Lelo III., ätev. 23. V Celfu, torek dne 22. februarja 1921. Pav&alni franko. ^^B^^^^^^^^^^SW BHH^^^h ^^^^^^BM ^^^^^^^^^L ^^^^^^^^^L ^^^^B^^h ^^^^^^^^v^^^^^^^^^K ^^^^^^^^9 ^^^^^^^^^k ^^^^I^9^e ^^^^^^p3L ^^^^^^^^^L. ^^^^^^^^B ^^^^^^^^^^^^^^^^^^L Staoe v.vjloletno 120 K, mescčno 10 K. — Oglasi za vsak mm viSine stolpca 1 K 20 v. Reklama mcd tekstom, osmrtnice in zabvale l K 50 v. — Posamezna Sfevllka aiaaa \ K. Iztiaja vsak torek, četrtek in soboto. Urednlštvo Strossmajerjeva ul. St. 1,1. nadstr. Telefon St. 55. Upravnlštvo Strossmajerjeva ul. St. 1. pritliCje. Telefon §t. 65. Račun kr. poštnega čekovncga urada St. 10.066. Ljudsko štetje in na- rodnost. Kako velikega pomena je ijudsko Stetje' ravno v sedan jem času, to nam iasno kažejo Čehi in Neroci, ki se v Češkoslovaški že tnesece in mesece prlpravljajo na ta dogodek. In pri nas? Zdi se, da bomo v naši malobrižnosti zamudili to važno piiliko, a pozneie bomo zopet pisali in govorili o krivi- fdh, ki bodo pa le naravna poslcdica naSe pregrtšne povrSnosti. Ko se je Ian» izvršilo v Celju nekako zasebno Ijudsko Stetje. takoj SO to porablil Nemci ter jenjih »Deutsch-schwäbischer Kulturbund« napravil pritožbo na pro- svetno ministrstvo v Beogradu, češ, v Celju je toliko in toliko Nemcev, tore) nam gre v Solan tudi primerno število nemSkih razredov. Na podlagi uradnih Stevilk ljudskega Stetja pa bodo Nemci z vso neizprosnostjo in dosled- nostjo zahtevali svojih »pravic« v šolstvti, uradih itd. in naSli bodo tudi pota, da poneso ves ugoden materijal pred tiste naše »prijatelje« v antanti, ki so nam v svoji »prtvicnosti« pri- zadejali že toliko krvavečih ran. Zato je pač skrajna površnost, ako ie kar zdaj razglašamo po časni- kih uspehe Ijudskega Stetja kot ne- kakSna uradno ugotovljena števila. Znano je vendar, da se je po naSih mestih in trgih, da, celo, po vaseh, vpisalo 2ANeiiKe v»e poino takili ljudi, kl jim je zibel tekla med trdimi Slo- venci in kateri so v otroSkih letih go- vorili edino le slovenski. Ti Ijudje so bili sedaj ob Ijudskem štetju uverjeni, da jim je napovedali svoj občevalni jeaik in da smejo dati izraza svojemu političn emu prepričanjii, kakor se te to zgodilo nekdaj v Avstriji. NaSi števni komisarji v velikih slučajih niso strankam razložili, da je v po- pisne pole vpisati m a t e r i n s k i jezik, T. j. tiLti jezik, ki so ga s svojo rodno materjo govorili v prvi mladosti, nam- reč do svojega vstopa v Ijudsko šolo. S 6. letom starosti se je že pri mar- sikom začelo v soli raznarodovanje, tako da so se do mladeniških let že popolnoma odtujili svojemu narodu. Ker števni komisarji niso povsod natančno opozorili na ta dejstva, zato je veliko ljudi namesto svoje narod- nosti izrazilo edino le svoje politic no prepričanje, namesto materinskega jezika se je ugotovilo, kam jih vleče njih sree, zastrupljeno MladOst. Drama ljubezni v 3. dej. Spisal: Max Halbe. Režira: Valo Bratina. 0 s e b e: Župnik...... . . Škof Anka, njegova nečakinja . Vorbachova Amandus, njen polubrat . Gradišnik Kaplan........Lipovšek Ivan, mlad student . . . Mejanšek Maruška, služkinja . , . Marnova Godi se v župnikovem stanovanju na deželi. # Max Halbe, autor ]jubezenske drame »Mladost« se je rodil dne 4. pktobra 1865. v vasici Giittland pri Danskem na Prusko-poljskem. Izšel je iz natu- ralistične sole in četudi ni dosegel ta- kih uspehov kakor njegov sovrstnik Gerhard Hauptmann, se ipak njegovo ime vedno s spoštovanjem izgovarja in slavi se ga zlasti kot finega poeta razpolo2enja in umetnika v slikanju miljeja. Snov za svoja dela zajema večinoma iz življenja svojega doma- čega kraja ob Visli, kjer prevladuje poljski narod. To se pozna tudi nje- govim delom, ki nosijo skoro vsa pe- Cat slovanske melanholije. Tako tudi po pisani materi Avstriji. Zato je pa sedaj dolžnost števnih k o m i s i j, da nabrane statistične podatke pretresajo in pregledajo, če so točni in resnični. Strankam se je pri popisovanju zago- tovilo, da ostanejo njih napovedi tajne in da jim ne bodo Jkodovale v no- benem oziru; tudi se je komisarjem naročilo, da naj poslujejo objektivno in ne uveljavljajo osebnih vplivov. Prav in pošteno je tako! Prav in potrebno je pa zdaj tudi, da komisije brez vseh pomislekov in ne straSeč se »ogrom- nega dela«, natančno doženejo resnič- nost dobljenih podatkov. Delo komisije se ni dovršeno, ako se seštejejo številke v posameznih razpredelkih, da dobimo končne vsote. V vseh slučaiih, ako se pojavijo dvo- mi o restiičnosti napovedi in izjav strank, bi moraia komisija pozvati do- tično stranko, da z uradnimi listinami (krstnim listom itd.) dokaže kraj svojega rojstva. Ako to 5e ne zadostuje, bi bilo pozvati po dva soseda iz tistega kraja, kjer je dotični preživel svoja otroška leta. Sele na