Leto LXVII., št. 19
LJubljana, sreda 24« Januarja 1934
Cena Din 1.-
lina j a vsaii dan popoldne, izvzemat nedelje ln praznike. — Inaerati do 80 petit vrst a Din 2.-. do 100 vrat A Din 2.ft0, od 100 do 300 vrst a Din 8.-. večji tnseratl petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« relja mesečno t Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi ae ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVN18TVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica it. 6
Telefon št. 8122, 8123, 8124, 8125 In
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 8. — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon it. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica L telefon it «n. podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št 190 — JESENICE. Oh kolodvoru 101,
Račun pri poštnem čekovnem zavodu v LJubljani št. 10.351.
AVSTRIJA B© APELIRALA
NA DRUŠTVO NARODOV
Oster afront italijanskega tiska proti Nemčiji — Avstrijske meje
morejo spremeniti samo topovi
Dunaj, 24. januarja, r. Kakor je izvedel vaš dopisnik iz avtentičnega vira, se je avstrijska vlada odločila, da 'bo spor z Nemčijo predložila svetu Društva narodov. V tem smislu je pristojna mesta tudi že poučil avstrijski •zastopnik pri Društvu narodov, poslanik Pfliigl. Menijo, da bo potem, ko bo protest izročen Društvu narodov, sklicano izredno zasedanje sveta Društva narodov. Tudi avstrijski poslanik v Berlinu inž. lauschitz ie berlinski zunanji urad iniormiral o teh namerah avstrijske vlade, vendar na Dunaju zaenkrat o tem še nimajo nobene nemške izjave.
Ženeva, 24. jan. r. Švicarski dopisni urad poroča, da je avstrijski poslanik Pfliigel oficielno obvestil tajništvo Društva narodov, dalje delegate Italije, Francije in Anglije o tem, da je avstrijska vlada 18. januarja s posebno noto zahtevala od nemške vlade zagotovilo, da se ne bo več vmešavala v avstrijsko notranjo zadeve. Če avstrijska vlada na to svojo noto ne bo dobila povoljnega odgovora, bo predložila vso zadevo Društvu narodov. V tem primeru se bo sestal svet Društva narodov k izrednemu zasedanju. Uporabila se bo najbrž procedura po členu 11. pakta Društva narodov.
italijanski komentarji
Rim, 24. januarja, g. V italijanskem tisku še zmeroiii ni utihnil odmev dunajskega biska Suvicha. V avstriisko-italijanskih odnosa jih je nastopila nova doba in Italija se je z vsem svojim vplivom postavila na stran v svojem obstoju ogrožene sosedne republike. To programatično sodelovanje obravnavajo danes v uvodnikih skoraj vsa velika italijanska glasila. Turinska »Štampa« uvaja svoj uvodnik z ugotovitvijo, da je treba ta državni sistem, ki je za ravnotežje in mir na evropskem kontinentu neobhodno potreben, braniti do skrajnosti. List v nadaljnjem ostro napada Nemčijo in pravi med drugim:
Mala Avstrija je izročena silnemu pritisku. Nemški narodni socializem prodira ob brezštevilnih prekopih ali pa širi teror z bombami in peklenskimi stroji. Vse to izvira od tod. ker se nova Nemčija udaja zmoti, da so meje proti Avstriji one najslabše napadalne točke, kjer bi se dale teritorijalne razmere spremeniti v korist Nemčije. Na vseh ostalih frontah bi morali govoriti topovi, tukaj pa bi zadostovali pozivi in pobalinstvo. Če bo Nemčija še dalje vztrajala v tej zmoti, si bo poslabšala lastno stališče. Berlin bi moral končno spoznati, da bodo napadi proti Dunaju združili interesne skupine, ki sicer nimajo enakih stremljenj. Neodvisna Avstrija bi bila tudi za Nemčijo samo velike koristi. List poziva po teh svarilih Nemčiji tudi ostale države, naj priskočijo Avstriji z dejanji, predvsem na gospodarskem polju na pomoč.
Danes objavlja italijanski tisk rudi številne pariške glasove o Suvichevem obisku na Dunaju, pri čemer ugotav-lia. da so naznranija med Francijo in Italijo glede avstrijskega problema ident:čna.
Nemčija izolirana
Pariz, 24. jan. r. »Tempe« piše med drugim, da je italijanski državni podtajnik Suvich zelo izrazito zavzel stališče v prilog politične in gospodarske neodvisnosti Avstrije ali z drugimi besedami vsako posredno ali neposredno varilstvo nad avstrijsko vlado. To stališče je obenem izrecno svarilo na naslov nemške vlade. Narodni socialisti, ki so hoteli s svojimi demonstracijami ob obisku italijanskega diplomata prepričati prav njega, da je narodni socializem v avstrijskih množicah že globoko ukoreninjen, so predvsem dosegli to, da je njihova agitacija še bolj podkrepila voljo Italije, da bo skrbela za neodvisni obstoj Avstrije. Politika nemške vlade nasproti Avstriji bo polagoma privedla do tega, da bo Hitlerjeva Nemčija v Evropi slej ko prej izolirana, Avstrijsko-italijansko zbližanje je dejstvo, s katerim bo moral v bodoče vsakdo računati. Vse v vsem se mora reči, da je Suvichov obisk na Dunaju izredno učvrstil stali-
šče Dollfussove vlade, kakor tudi zvezno vlado v zavesti, da je diplomatska podpora Italije, Francije in Anglije to pot močnejša kot kdaj prej, tako da se bo lahko ubranila vsakega novega napada z narodno-socialistične strani.
Vsa Evropa v avstrijski fronti
Budimpešta, 24. jan. r. Izjave italijanskega državnega podtajnika Suvicha komentira madžarski tisk kot odkrito stališče Italije, da hoče za vsako ceno
očuvati samostojnost Avstrije. »Pesti j Naplov poudarja, da je obrambna akcija Avstrije s tem silno ojačana in da stopa v avstrijsko fronto proti Nemčiji prav za prav vsa Evropa. Ni zgolj slučaj, da sta Simon in Paul Boncour skoraj istočasno podala izjave, ki dokazujejo zanimanje vse Evrope za avstrijski problem. Misel »anschlussa« je doživela definitiven poraz, s tem pa obenem katastrofalen poraz tudi za zunanjo politiko sedanjega nemškega režima.
Francijja in Nemčija
Proučevanje nemškega odgovora v Parizu — Odgovor je po sodbi tiska vseskozi negativen
Pariz, 24. jan. A A. Listi domnevajo, da bo vlada v kratkem zavzela stališče na nemški odgovor na francosko spomenico. Ministri za narodno obrambo zdaj ta odgovor proučujejo in je pričakovati, kakor pravi 5»Journal«, da bo vlada že na svoji prihodnji seji sestavila odgovor ninj. Doslej ni še nikakega uradnega sklepa, nadaljuje list, toda vsi uradni krogi so si edini v tem, da ne predstavlja nemški odgovor ničesar drugega, kakor zgolj poskus zagovarjanja nemških prvotnih zahtev; celo pristanek na načelo kontrole je zavit v takšne pomisleke, da ga pač ni moči tolmačiti kot pozitivni pristanek.
Podobno piše »Excelsior«; Najmanj, kar se lahko reče o nemški noti, je. da pušča odprta temeljna nesoglasja med Francijo in Nemčijo ter jih še poglablja s tem, da se ne spušča v vprašanje zopetnega nemškega  oboroževanja    in    zadaja Franciji
tehnična vprašanja zastran njenih kolonij. V diplomatski obliki, pravi list, je Nemčija hotela zamenjati postojanke. Da bi se rešila odgovora o mrzličnem delovanju svojih tovarn za izdelovanje orožja in o oboroževanju svojih paramilitarnih formacij, zahteva zdaj Nemčija, da Francija njej polaga račune. V takšnih razmerah, zaključuje »Excelsior<t, bi bilo najpametnejše, da se čimprej in definitivno sklene ta diskusija, v kateri sta bili izčrpno prikazani obe tezi, in da se vsi akti tzroče razorožitveni konferenci v presojo.
Tudi drugi listi pravijo, da pomeni ta negativni nemški odgovor polom direktnih razgovorov in da se je zato treba vrniti v ženevo. Vzlic temu pa listi 5e nočejo zavzeti dokončnega stališča in čakajo napovedanega angleškega posredovanja, čeprav si od njega ne obetajo kaj prida usp?ha.
Novi angleški predlogi
Danes bo zavzela angleška vlada stališče k novim raz*
orožitvenim predlogom
London, 24. jan. r. Diplomatski dopisnik »Morning Posta« poroča, da sestavlja angleška vlada nov predlog glede razorožitve. V stvari ne gre za nikake nove sen-zaoionalne predloge, marveč samo za združitev vseh onih predlogov, glede katerih je v bistvu že dosežen sporazum odnosno je pričakovati, da bo prišlo do sporazuma. V tem svojem predlogu predvideva angleška vlada med drugim:
1. Nemški Reichsrvehr naj se izpremenl v milico s kratkim službenim rokom ter oboroži z določeno vrsto orožja, ki pa mora obsegati tudi lahko topništvo, lahke tanke in izvidniska letala. Podrobnosti o tem naj bi se določile pozneje.
2. Splošna prepoved vseh bombnih letal razen letal mednarodne policije za zračni promet.
3. Omejiti' vsega ofenzivnega orožja kakor težkega topništva, težkih tankov in tako dalje na sedanje stanje z obvezo, da
se te vrste orožje postopoma docela odpravi.
4. Uvedba mednarodne kontrole, ki naj bi se raztegnila tudi na vse polvojaške organizacije, kakor so hitlerjevski napadalni oddelki, francoska nacionalna garda, organizacija angleškega dijaštva itd.
5. Predlagana poizkusna razorožitvena doba naj se opusti in sklenjena razoroži-fev takoj izvede.
6. Istočasno naj poseben odbor takoj prouči vprašanje mednarodne zračne policije.
7. Vse one velesile, ki doslej niso podpisale pomorskega sporazuma, naj to store čimprej. To se nanaša predvsem tudi na Nemčijo.
Danes se sestane angleška vlada k posebni seji, na kateri bo razpravi j a h o raz-orožitvenem problemu in zavzela svoje stališče.
Ameriško notranje posojilo
Washin*ton. 24. Januarja. A A- Državna b] a srama je razpisala kratkoročno posojilo ene miliiarde dolarjev. Pet sto milijonov dolarjev bo emitiranih v obliki blagajniških bonov po 2 in pol odstotka poč en s i z 29. t. m. in z rokom do 15. marca 1933, drugih pet sto milijonov dolariev na v obliki certifikatov z izplačilnim rokom lo. septembra in po 1 in pol odstotka.
Skladišče dinamita zletelo v zrak
Rio de Janeiro, 24. januarja, g. Na nekem otoku v pristanišču Rio de Janeiro je zletelo v zrak skladišče dinamita. 12 oseb je bilo ubitih, 60 pa ranjenih. Zaradi zračnega pritiska je bilo poškodovanih tudi mnogo hiš, daleč na okoli pa so popokale vse šipe.
Tudi »izenačenje «
Berlin, 34. januarja- AA. Pruski kmetijski minister je izdal naredbo, po kateri se smejo odslej naročati v njegovih uradih in njegovemu ministrstvu podrejenih ustanovah samo še pisalni stroji z gotskimi črkami. Latinico bo treba postopno odstraniti in jo nadomestiti z nemškimi črkami.
Tatvina dinamtta v Bukarešti
Bukarešta, 34. januarja, p. Veliko vznemirjenje je povzročila tu vest. da so neznanci ukradli iz vojaškega skladišča v okolici Cicea 5 zabojev dinamita. Vsak zaboj je tehtal po 30 kg. Polic'jske oblast' so uvedle najstrožjo preiskavo, da bi izsledile krivce ter pomirile razburjeno javnost.
Identiteta tretje žrtve ugotovljena
Ljubljana, 24. januarja. Ljubljanska policija Je sedaj ugotovila identiteto tretje žrtve strašnega železniškega atentata pri Brežicah. Po vseh znakih sodeč gre za tehničnega uradnika Mirka Barakina, ki je bil zaposlen v kemični tovarni v Hrastniku. Njega namreč pogrešajo *e več dni, poleg tega so pa ugotovili, da je tudi on kupil klobuk, ki so ga našli na progi, v Ljubljani pri tvrdkj Bizjak na Starem trgu.
Izboljšanje mednarodne trgovine
ženeva, 24. januarja AA. Društvo narodov je objavilo zanimivo statistiko o svetovni trgovini. Od julija do novembra 1933 je uvozna trgovina narasla za 2.8 %, iz-vozna pa za 6.8 %. V novembru in decembru pa je mednarodna trgovina po svdji vrednosti nazadovala, kar Je pa pripisati predvsem sezonskim vplivom.
170 milijonov odškodnine
Pariz, 24. januarja AA. Trgovinsko sodišče je izreklo razsodbo v odškodninskem procesu zaradi katastrofe parnika »Atlan tique«. Po izreku sodišča je trup parnika neporaben in morajo zato zavarovalne družbe plačati 170 milijonov frankov zavarovalnine ter povrniti stroške za izvedensko komisijo družbi >Sudatlantiquec.
Dr. Benes in Titulescu odpotovala
Sinoči so bili ministri Male antante sprejeti v avdijencl pri Nj. Vel. kralju, ponoči pa sta češkoslovaški in romunski minister odpotovala
Beograd, 24. januarja, r. Zunanji ministri Male antante gg. Jevtić, dr. Bencš in Titulescu so bili včeraj popoldne ob 6. sprejeti v daljši avdijenci pri Ni. Vel. kralj«, kateremu so poročali o sklepih, sprejetih na konferenci Male antante v Zagrebu. Zve£er je bila na dvoru prirejena večerja, ki so ji prisostvovali vsi tnje zunanji ministri in drugi predstavniki političnega jn gospodarskega življenja. Ob 10. zvečer sta gg. dr. Beneš in Titulescu za-pi*stHa Beograd. Dr. Benes* je odpotoval v Ženevo, Titulescu pa v Bukarešto. Na kolodvoru so se poslovili od nji'h zunanji minister g. Jevtić z višjimi uradnik!' ministrstva, dalje rumunski in češkoslovaški poslanik z osobjem poslaništev ter številni novinarji.
