OGLAŠAJTE V
NAJBOLJŠEM
SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstna liskovine
ENAKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXIII.—LETO XXXIII.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), JULY 31, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 148
NOVI GROBOVI
mike TRAMPUŠ
v četrtek zvečer ob 10:15 je preminil v mestni bolnišnici Mike Trampuš, samski, star 62 let, stanujoč na 784 E. 157 St. Doma je bil iz vasi Javor pod Ljubljano, odkoder je prišel v Ameriko leta 1912. Bil je delničar Slov. doma na Holmes Ave. ter je delal pri The Mills Co. na Wayside Ave.
Tukaj zapušča brata Sebasti-ana, nečakinji Mrs. Mary Bre-zar in Mrs. Anna Janchar, v starem kraju pa dve sestri Gertrude Berčon in Cecilijo. Pogreb Se je vršil danes zjutraj ob 9:30 Uri iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete in
nato na pokopališče Calvary.
»
Nicholas packish
Umrl je Nicholas Packish, star 57 let, stanujoč na 1068 E. 147 St. Doma je bil iz Vojnic v Jukoslaviji, odkoder je prišel v Ameriko leta 1911. Bil je član društva št. 153 SNF.
Tukaj zapušča soprogo Doro, pet otrok: Charles, Mrs. Catherine Može, Martha, Mary in George, ter vnuke. Pogreb se vrši v torek popoldne ob 1:30 'iri iz Golubovega pogrebi».,ga zavoda, E. 47 St. in Superior
Ave., v cerkev sv. Save.
*
mike verovic
Danes zjutraj ob 2:30 uri je umrl na svojemu domu Mike Verovič, star 62 let, stanujoč na 2078 W. 45 St. Pogreb oskrbuje pogrebni zavod A. Grdina in sinovi. Podrobnosti bomo poročali jutri.
Veliki izgredi proti Leopoldu se nadaljujejo
Belgijski premier je baje kralja pozval, da odstopi; v mestu Liege so policijski streli ubili tri
BRUSELJ, Belgija, 31. julija—Vpričo velikanskih demonstracij in izgredov, ki se vršijo širom Belgije, se je danes zvedelo, da so premier Jean Duvieusart in trije drugi člani kabineta sklenili pozvati kralja Leopolda III., da odstopi.
Bolniške delavke stavki
Tri delavke v clevelandski državni umobolnici so v petek za-stavkale, ker niso prejele svojih Pol-mesečnih plač iz Columbusa. Dr. M. B. Gordon, direktor klinike, je izjavil, da v kolikor se ^jega tiče, so ženske ob delo, ker pri taki javni inštituciji, kjer gre za bolniško skrbo ljudi, zahteva lojalnost uslužbencev. ' Ceki za plače bi morali priti v torek, toda iz neznanega Vzroka še do petka niso dospeli po pošti. To je bilo prvič v teku GRcga leta, da so bili čeli zapozneli.
't
I
V
V T
v
I
Vile rojenice
Vile rojenice so se oglasile Prošlo sredo pri Mr. in Mrs. Jo seph Kastellec, 1315 E. 53 St., in pustile krepkega fantka, prvorojenca. Mati, katere dekliško ime je bilo Stephania Ma-I'old, in dete se dobro počutita v Women's bolnišnici. Tako sta postala Mr. in Mrs. John in Anna Kastellec, 5445 Stanarc Ave., prvič stari oče in stara niama, kakor tudi Mrs. Zora Marold, 14004 Castalia Ave. — Čestitamo!
Večina kabineta se je baje ze-dinila, da je Leopoldov odstop nujno potreben, ako se hoče v
deželi preprečiti civilna vojna.
*
Med ranjenimi je predmestni župan
LIEGE, Belgija, 31. julija — Nocoj je žandarmerija ustrelila na sejo stavkarjev, ki so nehali delati v znak protesta proti po-vratku kralja Leopolda. Tri osebe so bile ubite, dve pa ranjeni. Eden od ranjencev je predmestni župan.
Neki socialistični vodja je v Bruslju objavil svarilo, da utegne jutri v deželi izbruhniti civilna vojna, "ako se ne bo kaj ukrenilo."
Napetost, ki je zajela deželo pred osmimi dnevi, ko se je kralj vrnil iz izgnanstva, je prikipela na vrhunec v tem industrijskem mestu, ki je središče francosko govorečih Belgijcev.
Demonstranti so trgali belgijsko trobojnico in pozivali k ločitvi valonske province od države. Razobešala se je rumena valonska zastava in rdeči valon-ski grb petelina.
DUŠNI PASTIR IMA PROBLEM
ICKHAM, Auglija—Rev. C. F. Hodges ima problem, kako se iznebiti stvari, ki je dandanes nihče ne izdeluje in nihče ne mara. On je namreč upravitelj neke 300 let stare ustanove za brezplačno delitev spodnjih kril iz rdeče flanele med ubožnimi članicami njegove župnije.
štiri milijarde in pol za nova letala
WASHINGTON, 30. julija — Zračna sila Zedinjenih držav je razposlala naročila v znesku $4,500,000,000 za novo opremo.
Računa se, da bo porabljena vsota $3,500,000,000 samo za nova letala.
Približno 200 podjetij širom dežele je dobilo navodilo, da v tem prvem velikem naporu za ojačenje zračne sile prično s produkcijo brez vsakega odlašanja.
Neki predstavnik zračne sile je izjavil, da so na seznamu vse družbe, ki grade letala.
To je prvo dejansko naročilo, odkar je predsednik Truman pred desetimi dnevi pozval kongres, da dovoli znasek desetih milijard in pol za mobiliziranje obrambne sile Zedinjenih držav.
Ker kongres izdatke še ni formalno odobril, so vsa naročila l)ogojna s pripombo, da bo kongres potrebni denar odobril.
STRAŠNA EPIDEMIJA POLIJA V MALEM VIRGINSKEM MESTU
WYTHEVILLE, Virginia. 30. julija. — V tem malem mestu, ki se nahaja v gorovju Blue Ridge, razsaja zadnje tri tedne polic s silo, ki je brez primere v zgodovini te zavratne bolezni.
V mestecu, k; šteje samo 5,500 prebivalcev, j^ 71 oseb, ki imajo p«lio in 10 jih je že umrlo. Ljudje so se tako prestrašili, da si ne upajo na ulico. Trgovine so prazne in vsi javni prostori zapfti.
Štirje zdravniki delajo noč in dan. Oblasti niso uvedle kvarantine, ampak svetujejo, da naj nihče ne odide in pride v mesto. Naborne oblasti so ustavile rekrutiran je v mestu in odklanjajo prostovoljce.
Najbolj zagonetno pa je dejstvo, da ni bilo v Whythevillu v preteklosti nikoli niti enega slujaja po-lija.
Na potu v domovino
V soboto sta se podala v staro domovino Mr. Louis Canalez in hči Rosana. Obiskala bosta sorodnike v Clodigu pri Vidmu (Udine). To je prvi obisk domovine za Miss Canalez, ki si bo obenem ogledala tudi druga zanimiva mesta kot Pariz, Benetke, itd. Potujeta s posredovanjem Kollandrove tvrdke. — Srečna pot!
Na rešetu je vprašanje, če bodo nepismeni mogli voliti vsled spremembe glasovnice
Kakor znano, se bo pri volitvah v novembru v državi Ohio prvič rabilo tako zvani "Massachusetts Ballot," ki so ga volilci odobrili pri tozadevnih volitvah. Agitacijo za ta način volitev so vodili republikanci, ki pričakujejo, da bodo želi korist od tega.
Zdaj pa se je nepričakovano pojavilo vprašanje, ki se tiče nepismenih državljanov, oziroma takih, ki ne znajo čitati. Star način volitev, kakor veste, je bil zelo enostaven. Če recimo voli-lec ni znal brati, je lahko vseeno volil. Ni mu bilo sicer mogoče izbirati med posameznimi kandidati, ampak če je želel voliti "straight ticket," to se pravi, voliti za vse kandidate ene stranke, mu ni bilo treba storiti drugega, kakor najti "petelina," ki je bil vrhu demokratske liste, ali pa "orla," pod katerem so bili vsi republikanski kandidati.
Po novih volitvah seveda to ne bo več mogoče, kajti kandidati obeh, oziroma vseh strank, bodo natisnjeni skupaj pod ime nom urada, za katerega kandidirajo, in za vsakim imenom bo stala označba stranke, ki ga je postavila za kandidata.
Iz tega je jasno, da državljan, ki ne zna čitati, nove glasovnice
ne bo razumel, razen ako bi mu kdo pomagal.
Prvi, kateremu je to prišlo na misel, je bil prosekutor okraja Meigs, ki je tozadevno pisal državnemu justičnemu tajniku Herbertu S. Duffey-u, ki je odgovoril, da niti v državni ustavi niti v nobenem zakonu ni nobene določbe, da nepismena oseba ne more voliti, poleg tega p^, da obstoji državni zakon, ki vsebuje določbo, da se takim državljanom, ki trpijo na kaki takšni telesni slabosti, da ne morejo sami zaznamovati glasovnice, tedaj jim pri tem sme pomagati kak sorodnik, ali pa dva izmed volilnih uradnikov pristojnega volišča.
Ta izjava državnega justične-ga tajnika, ki je demokrat, pa je na republikance učinkovala kot ogenj v strehi.
Republikanski boss v Cleve-landu, George H. Bender, ki je obenem kandidat za svoje staro mesto v kongresu, iz katerega ga je pred dvema letoma izrinil demokrat Stephen Young, je včeraj zatulil kot ranjen lev. Kako se bo afera končala, za enkrat še ni jasno.
Republikanci bodo brez dvoma šli na sodnijo, če bo Duffey vztrajal na svojem stališču.
Prometne nesreče
Cela vrsta prometnih nesreč se je pripetila zadnje dni. 16-let-ni Arthur Fink iz 2726 W. ^5 St. leži težko poškodovan v Mestni bolnišnici, kjer so ugotovili, da ima poškodbe na glavi in možganih. Vozil se je z motornim kolesom, katerega je zadel neki 75-letni avtomobilist na križišču Vega Ave. in Fulton Rd.
Osem-letni Richard Batig iz 1252 Gordon Rd., Lyndhurst, je šel v slaščičarno po sladoled, ko ga je zadel avto in mu zlomil nogo in mu pretresel možgane.
V St. Luke's bolnišnici se nahaja James Haramia, star šet let, iz 10001 Miles Ave., ki ima težke poškodbe na glavi. Zadet je bil od avta na Harvard Ave., blizu svojega doma, ko je šel preko ceste, potem, ko je prijatelje vprašal, če vedo, kje je njegov starejši brat, s katerim sta se igrala.
William W. Grisswold, star 29 let, je bil le nekaj sto jardov od svojega doma na 36100 Lakeland Blvd., Eastlake, ko je njegov avto zapustil cesto in se prevrnil v jarek. Odpeljan je bil v Huron Rd. bolnišnico s prebito lobanjo in drugimi poškodbami.