podlagi uradnih listin in točnih izjav prič-sosedov se bo mogla v dvomljivih slučajih uradno ugo- toviti narodnost posameznikov. Ako je dotični preživel svoja mlada leta v kakem oddaljenem kraju, se pač obrne komisija pismenim potom na tisto ob- čino, ki izvrSi potem uradne poizvedbe. Nič zato, ako vsled takega vestnega postopanja izvemo uradne podatke nekaj tednov pozneje; saj ne gre to- liko za naglico, kakor pa za točnost, verodostojnost in pravičnost. Upamo, da se člani naSih komisij ne bodo straSili truda in da bodo že iz lastnega nagiba prereSetali nabrani statistical materijal tako vestno, kakor je pri- čakovati pri tako važnem uradnem po- slovanju; saj revizija dela, t. j. pre- izkušanje nabranih podatkov spada k vsakemu vestnemu poslovanju ter »i treba čakati, da žele vi^je oblasti za- ukažejo ominozno uradno revizijo. —r. Dogodki v Beogradu. Novi predsednlk ustavnega odbora. Beograd, 18. febr. Namesto od- stopivšega dr. Vesniča je izvoljen pred- sednikom ustavnega odbora radikalec dr. Momčilo Ninčič. Radikalec Petrovlč Izstopll iz ustav- nega odbora. Beograd, 18. febr. Radikalni po- »Mladost«, ki je vkljub precejšnjemu številu njegovih del — dobra 2 ducata — še vedno njegova najboljša gleda- liška igra. Nekaka moderna »Romeo in Julija« je žela »Mladost« svojčas velike triumfe, do katerih ji je brez dvoma nemalo pripomoglatudi takratna nestrpna in malenkostna cenzura. Snov drame je kolikormogoče enostavna. Pri starem izkušenem in dobrem župniku, ki je nameraval ne- koč postati zdravnik, živi njegova nezakonska nečakinja Anka, katero hoče spraviti tamkajšnji fanatični ka- plan v samostan, da bi oprala greh svoje matere. Medtem pride v prvi po- mladi v obiske Ankin bratranec, stu- dent Ivan, v katerega se Anka strastno zaljubi z vso svojo prvo žarko Iju- beznijo in mu daruje svoje sree in ne- dolžnost. Njen polubrat bebec Amandus izda to sladko tajnost in hoče ustreliti zapeljivca, a zadene ponesreči Anko, ki omahne mrtva v naročje svojega ljubljenca. Iz tega enostavnega motiva mladostne ljubezenske omamljenosti je ustvaril Halbe pretresljivo dramo, ki je danes po dvajsetih letih skoro ravno tako sveža in zanimiva, kakor ob svo- jem rojstvu. slanec Nastas Petrovic, ki je v ustav- nem odboru zastopal svoje osebno mnenje in ne sklepe kluba, je vsled obsodbe njegovega postopanja s strani kluba izstopil iz uslavnega odbora. Na njegovo mesto bo izvoljen dr. Miroslav Spalajkovic. Ime In grb Jugoslavfje. Beograd, 18. febr. Demokratski poslanci so v seji klubov predlagali, naj se naša država imenuje v ustavi »Jugosiavija«, v čimer bo edinstvenost najlepSe prišla do izraza. Radikalci Markovič, Trifkovič so se izjavili proti temu. V seji min. sveta, ki je bila nato sklicana, je Pašič. izjavil, da bi izsto- pil iz vlade, če bi pri glasovanju pro- drlo ime države, v katerem bi se bri- salo srbsko ime. Končno je prišlo do sporazuma, da naj obvelja dozdajno poimenovanje kot službeni naziv, ki je iz§el iz zakljuČkov na Krfu in zagreb- Skega Narodnega Veča, in da je to edinole oficijelno ime, kl ne preprečuje, da se v političnem in privatnem Živ ljenju vporablja za državo ime Jugo- slavia. Dalje se je sklenilo, da ostane državni grb dozdajni, da pa se brižejo iz njega plemenski nazivi. Končno so se stranke zedinile tudi glede predloga dr. Žerjava, naj se glasi člen 3. ustave, da je »službeni jezik kraljevine srbo- hrvatsko-slovenski«. Iz ustavnega odbora. Beograd, 19. febr. V danaSnji seji ustavnega odbora so govorili: kle- rikalec Dulibič, komunist Markovic, radikalec Ljuba Jovanovič, minister Trifkovič in demokrat Tomljenovič. Slcdnji je izjavil, zlasti v imenu de- mokratov iz Hrvatske in Slovenije, da smatra odklonitev jmena Jugoslavia v službenem nazivu za velik pogrešek, storjen že na Krfu in pozneje v Za- grebu. Demokrati pa nočejo radi imena upropastiti ustave, ker verujejo v moč jugoslovanske ideje. Narod bo preko zgodovinskih plemenskih imen prešel na dnevni red — vpopolno ujedinjenje. Nato so bill prvi St.rje Členl ustav- nega načrta sprejeti i večino glasov. Politične vesti. Predsednikom naše delegaclje v razmejitveni komisiji z Reko je ime- novan general Maister. Divjanje tržašklh fašistov se na- daljuje. Dne 18. Irn. zvečer so pridrveli v avtomobilih v Sv. Krii prt Trstu, obkolili poslopje »Ljudskega odra«, vdrli vanje, razbijali, znosili skupaj po- hištvo in knjižnico, polili s petrolejem in zažgali. Nato so na avtomobilih po- begnili, pri tern pa streljali med pre- bivalstvo in več ljudi ranili. Prebival- stvo je s težavo ogenj pogasllo. Novi češkoslovaški poslanik na Dunaju je dozdajni poslanik pri Vati- kanu dr. Krofta. V Rusiji se protiboljševiški pokret vedno bolj Sin". V Kronstadtu so uporni mornarji še vedno