Večerja na dvoru
Beograd, 24. januarja. AA. Snoči ob 20. uri je bila večerja na dvoru na čast zunanjem ministrom Male antante. Večerje so se udeležili Nj. Vel. kraljj in kraljica. Ni. Vel. romanska kraljica mati, zunanji ministri dr Benež Titulescu in Jevtfč, rumun-ik: pcslanfk na na.*e<m dvom g. Guranescu, češkoslovaški poslanik na našem dvoru g. Weflner, rurminskl minister v Tirani g. Giunta. šef rumumskega oddelka za tisk v
zunanjem ministrstvu g. Piloti, šef kabineta češkoslovaškega zunan>ega ministrstva g. Kučera. Šef kabineta rumoinskega zunanjega ministrstva g. Buzdugan, češko slovaški zastopnik v stalnem tajništvu Male antante g. Spaček, rumunski zastopnik v stalnem tajništvu Male antante g. Veii-mirescu, vernik tukajšnjega numinskega poslaništva g. Papinianu. svetnik češkoslovaškega poslaništva g. Juna, ordonančni častnik rumumske kraljice matere g. Mar sianu, minister dvora g. Antič, general Di-mitri«jevič, pomočnik zunanjega ministra g. Purlč, tajnik stalnega sveta Male an-tarete g. Jovanović in šef protokola zunanjega ministrstva g. Novaković.
Rim, 24. januarja, g. Italijan »ki listi prisojajo zagrebškemu sestanku ministrov Male antante oni veliki pomen, ki mu gre. >Corriere della Sera« piše med dru/lm, da Je bila naloga zagrebške konference določiti smernice v zunanji politiki treh držav za bodo&a mednarodna pogajanja. List podčrtava tudi oni pasus komunikeja o reviziji mirovnih pogodb ln o propagandi za njo, ki mno£o Škoduje miru m 4o* hr:m sosedntan odnosa je m med narodi. >Popo!o d»Italia< je mnenja, da bodo najbrže po avdijenci pri jugo slovenskem kralju trije zunanji ministri storili se nadaljnje važne sklepe.
Namestil ruševca ustrelil čevljarja
Zapriseženi lovski čuvaj Janez Zapfotnik iz Gozda nad Križem obsojen na 3 mesece
Ljubljana. 24. januarja. Kasam čitateljem je še gotovo v živem spominu strašna nesreča, ki se je bilo lani pripetila v Široki dolini v Križki eori, 1500 m visoko. 10. maja ie zaprieežni lovec Janez Zaplotnik, po domače Princ iz Gozda nad Križem, po nesreči uMrelil čevljarja Andreja Kuharja, ki ie zapustil ženo in dve hčerkici. Usodnega dne je šel Andrei Kuhar na lov visoko v Križko goro. Prvo svitanje ie pa našlo visoko v planinah tudi že Janeza Zaplotnika. Megla ie zastirala pogled, malo Je tjdi rosilo in komaj ee danilo, da ni razločil niti 15 korakov dale. V temačno megleno jutro je strmel lovec, kje se oglasi zaljubljeni ruševec. Pa ee ie med cvetjem zdanilo nekai črnega z belo liso- Ruševčeva zadnja stran! Lovec ie naglo nameril, sprožil in zadel. Pretresljiv krik in takoj nato klic: »Kdo pa strelia?< ie za strelom odjeknil po planini. Na tleh je ležal mrtev Andrej Kuhar, čezenj se je pa sklanjal njegov prijatelj Fajdiga, kateremu se je zgrudil k nogam.
Zaradi tega se ie moral Janez Zaplotnik, oče desetih otrok, že lani zagovarjali pred sodiščem. Državno pravdništvo ga ie namreč obtožilo malomarnosti. Pri prvi razpravi ie bil Zaplotnik oproščen, toda državni pravd-nik se ie pn'tož'1 in danes ee ie vršila druga razrava pred višjim deželnim sodiščem, fci ji je predsedoval dr. Gradnik.
Najiprej ie bil zaslišan tovariš pokojnega Fajdiga, ki ie šel s Kuharjem na lov. Povedal je, da sta okrog 4. ziutrai ležala skrita za ruševjem približno 1500 m visoko, bilo ie okrog 4. ure zjutraj. Danilo se je že, da se je že videlo lahko par metrov ne okrog. V ruševju pa sta bila skrita, da ju nihče ni mogel videti, saj ie Kuhar celo odtrgal nekai vršičkov borovca in pokril prijateljeve hlače, da g« ne bi ruševec slučajno opazil. Potem je v daljavi odmeval etreL Tedaj je Kuhar pripomnil: >Aha, oni ga ie imac — Mislil je namreč na ruševca, ki ga je najbrž ustrelil nekdo drugi, ki je bil tudi r« lovj. Čez nekai časa ie na Sepetaje dejal: »Poča-kaimo še malo«. Potem ie segel y žep in potegnil iz žepa uro ter priipomnil: »Štiri ie proč«. V tem hipu ie počil strel, ki mu ie ugasnil mlado živlienje.
Kot drugi je bil zaslišan lovski izvedenec dr. Lokar, gimnazijski ravnatelj v Ljubljani. Povedal je, da bi lovec moral vedeti, da se ruševec ne skriva v grrmicev-ju, če prileti z drevesa, prileti vedno na jaso, kjer najprej požviigava in oprezuje in če se mu le zdi nekaj sumljivega, takoj odleti. Dokler požviigava, ga lovec ne strelja, šele kadar začne peti, kar je znamenje, da se je umiril. To zahteva lovska tradicija. Lovsko pravilo je tudi: Ne stroljaj, dokler se nisi prepričal, ko^a streljaš. Tudi bi ne smel čuvaj streljati, ker bi bila v grmovju lahko samica, ki se jih pa vse leto ne sme streljati. Ker je Zaplotnik tudi kakih 10 minut prej slišal strel drugega lovca, bi si moral misliti, da je strel preplašil ruševca in je ta gotovo o d letel.
Na Izvajanja priče in izvedenca je Zaplotnik pripomnil, da je bil prepričan, da tiči v grmu ruševec. videl je krivce, kako so se razprostirali in zopet sklopili. Na vprašanje predsednika dr. Gradnika, ali si ni mogel misliti, da bi bil lahko kak človek v planinah, saj zahajajo gori turisti, lovci, pastirji in tihotapci, je obtoženec pripomnil, da ni imel nihče dovolje-
nja za k>v. oziroma bi se moral pri nJem
javiti; turisti v tem času ne prihajajo v goie, pastirji tudi ne tako visoko, a na divje lovce ni mislil.
Po govoru državnega toiUca te Je ogla sil k besedi obtožencev zagovornik dr. Janko Brejc, ki je pledira! za oprostilno razsodbo, češ, da ne gre za malomarnost, ker je bil čuvaj trdno prepričan, da tma ruševca pred seboj. Sodišče naj tudi upošteva njegovo neoporečnost ter da ja oče 10 otrok.
Senat se Je nmaknH k posvetovanju in nato razglasil sodbo. Janez Zaplotnik je bi: zaradi smrti, povzročene lz malomarnosti po 9 177 obsojen na tri mesec« strogega zapora.
že zopet nož
PoUčane, 23. januar,s
Oožalovanja vreden dogodek se je odigral v nedeljo po ma§i v Makolah, v dve uri od Pobjčan oddaljenem trgu. Fantje Krček Jože, Gajst Ivan in Prane, seveda vsi pijani, so Šli okrog 11. z odprtimi nož! po cesti, ko so se ljudi e vračah od maše; obregni!; so se ob vsakogar, ki se jim ni že od daleč umaknil. Iz cerkve sta Sla tudi 61 letini Vagneir Jernej iz MaJtol in njejgov sin Tjt. ki je poročen v sosed«wh Medivecah, občina Ptujska gora. Misleč, da njima fantje ne bodo ničesar storili, sta Šla mirno mimo in pozdravila »Dober dan«. Komaj pa sta bila nekaj korakov spredaj, so skočili vsi trije za njima in je Kodrič sun!J 61 letnega Vagnerja z nožem med rebra in v glavo, medtem ko se je sin pravočasno izmuznil in zbežal. Težko ranjen se je stari Vagner zavleked v hlev neke hiše. kjer pa še ni imel miru pred pijanci. Obkolili so hlev, kamor se ie revež zaprl, in čakali, kdaj se prikaže.
Kdo ve, kaj bi se še z ojjn zgodilo, da jih niso kmalu coteon no sinu telefonič-no obveščeni poljčanski orožniki ukrotili.
Razen Vagnerja so surovei-i napadli Se dva brezposelna, ki so hi srečali na cesti.
Pri izpraševanju vesti so se, potem ko so se ie streznili, vsi izgovarjali s popolno pijanostjo, kar je prav verjetno. Saj so spjli v neki gostilni tričetrt Htra žganja, vsak on močan čaj m še liter vina povrhu, Kodrič ie deial: »Saj ga nisem mislil starega, pa me ie Prane Gaist na-frujskal. češ da bo on drugače mene. In rotem sem ga...« Dejstvo, da so Vagnerja preitepači napadli brez vsakega povoda — saj se med seboj še poznali niso — Je za naše razmere §e posebno značilno. Ko-driča so odignali v zapore okrožnega so-diSča v Slov. BistricL
LJUBLJANSKA BORZA
Devize. Amsterdam 2302.07—1113.43, Berlin 1353.47—1364.27, Bruselj 796.91 do 800.85. Curih 1108.35_1113.85, London 178 64_.180.24, New Yor% 354«.§4_.3578.20 Pariz 224.65—225.77, Prag« l«e.5«_170.42. Trst 299.90-302.30 (premija 18.6%). Avstrijski Stlins r privatmaaa hllrl&c* 9.15.
»SLOVENSKI  N A R O D«, dne 24. januarja 1934
Vpliv gospodarske krize
na ljudi
Kriza vpliva pogubno na vse življenje in n]en vpliv
sega še daleč v bodočnost
LJubljana, 24. januarja. Mnogi v resnici pripisujejo sedanji gospodarski depresiji prevelik pomen, ko trde, kako je prizadela vse ter da ni nikomur prizanesla. Prizanesla menda res nd nikomur, toda bila je mnogim prizanesljiva. O tem pa ne nameravamo govoriti. Trdimo le, da je gospodarska kriza ustvarila posebno mentaliteto, da je zelo vplivala na duhovno stran človeka. Socijalne razmere v resnici oblikujejo ljudi, kar vidimo dandanes.
V tem ni na prvi pogled nič posebnega. Vendar lahko trdimo, da vpliva kriza na ljudi skoraj prav tako usodno kot je vojna. In morda bo zapustila za seboj še globlje sledove. Bistvo spremembe mentalitete po krizi ni v tem, da zdaj ljudje bolj tarnajo, da tarna delavec i tovarnar, kmet i meščan. Važnejše spremembe se kažejo v tem. da se je začela Še posebno krhati poslovna morala in da nihče več nikomur ne zaupa. Važno je da se stopnjuje egoizem in da nas usoda drugih zanima čedalje manj in da smo ravnodušni za trpljenje množic. In kaj naj odgovorimo na vprašanje, kako vpliva kriza na množice nezaposlenih? Da je zaradi splošnega gospodarskega zastoja prizadeto zelo tudi kulturno življenje, sprevidi tudi vsak sam. Kot je vplivala gospodarska depresija na vse družbeno življenje, je vplivala tudi na človeka posredno in neposredno Človek je produkt razmer, v katerih živi Toda vpliv krize na človeka se še zdaj tako ne pozna; zdaj se šele kažejo obrisi mentalitete človeka, ki se preoblikuje pod pritiskom spremembe socijalnih razmer. Bolezen še ni zavzela vsega obsega, toda. ko njenega povzročitelja ne bo več, bo človek še vedno trpel. Ba£ zaradi tega. ker ne bo človeštvo trpelo samo neposredno, temveč tudi posredno, ker bo kriza zapustila izredno globoke sledove za seboj, ki se bodo poznali še desetletja, je še posebno usodno. Kot še vedno Čutimo posledice vojne in jih še bomo, bo človeštvo še dolgo trpelo zarad-? bolezni gospodarstva.
Kriza vpliva na ljudi demoralizuioče Morda se komu zdi. ta so sedanji slabi časi zdrava preizkušnja za Hudi. da se bodo okrer)!1! ter da so prizadeti le slabiči Xe smeli bi pa pozabiti, da ie slab^čev vedno več kot močnih in da tudi v tem primeru odločajo slabiči. Tn poo^srel bo tudi marsikdo, ki bi ga ne mo?rio streti nič drugega. Dandanes trpe množice naivno-sobneiših liudi. ki so izob*pni iz družbe, odrinleni od dela. ustvarfanla ter od soodločanja. Oeromno enere'ie ie rmfčene sl-le so nedviorniAne. ki b? lahko r'olnlp čudeže n^Steto živHenl ie uničenih n*»5tirt mledi liudio ne rroreio stoivH v aktivno ŽfvHonie'n^ko borbo in ne mora-jn nMti snvsia ?.v"v'o"ra brezurvnp-orn ji*vManiq fdo--*<»štvo prežlvlla «no svoj;b največjih tra-
&?ezposelnasti
Trži?. 22. ianjaria Pri Sv. Ani nad Tržičem crradi podjetje inž. Jos. Dedek veliko elektrarno za trfiško predilnico. Jesoni je bilo zaposlenih do 300 delavcev, z nastopom zime in t^iie^a r>a 6e j3 to število zelo skrčilo- D°lnvci so se zarili v rov. ki ga koolieio od obeh strani in delaio lepo na suhem rn toplem, ftkoda le. da lih more d alati le pičlo število, v?Činn Prekmurcev pa j? odsb domov. Ker mora biti delo v r>redn;«nnem Pasu gotovo, delnio v več Dosadih. Nekntrri delnvci so ob prostem času stalni go«ti? v goslHnah. na se jim rudiio, kje dob* denar za pijaco. No in izkazalo se ie. da hodiio rvm. ki delaio ponoči, v pooolrlanekih urah v Trži?', kteflr so «7daisio po hišah za brezposelne n.^bero tndi precej denaria rn ga leoo zapiHo. Resnični breznot^elni pa trpe zaradi rn"h poman i Vanje. Pa to Še ne bi bilo najhujše.
