,9 Kmetijstvo skupaj 110,9 144,0 129,7 Predvideno povečanje kmetijske proizvodnje bo doseženo predvsem z naslednjimi ukrepi: — z doslednim izvajanjem predpisov in najnujnejše agrotehnike za pšenico in travnike, za kar so bili od strani občinskih ljudskih odborov že v lanskem letu sprejeti odloki o agrominimumu; — z uporabo večjih količin umetnih gnojil po ha obdelovalne zemlje; — z uporabo sortnega semena ter pravočasnim zatiranjem rastlinskih bolezni in škodljivcev zlasti na krompirju; — s pospešenim uvajanjem in uporabo sodobne agrotehnike v pogodbeni proizvodnji za najvažnejše posevke — pšenico, koruzo, krompir, deteljo in travo; — z intenzivnejšo pogodbeno proizvodnjo v reji govedi in prašičev po številu in kakovosti; — z ustanavljanjem novih ekonomij in posestev na zemljiščih, ki bodo pridobljena z nakupom, najemom, melioracijami ter smotrnejšo uporabo zemljišč, ki jih že izkoriščajo družbena kmetijska posestva in ekonomije; — s povečanjem števila govedi — zlasti govedi v pitanju na družbenih posestvih in ekonomijah, kar zahteva vložitev še znatnih investicijskih sredstev za gradnjo hlevov in pomožnih gospodarskih zgradb ter za nabavo plemenske živine; — s povečanjem in boljšim izkoriščanjem kmetijske mehanizacije. Predvidena proizvodnja je zasnovana predvsem na sledečih površinah važnejših poljščin po osnovnih skupinah proizvajalcev: v ha Skupaj Družbeni Pogodb. Zasebni sektor proizv. proizv. Pšenica 10.860 149 1.623 9.088 Koruza 9.768 73 2.255 7.440 Krompir 8.626 56 2.295 6.275 Detelje 8.337 254 1.660 6.423 Travniki 21.120 1.785 5.435 13.900 Vinogradi 6.545 71 ■ — 6.474 B. Kmetijske stroke 1. Poljedelstvo s travništvom V poljedelstvu se predvideva povečanje proizvodnje za 10,2 %. Tako pričakujemo v letu 1961 v primerjavi z letom 1959 in 1960 sledeče ha pridelke važnejših poljščin: v q/ha 1959 1960 1961 1960 1959 Indeksi 1961 1959 1961 1960 Pšenica 15,6 20,7 22,0 132,6 141,0 106,2 Ječmen 14,2 16,3 17,0 114,7 119,7 104,2 Koruza 23,8 25,3 29,1 106,3 122,2 115,0 Kromp. 116,4 164,2 172,3 141,0 148,0 104,9 Detelje 60,9 59,0 60,6 96,8 99,5 102,7 Tr. seno 36,6 35,7 42,7 97,5 116,6 119,6 Vzporedno s povečanjem zgoraj navedenih ha pridelkov naj bi se povečala proizvodnja napram letu 1960. — pri žitih za 11,2 % — pri industrijskih rastlinah za 26,7 % — pri vrtninah za 6,3 % — pri krmnih rastlinah za 11,5 % Od povečanja proizvodnje krmnih rastlin je odvisen tudi porast živinorejske proizvodnje in je zato potrebno, da se znatno povečajo pridelki krmnih rastlin z intenzivnim gnojenjem travnega sveta in s pridelovanjem dovolj zelene krme za silažo. V veliki meri zavisi povečanje krme od pravočasne košnje in pravilnega spravila sena, zaradi česar je treba tudi v tem pogledu podvzeti potrebne ukrepe. Na področju ObLO Trebnje bi bilo potrebno pričeti z organizirano proizvodnjo semenskega krompirja, katerega rabimo za pogodbeno proizvodnjo, priznana semena žit pa naj bi tudi letos nabavljali iz drugih okrajev. Poraba umetnih gnojil, ki je v letu 1960 znašala skupno 10.700 ton ali 133 kg gnojil po ha obdelovalne zemlje, naj bi se povečala v letu 1961 na okoli 13.000 ton, kar odgovarja porabi 160 kg po ha obdelovalne zemlje. Melioracije steljnikov v Beli Krajini naj bi se letos zaključile in posejale vse izkoriščene površine. V Zalogu se predvideva, da se s krčenjem gozda pridobi 70 ha kmetijskih površin, v Kalcah — Naklo pa naj bi se osnoval kmetijski obrat na površinah približno 250 ha, ki bodo z melioracijami usposobljene za kmetijsko proizvodnjo. V vrtnarstvu je predvidena gradnja oziroma ureditev 1 ha rastlinjaka v Čatežu pri Brežicah in 10 ha vrtnarije na Vidmu. 2. Sadjarstvo Povečanje sadjarske proizvodnje je napram letu 1960 predvideno s 323,7 %. Visok odstotek povečanja je pogojen z normalno letino sadnega pridelka v tem letu, medtem ko je bila v letu 1960 sadna letina zaradi neugodnih vremenskih prilik slaba. Obnova sadovnjakov je predvidena pri KG Leskovec in KG Sevnica, KGP Novo mesto pa naj bi intenziviralo obstoječi 18 ha nasad. Tako naj bi bilo v letošnjem letu obnovljeno skupno 33 ha sadovnjakov. Predvideva se izvedba rajonizacije površin, ki so primerne za plantažne nasade na področju ObLO Videm-Krško, Sevnica in Brežice, da bi se omogočila izdaja odloka o načrtni obnovi oziroma o agro-minimumu. Z ozirom na skrajno malomarno stanje v oskrbi sadovnjakov je nujno, da se v jeseni prične z organizirano asanacijo sadovnjakov. Urejeni sadovnjaki bi bili privlačni tudi v turističnem pogledu zaradi lepšega izgleda naselij. 3. Vinogradništvo V letu 1961 se predvideva za 174,1 % večji pridelek grozdja kot v letu 1960, ko je bil pridelek zelo slab zaradi spomladanske slane in deževnega poletja. Zaradi izčrpanosti vinogradov tudi v bodoče od obstoječih vinogradov ne moremo pričakovati znatno višjih ha pridelkov. V smislu predloga programa perspektivnega razvoja okraja Novo mesto bo letos izvršena rajo-nizacija vinogradniških površin, ki so sposobne za intenzivno obnovo. Sedanja nenačrtna obnova malih parcel naj se prepreči z izdajo ustreznih odlokov, ker bi bile sicer take obnovljene parcele pri bodoči obnovi resna ovira. 4. .Živinoreja Povečanje proizvodnje y živinoreji napram letu 1960 se predvideva za 12,9 % in temelji predvsem: — na večjem staležu goved in prašičev v splošnem, zlasti pa na povečanju staleža na družbenih posestvih; — število goved znaša v januarju 1961 70,780 glav, kar predstavlja v primerjavi z letom 1960 povečanje za 5.690 glav, v odnosu na leto 1959 pa za 11.340 glav. — na spremembi strukture goveje črede v korist mlade živine zaradi privezovanja telet v večjem številu kot preje, kar omogoča večji letni prirastek žive teže po popisnem govedu; — na večji prireji prašičev po številu in teži, ker je bil pridelek krme v preteklem letu prav dober; — na povečani zmogljivosti hlevov za pitanje mlade živine na družbenih posestvih; — na večji molznosti krav zaradi izdatnejše prehrane; — na stimulativne j ših cenah za proizvajalce, ki so za prašiče že formirane; — na izvajanju Uredbe o prepovedi klanja telet, ki je omogočila, da je v letu 1960 znašal odkup telet za zakol samo 6.550 glav, kar znaša 30 % prireje, medtem ko je v prejšnjih letih znašal zakol telet tudi do 60 %; — na boljši vzreji govedi in prašičev v pogodbeni proizvodnji, za kar so kmetijske zadruge zainteresirane zaradi finančnih ugodnosti v obliki premij. Na osnovi prednjega se v letu 1961 predvideva: — da se bo številčno stanje govedi povečalo na približno 75.000 glav; — da se bo povečalo številčno stanje krav na družbenih posestvih in ekonomijah za 400 glav; — da bodo družbena posestva in ekonomije spitala 1.850 glav mlade živine, 450 glav starejših goved in 1.750 glav mesnatih prašičev; — da bodo zasebni proizvajalci v pogodbeni proizvodnji spitali 1.500 glav mlade živine, 4.270 glav odraslega goveda in 20.100 mesnatih in mastnih prašičev; — da bo odkup plemenskih krav in telic predvidoma znašal 700 glav; — da bo letna molznost porastla v povprečju na 1.650 litrov mleka po molznici; — da bo osemenjevanje zajelo okrog 80 % vseh plemenic. Za izvršitev teh nalog bo treba ukreniti predvsem naslednje: — še nadalje dosledno izvajati Uredbe o prepovedi klanja telet, kar bo omogočilo privezovanje telet še v večjem odstotku ter vplivalo na večjo prirejo po številu in v živi teži; — v skladu s povečanjem živinorejske proizvodnje zagotoviti sredstva za gradnjo hlevov in nabavo plemenske živine na družbenih posestvih in ekonomijah; pitališča za mlado živino v večjem obsegu naj bi bila zgrajena pri KGP Novo mesto in pri KZ Črnomelj na melioriranih steljnikih; — povečati proizvodnjo kakovostne krme na družbenih kmetijskih posestvih in ekonomijah tako, da bo zagotovljena prehrana močno povečanega števila govedi v pitanju in za proizvodnjo mleka; —• kmetijske zadruge naj izboljšajo organizacijo pogodbenega pitanja govedi in prašičev ter naj kooperantom zagotove tudi ustrezne cene; — kmetijske zadruge na tem območju naj bi organizirale zadružno sodelovanje v vzreji pujskov belih pasem; v ta namen je potrebno, da se spremeni tudi način prodaje pujskov na sejmih; — v prašičjereji naj se na področju Krškega polja še nadalje uvajajo prašiči belih pasem, reja prašičev krškopoljske pasme bi še ostala le za lastne potrebe proizvajalcev; — ugodnejše cene mleka bodo še vnaprej pozitivno vplivale na povečanje proizvodnje mleka ter se bo tako predvidoma dosegla zadostna koli- čina mleka za kritje potreb predelave in široke potrošnje; — za zdravstveno zaščito živine naj še nadalje skrbi obstoječa veterinarska služba, ki je v stanju s preventivnimi in kurativnimi ukrepi reševati vse naloge pravočasno in. učinkovito. C. Kmetijska posestva in ekonomije Družbena kmetijska posestva in ekonomije naj bi v letu 1961 v primerjavi z letom 1960 povečala družbeni bruto proizvod za 69,2 %. Pri tem se predvidevajo naslednji ha pridelki važnejših poljščin v primerjavi z letom 1959 in 1960: Indeks 1959 1960 1961 1960 1959 1961 1959 1961 1960 Pšenica 28,8 29,6 36,5 102,7 126,7 123,3 Koruza 41,7 33,0 53,1 79,1 127,3 127,3 Kromp. 130,0 185,0 243,0 142,3 186,9 131,3 Hmelj 10,0 12,5 13,0 125,0 130,0 104,0 Detelje 62,0 65,5 67,2 105,6 108,3 102,5 Travniki 40,0 44,2 51,6 110,5 129,0 116,7 Navedeno povečanje naj bi se doseglo: — v poljedelstvu z izkoriščanjem vseh razpoložljivih proizvodnih zmogljivosti kmetijskih površin in na podlagi povečanih hektarskih pridelkov, ki so osnovani na dobri agrotehniki predvsem na gnojenju z visokimi količinami gnojil po ha. Uporaba gnojil po hektaru obdelovalne zemlje je predvidena s 710 kg, kar je za 100 kg več kot je znašala uporaba gnojil v letu 1960: — v sadjarstvu in vinogradništvu na osnovi pričetka rodnosti obnovljenih nasadov; — v živinoreji z znatnim povečanjem staleža živine z nakupom plemenskih krav in telic, z nakupom telet za pitališča in privezovanjem telet lastne vzreje; — s povečanjem pitanja prašičev, ker je dograjeno pitališče na Grabnu z zmogljivostjo 1.000 pitancev letno. Povečanje proizvodnje in tržnih viškov v večjem obsegu bo tudi odraz vpliva večje mehanizacije proizvodnje in višje delovne storilnosti. Družbena posestva in ekonomije bi predvidoma povečala v letu 1961 svoje obdelovalne površine z nakupom, najemom in melioracijami približno za 1.100 ha. V pridelavi hmelja je prvenstvena naloga izboljšanje kakovosti pridelka, ker je količinski pridelek zadovoljiv. Pospešiti je treba gradnje vrtnarskih objektov v Čatežu in na Vidmu, kar bo vplivalo tudi na izboljšanje preskrbe trga z zelenjavo. V družbenem sektorju bo v letu 1961 obnovljenih predvidoma 33 ha sadovnjakov in 6 ha vinogradov. Kmetijska posestva in ekonomije naj se še nadalje usmerjajo predvsem na pitanje živine, okoli industrijskih središč in mest pa tudi na proizvodnjo mleka. Povprečna molznost po kravi bo predvidoma znašala 2.800 kg mleka letno. Družbena kmetijska posestva in ekonomije naj bi zagotovila okrog 50 % potreb mleka za mlekarne. Da bi se doseglo povečanje proizvodnje, bodo posestva povečala število krav za 400 glav, število vseh goved pa naj bi znašalo koncem leta 5.600 glav in 1.650 glav prašičev. Prireja govedi naj bi znašala 1.080 ton, prašičev 177 ton. Za povečanje staleža živine so nujne nove zmogljivosti; v zvezi s tem bi bilo potrebno urediti 35 hlevov z zmogljivostjo 3.860 stojišč, kar je mogoče doseči z ustreznimi adaptacijami. Ker bodo gradnje v glavnem končane šele v drugem polletju, bo to vplivalo predvsem na povečanje živinorejske proizvodnje v letu 1962. Reja živine v pogojih intenzivne specializirane proizvodnje zahteva poleg novih tehnoloških postopkov tudi dobro zdravstveno zaščito. Preventivne in zaščitne ukrepe bodo izvajale področne veterinarske postaje. Pri uvajanju tehnoloških postopkov pri pridelavi krme, siliranju in pitanju pa bo potrebno tesno sodelovanje posestev in ekonomij s strokovno službo Kmetijskega zavoda. Pospešen razvoj proizvodnje na družbenih posestvih je v znatni meri odvisen od ekonomskih cen kmetijskih proizvodov — zlasti mleka in živine, ter je zato potrebno kmetijsko proizvodnjo reševati v tesni povezanosti z vprašanjem formiranja ekonomskih cen kmetijskih proizvodov. D. Zadružništvo Kmetijske zadruge naj bi kot osnovni nosilec specializacije in modernizacije kmetijstva usmerjale svojo dejavnost prvenstveno v neposredno kmetijsko proizvodnjo, in sicer: — z ustanavljanjem novih ter povečanjem obstoječih posestev in ekonomij z nakupi, najemom in melioracijami ter z vključevanjem nerazporejenih zemljišč SLP, kakor tudi z arondacijami zemljišč; — s čim širšo in intenzivnejšo pogodbeno proizvodnjo ter na podlagi kooperacije višje stopnje, pri kateri bosta zainteresirana oba kooperanta v odnosu na vložena sredstva; — z dobro opremljenimi strojnimi odseki, s čemer bo možno v še večji meri izboljšati obdelavo zemlje in nego posevkov. E. Proizvodno sodelovanje Povečanje kmetijske proizvodnje pri zasebnih proizvajalcih temelji predvsem na pogodbeni proizvodnji. V letu 1961 naj bi bilo v pogodbeno proizvodnjo vključenih 13.768 ha površin. Na teh površinah predvidevamo sledeče hektarske pridelke: O) > O rt T3 rt ■s a’” 3 > S x ° O, X! Oh O1 O Cfi P, Pšenica 1.623 31,2 14,9 Koruza 2.255 45,2 23,1 Krompir 2.295 228,0 26,6 Detelje 1.660 68,0 19,9 Travniki 5.435 52,2 25,7 V pogodbeno proizvodnjo naj bi bile poleg tega vključene še določene površine krmnih okopavin, sadovnjakov in vinogradov. V živinorejski proizvodnji je predvideno pogodbeno pitanje 1.500 glav mlade živine, 4.270 glav odraslih goved in 20.100 mesnatih in mastnih prašičev. Predvidena pogodbena proizvodnja!, pri setvi pšenice v jeseni 1961 naj bi znašala 3.525 ha. Za izvršitev teh nalog so predvsem zadolžene kmetijske zadruge. Pristojni organi ljudskih odborov in družbeno-politične organizacije naj bi nudile čim več konkretne pomoči kmetijskim organizacijam pri sklepanju pogodb, kmetijski kader pa naj bi čim več sodeloval pri izvrševanju raznih agrotehničnih ukrepov. F. Organizacija kmetijske službe Združitev kmetijskih zadrug v gospodarsko močne organizacije in sicer od prejšnjih 44 organizacij na 16 naj bi omogočilo uspešno samostojno gospodarjenje in njihov intenziven nadaljnji razvoj. Okrajna zveza kmetijskih zadrug naj bi po reorganizaciji opustila kmetijsko operativo in imela prvenstveno nalogo, da dela na napredku kmetijskih zadrug ter da skrbi za razvijanje socialističnih odnosov v kmetijstvu ter da ureja odnose med članicami in njih proizvodnimi sredstvi. Ustanovitev okrajne kmetijsko-gozdarske zbornice in kmetijskega zavoda naj bi bila nadaljnji korak v organizacijski in strokovni izpopolnitvi kmetijske službe. Delo zbornice naj bi bilo predvsem: — reševanje strokovnih in ekonomskih vprašanj; — proučevanje in vsklajevanje dejavnosti članic, zlasti usmerjanje njih v investicijske