Roparji na delu
V petek čez dan so neznani uzmoviči vdrli v stanovanje Andrew in Marie Sabol v drugemu nadstropju na 10518 Woodland Ave. in vzeli $150, katere je imela Mrs. Sabol skrite v omari in jih hranila za nabavo premoga za prihodnjo zimo.
Dva druga roparja sta pa prišla v Taussig and Dragin Piano Shop na 8220 Carnegie Ave. in povpraševala o cenah za klavirje. Naenkrat pa eden udari lastnika Hugo Taussiga z revolver jem v obraz, dočim mu je drugi hitro potegnil iz žepa $14, za pestno uro in aparat za sluh. Dražji gasolin
Sohio družba je danes podražila ceno gasolinu za pol centa pri galonu, to je 25 centov za navadni in 27 centov za boljši gasolin, kar vključuje 5^2 centa davka.
Konec počitnic v tovarnah
Na prošnjo ameriške zračne sile, da se pohiti z vojnimi naročili za Korejo, se je v štirih velikih clevelandskih tovarnah preklicalo pocitnice za okrog 10,-000 delavcev.
Trst je naslednik Lizbona kot gnezdo špijonaže
TRST, 30. julija—Tekom druge svetovne vojne je bil Lizbon na glasu kot center mednarodne špijonaže, ampak v primeru Trstom danes je bil Lizbon zakotna vas.
Na račun tega položaja se zbijajo številne šale. Tako se na primer sliši, da so se špijoni or ganizirali in da bodo poslej stali v vrstah, tako da bi vsak imel enako priliko, da pride vsaj tre-notek za hrbet oseb, ki so predmet njih opazovanja. Drugi zopet pravijo, da bi oblasti morale dati špijonom karte, da bi se jih moglo ločiti po številkah.
Vzrokov za ta položaj je več. Prvi je, ker se mesto nahaja pod mednarodno vlado, vsled česar sta prihod in odhod lahka. Dalje vozi skozi Trst sloviti orientni ekspresni vlak, in samo par milj od mesta je meja Jugoslavije, ki je izmed vseh komunističnih držav edina, s katero "turistom" ni težko napraviti zveze.
Vrhu tega žive v Trstu ljudje vseh mogočih narodnosti: Italijani, Avstrijci, Jugoslovani, Madžari, Romuni, Grki, Švicarji in Egipčani. Sumiti koga zavoljo tujega akcenta, je nemogoče, ker vsi govorijo z akcentom.
Najbolj važno pa je dejstvo, da je tu ena od resnično močnih postojank komunizma v zapad-nem svetu, ki se nahaja pod vodstvom Vittorija Vidala.
Mesto je postalo center ko-minformskega prizadevanja za prevrnitev Titovega režima v Jugoslaviji. Tu pride zopet narodnost v upoštev, kajti najde se dovolj za zarotništvo vnetih Slovanov, ki so pri volji služiti onemu, ki je pripravljen najbolje plačati.
Lahko se reče, da skoro ni človeka v Trstu, ki ne bi, poznal vsaj ene osebe, o kateri je prepričan da je špijon, ampak kadar pride do podrobnosti, je pri-lično vsakdo v megli.
Razni agentje v luki so vsi na sumu in isto velja za lastnike nanovo odprtih trgovin in za časnikarske poročevalce.
Pogon na prodajalce narkotičnih tabletov
Policija je v petek izvršila pogon na dve hiši v južnovzhodnem delu mesta, kjer je aretirala šest moških in eno žensko, pri katerih se je našla večja zaloga narkotičnih tabletov. V hiši na 2329 E. 57 St. je moral detektivski inšpektor s svojimi pomočniki zlomiti prednja vrata, ker jih stanovalci na poziv niso odprli.
Vdova dobila vladni kontrakt
Mrs. Helene Hughes, predsednica Nasco Co. na 5005 Euclid Ave., je prošli teden dobila vladni kontrakt za $60,000 za predelavo letalskih "starterjev."
Njen mož, James E. Hughes, ki je umrl pred 15 meseci, je ustanovil družbo pred štirimi leti za izdelavo gotovih letalskih delov. Po njegovi smrti je vdova prevzela vodstvo in delo uspešno vodila s pomočjo štirih zvestih delavcev, ki so vsi zelo izurjeni delavci in licensirani po Civil Aeronautics Authority, Iz bolnišnice
Iz Glenville bolnišnice se je vrnila na svoj dom Mrs. Rose Schaberl, 1275 E. 168 St. Za prevoz je skrbela ambulanca August F, Svetek,
MacArthur in člani štaba se nahajajo na Formozi
Ljuta borba na Koreji se nadaljuje; komunistične čete so predrle ameriško linijo na dveh točkah
TOKIO, ponedelpek, 31. julija—General MacArthur je s člani svojega štaba priletel na Formozo, kjer se bodo danes vršili pogovori z gen. Čiangkajškom in drugimi nacionalističnimi voditelji glede obrambe otoka.
V javnosti ni bilo objavljeno
nikako predhodno naznanilo, da namerava MacArthur, ki je titu larni poveljnik armade Združenih narodov na Koreji, obiskati Formozo.
Današnje naznanilo na kratko pravi, da se je misija izvršila v zvezi z izvršitvijo naročil, podanih 27. julija od strani predsednika Zedinjenih držav.
Tistikrat je predsednik Truman dal povelje ameriškemu sedmemu brodovju, da ščiti Formozo pred napadom kitajskih komunistov, ki so naznanili, da bodo to leto "osvobodili" važni
otok vzdolž kitajske obale,
*
Pristaniško mesto Pusan ogroženo v navalu
TOKIO, 31. julija — Korejski komunisti so danes udarili skozi Kochangs na zapadni fronti, upognili obrambno linijo pri Hamchangu na severu in začeli obkoljevati ofenzivo pri Chinju na južnem sektorju fronte.
Komunisti zlasti močno udarjajo na vitalni komunikacijski center pri Taegu, skozi katerega se pomika promet iz Pusana, kjer je ameriška baza za dobav-
Ijanje materiala.
*
Ladje štirih narodov dospele na Korejo
TOKIO, 31. julija — Admiral Joy, ki je poveljnik ameriških mornaričnih sil na Daljnem vzhodu, naznanja, da so se njegovemu brodovju pridružile bojne ladje Francije, Kanade, Nizozemske in Nove Zelandije,
Mornarične edinice Zedinjenih držav, Britanije in Avstiali-je se nahajajo v japonskih vodah pri Koreji, odkar se je začela korejska vojna.
*
V
Nacionalisti napadli komunistične čolne
TAIPEIE, Formoza, 30. julija -Kitajski nacionalisti so na-;snanili, da so njih letala danes potopila ali poškodovala 150 do 500 čolnov, s katerimi so komunisti pripravljali invazijo otoka Quemoy v bližini kitajske celine.
Poročilo ne pojasnjuje, da-li je bila akcija izvršena t odobre-njem ameriškega brodovja, ki ima naročilo, da ščiti Formozo
pred komunističnim napadom,
$
Rusi bodo poskusili zasejati razdor v OZN? . LAKE SUCCESS, N, Y., 30. ujlija—Diplomatje zapadnih držav so danes izrazili mnenje, da se je Sovjetska zveza vsled tega odločila prenehati bojkot organizacije Združenih narodov, ker želi sipati razdor med njenimi članicami v zvezi z bodočimi ak cijami na Koreji in vplivati nanje, da ne bi poslale čet za borbo ob strani AmA-ičanov.
Delegatje zapadnih držav pravijo, da je bil sklep 15 do 20 članic organizacije Združenih narodov, da pošljejo čete na Korejo, veliko presenečenje za sovjetsko vlado,	^
Jugoslavija je pozvala Ehrenburga
BEOGRAD, 25. julnja—Jugoslovanski odbor za obrambo miru je pozval Elija Ehrenburga in tri druge odlične Ruse, ki vodijo sovjetsko "mirovno" kampanjo, da pridejo v Jugoslavijo in na licu mesta preiščejo obtožbe sovjetske propagande, da je Jugoslavija postala ameriška baza za napad na Rusijo.
Ta poziv je odgovor na izjavo, priobčeno 19. julija v sovjetski reviji "Novi čas," da se je v Jugoslaviji pod ameriško direkcijo zgradilo "celo omrežje zračnih bez in roketnih postaj," da so se jugoslovanske luke na Jadranu spremenile v ameriške baze in da v jugoslovanski armadi služijo britski, ameriški in francoski oficirji.
V odprtem pismu, ki je naslovljeno na Ehrenburga, Serge-ja Vavilova, Mihajla Soholova in Leonida Leonova, se omenjene. pozi>a, da dokažejo gornje trditve ali pa jih umaknejo, nato pa so bili vsi štirje povabljeni, da pridejo v Jugoslavijo in se na lastne oči prepričajo, kako netočna in fantastična je sovjetska propaganda proti tej deželi.
Vlomilec umoril starko v postelji
CANTON, O., 28. julija—Na svojem domu je bila danes najdena umorjena v postelji Mrs. Helen Teubner, 68 let stara vdova, ki je živela sama. Starka je očividno postala žrtev neznanega vlomilca. Truplo je našla ob sedmih zvečer njena nečakinja.
Vlomilec, ki je očividno iskal denar, je pustil stanovanje starke v silnem neredu.
Sestra umorjene starke je bila po možitvi v sorodu z družino Effinger, od katere sta bila dva člana v minulih letih umorjena. Albert Effinger je bil ubit v nekam tepežu, Rube Effinger, ki je vodil gostilno, pa je postal žrtev roparskega napada.
Žalostna vest
Mr. Joseph Susteršič iz 978 E. 78 St. je prejel žalostno vest iz starega kraja, da je umrla njegova mati Helena šušteršič, v visoki starosti 89 let. Zadnjih 13 let je živela pri hčeri Ivanki na Sušaku, Reka, preje pa ves čas na Rakeku. Pokojnica zapušča na Rakeku dva sinova Rudolfa in Emesta, hčer Ivanko na Sušaku, tukaj pa tri sinove Franka, Josepha in Jakoba v Johnstownu ter hčer Antonijo Krofina tudi v Johnstownu, Pa. Bodi ji lahka domača zemlja!
Pozdravi
Pozdrave iz S an Francisco, Cal., pošilja poznani Anton Ba-vetz.
S pota po zapadu pozdravljajo vse prijatelje in znance poznani John "Lindy" Lokar, njegova žena in hčerki.

STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
14
31. julija 1950
ENAKOPRAVNOST
n
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays_
SUBSCRIPTIOlM RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)______
For Six Months—(Za šest mesecev)
For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50 . 5.00 . 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
For One Year—(Za eno leto)_________
For Six Months—(Za šest mesecev) _
For Three Months—(Za tri mesece)__
,.$10.00 . 6.00 . 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
(Nadaljevanje članka "Konflikt- med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo" bo objavljeno jutri.)