ZadnjiC sta obiskala Prim5kovo gostilno na večer dva brezposelna in profila za ona-nočišče in večsr'o. Oboie eta dobila v gostoljubni hiši. DomaČi sin iu ie odpelial v hl*v na hlapčevske postelf?, kier sta se se dolgo razgovariala. Cez neka i 6aea s* ie domači sin vrnil v hlev tako, da ga brezposelna mMs opazila. Začel se ie zanimati za nmn pogovor ho slišal ie mod rovan r1 enega izmed obeh, kako pravi dr.ig*mu: »Kai misliš. Jane«, ali ni moi vol doma malo debelejSi od teca-le bika«. Go©r>odarie<vomu sinu je bilo iaeno. da sta brezposelna dva kmetica, ki sta šla za pribolišek po sv?tu in prosila za milodare svole tovariše kmete. Ziutrai so pi lopo odslovili in možakaria «ta odšla z dokrim nosom.
Brezposelnost se v 75 odstotkih zlorabila in »ato ie -?dino pravilno, če darovalci pokopalo skramo previdno. Oblast *m pa svetujemo, da ugotove vse take brezposelne in 'ih občutno kaznujejo in nadloga br?moselno»ti bo kmalu manjka, v resnici potrebni pa bodo bolj? preskrbljeni. ___
Jadranska straža v Metliki
Metlika, 23. januari*, še lani bi se imela tudi v Metliki ustanoviti organizacija Jadranske straže, a vendar to spričo tedaniih razmer ni bilo mogoče. Misel ie kliub temu zorela in dozorela. V nedelio se ie v prostorih naše ča atitlifcve mestne hiše ob izredno častnem Številu udeležencev vršil ustanovni občni »bor. ki ga je sklical dosedann društveni poverjenik e. Pavle Čeftnfk. arhivski uradnik našega sreskega nafelstv*. Število Md-no plačujocih Članov te lepe naše nacionalne organizacije je že preseglo 100. kar je potrebo no ustanovitvi društva d >-voli »esno utemelievalo.
Pri volitvah je bil izvoljen za predjed nika naš oreški načelnik g. dr. Fran TTra-<<yvec. a v odbor gg. narodni poslanec Dako Makar, metliški prost Gregor Orar. ored-tofnrk  okrajnega  eodiSfa    dr. Tvan 5;rko. -re^sednik mestne občine Tvan Malešič. no-*ar France Rant. sreski zdravstveni referenl 'r. Koder J?ilt:an. Šolski nadzornik Konr^H *arle.  predsednik  sretf-«»  organi«'•iie *: ili? Koninič. uWslH<vi Albina M^z'na. nel-■ "v.r-\ Berta T?r?lr\ ffpfaVnl uradnik Pavi« •»"k in nameščenec sreskega načelstva " - nci Prna
gedij. Kaj ti pomaga sposobnost, razum, močna volja in jeklene mišice — vse je dandanes brez cene. Po naključju se lahko dvignejo na površje manj sposobni, manj vestni in nedela vni, do čim medtem i genij: umirajo na cesti«.
Kdo more trditi, da človeštvo ne bo
prej ali slej občutilo škode, ki jo trpi zdaj in ki je tako ogromna? Trpelo bo zaradi zdaj  uničene   energije, trpelo bo zaradi
strašne demoralizacije, ki se je zdaj še ne zavedamo dobro ter še nismo sprevideli, da brezdelje najbolj demoralizira in slabi ljudi. Toda ne le brezdelje, tudi beda sama na sebi je najhujša bolezen za človeštvo, bolezen ki zapusti najstrašnejše posledice, šole producirajo neprestano množice delovnih moči. Mladina se posveča svojim življenjski midealom. a iz šol ni vstopa v življenje. Dela ni in mladi ljudje so povsem brez orijentacije, brez ciljev ter usmerjenosti. Kdo izmed njih se bo znašel v tej zagati, kdo se bo rešil in kdo bo postal koristen član družbe? In kdo lahko tej mladini pokaže pot naprej, kdo jo lahko reši?
Tudi delavski in kmečki sinovi ne vedo poti naprej, ko doraselo. Mnogo je že stare iših stalnih nezaposlenih in kam z na-raščaniem delovnih moči? Ka1 bo nastalo iz vseh teh ljudi, iz te armade izobčencev, ki s* ne moreio zastaviti nobenega žfv-Ijentekeea cilja in k* morajo biti hočeš nočeš škodltivci družbe, ki tlm je mačeha? Toda. kdo si ma1 zas+avlia ta vpra-šania kdo je oderovoren* Kdo! Primemej-še bi bilo vprašanje, kdo se čuti krivega, ali je sploh kdo. ki bi si ne mo^el umiti rok. In res ne smemo obdolžiti posameznika, če ne obdolžimo celote. Kriza nas je pa že tako demoralizirala, da si sp^h ne zastavljamo več resno takšnih vprašanj N"jen vpliv na vse živlienje ie poguben ter sega še daleč v bodočnost a vsega tega se ne zavedamo Na gro^oodarsko krizo kot zlo gledamo predvsem le s stališča, da trpimo gospodarsko Škodo, da trpi škodo gospodarstvo, a človek sam na sebi nas ne zanfma mnoro. A končno je le vseh zmed žrt**v človek, vs^ea zla sprejematec in poslednll rin-lrnočTiMSi Ain*-tdtj v družbenem živHenlu. kajti ero«no-darstva bi ne b;lo hrez človeka socialne razmere obiikm"e>o č>ovpka. a človek ie preoblikovalec teh r^TP^r ter ie zarad^ te?ra sam svol stvarnik Govorimo d-a od-Toča^o pr? fo^^nrckPTii ŽivUeniu vi5le s^-le .Toda če anaHrVamo te sile sivpvid*-mo. da so to le eosnnda.rski zako-ni, ki jih 1e treba samo r>**qvilno nameriti, da ni goerv-irtarstvo z n^rni v nrot*«Tr»v1n. To se bo moralo zcmrifti ot-aI  qii k^r fffo-
VfJf nn n°*iv nf>ai"«^;''«>l. ki b' Ip^ko f^iV«.1 ve^no Njegovo trpljenje le priklpelo do vrhunca.
Tako je sedaj tudi naša prepotrebna na rodno     obrambna    organizacija    pričela e svoiim delom v Metliki   kjer bo dobila 20 tovo mnogo navdušenih članov, ki bodo -8 di delali in se žrtvovali za plemenite društvene cilie.  Da bo novo ustanovljena 00-družn;ca   Jadranske  straže delovala  s ooj-nim  uspehom  in   največiim razumevaniein. nam jamčijo že imena predsednika in (»d bornikov. ki so 6ami preizkušeni naši iav ni delavci.
Društvu želimo mnogo uspehov v delu za naše morje!_
Intimni koncert
Ljubljana, 24. januarja.
Srečno naključje je hotelo, da so se trije mladi, s toplo ljubeznijo do muzike prežeti, močno nadarjeni m temeljito, tudi v inozemstvu, izšo'ani umetniki Rupel Karel (violina) Leskovic Bogomir (čelo) jd Lipovšek Marijan (klavir) združili v komorni trio ter priredili včeraj zvečer pod streho svojega materinega glasbenega zavoda, v Hubidovi dvorani Glasbene Matice, prijeten 'intimen komorni večer Soba ni mogla sprejati toliko ros'usalcev. ko-ferkor se jih je javijo. Kljub termi tudi v bodoče za tako intiTrme glasbene prireditve ni treba iskati drugega prostora. Boljše je, da je mala dvorana potna, kakor velika malodane prazna.
Dob?i!i smo komorn."- trio, ki bi že po svojem odličnem sestavu zaslužil, da nam ostane vsaj za delfi časa. Ker pa v takih začetiih in rodietjdh nimamo sreče, — tO ie pokazal še nedavno iznova naš mnogo-obetajoči rodahii kvartet, — se zopet bojim, da ie komorni trio otro* rrenotne ugodne glasbetne konjunkture.
Kako zaželjeni bi bil<i redn".. komorni intimni večeri, recimo na vedno isti dan tedna ali meseca, z vnaprej določenim programom. Ne samo znnande poslušalstvo, rudi gojenci naše glasbene šole bi s takimi rednimi prireditvami pridobili vzgojno sredstvo prvega reda. Seveda bi morali učitelji, ki bi se za tako, takor&koč izven-šolsko delo, žrtvovali, morali uživati s strani vodistva nekatere olajševalne ugodnosti pri pouku, fcer bi jim slej alv prej naporno šolsko delo ubilo veselje do neobveznega u.metn:Škega udejstvovanja. Najbrž se zamore razdeliti med izvajalce morebitni materialni preostanek; saj mora končno tudi umetnik živeti od kruha. Prepričan sem. da je vodstvo in aranžman takih intimnih večerov za bodočnost v spretnih in vešč* rokah. Naslov n. rr. *Ena ura komorne muzn'ke«. ali »Intimni koncert« itd. bi sigurno napolnil vsakokrat Hubadovo dvorano.
Včeraj nam je komorni trio podal Mozartovo »Trio v e-dunic. dva stavki Schu-bertovega. dve leti pred smrtjo komponi-ranega »Tria v b-duru« ter Beethovenovih »10 varijacia za trio. op. 21.«
StiVno izvaianje Mozartove s vet! o radostne muzike, vendar polne duhovne vsebine in plemenitosti bi morda zahtevala večio lahkotnost in v koordinaciji s čelom ter klavirjem intimnejie podajanje prvega in-
strumenta. V dveh Scbubertovih stavkih, prepojen:« sem ter tam z močno dramatičnostjo, pa je trto v redkem, eoodušnem soglasju tako v razgibanem stavku, kakor tudi v pesemsko zanosi tem dosegel najlepši uspeh. Interesantne, zlasti od pianista — tudi pri Mozartu — največ zahtevajoče varijacije so zaključile poučni, lep:, koncert Trojica Rupel, Leskovic ki Lipovšek je že sedaj prav gladko vigrana, po svojem znanju m tehnični spretnosti ravna ter nam bo, v srečne m skičaju. da se prezgodaj ne razdruži, odkrila Se mnogo lepot komorne trio-muzvke. —t
^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO S PRVIČ V LJUBLJANI Q
DANES 100% POLJSKI FILM
Zgodba greha
film razkošja, bede in zločinov po znanem romanu Štefana 2e-romskega
Zvočni kino DVOR
Tel. 27-30
Predstave danes ob 4„ 7. in 9. ^      Cene 2.—, 4-—, 6*— in 8.— Din Q
OOCOCOOCOOCKXXX)000000
Lep večer v Ljubljanskem klubu
Ljubljana, 24. januarja. Novo življenje je zakipelo v Ljubljan skem klubu in to se je pokazalo tudi snoči, ko so bili klubovi prostori v Kazini skoraj pretesni toliko članov ln povabljenih gostov je prišlo poslušat predavanje vse-učiliškega profesorja dr Milana Vidmarja, Znan je bil samo naslov predavanja »Zakrivljeni svet«, o vsem drugem se je pa mnogo govorilo in ugibalo. Tako je bilo zanimanje za predavanje Se večje. Odličnega predavatelja je pozdravil in predsta vil poslušalcem predsednik kluba dr. Fran \Vindischer, ki je v svojem nagovoru zelo umestno poudaril, da v Ljubljani močno pogrešamo pravo družabnost in da je je iskrena želja klubovega vodstva, da postane Ljubljanski klub prijetna družabna shodnica. Prisrčno je pozdravil številne člane in povabljene goste. Imenoma želez niškega direktorja g J. Cugmusa.
Sledilo je predavanje, ki je držalo poslušalce od prve do zadnje besede v nenavadni napetosti. Predavatelj si je izbral težko snov. Einsteinovo teorijo o zakrivljenosti prostora, ki jo ie pa podal v tako lepi. poliudnl. tudi laiiku vsaj v glavnem 'ahko razimihivi obliki, da ni bilo med poslušalci nikosrar. ki bi si ne želel še mnogo takih predavani, žal je pa med znanstveniki malo mož, ki znajo tako razumljivo, živo, jasno in prepričevalno obravnavati tudi najtežje znanstvene probleme, kakor zna to dr. Milan Vidmar. Njegovo snočnje predavanje v polni meri zasluži, da se seznani z njim tudi široka zavnost. Objavljeno bo v prihodnji številki revije »So dobnost«. V prisrčnih besedah se je preda vatel ju zah valil predsednik kluba g. dr. Fran VVindischer.
Sin Indije
Ljubljana. 24. januaria. lndiia nam ie nerazumljiva tajnost in ?e vedno pravljica, zato ie pa tudi vsebina tesa filma fantastična in pravljična, §n*e-da ie pa v njej tudi mnosro misticnosli Slavni kra^otef Ramon Novarro nam pr-ed o&a fantastično bogatega mladega Indijca Ko popotuje s svojim očetom v Bomba v napadeio roparji karavano, ubiiejo očita in izropajo karavano, a >Sin Indije« >e reši na čudežen način s pomočjo starega fakiria. Ta predoča vpliv vere na Indi-ca obenem pa tudi vse tame moči indijskih ugank. Mladi bogataš prispe končno v Bv>mbay kakor berač, pri sebi pa nosi dia-dan! bajne vrednosti. Nepošten trgovec 7 dragulji mu hoče diamant oropati, a niega kot tatu vreči v ječo. vendar pa *Sin« Tn dije« v zadn'em trenutku Še r^-ši miadi Američan. Rešeni Indijec mu obljubi večno hvaležnost, sai ie hvaležnost največja božja zapoved.