izgradnje; —. sodelovanje pri izdelavi in izvajanju raznih načrtov v skladu z družbenimi plani ljudskih odborov. Kmetijski zavod pa naj bi kot strokovni operativni organ usmerjal kmetijsko dejavnost v skladu z najnovejšimi strokovno-tehničnimi izsledki. Strokovni kader na terenu naj bi od njega dobival čim več navodil za konkretno delo pri krepitvi kmetijske proizvodnje. G. Kadri Pomanjkanje strokovnega kadra je občutno v celotnem kmetijstvu, kar se še stopnjuje zaradi formiranja novih kmetijskih obratov. Tekom leta 1961 se predvideva, da bo ta problem v glavnem rešen, ker bodo kmetijske organizacije že spomladi letos dobile okrog 100 kmetijskih tehnikov. Izobraževanje kmetijskega srednjega in nižjega kadra naj bo izvedeno z večstopenjskim poukom na Kmetijski šoli Grm. Izobraževanje delavcev za kvalifikacijo naj bi se izvajalo preko centra za izobraževanje, na samih delovnih mestih. V ta namen naj bi se pričela tudi gradnja novih šolskih prostorov na Grmu. Dvoletna kmetijska šola na Mali Loki naj bi se ukinila, šola na Radni s sadjarsko živinorejsko smerjo pa naj bi delovala še naprej. V tem letu je potrebno posvetiti čim več skrbi izobrazbi delavcev, zlasti za potrebe živinoreje. Zaradi povečanega obsega kmetijske proizvodnje — bodisi v pogodbeni proizvodnji ali pa na družbenih posestvih in ekonomijah ter zaradi vključitve ca 7.000 ha novih kmetijskih površin v družbeni sektor, kot je predvideno v predlogu programa perspektivnega razvoja okraja Novo mesto, je potrebno, da vse kmetijske organizacije skrbe za zadostno štipendiranje še vnaprej. H. Promet s kmetijskimi pridelki V zvezi s povečano kmetijsko proizvodnjo naj bi se povečali tudi tržni viški za približno 165 %. V zvezi s tem bo potrebno izboljšati tudi stanje skladišč pri kmetijskih zadrugah. V ta namen se predvideva adaptacija in zgraditev 12 skladišč. Združitev kmetijskih zadrug v gospodarsko močne organizacije bo tudi omogočila boljši odkup kmetijskih proizvodov ter neposredno prodajo brez vmesnih posrednikov. Navedena združitev tudi omogoča organizacijo in odpiranje lastnih prodajnih mest KZ za kmetijske proizvode. V prašičereji bi bilo potrebno, da kmetijske zadruge še bolj posežejo v organiziran odkup in prodajo pujskov. Zaradi tega bi bilo treba pristopiti k ponovni proučitvi prodaje na splošnih tržnih sejmih. Da bi bile postavljene naloge uresničene in da bi se zagotovil pričakovani razvoj kmetijstva, je treba zlasti: Dejavnost 1959 1960 SLP Obnova gozdov 40.800 33.300 15.600 Nega gozdov 43.200 62.300 38.500 Odkazovanje 36,100 35.700 14.000 Urejanje 18.100 25.000 9.000 Ostalo 35.700 26.600 26.484 Skupaj 173.900 172.900 103.584 — da kmetijske zadruge takoj zagotovijo odgovarjajoče količine umetnih gnojil in ostalih tehničnih sredstev, potrebnih za spomladansko setev; — da so gospodarski načrti kmetijskih organizacij vsklajeni s splošnimi interesi razvoja in da se na družbenih posestvih in ekonomijah uvede v celoti nagrajevanje, po učinku oz. po proizvodu; — da bo doseženo čim popolnejše izkoriščanje razpoložljivih proizvodnih zmogljivosti družbenih posestev in ekonomij s čim rentabilnejšo proizvodnjo; — da se razpoložljiva investicijska sredstva ljudskih odborov in samih organizacij, ki so name-njna za investicije v kmetijstvu, usmerjajo v investicije, katere so najbolj nujne in ki bodo najprej vplivale na povečanje proizvodnje; — da se iz pogodbenega sodelovanja in iz ostalih dejavnosti kmetijskih zadrug ustvarijo potrebna sredstva za njihovo razširjeno reporodukcijo; — da občinski ljudski odbori ter kmetijske zadruge, ki so zadolžene za izvajanje skupnega zatiranja škodljivcev in bolezni, bolje skrbijo za obvezno zatiranje karantenskih bolezni in škodljivcev in — da v akciji uvajanja odlokov o agrominimu-mu in pogojev pogodbnega sodelovanja sodelujejo vsi oblastno-upravni in zadružni organi ter družbenopolitične organizacije. XII. poglavje Gozdarstvo 1. Plan gozdarstva za leto 1961 predvideva na temelju dosedanjih izkušenj nadaljnje povečanje proizvodne sposobnosti gozdnih tal in dvig lesne zaloge v gozdovih. Ukreniti bo treba vse potrebno za dvig prirastka in deleža iglastega drevja ter nego mlajših sestojev v svrho pridobivanja visokokvalitetnih gozdov. Pri tem naj se uvajajo tudi nove oblike gojenja gozdov, tako pri vzdrževanju obstoječih, kot pri osvajanju novih gozdnih površin. V ta namen so v letu 1961 in 1960 v obstoječih gozdovih predvidena naslednja sredstva za reprodukcijo: v 000 din 1961 zasebni skupaj 1960 1959 Indeksi 1961 1959 1961 1960 20.000 35.600 81 87 108 36.700 75.200 144 174 120 30.000 44.000 100 122 122 24.000 33.000 139 182 132 4.500 30.984 75 87 116 115.200 218.784 99 126 127 Skupni absolutni porast vlaganj sredstev v re- Zlasti problematično je stanje v zasebnih gozdovih, produkcije je ugoden; če pa upoštevamo, da odka- kjer pride za reprodukcijo le 1.200 din po ha. zovanje lesa in urejanje stvarno ne predstavlja re- Nova organizacija gozdarstva v zasebnem sek-produkcije, temveč javno službo, oziroma projekti- tor ju omogoča, da se del sredstev iz prometa z le-ranje, se navedena sredstva zmanjšajo za 38 %. som in sicer vsaj v višini 50 % čistega dohodka gozdarskih zadružnih obratov uporabi za dvig obstoječih, delno že devastiranih gozdov. Naloga gozdarskih organov je, da skrbijo za čimbolj smotrno izkoriščanje obstoječe lesne mase z zmanjševanjem odstotka odpadka in dvigom odstotka tehničnega lesa. V zvezi s tem se predvideva, da bo 30 % plana zasebnih gozdov posekano po strokovnih delavcih zadrug. V tem letu naj bi se izdelala metodika urejanja zasebnih gozdov tako, da bomo postavili načela kompleksnega urejanja za razliko od dosedanjega načina izmere po parcelah. Prioriteto urejanja naj bi imeli gospodarski gozdovi. Čiščenje, izsek predrastkov in skrb za obstoječe mladje naj bo osnovna naloga gojenja gozdov zasebnega sektorja. Urejanje gozdov v SLP sektorju bo v letu 1961 predvidoma končano za celotno področje okraja. Kot nova naloga pa se pri tem postavlja izločevanje površin, na katerih ne rastejo ustrezne drevesne vrste ter priprava elaboratov za njih premeno. Poleg navedene skrbi za obstoječe gozdove bomo dvignili proizvodnjo lesne surovine delno z osvajanjem novih, dosedaj neobraslih površin, delno s krčitvijo in ponovnim zasajevanjem dosedaj absolutno nedonosnih površin s hitro rastočimi vrstami zlasti iglavci. Za pogozdovanje popolnoma neobraslih površin se predvideva 220 ha SLP zemljišč, ki imajo vse pogoje za intenzivno gospodarjenje (področje Črmošnjic). Poleg tega se predvideva krčitev gozdnih površin z zelo slabim prirastkom in z nizkimi lesni- mi zalogami na sledečih objektih: GG Brežice — Vrbina 70 ha GG Brežice — Dobrava 214 ha KGP Novo mesto — Zalog 66 ha KZ Novo mesto — Brusnice 10 ha KZ Žužemberk — Smer jak 20 ha KZ Črnomelj — Mlake 200 ha Skupaj 580 ha Del teh površin (Zalog) bo odstopljen za kmetijske kulture, ostalo pa za gozdne plantaže (Vrbina, Dobrava) in intenzivne gozdne nasade (Mlake). Tako se bodo privedle intenzivni kulturi površine, ki so praktično neproduktivne. 2. Plan sečnje za leto 1961 predvideva določeno povečanje poseka v odnosu na leto 1960 in sicer tako, da se posek v gozdovih zmanjša za 5 % na račun lesne mase, ki jo pridobimo pri krčitvi prej omenjenih površin. V skupni masi se plan redne sečnje zmanjša za 19.000 m3, pridobi pa se na krčitvi 30.000 m3, kar predstavlja skupno povečanje za 11.000 m3. Tak način pridobivanja lesne mase je opravičljiv in gospodarski, ker se tako ohranijo kapitalni gozdovi in njih zaloga, ker se vrednost povečuje, istočasno pa se devastirani gozdovi pretvarjajo v intenzivne gospodarske površine. Na osnovi prednjega je v letu 1961 v primerjavi z letom 1959 in 1960 predvidena naslednja dinamika sečnje: v 000 m3 Indeksi 1959 1960 1961 1960 1959 1961 1961 1959 1960 Skup. sečnja 311,7 338,3 319,1 118 102 95 od tega: — iglavcev 64,1 81,3 72,9 126 114 90 — listavcev 247,6 257,0 246,2 103 103 96 V odnosu na prirastek po sektorjih lastništva pa je struktura sečnje sledeča: iglavci listavci skupaj Gozdovi SLP 72 % 92 % 79 % Zaseb. in ost. gozdovi 85 % 100 % 96 % Vsi gozdovi skupaj 81 % 95 % 90 % Kakor je razvidno iz prednjega pregleda prirastka in poseka, je predviden dvig lesne zaloge iglavcev delno na račun listavcev, delno pa na račun splošnega dviga lesne mase v gozdovih. Zlasti velja to za stabilne gozdove sektorja SLP, kjer ni vpliva individualnih lastnikov. 3. Plan blagovne proizvodnje, ki temelji na odrejeni politiki izkoriščanja gozdov, naj bi se v letu 1961, v primerjavi z letom 1960, povečal za 15,5 %, če upoštevamo tudi predvidene krčitve. Družbeni bruto proizvod gozdno-gospodarskih podjetij in gozdnih obratov pri kmetijskih zadrugah pa naj bi se v letu 1961 gibal v odnosu na leto 1959 in 1960 takole: • 1959 1960 v 000 din 1961 1960 1959 Indeksi 1961 1959 1961 1960 Družb, bruto proizvod 1,274.731 1,522.465 1,814.885 119,4 142,3 119,2 4. Da bi dosegli planirani razvoj gozdarstva v letu 1961, je potrebno izvršiti predvsem sledeče naloge: — dosledno je treba izvesti novo organizacijo gozdarske službe v smislu zaključkov seje OLO; — kmetijske zadruge naj s svojimi gozdarskimi obrati ustvarjajo pravilen odnos zasebnikov do gozdov v smeri dviga produktivnosti gozdnih zem- ljišč, omejevanja steljarjenja in pospeševanja vnašanja iglavcev kot daleč najbolj donosno in vredno vrsto drevja; — pospešiti je treba sodelovanje zadrug in njenih gozdarskih obratov pri izkoriščanju gozdov v smislu boljše izdelave gozdnih sortimentov ter zmanjševanja odpadkov; — v cilju pocenitve obnove gozdov naj se po- stopoma opuščajo odročne in nerentabilne lokalne drevesnice ter širijo in ustanavljajo velike, regionalne drevesnice, sposobne za agrotehnične ukrepe; — pri proizvodnji sadik naj bo načelo vzgoja močnih sadik, sposobnih rasti brez dragih negovalnih del (obžetev); — gojitvena dela naj bodo še nadalje usmerjena v povečanje deleža iglavcev, zato na se nadaljuje s podsaditvijo in podsetvijo istih v sestoju listavcev; — pri negi gozdov naj bo poudarek na čiščenju in redčenju predvsem mlajših sestojev v cilju izboljšanja kvalitete gozdov in dviga prirastka; — nadaljevati je treba dela na izdelavi ureditvenih elaboratov za celotno področje okraja, ne samo za izrazito degradirana področja Bele krajine in Suhe krajine; pospeševati je treba dela na izločevanju deva-stiranih gozdov na dobrih zemljiščih; taka zemljišča naj se čimprej privedejo na intenzivno gospodarjenje; — ukrene naj se vse potrebno za ureditev lesnega trga, da bi se zagotovila redna preskrba naše lesne industrije in obrti. XIII. poglavje Gradbeništvo 1. Gradbena dejavnost, izražena v družbenem bruto proizvodu, se bo v letu 1961, v primerjavi z letom 1960 povečala predvidoma za 12,2 %. Navedno povečanje izhaja predvsem iz predvidenega močnega povečanja investicijskih vlaganj. Računamo, da' bo investicijska dejavnost na področju našega okraja v letu 1961 porastla na 8.572 milijonov din, od katerih odpade na gradbene storitve 35 % ali 3.001 milijonov din. Ostali del družbenega bruto proizvoda gradbeništva bo ustvarjen izven področja našega okraja. Porast obsega gradbenih storitev je zasnovan predvsem na: — nabavi nove mehanizacije, zlasti za končna dela; — pospešeni rekonstrukciji industrije gradbenega materiala ter — vsaj delni uporabi novih sodobnih gradbenih materialov in elementov za končna dela. 2. Družbeni proizvod in narodni dohodek se bosta v letu 1961, v primerjavi z letom 1960, povečala za 16,3 %. Povprečno število zaposlenih pa naj bi se povečalo za 8,8 %. Tako predvidevamo, da bo delovna storilnost, izražena na osnovi doseženega narodnega dohodka na enega zaposlenega porastla v gradbeništvu za 6,9 %, izračunana na temelju družbenega proizvoda pa prav tako za 6,9 %. K temu bo prispevalo tudi nadaljnje izpopolnjevanje in uvajanje vzpodbudnih načinov razdeljevanja osebnih dohodkov po delu in povečana mehanizacija končnih del. V zvezi s prednjim je potrebno še nadalje zbolj-ševati kvalifikacijski sestav in strokovno usposob- ljenost zaposlenih. Zato naj gradbena podjetja razvijajo vse oblike sodobnih metod priučevanja delavcev v centrih za izobraževanje in učvrstijo svojo kadrovsko službo. Poleg tega naj skrbijo tudi še za večjo ustalitev delovne sile ter zboljšujejo delovne pogoje in njihove življenjske razmere. 3. Da bi gradbeništvo uspešno izvršilo predvideno povečanje obsega gradbenih storitev in doseglo planirano delovno storilnost ob čim ekono-mičnejšem izvajanju del, bi bilo potrebno predvsem: — da občinski ljudski odbori pospešijo izdelavo urbanističnih osnov in zazidalnih načrtov, kar bi omogočilo organizacijo graditve v širšem obsegu; — da gradbena inšpekcija LO dosledno prepreči vsak začetek gradbenih del, za katere ne obstoja predpisana dokumentacija; — da investitorji organizirajo izdelavo tipskih projektov ali njihovih posameznih elementov, zlasti za stanovanjske gradnje in da se nadaljuje z izdajo priporočil za uporabo tipskih elementov v gradbeništvu; — da se vzporedno s prehodom gradbeništva na sodobnejše načine proizvodnje prilagajajo v večji meri tudi projektantske organizacije s tem, da bi se organizacijsko učvrstile in usposobile za kompleksno projektiranje posameznih vrst objektov; — da gradbena podjetja v večji meri težijo k racionalizaciji graditve z novimi bolj racionalnimi in cenejšimi konstrukcijami ter sodobno organizirano in mehanizirano nepretrgano delo v gradbeništvu; vse to bo vplivalo na znižanje cen gradbenih objektov. XIV. poglavje Promet 1. Skladno s predvidenim porastom proizvodnje in storitev v vseh drugih panogah gospodarstva, se predvideva tudi povečanje prometa in sicer za 9,3 % v družbenem bruto proizvodu. Po Strokah pa se predvideva naslednji porast: Indeks 1961 1960 — železniški promet 107,5 — cestni promet 112,1 — PTT promet 112,0 Skupaj promet 109,3 Porast števila zaposlenih se predvideva v primerjavi z letom 1960 za 2,5 % ali za 48 oseb. V zvezi s tem bo povečanje delovne storilnosti znašalo 6,5 %. 2. V letu 1961 so v železniškem prometu nastale organizacijske spremembe, na osnovi katerih je na področju našega okraja ustanovljeno Železniško transportno podjetje, ki ima v svojem sestavu 5 sekcij. Taka organizacija bo omogočila doslednejše uveljavljanje delavskega samoupravljanja in hitrejše reševanje železniško-transportnih problemov na našem področju. 3. Pri podjetjih cestnega prometa se povečuje družbeni bruto proizvod za 12,1 %. Ta porast je odraz nabave novih prevoznih sredstev. Tako so ustvarjeni pogoji za vzpostavitev potrebnih avtobusnih povezav v okviru našega okraja in z drugimi področji, kakor tudi za zadovoljevanje bla-govno-prevoznih uslug gospodarskim, organizacijam s področja našega okraja. Pri tem bi bilo potrebno, da se naša avto-transportna podjetja v večji meri orientirajo na kritje potreb v našem okrajnem območju, tako v pogledu osebnega kot tudi tovornega prevoza. Poleg tega je potrebno še nadalje sistematično nadaljevati: — z moderniziranjem cestnega omrežja, — z moderniziranjem cestišč skozi važnejša naselja, — z urejevanjem avtobusnih postajališč ter — z izpopolnjevanjem avtobusnih voznih redov, ustrezno krajevnim in medkrajevnim potrebam. 