O SVOBODI
Danes slišimo in čitamo veliko o svobodi in demokraciji. Eni krogi trdijo, da je njih najlepša in drugi zopet obratno. Toda nam se zdi, da kakor imamo na svetu vseh stvari različnih kakovosti, tako imamo tudi več vrst svobod in več vrst demokracij. In kakor sadje in rastline niso vse enako okusne, ker rastejo na različnih zemljah, pod različnimi podnebji in okoliščinami, tako je tudi s svobodo. Povsod je malo drugačna. In s tem ni ničesar narobe, kakor ni nič narobe, da imajo razni narodi različne noše, običaje, itd. Narobe je le trditi, da je ena ali druga edino zveličavna, edino prava in jo komu vsiljevati, ker že sama ta trditev, to vsiljevanje zanikuje svobode. Prava svoboda ne pozna nobenih zatvornic, nobenih miselnih ali drugačnih ključavnic, temveč prepušča času in razmeram, da se preoblikuje in presna vi j a in to po volji in okusu ljudstva.
■Primerjajmo na primer zelenjavo ali rože. Vzemimo one, ki rastejo na prostem in one, ki rastejo v cvetličnjaku. Tisto, kar raste v cvetličnjaku pod teklom in z umetnimi pripomočki in vzgojo, je sicer lepše za oko ali mehkejše in sočne j še za pod zob, toda nikdar tako krepko, žlahtno, niti zdravo, kot tisto, kar raste zunaj v svobodi pod sončnimi žarki, izpostavljeno in utrjeno od vetra, dežja in drugih naravnih elemetnov.
Poglejmo tudi med nas ljudi. Iz katerih slojev, iz kakšne vrste ljudstva je prišlo največ kremenitih značajev, najboljših voditeljev in miislecev? Iz vrt tistih, ki so bili bistveno najbolj prosti in svobodni to se pravi iz vrst tistih, ki so največ delali in trpeli, ki so bili najbolj izpostavljeni vsem elementom, borbe za življenje in obstanek. Le malo velikih mož in žena nam je dala tista plast, kije živela v izobilju in razkošju. To plast lahko primerjamo rastlinam, ki rastejo in se razvijajo v zatišju z vso nego in postrežbo, brez posebnega vpliva od naravnih sil in elementov.
Ozrimo se pa na stvar še iz drugega vidika. Postavimo rožo, ki je zrastla v cvetličnjaku kar naenkrat na sonce in veter—na svobodo.—Kaj se bo zgodilo? Imela bo zelo težko borbo vzdržati se pri življenju, se utrditi in pričeti znova svojo rast, če bo sploh vzdržala. V nasprotnem slučaju bo pa rastlina, vajena sonca in vetra,—torej svobode—v zatišju rastlinjaka, kmalu usahnila in vrtnar ji bo moral posvečati posebno pozornost, če jo bo hotel ohraniti pri življenju.
Iz gornjega raz vidimo, da so prehodi iz enega položaja v drugega delikatna zadeva in nekaj sličnega je tudi z ljudsko svobodo. Beseda je lepa, ena najlepših v slovarju, toda se jo kakor vse lepe stvari in ideje, često potvarja, zlorablja in tolmači poegoističnih nagibih. Kakor gleda sto ljudi na eno in isto reč z različnimi očmi, reagirajoč z različnimi občutki, tako je tudi s tolmačenjem zakonov, svobode, vere, itd. Vsaka generacija, vsak narod, vsak posameznik si ustvarja o vseh svojo posebno sodbo, svoje posebno mnenje. Kakšna je ta sodba, kakšno je mnenje, kajpada pa je odvisno od neštetih vzgojnih in življenjskih okoliščin.
Naprimer tu v Ameriki imamo do danes še največ osebne svobode na svetu, dočim je ekonomska svoboda v veliki meri čimdalje bolj ogrožana od velikih monopolov, ki so posledica moderne masivne produkcije, ki dela v čimdalje večji meri iz človeka stroj. Navidezno smo rešeni težkega dela z mišicami, toda čim hitreje se sučejo mašin-ska kolesa, tem hitreje mora i ti,človeški tempo napora in to telesnega in umskega ali pa nas izumljen stroj zmelje in stre.
Nas žene je tudi oprostil stroj navidezno skoro vse mizerije hišnega dela, po trgovinah gre že vse automatično —skratka vse je lažje, vse Jiavidezno "osvobojeno," vendar se vsem čimdalje bolj mudi in je vse manj časa za zdravo, uravnovešeno in pametno življenje. Slučaji živčnih in srčnih obolenj se množijo, kot posledica hitrega tempa. Preje smo bili zaostali in neokretni na en način, sedaj gremo pa v drug ekstrem in nam torej sprostitev fizičnega dela ni še prinesla tiste sreče, tiste svobode, ki bi jo pričakovali.
Da imamo naprimer v Združ;enih državah še toliko vsestranske svobode, prispeva več važnih činiteljev. V prvi vrsti je to zasluga naše oblike vlade, oziroma ustave, dalje je naša nova domovina pritegnila najbolj pogumne, agre-(Nadaljevanje z 2. strani)
URADNA PRILOGA PROGRESIVNIH SLOVENK

Naš Progresivni čebelnjak
Poročila o delu, načrtih in uspehih naših krožkov
(Vsi prispevki morajo biti v uradu urednice Mrs. Mary Ivanusch, R.F.D. 1, Chardon, Ohio najkasneje do 15. v mesecu.)
POROČILO KR. ŠT. 1
Prav prijetno smo se imeli na zabavi, oziroma večerji, katero smo priredile v soboto 8. julija na SNPJ farmi. Kljub temu, da je bil večer precej hladen, se nam ni prav nič mudilo domov. Poleg našega resnega dela je tudi včasih dobro za naše zdravje, da se malo pozabavamo in pokramljamo v veseli družbi.
Na 13. avgusta, v nedeljo — priredi naš krožek svoj letni piknik na SNPJ farmi. Ste prijazno vabljeni, da se istega udeležite. Naš dobiček itak ne ostane v blagajni, ampak vedno darujemo v dobre namene.
Sedaj je v teku kampanja za pridobivanje novih članic. Upam, da bo do konca kampanje vsaka vpisala po eno članico.
V kratkem bo naš krožek odposlal raznovrstne potrebščine v zavod za slepo mladino, namreč za vsoto, ki je še ostala v skladu za orgljice. Orgljice in ostale stvari, ki so bile doslej poslane, so otroci sprejeli z nepopisnim veseljem.
Na zadnji seji nas je posetila naša prejšnja predsednica. Angela Kalin. Radi bolezni jo ni bilo že več časa med nami. Meseca junija je bila na seji Pavla Kline iz Floride. — Članice se počutijo dobro, ko vidijo po daljšem šasu nekdanje aktivne članice zopet v svoji sredi.
Gas bi že bil, da bi nas tudi že enkrat obiskala Ančka Prime iz Wisconsina. Ali je Ančka res tako zaposljfena, da je zadnje čase popolnoma pozabila na naše glasilo? Upam, da nam boš poslala vsaj kakšen dober recept za konserviranje v našo izdajo.
Na naši majski konferenci smo razmotrivale med drugim tudi glede skupnega potovanja v domovino. Nekatere članice so mnenja, da bi se s takim izletom še počakalo, zopet druge so mnenja, da bi se organiziralo že za prihodnje leto. Veliko naših članic ima namen obiskati domovino prihodnje leto. Samb od našega krožka jih je šlo (Dalje na 3, strani)
Strabane, Pa. — Sedaj je sezona dela na vrtovih in konser-•viranja zelenjave in sadja kakor tudi piknikov, zato je pa bolj malo časa za pisanje ali branje.
Smo pa v takih časih, da človeka zanimajo tudi svetovne in politične vesti. Prav gotovo bi ne imeli tega, kar imamo danes, ako bi bilo delovno ljudstvo leta 1948 poslušalo Henry Wallacea. Ali nam ni -on povedal kam drvimo in kam bomo prišli, ako se ne bomo spametovali in delali narod z narodom. (O pikniku smo morali opustiti, ker se je že vršil, ko izide ta izdaja—Op. ured.)
Skoraj vem, da je marsikate-p, mati ali mlada žena v skrbeh, ako se zopet ne ponovi zgodovina jz leta 1941 in kaj bomo naredili? Marsikatera organizacija je poslala protest proti vojni, od tukaj pa ni bilo nič slišati, ker nekatere matere se preveč zanašajo na božjo pomoč, zato pa sovražnik deluje z božjo pomočjo in pobija sinove in mlade može. Tako je v vsaki vojni.
Na zadnji seji 22. junija smo imele zopet precej zahvalnih pi-kete kakor tudi prošnje. Kjer se kete kakor tudi prošnje. Ker se^ nam-je zdela prošnja res nujna, smo jo odobrile.
Frances Bartol.
DRUŽINSKI PIKNIK V SHUDING PARKU
Sheboygan, Wis. — Gotovo vam je že vsem znano, da smo na aprilski seji sklenile, da priredimo družabni piknik za članice in njih družine prvo nedeljo v avgustu. Ker pa ima isto nedeljo piknik neko moško društvo, smo prišle pa na zadnji seji So zaključka, da se naš piknik vrši namesto prve, drugo nedeljo v avgustu, torej 13. avgusta in to v Shuding parku.
Na junijski seji je bilo potegnjeno iz vrečke ime Mrs. Maks Koren, ki je bila deležna enodolarske nagrade, ako bi bila navzoča.
Prvega julija se je poročila naša mlada članica, hčerka Frances Milostnik, predsednice in organizatorice P. S. št. 12, Violet Milostnik. Naše čestitke in obilo sreče od vseh članic krožka!
(Poročilo, oziroma naznanilo o seji 26. julija je moralo izo-stati, ker se je seja že vršila ob izidu te izdaje).
Frances Skrube.
TO IN ONO
Zadnja leta ameriški Slovenci in Slovenke mnogo potujemo po naši novi domovini. Tudi selimo se v razne daljne kraje. Enim svetujejo tak# zdravniki, drugim pride zopet kaj drugega na misel in se poslovijo od starih naselj. Meni se zdi, da je najbolje, če ostanemo v bližini tistih krajev, kjer smo vajeni in kjer imamo znance in prijatelje, skratka naše korenine. Zadnjič sem slišala tozadevno razpravo pred clevelandskim mestnim klubom. .Zelo spreten veščak, zdravnik o takozvanih alergijah je ugotovil, da bi se večina bolnikov, ki se selijo v oddaljene kraje bolje počutili, če bi se morda preselili le na drugo ulico ali v drug predel mesta ali države. Včasih je kaka malenkost, ki gre ljudem na živce, morda kaka oseba, kak sosed ali kaj drugega, ki jih dela mi-zerne in torej bolne. Lahko so tudi preobloženi z raznimi aktivnostmi, in čim se izselijo, pretrgajo vezi z vsem tem in jim začasno odleže, nakar menijo, da je vse le posledica novega podnebja.
Izselitev zlasti ni priporočljiva za naše starejše ljudi, ker jih često napravi zelo mizerne. JJživeti se v nove razmere, iskati novih znancev in prijateljev na stara leta ni tako enostavno.