Motiv hvaležnosti vodi vse dejanie filma, ki ie tudi fantastično bujno. Mladi Indijec živi v največjem razkošju v pravljično lejpi palači kot trgovec z dragulji. Zaljnb se v krasno Američanko Magde Evans, ki mu ljubezen tudi vrača. Pred noge ji položi vse svoje ogromne zaklade draguljev Ln že si padeta v objem, ko ee spet pojavi stan fakir. za nfrim pa tudi nevestin brat, namreč prav oni mladi Amerikanec. ki ie >Si na Indije« rešil, zato se pa zaradi pove lia hvaležnosti ženin odpove svoji nevesti, da ne žali svojih bogov. Toliko razkošja in pravi j i ču ost i Indije še nismo videli v nobenem drugem filmu, a tudi le redko toliko poezije, zato pa film prav zelo ugaja Ljubljančanom. Čudovite so slike iz Bombova, očarljivo je pa naslikana po^Ha indijske noči v džungli, kjer čujemo indijsko glasbo in občutimo vso pravi iičnost tajinstverne dežele.
Iz Kranja
— V.ofn\ obvezniki, rojeni leta 1884 do leta 1912,- pristojni v občino Kranj, ki se smatrajo za vojaško službovanje nesposobni in žele. da bi Vili ob priliki letošnjega rekrutovanja predstavljeni rekrutni konrsiji radi ocene njihove sposobnosti, naj se javijo v občinski pisarni do 1. februarja.
— Potres. V noči od ponedeljka na torek okrog treh zjutraj   so   mnogi čutili skoro minuto trajajoči potresni sunek, ki je bil tako močan da je marsikoga prebu dil iz sladkega sna   Z:bali so se lestenci tresle so se hiše. Ćulo se ie tudi bobnenje materijalne Škode pa potres k sreči ni po vzročil Vendar pa so ljudje v strahu, da ne bo hujšega
— Sneg na strehah  Okrog šeste ure je po   glavni   ulici   največji promet, ljudje zapuščajo   tovarne   pisarne in druse po slovne lokale  Biš ob tem času je sinoč na nekaj  mestih  zdrčal s streh z velikim hru?čem sneg v vetkih količinah    da so se mimoidoči   razbežali   na   vse strani v strahu  da tih dolet' nevšečnost da bi se fžnremenil* v snežene može   ali celo. di iih poboža   onefca   Vsekakor b* bil ume sten  ukreo,    da    h;šn;  1astn;k' ooVmnijo snee s streh v a«oHn{ih jutranjih urah, ko ni prometa po ulicah.
— Nedeljski sport. V nedeljo popoldne ob pol 15. sta se srečala na Korotanovem grišču v tekmi za zimski pokal domači koroUn in SIC Disk iz Domžal Klub temu, da je ves čas snežilo, se je zbralo precej gledalcev ki so ves Čas z zanimanjem sledili napeti borbi. Naši igrači so bili ves prvi in še znaten del drugega polčasa v popolni premoči. Borba se je skoro ves čas odigravala pred D skovimi vrati, ki so bila neprestano oblegana Rezultat 3 : 3 (2 : 1) nikakor ne odgovarja poteku. Priznati pa je treba, da je takšen rezultat največja zasluga Diskovega golmana, ki je rešil mnogo zelo kočljivih situacij. S to tekmo si je Korotan zasigural placement za finalno borbo med L in II. skupino.
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V SI8KI. — Telefon 33-87.
NOC
VELIKE LJUBEZNI
Romantika čarobnega Orijenta. razkošje, ljubezen in divno petje
GUSTAV FRoHUCH
JARMILA NOVOTNA
Dopolnilo nov zvočni tednik! Predstave: v sredo in četrtek ob
in i»9- uri zvečer. Pride! Pride! ČE BABV LJUBI . ..
Naše gledališče
DRAMA Začetek ob 20 url Sreda, 24  januarja: Kulturna prireditev ▼
Črni mlaki   Red B Četrtek.  25   januarja:   Karijera kanclista
Vincika   Premijera   Red Četrtek. Petek, 26. januarja: Zaprto.
S
Izredno zabavno in duhovito komedijo vprizori drama za predpustni čas v četrtek 25. t- m. ^.Karijera kancllta Vincika« ima vse vrline odličnega oder&kega iela in je tudi rahla satirica na birokra-tlzem ▼ avstrijskih visokih »lužbah. Revež kanclist Vincik, izgaran uradniček pride tik pred upokojitvijo po čudnih naključjih do avanzmaja, o katerem se mu niti sanjalo ni. Vincika kreira g. Sancin, ki je mojster r ustvarjanju bednih in z-garanih tipov, ministra financ igra g. Potokar in je to prva njegova velika vloga na našem odru. Režijo vodi režiser g. Bratko Kreft.
Tri odlične In priljubljene igralke, ga. Šaričeva, ga. Nabloeka in ga. Marija Vera imajo v Devalovi komediji ".Gospodična« ogromne vlo^e. Svojevrstno. moderno francosko delo bo gotovo vzbudilo zanimanje, saj so pri nas vprizorftve salonskih komadov vsied kostumnih težav vedno redke in zato dobrodošle. Delo montira na oder režiser g. Milan Skrbin-šek. Premijera bo v nedeljo 28. t. m. kot Izven predstava.
V drami prlčno ta teden vaje ra znano burko >CharIeyeva teta«, ki se ni že dolgo vrsto let igrala na naSem odru. katero pa ima ljubljansko občinstvo še vedno t dobrem spominu. Komično tetko bosta i*rrala temenoma gg. Danes in 2e-leznik. Rrežija Je v rokah g. režiserja Cirila Debevca.
OPERA Zadetek ob 20 uri Sreda, 24. januarja: Nižava   Red Sreda četrtek, 25. jamarja: Tičar Red C. Petek. 26  januarja: Zanrto. Sobota, 27. Januarja: Ples v Savojn. Premijera. Izven.
*
Drevl se poje v operi prvič v letošnji sezoni D'Albertova opera >Nižava*. ki spada med najboljša dela, kar jih je bilo v.prizorjenih v lanski sezoni na našem odru. Dirigira kapelnik A. Neffat, režira R. Primožič. Predstava se vrši za red Sreda.
Premijera operete  »Plea v Savoju«
bo v soboto 27. t m Ker je pričakovati spričo sijajne zasedbe, ga. GJungjenac, g Gostič, ga. Tbierry, g. Peček, gdč. Smer-koljeva, velike udeležbe, naj občinstvo kupuje vstopnice v predprodaji v operi.
SAMO SE DANES
Sestra Angelika
Pretresljiva drama iz življenja mlade žene
Ljubezen in bol za samostanskim zidom
Zvočni kino IDEAL
Predstave ob 4^ 7. In 9. »/4 uri Cene 4.—, 6.— In 8.— Din
Iz
_ Sobotna  lovska veselica, ki sta jo
priredila   Sokolsko  in  lovsko  društvo, je bila neprisiljena družabna prireditev, pri kateri je prhV.a teko mladina, kakor tudi Huitertovi čestilci  na  svoj  račun Dočim se je mladina  vrtela  ob zvokih trbovelj skega orkestra, so se kosali naši nimrod; na tarči. Zmago je odnesel g   Sedlaček z 19 od 25 dosegljivih točk, za  kar je bil nagrajen s krasno vazo;   pa   tudi ostar tekmovalci bo bili zadovoljni z lepimi na sradami   Pri srečolovu ae je zopet poka zalo, da tvorijo — kar se sreče tiče — de teljioa,   prašiček   in   pa   dimnikar aeraz Iružljiv trio ze za Silvestrovo Je odnesel tukajšnji dimnikarski mojster glavni tom bolski dobitek: celega prašiča   Pri sobot nem srečolovu pa je se^rel po krasni 'ovski puški, ki je tvorila plavni dobitek Trbo veljski  godbi je pridno sekundiral doma či sokolski orkester v mali dvorani, kjer so se pari z isto vnemo vrteli   Nad vsr Živahno pa je bilo v lovski koči. kjer Je bilo poskrbljeno za arrla In želodec, a za nameček še prijazen  smehUaJ   V najbolj 5em   razpoloženi  je  minevala   noč  in z naj'epšimi  vtisi  »o se pos'svljall  od La «;čanov naši mili gostje iz Celja. ZManegrp mosta   Hrastnika. Trbovelj 5td  Saj pa tn 1i odtehta par uric brezskrbne radosti le ta življenjskih te*ob
_ Kmetijski teča} v Jurkloitru. Na po bndo tukajfcnJeea kmetijske«* referenta jt-odobrila banska uprava 6-nedellsk» zimsk kmetijski tečaj v Jurklofttrn Predavanja k\ 80 se pričela 14 t m . se »rfe v*akc nedeTjo od S do 12 ure Predmet preda vanj tvori to vse nannrp kmetijstva al cer: poljedelstvo, živinoreja, mlekarstvo.
perutnlaarctvo, sadjarstvo,    travništvo in zadružništvo.    Predavajo   kmetijski strokovnjaki gg. sreski kmetijski ref Zupan, sreski  veterinar dr. Jerina, areski kmet referent ti Konjic Nemec ter Soiski upra vitelj Koželj.
_ Prijava vozil. Srečko načelstro opo
zarja lastnike vozil, da poteče prijavni rok z SI. januarjem. Prijave je kolekovall s predpisanimi taksnimi koleni, k) znašajo: za avtomobile Din 100, za motocikle Din 50 ln za fijakerske vozove Din 26 Od pri jave so izvzeta vozila po trgovinah in skladiščih, neporabna ter iz prometa iilo čena vozila in vozila dvolastnikov. ki prihajajo le od časa do časa čez mejo.
KOLEDAR Dane«: Sreda, 24. januarja, katoličani: Timotej.  MilisJava;   pravoslavni:   11. ja~ nuarja.
DANASNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Sin Indije.
Kino Ideal: Sestra Angelika.
Kino Dvor: Zgodba greha.
Kino Šiška: Noč velike ljubezni.
Ožji turnir Ljubljanskega šahovskega kluba ob 20. v kavarni Evropa.
Predavanje gdč. Milene Topolovčeve >Tipi žen v Turgenjevljevih romanih< ob 16.30 v prostorih Splošnega ženskega društva.
DEŽURNE LEKARNE Danes:  Mr. Bakarčlč, Sv. JaW^a trg 9; dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6.
+
— Naročnike ponovno opozarjamo, da bomo L februarja ustavili list vsem, ki so z naročnino v zaostanku več kot za dva meseca. Prosimo dotične, naj nam naročnino čim prej nakažejo, da ne bo nepotrebnih sitnosti.
Usttccf mita
Preveč se ne smemo ujedati vedno in povsod K nam prihaja vsako leto mnogo tujcev, da zavlada po naših letoviščih in kopališčih prava babilonska zmešnjava. Možje, ki jim je zaupana reklama, kako pak skrbe, da so propagadne brošure in podobne zadeve tiskane v vseh mogočih jezikih, da bi nas tujci razumeli. Tako je prav in ni, da bi temu ugovarjali, kajti Če želimo privabiti tuje goste, moramo pač tudi spoštovati njih jezik in šege.
Toda imajo v nekem elitnem ljubljanskem lokalu plačilni natakarji listke za račune, na katerih pojasnjuje naše svetov noznano letovišče in zdravilišče v madžor skem jeziku prednosti svojih zdravilnih vrelcev. Ako misli uprava dotičntgu zdravilišča, da Ljubljančani razumejo, kuj je: Gyomor-es belhurut ellen kitOmien bevšlt, se temeljito moti in je lahko tudi prepričana, da madžarska reklama v Ljubljani ni niti potrebna, niti umestna, razen ako misli, da smo še vedno ujedinjeni v ka und k a državi.
Milkam in Milam v tolažbo in pomu jen je bodi povedano, da včeraj pod sitom in rešetom niso bile mišljene tiste, ki mislijo, da so bile mišljene.
Iz Litije
_ Prešmentani predPusu Naša mladi.
na pridno izrablja predpustni čas. -ibeli čas. Pari se neumorno vrto v plesnih $0-:*h Eno i ma Sokol v litijskem Soko ■ki ra iomu, kjer poučuje plesni učitelj iz lju' ljane. Pri SK, ki ima plesne vaje nn ^tnv ban, pa poučuje naš domačin g, -Ivun lla-t'ič. Li ti jan i pa prav radi posečajo * ,d: •jubljanske prireditve.
_ Iz koledarja. Za pustni Korao, ki |a
prirede naši podjetni Litijan ln okoličani vsako leto na pustni torek, se vrše le tudi letos priprave... Zapi k! Več pa ne povemo! Rečemo pa lahko z mirno vestjo, da bo prišJa nasa fcaraavalski publika v polni meri na svoj račun. Va tudi tradicionalna prireditev našega Sokola na pj-stno soboto bo zadovoljila vse ob! ce. Za aotcolsko maškarado s«1 za&imajo tudi zunanji gostje.
_ Smuka je _ fučl Južno vreme zadnjih dni na-m je povsem .zglodaio sneg. Beli vitezi 80 obupani. Kako neki tu4i ne' Saj smo šeie sredi zime, pa sale . 1ik« . počivajo med >brezpose!noc šan.
— Lepa prireditev v ZablanŠki dolini. V nedeljo so priredili v gasilskem donri v Zablanici gledališko Igro Vprizorlli so >Dve nevesti«. Predstava je privabila toliko publike, da je bila dvorana natrpana Igralci so želi mnogo priznanja.
— Občni zbor JNS v Litiji. Rodni letni občni zbor politične organizacijo JNA sa litijsko občino bo v nedeljo 2S t. m ob 14. url v restavraciji g. Vojka Hribarja na >Poeti<. Poleg poročil odbornikov iu volitev je na dnevnem redu tudi referat našega sreskega poslanca g. Milaoa Mrav. Ueta.
SOKOL
— Ljubljanski) sokolsko »>kroije sklicuje v nedelio dne 28. 1. m. dopoldne na Taboru sestanek načelnikov in nač»lnic ljubljanskega «>koIt»keura okrožja z naslednjim dnevnim redom: 1. poročilo nad?lni^tva, 2. orodne tt-k-me, 3. volitev okrožnega načel ni 51 va. 4. slučajnosti. Sestanek je obv^/en za vse društvene in Četne načelnike ter načelnice. Ker s»? bo po sestanku vršila predelava prostih vaj, nai ee tega sestanka udeležijo tudi vodniki in vodnice teh oddelkov- Prinesite a se-boi telovadno obleko. Zdravo! Okrožno na-čelništvo.