1959 1960 Promet na drobno 8.625 10.294 Promet na debelo 4.687 6.008 Z večanjem blagovnega prometa v trgovinskih gospodarskih organizacijah bo v letu 1961 družbeni bruto proizvod v primerjavi z letom 1960 po-rastel za 20,1 %, družbeni proizvod 20,1 %, narodni dohodek pa za 19,9 %. S povečano kmetijsko proizvodnjo bo zagotovljena 'ustreznejša struktura v prehrani, promet industrijskih izdelkov pa bo še nadalje naraščal hitreje kot pa promet z živilskimi proizvodi. 2. Potrebe po povečanju trgovinskih kapacitet so mnogo večje od stvarnih možnosti. Zaradi pomanjkljivosti v organizaciji, premajhnih skladiščnih kapacitetah in slabi tehnični opremljenosti pa trgovina še vedno ni v stanju, da bi nemoteno posredovala med proizvodnjo in potrošnjo. Tržišče je še vedno podvrženo občasnim motnjam, zlasti na področju prometa s kmetijskimi pridelki, kar se odraža v nezadovljivi in časovno nevsklajeni preskrbljenosti prebivalstva v potresnih središčih in močnemu neprirodnemu gibanju cen. Zato je potrebno, da trgovinska zbornica v sodelovanju z ObLO intenzivneje išče vse možnosti za izboljšanje navedenega stanja. 3. Zaposlenost v trgovini se bo povečala predvidoma za 5 %, storilnost dela pa za 14,2 %. Z uveljavitvijo prodajne tehnike, uvajanjem novih oblik izobraževanja ter razdeljevanjem osebnih dohodkov po delu, bodo ustvarjeni pogoji, da se v trgovini pridobi zadostno število kvalitetnega kadra. Pri vsem tem pa se bodo usluge trgovine lahko bistveno zboljšale na podlagi uvajanja sodobnih oblik prodaje, sodobnejše ureditve in opreme trgovskih lokalov ter boljše organizacije dela. 4. V pogledu PTT prometa je potrebno pospešiti dovršitev novih PTT poslopij in naprav. 5. Težiti je treba, da se prometne stroke na področju našega okraja skladnejše razvijajo ter da se doseže večja medsebojna povezanost v reševanju njihove problematike. XV. poglavje Trgovina 1. Predvideno povečanje proizvodnje, osebnih dohodkov prebivalstva ter s tem v zvezi življenjskega standarda in vseh oblik potrošnje, zahteva nadaljnjo krepitev materialno-tehnične osnove trgovine. Vzporedno s icelotnimi gospodarskimi napredkom in razvojem splošnih družbenih dejavnosti se bo povečala tudi blagovna izmenjava. Na podlagi tega bo blagovni promet, ki odreja nadaljnji razvoj trgovine, predvidoma naraščal takole: — v milijonih dinarjev — Indeksi 1961 1960 1961 1961 1959 1959 1960 12.100 119,3 140,2 117,5 7.312 128,1 155,9 121,7 4. Da bi se v letu 1961 ustvarile planirane naloge s tega področja, naj bi se dejavnost gospodarskih trgovinskih organizacij in trgovinske zbornice ob pomoči občinskih ljudskih odborov usmerjala predvsem v naslednje naloge: — da ljudski odbori v sodelovanju z okrajno trgovinsko zbornico izvedejo specializacijo in na podlagi dosedanjih izkušenj dopolnjujejo organizacijo trgovinske mreže; — da se povečanje trgovinskih zmogljivosti pospeši tudi na osnovi združevanja sredstev gospodarskih organizacij s tistim delom sredstev, ki se formirajo iz vplačanih najemnin za poslovne prostore in prispevka iz dohodka, poleg tega je potrebno, da se pri tem v večji meri angažirajo tudi industrijska podjetja; — da se v trgovini na drobno za živilske stroke namesto dosedanje klasične oblike hitreje uvaja in uveljavlja samopostrežba, na kar bo ugodno vplivala tudi povečana proizvodnja domače opreme za samopostrežne trgovine; — da se v večjih potrošniških središčih še na-nalje uvajajo trgovine in prodajalne z neprekinjenim obratovanjem; — da se razvija gradnja novih skladišč za potrebe povečane proizvodnje v smislu sistema javnih skladišč; — da trgovinske gospodarske organizacije še nadalje skrbijo za čimboljšo izpopolnitev sorti-menta blaga v skladu s potrebami potrošnikov; — da se s pravilno tarifno politiko stimulira zlasti osebje na odgovornejših mestih in se v tem letu v trgovinskih gospodarskih organizacijah dosledno uvede sistem plačevanja po učinku; — da se s porastom blagovnega prometa in večanjem zmogljivosti ter novo tehniko trgovanja zagotovi tudi potrebno število kvalificiranega kadra. XVI. poglavje Gostinstvo Z nadaljnjim povečanjem osebne potrošnje in razvojem turističnega prometa se bo v letu 1961 predvidoma povečal tudi promet v gostinstvu za 22,5 %, družbeni bruto proizvod za 21,3 %, narodni dohodek pa za 20,3 %. V letu 1961 se predvideva v primerjavi z letom 1960 malenkostno povečanje pribitka na materialne stroške in sicer od 66,2 % na 66,5 %, kot posledica povečanja stroškov. Da bi se dosegel predvideni porast gostinskega prometa v letu 1961, bi bilo potrebno izvesti predvsem sledeče: — dovršiti gostinske zmogljivosti, ki so v izgradnji oz. rekonstrukciji; — izboljšati ureditev obstoječih obratov, vsaj v pogledu manjših del; — dvigniti raven postrežbe ter povečati izbiro in kvaliteto storitev; — organizirati močnejša gostinska podjetja, da lahko ustvarjajo lastne sklade oz. sredstva za svoj nadaljnji razvoj; — družbeno prehrano obravnavati kot sestavni del naporov, da se poveča delovna storilnost in izboljša življenjska raven delovnih ljudi; — izpopolnjevati sistem nagrajevanja po učinku in uvajati sistem postrežnine; —• gostinska zbornica naj skrbi za vzgojo potrebnega števila strokovnih delavcev in za izvajanje ustrezne politike zaposlovanja in vzgoje kadrov. XVII. poglavje Turizem Predvideni porast osebnih dohodkov prebivalstva, povečani priliv inozemskih turistov ter izboljšanje pogojev za sprejem turistov bo omogočilo tudi povečanje prometa v turizmu, ki bo izražen v številu gostov in nočitev, porastel v primerjavi ž letom 1960 za 19,1 % oz. 18,3 %. V letu 1961 se predvideva pri domačih gostih isto povečanje števila dni bivanja gostov in sicer v višini 4,2, pri tujih gostih pa se predvideva malenkostno povečanje in sicer od 2,9 v letu 1960 na 3,1 % v letu 1961. V tej dejavnosti se kaže v primerjavi s preteklimi leti znaten napredek, so pa tu še ogromne možnosti za njegov nadaljnji razvoj. Prav ta ugotovitev narekuje potrebo, da se v bodoče vprašanju turistične problematike posveti več pozornosti in zainteresira vse merodajne organe in organizacije. Za uspešen razvoj turizma naj skrbijo predvsem zainteresirane komune, ki naj bi v svojih družbenih planih za turistični razvoj določile za leto 1961 konktrene naloge. V sodelovanju vseh zainteresiranih in tangira-nih gospodarskih in splošno družbenih organizacij je treba skrbeti, da bodo zadovoljene razne potrebe turistov in da se pri tem doseže čim močnejši gospodarski uspeh. Osnova za izpopolnitev programov turistične izgradnje naj bi bila sredstva gospodarskih organizacij in ljudskih odborov. Da bi dosegli predvideni razvoj v turizmu, bo treba za njegovo uresničitev upoštevati v letu 1961 predvsem sledeče naloge: — v gostinstvu posvetiti posebno pozornost izboljšanju kvalitete storitev in povečati kapacitete v turističnih krajih in ob avtomobilski cesti; prednost je treba dati nastanitvenim zmogljivostim, ki naj bi se povečale z izgradnjo novih nastanitvenih objektov in rekonstrukcijo že obstoječih; — poslovanje zdravilišč je treba prilagoditi potrebam razvijajočega se turizma in zdravstva; — urediti komunalne naprave, kot so vodovodi, kanalizacija in javna razsvetljava, nadalje poskrbeti za ureditev parkov, nasadov in campingov; — v turističnem prometu jet treba izboljšati razmere za prevoz potnikov s povečanjem prevoznih kapacitet; — z organizirano ponudbo aranžmajev je treba jpravilno izkoristiti lov in ribolov in za to zainteresirati inozemske turiste; — da turistične organizacije v povezavi z ustreznimi kulturnimi ustanovami in organi ljudskih odborov organizirajo tečaje in seminarje za turistične vodiče, ki naj bi čimbolj poznali spomeniške objekte in kulturno dejavnost Dolenjske ter bili sposobni posredovati svoje znanje turistom; —• da se turistične organizacije čimbolj povežejo s področnimi ustanovami in organi kulturne dejavnosti za čimboljšo vskladitev načrtov s turističnimi interesi; — turistične družbene organizacije naj nudijo ljudskim odborom pomoč v prizadevanjih in pri izvajanju ukrepov za pospeševanje turizma in skr-be za propagando in informacijsko službo na svojem področju; — ljudski odbori naj skrbijo za dosledno izvajanje smernic za nadaljnji razvoj turizma, ki jih je sprejel v letu 1960 Izvršni svet LRS, kakor tudi lanska priporočila OLO o bodočem razvoju turizma na področju našega okraja ter izdelajo za turistične kraje programe za njihov perspektivni razvoj; — gostinske gospodarske organizacije, gostinska zbornica in turistične organizacije naj še v večji meri skrbijo za ustrezno propagandno službo v cilju pospeševanja razvoja domačega in inozemskega turističnega prometa; — gospodarske organizacije v turizmu naj razvijajo večjo komercialno propagando in izboljšajo izkoriščanje svojih kapacitet z ustreznimi organizacijskimi in ekonomskimi ukrepi; — več pozornosti je treba posvetiti izdelavi in prodaji primernih razglednic in turističnih spominčkov; — sredstva za splošno turistično propagando in za delovanje turističnih družbenih organizacij naj bi se zagotovila v proračunih ljudskih odborov; v proračunu OLO za leto 1961, v razdelku 12, poglavje 3, dotacije družbenim organizacijam, naj se zagotovijo potrebna sredstva za uspešno delovanje Dolenjske turistične zveze; prav tako se priporoča tudi ObLO, da predvidijo vsaj najnujnejša sredstva za delo turističnih društev na njihovih področjih. XVIII. poglavje Obrt 1. Skupni obseg obrtniške proizvodnje in storitev naj bi se v letu 1961 povečal za 19,9 %, v družbenem sektorju pa za 22,2 %. Ustrezno temu se predvideva porast družbenega proizvoda za 20,4 % v skupni obrti in za 26,2 % v družbeni obrti ter narodni dohodek za 20,7 %, a v družbenem sektorju obrti za 27 %. Pri tem bi ostala v zasebnem sektorju v skoraj nespremenjenem nivoju. Število zaposlenih v družbenem sektorju obrti naj bi se povečalo za 16,5 %. Močnejši porast narodnega dohodka v odnosu na porast delovne sile nam kaže povečanje delovne storilnosti za 8,9 %, izračunana storilnost na osnovi družbenega proizvoda pa kaže povečanje za 8,2 %. Tak razvoj obsega proizvodnje in storitev temelji predvsem: — na vse močnejšem povpraševanju po obrtnih izdelkih in storitvah; — na boljši izrabi kapacitet in povečanju investicij, ki jih bodo omogočila večja sredstva obrtnih podjetij, vložena za izboljšanje in izpopolnitev opreme ter delovnih pripomočkov; — na organizacijskem izboljšanju ter učvrstitvi obrtnih gospodarskih organizacij; 2. V ta namen naj bi občinski ljudski odbori in obrtna zbornica v sodelovanju z gospodarskimi organizacijami skrbeli predvsem za hitro povečanje kapacitet v storitvenih strokah. Pri tem je potrebno zlasti: — povečati kapacitete obrtnih delavnic z uvajanjem druge izmene in izvesti organizacijo dela po delovnih fazah ter — zagotoviti boljšo tehnično opremljenost storitvene obrti. Vzporedno z izvajanjem nalog za predvideno povečanje obrtniških kapacitet v letu 1961 je potrebno pripraviti osnove za organizacijo novih sodobnejših oblik razvoja storitvene obrti, čemur bi najbolj odgovarjala organizacija ustreznih obrtnih centrov oz. servisov. Obrtna zbornica naj prouči način združevanja raznih strok v obrtnih centrih, ekonomičnost izrabe kapacitet združenih strok ter potrebe po sodobni opremi, tako da bi tak center lahko hitro-in kakovostno zadovoljeval raznovrstne potrebe prebivalstva, upoštevajoč možnosti manjše udeležbe ročnega dela. Po dosedanjem proučevanju organizacije obrtnih centrov naj bi bili predvsem trije tipi: — splošni obrtni servisi, — gradbeno-obrtni servisi in — avtoservisi. Izven statusa gospodarskih organizacij pa naj bi bili servisi pri stanovanjskih skupnostih. V splošne obrtne servise naj bi bile vključene vse potrebne obrtne stroke za to področje. Ti servisi bi imeli značaj čiste storitvene obrti in naj bi predstavljali samostojne gospodarske organizacije. Gradbeni obrtni servisi bi izvajali dela predvsem na gradbenih objektih, vključno standardna popravila. Delokrog avtoservisov naj bi bil vezan na število motornih vozil v kraju in tranzitnem prometu. Servisi stanovanjskih skupnosti naj bi imeli posebno mesto v dopolnjevanju obrtne dejavnosti. Vendar ti servisi ne bi smeli presegati namena, za katerega so ustanovljeni. Njihova skrb naj bi bila predvsem v tem, da zadovoljujejo potrebe stanovalcev na področju posamezne stanovanjske skupnosti. Z ozirom na izkazane potrebe naj bi bilo na področju okraja organiziranih skupno 23 obrtnih centrov oz. servisov in sicer: 15 splošnih obrtnih servisov, 3 gradbeno-obrtni servisi in 5 avtoservisov. V naštetih servisih naj bi bile upoštevane vse vrste storitvenih obrtnih strok, razen pekarij in mesarij. V zvezi s tem naj obrtna zbornica prouči bodočo organizacijo pekarskih in mesarskih obratov in upošteva zožen j e njihovega števila, medtem ko naj bi se mreža prodajaln kruha in prodajaln mesa odgovarjajoče povečala. S tem bi se preskrba v tem pogledu znatno izboljšala. Da bi se čimprej izvedla organizacija obrtnih centrov in drugih storitvenih obratov, bi bilo potrebno predvsem: — izdelati programe in projekte obrtnih centrov oz. servisov; —- postopno zbirati sredstva za njihovo ureditev oz. izgradnjo in opremo; — postopoma preiti na ekonomske cene vsem storitvam; —■ skrbeti za ustrezni vodstveni in strokovni kader; — proučevati in uvajati sodobne metode dela. 3. Za uresničitev vseh navedenih nalog bi bilo potrebno predvsem naslednje: — občinski ljudski odbori naj v sodelovanju z obrtno zbornico pripravijo program sistematične izgradnje potrebnih novih obrtnih delavnic in rekonstrukcijo obstoječih, ki naj služi za osnovo pri nadaljnjem razvoju obrti po posameznih strokah (sistem mesarij, sistem pekarij, mlinov itd.); ena prvenstvenih nalog obrtne zbornice in občinskih LO je, da se prouči razvoj obrti na območjih posa- meznih občin tudi v smeri zadolžitve stanovanjskih skupnosti za organizacijo servisov za pomoč v gospodinjstvu, mehaničnih pralnic, krpalnic, kemičnih čistilnic, servisov za popravilo gospodinjskih strojev in servisov za vzdrževanje stanovanjskih hiš; pospeši naj se ustanavljanje obrtnih centrov, ki naj bi po potrebi ustanavljali svoje obrate tudi izven svojega sedeža; — doseči je treba povečanje obsega obrtne proizvodnje in storitev v že obstoječih proizvodnih in uslužnostnih obratih z rekonstrukcijo obratov, z boljšim izkoriščanjem obrtnih kapacitet in večjo delovno storilnostjo; — izboljšati je treba kvaliteto obrtnih