Tudi dolga in naporna potovanja z avtom za ljudi preko srednjih let niso ravno idealen način za podaljšati življenje in za prebiti počitnice. Meni se zdi, da je mnogo pametneje si izbrati gotovo letovišče, iti tja in preživeti par tednov v miru in počitku. Na ta način bomo pomagali, da bo morda manj nenadnih smrtnih slučajev za (Dalje na 3. strani)
CHICAGA — POZOR! NAJNOVEjŠE OD KR. ŠT. 9
Ne bo več dolgo in naša kuharska knjiga bo izšla! Vse ne seji 11. avgusta! Vpišite čim več novih Važen datum 15. oktober!
Zakaj?
Podana bo 3 dejanska drama — "Mrak"
KROŽEK ŠT. 3
Euclid, Ohio. — Krožek št. 3 Na zadnji seji našega krožka smo sprejele zopet 7 novih članic, in sicer: Mary Zadel, Mary Sustaršič, Frances Glažar, Josephine Simon, Mary Vodičar, Milka Kokal in Jennie Jagodnik. Vsem kličemo: Dobrodošle in pozdravljene! Gotovo ste z nami vred ponosne na tako lepo ime, ki ste ga dobile ob vstopu — Progresivne Slovenke. — Upamo, da se boste članice še nadalje potrudile in v tej kampanji pridobile še kaj več novih članic.
Progresivne delamo za lepo in plemenito stvar. Iz naše blagajne smo zopet darovale $10 za dobre namene. Naša članica, Frances Te gel se zahvaljuje vsem članicam za poslane karte in darila, kakor tudi za obi-(Dalje na 3. strani)
SONČNI KOTIČEK
Zakaj je pravzaprav na svetu
fa nadležna in krvoločna žival — komar?
West Allis, Wis. — Vso zimo sanjaš in se pripravljaš «na teh par mesecev poletnega časa, sanjaš o lepih sončnih dneh, kako bo lepo kje na soncu ali v senci in ko to pride greš in si izbereš kje kakšen lep prostor z mislijo, no zdaj bo vsaj nekaj časa lepo in prijazno, pa ti pride tisti krvoločni komar, eden, dva, trije, pa te čisto po nedolžnem tako opikajo, da čutiš posledice še precej časa potem.
In če premišljuješ te nadležne živale, komarje, ti da misliti, da je tudi v človeku nekaj komarjeve nature z izjemo, da slednji ne pije kri, ampak mu je zadosti, da ugodi svoji hudobiji in pohlepnosti.
Vsi izgledi so, da drvimo v tretje svetovno klanje, uničevanje, podjarmijenje, grozno trpljenje. In kdo to krmari in vodi? Nihče drugi kot tisti polni žepi in oblasti lačni nad sočlovekom. Če bi morali tisti ljudje trpeti grozo in glad, saj bi ne bilo tega! Glavni krivci so zmeraj na varnem in ker se njim ne godi nič hudega, zato je tako.
Zdaj pa nekaj o našem- krožku. Sporočam, da je še precej življenja v njem, čeprav se nekateri zaletavajo v nas in iz-podkopavajo in ruvarijo z vsa-kojakimi izmišljotinami. Ali to jim ne bo uspelo. Mogoče tu in tam pri tistih, katere še niso utrjene in,zadosti zavedne, toda ne pri mnogih. Rečem le to, da pri našem krožku imamo še lepo število članic, ki se zavedajo in to tudi nekaj šteje. Seje so še zmeraj dobro obiskane, razprave stvarne tako, da je veselje in ako imamo kakšno priredbo je zmeraj dosti podpi-rateljev. Zakaj pa tudi ne! Saj delamo le za dobre in koristne ter človekoljubne stvari. Zdaj spet zbiramo za 4 širotišnice v Sloveniji, da razveselimo malčke za božične praznike, ker so ostali revčki po grozni vojni.
Dne 26. novembra priredimo zopet kartno zabavo in.ker bo blizu Zahvalni dan, bo omenjena zabava tudi puranove in kokošje kakovosti.
S tem prosimo vse naše prijatelje in podpiratelje, da si rezervirate omenjeni datum z a nas.
Kaj vse bo na tisti dan, bomo že pravočasno poročale.
Pozdravljene vse Progresivne Slovenke in vsi, ki se strinjate
PREZERVIRANJE HRANE
čas prezerviranja ali "'ke-ninga" hrane je tu. Vsaka dobra in skrbna gospodinja si bo spravila za zimo več ali manj sadja in sočivja in to v raznih oblikah, nekaj slanega, nekaj kislega, nekaj sladkega. Konserviranje vršimo lahko na več načinov, s kuhanjem napolnjenih steklenic v vroči vodi, s kuhanjem v sopari ali v takozvanih "prešur kukerjih" in zadnja leta že tudi z zmrznje-njem. Enim se dopade ena metoda, drugim zopet druga. Tudi v pečici, kjer pečemo kruh, se da vršiti procesiranje. O vsaki metodi moramo biti kajpada dobro poučene, ker drugače se nam lahko zgodi nesreča ali pa hrano lahko tudi pokvarimo z nepravilnim ravnanjem. Na naši strani nimamo dovolj prostora, da bi vam dale tozadevna natančna navodila, toda priporočamo, da imate prihodnji mesec o tem predavateljice ali pa da si dobite potrebna navodila od ene ali druge vešče članice. Tudi razne družbe, ki prodajajo steklenice, s o pripravljene poslati vam za malenkostno vso-t o tozadevne knjižice. Kar
- NOVA IDEJA ZA POUK
vprašajte vašega grocerista. Znana firma Bali Brothers ima navadno v škatlah novih steklenic kupon in če spolnite z vašim imenom in naslovom in priložite lOc, vam pošljejo zelo dobro in poučno knjižico.
Eno kar bi ob tej priliki rade svetovale je to-le: Dg, bi se zavzele večje skupine naših žen pri krožkih, dobile kako popoldne, večer ali kako celo soboto ali drug dan, kuhinjo v enem ali drugem izmed naših domov, kjer bi lahko skupno pod vodstvom naših veščih kuharic izvedle en ali drug konservacijski prožekt. V eni naselbini bi lahko konservirale bodisi za sebe ali za krožek več vrst zelenjav, v drugi razne kompote, želije, itd, in ko bi imele naše priredbe, bi nam to zelo prav prišlo. Obenem bi se pa članice, ki bi pri tem skupnem delu sodelovale, dela dejansko naučile. Nam se zdi, da se na tak način še najlažje naučimo. Kateri krožek bo to prvi poiskusil? Pridobile si bomo mnogo prijateljic in tudi novih članic. Poročajte! Naj bomo tudi v tem podvzetju "Progresivne" prve!
GOSPODINJSKI KOTIČEK
^4/
TISTI, KI NAMERAVATE ITI V JUGOSLAVIJO, POZOR!
Iz domovine sem zvedela veselo novico. Kdor namerava po-setiti stari kraj, oziroma Ljubljano je dobro, da se že sedaj seznani z "ljubljanska špraha" ali dijalektom, da bo razumel govor tamošnjega župana ali "purgermajstra" in obenem načelnika gasilnega društva.
Moj mož je vprašal za "pleh musko" na kolodvoru, kadar pride on na obisk. Dobil je dober odgovor:
"Oh, seveda! Pleh muska s
purgermajstrom na čelu! In kadar pridete, bo naš župan napravil zelo pomemben govor."
"Ja, kaj bo pa povedal,"? smo radovedno spraševali.
B: — Povej, no, povej! Kaj jim bo povedal?
S: — (Vstane dostojanstveno pri mizi in se odreže): "Mi nč na prašama, ke gori! Mi nč na prašama, kva gori! Mi kar grema, pa špricama" Zdravo!
Eva Coff.
IZČRPKI ZAPISNIKA
REDNE SEJE GLAVNEGA ODBORA PROGRESIVNIH SLOVENK, DNE 6. MAJA 1950 V S. N. DOMU NA ST. CLAIR AVE.
z nami

Mary Musich, ta j.
Predsednica Cecilija Šubelj odpre sejo ob 3. uri popoldne. Navzoče odbornice so: Cecilija Šubelj, Josephine Zakrajšek, Joyce Plemel, Frances Vider, Mary Andrews, Frances Gorshe, Mary Widmar, Theresa Gor-janc, Marie Zakrajšek in Ivanka Šifrer. Ostale odbornice so zadržane iz važnih vzrokov in se jih oprosti.
Zapisnik izredne seje z dne 17. aprlia je sprejet kot čitan. Cita se pismo Antona Jurca iz Detroita, Mich., ki poroča, da so prepozno prejeli besedilo za oglas v programni knjižici za otvoritev novega S. N. Doma. Sklene se, da se vsoto, namenjeno za oglas $10 podari Gospodinjskemu odseku S. N. Doma v Detroitu.
Cecilija Šubelj poroča o delu Progresivnih Slovenk v zvezi z zbiranjem prispevkov za nabavo orgljic in drugih muzi-kalij za slepe otroke v Sloveniji. Poročilo sprejeto.
Frances Vider poroča o delovanju krožka št. 9 v Chicago, 111. One so poslale več paketov na Dom Malči Beličeve v Ljubljani, med' drugim blagom tudi nov pisalni stroj. Skušale bodo še nadalje pomagati osirotelim otrokom. Za jesen želijo dobiti primerno igro, da jo vprizorijo. Poročilo sprejeto.
Mary Vidmar poroča o delo-
vanju krožka štev. 10. v John-stownu. Pa. Imajo potežkoče dobiti, več članic radi oddaljenosti ena od druge.
Frances Gorshe poroča, da je v jeseni težko zbolela in ji vsled bolezni ni bilo mogoče se udeleževati sej in voditi zapisnika.* Mesto nje so zapisnike vodile Theresa Gorjanc, Nežka Kalan in Vida Šifrer, katerim se zahvaljuje, ker so jo nadomestile. Poročilo se sprejme.
Ivanka Šifrer poroča za predsednico Prosv. odseka. Vido Šifrer, ki se ob tem času mudi na obisku v Sloveniji. Književna kampanja sijajno uspeva. Odposlale so do tega časa že 73 paketov učnih knjig na Univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Naročile so tudi 70 različnih ameriških revij za to knjižnico. Da, je kampanja tako uspešna in delo izvršeno, imata največ zaslug Vida Šifrer in Josephine Petrič. Poročilo se sprejme.
Theresa Gorjanc poroča, da je bila odsptna od par sej radi bolezni, drugače je sodelovala po svdji moči. Poročilo se sprejme.
Tajnica, Josephine Zakrajšek poroča, da blagajna Progresivnih Slovenk znaša v celoti z dne 6. maja 1950 vsoto $11,-063.86.
Nadzornice poročajo, da so (Dalje na 3. strani)
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Official Page Progressive Slovene Women of America
A Glance at Our Work
I p. s. W. A. NEWS
Circle No. 9 Reports
; (Chicago, III.—The recipes for I.. ® Cook Book have all been ||ed, and from all indications ® ^ok will be in print within ® lext few weeks. Ann Beni-Mary Kukman and Mary have spent many an Working on this project. Some of our members have a few Balina teams. From i Until September we will all ; ® busy playing balina.