_ Smučarski odsek Sokolske župe Ljubljana naznanja, da se začne tečaj £a tekmovalce v smučarskih likih ? sredo Ine 24 t m Tečaj se bo vršil v Amaruo sorskem sedlu ali pa na Golem brdj Zbor vseh prijavljenih tekmovalcev je v sredo ob 7 url zjutraj na glavnem kolodvoru od koder se odpeljejo z osebnim vlakom, ki odhaja 2 glavnega kolodvora ob 7.20 ijutraj do Mednega Zdravo!
SPORT
— Knlesartka «ekciia ŽSK Hermes. Gle
de na r-nini občni zbor mat'čnesza kluba, ki bo v nedelio se vabi o vsi Člani (stari in novi) omeni*ne sekriie na sestanek danes oli 19 30 k rVHč.1 Podano bo ooročilo o dHo vanlu sekrtje za m»nn!o Mn kwkor hidi \? bor bodočega *s>ril*k*»ffa odbora. Clanelv na| se sestanka *kr"rm* udel *?.i
JM1 si ie član „Vodnikove Čsv&W
-tev 19
/SLOVENSKI NAROD«, da* »1. jamarja 1084
^trmn 8.
JUTRI PRIDEJO: Vaš ljubljenec
W I L L I   F O R 8 T
in ljubljenka
LIANE   H A  I D
ter sloviti komik
PAUL      K   E   M P
v najnovejši opere«
ll
Njena U sokost Prodajalka"
Dnevne vesti
— Izprememhe i banovinski slnžbi. Imenovani so za arhivskega uradnika 9 skupine pri banovinski splošni bolnici v Mariboru upravno pisarniški   jradnik  10 skupine Vilko Hotzl. za banovinskesa sekretaria 6. skupine pri banski upravi v Liubliani banovinski pristav 8 skupine Josip Lavrič. za banovinspega Arekrnfa na 6 skupine pri ere-skem načelstvu v Liubl'ani banovinski pri stav 8. skupine Josip L'kovič  za banovinskoga  tehničnega   pristava 8   skupine pri banski jpravi v Liubliani banovinski tehntf ni   pripravnik   Lavoslav   Viher   in   za ba-novinskega kontrolorja 7  skupine pri mle karski šoli v ftkofii Loki banovinski kniigo vodja 8. skupine Andrei Zega: v višio skupino ie pomaknien primari i banovinske :av ne bolnice v   Murski Soboti   dr. Vladimir Brezovnik; iz banovinske službe ie odpuščan upravni uradnik pri splošni bolnici v Mariboru Andrei Krapac.
— Konferenca upravnikov naših gledališč. V ponedeliek bi morala biti v Zagrebu anketa o saniraniu naših gled-iVš? Anketi na-i bi prisostvovali predstavniki beo graiske<t«. zagrebškega in liublian«kega gledališči Ker ?p bil pa upravnik beo<Tra'«*kpg» gledališča Ilic zadržsn. sta se upravnik za grebškega in namestnik upravnika ljubi;an skesa gledališča g. Pavel Golia razgovariala o položaju ob^b gledališč. Sporazumela sta se, da bo sklicana 1* dni v Beograd i konfe renca upravnikov vseh naših gledališč. Na konferenci se bo razpravljalo o financiranju in sanaciji gledališč, ki so zašla v hudo krizo. Istočasno z upravniki gledališč obravnavajo to pereče vprašanje tudi Člani Udr i-Šenja eleda1iSk*b igralcev.
— Dve novi lekarni. Banska uprava razpisuje natečaj za podelitev lekarniške koncesije za otvoritev in obratovanje nove prve javne lekarne v Mozirju z okolišem vse občine Mozirje   Prošnje je treba
vložiti do 1. marca pri banski upravi. _
Banska uprava razpisuje tudi natečaj za podelitev lekarniške koncesije za otvoritev in obratovanje nove, po redu druge javne lekarne v Kranju za vzhodno ležeči del občine Kranj, počenši pri mestni hiši Prošnje je treba vložiti do 15 marca
_ Zdravniška vest. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino je bila vpisana zobozdravnica v Ljubljani dr. Dušana VVinterhalter-Lavrič.
_ Razpisana zdravniška služba. Banska oprava savske banovine razpisuje natečaj za mesto zdravnika v radijskem zavodu v Zagrebu Prošnje je treba vložiti do 15. februarja
_ Proračun  savske  banovine. Proračun
savske banovine za leto 1934-35 je že sestavljen in danes je začel o njem razpravljati banovinski svet. Izdatki znašajo 1S7.133.943 Din in toliko tudi dohodki Pričakuje se izprememba trošarine na alkoholne ipjače.
_ Proslava 100letnicc rojstva kemika Mendelejeva v Zagrebu. V ponedeljek zvečer so imeli v Zagrebu v predavalnici kemičnega zavoda proslavo lOOletnice rojstva slavnega učenjaka kemika Mendelejeva. O M en dele je vu in njegovem delu je predaval v ruščini prof. dr. Plotnikov.
_ Iz    Službenega  lista<. >Slu±beni list
kr banske uprave dravske banovine* št. 7, s dne 24. t m objavlja zakon o pokojninskem zavarovanju nameščencev, odpoved sporazuma o mednarodnem registriranju tvorniških in trgovinskih žigov v Braziliji, odpoved mednarodne konvencije o ukinitvi prepovedi In omejitev uvoza In izvoza po Veliki Britaniji ter razne objave Iz  ^Službenih Novin«.
— Razpisane slsibe iivinozdravnika. Županstvo občine B rasi ovce razpisuie mesto samoupravnega živinozdravn'ka za sodni okra i Vransko s sedežem v Braslovčab. — Prošnie ie nasloviti na županstvo občine BrasWČe.
_ Razpisana služba. Na osnovi § 31. zakona o bansfld upravi se razpisale na banovinski rrsrrci in drevesnici v Kaneli (Slatina Radenci) službeno mesto trsničaria - dre-vpr*ni?hrin. Prosilci za to mesto morak> oole*j irsr»oln?enib ob?ih pobojev. Vi *e za.Mrtvaio za vstop v drživno ali banovinsko sluSbo. dokazati, da so dovršili naimarn dvoletno kme-tilsfco šolo ter da ima'o SSdostftO prakso v vinarski in ftadt&NM otroki. Pravilno k« Okovane in s potrobnimi dokimeuti m>r*nilirtne nrošn'e is vložiti nflVkps^ej«* do 10. februarja pri b^Ti^ki mnrirvi v Lfpft!Wti«
— Občni zbor Zve*e združenj gostilniških obrti dravske banovine. Zveza združen* gostilniških obrti dravske banovine v Ljubljani skl:cuie v četrtek dne 8. februarja ob 9.30 v dvorani hotela >Orelc v Maribor i I. redni letni ob^ni zbor.
_ Nov erob. V Vevčah ie davi. zadet >J
kapi. umrl g. Herman Di e h 1 e r. predstojnik papirnega oddelka v tovarnah Združenih paoirnic. Pokojni je bil rojen leta 1871. v Mehiki in ie bil tudi mehiški državi'an. P» dovršeni realni gimnaz'ii se ie posvetil po pirniški stroki in ie služboval v raznih tovarnah n^piria in no veletrgovinah e ps-pir;em v Nemčiji, nato ie na v*bv>?1 k Ivrdki Levkam-JnseNtbal. predn'či Združenih papirnic. Od leta 19*^7 dalie ie bil ven čas prav do svoie prerane smrti zaposlen v vevški oamrnici \:egova izvanredna sposobnost in pridno*t sta mu omogočila, da se ie novzo**! do vodilnega mesta v naši indnstriii. Pri-iatne V**vČ> so mM postale drma domovina in se |e tu leta 1012 tudi poročil t go. Aloi-zito ro|. f"ebavw. a tud? n'e»*ovn družinu :e vww>:ems popolnoma v iii^oslovpn/»kem duh i. I- 1930. si ie na oridobil tudi i i^oclov^nsk") iržavlhnstvo Ob nieffovi krsti žaluieio oo-eg neutolažljive vr!ove tudi   obe nieeovi
hčerki stud. iur. Dragica, soproga g. dr. Frana Pestotnika, nrimarlja bolnice za duševne bolezni v N>vem Celju, in stud. phil. Albina, ki stjdira na univerzi v Ljubljani s lav isti ko Združene papirnice so izgubile v mnogo prerano preminulem vzornesa. zvestega in neumornega sotrudnika, ki ie d«Mo val v dobrobit njenih Dodietii nad 27 let. Pogreb bo v petek ob 13.30 iz Vevč na evangelik} pokopališče v Ljubljani. Pokojnemu Časten spomin njegovi ugledni družini pa naše iskreno sožalie!
— Vreme. Vremensko poročilo pravi, da bo stanovitno, večinoma oblačno, zmerno mrzlo vreme. Včeraj le znašala najvišja temperatura v SolHu tO v Skopliu 8 v Sarajevu 5. v Zagrebu 4. v Beogradu. 3. v Mariboru 2.7. v Ljubljani 2.5. Davi ie kazal barometer v Liubliani 780.3. temperatjra ie znašala —2.
_ Smrt starega policijskega uradnika. V ponedeljek je umrl v Banjaluki eden najstarejših policijskih uradnikov v Bosni ln Hercegovini, ravnatelj pomožnih uradov v pok Dragotin Rozman Pokojni Je prišel v Bosno z avstrijsko okunacijsko armado in služboval je po raznih krajih 40 »et
Pri len i vos ti črevesja, bolezni ieter in žolča, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke, odpravi naravna »Franz Josefova« gren-čiea zastaianie v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uČe. da uravna »Franz Josefova« voda izborno delovanje Črevesa. »Franz Josefova« g: renči ca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
— Železniški atentat pri Krškem. Ugotovili so identiteto drugega mrtveca, ln sicer gre za zdravnika dr Johanna Fri-tscha z Dunaja, ne pa Tritscha. kakor je bilo prvotno Javljeno Med ponesrečenci tudi ni Jugoslovenski državljan Emil Bo-ral, direktor zavarovalne družbe >Feniks< i« Zagreba ki se je sicer vozil v istem vagonu, a je pravočasno skočil is vlaka. Komisija je našla v vagonu nro. nekaj šilingov, oemšikih mark in dinarjev, vsa prtljaga potnikov je pa zgorela
_ Nesreča.  V  drvarnici  za Lavričevo
usnjarno v St Vtdn pri Stični so našli včeraj popoldne nezavestnega delavca Karla Uilja, ki je visel z glavo navzdol. Kako se je ponesrečil, ni znano Prepeljali »o ga v ljubljansko bolnico, kjer so ugotovili precej resne poškodbe n« glavi.
— Aretacija našega državljana v Avstriji. V Donawitzj pri Leobnu Se orožniška patrulja aretirala 2">1etnega vovškega pilota Franca StarČiča iz Jugoslavije zaradi suma ^o-liufiie in ga izročila sodišču. Starci? ie lani
v maju v Donawitzu l|udem izvabil znatne ( zneske pod pretvez>. da ima več tehničnih izumov. Pri njem so našli vaieniško sor'če-valo. učno. pomočniško spričevalo in nekaj tehnične literat.ire. na podlagi katere is bale osleparil več strank. Starci? za triu ie, da |e v Novem Sadu absolviral realko in vo-ia-Ško akademiio fcn da ie letalski poročnik v rezervi. L. 1930 je pobesni! iz Avstriie. Avstrijske oblasti so se obrnile na naše, da ueotove. Če nieeove navedbe odgovarjajo resnici-
— Za svoj god se ie ustreflL V GaraS-
nici blizu Bjelovara se je ustrelil, kakor smo že včeraj poročali   24 letn" Edvard Kalkiger. Pred samomorom je streljal na ! svojo ljubico, 15 letno Tejo Radanovič. ki Jo je težko ranil. Kalinger je napisal materi poslovilno pismo, kn v nJem pravi, da bo ustreli sebe in Tejo in da naj in skupaj   pokopljejo.  Potem je pa stopil pred dekleta in >i pomol:! revolver, češ* naj ga j ustreli. Dekle je to odklonijo, na kar je j fant ustrelil najprej njo, potem pa še sebe v g'avo. Noben strel pa ni bil smrten. Te- ! daj je fant dejal dekletu, naj razgali prsa, t kar je storila. Ustreli! jo je še v prsa, potem je pa pognal kroglo sebi v glavo in čez dve uri umrl. Ustrelil se je baš za> svoj god.
Iz Ltablfene
—li Idealna »maka le bila n*kat &aea na
poteh v tivolskem gozdu. Delavca, ki sta kidala eneg na «podniih, najbolj prometnih poteh in ki skrbita, da ©o zlidenele poti posute s peskom, sta dolgo vzgaiala amučarie in zda i ne ogrožajo voč peicev Včerai je zopet oživel tivolski gozd. Čim j3 začela pihat: burja. Sne»ga ie na strminah ž? malo in smučarji se zelo tridiio pri opotekanju med drevjem. Nekateri tudi vosiio med mladimi smre^cami. ki so iih nasadili JMe na kriiih. kier so podrli^ *tare smreke. Drevesa tn>* in nekai ie že polomljenih, prepovedi pa seseda ne pornagaio. ker se lahko m^^lna mladpž in tudi nekateri odraAb n<» briga k) za prepovedi in se iim ne zdi škoda niti lastnih kosti, kai šele smrečic.
_15 £ivil*ki trr 'e dobro zaloten to zimo
vsak d8n. ob tržnih dneh pa še posebno. Zgodnia zima «e ne pozna na trgu. česar so se nekateri bali- M^rs'kdo le tudi m»*1'l. da bodo zaradi slabe letins oo«ls iabolks že ieseni. s Hb ie *e rdal mno*To. Danes so orodaiali lenša no 6 D'*n kg. Kupcev za la bolka ie malo Po veHtll z*dn?e ^ass proda :aio sadle prelnip^evnlH. ki so Ss atMft z njim ieseni. Na zeleniadnem treu že deli
Godbo in najnovejše popevke komponirali BALPH BENATZKT, WHXY SCHMIDT-GENTNER JUTRI PREMIERA V
ELITNEM KINU MATICI
časa ni nobene spremembe. Največ je radiča. ki ga prodajajo po dinarju merico, prodata ga skoraj vsaka prodajalka. Trnovčanke za lagajo trg še vedno z endivijo. Mnogo ie ko lerabe in zeljnatih glav. Tudi ničesar dru gega gospodinje ne pogrešajo na zelen jad nem trgu.   Vso zimo je dovoli tudi meda čeprav ie bila slaba letina zanj. Ajdovega in  nojevega  prodajajo po  18  Din, cvetlic nega pa po 20 Din  Jajc ie bilo danes že več in cene so se nekoliko znižale.Drob-neiša  so bila   po  dinariu,    nekoliko lepša pa po 2.25 Din par.   Perutnine ni mnogo, cene so nespremenjene,   kokoši prodajajo po 22 do 30 Din komad.