gospodarji položaja. Iz Moskve pa je pobegnil ljudski ko- misar Antonov v južno Rusijo, kjer hoče organizirati odpor proti boljSevi- škemu teroriu. Na Madžarskem ustanove vse pro- tiklerikalne stranke napreden blok pod imenom »Zveza meščanov in delavcev«. V Mali Aziji so Grki doživeli nov poraz od kemalistov. Iz Korotana. Roparski umor v Celovcu. Iz Cclov- ca javljajo: Zavedn- koroški Slovonec Ivan $ašelj, p. d. lie, uosestnik in lesni trgovec iz Qor'j pni Kotmar'vasii, je 12. t. ni. postiil žrtev roparskega napada, kate- rega sta izvršla v Beliaškii ul ci dva na- ': jeta ncmškonac ionalna razgrajača. Na- | pad jo b'l "zvršen ponoči v Ziused; pri go- st Ini Pateru'oner. Natakar'ca te go- st'lne je Sašlia izvabla v tetimt kot, kjer sta potem plan la zahrbtno nauj dva ;ndi- vidua. Zadala sta inn več ran, Ker je ^a- šelj zvanredno krepak ;n trden niož. }e »mel še toliko sic, da je ubrair'L roparjern svoje pmnozen.ie gotov'ne 90.000 K in 12.000 d'nariev, Ooprav .sta napadalca -skušala prC do denarja, a in je / golinti rokanr odgnal ter začcl krCat: na po- moO.^ašclj je imel še tol ko moc, da je šel ua stražnico napad jav'.t. Pozneje ie runam podlcgcl. Celovška pole'ja je are- t'rala oba napadalca in natakar'co. Kuck- hoferjevo m napadulca Frc'bcrgcria n Suparata so /roe V lieželncniu sodšČu v C cloven. Mariborske novice. Porotne razprave v Mariboru se prično 7. marca in bodo trajale naj- brže eel mesec. V Pobrežju izkazuje Ijudsko štetje 2412 prebivalcev, od teh 2254 Sloven- cev in 158 Nemcev. Ljudska knjižnica se je preselila v prostore Čitalnice in je popolnoma urejena. Spominski večer v korist vdovi in sirotarn podnarednika Čuša, ki so ga jeseni ubili Nemci, se vrši 12. marca v oficirskem domn. Ptujske novice. V Ptuju izkazuje Ijudsko štetje 4447 prebivalcev (od teh 392 vojaSkih oseb), 3732 je katoliške, 211 pravo- slavne, 82 luteranske, 27 judovske vere. 2994 civilnih prebivalcev je Slovencev, 975 Nemcev, 110 Srbohrvatov, 58 dru- gih Slovanov. Pismo iz Prekimirja. 12. febr. 192). V zadnjem p'smu sem Vain nekolko potožl o tukajšnjh prometnh razmerah in glcjte, ž* eitain v easops h, da se bo začelo s tras ranjem žclezftiiške proge od Murske Sobotc preko Kr ževcev na Or- niož. Clovck je kar malo bolj potolažen. Danes pa prcgovormo o drui?i rakrani našega Prekmnrja, nainree o Ijudskem šolstvu. Tud na tern polju bo treba veh;- ko popravJa in poativnega dela, da se istü sprav: v red n na v'isino drugega slovenskega šolstva. V bolje razuineva- n}e je potrebno, da si ogledamo. kako Je bilo tukaj s šolstvom za inadžarske vladc. V splošnem stc tu dvc vrsti šol n s eer državne in obenske ali bolje rečeno cerkvene. Zadnj'h je pretežna veeina. V. Spodnjcm Prekmurju, kjer je ljiKlstvo versko enoüio (katojiško), tarn so skoraj vse sole eerkvene. Obona j h je moraia zitatii 'n üskrbovat. Ueitelja si je sama izvolila ;ii mu tlala tud". nekaj poscstva. Od države je dobival sarno nekoliko pla- ce. Vso oblast jc :mel v rokah tako me- novaii; «šolsk! stolec« (krajni šolski svet) z /.upnikom na «3elu. Uöitelja je lahko n- špicral vsak občan, kadar je hotel. Te navade se baje še sedaj ne morejo odva- diti. V (lornjem Prckmnrju, kjer žvjo meSano katolki. lute ran! n celo kalvm- o\ tain se nahaja tud» precej drzavn'h šol. Kjer so vasi večinoma versko cnot- nc, tain s.o sole cerkvene, bcKl'.v katol^- škc all luteranske, kjer so pa vasi versko incšanc, tarn pa Uržavne. Te je država z'dala, oskrbovala ter nastavljala in. pla- čevala učtelje. Tu ri: seveda nobenih i>šol. stolcev«. Razdetitcv sol je ostali^ še tudi sedaj ista, samo, da ie nMtelistvo povsod podržavljeno. Vasi so tukaj precej velke, vsaka Stran 2. »NOVA OOBA. Stev. 23. vas je smuostojna občina in skoro vsaka obČTta ima svojo solo, z-ato šol nc pr^- manHoiR', ampak h. jih bilo poprej celo prevcč. Pač pa so skoro vse samo eno- al dvora/.rednicc. tr'razredncc so zelo redke. Uč telistvo je bio ali popolnonia madžarsko, al" pa kot n. pr. doniačin; Sb- vnstično tnadžaronsk:. Zadtii h 35 let je b;l pouk čsto madžarski. Samo vero- nauk se }c uö I tud" v Preknunš6'ir, Če ie učtel.i znal doinači jezJk. Da so je ljud- stvo cm bolj napoj lo niadžars.kega dulw. za to je skrbelo utf'teljstvo in država n svofnr kii.i'gam" in zvezk1', kater'h no- tranjost in ovoji so polni slik iz mad- žarske zgodovine. To bi lahko posne- mali tudi mi pri izdsvanju Sol. knjig in zvezkov. Večinoma na vsaki Soli je bila lepa šolska knjižnica, katere ?e ie posluževalo tudi odrastlo Ijud- stvo To so bile nekakSne Ijudske knjižnice. Vmes ni bilo niti ene slo- venske knjige. Sedaj bi bilo dobro, da se te knjlge prodajo, a izktipiček po- rabi za nabavo slovenskih knjig. Ker javnlh knjižnic tukaj sploh ni, naj se šoiskc