The International Trade Fair 7th	Chicago, August
^0 20th. Yugoslavia will par-
tic:
and
bei
^Pate, six carloads of articles
Slav
N,
scenery for booths have brought to Chicago. Yugo-
la will have 10 booths at the Pier, and International Phitheater. A number of our , ®nibers will work at this Fair '•he pavilions.
Men's Night which, due Circumstances had to be post-will now be held after ® September meeting. Dorothy and her committee have special entertainment lined ^ for this affair. Michael Vr-will be present to take movies.
Gloria and Agnes Bohinc are jl^ding a few weeks at Crystal Dorothy Sodnik jour-to Nokomis, 111., later she
plans to join hubby for a two weeks' fishing trip at Eagle River, Wis. Frances Rak and family will tour the east in their new Plymouth.
Our sick members are Anna Muren, 3351 W. Potomac, Anna Bostic, 2403 So. Hamlin, and Jennie Doles, 3141 No. Kilpat-rick. If possible, try to visit them. Frances Vider received a letter of thanks from Dom Malci Beliceve, for the last shipment of parcels, mailed to them. As a token of their appreciation the Dom mailed Circle No. 9 an Album of their activities, pictures of the children, and various dance groups. The covers &re hand embroidered. One must see this album to appreciate it. We passed it around for a showing at our last meeting.
On October 15th Circle No. 9 will celebrate their third anniversary with a program and dance at the SNPJ Auditorium. The play "Mrak" has been selected. This three act drama should prove appropriate for these troubled times. Tickets are only 75 cents. Frank Kovacic and his orchestra will render polkas, waltzes, for the dancers in the evening. More details on the drama Mrak at a later date. Be sure to attend the next meeting on Friday, August 11th at 8 p. m. at the Center.
MOJ OBISK JUGOSLAVIJE
IZČRPKI ZAPISNIKA
, (Nadaljevanje z 2. strani)
pregledale in našle raču-^ redu. Poročilo sprejeto. . tajnica Josephine Zakraj-^ pravi, da vsi krožki ne pri-redno po lOc za članico prilogo Enakopravnosti, kot J sklep. Marie Zakrajšek da je bil sklep spre-.oa zadnji konvenciji, da pla-jejo vse članice ta prispevek, jj, se ne ravna po tem, naj pismeno opozori gl. tajnica, 'Ve^ je za vse enako velja-
^^"^ajjiica Zakrajšek poroča, da v ustanovljen nov krožek 18. v Salem, Ohio. Dalje da je krožek štev. 11 v Yorku prenehal poslovati, tajnica je že večkrat ^ &8ala za poslovne knjige I krožka, da se jih pošlje
§OVi
si- urad, toda ni nobenega od-°ra. Poročilo se sprejme.
I ^^^ihodnja peta , konvencija I v/Agresivnih Slovenk se bo vr-maju, leta 1951, v Ame-Jugoslav Center na Re--^ve., v Euclidu, Ohio. — soglasno. Ob tej pri-W vršil tudi banket. Pro-je sklenjeno, da se ket vrši v nedeljo popoldne uri. Glavni odbor pa ima ° %oč, da čas spremeni, če ^ ^olj umestno..
je sprejet, da se de-za peto redno konven-V Progresivnih Slovenk voli ju	januarju in februar-
yj. "Si leta. Krožki so upra-do ene delegatinje na ](j , 'h 25 dobro stoječih članic, plačan svoj asesment. Hie	ki ne štejejo 25 čla-
upravičeni do ene dele-
^ ^ rogresiYj-^e Slovenke imajo kampanjo za prido-
0(i G

J® novih članic, ki traja ■ %&ja do 31. oktobra. Na-bile že objavljene. Na-čgg bo izplačalo krožkom bo '^ui, ali šele potem, ko nova članica plačala 8% ^ članarino, ker le tiste Pošteva v kontestu.
Ov 1
J® sprejet, da imajo Hov ^	da prijavijo vse
tia-iu P^^^t°Ple članice gl. tajnici asneje do 5. novembra 1950,
da se še isti mesec objavi v glasilu rezultat kampanje, koliko je kateri krožek pridobil novih članic.
Dalje je sprejet sklep, da se daruje vsakemu novemu krožku vsoto $25.00 po šestih mesecih poslovanja.
Gl. tajnica čita pismo in vabilo na izvolitev delegatinje za na konvencijo SANSa, ki se vrši v dnevih 27. in 28. maja v S. D. Domu na Waterloo Rd. Predlagane so: šubelj, Šifrer, Marie Zakrajšek, Josephine Zakrajšek, Widmar in Vider. Vse druge odklonijo nominacijo, samo JosejDhine Zakrajšek sprejme in izjavlja, da želi, da bi katera druga sprejela nominacijo, ker ona je že itak članica gl. odbora SANSa, da bi bilo zastopništvo številnejše. Ker nobena druga ne prevzame nominacije za delegatinjo, je Josephine Zakrajšek soglasno izvoljena dele-gatinja gl. odbora Progresivnih Slovenk za konvencijo.
Mary Widmar predlaga, da se da delegatinji polna moč, da zastopa organizacijo na tej konvenciji in da se pridruži večini. Želja Progresivnih Slovenk je, da naj SANS nadaljuje s svojim delom in še nadalje obstoji. —Sprejeto.
Razmotriva se o skupnem potovanju Progresivnih Slovenk in prijateljev v Jugoslavijo. Kadar se bo to izvedlo, da se upošteva pri nakupu voznih listkov naše rojake, ki se s tem bavijo. O tem se ne sklene nič gotovega in se tak izlet odloži za nedoločen čas.
Glavnim odbornicam Progresivnih Slovenk, ki so se udeležile te seje in stanujejo izven Cle-velanda, se plača po $25.00 vsaki za dnevnice in vozne stroške.
Mary Andrews poroča o bazarju, ki ga priredi krožek štev. 9., da je navadno zelo uspešen. Poročilo se z veseljem sprejme.
Sklene se, da se vrši slikanje celotnega glavnega odbora Progresivnih Slovenk V nedeljo popoldne ob 1. uri v SND. Seja zaključena ob 7. uri zvečer.
Cecilia šubelj, predsednica Frances Gorshe, zapis.
JOSIE ZAKRAJŠEK
(Nadaljevanje)
Na razstavi so bili tudi jugoslovanski lekarniški ali medicinski izdelki in med temi tudi prvi produkti penicilina. Pred vojno so importirali od 90 do 100 odstotkov njih zdravil iz drugih dežel, danes pa jih izdelajo večinoma doma in ob zaključku petletnega plana pričakujejo, da bodo sami producirali okrog 80 odstotkov zdravil.
Organizirane imajo potujoče lekarne na kolesih, ki obiščejo okolice, ki niso nikdar imele lekarne in tako imajo ljudje v najoddaljenejših krajih priliko nabaviti si zdravila. Vse to je pod državno kontrolo in tudi cene določi država. Jugoslavija ima tudi medicinske revije, ki drže zdravniško profesijo precej dobro poučeno o razvo-) ju medicine in kirurgije. Poleg penicilina so že tudi izdelali gotove serume, vaksine, itd., kar so tudi razstavili v tem oddelku.
Cela pot skozi razstavo je bila tako zanimiva, da nismo opazile, koliko časa smo potrosile. Upale smo, da bodo vse vzete slike dobro izpadle. Ker je bil čas za kavo in sestanek na domu Marice, smo morale hiteti, da ne zamudimo. Pozdravila nas je skupina aktivnih voditeljic, s katerimi smo razmo-trivale o marsičem.
O naši gostiteljici Marici sem slišala zanimivo pripovedovanje. Pred vojno je bila bogata baronica, toda med vojno je postala junakinja. Med nemško okupacijo Zagreba se je skrila, kot so mi povedali, in tako skrita je skrbela za nešteto partizanov med njimi za Tita in Kardelja in sicer v njenem lastnem domu in tik pred sovražnikovim nosom, ne da bi ji kdaj prišli na sled. Po vojni pa je z mnogimi drugimi vred izročila vladi vse švoje imetje. Danes vodi delo za oskrbo otrolc in je zelo srečna. Otroci so ji zelo vdani. Čim ]e prišla kje med nje, so jo vsi obkolili ter ji pripovedovali o njih delu.
Goste so prišli pozdraviti "Pi-jonirji", otroška organizacija in po recitacijah, petju in plesu so posvetili še eno posebno pesem o Titu, naši gostiteljici, Marici. Večinoma zapetih pesmi je bilo o partizanih, o Titu in o zgraditvi socijalistične države. Ko so govorile voditeljice o njih otrocih, t. j. o mladeži Jugoslavije, so rekle: "Ti so naša bodočnost. Vzgojiti jih moramo v pravem duhu našega socializma in naša dolžnost je, da jim nudimo vse, kar je treba za zdravo telo in zdrav duh."
Pred odhodom v naš hotel MMD, nas je Dedijerjeva obvestila, da imajo za prihodnji dan v načrtu obisk gore Slejm, kjer imajo počitniški dom za delavce.
In res prihodnji dan so bili šoferji pripravljeni vzeti skupino desetih' oseb. Vožnja na Slejm nas je vzela navzgor po ozki poti in se je vila ob strmem bregu, dokler nismo dospeli na vrh, kar je vzelo precej časa. Šofer je dobro poznal pot in vozil zelo previdno, kajti če ne bi bil, bi bili gotovo zdrsnili na stran. Ko smo prišle na vrh in stopile na zemljo, smo se jgloboko oddahnile i n obenem spoznale, da se je pot izplačala. V stari Jugoslaviji je služil ta gorski resort ali počitniški dom
- PRESTAVILA M. I.
Zgolj za bogate goste, sedaj pa ga je vlada določila za počitniški dom delavcev, kamor pridejo na počitnice, da počivajo in se sončijo na velikanski terasi, od koder je razgled na Zagreb in številne male vasi milje na okoli. Jugoslovanski delavci in delavke dobijo letno vsaj dva tedna plačanih počitnic in si lahko poljubno izberejo ka,te-rikoli rezort v Jugoslaviji. Najbolj zaslužni delavci dobijo tudi plačano hrano in sobo, medtem ko plačajo ostali malo vsoto. Ce ste član unije in vzamete seboj celo družino, ste deležni posebnih ugodnosti poleg znižane voznine na železnicah 75 odst. in hotelov 25 odst.