proizvodov in storitev; — zagotoviti je treba obrtništvu potrebni reprodukcijski material in orodje za proizvodnjo; — prouči naj se vse možnosti za večji dotok delavcev v obrtništvo; — v zvezi s tem naj obrtna zbornica v sodelovanju z ObLO ukrene vse potrebno za takojšnje formiranje področnega oz. področnih centrov za izobraževanje obrtnih delavcev. Pospeši naj se v okviru pureb in pogojev tudi ustanavljanje izobraževalnih središč pri močnejših podjetjin; — ustrezno novim zahtevam in potrebam naj se prilagodijo tudi vajeniške šole; — obrtna zbornica naj še intenzivneje pomaga gospodarskim organizacijam pri uvajanju delitve dela v obratih in pri nagrajevanju po učinku; — dolžnost obrtne zbornice, kakor tudi obrtnih gospodarskih organizacij je, da kjer je možno, organizirajo obrtniško proizvodnjo tudi na domu, za kar niso potrebna nova investicijska sredstva — niti za poslovne prostore niti za opremo; — na področju okraja bo potrebno v bodoče širše organizirati in poživeti dejavnost domače obrti, za kar naj bi skrbela predvsem obrtna zbornica in področni občinski ljudski odbori; razvita domača obrt bi omogočila tudi zaposlitev večjega števila ženske delovne sile; — pri določanju ekonomskih instrumentov naj občinski LO predvsem upoštevajo, da se dohodki iz obrti v čim večji meri vračajo zopet v obrt in da določijo ugoden odnos delitve dohodka med občino in podjetjem s tem, da se gospodarska organizacija obveže, da prenese sredstva, ki ji jih je odstopil ObLO, v svoje sklade; — za čim uspešnejšo realizacijo navedenih nalog bi bilo potrebno, da se na tem zainteresirajo vsi odgovorni organi, družbene in politične organizacije, kakor tudi sami potrošniki; — tudi po decentralizaciji okrajne zbornice na občinske, bi bilo potrebno, da v cilju medsebojne povezave in izvrševanja določenih skupnih poslov, obstaja še nadalje poseben zbornični organ oz. organizacija v okrajnem merilu. XIX. poglavje Vodno gospodarstvo 1. V skladu s splošnim gospodarskim razvojem, zlasti še z razvojem kmetijstva v okraju naj bi se v tem letu nadalje razvijala vodno gospodarska služba, pri čemer naj bi se prilagajala splošnemu načelu krepitve samoupravne vloge komun. Dejavnost vodnogospodarske službe naj bi že v tem letu zajela vzdrževanje, urejanje in nadzorstvo voda, vodnih zemljišč in vodnih objektov, ki so družbeno premoženje v splošni rabi, zajemajoč celotno hidrografsko področje okraja. Potrošnja sredstev v tem letu naj bi porasla od 183,1 milijona din v letu 1960 na 213 milijonov din ali za 16 %. Pri melioracijah je upoštevana potreba, da sc najpreje dograde melioracijski sistemi na manjših področjih, da bi vložena sredstva dala čimpreje ustrezni efekt. Poleg tega naj bi se nadaljevalo s pripravami za kompleksno melioracijo Krškega polja. V tem letu naj bi se nadalje izpopolnjevala delovna mesta tehnične vodnogospodarske službe, v tem tudi vodnovzdrževalne službe. 2. Za čim skladnejši razvoj vodnogospodarske službe v letu 1961 bi bilo potrebno zlasti: — da se čimpreje usposobi tako za projektiranje, kot za izvrševanje vseh vodnogospodarskih del na svojem področju; — da se doseže čimbolj ša povezava z ustreznimi organizacijami in ustanovami; — da se doseže čimboljša koordinacija z ribiškimi družinami ter se pri vodnih delih v okviru možnosti upoštevajo mnenja ribiških strokovnjakov; poleg tega naj bi skupno z njimi proučili vprašanje čuvajske službe in vprašanje izgradnje čistilnih naprav pri industrijskih obratih; — da kmetijske gospodarske organizacije in komune ukrenejo vse potrebno, da se meliorirane površine čimpreje in čimbolj e izkoristijo; — da vodno-gospodarska služba skupno z zainteresiranimi gospodarskimi organizacijami in komunami pripravlja elaborate tudi za večje melioracije, za katere se predvideva angažiranje družbenih sredstev izven področja okraja. XX. poglavje Lovstvo 1. V letu 1961 predvidevamo, da bomo v skladu z utrjevanjem vloge komun ustanovili za večino področij komun bazenske lovske odbore in jih usposobili za samostojno opravljanje poslov tako glede gojitve, vzdrževanja in nasaditve novih vrst, kakor tudi odstrela divjadi. Ti naj bi sčasoma prevzeli posle sedanjih lovskih zvez. Predvidoma bo število lovskih družin ostalo isto, članstvo pa naj bi porastlo za ca 3 %. Poseben poudarek naj bi tu veljal vzgoji članstva in pridobivanju mladine, za kar naj bi se pri lovskih dru- žinah ustanovili pionirski krožki mladih lovcev. V tem letu naj bi tudi pričela s seznanjanjem mladine o koristni in škodljivi divjadi ter o lovu in posredovali lovsko literaturo vsem šolam. V tem letu naj bi izboljšali medsebojno povezavo vseh treh lovskih zvez (novomeške, krške in kočevske) ter organov gojitvenega lovišča Rog, da bi tako čimbolj vskladili dejavnost lovskih organizacij na področju okraja. 2. Predvidevamo, da se bo v tem letu nadalje znatno povečal stalež pernate divjadi (fazanov in jerebic), medtem ko naj bi stalež ostale divjadi ostal na isti višini; dosegli pa naj bi znaten padec staleža divjih prašičev, obenem pa naj bi hitreje padel stalež roparic. Da bi dosegli optimalni stalež divjadi, bi bilo potrebno v tem letu zagotoviti lovski kataster, opis lovišč (stanje in dopustni stalež divjadi) in v zvezi s tem storiti potrebne ukrepe (nasaditev, osvežitev, odstrel, uničevanje roparic, naprava napajališč, solnic, krmišč, visokih prež, gozdnih remiz itd.). Dosegli naj bi tudi čimboljšo povezavo z gozdarstvom, z namenom, da bi se čimbolj upoštevalo pri staležu divjadi biološko ravnotežje v gozdu. -Gozdarji naj bi se v čim večji meri vključili v lovske družine in delno prevzeli čuvajsko službo. Nujno bi bilo doseči čimboljšo povezavo tudi s kmetijstvom, zlasti z, namenom skupnih ukrepov za zmanjšanje škode divjadi. V investicijah predvidevamo v tem letu nadaljnjo gradnjo lovskih koč, gradnjo volj ere v Rago-vem itd. Poleg tega naj bi v tem letu proučila novomeška lovska zveza skupno z Ribiško zvezo možnosti za postavitev lovsko-ribiškega doma v Novem mestu, kjer naj bi se uredila tudi trgovina z lovsko-ribiškim priborom. 3. Da bi dosegli navedeni razvoj lovstva, bi bilo potrebno zlasti: — da se doseže čimboljša povezava tako lovskih zvez med seboj ali event. njihova združitev za področje celotnega okraja, kakor tudi povezava z ribiškimi, športnimi, turističnimi, gostinskimi in drugimi organizacijami, zlasti pa še s kmetijstvom in gozdarstvom; — da se z namenom maksimalnega povečanja lovskega turizma primerno okrepi v povezavi s turističnimi organizacijami propagandna in informativna služba; — da bi začeli proučevati možnosti ustanovitve gospodarskih objektov gojitve divjadi (farm kožu-ho vinar jev, fazanerij itd.); — da bi lovske organizacije (družine, bazenski odbori, zveze) pričeli s kompleksnim načrtovanjem gojitve divjadi, pri čemer naj bi dosegli optimalno vskladitev programov posameznih enot. XXI. poglavje Ribištvo 1. V letu 1961 predvidevamo nadaljnji intenzivnejši razvoj ribištva, čemur so osnova še rela- tivno čiste vode, čisti predeli Krke z njenimi pritoki in dobro gospodarjenje z ribjim fondom. Tako predvidevamo v tem letu porast vlaganja zaroda in mladic za 23 % ali v vrednosti 2,295.000 dinarjev. Ta močnejši porast, ki naj bi se nadaljeval v letu 1962, bo ustvaril potrebno močnejšo plemensko osnovo za povečano naravno razmnoževanje. Vloženi zarod in mladice bodo proizvedeni do-fna, razen manjših količin mladic potočnih postrvi iz Obrha. Prav tako se predvideva porast gospodarskega odlova za 30 % oz. na 4.200 kg v vrednosti 1,260.000 dinarjev. S tem bi nadalje izboljševali in bogatili prehrano po naših večjih gostiščih, bolnicah in prehrano prebivalstva. Poleg tega bi bilo potrebno preskrbovati obstoječo ribarnico v Novem mestu tudi iz drugih področij, tako da bi bilo vsakodnevno na razpolago dovolj svežih in kvalitetnih rib. Športni in turistični odlov naj bi se v tem letu povečal za 35 % po vrednosti oz. na 3,450.000 din ali po teži na 11.500 kg. Zlasti naj bi porastel turistični ribolov. V ta namen je v teku tudi priprava posebnega rezerviranega predela na Krki pod Šmihelom, ki je že sedaj izredno bogat na ribah. Prav tako se bo predvidoma znatno dvignil odlov plemenskih rib za naše ribogojnice. V tem letu bo posvečeno; še več pozornosti vzgoji članstva, zlasti mladini; v ta namen so bile osnovane v vseh družinah mladinske sekcije. V skladu z razpoložljivimi družbenimi sredstvi 1 predvidevamo v tem letu za nadaljevanje gradnje ribogojnice v Temenici 2,500.000 dinarjev. Ribiška zveza naj bi v povezavi z neposredno zainteresiranimi organizacijami poleg tega iskala možnosti, da se že v tem letu izgradnja dovrši, za kar bi bilo potrebnih še nadaljnjih 8,660.000 din (izgradnja 12 novih bazenov in čistilnika, bazena za plemenske ribe, planktonskih bazenov, prestavitev ceste v dolžini 100 m itd.). Prav tako bi bilo umestno čimpreje zgraditi hladilne naprave za ribjo krmo ter za ribe za široko potrošnjo, za kar bi potrebovali nadaljnjih 3,500.000 din. Tako urejena ribogojnica bi pridobila osnovo za prehod na ekonomsko samostojnost; z ribami, zarodom in mladicami pa bi lahko zalagala celotno področje okraja. V tem letu naj bi se še nadalje utrjevala čuvajska služba; zaradi pomanjkanja sredstev naj bi se še naprej delno reševala s pomožnimi čuvajskimi izkaznicami dobrih ribičev, kar je že pokazalo določen uspeh. 2. Da bi v tem letu čimbolj uspešno nadalje razvijali naše ribištvo in s tem ustvarjali podlago nadaljnjemu razvoju, bi bilo potrebno zlasti še: — daseči čimboljšo povezavo z ustreznimi organizacijami (turizmom, gostinstvom, lovstvom, vodnim gospodarstvom, športnimi društvi itd.); — da se v povezavi z vodnogospodarsko službo čimprej pristopi k ureditvi vodno-čuvajske službe; — da se v povezavi z vodnogospodarsko službo kompleksno prouči vprašanje okuževanja naših voda, zlasti po industrijskih odplakah ter da se takoj podvzamejo ustrezni ukrepi za izgradnjo čistilnih naprav, kar velja zlasti za tok Save in Krke; — nadalje izboljšati oskrbo prebivalstva z ribami in v ta namen organizirati tudi nabavo rib iz drugih področij; — za dvig staleža ribjega fonda v Kolpi, ki je ena naših naj čistejših rek, izvesti združitev ribiških zvez v Novem mestu in Črnomlju; — še nadalje proučevati ekonomičnost in pripravljati izgradnjo večjih ribogojskih obratov, zlasti večjih krapovskih ribnikov ob Temenici; — v povezavi s turističnimi organizacijami izboljšati informiranost turistov o ugodnih pogojih za ribolov na našem področju. XXII. poglavje Denarni zavodi V cilju nadaljnjega izboljšanja bančne službe bi bilo potrebno v letu 1961 predvideti predvsem naslednje: — čimprejšnjo uveljavitev novega bančnega sistema in v zvezi s tem bančno službo tudi organizacijsko in kadrovsko okrepiti; — okrepiti službo finančne inšpekcije; — učvrstiti službo družbene kontrole; — intenzivnejše spremljati v finančnih pokazateljih razvoj gospodarskih in splošno družbenih dejavnosti ter posredovati pristojnim organom ljudskih odborov svoja zapažanja in pripombe. Organom družbenega samoupravljanja KB in zadružne hranilnice se priporoča združitev teh denarnih zavodov, ki naj bi se čimpreje izvedla. Prav tako se priporoča ObLO, da se za celotno področje okraja ustanovi enotna komunalna banka. TRETJI DEL RAZVOJ POSAMEZNIH SPLOŠNO DRUŽBENIH DEJAVNOSTI XXIII. poglavje Stanovanjsko-komunalna dejavnost A. Stanovanjska dejavnost 1. Gospodarski in splošni družbeni razvoj našega poročja zahteva čim močnejše pospeševanje stanovanjske izgradnje. Računajoč na povečana vlaganja lastnih sredstev investitorjev, posojila iz republiškega sklada, bančna posojila itd., predvidevamo v 1. 1961 kljub začasnemu zastoju v naraščanju občinskih stanovanjskih skladov porast obsega stanovanjske izgradnje za ca. 7 %, t. j. dograditev ca. 580 novih stanovanj, pri čemer naj bi potrošnja družbenih sredstev porastla za približno 22 %. Predvidevamo, da bomo v tem letu začeli s sistematično izgradnjo stanovanj za upravičence, zaposlene v kulturno-socialnih dejavnostih in v državni upravi ter za borce in invalide NOB. Pri tem naj bi se posluževali med drugim tako sred- stev, ki jih sproščajo novi zakonski predpisi o finansiranju teh ustanov, kakor tudi posebnih namenskih skladov za stanovanjsko gradnjo borcev NOB. V tem letu naj bi nadaljevali z ustanavljanjem in krepitvijo stanovanjskih skupnosti ter izgrajevanjem mreže servisnih dejavnosti stanovanjskih naselij. 2. Da bi za to leto predvideni razvoj stanovanjske izgradnje čim uspešnejše dosegli, bi bilo potrebno zlasti: — da se razpoložljiva sredstva stanovanjskih skladov usmerjajo v gradnjo čimbolj racionalnih stanovanj ter pri tem upoštevajo potrebe in finančna zmogljivost državljanov; — da tako gradbena podjetja, kakor tudi investitorji skrbe za čimbolj ceneno gradnjo; da se v ta namen pospešeno uvaja tipizacija in standardizacija! projektov-in gradbenih elementov, uvajajo sodobnejše, racionalnejše metode dela ter stimulira izgradnja na večjih gradbičih zlasti tam, kjer je že zgrajena osnovna mreža komunalnih naprav; — da se nadalje izboljšujejo gradbene in obrtniške kapacitete ter kapacitete industrije gradbenega materiala; — da na občinske stanovanjske sklade vežemo čim več sredstev investitorjev (gospodarskih organizacij, ustanov, državljanov); — da se z namenom čim večjega angažiranja sredstev državljanov uvedejo čimpreje razne oblike njih združevanja (stanovanjske zadruge, vlaganje obrokov za predplačilo na stanovanjsko pravico ali za odkup stanovanj itd.) in da se ta udeležba čimbolj stimulira; — da pristopimo čimpreje k zbiranju sredstev za dodatno udeležbo pri gradnji stanovanj za borce in invalide NOB v obliki namenskih skladov; podjetja in ustanove naj bi v okviru lastne stanovanjske izgradnje maksimalno upoštevala potrebe teh upravičencev; občine pa naj bi v povezavi z organizacijami ZB takoj pristopile k stanovanjski izgradnji za one borce, ki niso v delovnem razmerju; ta skrb naj bi zajela v primerni obliki tudi podeželje. Občine, kot samostojne upravljalke stanovanjske izgradnje, naj bi čimpreje vzpostavile ustrezno, vsaj najosnovnejšo evidenco stanovanjske izgradnje. Prav tako naj bi občine čimpreje pristopile k bolj sistematičnemu, ustreznješemu načrtovanju te izgradnje; pri tem naj bi se dosegla optimalna povezava komun, stanovanjskih skupnosti, podjetij, ustanov, družbenih organizacij in državljanov samih. B. Komunalna dejavnost 1. V letu 1961 bodo komunalne organizacije pričele v skladu z novimi zakonskimi predpisi s postopnim prehodom na samofinansiranj e ter na bolj ekonomske cene in kjer bo to utemeljeno, prenašale stroške na koristnike uslug. To bo pripomoglo k boljši organizaciji teh služb, krepitvi delavskega samoupravljanja ter v končni meri k boljšemu in samostojnejšemu poslovanju, k bolj-šetnu vzdrževanju obstoječih objektov in k pospešeni izgradnji. V tem letu naj bi občine pristopile skupno s komunalnimi organizacijami k smotrnemu in dolgoročnemu planiranju komunalne izgradnje in uvedle vsaj najosnovnejšo evidenco razvoja. Predvidevamo, da bo v tem letu vloženih v komunalno izgradnjo približno 415 milijonov dinarjev družbenih sredstev ali za 54 % več kot v letu 1960. Ta sredstva naj bi se potrošila predvsem za nadaljnjo izgradnjo vodovodne in kanalizacijske mreže, širjenje in rekonstrukcijo električnega omrežja, izboljševanje javne razsvetljave, modernizacijo cestišč in trgov v naseljih, urejanje zelenih površin in olepševanje naselij, gradnjo gasilskih domov in nabavo gasilskih rekvizitov itd. Za to izgradnjo naj bi poleg obveznega komunalnega prispevka investitorjev stanovanjske izgradnje prihajal del sredstev od strani nekaterih komunalnih organizacij samih, del sredstev iz posojil, prispevkov komun, gospodarskih organizacij in ustanov, del sredstev pa naj bi se formiral iz prostovoljnih prispevkov neposredno zainteresiranih državljanov. Postopno prehajanje na ekonomski račun in osamosvojitev komunalnih organizacij bosta dala možnost tudi za stimulativnejše nagrajevanje in s tem za naglo izboljševanje kadrovske problematike. Za dvig strokovne ravni kadra bi bilo potrebno že v tem letu povečati število štipendirancev in pristopiti tudi k obsežnemu izobraževanju na delovnih mestih. 