krrjižnice pretvorijo v javne, kakor je to slučaj po srbskih šolah. Otroci so pohajali šolo od 6. do 12 leta dnevno, od 12. do 13. pavsak Uden po dvakrat. (Približno kot na Kranjskem.) Radi obiska ni bilo po- sebne strogosti. Učitelji so si naprav- Ijali proste dneve po svoji volji ter porabljal; licence za poljska in razna druga dela Pri farnih Solan, kjer so blli učitelji vedno tudi organistl, je bi- lo Se slabejše ; pa ni čudno, saj je neslo orgljanje več" kot učiteljevanje. To je 5e sedaj zelo izdaten postranski zaslužek. ki se ga domače učiteljstvo v polni men poslužuje. Med vojsko so otroci šolo vrlo malo obiskovali, pod boljgeviki skoro nic\ ko so priSli naSi, pa sploh nič. Po na§i okupaciji je kakSna po- lovica uCiteljev kolikor mogoče izpraz- nila Šolo in jo popihala čez mejo, do- rnačini so pa večinoma ostali na me- stih. Prazne obmejne Sole so zasedli vojaki in kakšne so zapustill. ko so jih pred par meseci tzpraznili, si lahko mislimo. Zato je Se sedaj precej Sol, k\ brez velikega popravila sploh ne morejo služiti svojemu namenu, ker od njih ni ostalo druzega kot zidovje. Popolnoma zasedena itak ni sko- ro nobena sola, ker je premalo uči- teljev in prostora, Poslopja so bila zidana sar.o za trenutno potrebo, zato se tndi ne dajo lahko razSiriti. Krajev je pa malo. kjer bi se lahko naSel kakSen razred v naiem. Ce Se vza- memo v poStev, da velja tukaj Sta- jerski Sol. zakon, po katerem moraio otroci obiskovati Solo od 6. do 14. leta, potem vemo, kako so te Sole prenapolnjene. Na enega uCitelja pride po 120 do 200 in celo črez 300 otrok, Sedaj pa poučuj, Ce mores! Razven tega prihajajo v Solo Se otroci, ki Že po 3 ali 4 leta niso hodlli, pač pa že bili po kakSnih par let na delu po Madžarskem. Ne samo, da so telesno popolnoma dorasli in precej podivja- ni, so že glede spolnega življenja bolj verzirani, kot pri vas 25-letni fantje in punce. Pa saj ni čudno, ker živijo pp 8 in več mesecev letno v meSani družbi v tujem svetu brez vsakega nadzorstva bodisi podnevu ali ponoči. (Dalje prih.) Celjske novice. Migičev dan v nedeljo, dne 27. tnr praznuje Celjski Sokol kar naj- bolj svečano. Po cerkvenem obredu predava v veliki dvorani Narodnega doma brat polkovnik Tošič o jugoslo- vanskem junaku-zmagovalcu. Sokol- ^ stvo si nadene ta dan praznično oble- ko ; nastopi v kroju. Hoče svetu po- kazati, da smo kulturni narod, ki ve ceniti in spoStovati svoje velike sino- ve. Pozlvamo predvsem naSo mladino, da se odzove klicu Sokola. Ne bode to dan rajanja, ampak dan, posvečen spominu enega onih sinov, kojih ime- pa ostanejo ovekovečena ne le v zgo- dovini jugoslovanskega. temveč v zgo- dovini svetovnih narodov sploh. Ale- gorlčne slike bodo uprizorjene kolikor mogoče tako, da nam bodo predstav- stavljale zgodovinske dogodke tega velikana. Vstopnina se ne bode pobi- rala. Iskrena želja Sokola je, da vpiSe heroja MiSiča kot ustanovn^ga člana v Jugoslovansko Matico. Sklenilo se je, da prispeva ta znesfk., v kolikor se ne bode mogel kriti * prostovolj- nimi doneski, druStvo samo. Vtsokost ustanovnine se je že določila. Apeli- ramo na naSe občinstvo, da se polno- Stevilno udeleži te svečanostl. Kdor je odkritosrčen Jugoslovan, ne more biti ta dan odsoten. NemSko uCiteljstvo na celjsklh Solah. Že takoj po prevratu se je z mnogih strani izrazilo mnenje, da ni zdravo, Ce se vzdrzi na nemSkih vs- porednicah celjskih osnovnih in me- Sčanskih Sol nemSko učiteljstvo. Upra- vičenost tega mnenja kaže slučaj uCi- teljice na me5čanski Soli Klementine Proft, ki je — kakor izvemo — v disciplinarni preiskavi. Ob priliki ene- ga zadnjih narodnih praznikov uCenke njenega razreda niso hotele peti dr- žavne himne. Na odgovor pozvana je med druglm izjavila, da smatra naSo državno himno za nacijonalno, vsled Cesar da je nemSke učenke ne morejo peti, dočim je bila avstrijska himna internacijonalna. To je viSek predrz- nosti germanske nadutosti. Da takSen učiteljski eksemplar nima pravice do službe v na5i državi, mora biti vsa- komur jasno. Sploh je čas, da se med nemSkim učiteljstvom na naSih Solah napravi racija, ker je jasno, da isto s svojo pasivnostjo glede naše državne ideje na vzgojo nemške dece vpliva v duhu, ki ne odgovarja intencijam naSe državne misli. Čim prej, tern bolie ! Osebna vest. Sodnijski izpit je napravil s prav dobrim uspehom v Ljubljani avskultant g. Janko Božič iz Celja. Hotel Balkan v Celju je kupil naS vrli narodnjak g. Drago Bernardi, najemnik Belega vola, za 1,400.000 K. Hotel namerava tekom meseca marca zapreti in popolnoma moderno pre- urediti. Uredi tudi hotelsko kavarno. Kapucinskl most je popravljen in ie upati, da vzdrži vsaj dotlej, da bo zgrajen novi most čez Savin jo. UmetniSki koncert v Celju. V to- rek 1. marca se bo