Vsled teh plačanih počitnic in znižanih pristojbin je vla:da omogočila potovanje mnogim, ki niso imeli nikdar preje te prilike. Zdi se mi, da vas bo zanimala anekdota o možu, ki je imel iti na prve počitnice v svojem življenju. Ko sem bila v Sloveniji na Dolenjskem sem
prišla v razgovor s kmetom, ki je dobil to leto dvotedenske počitnice. Mož ni bil v svojem življenju izven svoje vasi in bi bil silno rad videl morje. Slišal je, kako krasno je ob morski obali in je želel torej iti tja. Vse je bilo pripravljeno, da se poda v Opatijo na adrijski obali v delavski dom ali sindikat, kjer se bi lahko sončil na morskem pesku. Pa je prišel čas odhoda in on se je ustrašil vstrajajoč, da neče iti in naj ga pustijo doma. Prigovarjali so mu naj vendar gre, da se mu bo dopadlo, toda on je še vedno vstrajal, da ne bo vedel kaj početi, ko pride tja in da on pač ni tiste vrste človek za počitnice, ker je vse življenje delal in da je bolje tako. Končno so ga pa vendar pregovorili, da je šel in ko je prišel tja, so mu dali sobo s kopalnico, dobro hrano, šel je na morsko obalo, itd. kar se mu je tako dopadlo, da so imeli težave spraviti ga nazaj na njegovo malo kmetijo. Rekel je, da ni nikdar v svojem avljenju pričakoval kaj takega, kar je užil na počitnicah — "in vedite, da bom sedaj še. enkrat tako pridno delal, in tako dobil prihodnje leto tri tedne počitnic m šel zopet tja," je končal.
(Dalje prihodnjič)
TO IN ONO
(I^adaljevanje z 2. strani)
srčno hibo, ki tirja vedno več žrtev.
Kako je kaj letos z delom na kmetih? — Pomlad je bila suha in mrzla in je bil na primer izgled za seno in vse drugo precej slab. Prišlo je deževje in se je vse dobro opomoglo. Toda križ je še sedaj. Kmetje bi radi spravili pod streho seno, pa je vsak drug dan dež in takšna sopara, da se ne suši. Pri nas smo imeli običajno ob tem času že polovico, okrog 30 voz, sena v hlevu, letos ga je komaj deset in še tega je vselej dobil dež. Isto se godi sosedom. Eden v bližini ga ima komaj par voz. Ima namreč veliko krompirja in koruze in čim ob lepem vremenu isto okopava, pa nima časa za seno. — Pšenica je za rezati in mlatiti, oves bo istotako kmalu zrel, kmet pa ne ve vzlic vsej svoji mašineriji, kje in kako bi delal, da bi kam prišel. Stroji so dobri, naravnost imenitni, če je idealno vreme, toda kadar pa ni, bi bilo mnogo pridnih in veščih rok pa tudi kak starokrajeki kozolec prav dobrodošlo nam kmetom. Toda vsega tega danes ni in tako moramo mirno gledati, ko se dela škoda.
moremo kupiti zrelega, ker se vse potrga v napol zrelem stanju in vsled drugih činiteljev. Vse moramo potem osladiti z sladkorjem, kar pa ni nikdar tako zdravo, kot naravni zreli sad. — Skratka bi rekli lahko tudi danes, kot so rekli včasih stari ljudje — čim dalj greš, tem dalj ti kažejo. Nekaj takega je tudi z modernim načinom življenja in dela, ker človek ni srčno in umsko uravnovešen. — Čim več strojev, tem bolj je treba hiteti — čim več umetno gojenega sadja in zelenjave, tem več mrčesa in—čim več prihranjenega časa — tem več nervoz-nosti in živčnih obolenj. Pa si pomagaj človek, na tem pukla-stem svetu! Zmerom gre iz dežja pod kap!
P. S.
POZOR, ČLANICE!
Ali imate članarino pri vašemu krožku plačano za ia mesec?
Ako ne, vas prosimo, da to storite na prihodnji seji, da boste deležne vseh ugodnosti, katere jamči naša organizacija.
Vsaka stvar ima svojo dobro in slabo stran. Zadnja leta je postalo popularno mlatenje žita kar na polju. Stroj reže in mlati obenem. Za to pa mora biti žito popolnoma zrelo in suho. Glasom poročil v farmarskih revijah je kot posledica zelo mnogo "bolne pšenice". Namreč pšenica, ki je tako na hitro spravljena , je še več ali manj v vlažnem ali premalo zrelem stanju in kot posledica .se žito potem na kupih spari in kal v zrnju umre. Kot posledica pa moka iz takega žita in krma za živali ni posebno dobra in zdrava. — Pa boste rekle — ja kako, da ne mlatijo suhega in zrelega žita? Odgovor — potujoče mlatilnice ne morejo biti hkrati povsod, kjer je žito zrelo.
DOMAČA ZABAVA KROŽKA ST. 2
Cleveland^ Ohio. — Na 12. avgusta zvečer bomo imele članice krožka št. 2 izlet ob luninem svitu in to na domu gl. tajnice, Josie Zakrajšek. Ona živi na za-padni strani mesta in ima krasen velik vrt, katerega nam je dala na razpolago. Vsaka naj prinese seboj nekaj jestvin, pijačo b o preskrbel pa krožek. Imele bomo tudi takozvani "Winnie roast" Seveda so v tem izletu vključeni tudi naši možje. Dom naše Josie je na 4332 W. 52nd St. Gotova sem, da večina članic ve, kje je ta kraj.
Progresivne smo vedno vesele, rade delamo ter pomagamo kjerkoli. Pridite k nam tudi ve, ki še niste članice, saj je tako prijetno v naši družbi. Naše seje so tako zabavne in toliko plemenitih idej se rodi med nami. Sedaj je kampanja za nove članice in vedite, ako pristopi-te v naše vrste, bodete še v večjo korist in dobrobit človeške družbe.
Torej na veselo svidenje, članice krožka št. 2 dne 12. avgusta!
Mary Bozich.
Progresivne Slovenke Amerike
Progressive Slovene Women of America
Ustanovljene dne 4 februarja, 1934.
Inkorporiran« dne 27. Junija, 1938.
Žena, Izkoristi pridobljeno svobodo pravilno in korakaj z duhom časa naprej 1 GLAVNI STAN V CLEVELANDU, OHIO
GLAVNI ODBOR
SUPREME BOARD MEMBERS
IZVRSEVALNI ODBOR:
Cecilija SubelJ, 1107 E. 68th St., Cleveland 3, Ohio
PREDSEDNICA __________
I.	PODPREDSEDNICA — May Clchon, 19300 Arrowhead Ave., Cleveland 19, O.
II.	PODPREDSEDNICA --------- Frances Vider, 2606 S. Avers Ave., Chicago, 111.
III.	PODPREDSEDNICA------------Mirni Pavcic, Box 125", Strabane, Pa.
TAJNICA--------Josie Zakrajšek, 4332 W. 52nd St., Cleveland 9, Ohio
BLAGAJNIČARKA UREDNICA____
------Joyce Plemel, 1174 E. 74tli Sreet, Cleveland 3, Ohio
Mary Ivanusch, R.F.D. 1. Chardon, Ohio
ZAPISNIKARICA-------Frances Gorshe, 1116 E. 72nd Street, Cleveland 3, Ohio
NADZORNI ODBOR: Predsednica: Mary Vidmar, 328 Buyer St., Johnstown. Pa.
Mary Andres, 5609 North Parkside, Chicago 30, Illinois Marie Zakrajšek, 1038 Addison Road, Cleveland 3, Ohio Ivanka Shiffrer, 795 East 88tli Street, Cleveland, Ohio Sopliie Subel, 378 East 161 Street, Cleveland 10, Ohio PROSVETNI ODBOR: Predsednica: Vida Shiflfrer, 795 E. 88 Št., Cleveland, O.
Josepliine Petrich, 6617 Bonna Ave., Cleveland 3, Ohio Mildred Bradach, 17822 Dillewood Road, Cleveland, Ohio Theresa Gorjanc, 16118 Huntmere Ave., Cleveland. Ohio Nezika Kalan, 1007 East 74th Street, Cleveland 3, Ohio
TAJNICE KROŽKOV — CIRCLE SECRETARIES
1—Mary	Vidrich__
2—Mary	Bozich____
3—Frances	Julyiia
7—Mildred	Bradač
8—Mary	Musich___
9—Frances	Stark ...........
10—Mary Cerv_______
12—Mary\	Stih ____________
13—Sophie	Simonich ______
15—Christine	Nadvesnik
16—Ivana	Kruiz___
17—Anne	Spiiler____
18—Mary	Dermotta____
15718 Grovewood Avenue, Cleveland 10, Ohirf
--- 1222 East 172nd Street, Cleveland 19, Ohio
_ 832 East 209th Street, Euclid 19. Ohio
__ 17822 Dillewood Road, Cleveland 19, Ohio
_ 1917 So. 72nd Street, West Allis 14, Wisconsin
-___ 4350 No. Leavitt Street, Chicago 18. Illinois
Box 132, Tire Hill. Pennsylvania
1524 Georgia Avenue, Sheboygan, Wisconsin
----2611 Mill Street, Aliquippa, Pennsylvania
- 251 East 1st Street, Ogelesby, lUinoiB
Box 145, Strabane, Pennsylvania
3979 Rondall Avenue, St. Louis, Missouri - 254 S. Howard Avenue, Salem, Ohio
O SVOBODI
Isto je s kokošjerejo, kjer je nešteto bolezni in cepijo živino-zdravniki pri velikih kokošje-rejcih vse piščance proti temu in onemu, kot cepimo naprimer otroke. Isto je s sadjerejo, gojenjem zelenjave, itd. Vse je treba špricati, posipati s praški, itd. Tako, da ni križem in težavam in tudi stroškom nikdar konca ne kraja. Človek meni, da zboljšuje, toda okus sadja, poljskih pridelkov je čimdalje slabši. Sadja sploh nikjer ne
KROŽEK ŠT. 3
(Nadaljevanje z 2. strani) ske, ko se je nahajala v bolnišnici. Krožek ji želi, da bi čim-preje popolnoma okrevala. Naša članica, Jennie Hrvatiri se nahaja zope doma. Vse ji želimo, da bi se hitro pozdravila.
Na zadnji seji je bila srečna Jennie Wick in dobila lepo ob-kvačkan ročni robec. Kako se bomo imele na pikniku bom pa drugič poročala. Bodite pozdravljeni vsi in vse! .
Vera Potochnik, poročevalka.
(Dalje na S. strani)
sivne in podjetne ljudi iz celega sveta, ki so bili vspričo bogatih naravnih zakladov in primeroma malemu številu prebivalstva, v stanu obdržati pribor j eno svobodo. V veliki meri se imamo za to zahvaliti tudi dejstvu, da smo imeli do danes na krmilu vlade hladnokrvne in več ali manj uravnovešene ljudi. Saj še vsi dobro vemo, kako je bil pri vožnji ali pluženju važen vol ali konj, ki je lepo umerjeno vlekel in se ni enkrat zaletel in potem izmučen in opehan obstal. Ravno tako je važno, da je vodstvo naroda hladnokrvno in uravnovešeno in ne histerično in temperamentno.