2. Na bi predvideni razvoj komunalne dejavnosti dosegli, bi bilo potrebno zlasti: — da občine čimpreje organizacijsko in kadrovsko okrepijo posamezne službe ter jih napotijo k postopnemu prehodu na ekonomski račun, kjer so za to možnosti; — da občine čimpreje pristopijo k sistematičnemu dolgoročnemu načrtovanju izgradnje komunalnih objektov, upoštevajoč sedanje realne potrebe, daljšo perspektivo razvoja naselij ter razpoložljiva sredstva; — da občine in komunalne organizacije skrbe za čimvečje vezanje drugih sredstev; — da se pri novih gradnjah in rekonstrukcijah daje poseben poudarek komunalni izgradnji v močno naraščajočih centrih in industrijskih naseljih. Za čimbolj uspešno stanovanjsko-komunalno izgradnjo je eden bistvenih predpogojev pravočasna izdelava urbanistične dokumentacije, to je predvsem regionalnih (ureditvenih planov, dalje urbanističnih programov in detajlnih ali vsaj začasnih ureditvenih oz. zazidalnih načrtov. Do sprejetja teh pa naj bi se občinski organi ravnali po splošno veljavnih urbanističnih smernicah. Pri tem naj bi zlasti upoštevali zahteve vedno bolj naraščajočega prometa. XXIV. poglavje Šolstvo, kultura in prosveta A. Šolstvo V skladu z novimi zakonskimi predpisi predvidevamo za leto 1961 ugodnejši razvoj šolstva v našem okraju. V tem letu bo potrebno uvesti in učvrstiti novi sistem financiranja šolstva, ki mu bo dal trdnejšo materialno osnovo, okrepil družbeno upravljanje ter povečal interes in sodelovanje prebivalstva, družbenih in gospodarskih organizacij. Nadaljevali naj bi s postopno reorganizacijo osnovnošolske mreže v smeri popolnih in podružničnih osnovnih šol. Istočasno bi bilo potrebno pripravljati potrebno dokumentacijo za ustanovitev novih otroških vrtcev in pomožnih šol. V strokovnem šolstvu naj bi nadalje razvijali obstoječe šole. Poleg tega naj bi v skladu s sredstvi ustanavljali tiste nove šole, ki so za gospodarski razvoj okraja najbolj potrebne. V tem letu naj bi tudi uredili in specializirali oddelke vajenskih šol ter ustanovili vsaj en obrtni izobraževalni center. Pri izobraževanju odraslih je potrebno nadalje razvijati šolske in občinske izobraževalne centre, istočasno pa tudi okrajni zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela ter zavod za napredek gospodinjstva. Izboljšati bi bilo potrebno pogoje za prehod od verbalističnega na sodobnejši pouk s tehničnimi sredstvi. V tem letu naj se nadalje urejajo šolske kuhinje, šolski vrtovi, igrišča in telovadišča. V skladu z razpoložljivimi sredstvi predvidevamo v letu 1961 investicijsko potrošnjo v višini ca. 165 milijonov dinarjev, kar predstavlja znaten porast napram letu 1960. V tem letu je potrebno nadalje razvijati štipendiranje učnih kadrov, istočasno pa pričeti z učinkovitim reševanjem materialnih pogojev prosvetnih delavcev, zlasti onih na podeželju. 2. Da bomo v tem letu dosegli predvideni razvoj šolstva v našem okraju, je potrebno zlasti: — da ljudski odbori, ustrezni sveti, upravni organi in šolski odbori ukrenejo vse potrebno, da se čimpreje ostvari in učvrsti novi sistem finansiranja šolstva; — da se kot rezultat tega posveti čimveč pozornosti rednemu vzdrževanju in opremi šol ter raznim manjšim nujnim adaptacijam, kakor tudi nabavi učil; — da se tako na sklade šolskih ustanov kot na občinske šolske investicijske sklade veže čimveč drugih sredstev; :— da se pri novogradnjah in večjih adaptacijah prvenstveno upoštevajo potrebe večjih naselij in industrijskih središč; — da občinski ljudski odbori sporazumno rešijo vprašanje vzdrževanja in investiranja v strokovno šolstvo, ker pomen le-tega presega področja posameznih komun; — da se čimpreje reši vprašanje ustanovitve srednje kmetijske šole na Grmu. B. Kultura 1. V letu 1961 predvidevamo hitrejši razvoj kulturnih dejavnosti. V skladu s predvidenimi novimi zakonskimi predpisi naj bi se v okviru možnosti ustanovile občinske ljudske knjižnice kot samostojne proračunske ustanove, ki naj bi že letos začele načrtno razvijati ljudsko knjižničarstvo na svojem področju. Zagotoviti bi bilo potrebno ugodnejši razvoj študijski knjižnici v Novem mestu. Prav tako predvidevamo povečano aktivnost prosvetnih društev, zlasti gledaliških skupin, pevskih zborov, instrumentalnih ansamblov itd. Nadalje naj bi se razvijala spomeniško varstvena dejavnost. V tem letu naj bi se pri vseh občinskih svetih ustanovile komisije za spomeniško varstvo, sporazumno z občinskimi ljudskimi odbori pa naj bi se ustanovil skupni Zavod za spomeniško varstvo kot strokovni organ za spomeniško dejavnost v okraju. Predvidoma bo v tem letu osnovan likovni simpozij v Kostanjevici (letni kiparski atelje), ki bo nato vsako poletje združeval kiparje različnih narodnosti. Vzporedno z razvojem kulturne dejavnosti bi bilo potrebno posvetiti več pozornosti tudi razvoju kulturnega turizma na Dolenjskem. Skupno investicijsko potrošnjo v tem letu predvidevamo v višini 82 milijonov dinarjev. V tem letu naj bi pristopili k načrtnejšemu pridobivanju strokovnega kadra. Zlasti bi potrebovali strokovni kader za občinske in ljudske knjižnice. Predvideti bi bilo potrebno tudi tečaje oz. seminarje za kinooperaterje, režiserje, kapelnike, pevovodje itd. 2. Za ta predvideni razvoj kulturne dejavnosti v okraju bi bilo potrebno zlasti: — da ustrezni organi občinskih ljudskih odbo- rov, zlasti pristojni sveti čim skrbneje prouče potrebe in možnosti razvoja posameznih kulturnih dejavnosti in sestavijo čimbolj realne programe tega razvoja; 1 — da se pri investicijski izgradnji upoštevajo možnosti združevanja sredstev; — da ustrezni organi občinskih ljudskih odborov poskrbe za kvantitetni in kvalitetni dvig strokovnega kadra in mu zagotovijo stimulativno nagrajevanje; — da občinski organi in sveti skrbe za zagotovitev potrebnih sredstev za kulturno dejavnost, tako za investicije, kakor tudi za redno vzdrževanje in delo kulturnih ustanov; — da tako ustrezni občinski organi kakor tudi posamezne kulturne ustanove in organizacije posvečajo vso skrb primerni povezavi z ostalimi gospodarskimi in splošno družbenimi dejavnostmi; predvsem pa naj tesno sodelujejo s turističnimi organizacijami. C. Telesna vzgoja 1. V letu 1961 predvidevamo nadaljnji razvoj telesne vzgoje in telesne kulture v našem okraju, tako v nadaljnem povečanju števila članstva, v boljšem vzdrževanju obstoječih domov in naprav, nabavi potrebnih rekvizitov, v sredstvih za vzgojo strokovnih kadrov in udeležbi na raznih tekmovanjih. Poseben poudarek naj bi tudi v tem letu veljal šolski telesni vzgoji, ki jo lahko smatramo kot osnovo za razvoj naše telesne kulture. V ta namen naj bi zlasti nadaljevali z ureditvijo manjkajočih šolskih igrišč in telovadišč. Predvidevamo, da bo v tem letu vloženih v telesnovzgojne objekte približno 40 milijonov dinarjev sredstev. 2. V cilju uspešnega razvoja telesne kulture bi bilo potrebno predvsem sledeče: — več pozornosti posvetiti vzgoji strokovnih kadrov za šole in društva; — proučiti možnost ustanovitve posebnega oddelka za telesno vzgojo na učiteljišču; — razpisati ustrezne štipendije; — občine, ki še nimajo svetov za telesno vzgojo, naj bi jih v tem letu ustanovile; — ustanovile naj bi se občinske zveze za telesno vzgojo, ki bi združevale in usmerjale dejavnost društev. XXV. poglavje Zdravstvo in socialno varstvo A. Zdravstvo 1. V tem letu bo v skladu z novimi zdravstvenimi predpisi uveden v vseh zdravstvenih ustanovah novi način samofinansiranja. Istočasno predvidevamo ustanovitev okrajnega in priprave za ustanovitev občinskih centrov zdravstvene službe. V" ta namen bi bila potrebna ustrezna kadrovska okrepitev tistih zdravstvenih ustanov, ki naj bi to funkcijo prevzele. Dalje predvidevamo v letu 1961 pospešeno adaptiranje zdravstvenih domov in postaj, začetek nekaj novogradenj v ambulantno poliklinični službi, pričetek novogradnje kirurškega oddelka v bolnici Novo mesto, nadaljevanje rekonstrukcije v bolnici Brežice in pričetek urejanja revmatološke-ga centra v Dolenjskih Toplicah, za kar predvidevamo približno 358 milijonov investicijskih sredstev. 2. Da se že v letu 1961 ostvari pospešen razvoj zdravstvene službe, je potrebno zlasti: — da se dela na adaptacijah zdravstvenih ustanov čimbolj pospešijo in dokončajo še v tem letu; :— da se pravočasno —- že v tem letu — poveča število štipendiranega kadra; — da zdravstveni zavodi in občine takoj pod-vzamejo ustrezne korake za zagotovitev in čim- prejšnji pričetek stanovanjske izgradnje za zdravstveni kader; — da se takoj vzpostavijo tako okrajni, kot pokrenejo priprave za ustanovitev občinskih zdravstvenih centrov; — da se v skladu z zakonskimi predpisi čim-preje in čimbolj popolno uvede zdravstvene ustanove v novi sistem razširjenega družbenega upravljanja; — da se čim hitreje uvede samofinansiranje zdravstvenih ustanov; — da se v zvezi s tem okrepi upravni kader v zdravstvenih ustanovah; — da zavodi za socialno zavarovanje zagotove ustrezna sredstva za razvoj in izboljšanje preventivne službe; — da se doseže v tem letu čim tesnejše sodelovanje vseh zainteresiranih faktorjev, ki soodločajo pri razvoju zdravstvene službe (zdravstveni zavodi, zavodi za socialno zavarovanje, ljudski odbori, upravni odbori stanovanjskih skladov, družbene organizacije itd.). B. Socialno varstvo 1. V skladu s splošnim družbenim razvojem rastejo naloge in pomen socialnega varstva, ki naj bi nudilo socialno ogroženim ljudem potrebno pomoč. V skladu z razpoložljivimi sredstvi in kadri predvidevamo v tem letu priprave za ustanovitev občinskih centrov za socialno delo, ki naj bi prevzeli posle upravnih organov ter proučevali socialno problematiko na svojem terenu. V tem letu naj bi nadaljevali z razvojem socialnih služb v stanovanjskih skupnostih (varstveno-vzgojne ustanove, socialni servisi za pomoč družini itd.), dalje v šolstvu, zdravstvu, sodstvu, socialnem zavarovanju in v večjih gospodarskih organizacijah. V vseh ObLO naj bi se ustanovili referati za varstvo borcev NOB. Zveza borcev naj bi v tem letu pristopila k ureditvi novega okrevališča na ugodnejšem kraju ob morski obali. Še nadalje naj bi se razvijala služba varstva invalidov pri zavodih za socialno zavarovanje. V tem letu naj bi se proučilo vprašanje domov onemoglih ter pripravili ustreznih programi. Prav tako naj bi se ustrezno rešilo vprašanje njih rednega vzdrževanja ter družbenega upravljanja. 2. Za postopni prehod v tem letu na ustreznejše delo socialno varstvene službe bi bilo potrebno zlasti: — da občinski ljudski odbori preko svetov čim skrbneje proučijo socialno problematiko na svojem terenu in ustrezno ukrepajo; — da občinski ljudski odbori poskrbe čimpreje za sistemizacijo in zasedbo delovnih mest v socialno varstvenih organih občin ter da istočasno pripravljajo ustanovitev občinskih socialnih centrov; — da se z namenom dviga strokovnosti kadrov organizirajo tečaji, seminarji in občasna posvetovanja, tu naj bi bili vključeni tudi člani svetov; — da občinski ljudski odbori že v tem letu ustrezno zvišajo sredstva za socialno varstvo, med drugim tudi za socialne pomoči, rejnine in oskrbnine; — da se čimpreje prične z reševanjem problematike domov onemoglih; — da se pri socialno varstvenem delu čimbolj aktivizirajo stanovanjske skupnosti in da se tudi tu čimbolj pritegnejo k sodelovanju družbene organizacije (sindikati, SZDL, LMS, ZK, RK in dr.): — da se tu angažirajo v čimvečji meri prostovoljni socialni delavci; — da občinski ljudski odbori, okrajni ljudski odbor, ZB, družbene organizacije, gospodarske organizacije in ustanove ter borci sami podvzamejo čimpreje vse korake, da se že v tem letu pristopi k načrtnemu naglemu reševanju socialne problematike borcev in invalidov NOB, z namenom, da se ta problematika v pretežnem delu reši že v perspektivnem obdobju 1961—1965. XXVI. poglavje Državna uprava 1. V letu 1961 naj bi se državna uprava še nadalje razvijala v smeri pospešene decentralizacije in krepitve samoupravne vloge občinskih ljudskih odborov. Pri tem naj bi se okrajni ljudski odbor razvijal kot organ skupnosti komun. Istočasno je potrebno nadaljevati z ustanavljanjem finančno samostojnih zavodov, zlasti za one službe, ki lahko preidejo na lastni gospodarski račun. Prav tako je potrebno še nadalje razvijati vlogo zbornic in združenj, ki naj bi postopno prevzemale ustrezne posle od državne uprave. Predvidevamo, da bo v tem letu investiranih v objekte državne uprave in družbenih organizacij ca. 93 milijonov dinarjev. V tem letu naj bi se tudi nadaljevalo z modernizacijo opreme v državni upravi. 