nudil celjski glasbo ljubeči publiki izreden umetniSki užitek. Poseti nas prvak slovenskih pianistov g. Anton Trost s svojo soprogo g. Claire Trost - Fiedler, oba resna visoko stre- meča umetnika, ki sta si pridobila s svojim umetniSkim delovanjem resno priznanje najodličnejSih glasbenih kro- gov Sirom sveta. Opozarjamo ze danes, da je dolžnost vsakega izobraženca, da s posetom koncerta posvedoči svoje zanimanje za umetnika-Slovenca. Na- tančnejSe poroCilo o koncertu in nje- govem sporedu sledi. Cene mesu v Celju je odbor za določevanje cen v seji 18. tm. določil sledeče: za mesarje: goveje meso I 30 K, II. 28 K, telečje meso I. 26 K, II. 24 K; za stojničarje: goveje meso I. 28 K, II. 26 K, telečje meso I. 26 K, II. 24 K. Novl slučaji koz so se pojavili zadnje dni v Celju in okolici sledeči: v ASkerčevi ni. St. 3 (pri Matiču) je zbo- lela 16-letna meSčanskošolsUa učenka Matilda Stepančič, istotam 4-letna hčerka bančnega uradnika llza ReischI, ki se je že bolna preselila v Jurčičevo ülico St. 5; v Razlagovi ul. 7 gdč. Ma- rija Per tot. Vsi trije slučaji so oddani v bolnico. — V okolici je zbolel v Gaberjih 134 Karl Kos, na Ostrožnem 44 pa dva otroka pri konjaču Ouglu. Vsi trije slučaji so se pojavili v prejS- njih gnezdih te kužne bolezni. Oddani so v bolnico. Danes nl v Celju in o- kolici kven bolnlce več nobenega slučaja koz. Kratka zgodovina epidemije koz v zadnjem česu v Celju in okolici nam je dana na razpolago in jo v informacijo občinstvu objavljamo: V mestu Cfelju: v kaznilnici v grofiji je obolel 23, dec. 1920. kaznjenec Jožef Osojnik, ki je prinesel bolezen s seboj iz Zagreba; v bolnici je ozdravil. V kaznilnici poleg Marijine cerkve je obo- lel 28. dec. 1920 kaznjenec Ivan Soto- Sek, ki je bil okužen v Mozirju v eni od treh družin, ki so bile na kozah bolne; na Okopih St. 2 je 23. jan. obo- lela lvana Resnik; umrla je 25. Jan. doma; na Glavnem trgu 19 je obolela Liza Slander, služkinja pri Detoma, okužena v družini Slander v KoSnici; oddana v bolnico; Albert Meuc je pri- Sel okužen s kozami v izolirnico javne bolnice 17. dec. 1920; na Kralja Petra cesti 20 je obolela Gabriela Koderman, ki je v bolnici in na potu okrevanja; isto tako je na potu okrevanja sin giavnega tobačnega založnika DuSan Finžger, okuženje v obeh zadnjih slu- čajih izhaja iz glavne trafike povodom dobave tobaka neke stranke iz Dra- melj, v katere hiSi so bile koze; v Benjamin lpavčevi ul. 10 je zbolela Antor.ija PlavČak; v PreSernovi ulici gospa Adela Schurbi, ki je 18. tm. v bolnici umrla; na Glavnem trgu v pe- karni Antlej pa pomočnik Stefan Pa- ssero, ki je v bolnici. Na Kralja Petra casts je zbolela v VoSnjakovi hiši gdč. Angela Gerčar, uslužbenka »Samopo- meči «; oddana je bila v bolnico. To- rej v januarju 4, v februarju 7 sluča- jev. V občlni okolica Celje so sledeči slučaji: skupina Verbnik v Gaberjih; o BožiČu je obolel v Grahovi hiSi Jožef Verbnik: slučaj ni bil javljen; razvila se je epidemija. ki je zagrabi- la: Alojzijo Verbnik (umrla 3. febr.), Amalijo Verbnik (Se v bolnici), Fran- čiSko Verbnik (Se v bolnici), Maksa BornSek (Se v bolnici), Vetrih na Ost- rožnem (umrla), Marijo Predovnik na Ostrožnem (umrla 4. febr.), ter Ivano Resnik (ki pa je navedena že med mestnimi sluCaji). Epidemija te skupi- ne je popolnoma zatrta, tako da nihče več ni od nje ogrožen. Bilo je pa treba najtemeljitejSih sredstev (zaprla se je v Gaberjih cela ulica z državno poli- .cijo, bolniki so se oddali v bolnico, tudi osumljenci itd.). Druga skupina je skupina Slander v KoSnici, (3 slučaji), ki je radi preloma kontumaca okužila dva slučaja v družini PlaninSek: Anto- nija (v bolnici) in Rozalija (v bolnici) ter že med mestnimi slučaji navedeno Lizo Slander. — Tretja skupina je skupina Zorko v KoSnici. Zboleli so: Stanislav Zorko (umrl 13. febr.), Anto- nija Zorko in Pavla Zorko (obe v bol- nici). Okuženi so bili od sorodnika, ki je 14 dni poprej umrl za kozami, o- kužen na LaSkem. — Posamezni slu- Caji so: Liza Čater v Zavodni 27 (Te- ppey), ki je Se v bolnici; izvor okužen- ja dozdaj neznan. — Franc Ocvirk na Bregu, ki je Se v bolnici, — pohajačka Mari ja Kiker, ki je bila 14 dni pred boleznijo na Bregu. Je Se v bolnici. Epidemija koz in vprašanje za- prtja celjskih Sol. Te dni se je ven- tiliralo vpraSatije, ali se naj Sole zapro. Obveljalo je za sedaj, da se Sole ne zatvorijo iz razloga, ker v mestu sploh noben Solski otrok pi zbolel na kozah in ker danes niti v mestu niti v oko- ViSki občini ni pri Solskih otrocih no- benega slufaja koz več. Mestni fizikat priporoča vsem u- radom, trgovskim m drugim obratom, pisarnam itd., da nastavijo sklede z razkužilnimi sredstvi, da si uslužbenci lahko večkrat razkužijo roke. Najbolj se priporoča lysoform, ker