Eden izmed najvažnejših pogojev za čimvečjo mero svobode v vsaki deželi je kajpada ekonomsko blagostanje, oziroma obilica vsakovrstnih produktov poljedelstva in industrije. Kjer je pomanjkanje vsega, tam ne more biti splošne svobode v tistem obsegu, kot tam, kjer je vsega dovolj. Kjer ima naprimer mati enega ali dva otroka, jima lahko pusti kruh na mizi, da si ga poljubno vsak čas odre-žeta, ni pa tako v hiši, kjer je samo en hleb kruha in desetero lačnih ust. Tam ga mora mati sama rezati in deliti in ga v odsotnosti spraviti visoko na shrambino polico. Vendar za obilno mero svobode niso potrebni zgolj ekonomski činitelji, pač pa je potrebna predvsem dobra moralna in duševna vzgoja:
To vidimo baš v teh dneh takozvane "vojne histerije," ko se je pojavilo med nami ogabno kopičenje gotovih jestvin in drugega blaga. Mesto, da bi vsak in vsaka pomislila, da če bomo vsi kopičili, sladkor, milo, kavo, avtomobilske pnevmatike, itd., da bo gotovo nastal položaj tako kritičen, da bo morala vlada odrediti racijoniranje in nam bo torej odvzeta svoboda poljubnega normalnega nakupovanja, pa hitimo od trgovine do trgovine in se zalagamo. Čim pa bo izdan odlok, da dobimo le toliko in toliko tega in onega bomo pa tarnali, da nam je odvzeta svoboda, da nam diktirajo, itd. Ce bi ostale v enakih slučajih hladnokrvne in bi se ne dale izbegavati od profitarjev, pač pa enostavno ignorirale šušljanje o "pomanjkanju," bi ne bilo niti višjih cen, niti odmerkov. Toda. ne—same si natikamo zanj ko okrog vratu potem pa javkamo, da se Bog usmili.
Menimo, če ne bom kopičila hrane jaz, jo bodo pa drugi, današnji "državniki" so pa istega mnenja glede atomskih bomb, češ, če jih ne bomo pričeli metati mi, nas zna prehiteti sovražnik. In tako vidimo, da nismo pravzaprav v bistvu mi "ta mali" ali "navadni" zemljani nič boljši od "visokih državnikov." Vsi potrebujemo še j ako veliko mero prave srčne in moralne izobrazbe, predno bomo resnično svobodni pred lastnimi zablodami, predno bomo res v stanu izrabljati znanstvene iznajdbe tako, da nam bodo v korist in ne v škodo, da nam prinesejo večjo mero svobode mesto sužnosti.	M. I.
POROČILO KR. ŠT. 1
(Nadaljevanje z 2. strani)
že letos šest. Po mojem mnenju bi bilo dobro, da bi krožki o tem razmotrivali na sejah in tudi članice izražale svoje mnenje v našem glasilu.
Naša seja se vrši v četrtek 3. avgusta. Da se iste gotovo udeležite, ker bodo na dnevnem redu tudi priprave za piknik.
Na zadnjem sestanku knji-
ževne kampanje sem prevzela, da napišem par besed v naše glasilo v prid imenovane kampanjo. Sedaj, ko se je vrnila predsednica odbora. Vida Shiffrer, bo zanimanje za zbiranje knjig in prispevkov gotovo znova oživelo in zato sprožimo ka-rnorkoli pridemo, na seje ali v prijateljsko družbo, dobro besedo v prid književnega sklada.
Theresa Gorjanc,

STRAN 4
ANTON INGOLIČ:
NA SKUPNEM
GROBU
NOVELE
L.
(Nadaljevanje)
Ko je bilo vse pripravljeno, je stopila pred grob; ostale žene so jo obstopile, tiščoč si robce na usta. Nekaj trenutkov je stala kot okamenela, slednjič pa jo je le premagalo. S krikom se je zrušila na kolena. Dolgo je le presunljivo jokala, konwo pa začela tožiti skozi jok;
"Leta pol je že minilo,
Aca mili,
kar so tujci prišli pote.
črni vragi.	"v-
Vzeli so te hiši naši,
hiši lepi.
Vzeli so te poljem širnim, poljem rodnim.
Vzeli so te ded naši,
o j, sirote!
Aca, vzeli so te meni,
ženi tvoji!
Čuj me, gospodar moj dobri,
sokol sivi, .
Žena zvesta sem bila ti,
zlati časi.
Pet sinov sem ti rodila,
sokoliči.
V blag spomin
SEDME OBLETNICE PRERANE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE. MAME IN STARE MAME


JOHANNA
DOLJAK
KATERA JE ZATISNILA SVOJE MILE OČI ZA VEDNO DNE 31. JULIJA 1943.
Oj, usoda, ki življenje kar naenkrat zagreniš!
Radost nam v trpljenje bridko z enim mahom spremeniš.
Gomila tiha Te že krije,
na njej cvetlice poženo;
družina, srčno Te ljubeča,
gojila bode jih skrbno.
ŽALUJOČA OSTALA
družina DOLJAK
Cleveland, O., dne 31. julija 1950
Čtiri vojska je pobrala,
tužni časi.
Dobri Jova nam ostal je,
sinko mili.	^
Njega tujec zdaj ubil je,
vrag umre naj!
Hčere tri rodila sem ti,
krasotice.
Našel si jim može verne,
zeti moji.
Vnuki, vnučiči prišli so,
hiša rodna.
Kruh in delo si delil nam, gospodar naš.
Dom ponosni zdaj je prazen,
dvorec tihi.
žalostna je bela hiša,
mračna okna.
Žene same smo ostale,
oj, sirote!
Starka jaz med njimi bolna, tužna žena!"
Poslednje besede ji je jok udušil. Padla je z obrazom pred grob in samo še polglasno jokala.
Zdaj tudi ostale žene niso mogle več zadušiti solza. Rada se je opotekla h križu svojega moža, se ga krčevito oklenila in se spustila v jok. Stanojka je objela križ svojega Radojka, ki jo je šele pred šestimi leti pripeljal v bogato Acino hišo, teta Milena in Jela sta kot brezumni tavali okoli groba, objokujoč zdaj očeta, zdaj brata, zdaj oba nečaka. Tudi otroci so zajokali. čez čas so se Stanojkine tožbe dvignile iz vsesplošnega jokanja in vzdihovanja.
"Radojko, moj Radojko,
jelen iskri.
Aj, kot gora bil visok si,
gora silna!
Aj, kot hrast močan in silen,
hrast v viharju.
In kot kruh domači dober, Rado dragi.
Tujec kleti je ubil te,
satan črni!
Rod naj mu zamre na veke, seme kužno!
In domovi naj zgore mu,
dupla vražja!
Oj, zakaj si šel od mene,
žene mlade?
Oj, zakaj od dece svoje,
dece mile!
V grobu zdaj ležiš samoten, Rado mili.
Gore kličejo po tebi,
jelen brzi!
Potok čaka te v dolini,
žejno grlo.
Hiša prazna je ostala,
mrtva hiša!
Deca tvoja brez očeta,
solze moje!
ENAKOPRAVNOST
31. julija 1950
Mlada vdova sem postala,
črna žena!"
Že so vse vprek vzdihovale, jokale in tožile. Zdaj so šepetale v grob, pa spet divje tulile od bolečine, da so se njihovi glasovi razlegali preko mirne reke na drugo stran, kjer so se začeli zbirati ljudje, ki so z rastočo grozo poslušali tožbe in obtožbe črno oblečenih žena. Ko se je zbralo več ljudi, je prišel orožnik in jih razgnal. A kmalu se je zbrala nova gruča. Kriki žena so postajali glasnejši. Že so segali v glavno ulico.
Ko so se žene nekoliko umirile, se je približal od mosta neznan človek. V opankah je bil in v toplem kmečkem suknjiču, toda imel. je mestni klobuk in dolge obnošene hlače. Ko je prišel bliže, je pozdravil, stopil h grobu in zmolil očenaš. Stanko mu je ponudil žganja. Neznanec se je pokrižal in spil v rešitev vernih. Medtem je Rada položila na majhen krožnik kos kruha in od vsake jedi na grobu nekaj žlic ter ponudila krožnik neznancu. Ta j e poljubil kruh, ki je ležal ria robu krožnika, in začel počasi jesti.
"že ob štiridesetdnevnici sem bil na mostu, a me niso pustili sem," je povedal čez čas. "Srečen, da morem vsaj ob polletnici počastiti spomin teh trpinov. To so morali biti dobri ljudje."
"Ali si jih poznal?"
"Bil sem priča njihove smrti."
Stanko in žene so se vprašujoče ozrli nanj.
"Videl si, kako je umrl moj Aca, kako so umrli moji otroci?" je vzkliknila starka s svet-' limi očmi. "Pripoveduj!"
Čudovito tiho je postalo. Reke ni bilo čuti, tudi krikov delavcev onstran vrbja na njivah ni nihče več slišal. Neznanec je govoril počasi in brez poudarka. Toda, poslušalcem ni ušla niti ena beseda.
"Tisto jutro sem se bližal s te strani mostu. Hotel sem v mesto, da si po iščem delo — izgnanec sem iz Bosne — a so me pred mostom zadržali. Bilo je pred policijsko uro, zato me niso pustili v mesto. Čez čas so me odvedli semle. Tu sem našel štiri mošjce z lopatami v rokah. Kopali so jamo. Okoli njih so stali vojaki z nasajenimi bajoneti."
(Dalje prihodnjič)
DELAVSKE MEZDE SO NAPREDOVALE
WASHINGTON, 27. julija. — Povprečni tovarniški delavec, ki je v juniju delal 40.5 ur na teden, je zaslužil povprečno $58.89, kar znači, da je bilo več nadurnega dela.
Uncle Sam Says

Graduation days are over and the hopes of those leaving school for the last time are flying high. There is one bit of advice your Uncle Sam wants you graduates to remember, and that is—"the only money you'll ever have is the money you are saving right now. Saving part of each pay-check is the ONLY way to save." And one of the best ways to do it is to buy IJ. S. Savings Bonds through your company's Payroll Savings Flan. Those Bonds are backed by ^e full resources of the Government and will return you $4 (or every $3 ten years later.
U. S. Treasury D«partm«iil
TRYGVE LIE O MOŽNOSTI SPLOŠNE VOJNE
LAKE SUCCESS, N. Y., 27. julija. — Generalni tajnik Trygve Lie je včeraj izjavil, da če bodo Mruženi narodi zmagali v vojni na Koreji, bo preprečena tretja svetovna vojna. Do sedaj se je že 25 narodov odzvalo njegovi prošnji za vojaško pomoč.
ŽENSKA
dobi delo za pomivanje posode 8 ur na dan — 6 dni v tednu. Vpraša se pri FANNY'S RESTAURANT 400 E. 156 St.
Za ločno in zanesljivo postrežbo
ako želite prodati ali kupiti hišo ali večje poslopje v vzhodnem delu mesta, se obrnite na nas. Govorimo slovensko. BEACHLAND REALTY 767 EAST 185th ST.. IV 1-1012
HIŠA NAPRODAJ
Hiša za 4 družine, 983 E. 67 St.; vsako stanovanje ima 4 sobe In svoj toliet; klet pod vso hišo; streha je krita s kamenitimi ploščicami. Cena $10,500; takoj $4,000, ostalo na obroke s 4% obresti. Za nadaljna pojasnila vprašajte pri Frank Masa-kato, 6611 St. Clair Ave. ali pokličite EX 1-3062.
Išče se izurjeno
slovensko kuharico za delo v restavraciji čez dan. Vpraša se pri FANNY'S LUNCH 400 E. 156 St.