— Ii Frančiškan*^ most je zaprt za vozni promet- Zaprti sta rudi Stritarjeva in Pre Šernova ulica, kar dela voznikom precejšnje preglavice. Nekateri mislijo, da lahko voziio po stranskih mostovih, dokler je za prt srednii. kar ie pa prepovedano. Stranska mostova sta namenjena samo za pešce in bi jima tudi škodovala težja obremeni tev. Vozniki bodo morali še po*rpeti nekaj 5asa. Stritarjeva ulica bo odipria najbrž že ta teden in tjdi na mostu bodo kmalu položili še drugi tir. prvega so že. počasneje napreduje delo v Prešernovi ulici, kjer ne bodo smeli 5e utrditi temelja za tir z valiariem tri dni zaradi kanalizacijskih de*. Ste<ne kanala so namrej olačili s betonom, da bo kanal vzdržal večjo obremenitev in zdaj se b*»ton še ni dovoli strdil ter bi  mu  tr*sen'> škodovalo.
—Ij Jubilej Marile Vere. Gospa Marija Vera, ugledna članica našega sledal'sca, obhaja 1. marca 25 letni Hibilej svojega delovanja na polju gledališke u-metnosti. Za svoj jubilej je sama dramatizirala in bo tudi režirala dr. Tavčarjevo »VisoŠko kronsko«.
ČEZ
3
DNI BO
I
LIRIJANSKI
B O H E M S K I KARNEVAL V U N I O N U R    O    N    N T
I
—li Bohemski karneval SK Ilirije be nepreklicno ▼ soboto dne 27. t. m. r unionski dvorani. Dekoracije bodo vsekakor originalne, osnutke za celotno dekoracije ie napravil g. arh. Schell. Loch Nees r>ošast že vs>zi"io iz Škotske v Ljubiiano. — Novost za Ljubljano bo vsekakor radio reportaža o prireditvi« Radiu se bo pridružil lahko vsak do in bodo blanketi za kratke vesti na razpolago v cvetličnem pavilionu v dvorani. če bo kdo kosa iskal ali mu imel kai sporočiti, bo to lahko storil, napisal bo bosedi-lo in v zaprti kuverti oddal v poseben nabiralnik, med odmori plesnih komadov se bo oddajalo. Originalen bo tudi znak iliri-iftneke oddajne postaje, ki fo bo sa ta vpjsr montiral Radio-Doberlet. ki ima take zadeve in radioaparate v veliki izberi. On sam tjdi iamči kot dober strokovnjak — dobro poslušan le — Maske bodo nagrajene!
—li Kine. Rako ie lep >Sin Indije«, smo pisali že na drugem meslu, zato pa morimo danes spet poudarit:, da nas bosta le Hitri zabavala Wllly Fore< in Liane Haid ▼ svojem novem filmu * S jena Visokost — Prodajalka«:. 0 tel razkošni opereti se širi sloves, da presega vse operete, kar smo i*h doseda-i videli Za smeh nam bo oa tjdi ZKD v petek oricela predvaiati pri znifta nih cenah po 3 in 5 Din film »Ekseelenca in njegov šofer«, kier ima glavno besedo znani komik Paul Kemp.
_Ij Velik som na trgu. Jutri dopoldne
bo na traru razstavljen veli*. 95 k« težek som ki so aa bili ribiči ujeli v Dunavu Soma bodo razsekali In rasprodali ns drobno
—li Očala.  daPnocledi.   barometri foto
aparati itd. naiugodn*jši nakup pri Fr P Zajcu, izprnšanem ootTku. Ljubljana. Stari trg. 0. Ceniki brezplačno. Sn
v ion.
— Mihec, povej nam, kako spoznal strupene gobe?
— Strnjene gobe spoznam, če mi postane po njih slabo, gospod učitelj.
Propadanje naše čevljarske obrti
L. 1928 Je štela čevljarska zadruga v Tržiču 234 članov, zdaj Jih pa
ima samo še 160
Trtic, SS. januarja.
V nedeljo je sklical načelnik Združenja čevljarjev v Tržiču redno letno skupščino t poslovne prostore v konztimu. Združenje je štelo v preteklem letu rednih članov 160, leta 1928 pa je Štela takratna čevljarska zadruga 23 članov tako, da je v razdobju šestih let paddo število čevljarskih mojstrov v trJlfckem sodnem okraja ss 74 in obstoja bojaeen. da se bo to število v tekočem leta skrčilo na 130. Načelnik g. Janko Praprotnik, ki opravlja obenem tudi tajniške posle, je po prečita, nju zapisnika zadnjega občnega »bora podal izčrpno sliko o vaeb naporih združenja za zboljšanje položaja čevljarske obrti Vsi napori, al jih je v preteklem letn bilo izredno veliko, pa so ostali brez vsakega uspeha, odnosno smejo zaznamovati le ta uspeh, da se morda ljubljanska uiitnina na čevlje ne bo zvišala, ki pa je te sedaj absolutno previsoka in s njo niso saftčiteoi niti ljubljanski čevljarji, niti ljubljanski konzumenti, temveč so s njo hudo prizadeti izven ljubljanski čevljarji, ki morajo končno tndi živeti. Blagajniško poročilo Izkaauje 32.000 Din prometa, Iz-latkov 15.000, dohodkov pa 17.000 Din. Vsi izdatki se vrte okoli ene in iste točke. kaRo pomagati čevljarski obrti, ki umira in bo skoro popolnoma zatrta, če ji ne priskočimo prav vsi e svojo zaved. nostjo na pomoč. Vsa poročila so bila sprejeta soglasno in z odobravanjem.
Kot odposlanec zbornice za TOI je zboroval-ce pozdravil g. Ljlič Iz Ljubljane, ki je v živahnem govoru naslikal položaj I čevljarjev 1 krojačev, ki Imajo vsak svojega velekonkurenta, eni v Bari, dragi v Tivarju. Izvajanja g. Iglica so naletel« na splošno odobravanje in so vsi ostali složnt in enotni, zakaj le v slo^i in enotnosti se bodo dosegli uspehi.
Za tem govornikom je nastopil zaatop-nik akcijskega odbora za boj proti Bat'i, ki Je v svojih izvajanjih Krenil malo na demagosko pot, v co'oti pa so bila tudi ta izvajanja dosti stvarna, v kolikor niso nasprotovala zdravi pameti glede stališča za starostno zavarovanje ln druse nepotrebne Iznade proti skunni zbornici za ločene zbornice. Odgovarjal mu je g. Iglic, ki je ponovno    pozval  vse  zborovalce,  120 po
Ste viru, na složen nastop proti vsem is-koriaoevaJcem sedanjega mučnega gospodarskega položaja v Škodo oblaeiiiiin obrtnih strok.
Pri slučajnostih je btl soglasno sprejet predlog upravitelja obrtnonadaljevalne Sole v Tržiču g. Lajovtca, da se zadruga preseli v prostore drž. mesčaneke sole. kjer je nameščena obrtno-nadaljevalna šola, da bosta tako roko ▼ roko lažje de. lala za napredek, odnosno ozdravljenje čevljarske obrti, dalje da se naprosijo šolske oblasti, naj večkrat na leto Izdajo podrejenim solssim upravam okrožnice o tem, da naj dijaki In pod njihovim vplivom tudi občinstvo n poŠte va pri svojih nakupih domače obrtne isdelke, katerim naj da prednost pred inozemskimi, ki so po svoji izdelavi in kvaliteti večinoma daleč pod domačimi. Namen teh okrožnic bodi vzbuditi gospodarsko zavest domačega konzumenta, ki bo s tem podprl ne samo obrtnika, temveč posredno domačo proizvodnjo sploh. Dalje Je govoril upravitelj obrtno-nadaljevalne sole I Kriiev g. Baltazar, ki je omenjal, da s< bodo gospodarske nade ubrtnikov Izpolnile *amo f pomočjo rarnlh nacljonalnih oi juoizaclj, v katere naj obrtniki kot zavedni državljani vstopijo.
Položaj obrtnikov oblačilnih stros je v resnici obupen. V tržiški zadrugi je včlanjenih 160 mojstrov, od teh ima delo morda 10 mojstrov, ostali praznujejo ln čakajo na delo. Vseh 160 mojstrov ima 16 šok) obiskujočih vajencev, od teh obiskujejo tržLško šolo 3, krlžko oa 12. Za vse vajence bo skupen prikrojevslni tečai. ki ga bo vodi! tržiaki mojster gosp Tiftler Andrej. Vsa naša javnost pa mora zainteresirati vse kroge, da se omeji konkurenca Bafe na eni strani, na drugi strani pa da se utrdi zaupanje v kvaliteto In ceno domačih IzdeJkov. Vsa vprašanja, kako ozdraviti umirajočo obrt, pa so povezana zopet z zboljšanjem splošnih gospodarsalh prilik. Kje se bo našel zdravnik za te bolezni? Kdo bi vedel to povedati? Na vsak način pa se mora potruditi vsak, da pošteno prime za delo In pomaga dejansko in z nasvetom pod geslom: Kupujmo domače IzdeHke! In kmalu se bodo pokazađl uspehi.
Iz Celja
_ Okoliške občinske doklade v novem
proračunskem letu. Uprava občine Celje-okolica je izdelala osnutek občinskega proračuna za leto 1934-35, ki Je od ponedeljka 29. t. m. občanom na vpogded v občinski pisarni na Bregu. Novi proračun predvideva svišanje občinskih doklad od 80 na 94%. Zvišanje občinskih doklad je deloma določeno za kritje občinskega prispevka za regulacijo Savinje in pritokov, ki se bo začela po vsej priliki že v nekaj mesecih.
_c Sokolska telovadba. Redna telovadba vseh odsekov celjskega Sokola se Je zopet pričela. Zaradi priprav z« župni zlet ▼ juniju v Celju ter za pokrajinske zlete v Sarajevu ln Zagrebu naj se vsi telovadci in telovadke ter mladina točno in redno udeležujejo telovadbe. Vab-jeni so tudi oni, ki doslej ie niso telovadili, a imajo za to veselje,
Iz Metlike
_ Roj čebel v snegu. V sredo, na Antonovo, je bilo pri nas prav toplo, četudi imamo Se vedno dosti snega. Toplo zim. sko solnce Je izvabilo čebelice iz panja, ki so pri mizarju Janezu Kočevarju faz Lokvice rojile. Taki primeri so relo redki.
_ Domače gostilničarske zabave se vrše v letošnjem kratkem pred pustnem času v prav skromni obliki. V nedeljo je bila lepo uspela pri >lovskem gostilničarju« g. Rajmerju, kamor je prinesla lepa skupina mask s geslom >ženlna isčemo< prsvo predpustno razpoloženje. Vse bi bilo prav, če bi ne bil med maskami zastavonoša _ postaven fant, ko Imamo vendar v Metliki nič koliko postavnih deklet, ki bi jih naš; fantje radi videli ns zabavah.
_ Obdarovani    reveži.    Is čistega do.
bloka zabave, ki so jo priredili naši domači fantje in dekleta, kakor smo že zadnjič poročali, v korist naših najrevnejših someščanov, je bilo obdarovacih več domačih in okoliških revežev. Ako bi hoteli vsem revežem pomagati z obleko ln obutvijo, bi seveda rabili še mnogo več ared-stev, ki pa jih je težko dobiti, ker so naši ljudje precej obubožali.
_ Izgnan Iz >tretjega ce»arstva«. Nedavno se je vrnil v Metliko rojak lz sosedne vasi Radovlči Martin Simčfač, ki je krošnjaril po Nemčiji s svojo družino polnih 28 let. Bil je izgnan iz blaženega >tret-jega cesarstva«, ker ni hote« biti hitler-jevec.
mm Divjega merjasca so pretekli teden uetrelill onstran Kolpe v lovišču ©srodnoga poslanca g. Makarja Ustrelil! so ga s sedmimi streli, ln sicer kar s navadnimi lovskimi šibrami. Tehtal je 118 kg.
__Reljef meata Metlike izdeluje učitelj g. Just Martelanc v Črnomlju. Reljef mesta Črnomlja je že rzdelal in je prav lep. To sta prva dva reljefa belokranjskih mest Upamo, da bomo sčasoma dobili še tudi reljefe naših vsaj najvažnejših gradov in drugih krajev.
Iz Trbovelj
Zadnja   pot  smrtno ponesrečenega
Gačnika.   Turobno so  doneli   po trboveljski dolini zvoki sokolsae godbe v dolgem mrtvaškem sprevodu, ki je spremil prerano preminulega Ivana Gačnika k večnemu počitku   Trbovlje že dolgo niso videle tako velikega mrtvaškega sprevoda   Saj pa je tudi sočustvovala ob tej tragični ne-Breči  skora;  vsa  trboveljska  dolina Nje eovi  prijatelji so nosili številne  vence v sprevodu, za  Krsto pa so pole* užaio&če nih  sorodnikov    korakali   mnogi rudniški inženjerji. pa tudi odbor Narodne strokov ne zveze  Pri odprtem grobu se Je od po-Kojne^s  tovariša  v  imenu  Narodne strokovne  zveze   poslovil    predsednik tukaj šnje krajevne organizacije g Jakob štruc. nato pa je zaigrala sokolska godba v slovo turobno Žalostlnko   In marsikdo se je vračal z mučnimi občutki, kako neizvestna }*• usoda človefckeara Itvljeeja
m Dobrodelna prireditev  Rdečega krita. Tuksiinjt občinski odbor Rdečega kri le priredi v četrtek, dne 1  febmsrjs ob 20 uri v tukajšnjem Sokolskem domu veliko dobrodelno plesno prireditev, katere
čisti dobiček je namenjen v socijalne svrhe.