ima prijeten duh. Nadaljne varno9tne odredbe proti epldemiji koz v Celju. Od danes na- prej se vrSi cepljenje koz v Celju od hiSe do hiSe in se je odpeljal včeraj g. Stepančič po cepivo v Zagreb. Ce- pili bodo vsi tukajSnji zdravniki. Vsak bo imel na razpolago 2 moža od slraže; eden bo zapisoval, drugi pa nadzoro- val, da se vsi udeleže cepljenja, na podlagi seznamov hiSnega Stetj?.. Tako bo zasigurano, da bodo vsi Celjani cepljeni in se s tern nevarnost epide- mije bistveno zmanjša. Tudi je s po- sebnim razglasom prepovedan vstop v mesto Se ne popolnoma zdravim kozavim bolnikom iz okoliSkih krajev. Pred par dnevi se je nanireč zgodil silicas, da je priSla v Celje Ženska iz Dramelj z izpuSčajem, ki se je luSčil, in trdila, da nima Črnih, ampak >bele koze«. Hotels je v razne hiSe. Odslei se bodo izročali taki bolniki straži in vsi javni lokali, kjer bi taki bolniki imeli opravka, bodo strogo kontuma- cirani. Pripomnitt je, da so ravno lu- skine zelo nevarne za razSirjanje bo- lezni, ker se v njih seme bolezni več mesecev ohrani in se lahko prenaSa celo v oddaljene kraje ter z vdiha- vanjem zastruplja ljudi. Umrla je 18. tm. v Celju soproga brzoj. nadzornika 26-letna gospa Aloj- zija Kavs; posestniku Krajncu na Sp. Hudinji je umrl isti dan polletni sinček Viktor na pljučnici; Za Kresijo 16 pa je istega dne umrla 17-Ietna hfi de- lavca Ana Seničar na suSici. SploŠno slov. žensko druStvo v Celju vabi svoje članice za danes (torek) 22. tm. zvečer ob 20. uri na sestanek v Čitalnico (Nar. clom) v svrho p.osve- tovanja radi določitve delegatinj za u- stanovni občni zbor »Kola siovenskm sester«. . _ T Srbohrvatski teČAJ r^^ SP slov. žer.sko drurtvo v Cl')U. G-rnn. ravn;telj g:. J-irSir-wic je ljubeznivo iz- razil svojo pr!'pra< 'jenost, da olvcri tak kratek te'-'j, k»*5riiri bi *e obi'Rv- navale v glavnem razlike med sloven- 5čino in srbohrvaSčino, za članice Spl, slov. Žen. druStva. Pristop bi imeli se- veda tudi drugi. O stvari se bo raz- pravljalo na nocojSnjem sestanku Spl. slov. žen. dr. Celjski šahovskl klub je pričel s turnirjem v pondeljek 21. tm. zvečer. Igra se v kavarni Evropa. Prvi zma- govalec sploSne skupine dobi pravico igrati v ožji skupini, v slednji se bo pa igralo za klubovo prvenstvo. Ogia- silo se je že lepo Stevilo igralcev in obeta postati turnir prav živahen. O poteku turnirja bomo poročau. Popravek. V sobotn štev Ik; se je v oglasu »auto prompt« vr mla pomota pr telefonsk stevitk":. Q1»ä-t! se ima: Tele- fon St. 104 in no 106. Prosveta. Mestno gledališče Celje. V sredo, dne 23. febr. 1921. Ml ados t ZaCetek ob 19V2. konec okrog 22. V nedeljo, dne 27. febr. 1921. Divji lovec, popoldanska predstava ob znlžanih cenah ZaCetek ob 16V2, konec okrog 19. Odllkovana slovenska umetnika. Operni tenorist Rijavec in pianist Ličar sta odlikovana z redom sv. Save IV. reda. »Njlva«. izSH sta prvi dve Stevllki v dvojnem zvezku, na 44 str., s trdim omotom in v okusni zunanji obliki. Vsebina: Albert Kramer: Prve borbe v ustavotvorni skupSčini: MetodDolenc. Smernice za izenačenje kazenskopravnlh zakonikov po naročilili zakonodajnega sveta v Beogradu; M. Brezigar Na5a zunanja trgovina leta 1919. in 1920; France Veber. Znanost in vera. Pregled je izredno bogat in obsega najaktual- nejSa vpraSanja iz zunanje politike, gospodarstva, socijalne politike, kulture itd. Na platnicah je zabeležen dnevnik najvaŽnejSih svetovnih dogodkov. Aktu- alnost, ki jo je »Njiva« uvedla Že. v svojem prvem izdanju, bo tvorila tudi zanaprej posebni karakteristikon te za naSe razumniStvo tako potrebne in zato vsem dobrodoSle publikacije, ki hote referirati o vseh za nas važnih vpra- Sanjih strogo stvacno s stališča slo venskega napredno mislečega razum- nika. Uprava je »Njivo« rasposlala na Stevilne naslove. Naročnina se poravna po položnici, nakazntci ali pa pri upravi (Sodna ulica 6) PričujoČa dvojna Stevilka stane 15 K, navadna Stevilka (na 24 straneh) 8 K, celoletna naročnina 120 K. za naročnike »Jutra« pa samo 60 K letno. Sokolstvo. ObČnega zbora CSŽ, ki se je vršil 20. tm., se je udeležilo 31 dele- gatov. Razuntega je prisostvovalo lepo Stevilo članstva. Izostalo je dvoje dru- Stev. Poročil posameznih funkcijonar- jev vsled obsežnosti n\ mogoče obja- viti; iz istega vzroka izostane zani- mivo porofilo br. Jerina. V župi je včlanjenih 22 druStev, ki Stejejo skupno 2060 članov in članic. BlagajniSko po- ročilo izkazuje okoli 9000 K gotovine. Letošnjl župnl zlet se vrSI 14. avg. v Šoštanju. Ustanovi se troje okrožij, posavsko, celjsko in savinjsko. Letni župni prispevek se je zviSal na 1 di- nar za vsacega. člana. Namerava se izdajati župno glasilo. Župno pred- sedstvo je sestavljeno sledeče: sta- rosta: dr. Gvidon Sernec ; 1. podstarosta Ivan