A. Malnar
CEMENTNA DELA
1001 East 74th St__EN 1-4371
BRUŠENJE IN VARJENJE
žage, nože in drugo orodje nabrusimo in zvarimo s plinom ali elekrtiko. Zadovoljstvo jamčeno. Poskusite vogal Waterloo Rd. in Nottingham Rd.
R. K. B. SAW WORKS 16722 Grovewood Ave., RE 1-6459
STAKICH FURNITURE CO.
__Quality at a Price — Easy Terms
IVanhoe 1-8288—James D. Stakich—16305 Waterloo Road
ŽENSKA, STARA 107 LET, UMRLA
BERWICK-ON-TWEED, Anglija, 27, julija. — Mrs. Marian Gauld, ki je trdila, da je bila stara 107 let, je včeraj umrla. Domnevalo se je, da je bila najstarejša ženska v Angliji.
DRAŽJE MILO
CINCINNATI, 29. julija — Družba Proctor & Gamble, je danes naznanila, da je zvišala ceno milu in Crisco za 7 odstotkov. Za vzrok navaja višje cene za surov material.
Verižne trgovine so v četrtek prodajale tri funte Crisca, katerega rabijo gospodinje mesto masti, po 85 centov, in tri komade Ivory mila srednje velikosti po 23 centov. Zvišane cene so stopile v veljavo danes.
AVSTRALIJA OBTOŽILA PRVEGA KOMUNISTA
SYDNEY, 25. julija. — WU-liam Fardon Burns, založnik ko-
URADNIKI LOVSKEGA KLtJBA ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB
Predsednik John Urankar; tajnik-blagajnik Andy Bozich, 1201 E. 177 St., tel. IV 1-7074. Seje se vrše vsako prvo sredo v mesecu ob 8. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
munističnega časopisa Tribune v Sydney-u, je bil danes obtožen uporništva na podlagi treh člankov, ki so bili priobčeni v njegovem časopisu, proti pomoči za južno Korejo.
Vsaka izmed treh obtožb, če bo krivda dokazana, nosi kazen do treh let zapora. Obravnava se bo vršila 10. avgusta. To je prvi tak korak, ki je bil pod-vzet proti kakemu članu komunistične stranke, odkar se je začela vojna na Koreji.
"POŠTEN" VLOMILEC
CHICAGO, 27. julija. — Neki moški je telefoniral policiji,
FARMA NAPRODAJ
V zelo dobrem stanju; Doyleston, O., 58V4 akra; zelo rodovitna zemlja; 2 milji na Clinton Rd., Box 102, RFD. Izvrstna hisa s 9 sobami, voda na električno pumpo, stranišče zunaj, velik kokošnjak in druga poslopja. Za podrobnosti poizveste pri Mr. Steve Gabor. 917 E. 73 St., Cleveland, O.
Moški in ženske, ki morajo nositi
OPORE (TRUSSES)
bodo dobro postrežem pri nas, kjer imamo moškega in žensko, da umerita opore.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd. — IV 1-9611
Mirna in poštena dvojica
želi dobiti v najem stanovanje s 3 ali 4 sobami in kopalnico. Oba stalno zaposlena. Kdor ima za od dati, naj sporoči na
HE 1-5311
da je čuvaj pri Illinois Zine Co zvezan. Policija se je podala v tovarniške prostore in našla 55-letnega čuvaja James Millsa, li' je povedal, da ga je zvezal vlomilec, ki je potem, ko je oropal družbino blagajno, obljubil poklicati policijo, da ga bo osvobodila, kar je tudi storil.
GOSTILNA NAPRODAJ
ima D 1 in D 2 licenci;
stanovanje je zraven." V st. clairski naselbini. Cena zmerna. Pokličite BO 2-0911
BUDAY ACCORDION SHOP
& STUDIOS 3120 West 25th Street,
CLEVELAND 9, OHIO Tel. FLorida 1-5242
Imamo fine harmonike od $100 naprej
Prodajamo razne godbene inštru mente in note ter popravljamo in prenavljamo harmonike.
W. F. HANN & SONS
podjetje z grelno napravo služi prebivalcem Clevelanda že od leta 1907
Mario Kolenc
ZASTOPNIKI
BRYANT IZDELKOV
Louis Planine
AVTOMATIČNO GRETJE JE NAŠA POSEBNOST
Naša skrb je, da vam damo čim več gorkote za vsak dolar, ki ga za lo potrošile. Zato Vam priporočamo ta BRYANT fornez, ki nudi čist, svež in topel zrak ter ga širi po vseh sobah. Fornez se da inštalirat v majhnem prostoru ali shrambi. Ima plinsko kurjavo in je popolnoma avtomatičen.
BRYANT GRELEC ZA VROČO VODO
To je v resnici eden najboljših grelcev za vodo—ima nove vrste mag-nasium drog v sredini, ki se ga nadomesti z novim in tako prepreči zarja-vitev "tanka." Je dobro insuliran. popolnoma avtomatičen in obratovanje je poceni.

Ni treba predvplačila
3 LETA ZA ODPLAČEVANJE! Prvo plačilo plačate
tri mesece po inštalaciji naprave. Na obroke pa lahko plačujete tudi skupno z vašim računom za plin
NOVO ŽIVLJENE
Za VAŠ FORNEZ . . .
Vam bomo po pravici povedali, če vam bo vaš sedanji fornez lahko služil še nekaj let in kako se ga da modernizirat z BRYANT konverzij-skim grelcem. Za majhno vsoto lahko dobite popolnoma avtomatično plinsko gretje. Pokličite še danes za podrobnosti o BRYANT grelcu.
BREZPLAČEN PREGLED iN PRORAČUN
Naši veščaki za gretje vam bodo na željo pregledali in podali brezplačen proračun za popolno delo brez vsakih obvez.
Če imate star fornez ali slabo grelno napravo, priporočamo Vam, da še danes pokličete in dobite vsa pojasnila kako z majhnimi stroški lahko inštaliramo moderno grelno napravo," ki vam bo nudila več toplote po nižji ceni.
Naši izurjeni mehaniki so vam na uslugo skozi 24 ur na dan.
W. F. Hann & Sons
15505 Euclid pri Taylor MU 1-4200
(GOVORIMO SLOVENSKO)
Prežihov Voranc:
NAGRADA
(Nadaljevanje)
In nekega dne je gospodar res prišel v gozd. Prišel je z debelo, rogljasto gorjačo, ki mu je pomagala iz doline. Navzlic temu je bil ves zasopel in je dolgo sedel na gabrovem hlodu, preden je mogel priti do sape. Dolgo je gledal, kako družiiia dela. Ko je videl, kako otroka vlačita vejevje po drčah, je dejal očetu:
"Otroka imaš pa pridna, kakor se vidi."
Oče je odgovoril samodopad-Ijivo:
"Takšno veselje imata, da je čudno. Zaslužila bi kakšno majhno nagrado, gospod?"
Tedaj je bil gospodar že popolnoma pri sapi, zato je rekel na glas, da sta ga lahko slišala tudi otroka, ki sta prav takrat pridrsela po drči:
"Seveda jima bom nekaj dal. Kadar bomo končali, bosta dobila, kar jima gre. Tudi otroci morajo imeti svoje veselje."
Potem si je še ogledal poseko, premeril nekaj klafterskih sto-gov, da bi se prepričal, če mera ustreza in, ker je našel vse v redu, odšel počasnih korakov v dolino.
Oče je bil vesel in se je takoj pobahal pred otroki:
"Nagrado bosta dobila, ko bomo končali, ali sta slišala?"
Lenčka in Anej sta bila vsa srečna. Kljub temu je Lenka vprašala očeta:
"Zakaj pa je gospodar rekel: Kadar bomo končali, ko on vendar ne dela?"
Oče pa je odgovoril:
"Vidva sta še premlada, da bi gospodarja mogla razumeti. Kadar bosta bdrastla, bosta že razumela."
Odsihmal otrokom nobena veja ni bila pretežka ali prekrivan-časta, da bi ae je ne bila lotila. Lotevala sta se tudi tanjših debel. Včasih sta Lenčka in Anej bila jutranja poležuha.. Vedno ju je sonce našlo na postelji. Sedaj sta se kosala, kateri bo prej vstal. Včasih je Lenčka svojega bratca ukanila in se na tihem izmuznila iz postelje ter odšla v gozd. Ko se je Anej prebudil in našel poleg sebe prazno ležišče, se je jokal, kakor da bi ga bila zadela kdo ve kaka nesreča. Ves srdit je stekel v gozd in vlačil, kar se je dalo, pri tem pa sestre še pogledal ni. Prihodnje jutro pa je bil on tisti, ki je sestro ukanil. Zvečer sta še vlačila, dokler ju dolge večerne sence niso pregnale iz gozda.
Kadar sta bila dobra, sta se
pogovarjala, kam bosta dala denar, ki ga bosta dobila za nagrado,
"Jaz bom vse dala mami," je dejala Lenčka,
"Jaz si bom pa konja kupil," je dejal Anej,
Spomnil se je, kako je šel nekoč z materjo v dolino v beli trg, kjer je pred cerkvijo bilo vse polno štantov in so prodajali sladkarije in lepe igrače. Tam je tudi videl konja, ki je piskal, ako si mu pihal v rep.
"Jaz si bom pa rdeče srce kupila," je sedaj popravila tudi Lenčka, ki se je spomnila na cu-krasta srčeca pri cerkvi.
Drče na poseki so postajale vedno globokejše in drv je bilo po strmini vedno manj. Otroške bose noge so bile vedno trdnejše.
Podplati so postali podobni hrastovi skorji in zlepa niso več krvaveli. Tudi roke so postale trdne in do komolcev je bila koža kakor usnje.
Potem je nekega dne vejevja zmanjkalo. Sedaj je bilo vse pri cesti, kjer je oče cepil in rezal. Otroka sta pomagala materi ravnati stoge.
Ko so končali z delom, je bil lep pogled na poseko. Vsa strmina je bila gladko obrita in očiščena, pod strmino ob cesti pa je bilo dvajset stogov po deset metrov dolgih in meter visokih. Ko so zadnje poleno položili na stog, je bil za družino svečan trenutek. Vsi štirje, oče, mati in oba otroka so se spustili ob prvem stogu na zemljo. Dolina je bila vsa poln^ sonca, sem od
Pece pa je pihljal prijeten vetef' Spodaj v globači je šumlj®^' skrivnostna vodica.
Tedaj je oče izpregovoril ^ glasom, ki je bil bo^j podobe^ vzdihu kakor pa navadni bese(J''
"Zdaj pa naj le pride gosp"' dar!"
"Kdaj bo prišel?" sta hotel* vedeti otroka, ki sta s svetli®"^ očmi strmela po mogočnih gih.
"Mogoče že jutri, mogoče P"' jutrišnjem, že zadnjič sem povedal, da bomo kmalu konČ®' li," je razložil oče.
"Potem dobiva nagrado?" poudarila Lenčka,
"Nagrado," se je pohvalil d i Anej.
(Dalje prihodnjič)