— Prljava psov. Lastniki peov se opozarjajo, da morajo dvigniti pri opravi občine do 1. marva t. 1. znamke za svoje pse za tekoče leto, ki se nato vpišejo v kataster. Kdor psa oe bo prijavil do tega roka, mu bo odvzet po konjaču ln pokončan, taksa pa se bo vseeno Izterjala od lastnika. Enotna pasja taksa znaša letno Din 50, znamka pa Din B.
— Občni zbor Strelske družine. Drevi ob 19.30 bo v gostilni Volker na Vodah občni zbor tukajšnje Strelske družine. Udeležba Je sa vsakega člana strogo obvezna.
_ Uradne   ure   socijalno političnega
urada. Uprava občine Trbovlje razglaša, da se bodo zaradi prevelikega dele na občini sprejemale stranke v socijalno političnem uradu Izključno samo ob torkih, četrtkih ln sobotah med uradnimi urami. Prebivalstvo se naproša, d« se ravna po tem razglasu
Danes velefilm lepote In razkošja Ori jen ta!
kot
Sin Endire
Daljna Indija v vsem svojem čaru in lepoti. Ljubezen mladega raj ah a'
Vsako soboto in sredo nov
ZVOČNI TEDNIK
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124
Iz Kamnika
— Radijski naročniki v Maistrovi u^ici se pritožujejo nad velikimi in stalnimi motnjami, ki Jih opazujejo že od novege leta naprej Brez dvoma ima kak stanovalec v Maistrovi lllci visokofreuvenčen električen aparat, ki nI opremljen z zaščitno pripravo. Lastnika opozarjamo n» zadevno določbo glede rabe takih aparatov m na globo, ki jo bo moral utrpeli v primeru ovadbe.
_ Pavka ni kotel!  Kamniški salonaki
orkester je imel dve dobri pavki Ko je zadnjič orkester spet pričed z delovanjem, so člani z začudenjem zvedeli, kakšna usoda je doletela eno izmed pav« Nekdo je potreboval kotel za barvanje perila, pa Je porabil kar pavko, ki jo Je na dnu za cinil Ker stane dobra nova pavka več Jur-Jev, so morali zdaj iz kotla zopet napraviti glasbeni instrument Po temeljitem renovlrsnj'i Je zdaj pavka še čisto dobra in tudi na odasu ni izeubita mnogo. Spoznavajmo prsvo *rednost predmetov, da se nam ne prioeti kaj podohne*a!
_ Smučarske tekme kamniškega sokolskoga okroŽJs. ki bi se imele vrlltl preteklo nedeljo v Domžalah, so bile zaradi slabih vremenskih prilik preložene na svečnleo
Portuni In ostani Slan „Vodnikove družbe"
^SLOVENSKI N A R O Đ«, Aw M. Jammrfa 1034
otw. 19
276
(Ore sir©*!
P o m ta
Iz trsja so se prikazali rdeči obrazi Indijancev, ki so s tomahawki v rokah navalili na vojake.
Edini med vojaki, namreč Gašper, ki bi bil ohranil mirno kri, je bil tisti hip daleč pred njimi. Vendar je pa zaslišal prestrašene krike svojih tovarišev in obrnil se je. Takoj je spoznal, kaj se godi, in že je hitel na pomoč napadenim.
Ves upehan je prihitel na bojišče. Šest Indijancev se je borilo z njegovimi vojaki, ki so se zelo slabo branili, ker niso bili vajeni tega načina boja, poleg tega so se jim pa ucLn t . v močvirju, kjer so se Indija;;c. u .. .j gibali.
— Držite se, fantje!... L.. ....
je kričal Gašper, — z bajoiie.. ua te divjake!
Ta čas je bil dosegel najbližjega Indijanca. In ne da bi dolgo razmišljal, je obrnil svojo karabinko, da bi s kopitom razbil Indijancu glavo. Toda pozabil je bil na Indijančevo spretnost. Indijanec je naglo odskočil, potem je pa planil na svojega nasprotnika. In njegove železne roke so stisnile Franco-zovo grlo tako, da je Gašper izgubil sapo in izpustil karabin ko.
Nekaj časa si je prizadeval zgrabiti Indijanca čez pas, toda moči so ga bile že zapustile. Čutil je, da se bo zdaj zdaj onesvestil.
Kar je počil strel in Gašperjev nasprotnik se je zgrudil s prestreljeno glavo.
Parižan si je hitro opomogel. Toda čakal ga je žalosten pogled. Njegovi tovariši niso mogli vzdržati sovražnikovega napada. A bežati v močvirju ni bilo mogoče.
— Pogum, fantje! Na bajonete nasadite te lopove! Glejte, zopet je eden padel!
In Parižan je zmagoslavno vzkliknil, videč, kako je padel drugi Indijanec vznak s prestreljenimi prsi. A kmalu je zadonel tretji strel in tretji Indijanec se je zgrudil.
Gašper je ostrmel od groze. — Kdo pa strelja? — je vzkliknil. Toda njegovi tovariši so bili prav tako prestrašeni kakor on. Ta čas je pa že počil četni strel in še en Indijanec se je zgrudil. Končno je zahteval tudi peti strel svojo žrtev.
Po tem strelu je Gašper opazil oblaček dima nad strmimi pečinami.
Torej je bil njihov varuh v najbolj kritičnem trenutku zagonetni mož, stoječ liki neznano božanstvo visoko na skali in pošiljajoč sigurno smrt s svojo karabinko. Kdo je bil to? In kako je pn-šel sem, da bi jim rešil življenje?
Ta čas je ustrelil neznanec še enkrat in krogla iz njegove karabinke je zadela še zadnjega Indijanca, ki je bil ves prestrašen že davno opustil misel na napad in bežal po močvirju, kar so ga nesle noge.
Po zadnjem strelu je pa neznanec z gamzovo spretnostjo izginil presenečenim vojakom izpred oči.
— Halo, prijatelj!... halo•.. čujte .. halo! — je kMcal za njim Parižan, toda zaman. Samo odmev mu je odgovarjal.
Moral se je vrniti k tovarišem, ne da bi bil kaj opravil. Poleg tega se mu je pa zdelo, da mora nemudoma nazaj k svoji četi. In ker je tudi Roger hitel tja, kjer je šest krogel po vrsti pokosilo šest Indijancev, sta se obe četi kmalu zopet sestali.
— Neznanega prijatelja imamo, — je dejal takoj, — prijatelja, ki ima zelo mirno in spretno roko, pa tudi gibčno nogo, saj jo je popihal kakor gamz, da bi se mu ne mogel zahvaliti... On, edino on je nas rešil.
— Kam je pa izginil? — je vprašal Roger.
— Ce se spotoma ni ustavil, ne bo daleč od gozda, ki ga vidimo tamle na onem pobočju, — je odgovoril Gašper.
— Pojdimo tja. — je dejal Roger obrnjen k vojakom. — Za menoj! — je zapovedal.
Gašper je ostal pri poveljniku. In med potjo mu je povedal vse, kar se je bilo zgodilo. Ko je končal, je Roger pripomnil:
— Mož, ki je vam priskočil na pomoč v zadnjem hipu, ni bil Anglež, o tem sem trdno prepričan.
Se manj pa Indijanec, — je odgovoril Gašper, — saj je postrelil Indijance, ki so nas napadli, kakor zajce.
— K večjemu če bi vas bili napadli Siouxi in da bi bil neznanec Delavvar.
— To ni izključeno.
Kmalu je pa Gašper izpremenil svoje mnenje, rekoč:
— Ne... Indijanec iz plemena De-lawarov ni bil, ker bi bil prišel k nam, ne pa pobegndL
— To je res.
— Mislim torej, da imamo opraviti z novim divjakom.
— Ali pa s puščavnikom, — je pripomnil Roger.
— Kako mislite?
— Mislim lovca, živeče^ v rmeri-ških pragozdovih.
— Lovca?... Njemu b; vendar ne bilo treba bežati... Ta mož je vzbudil v meni živo zanimanje in mislim, da ga moram na vsak način najti. Sicer je pa v našem interesu, da pridemo do njega. Ce je lovec, kakor pravite, gospod vitez, nam bo gotovo pokazal najkrajšo pot preko tega gorskega grebena- To bi bil torej najboljši vodnik, kar bi jih mogli najti... Glavno je. da ga dohi-timo. To pa ne bo lahko.
— Treba je storiti vse, da dosežemo končno cilj nase poti, — je dejal vitez.
In dvignil je glavo. Vojakom ni smel pokazati, da ga mučijo težke skrbi.
Gašper je bil pa ves čas dobre volje. V korak je začel prepevati v pariških predmestjih zelo priljubljeno popevko.
Četa je prehajala iz ravnine v gore. Da bi dosegla gorski greben, si je morala krčiti pot po močvirju.
Vojaki so počasi, korak za korakom prodirali naprej. Končno so se ustavili ob vznožju skalovja, kamor je bil izginil njihov neznani prijatelj.
Gašper je opazil, da se poznajo na skalah sledovi stezice. In zmagovito je vzkliknil. Obrnil se je k vitezu rekoč:
— Naš mož jo je popihal po tejle stezici, za njim moramo.
— Naprej! — je zapovedal Roger, ki ni hotel svoji četi dovoliti, da bi se ustavila.
Vojaki so molče sledili vitezu. Cim so prišli iz močvirja do vznožja gore, so lahko pospešili korake.
Toda bili so že izčrpani in zato jim ni bilo lahko vzpenjjati se po strmih skalah. Bodrila jih je samo misel, da bodo kn... a počivali.
Pot v gore se jim sicer ni zdela posebna lahka, vendar pa niso pričakovali, da   j tako naporna.
Od spodaj se jim je zdelo pobočje gladko, v resnici je bilo pa polno peči^ in prepadov. Cesto so rabili skoraj celo uro, da so prišli čez prepad, ki bi ga bil gamz malone preskočil.
In tako je bilo jasno, da prispo šele ponoči do ^jzdička,, kamor je bil izginil neznanec.
Čeprav so se žurili, da bi jih noč ne zajela sredi pečin, so se morali malo ustaviti, ker so bili že vsi upehani.
Po kratkem počitku so nadaljevali pot.
Bližal se je mrak in solnee je jelo metati po krajini temne sence, da je bilo njeno čarobno lice še lepše.
Baš ko so se približali gozdiču, kamor so bili namenjeni, je vzsla luna in razlila po gorskih grebenih morje srebrne svetlobe.
Četa se je ustavila in hipoma so bili ob pogledu na čarobno pokrajino pozabljeni vsi napori. Dolgo so stali nepremično.
Kar jih je zdramil iz zasanjanosti glasen krik. Bil je Gašper, ki je ta čas, ko so drugi občudovali lepoto pokrajine v mesečini, pridno iskal najlažjo pot.
Po drobnih vesteh
se spozna narod
Nekaj izvlečkov iz kitajskih Ustav, ki pričajo, kako ta
narod Živi in misli
Če hočemo spoznati način življenja -tega ali onega naroda iz no vin. ne smemo čitati uvodnikov, ki so na vsem svetu v splošnem enaki. Pravo sliko dobimo iz drobnih vesti, ki so najbolj karakteristične za vsak narod. O tem se takoj prepričamo, če znamo s potrebnim razumevanjem in analiziranjem čitati dnevne in druge kratke vestd o življenju in nehaniu ljudi. Lepo sliko mišljenja in čustvovanja 300 milijonskega kitajskega naroda dobimo iz kratkih izvlečkov iz kitajskih listov.
V okraju Hovoan v Kantonu je imel 74 letni kmet Cen Hua kravo, ki jo je iel :ako rad, da ga življenje ni več veselilo, ko mu jo :e nekega dne vlak povozil. NesreCn" mož se je obesil na bližnjem drevesu. Istega dne je umrla njegova 74 'en., soseda Li Wen-Tze od veselja, ker % ie bil sin iz Pekinga posla! 100 srebrnih dolarjev. 17 letna Liu v ^anghaju je rodila trojčke, od katerih je imel prvi deček belo, drugi rdečkasto, tretji pa temno polt. Vsi sosedje so Čestitali srečni materi, kajti njeni sinovi so bili po zatrjevanju svečenikov slavni znova rojeni junaki iz dežele Han po imenu Kuang Yu, Lin Pei in Čang Fei (dinastija Han je vladala od leta 220 pred Kr. do 265 po Kr.).
Kitajski vojni minister Hoyingchin je pozval v armadnem povelju vse častnike, naj bodo v službi in občevanju z ljudmi čim preprostejši. Nehajo naj posnemati tuje častnike glede kroja in blaga uniform. Vse uniforme naj bodo narejene iz kitajskega sukna. To je grenka pilula za mnoge mlade častnike generalnega štaba, ki so po svojih
Visoki dohodki,
visoki izdatki
Igralcem, ki niti svojfih pičlih plač ne prejemajo redno, je namenjen članek v angleških listih o dohodkih filmskih zvezd, ki so samo na videz mastni. Res imajo filmski igralci ki igralke ogromne dohodke, na drugi strani pa tudi ogromne izdatke. Če sliši naš igralec, da ima filmski igralec 1500 dolarjev tedenske plače, se mu kar v glavi zvrti. Toda tudi filmski igralci so zadolženi. Vsak čas čitamo, da je zašla ta ali oma filmska zvezda v denarne stiske. Neki ameriški list piše, da je plača 1500 dolarjev tedensko visoka, toda rudi izdatki so temu primerni. Filmski igralec ali igralka mora imeti lepo stanovanje, ki plačuje zanj najmanj 300 dolarjev mesečno. Imeti mora služinčad, avtomobil, mnogo lepih oblek itd. Plačevati mora tudi šefa reklame, ki dobiva najmanj 3000 dolarjev letno, poleg tega pa še za vsak dober trik posebno nagrado. Fotografije stanejo filmskega igralca ali igralko najmanj 2000 dolarjev letno- Pri premijeri vsakega fima je treba nositi nakit, zlasti briljante. ki so navadno kupljeni na obroke. Gloria Swanson je dobivala 10.000 dolarjev na teden, pa je vendar prišla v konkurz. Slava je pa itak navadjno zelo kratka.