Taufer (Zagorje); II. podstarosta Matko Marinček (ŠoStanj); načelnik ; Lojze Jerin ; 1. podnačelnik Vilko Ku- kec; II. podnaCelnik Otmar Križnik; tajnlk dr. Stanko Sajovic; blagajnik Josip Kramar; predsednik prosv. kult. odseka: Alojz Luznik; načelnik odse- ka za naraSčaj Rajko Pirnat, namest- niki: Josip Smertnik, Franjo Dolžan, Bernard Vltavsky; pregl. raCunov: Drago Sirec, Janko Sernec, Vi!ko Se- nica. Po volitvi so nastopili delegatje z raznimi predlogi. Vnela se je živah- na debata. JDS. Krajevna organlzacija JDS v Oplotnlci je v nedeljo 13. tm. imela občni zbor, na katerem je bil izvoljen sledeči odbor: Fr. PetelinSek predsed- nik, Ignac Puki podpredsednik, Franc Kvas tajr.ik, Franc Medved blagajnik, Ferdo Rahle, Anton Meliva in Anton Flor odborniki. Vsled nastopa SKS se je Stevilo nafiih članov nekoliko skrčilo. 'v" (Dalj«.J ». Kako so drag] narodl izdetovati svojc ustaveV Za vzgisd. kako je na ustavi de- UO, morejc nam na prvem mestu slu- f&i ZdruŽeue države S. A , Francozi pa, kako se ne sme. AngieSke naselbine v Severr.i A- rr^r:k\ so se 1.1776 odpovedale nad- obSasti matere zemlje ter se proglasile za svobodne in neodvisne države, stvo- rivfii sebi skupno vojsko xa obrambo protl A-p.gieSki in skupno zakonodajno oblast v kongresu, Ta je prlhodnja leta izdelal t. ?.v. »flanke konfederadje in vtLne unlje«, ki so bili potfjeni od vseh 13 državnih legislator do i. 1781. Po teh Čiankih odpovedale so se po- edine drLave prava, da držijo svojo vojsko In svojo mornarlco,da kujejo svoj denar, da Imajo svoj poseben poätni rssjtl i dr., alt o b d a Č e v a n j e poedlnih drSav je bilo kongresu izrecno prepo- vedtno. Na kongres je poslala vsaka 4fi«v8 po 1 sastopnika; ta je bil po- t-evn samo predstavltelj vseh 13držav, «li ne skupnega naroda. Za veljnven sfclep je bilo potrebno 9 glasov, za spremembo ustave pa sog!asno9t. Po tei ustavi je biia ta konfederaclja jako iVhla zveza (1777—1789). Ko je po sedemletrti vojni bila njena samostal- nost od Angleške pripoznana v versaj- skem miru I. 1783, nastalo je vpraSanje: aU se ima od teh Udržav napraviti zvezna drXava, unija z močno o- srednjo vlado, ali pa ostati stara rahla zveza drgavs kongresom na čelu in z\ ohranitvijo pcsebnih pravic po- edinih držav? Za unijo so bi!i »fede- ralisti.« za rahlo zvezo pa »partikula- risti*. Politične in gospodarske razmere v tnladi dsžavi so govorile za nazore in politične težnje federalistov, ker po «tfan zvezni ustavi iz I. 1777 ni bilo jake skupne izvrSilne oblasti, ne skup- nega financijskega gospodarstva: ne narodne?:» sodniStva, ne sredstev, da *>' *e poedine drSave in poedini drZav- J5" mörKit pnsiliti na^pokörSCino. Neke f i /e n5so hotele vplaCevati svojega üeieza v zvezno blagajno. druge pa so se med seboj drazüe s carino, tako at ie skoro popolnoma zasta* trgovski pramet in Padel kredit v in0Zemstvu. Vsaka država je imela nekoliko tiranov h. demagogov, j<{ so hoteli s pomočjo ratconodajstva pridobiti zase največje koristl in ki so celo odkrito delali na prsvrat. Združene države so stale že pred bankrotom in njlhova medsebojna zveza je po besedah Washingtonovih it bila slična anarhiji. A na srečo je bi\o med federalist! več velikih in mo- drih patriotov in državnikov, ki so u- meli s svojim Ijubeznivim in koncili- jantnim obnaSanjem, svojo potrpežlji- vostjo, svojo neprestano ustmeno in po. V Zagorju na Notranjskem je naSel 66-letni kmeC Matcj Kr'stan ročno bombo, katero je o- gledoval in jo vrtel senrntja tako dolgo, da je eksplodirala. Krstan je b'l ub;t 17- Ictir: Jurlj Cesn k, ki je sta! v blžirri, pa težko ranjen. PrepcljaH so ga v bolnico. Nov samostanski Skandal v Ital'ji. — Prof. Ernesto Albcriiri, doslej franč škan in ootem vojaSki pater, se je odrekel sv'o- jeinii pokl cu in postal trgovec ter se končno zaroč 1. Kratko pred poroko je iz- ginl Konfratr so ga namreč izvabli na razgovor ;n od tarn proti njegov: volji v Stran 4. »NOVA D O B A" • Stev. 23. ftegi&trow. kreditna En ataYbena M«p *mm 4"**Mn|^vW V% J^^tf «a Sprejema hranitne uhiye m pb ssr^rjrs wceiju "LASTNI DOÄT* ssenns ^. c-*iuoio> Rexervn! xaklad 80.000 K. 401 156-118 Denarni promet 60,000.000 N. samostan, na to so ga sprav li iz enc&a samoslana v druzega, doklcr zaročenka ni doznala, kje st nahaja. Naznan-la Je frančiškane državriemu pravdn'Stvu, (3a so njenega zaročenca si'loma odpeljali in da ga drže proti njegovi volji zaprtega. Pratni se v pre'skavi izgovarjajo, da niso rab l; s'le, marveč sanio Jegitimrr moral- ni .vpli'v . . . Ta novi slučai duliovirške- Ka nas Ija se popolnoma sklada z ostalimi dogodkl v Ital ji in vzbuja tern večjo seii- zaoijo, ker je vanj zapletcno tudi nekaj kler.'kaln li plemišk h rodb'n. Končir iz"d proiskave se napelo pr'cakuje. Zadnja