2. Poseben poudarek bi bilo potrebno dati nadaljnjemu izboljševanju kadrovske zasedbe ljudskih odborov. V ta namen je potrebno doseči sti-mulativnejše nagrajevanje, povečati štipendiranje potrebnih kadrov, povečati obseg stanovanjske gradnje, organizirati ustrezne strokovne tečaje, seminarje in pošolsko izobraževanje. Snov teh tečajev naj bi bila čim bolj skrbno izbrana in v čim večji povezavi z delom, ki ga uslužbenec opravlja. ČETRTI DEL EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OKRAJA NOVO MESTO ZA LETO 1961 XXVII. poglavje Amortizacija Kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge so oproščene plačevanja amortizacije za gradbene objekte, ki jih ne morejo uporabljati. Kateri objekti se ne morejo uporabljati, odloči s posebno odločbo na predlog gospodarske organizacije iz prednjega odstavka pristojni svet za kmetijstvo in gozdarstvo občinskega ljudskega odbora po predhodnem soglasju pristojnega sveta okrajnega ljudskega odbora. XXVIII. poglavje Proračunski prispevek od osebnega dohodka delavcev V letu 1961 se oprostijo plačevanja tistega dela proračunskega prispevka od osebnega dohodka delavcev, ki pripada okraju, sledeče gospodarske organizacije: — časopisna in založniška podjetja; —- delavsko-uslužbenske restavracije in menze ter — planinski domovi. Navedene gospodarske organizacije vlagajo odstopljeni del tega prispevka v svoje sklade za izvajanje investicij ali pa ga uporabijo za kritje poslovnih stroškov. XXIX. poglavje Proračun okrajnega ljudskega odbora Skupna proračunska sredstva Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto v letu 1961 bodo znašala 742.797.000 din XXX. poglavje Skladi okrajnega ljudskega odbora 1. Okrajni investicijski sklad Skupna sredstva okrajnega investicijskega sklada, ki jih je po določilih zveznega družbenega plana za leto 1961 dovoljeno uporabiti, bodo znašala 279.503.000 din. Predvidena je naslednja delitev teh sredstev: — za neizkoriščene tranše že odobrenih posojil 31.527.000 din; — za plačilo obveznosti do OIF za udeležbo 11.959.000 din; — za odplačilo kratkoročnih posojil, anuitet in obresti 100,122.000 din; Skupaj za že izvršene obveznosti 143,608.000 din; Od razpoložljivih sredstev 135,895.000 din je predvideno za investicije v kmetijstvu 27,950.000 dinarjev. Od ostalih sredstev se razporedi 107,945.000 din; — za osnovna sredstva 73,945.000 din, od tega za industrijo in obrt do 73 %, za ostale panoge do 27 odstotkov; — za obratna sredstva 34,000.000 dinarjev. Iz tekočega priliva anuitet v letu 1961 se bodo odobravali kratkoročni krediti za obratna sredstva gospodarskim organizacijam predvsem panog industrije, gradbeništva ter trgovine in sicer v primerih, ko družbeni investicijski skladi občin, bančna sredstva in lastna sredstva zainteresiranih gospodarskih organizacij ne bi bila v stanju pokriti najnujnejših potreb. Upravni odbor tega sklada naj pri razporejanju sredstev sklada upošteva gornjo osnovno razdelitev. Priporoča se občinskim ljudskim odborom, da od udeležbe 10' % od prispevka iz dohodka gospodarskih organizacij za svoje lastne investicijske sklade odstopijo 3 % teh sredstev okrajnemu investicijskemu skladu za reševanje skupnih gospodarskih problemov. 2. Okrajni gozdni sklad V okrajni gozdni sklad se v letu 1961 stekajo sledeča sredstva: — od gozdov splošnega ljudskega premoženja, s katerimi gospodarijo gozdna gospodarstva, del cene stoječega lesa in sicer: KGP Novo mesto 40 % GG Brežice 16 % — od ostalih gozdov splošnega ljudskega premoženja ter od zadružnih in zasebnih gozdov del prisevka od sečnje lesa v teh gozdovih in sicer 10 odstotkov. Sredstva okrajnega gozdnega sklada, ki jih je v letu 1961 po določilih zveznega družbenega plana dovoljeno uporabiti, bodo znašala 61,770.000 din. 3. Okrajni sklad za zdravstveno zavarovanje kmetijskih zavarovancev V okrajni sklad za zdravstveno zavarovanje kmetijskih zavarovancev vplačajo v letu 1961 občine s področja okraja tele prispevke: — Črnomelj, Novo mesto, Sevnica 49 % — Metlika, Trebnje 45 % — Brežice, Videm-Krško 42 % računano od skupnega zneska splošnega prispevka, ki ga morajo plačati kmetijski zavarovanci na območju posameznih občin. Razpoložljiva sredstva okrajnega sklada za zdravstveno zavarovanje kmetijskih zavarovancev v letu 1961 bodo znašala 261,976.000 din. 4. Ostali skladi okrajnega ljudskega odbora Sredstva ostalih skladov okrajnega ljudskega odbora, ki jih je po zveznih predpisih v letu 1961 dovoljeno uporabiti, bodo naslednja: — okrajni kmetijski sklad 21,300.000 din — okrajni cestni sklad 93,055.000 din — okrajni gasilski sklad 6,762.000 din — okrajni sklad za gospodarske kadre (neizkoriščena sredstva iz leta 1960) 71,273.000 din — okrajni sklad za štipendije 9,351.000 din — okrajni sklad za negospodarske investicije 34,000.000 din V zvezi z usmerjanjem sredstev okrajnega kmetijskega sklada v letu 196! se priporoča, da naj bi se dala prednost soudeležbam za prioritetne kmetijske investicije in za izdelavo gospodarske karte. XXXI. poglavje Sredstva za pospeševanje gozdarstva Za vzdrževanje, vzgojo in nego gozdov pripadajo posameznim gospodarskim organizacijam sredstva v naslednji višini: — od gozdov splošnega ljudskega premoženja: KGP Novo mesto 45 % GG Brežice 84 % Ostale gospodarske organizacije 90 % od dosežene cene stoječega lesa, ki jo ustvari posamezna gospodarska organizacija; — od zadružnih in zasebnih gozdov: KZ Črnomelj 15 % KZ Novo mesto 11 % KZ Trebnje 12 % KZ Žužemberk 6 % KZ Toplice 3 % KZ Metlika 3 % KZ Šentjernej, Škocjan 4 % KZ Sevnica 12 % KZ Krško, Brestanica 7 % KZ Brežice 8 % KZ Šentjanž, Tržišče 4 % KZ Kostanjevica 3 % Obrat za urejanje gozdov 12 % od skupnih sredstev, ki bodo ustvarjena za reprodukcijo gozdov v zadružnih in zasebnih gozdovih. XXXII. poglavje Sečnja gozdov 1. V letu 1961 so predvidene za posek naslednje količine lesa v m3 bruto lesne mase: Skupaj Iglavci 72.900 Listavci Skupaj 246.200 319.100 Od tega: a) gozdovi SLP 39.200 68.200 107.400 KGP Novo mesto 34.100 48.100 82.200 GG Brežice 5.100 20.100 25.200 b) zas. in ost. gozdovi 33.700 178.000 211.700 Pod točko b) je zajeto 7.000 m3 lesne mase, ki bo predvidoma posekana na negozdnih tleh in sicer 2.000 m3 iglavcev in 5.000 m3 listavcev. 2. Po posameznih občinah so predvidene sledeče količine lesa za posek v zasebnih in ostalih gozdovih: v m3 Iglavci Listavci Skupaj Brežice 600 14.700 15.300 Črnomelj 4.800 25.800 30.600 Metlika 900 3.800 4.700 Novo mesto 13.450 52.000 65.450 Sevnica 6.150 29.100 35.250 Trebnje 5.800 24.950 30.750 Videm-Krško 2.000 27.650 29.650 Skupaj 33.700 178.000 211.700 3. V letu 1961 se predvideva naslednja proizvodnja lesnih sortimentov po posameznih gozdnogospodarskih organizacijah na področju okraja: Lesni sortimenti Skupna sečnja Gozdna proizvodnja A. Blagovna proizvodnja 1. Les za mehanično predelavo a) hlodovina iglavcev b) hlodovina listavcev c) ostalo 2. Les za kemično predelavo a) celulozni les — iglavcev — listavcev b) ostalo 3. Tehnični les za neposredno uporabo a) jamski les iglavcev b) ostalo 4. Drva B. Neblagovna proizvodnja Od skupne sečnje odpade na: iglavce listavce Od skupne gozdne proizvodnje odpade na: tehnični les drva V letu 1961 se predvideva posek 6.080 m:i iglavcev in 23.920 m3 listavcev iz krčenja gozdov SLP po sledečih lesnih sortimentih: Sortimenti ' Količina v m3 Skupna sečnja 30.000 Gozdna proizvodnja 26.220 1. les za mehanično predelavo 3.050 a) hlodovina iglavcev 1.100 b) hlodovina listavcev 1.650 c) ostalo 300 2. les za kemično predelavo 5.050 a) celulozni les 1.450 — iglavcev 650 — listavcev 800 b) ostalo 3.600 3. tehn. les za neposredno uporabo 5.520 a) jamski les iglavcev 1.200 b) ostalo 4.320 4. drva 12.600 PETI DEL SPLOŠNI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OKRAJA NOVO MESTO ZA LETO 1961 XXXIII. poglavje Zagotovitev skladnega razvoja 1 1. Pristojni organi OLO morajo skrbeti, da bodo občinski družbeni plani glede temeljnih razmerij na posameznih gospodarskih področjih v skladu z okrajnim družbenim planom in morajo stalno spremljati izvajanje tega družbenega plana. Okrajnemu ljudskemu odboru morajo predlagati ukrepe, ki so potrebni za vskaditev občinskih v m3 KGP Novo m. Zasebni GG Brežice in ost. gozdovi Skupaj 82.200 25.200 ■ 211,700 319.100 68.800 24.700 184.200 277.700 68.300 24.500 82.000 174.800 35.300 4.500 30.700 70.500 20.900 2.400 4.500 27.800 13.500 2,000 22.000 37.500 900 100 4.200 5.200 9.200 4.500 24.200 37.900 4.400 2.400 3.000 9.800 2.000 500 1.000 3.500 2.400 1.900 2.000 6.300 4.800 2.100 21.200 28.100 4.900 3.500 16.100 24.500 4.100 1.400 3.800 9.300 800 2.100 12.300 15.200 18.900 12.000 11.000 41.900 500 200 102.200 102.900 34.100 5.100 33.700 72.900 48.100 20.100 - 178.000 246.200 50.900 11.600 99.600 162.100 17.900 13.100 84.600 115.600 družbenih planov z okrajnim družbenim planom ali za njegovo izpopolnitev. 2. Na enak način morajo tudi občinski ljudski odbori zagotoviti v občinskih družbenih planih, da bodo plani gospodarskih organizacij vskajeni s temeljnimi proporci občinskih družbenih planov, kjer naj bodo naloge čimbolj določene. 3. Politične organizacije in organi družbenega ter delavskega samoupravljanja naj organizirajo posvetovanje o tem družbenem planu, tolmačijo njegovo vsebino in sprejemajo tudi ustrezne akcijske programe. 4. Da bi se zagotovilo razporejanje sredstev, s katerimi razpolagajo gospodarske organizacije in ustanove s samostojnim finansiranjem v skladu s smernicami tega družbenega plana, je potrebno, da zbori proizvajalcev ObLO občasno razpravljajo o tej delitvi sredstev. Če opazijo, da gospodarske organizacije ne uporabljajo teh sredstev kot dobri gospodarji in v skladu s smernicami tega družbenega plana, naj dajejo gospodarskim organizacijam priporočila za smotrnejšo uporabo njihovih sredstev. 5. Prav tako naj razpravljajo pristojni sveti LO o slučajih investicijske nediscipline. V primerih, da'i zaradi tega zaostajp investicijska izgradnja, naj o tem razpravlja zbor proizvajalcev ObLO ter priporoča investitorjem in izvajalcem odgovarjajoče ukrepe. 6. Za zagotovitev tistih nalog tega družbenega plana, kjer je potrebno sodelovanje dveh ali več občinskih ljudskih odborov ali sodelovanje več gospodarskih organizacij z območja večjih občinskih ljudskih odborov, se zadolži oddelek za go- spodarstvo OLO Novo mesto, da izvede potrebna pripravljalna dela in sestanke. XXXIV. poglavje Končne določbe Svet za družbeni plan in finance Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto je pooblaščen dajati po potrebi tolmačenje tega družbenega plana. Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu LRS in Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 1. januarja 1961. Številka: 04-30-4/61. Novo mesto, 18. 3. 1961. Predsednik OLO Niko Belopavlovič 285. Na podlagi 5. in 14. a člena Uredbe o povračilih potnih in drugih stroškov javnih uslužbencev (Ur. list FLRJ št. 9-113/60 in 15-249/61) je Okrajni ljudski odbor Novo mesto na seji zbora proizvajalcev dne 15. septembra 1961 sprejel ODLOK o dnevnicah, nadomestilu za ločeno življenje in o kilometrini uslužbencev okrajnih organov v okraju Novo mesto 1. člen Uslužbenci po tem odloku so osebe, ki so v delovnem razmerju z okrajnim ljudskim odborom Novo mesto, z okrajnim zavodom ali organizacijo (v nadaljnjem besedilu: okrajni organi), za katere velja zakon o javnih uslužbencih. 2. člen Dnevnica uslužbencev okrajnih organov znaša: 1. za uslužbence, razvrščene do vštetega V. plačilnega razreda in za tehnično osebje — 1.700 din; 2. za uslužbence, razvrščene od IV. plačilnega razreda navzgor — 2.000 din. Honorarnim uslužbencem se določi dnevnica po honorarju v skladu z določbami, ki veljajo za redne uslužbence. Honorarnim uslužbencem, ki jim ni honorarna služba edini poklic, se določa dnevnica po glavnem poklicu, če je to zanje ugodnejše. 3. člen Nadomestilo za ločeno življenje znaša za uslužbence okrajnih organov od 6.000 do 10.000 din na mesec. Izjemoma se sme priznati uslužbencem prve in druge vrste ter tehničnemu osebju s kvalifikacijo visokokvalificiranega delavca tudi večje nadomestilo, ki pa ne sme presegati 20.000 din na mesec. Če se prizna uslužbencem nadomestilo nad 10.000 dinarjev na mesec, mora izdati predstojnik organa o tem posebno obrazloženo odločbo. 4. člen ' Uslužbencem okrajnih zavodov, ki po nalogu predstojnika organa potujejo na uradnem potova- nju z lastnim vozilom (3. odstavek 9. člena uredbe o povračilih potnih in drugih stroškov javnih uslužbencev) pripada za vsak prevoženi kilometer povračilo, in sicer: za avtomobil 45 din, za motorno kolo 20 din, za moped 15 din in za kolo 15 din. Uslužbenci okrajnih organov imajo po 14. členu uredbe o povračilih potnih in drugih stroškov javnih uslužbencev pravico do kilometrine, ki znaša 25 dinarjev za vsak peš prehojeni kilometer. 5. člen Uslužbencem upravnih organov Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto, ki se vozijo na delo in z dela z javnimi prometnimi sredstvi, pripada povračilo za prevozne stroške, ki presegajo 600 dinarjev mesečno. Do tega povračila imajo uslužbenci pravico do 1. aprila 1961. 6. člen Ko prične veljati ta odlok, neha veljati odlok o dnevnicah, nadomestilu za ločeno življenje in o kilometrini uslužbencev okrajnih organov v okraju Novo mesto (Ur. vestnik okraja Novo mesto številka 8-217/60 in 12-195/61) in Ur. list LRS, številka 29-108/60. 7. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«, uporablja pa se od 1. avgusta 1961. Objavi se tudi v »Uradnem listu LRS«. Številka: 01-1-170/61. Novo mesto, 15. septembra 1961. Predsednik OLO: Niko Belopavlovič 1. r. 286. Na temelju predpisa člena 106. Zakona o proračunih in finansiranju samostojnih zavodov (Ur. list FLRJ št. 52/59) in predpisa člena 22. Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52) je izdal Okrajni ljudski odbor Novo mesto na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 15. septembra 1961 ODLOK o ustanovitvi sklada za finansiranje izgradnje bolnišnice v Brežicah in v Novem mestu I. Ustanovi se sklad Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto za finansiranje izgradnje bolnišnic v Brežicah in v Novem mestu, (v nadaljnjem besedilu »sklad«), II. Sredstva sklada so: 1. prispevki investitorjev: 2. prispevki gospodarskih organizacij, zavodov in drugih organizacij; 3. prispevki političnih teritorialnih enot; 4. posojila; 5. razni dohodki (dotacije, darila, prispevki itd.). III. Zbrana sredstva sklada so namenjena in se bodo uporabljala izključno za izgradnjo in opremo Splošne bolnišnice v Brežicah in Splošne bolnišnice v Novem mestu in za kritje drugih izdatkov, ki so v zvezi s temi gradnjami. Sredstva sklada se zbirajo na posebnem računu pri banki, ki jo določi ustanovitelj. Sklad ima rezervo. Natančnejše določbe o višini in razpolaganju z rezervo so v pravilih sklada. IV. Sklad je pravna oseba. Za obveznosti sklada jamči ustanovitelj. V. Sklad upravlja upravni odbor, ki šteje 7 članov. V upravni odbor predlagajo svoje člane: Zdravstvena sveta obeh prizadetih bolnišnic, Svet za zdravstvo OLO Novo mesto, ljudska odbora obeh prizadetih občin, okrajni zavod za socialno zavarovanje v Novem mestu in Okrajni ljudski odbor Novo mesto. Vsak prizadeti organ iz prejšnjega odstavka predlaga po enega člana v upravni odbor. Upravni odbor imenuje OLO Novo mesto na skupni seji obeh zborov. VI. Upravni odbor sklepa veljavno z večino glasov vseh svojih članov. Upravni odbor si izvoli predsednika izmed svojih članov. VII. Vsakoletni dohodki in izdatki sklada se določijo s finančnim načrtom sklada. Upravni odbor je dolžan občasno poročati plenumu ljudskega odbora o razpolaganju s sredstvi sklada. Morebitne smernice in priporočil«? ljudskega odbora glede razpolaganja s sredstvi sklada so obvezne za upravni odbor. VIII. Sklad ima pravila, ki vsebujejo natančnejše določbe glede organizacije in poslovanja sklada. Pravila predpiše upravni odbor sklada, potrdi pa jih Svet za zdravstvo OLO Novo mesto. IX. IX. Sklad predstavlja in zastopa njegov predsednik, če upravni odbor ne sklene oz. ne prenese posameznih odredbodajalskih pravic na posameznega člana upravnega odbora. Opravljanje upravnih, administrativnih in ra-čunovodstvenih zadev sklada zagotovi OLO Novo mesto po svojih ustreznih službah. X. V slučaju potrebe se uredijo posamezna obveznosti dajalcev sredstev iz druge točke tega odloka do sklada s pogodbo. Vplačana sredstva v sklad se ne vračajo. XI. Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«. Številka: 01-01-111/61. Novo mesto, 15. septembra 1961. Predsednik OLO: Niko Belopavlovič 1. r. OBČINSKI LJUDSKI ODBORI 287. Na temelju 113. člena zakona o bankah (Ur. list FLRJ št. 10-118/61) in 25. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS številka 19-88/52) je ObLO Brežice na ločenih sejah občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 9. junija 1961 sprejel ODLOK o ustanovitvi Komunalne banke Brežice 1. člen Ustanovi se Komunalna banka Brežice, s sedežem v Brežicah, Cesta prvih borcev št. 3, v nadaljnjem besedilu: Komunalna banka. 2. člen Komunalna banka je pravna oseba. 3. člen Poslovni predmet poslovanja Komunalne banke obsega posle, ki so določeni v 116. členu zakona o bankah. 4. člen Organa Komunalne banke sta upravni odbor in direktor. Upravni odbor šteje 15 članov. Direktor banke in predsednik sveta delovnega kolektiva banke sta po svojem položaju člana upravnega odbora. ObLO imenuje na skupni seji obeh zborov tretjino članov upravnega odbora izmed svojih odbornikov, predstavnikov organov družbenega upravljanja, samostojnih zavodov ter predstavnikov družbenih organizacij in izmed posameznikov; dve tretjini članov upravnega odbora pa imenuje izmed sebe, ki jih predlagajo delavski sveti gospodarskih organizacij iz območja, na katerem banka posluje. Predsednika in podpredsednika upravnega odbora izvolijo člani upravnega odbora izmed sebe. Direktorja Komunalne banke postavlja in razrešuje ObLO na skupni seji obeh zborov. 5. člen Za podpisovanje pogodb o najetju kreditov pri Narodni banki in specializiranih bankah sta upravičena podpisovati v neomejnem znesku predsednik upravnega odbora in direktor banke skupno. 6. člen Komunalna banka ima svoj statut, ki ga sprejme upravni odbor, potrdi pa ObLO na sejah obeh zborov. Statut natančneje določa poslovni predmet banke, delovno področje njenih organov, njihova medsebojna razmerja ter notranjo organizacijo in poslovanje Komunalne banke. 7. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«. Številka: 01/3-99/61. Brežice, 9. junija 1961. Predsednik ObLO Miroslav Kambič 1. r. 288. Na podlagi 2. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52), 47. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. list FLRJ. št. 28/59), 1. člena Uredbe o občinskih taksah (Ur. list FLRJ št. 3/60) in 26. člena Statuta občine Črnomelj je ObLO Črnomelj na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 28. julija 1961 sprejel ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o občin, taksah 1. člen V II. delu odloka o občinskih taksah (Ur. vestnik okraja Novo mesto št. 8-127/61) tarifna številka 2 se spremeni in se glasi: »Taksa za uporabo pločnikov pred poslovnim prostorom. Za uporabo pločnika pred poslovnim prostorom se plača: a) za trajno uporabo pločnika za vsak kvadratni meter zaseženega prostora letno 1.000 din, b) za začasno uporabo pločnika za vsak kvadratni meter zaseženega prostora na mesec 200 din, c) za začasno uporabo pločnika za vsak kvadratni meter zaseženega prostora dnevno 20 din. Uporaba pločnika za dobo treh mesecev ali več se šteje za trajno uporabljanje. Za začasno uporabljanje pločnikov se plača taksa od mesecev za kvadratni meter, le za eno ali dvodnevno upprabo pločnika se plača taksa od dneva za kvadratni meter.« 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«. Številka: 03-32-13/61. Črnomelj, 28. julija 1961. Podpredsednik ObLO: Franc Košir 1. r. 289. Na podlagi I. in II. točke dela C tarife prometnega davka (Ur. list FLRJ št. 20/59, 21/59, 28/59, 31/59, 45/59, 9/60, 13/60, 20/60, 25/60, 31/60 in 6/61) in določb o maksimalni stopnji občinskega prometnega davka od naravnega vina v gostinstvu in trgovini v okraju Novo mesto (Ur. vestnik okraja Novo mesto št. 5-128/60) je ObLO Črnomelj na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 28. julija 1961 sprejel ODLOK o spremembi odloka o občinskem prometnem davku v občini Črnomelj 1. člen V odloku o občinskem prometnem davku v občini Črnomelj (Ur. vestnik okraja Novo mesto številka 7-118/61) se v delu C — splošna tarifa 5. točka črta. 2. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«. Številka: 03-32-12/61. Črnomelj, 2. septembra 1961. Predsednik ObLO: Franc Košir 1. r. 290. Na podlagi 16. in 19. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-88/52) ter na podlagi 14. in 39. člena zakona o proračunih in finansiranju samostojnih zavodov (Ur. list FLRJ št, 52-847/59) je sprejel ObLO Novo mesto na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 20. aprila 1961 ODLOK o proračunu občine Novo mesto za leto 1961 1. člen Občinski proračun za leto 1961 zajema: dohodke v znesku 390,902.000 din in izdatke v znesku 390,902.000 din 2. člen Sredstva, ki jih vrne Zavod za socialno zavarovanje za nadomestilo plač, izplačanih iz proračuna se smejo uporabiti za kritje premalo predvidenih sredstev za osebne izdatke. 3. člen Nove namestitve pri občinskih organih, za katere v proračunu niso predvidena sredstva, se smejo izvršiti le po predhodni odobritvi Sveta za družbeni plan in finance ObLO Novo mesto. 4. člen Nadurno delo smejo odredbodajalci za izvajanje proračuna odrediti samo v okviru odobrenih kreditov za nadurno delo. Izplačilo se sme izvršiti le na podlagi pismene odločbe. 5. člen Sredstva, namenjena za honorarje, se smejo uporabljati le na podlagi sklenjenih pogodb o honorarni zaposlitvi in v'okviru predvidenih kreditov za honorarne izdatke. 6. člen Svet ža družbeni plan in finance ObLO sme razpolagati s proračunsko rezervo ob pogojih 93. člena zakona o proračunih in o finansiranju samostojnih zavodov do 50 odstotkov. 7. člen Svet za družbeni plan in finance ObLO lahko predpiše smernice za varčevanje s proračunskimi sredstvi. 8. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«, uporablja pa se od 1. januarja 1961. Številka: 04-31-44/4-61. Novo mesto, 20. aprila 1961. Predsednik ObLO: Ludvik Golob 1. f. 291. Na podlagi 5. člena Uredbe o povračilih potnih in drugih stroškov javnih uslužbencev (Uradni list FLRJ, št. 9-113/60), 4. člena Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o povračilih potnih in drugih stroškov javnih uslužbencev (Uradni list FLRJ, št. 24-414/61) in sklepa Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS (Uradni list LRS, št. 13-132/61) je Občinski ljudski odbor Videm-Krško na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 5. avgusta 1961 sprejel ODLOK o dnevnicah, nadomestilu za ločeno življenje in o kilometrini uslužbencev in delavcev upravnih organov, zavodov in organizacij občinskega ljudskega odbora Videm-Krško 1 1. člen Uslužbenci in delavci v smislu tega odloka so osebe, ki so v delovnem razmerju z občinskim ljudskim odborom, njegovim zavodom ali organizacijo za katere velja Zakon o javnih uslužbencih. 2. člen Dnevnice za službena potovanja uslužbencev in delavcev znašajo: 1. za uslužbence, razvrščene do vštetega V. plačilnega razreda in za tehnično osebje 1.700 din, 2. za uslužbence, razvrščene od IV. plačilnega razreda navzgor 2.000 dinarjev. Honorarnim uslužbencem se določa dnevnica po honorarju v skladu z določbami, ki veljajo za redne uslužbence. Honorarnim uslužbencem, ki jim honorarna služba ni edini poklic, se določa dnevnica po glavnem poklicu, če je to zanje ugodnejše. 3. člen Nadomestilo za ločeno življenje uslužbencev in delavcev znaša 6.000 do 10.000 dinarjev na mesec. Izjemoma se sme priznati uslužbencem prve in druge vrste ter tehničnemu osebju s kvalifikacijo visokokvalificiranega delavca tudi večje nadomestilo, ki pa ne sme presegati 20.000 dinarjev na mesec. Če se prizna uslužbencu ali delavcu nadomestilo nad 10.000 dinarjev mesečno, mora predstojnik organa izdati o tem posebno obrazloženo odločbo. 4. člen Uslužbenci in delavci imajo pravico do povračila kilometrine, kadar po nalogu predstojnika organa potujejo z lastnim osebnim avtomobilom, motornim kolesom, mopedom, kolesom ali peš. Povračilo za prevoženi ali prehojeni kilometer znaša: za osebni avtomobil 45 za motorno kolo 25 za moped 18 za kolo in peš hojo 15 dinarjev za kilometer, dinarjev za kilometer, dinarjev za kilometer, dinarjev za kilometer, 5. člen Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«, uporablja pa se od 21. junija 1961. Številka: 01-01-63/61. Videm-Krško, 5. avgusta 1961. Predsednik ObLO: Stane Nunčič 1, r. 292. Na podlagi 110. in 111. člena splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ, .št. 26-269/55) in (29-336/57) in 20. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-83/52) je Občinski ljudski odbor Videm-Krško na ločenih sejah občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 5. avgusta sprejel ODLOK o povračilu potnih in drugih stroškov odbornikom, članom svetov in drugih kolegijskih organov obč. ljudskega odbora Videm-Krško. 1. člen Odborniki občinskega ljudskega odbora in člani njihovih svetov imajo pravico do povračila pot- nih stroškov in izdatkov za hrano ter prenočišče, nastalih zaradi opravljanja dolžnosti v ljudskem odboru in njegovih organih. Odborniki in člani svetov, ki so v rednem delovnem razmerju, imajo tudi pravico do nadomestila za dejansko izgubljeni zaslužek v času, ko so opravljali svoje dolžnosti v občinskem ljudskem odboru in njegovih organih. 2. člen Potni stroški se povrnejo upravičencem v višini prevozne tarife za najcenejše javno prevozno sredstvo, ki obratuje na poti, ki jo mora upravičenec prepotovati. Če na poti, ki jo mora upravičenec prepotovati ne vozijo redna prevozna sredstva ima pravico v višini 15 dinarjev za vsak prevoženi ali prehojeni kilometer v obe smeri. 3. člen Stroški za hrano in prenočišče se povrnejo upravičencem v naslednjih zneskih: 1. upravičencem, ki so v rednem delovnem raz- merju: a) za sejo obč. ljudskega odbora in njegovega zbora 900 din b) za sejo odborniške komisije 400 din c) za sejo sveta 600 din 2. upravičencem, ki niso v rednem delovnem razmerju: a) za sejo obč. ljudskega odbora in njegovega zbora 1.100 din b) za sejo odborniške komisije 500 din c) za sejo sveta 800 din Odborniki in člani svetov, ki prebivajo na območju mesta Videm-Krško, dobijo samo 50 odstotkov od zneskov iz 1. in 2. točke tega odloka. Če traja seja manj kot dve uri se odbornikom in članom sveta, ki prebivajo na območju mesta Videm-Krško, povračila po tem členu ne izplača. 4. člen Nadomestilo1 za dejansko izgubljeni zaslužek se izplača upravičencem iz tega odloka, ki so v rednem delovnem razmerju v višini rednega povprečnega zaslužka. Za izplačilo je treba predložiti uradno potrdilo delodajalca o višini prejemkov. 5. člen Za delo v upravnih komisijah in drugih kolegijskih organih občinskega ljudskega odbora se povračila potnih in drugih stroškov določajo po določbah tega odloka, ki veljajo za svete ljudskega odbora. 6. člen Pooblaščenemu odborniku za sklepanje zakonske zveze se prizna nadomestilo v znesku 300 din od sklenitve zakonske zveze. 7. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati sklep občinskega ljudskega odbora Videm-Krško o do- ločitvi povračila stroškov odbornikom, članom svetov in komisu občinskega ljudskega odo na Videm-Krško za čas, ko delajo v ljudskem odboru, z dne 28. 8. 1958 (Ur nim vestnik okraja Novo mesto, št. 19-293/58). 8. člen Ta odlok velja ? dnem sprejetja po obeh zborih občinskega ljudskega odbora Videm-Krško. ' Številka: 01-01-62/61. Videm-Krško, 5. avgusta 1961. Predsednik ObLO: Stane Nunčič 1. r. 293. Na podlagi 16. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, številka 19-88/52), 113. in 114. člena Zakona o bankah (Ur. list FLRJ, št. 10-118/61) je občinski ljudski odbor Videm-Krško na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 301. maja 1961 sprejel, dne 5. avgusta pa dopolnil ODLOK o ustanovitvi Komunalne banke 1. člen Ustanovi se Komunalna banka za območje občine Videm-Krško. 2. Ime banke je »Komunalna banka Videm-Krško«, s sedežem v Vidmu-Krškem. 3. Banka opravlja vse v 116. členu zakona o bankah poverjene ji posle. 4. člen Organa banke sta: L upravni odbor, 2. direktor. 5. člen Upravni odbor šteje 13 (trinajst članov), ki jih imenuje ljudski odbor na skupni seji obeh zborov izmed: 1. štiri člane imenuje ljudski odbor; 3. dva člana (direktor in predsednik sveta delovnega kolektiva) sta po položaju člana upravnega odbora; 3. sedem članov imenuje ljudski odbor na predlog delavskih svetov: — enega Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj«, — enega Rudnik rjavega premoga Senovo, — enega Elektrarna Brestanica, Elektro Krško, Tovarna čokolade »Imperial« Videm-Krško, — enega trgovski podjetji »Resa« Videm-Krško, »Preskrba« Senovo, »Promet« Videm-Krško in »Otok« Kostanjevica, — enega vsa obrtna podjetja družbenega sektorja, — enega kmetijske zadruge in kmetijske proizvodne organizacije, — enega gostinska podjetja družbenega sektorja. 6. člen Komunalna banka Videm-Krško prične z rednim poslovanjem 1. julija 1961. 7. člen Ta odlok stopi v veljavo v osmih dneh po objavi v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«, uporablja pa se od 1. julija 1961. Številka: 01-02-125/51. Videm-Krško, 5. avgusta 1961. Predsednik ObLO: Stane Nunčič 1. r. 194. Na podlagi določb 14. in 82. člena Zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Ur. list FLRJ, št. 43-707/59), 2. odstavka 15. člena in 2. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in 1. člena odloka OLO Novo mesto o določitvi občin, v katerih veljajo za zakup kmetijskih zemljišč določbe VII. poglavja Zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 12-306/60), je občinski ljudski odbor Videm-Krško na ločenih sejah občinskega zbora in zbora proizvajalcev, dne 5. avgusta, sprejel naslednji ' ODLOK o postopku pri prodaji in oddajanju v zakup zemljišč, ki so v državljanski lastnini v občini Videm-Krško 1. člen Kadar se kmetijsko zemljišče, ki je državljanska lastnina, prodaja ali daje v zakup, imajo kmetijske organizacije pri nakupu, oziroma zakupu prednostno pravico. 