O ZAJČKU, KI JE HOTEL IMETI RDEČE PERUTI
(ANGLESKA   PRAVLJICA)
NEKOC JE ŽIVEL LEP ZAJČEK, KI JE HOTEL BITI ZMERAJ NBKAJ DRUGEGA. KADAR JE ŠLA GOSPA VEVERICA MIMO NJIHOVE-GA BIVALIŠČA, JE VSELEJ REKEL ZAJCEK SVOJI MA-TERI: »OH, MAMICA, RAD BI IMEL TAKO DOLG RJAV REP, KAKOR GA IMA GOSPA VEVERICA.« IN CE JE SRECAL GOSPODA JEŽEVCA, SI JE ŽELEL IMETI NJEGOVE IGLE NA HRBTU. TAKO SI JE NENE-HOMA NEKAJ ŽELEL; NJEGOVA MATI JE BILA ŽE VSA OBUPANA.
STARI GOSPOD MERJASEC JE NEKOC SLIŠAL O ZAJČKOVIH ŽELJAH, IN KER JE BIL ZELO MODER, GA JE VPRAŠAL: »ZAKAJ PA NE GREŠ K RIBNIKU ZELJA? POGLEJ V VODO IN SE TRIKRAT OBRNI, PA SE TI BO ŽELJA IZPOLNILA.«
ZAJCEK JE ŠEL. TEKEL JE SKOZI GOZD IN KMALU JE BIL PRI RIBNIKU. NA BREGU JE SEDEL MAJHEN RDEC PTICEK IN PIL. KO GA JE ZAJCEK UZRL, SI JE ŽELEL: »KO BI IMEL JAZ TAKŠNE RDEČE PERUTI!«
BRŽ JE POGLEDAL V RIBNIK, SE TRIKRAT OBRNIL — IN ŽE JE ČUTIL, KAKO GA NEKAJ ŠCEGETA PO PLEČIH: RASLE SO MU PERUTNICE. CEZ NOC JE IMEL LEPE, DOLGE RDEČE PERUTI.
PREDEN PA JE PRIŠEL DOMOV, JE BIL ŽE MRAK. KO JE ZLEZEL V ZAJCJI BRLOG, GA NJEGOVA MATI NI SPOZNALA, SAJ ŠE SVOJ ŽIVI DAN NI VIDELA ZAJČKA Z RDEČIMI PERUTMI; ZATO GA M PUSTILA V POSTELJO. ZAJČEK SI JE MORAL ISKATI PRENOČIŠČE.
ŠEL JE K HIŠICI GOSPE VEVERICE, POTRKAL IN PROSIL: »GOSPA VEVERICA, PROSIM, ALI BI SMEL PRI VAS PRENOCITI?«
GOSPA VEVERICA JE ODPRLA VRATA, A JIH TAKOJ SPET ZAPRLA, KER SE JE USTRAŠILA ZAJČKA Z RDECIMI PERUTNICAMI.
ZAJCEK JO JE MAHAL NAPREJ IN PRIŠEL H GNEZDU DIVJE GOSPE RACE IN REKEL: »PROSIM, GOSPA RACA, ALI SMEM PRE-NOCITI V VAŠEM GNEZDU?«
GOSPA RACA JE IZTEGNILA GLAVO IZ GNEZDA, A JE BRŽ ZAMIZALA IN NA ŠIROKO RAZPROSTRLA PERUTI, DA BI ZAKRILA GNEZDO:  NIKOLI  ŠE  NI  VIDELA ZAJCKA Z RDEČIMI  PERUTMI.
SLEDNJIC JO JE ZAJČEK UBRAL K BRLOGU STARE-GA GOSPODA MERJASCA. LE-TA GA JE PRENOCIL, TO-DA NJEGOV BRLOG JE BIL POLN OREHOVIH LUPIN. GOSPOD MERJASEC JE RAD SPAL NA NJIH, TODA ZAJ-CKA SO TIŠČALE. ZJUTRAJ JE ZAJČEK SKLENIL, DA BO POSKUSIL SVOJE PERUTI. SPLEZAL JE NA GRICEK, RAZPEL PERUTI IN ZLETEL. PRISTAL JE NA NIZKEM GRMU, KI GA JE BILO SAMO TRNJE, IN NOGE SO SE MU ZAPLETLE V NJEM.
»MAMICA, MAMA, PRIDI MI POMAGAT!« JE KLICAL. MAMA PA GA NI SLIŠALA, A ČUL GA JE STARI GOSPOD MERJASEC TER MU POMAGAL IZ TRNJA.
»ALI NE MARAŠ VEC RDEČIH PERUTNIC?« JE VPRAŠAL ZAJČKA GOSPOD MERJASEC.
»NE, NE MARAM,« JE ODGOVORIL.
»ZAKAJ TOREJ NE GREŠ K RIBNIKU ŽELJA IN SI NE ŽELIŠ, DA BI SPET IZGUBIL PERUTI?«
ZAJČEK JE ŠEL SPET K RIBNIKU 2ELJA, POGLEDAL V VODO, SE TRIKRAT OBRNIL — IN PERUTI SO IZGINILE.
POTEM JE TEKEL K SVOJI MATERI, KI GA JE TAKOJ SPOZNALA IN BILA VESELA, DA GA ZOPET VIDI. ODSIHMAL SI ZAJČEK NI NIKOLI VEČ ŽELEL, DA BI BIL KAJ DRUGEGA KAKOR TO, KAR JE BIL.