popočila« Zemljoradnlkl in muslimani. Beograd, 20. febr. Pregovori med min. preds. Pašičem in zemljo- radniki se jutri dopoldne nadaljujejo. Včeraj so zemljoradniKi formulirali svoje zahteve glede pogojev za sode- lovanje za sprejetje ustave in vstop v vlado. Beograd, 20. febr. Na zadnji seji glavnega odbora muslimanske or- ganizacije je zmagal dr. Karamehme- dovič, ki je za sporazum z vUdo. So- dijo, da bodo muslimani stavili zahteve, ki jih bo mogla Pašičeva vlada spre- jeti. Na ta način je upati, da muslimani vstopijo v skupno vlado. Britanskl vojaŠKl ataše v Beogradu. Beograd, 20. febr. Za vojaškega atašeja Velike Britanije v Beogradu je imenovan polkovnik Bell. Dr. Kukovec na potu na AngleŠko. Beograd, 20. febr. Trgovinski minister dr. Kukovec odpotuje koncem tedna v London. Povabljen je od tr- govskih zbornic v Glasgowu in Man- chestru, da poseti ta središča angleške industrije. Prlprave za boljševlško ofenzivo protl Poljski. Beograd, 20. febr. h Pariza poročajo: Boljševiški delegat Krasin se je napotil v London in pojde od- tam v Berlin, kjer ostane več dni. Po- gajal se bo s komunistično delavsko organizacijo za sodelovanje nemškega delavstva pri boljševiSki ofenzivi proti Poljski. To bi naj obstojalo v tein, da nemško delavstvo prepreči prevoz stre- liva in drugega vojnega gradiva preko nemSkega ozemlja, onemogoči torej francosko pomoč Poljski z ozirom na vesti, da bo v kratkem podpisan fran- cosko-poljski sporazum, ki zagotovi integriteto Poljske. Kruppove tvornice za orožje v Rusiji. Beograd, 20. febr. Iz Londona javljajo: Tu je vse uverjeno, da so Kruppove tvornice ustanovile v Rusiji podružnice, v katerih se izdeluje ve- lika množina topov in strojnic. Tudi na Pruskem so bile zopet razkrite ve- like množine novih strojnic in pušk. Stoletnlca Napoieonove smrtl. Beograd, 20. febr. Iz Pariza poročajo, da se je ustanovil odbor, ki vodi priprave za proslavo stoletnice Napoleonove smrti. Lastnica in izdajateliica: Zvezna tiskarna v Celju. Urednik: Vekoslav Splndler. Tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Dva gospocfa iščeta pri boljši družini dobro d3* tnačO liraiÄO proti dobremu pla- čilu. Ponudbe na upravništvo. 2—1 PpipsFQta ss Mrnlm Koštomaj, Prešernova 19, Vsc na novo in čisto urejcno kot desinficirano. Britje samo en dinar. 224 3—1 Nov težki voz se proda. Istotam se sprejrrie kovaSki UC©LieC. Poizve se pri Fazarinc-u OstroŽno. 1 """""" pioniiic SB proda. HqsIqv v uprnvl. 221 Stresno lepenho karbolineum. izoiirane plošče, naravno in umetno zemeljsko MT^SIIIOlO razpošilja: 223 1 AUREL KURTHA, Büro Gradec, Stoyrergasso 56. Telcgramadresso: Dachpappe Gradec. Prslilic dpožbenega naroha. S tusodnim dražbenim oklicem z dne 26. jan. 1921 opr. štev. E 515/20 na dan 26. sveč*. 1921 določeni dražbeni narok za dražbo zemljišča vl. štev. 74 in 81 k. o. MiSidol, se s tern prekliče. Okr. sodišče v LaSkem, odd. III. dne 17. svečana 1921. Iščem dobro idočo gostilno v najem a!i v nakup. Naslov Jakob Amon, Črešnjice pri Vojniku. 300 1 l§čem mesto oskrbiiika na večjem vinogradu. J. Amon, Črešnji- ce pri Vojniku. 301 1 Spre učenec mesarski , . '. . pri: Viljem Justin, Dobrna. 2-1 Odvetniška pisarna dr. Jos. in Ovidon-a Serneca lice izurjencga strojepisca ali izupjeno strojepisko. Vstop po dogovoru takoj. 212 3—2 Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem preselil svojo manufakturno in modno tigovino v prostore trgovine Traun & SHge^ inasl. F. Mossmann prej StaHner na Glavnem trgu St. 17. Za nadaljno naklonjenost se priporo^a Fr. Urch I CO ¦~>\ nasl. tvrdke Traun A Stiger. Moško koio 3 prostim tekom, dobro ohranjeno, kopalna bana (Sitzbadewanne) in zelexna peL (za kuhinjo) se proda po zelo nizl Drogerija „SONITBS", Gelle Fotograf ski umBlni^i-atBljB A. GERNE (prej 9. Pich) Hotel „pri BpodI" poveca in aleka v oiju. akvarcl, pastel itd. lestavrira in regcncrira Stare slike, qltarje :. t. d. Vsa fotografska dela, kakor1 portrete, izdeluje v umct- ni§ki dovrSenosti. — Za tegitimacijo najhitreje. Z odl. spoStovanjetn ---------- Ä. LE9*NE, ---------- :-: umetni slikar in fotogras. 2-2 Potniki in zastopniki so iöüejo. Pravo pšeniČno lepivo, kiej v lističlh (Blatt-Eoldhle llBP), za cevljarje proizvaja „Ki^ISTÄL" Tvornica kem. profzvoda Zagreb, Gunduličeva ul. 5. \ l Slavbeno In galan- I terifsko kleparstvo Fn^je Doižan 1 CelSe, *Kralla Petra cesla 8 I se priporofta za izdclavo vaafcovratnlh I «tavbenib in galanterijakih del. Kritja nl atreh, zvonlbov, popnvvila iaUh, na- I " prava atrelovoüov Jtd. Izvr&itäV toina. ' Oeae zmarne. Za lzvršena dela so Jarno 1. »KQVINQL4! 154 tekoče v stcklcnicah, 12-7 r ,PÄSTOL4 v plehnatih škatljicab, i zajamčeno najboljša sredstva za i Člfičcnjc vsakc kovine. Izdeluje j F.