2. člen Kmetijsko zemljišče se sme prodati ali dati v zakup zasebnemu kmetijskemu proizvajalcu, če ga v 15. dneh od dneva razlastitve ponudbe ne kupi, oziroma ne vzame v zakup nobena kmetijska organizacija, vendar ne pod ugodnejšimi pogoji, kot je bilo zemljišče ponujeno v prodajo ali zakup kmetijski organizaciji. 3. člen Kmetijski proizvajalec, ki ponuja svoje zemljišče v prodajo ali v zakup, mora svojo ponudbo dati v objavo na razglasno desko občinskega ljudskega odbora ali pristojnega krajevnega urada. Ponudba mora biti na razglasni deski izobešena 15 dni ter mora vsebovati podatke kot: priimek in ime ter bivališče lastnika, parcelno številko, katastrsko občino, kulturo, bonitetni razred, površino in ceno. Če je nastala v kulturi sprememba, je to v razglasu navesti. 4. člen Zemljiško-knjižnemu predlogu za vpis lastninske pravice na kmetijskem zemljišču, ki je predmet nakupa in prodaje, je priložiti potrdilo občinskega ljudskega odbora, da je bilo zemljišče v javno ponudbo ponujeno v nakup kmetijski organizaciji in da v predpisanem roku kmetijska organizacija ni bila kupec. Potrdilo mora vsebovati vse podatke, ki so predpisani v 2. odstavku 3. člena tega odloka. 5. člen Kršitve tega odloka se kaznuje po določbah 97. člena Zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«. Številka: 01-01-61/61. Videm-Krško, 5. avgusta 1961. Predsednik ObLO Stane Nunčič 1. r. 295. Na podlagi 4. odstavka 9. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ, št. 53/60 in 1/61) in člena 50 točke 23 Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) je občinski ljudski odbor Videm-Krško na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 5. 8. 1961 predpisal NAVODILO o postopku in načinu delitve sredstev, predvidenih za povečanje plač po uspehu in rezultatih dela 1. Sredstva iz 3. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ, št. 53/60), predvidena za povečanje plač po uspehu in rezultatih dela (gibljivi del plač — v nadaljnjem besedilu: »dopolnilne plače«), ki jih dosežejo posamezni uslužbenci in tehnično osebje občinskega ljudskega odbora Videm-Krško (v nadaljnjem besedilu '»uslužbenci«) pri izvrševanju dela in nalog na posameznih delovnih mestih, se delijo po postopku in načinu, ki sta predpisana s tem navodilom. 2. Sredstva, predvidena za gibljivi del plač (5 % plač po stanju 31. decembra 1960) se dobijo tako, da se vsota izplačanih plač in posebnih dodatkov v razdobju, za katerega se delijo ta sredstva, deli s številom 21. Tako dobljeni znesek se poveča za 100 odstotkov iz sredstev, predvidnih za nagrade (skupaj 10 % plač). 3. Na način iz prejšnje točke ugotovljena sredstva se razdelijo med posamezne uslužbence glede na pokazani uspeh in rezultate dela, ki se ugotovijo po metodi analitične ocene dela, upoštevajoč merila, sistem točkovanja in faktorje, predpisane s tem navodilom. 4. - Merila za ocenjevanje uspeha in rezultatov dela na posameznih delovnih mestih so: 1. kakovost opravljenega dela, 2. obseg opravljenega dela, 3. zanesljivost (kako sledi instrukcijam, lastna presoja, točnost, disciplina, iniciativnost ipd.), 4. sodelovanje (odnos do nalog ljudskega odbora, odnos do nadrejenih in podrejenih, kooperativnost s tovariši, odnos do strank), 5. posebni pogoji dela, 6. fizični napor. Za uslužbence veljajo prva štiri merila, za tehnično osebje pa merila pod 1., 2., 5. in 6. 5. Stopnja oziroma intenzivnost posameznih meril na posameznih delovnih mestih se ocenjuje (točku- je) takole: točk 1. Kakovost opravljenega dela 0—-6 a) slaba kakovost 0 b) primerna kakovost 1—2 c) dobra kakovost 3—4 d) zelo dobra kakovost 5—6 2. Obseg opravljenega dela 0—4 a) podpovprečen obseg 0 b) povprečen obseg 1—2 c) več kot povprečen obseg 3 d) izreden obseg 4 3. Zanesljivost pri izvrševanju nalog (kako sledi instrukcijam, lastna presoja, točnost, disciplina, tudi iniciativnost) 0—3 a) ni dovolj zanesljiv 0 b) zanesljiv 1—2 c) zelo zanesljiv 3 4. Sodelovanje (odnos do nalog usta- nove, odnos do nadrejenih in podrejenih, kooperativnost s tovariši, odnos do strank) 0—2 a) slabo sodeluje 0 b) dobro sodeluje 1 c) zelo dobro sodeluje 2 5. Posebni pogoji dela 1—2 a) normalni pogoji 1 b) težji pogoji 2—3 6. Fizični napor 1—2 a) normalni 0 b) večji 1—2 Ocenjuje se lahko tudi z vmesnimi vrednostmi (n. pr. 1,5 4,5 itd.). 6. Faktorji za posamezne kategorije delovnih mest so tile: Kategorije delovnih mest Faktor Indeks I. Tajnik 15 100 II. Načelniki oddelkov in predstojniki drugih samostojnih organizacijskih enot 14 93 III. Šefi odsekov z zahtevano visoko izobrazbo, inšpektorji z zahtevano fakultetno izobrazbo 12 80 IV. Šefi ostalih odsekov, ostali inšpektorji, referenti z zahtevano visoko izobrazbo 11 73 V. Referenti z zahtevano višjo izobrazbo 10 67 VI. Referenti z zahtevano srednjo izobrazbo, vodje skupnih služb, računovodstveni in dohodarstve-ni uslužbenci 8 53 VII. Pisarniški uslužbenci na delovnih mestih s srednjo izobrazbo 7 46 VIII. Pisarniški uslužbenci na delovnih mestih z nepopolno srednjo in nižjo izobrazbo, strojepiske 5 33 IX. Pomožni in tehnični uslužbenci 3 20 7. Uspeh in rezultate dela posameznih uslužbence v preteklem razdobju ocenijo starešine upravnih organov na posebnem ocenjevalnem listu in pošljejo te ocene najpozneje drugi dan po preteku razdobja, za katerega se delijo sredstva, predvidena za gibljivi del plač, preko oddelka za občo upravo komisiji za ocenjevanje uspeha in rezultatov dela uslužbencev Občinskega ljudskega odbora Videm-Krško. Ocenjevalni list za tajnika izpolnita sporazumno predsednik in podpredsednik ljudskega odbora, za starešine upravnih organov pa tajnik sporazumno s predsednikom oziroma podpredsednikom ljudskega odbora. Ocenjevalni list je lahko skupen za vse uslužbence enega upravnega organa oziroma za vse uslužbence po obrazcu, ki je sestavni del teh navodil. 8. Komisijo za ocenjevanje sestavljajo: tajnik, dva člana, ki ju izvoli kolegij starešin, 1 član, ki ga izvoli delovni kolektiv in zastopnik sindikalne podružnice, ki ga izbere izmed sebe upravni odbor. Komisija pregleda ocenjevalne liste in določi končne ocene. Nato ugotovi skupno število vseh točk, tako da število točk, ki so jih prejeli posamezni uslužbenci, pomnoži z ustreznimi faktorji (6. točka) ter izračuna denarno vrednost ene točke, s tem pa znesek, ki ga je treba razdeliti kot gibljivi del plač, deli s skupnim (ponderiranim) številom vseh dobljenih točk. Po ugotovitvi denarne vrednosti ene točke komisija po spodnjem obrazcu izračuna dopolnilne plače, ki pripadajo posameznim uslužbencem na podlagi izvršene ocene in točkovanja njihovega uspeha in rezultatov dela. Zneski se zaokrožijo na celih sto, s tem, da se zneski do, 50 zaokrožijo navzdol, zneski nad 50 pa navzgor. 9. Uslužbencu, ki ne preseže ene tretjine dosegljivih točk, dopolnilna plača ne pripada. Ustrezni zneski služijo za povečanje sredstev za gibljivi del plač v prihodnjem razdobju. 10. Uslužbencu, ki je bil v posameznem mesecu odsoten eno tretjino delovnih dni ali več, za tisti mesec dopolnilna plača praviloma ne pripada. V tem primeru se takemu uslužbencu odbije ustrezni del točk. Komisija pa sme takemu uslužbencu tudi ta čas šteti kot da je redno delal, če ugotovi, da je kljub odsotnosti z uspehom opravil svoje naloge. Redni dopust se ne šteje za odsotnost v smislu tega odstavka. 11. Odločba mora biti izdana do 8. po preteku ustreznega tromesečja. Odločba se izda za vsak upravni organ posebej in je skupna. 12. Po opravljenem ocenjevanju in določitvi dopolnilnih plač skličejo starešine upravnih organov sestanek uslužbencev, na katerem se uslužbenci seznanijo z oceno starešine, oceno komisije in določitvijo dopolnilnih plač. Uslužbenec, ki meni, da je zaslužil višjo oceno, ima zoper odločbo o določitvi dopolnilne plače pravico ugovora. Ugovor lahko vloži ustno na zapisnik na samem sestanku ali pismeno v treh dneh po tem, ko mu je bila ocena in dopolnilna plača sporočena. 13. O ugovorih zoper odločbo o določitvi dopolnilnih plač odloča komisija za uslužbenske zadeve, razširjena z dvema novima članoma, od katerih izvolita po enega delovni kolektiv in upravni odbor sindikalne podružnice. Komisija mora odločiti o vsakem ugovoru v sedmih dneh od dneva, ko je bil vložen. Povečani zneski dopolnilnih plač, nastali zaradi tega, ker je komisija posameznim ugovorom ugodila, gredo na račun sredstev za gibljivi del plač v naslednjem razdobju. 14. O delu komisij iz 8. in 13. točke se piše kratek zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani komisije. Zapisnik po 12. točki mora vsebovati tudi imena in priimke navzočih ter imena in priimke odsotnih uslužbencev z navedbo vzroka izostanka, kakor tudi vse ustne ugovore, vložene na tem sestanku. Zapisnik podpišejo starešina in dva izvoljena overitelja ter vsak uslužbenec, ki je na zapisnik vložil ugovor. 15. Dopolnilne plače po tem navodilu se izplačujejo tromesečno za nazaj in morajo biti izplačane najpozneje v 10 dneh po preteku tromesečja. 16. Oddelek za finance mora do konca tromesečja sporočiti ocenjevalni komisiji preko oddelka za občo upravo znesek dejansko izplačanih plač (temeljna in položajna plača) ter posebnih dodatkov v razdobju, za katerega se deli gibljivi del plač. 17. To navodilo velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 1. 4. 1961. Številka: 01-01-65/61. Videm-Krško, 5. avgusta 1961. Predsednik ObLO: Stane Nunčič 1. r. Organizacijska enota —— Naziv delovnega mesta — Priimek in ime uslužbenca OCENJEVALNI LIST za mesec --------- Merila Ocena starešine Popravki komisije 1. Kvaliteta opravljenega dela 2. Obseg opravljenega dela 3. Zanesljivost pri izvrševanju nalog 4. Sodelovanje Skupaj Pripombe starešine Pripombe komisije Podpis starešine 296. Na podlagi 3. točke odredbe o obveznem odbiranju merjascev in o okvirni tarifi za osemenjevanje svinj (Uradni list LRS, št. 1-24/61) je Svet za kmetijstvo in gozdarstvo občinskega ljudskega odbora Sevnica na svoji seji dne 1. avgusta 1961 sprejel naslednjo ODREDBO o višini in načinu plačila stroškov za osemenitev svinj 1. člen Tarifa za prvo osemenitev svinj in dve nadaljnji, če se pri prvi ni obrejila, znaša 1.200 (tisoč dvesto) dinarjev. 2. člen Rejci svinj morajo stroške osemenitve po 1. členu te odredbe plačevati rejcu plemenskega merjasca. 3. člen Rejec plemenskega merjasca odvede del sredstev pridobljenih s plačilom osemenitve, na poseben sklad pri kmetijski zadrugi. Upravni organ občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za kmetijstvo, določi kolikšen del sredstev, pridoblje- nih po 1. členu te odredbe zadrži rejec in kolikšen del se odvede na poseben sklad pri kmetijski zadrugi. 4. člen Kmetijska zadruga sme uporabiti sredstva, pridobljena po 3. členu te odredbe le za nabavo plemenskih merjascev in kritje stroškov, ki nastanejo pri letnem prizadevanju (licenciranju) plemenskih merjascev. 5. člen Območje plemenskih krogov, način evidence o osemenitvah in pravilno vzdrževanje plemenskih merjascev, določi organ občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za kmetijstvo. 6. člen Ta odredba velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«, uporablja pa se od 1. oktobra 1961. • Številka: 03-35-106/1-61. Sevnica, 1. avgusta 1961. Predsednik sveta za kmetijstvo in gozdarstvo Anton Majcen 1. r. Predsednik ObLO: Karel Kolman 1. r. GOSPODARSKE ORGANIZACIJE IN ZAVODI 297. BILANCA na dan 31. decembra 1960 gospodarska organizacija GOSTIŠČE GRAD MOKRICE, JESENICE NA DOLENJSKEM Aktiva Naziv postavke v 000 Pasiva Naziv postavke v 000 A. Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev Osnovna sredstva 4.021 Sklad osnovnih sredstev 6.252 Denarna sredstva osnov. sred. 9 Drugi viri osnovnih sredstev 825 B. Sredstva skupne porabe B. Viri sredstev skupne porabe Sredstva skupne porabe — Sklad skupne porabe 238 Denarna sredstva skupne porabe 38 C. Obratna sredstva C. Viri obratnih sredstev Skupna obratna sredstva 7.292 Sklad obratnih sredstev 2.268 D. Izločena sredstva D. Rezervni sklad in drugi skladi Denarna sredstva rezervnega sklada Rezervni sklad in drugi skladi 261 in drugih skladov 264 E. Sredstva v obračunu in druga aktiva E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Kupci in druge terjatve 506 Dobavitelji in druge obveznosti 2.37.2 Druga aktiva 86 Skupaj . . . 12.216 Skupaj . . . 12.216 Vodja računovodstva: Upravnik: Agneza Vajdič 1. r. Ivan Urek 1. r. Predsednik upravnega odbora: Bariča Čiček I. r . 298. BILANCA na dan 31. decembra 1960 gospodarska organizacija »PEČABIJA« GRADAC v Beli Krajini Aktiva Naziv postavke A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva Denarna sredstva osnovnih sredstev B. Sredstva skupne porabe Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada in drugih skladov E. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve v 000 Pasiva Naziv postavke A. Viri osnovnih sredstev 3.195 Sklad osnovnih sredstev 109 B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe — C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev 521 Drugi viri obratnih sredstev D. Rezervni sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi 88 Viri nerazporejenih sredstev E. Viri sredstev obračunu 3.638 Dobavitelji in druge obveznosti Skupaj . . . 7.551 Skupaj Vodja računovodstva: Rudi Dim 1. r. Predsednik upravnega odbora: Milan Sopčič 1. r. Upravnik: Mirko Žugelj 1. r. v 000 3.311 504 471 1.586 1.679 . 7,551 299. BILANCA na dan 31. decembra 1960 gospodarska organizacija GRADBENO PODJETJE »SAVA« VIDEM KRŠKO Aktiva Naziv postavke v 000 A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva 16.234 Denarna sredstva osnovnih sredstev 3.611 B. Sredstva skupne porabe Denarna sredstva skupne porabe 1.615 C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva 29.237 D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada in drugih skladov 4.128 Denarna sredstva nerazporejenih sredstev 1.162 E. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve 76.441 Druga aktiva 2.741 Pasiva Naziv postavke v 000 A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev 14.518 Drugi viri osnovnih sredstev 5.482 B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe 3.274 C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev 19.650 D. Rezervni sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi 4.472 Viri nerazporejenih sredstev 3.162 E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Kratkoročni krediti za obratna sredstva 18.688 Dobavitelji in druge obveznosti 56.779 Druga pasiva 9.144 Skupaj . . . 135.169 Skupaj . . . 135.169 Vodja računovodstva: Jože Kragelj I. r. Predsednik upravnega odbora: Albin Bogolin 1. r. Direktor: Lado Badalič 1. r. Izdaja »Uradni vestnik okraja Novo mesto« — odgovorni urednik: Šorn Maks — Tiska ČZP »Kočevski tisk« v Kočevju. — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Ljubljanska c. št. 2, tel. št. h. c. 25, 39, 85, 106 in 115. Letna naročnina 700 din, ki se plača pri KB Novo mesto na tekoči račun številka 606-70 2-245