Moža umorila in razrezala
Poročali smo že, da je v Al agu na Madžarskem žena mesarja Bognarja umorila in razrezala svojega moža. Soudeležbe pri umoru je bal osumljen 14 letni Bognarjev sin, srednješolec Štefan. Orožniki so zaplenili njegov dnevnik, ki priča, da je sin vedel za materine naklepe. Fant je priznal, da mu je mati pred božičem kupola flo-bertovko, ki je potem z njo ustrelila očeta. Zaslišan je izpovedal, da mu je
krasnih uniformah prekašali svoje inozemske kolege. Banketi so častnikom dovoljeni, ne smejo pa veljati vsakega več kot 234 dolarjev. Darila med častniki so dovoljena, ne smejo pa biti dražja od 1.25 dolarja.
Mladi trgovec Ši Kvang Tung iz Kantona se ni mogel vrni^ domov, kjer je imel svatbo, ker so ga zadržaii v Singaporu važni trgovski opravki. Njegov oče je brž našel lepega rn'ade-ga petelina kot zastopnika in nevesta mu je bila zaupana med svečanimi obredi. Potem so sprejeli nevesto v rodbino kot pravo snaho. Mladi mož, ki se je dal tako dobro zastopati, ostane še nekaj mesecev v Singapuru, da uredi svoje zadeve. — V začetku zime so drugič razcvele češplje pred zunanjim niTrstrstvom. Ker pomeni cvet.e pozimi krvavo vojno, je vlada naročila. nn: cvce vsako jutro skrbno odstrani-"^.
(1 ' "\\o Tze v Kaicangu ima na ve? ; IOfl letno drevo. Umrl ji je tretji mož, pa je bila še vedno mlada in lepa in kmalu je našla novega ka-valirja. Zaročenca sta pa hotela biti previdna in vprašala sta za svet svečenika. Ta je ugotovil, da teži nevesto prokletstvo, zaradi katerega so umrli njeni trije možje nekaj mesecev po poroki. Vdovi so svetovali, naj se poroči z drevesom, potem se pa njenemu petemu možu ne bo treba ničesar bati. V ta namen so izbrali stoletno drevo na sosedovem vrtu. Nekaj dni po poroki je vihar to drevo izruval. Zdaj je pa že peti kandidat izgubil pogum in se noče oženiti. Vse kaže, da je bila poroka z drevesom zaman.
mati prigovarjala, naj o umoru molči, sicer ga bo obesila. Mati ga je odvedla v izbo in mu pokazala razrezano očetovo truplo. Zatrjeval je, da je bil ob času umora pri sorodnikih v sosedni vasi, v resnici je pa odšel tja šele po umoru. Na vprašanje, aH ima flober-tovko, ni hotel odgovoriti, pač je pa izjavil, da je naboje zakopal na vrtu. Orožnika so jih tam res našli. Pet fth je bil dal materi in z dvema je ustrelila moža v glavo.
Na vprašanje, ali je njegova mati občevala z drugimi moškimi, je fant odgovoril, da je zahajal k nji moški, ki pa o njem ne ve, kdo je. Morilkina sestra je pred preiskovalnim sodnikom izpovedala, da jo zjutraj po umoru Brkala na vrata sestrinega stanovanja, pa ji sestra ni hotela odpreti. Iz stanovanja se je slišal moški glas. Priče so videle, da je Bognarjeva raznašala dele razrezanega moževega trupla z nekim moškim, ki ja je pomagal skrivati jih.
Kralj lažnjivcev
Klub lažnjivcev v Burlingtonu v ameriška državi Visconsin priredi vsako leto tekmo, ki mu prinese kralja lažnjivcev. Ta svojevrstni kralj dobi gumijasto kolajno v znak, da je od resnice oddaljen mnogo milj. Naš laž-mjivi Kljukec je v primeri s temi laž-njivci komaj dober začetnik, če bi slišal človek lainjivce iz burlingtonskega kluba, bi se prijel za glavo in bi ne verjel, da je kaj takega sploh mogoče. Tudi letos je priredil klub običajno tekmo in za kralja lažnjivcev je bil proglašen mladi B. Ceres iz Lange-lotha.
Fant je bil deležen te dvomljive časti, ker je pripovedoval, da imajo v njegovi rodbini zelo staro stensko uro. Ura je tako stara, da je senca njenega nihala z neprestanim nihanjem izdolbla globoko luknjo v zadnjo stran. Za to debelo laž je bilo fantu priznano dostojanstvo kralja lažnjivcev.
Drugo nagrado je dobil avtomobi-list, ki je pripovedoval, da mu je nekje na samem med silno nevihto ušel zrak iz pnevmatik. Pumpo je bil pozabil doma in zato je držal ventil proti vetru, da je veter zopet sam napolnil pnevmatike.
Tretji tekmovalec je imel staro puško, ki je z njo njegov oče rad hodil na lov na bivole. Nesla je tako daleč, da so ustreljeni bivoli razpadli prej. predno so jih lovci dosegli. Krogle so bile napolnjene s soljo in tako se meso bivolov ni pokvarilo.
Četrti lažnjivec, ki se je priglasil k besedi, je pravil, da je leta 1863 nenadoma zamrznil zaliv pri San Franciscu. Voda je bila takrat baš polna žab in nakljuičLie je hotelo, da so vse žabe zamrznile tako, da so molele iz ledu noge. Mož ni dolgo pomišljah vzel je koso in kmalu je imel toliko žabjih krakov, da je z njimi obogatel, kajti v Francijo jih je poslal za 137,465720.17 dolarjev.
Z Jesenic
_ Volitve obratnih zaupnikov v tovarnah KID na Jesenicah, Javorniku in Blejski Dobravi. Minulo soboto so se vršile volitve obratnih zaupnikov v tovarnah KID, ki so prinesle zelo zanimive rezultate. V vseh treh tovarnah je bUo 2205 volilnih upravičencev, glasovalo pa jih je 2083. Na Jesenicah je bilo za listo SMRJ oddanih 84S glasov, za listo JSZ 258 glasov in ta listo NSZ 164 gflasov. Na Javor-nilru je dobila lista SMRJ 433, lista JSZ 146 in lista NSZ 105 glasov. Na Dobravi je dobila lista SMRJ 99 glasov, lista NSZ pa 27 glasov. Skupno je prejela lista SMRJ 1380 glasov, lista JSZ 404 glasove, lista NSZ pa je dobila 296 glasov. Na listo SMRJ odpade 22, na listo JSZ 5 in na li sto NSZ 5 mandatov.
— Sličice z naših ce&t. Dan za dnem prihaja v naš kraj mnogo ljudi, ki se preživljajo s prosjacemjem. Skoraj petina ljudi, Ki jih sreč-ujeimo, je od drugod, ki Jth nihče ne pozna in nihče ne ve, kakšno preteklost imajo za seboj. Mnogo je ie starcev, ki se kot sence pomikajo po cestah. Nekaterim Izmed njih se pozna, da so živeli nekoč v dobrih razmerah, pa jih je usoda pognala na cesto. Večino pa tvorijo mladi fantje, ki po dva ali dva ter celo po trije in trije obirajo hiše. Te&ko Je našim gospodinjam, če so same doma, če prideta dva. ali pa še celo trije taki gostje naenkrat v hišo. če hoče imeti mir v hiši in da jih zJepa odpravi, jim mora kaj dati, čeprav včasih zadnjo paro, ki Jo še ima. Težko je človeka od-Pravitl, ©e ne ve, ali je potreben ali ne. Dogaja se pa, da res pravi siromak ne dobi ničesar, delomržneži in pijanci pa dobe denar, ki ga brž zapravijo. Zato bi bilo umestno, da bi si stranke nabavile bloke >Pomoč potrebnimc, ki se dobijo po 50 para listič na mestnem magistratu. Namestu denarja bi dajale prosjakom take lističe, ki bi jih predložili na mestnem magistratu. Tu ibi vsakemu dobro preiskali obisti. če je res potreben, bi dobil podporo, če pa Je delomržnež, bi ga pognali lx občine, ali pa zaprli. S tem bi imeli trojno korist. Prvič bi dobili podporo res potrebni v višji Izmeri, drugič bi se omejilo beračenje takih, ki niso potrebni, tretjič bi pa imeli domačini mir pred ljudmi, ki izrabljajo teftke gospodarske razmere. Na Jesenicah samih imamo okrog 200 brezposelnih in podpore potrebnih, pa jim ne moremo pomagati, čeprav gre z Jesenic letno dober milijon dinarjev za bednostni fond, ki bi ga dobršen del potrebovali tudi doma.
Iz Novega mesta
_ Prosvetna prireditev, ki se je vršila
v soboto, je bila še dosti dobro obiskana, saj imamo letos prireditev za prireditvijo. Komedija v štirih dejanjih >Zakoneke zmešnjave« je bila podana zelo posrečeno, čeravno se je opazilo, da so nastopile tudi nove igralske moči. Vendar pa bi bilo želeti, da se pri takih igrah vodilna oseba, kot je bil dr. Rebek, malo bolj seznani s svojo vlogo. Režiserju g. Sterbenku je le čestitati k tako lepemu uspehu, kot so ga dosegli   pridni prosvetarji.
_ Smučarske  tekme  Sokola    so bile
zaradi nenadne spremembe vremena odgođene na nedoločen čas. Upajmo, da se bodo vršile v kratkem, saj je zopet zapihala burja, ki obeta prinesti nekaj novega snega. Za tekmo vlada splošno zanimanje.
— Antonov sejem je bil dobro obiskan, tem slabša pa je biLa kupčija. Menda so prodale največ ženske na živilskem trgu, ostala kupčija pa je bila zelo slaba. Videlo se je, da je Antonov sejem res sejem za ženine in neveste, ki se letos, proti pričakovanju, precej pridno ženijo.
ZDRUŽENE PAPIRNICE VEVČE, GORIC"ANE IN MEDVODE D. D. V LJUBLJANI javljajo v svojem ter svojega ravnateljstva in uradništva imenu tužno vest, da je njihov dolgoletni uradnik, gospod
Herman Diehler
predstojnik papirnega oddelka tvorniške centrale v Vevčah
v sredo, dne 24. januarja t. 1. preminul.
Pogreb blagopokojnika bo v petek, dne 26. januarja ob %15. uri iz Vevč na evangeljski mirodvor v LJubljani.
Vedno neumornemu, zvestemu in zaslužnemu sotrudniku, ki je več nego četrt stoletja deloval v prospeh naših podjetij, ohranimo trajno časten spomin.
Ljubljana, dne 24. januarja 1934.
Zahvala
Ob bridki izgubi našega nenadomestljivega soproga, očeta, sina, brata, bratranca, strica, nečaka, zeta in svaka, gospoda
Mr. Ph. Janka Ruprechta
se čutimo dolžne, da izrekamo najiskrenej-šo zahvalo vsem onim, ki so kakorkoli sočustvovali z nami.
Posebno ee zahvaljujemo častiti duhovščini, zlasti gospodu dekana Ivanu Toma-žicu za njegovo požrtvovalnost, prav tako tudi g. župniku Neubaaerju. Nadalje g. dr. Cirilu Dereaniju, zastopnikoma apotekarske komore g. mr. ph. Bakarčiču in g. m*, ph. Lemsteku. g. dr. Vašiču kot zastopniku novomeške sokolske župe in Sokola Trebnje za njesovo toplo slovo. Sokolu trebam skemu za spremstvo in krasen venec, szasil skemu društvu, ki se ie požrtvovalno udele-žalo poereba, vsem pevcem za prekrasna žalosti nke.
Zlasti tudi vsem onim, ki so počasi ili spomin blagopokojnega s številnim cvetjem in vsem, ki so spremili nepozabnega na 7Kwfaiji poti.
V Trebnjem, dne 23. januarja 1934.
ŽALUJOČI OSTALI.
Naboljši kvarglji
Trgovce in druge interesente opozarjamo, da se dobe priznano najboljši kvarglji na skladišču G. Stanislavskv, Ljubljana.
579
ŽELEZNO BLAGAJNO kupi obč. uprava Ljubno, srez Gornji grad. 575
Modna konfekcija
Najboljši nakup
A. PKESRER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 6/T
JABOLKA
najokusnejša, 5.- Din postaja kupca od 50 kg povzetno- Post rži n, Maribor. 11/T
la. PLOHE
iesenove. orehove in bele bukove, od 50 cm debeline naprej, v vsaki množini kupije Franc Perfjler v Mariboru. Mlinska ui»-ca 44. 584
STANOVANJE dvosobno, z vsem koinfortom. v sredini mesta, se odda   tak>i v naiem.  Pojasnjla:   Gajeva ulica 5 soba 128-1. 588
ZAJTRKOVALNICO
na Aleksandrov? cesii v Miri-boru proda Plane. 585
POZOR!
Naprodaj r- ve<č hiš ob Dunajski cesti, z lepimi vrtovi in trgovi nami; zraven ie dobro vpeljana pekari ja.  Več pove: Kopali so*. Jezica pri LJubljani. 591
SPALNICO
mehko, moderno šperan©, nudi zelo poceni Bitenc, mizarstvo. Gosposka   ulica  10- 5Q7
V KRANJSKI GORI
naprodaj hiša z gostilno. — Jurca, Kranjska gora. 562
POSESTVO
z gospodarskim poslopjem proda Marolt, Brege Leskovec pri Krškem. 561
PISARNIŠKE SOBE
v strogem centru mesta oddamo takoj v najem. Pojasnila: Gajeva 5. soba 128-1. 586
STANOVANJE štirisobno odnosno trisobno, z vsem konifortom, v sredini mesta, se odda takoj v najem. Pojasnila: Gaieva ulica 5, soba 128-1. 587
SAMSKO STANOVANJE
komfortno, obstoječe iz dveh sob. kopalnice in predsobe, se odda takoj v naiem. Pojasnila: Gajeva ulica 5, soba 128-1. 589
Urejuje; Josip Zupanfttc Za »Narodno
: Kras Jezeriek — Zm upravo ln lnaeratni dei Usta: U to d Cnnatoi — Vsi v LjuMjanj