Stav- at._ tefcsua vsak dan, tudi ob nedeUafiVta praznikih, o* 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. CMoMtvo ■ Ulica Sv PrančiSka A*tfl««ga St 20, I. n««r. — V« tfoeirf M k poiiHrjo uredroimi Hat«. Neir*rrkiran« pisma se ne ^ ^ -prfAn^ in rokovi m ne vr»ta)o. ln odgovoru« umlrik fectai Oodtnr TTT rli ^. tm tiskarne .Edinosti', vpisene zadnje a IfVdhi luiiiir— v Trst«, ulica Sv. Františka AsiSkegi i m Telefon ureMtra ia uprave Stev M-17. Maraiata« *■»§*: Za cdo leto . . A • - • K a pel lita.........../tj" £ iaJITTalte a cileM* * I umiK Aln. Posamezne številke .Edinosll* se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Urok osti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 viru Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za- vodov ...............Huit po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K vsaka nadaljna vrsta............. — Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratni oddelek .EdkiosU*. Naročnina In reklamacije se poUjaJo upravi lista. Plačuje se iiključno le upravi .Edinosti-. — Plača in toU se v Ttstu. Uprave hi inseratni oddelek ae nahajala v uHcl Sv. PrančUk« Asllkega St 20l — PtAnohranilniCnl raftun it 841.69X Uečll boli no severnem Poljskem. - U zapadni Galiciji artiljerijski boji 0 Karpatih nič mm - 0 južni Bukovim M odbiti. * Nt lažnem in francoskem bojišču položni neizpremenjen. DUNAJ, 19. (Kor.) Uradno se objavlja: januarja opoldne. _ Na Poljskem in v zapadni Galiciji artiljerijski boji. . . V Karpatih se ni zgodilo nićesar. Iz ne- k: terih pokrajin se poroča o novem močnem snežnem zametu. ... ^ Pri Jakobenyju v južni Bukovim je bil m. ki napad odbit s težkimi izgubami za nasprotnika. ^ . Namestnik šefa generalnega štaba pl. Hofer, fml. z južneto bojišča. DUNAJ, 19. (Kot.) Uradno se objavlja: 19. januarja opoldne. Na južnem boji*ču je položaj neizpreme- ",€n* Namestnik šefa generalnega štaba pl. Hofer, trni. Z nentibo-ruskesa bojišča. BERLIN, 19. (Kot.) Veliki glavni stan, 19. januarja. Vzhodno bojišče. Vreme je bilo zelo neugodno. V Vzhodni Prusiji nič novega. Pri Radzanowu, Biezunu in Sierpcu so b"Ji Rusi vrženi nazaj s težkimi izgubami. Več sto Rusov je bilo ujetih. 7apadno od Visle in vzhodno od Pilice je položaj v splošnem neizpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. BF.2EL. 18. (Kor.) Glasom ; National zeitunges piše militarični sotrudnik »No-woje Vremja«: Razglašeno premikanje čet za nemško fronto dokazuje vse prej. nego pa umikanje sovražnika. Pripravljeni moramo biti marveč na novo bitko na vsej črti, morda v čisto nepričakovanem momentu. ___ Razpoloženje ruskega naroda. BEROLIN, 19. (Kor.) »\Voltfov urad- na poroča: Naš specijalni poročevalec \ ztoku poroča o razpoloženju ruskega naroda. katero je povzeti iz pisem, ki jih dobivajo ruski ujetniki iz notranje Rusije. Pišejo o veliki beJi, zaželjeneni miru, nezaupanju v ruska vojna poročila m mržnji proti vojaški službi. Ali ni že zelo karakteristično, da Rusi ne govore o tem, da bodo nadomestnike odtegnili, temveč gonili naprej? V nekem pismu, ki je pnslo decembra m. 1. iz gubernije Vladimir, stoji: Pri nas pričakujemo kmalu mir. Hočeš vedeti, kaj pišejo časopisi? Pišejo samo o zmagah, ali ako je res? Tvoj brat in nas sosed sta bila tudi odtirana dalje, kam, se n- ve. Tu leži povsod zelo veliko Sibir-cev. Neko drugo pismo tudi z decembra m. 1. iz gubrenije Kaluga se glasi: Še vedno ne dobimo nobene podpore. Kravo moram prodati, ker nimamo ničesar več. Zdaj so jih veliko odtirali, med temi tudi tvojega strica. Nekateri so bili že precej stari. Kajn so šli. se ne ve. Zadnjič sem bil prisoten, poroča poročevalec, ko so bili zaslišani ruski ujetniki .<17. peš polk a. ki so se vdali dne 31. decembra I. I. pri Kaligaszczu. Nekoliko so se že porapvili in vesele se svojega ujetništva. Njih izpovedi, ki se zde odkritosrčne. osvetljujejo nezmerne izgube, izvanredno trpljenje sedanje vojske in stanje v ruski armadi. Rekli so: Naša stotni-ja ne šteje več kot 140 mož, dasiravno so jo nadomestili že štirikrat z nadomestnim moštvom. Častnike nadomeščajo iz vrst podčastnikov, a niti približno ni možno nadomjestiti izgub na častnikih. Stotniie vodijo izključno lajtnanti, večkrat tudi naredniki. Naš polk je že od avgusta sem vedno v ognju. V petih mesecih smo imeli dosedaj samo devet dni počitka. Ali je potem čudo, da si naši ljudje ne želijo ni česar bolj kot miru? Z nemšKo-francoskega bojišča. BERIN. 19. (Kor.) Wotffov urad poroča: V eliki glavni tan, 19. januarja. Zapadno bojišče. Na vsei fronti so se vršHi. izvzemšl neznatnih prask, le artiljerijski boji. Vrhovno armadno vodstvo. LONDON. 18. (Kor.) »Times« pišejo: Iz severne Francije ni mogoče dobiti nobenega potrdila o znatnem uspehu Angležev pri la Bassee. o katerem je pripovedovalo neko poročilo iz St. Omerja. Že cel mesec je položaj neizpremenjen, zlasti po porazu indijskih čet dne 20. decembra se ni izvršila nobena izprememba. Francoski general Chertield svari pred napadom na nemške pozicije. PARIZ. 19. (Kor.) General Cherfield svari v listu *Echo de Pariš« še enkrat pred brezpomembnimi napadi na nemške pozicije, ki jih imenuje zid, katerega ni moči vzeti. Napad je šele mog<»č, ako se od- stranijo vse zapreke, na primer žične o-graje, ako se premaga nemško artiljerijo in ako je vsa pehota v pozicijah, ki naj se napadejo, nesposobna za boj. Napadi na smrt bljuvajoče zidove stanejo samo veliko žrtev, a nimajo vspeha. Odredbe angleške vlade glede povrnitve na dom onih. ki se niso prostovoljno priključili ustaškim Burom. LONDON, 19. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Pretorije z dne 16. t. m.: Vlada je odredila, da se smejo povrniti domov oni člani obrambene vojske, ki niso pristopili k upornikom prostovoljno. Povrniti se smejo pod pogojem, da v prihodnje ostanejo mirni. S tem pa se ne izognejo zakonitim posledicam svojega dejanja, o katerih bo odločala zbornica. Clemenceau o položaju. PARIZ, 19. (Kor.) V nekem članku z napisom »Misli o vojni«, piše Clemenceau v »Home Enchaine«: Glavni vzrok, da ne razpravlja o vojaških operacijah, je to, da vojaških operacij ni: Dnevna poročila o zavzetju nemških strelskih jarkov in o napredku ga zanimajo ravno toliko, kakor umaknitev francoskih čet pri Soissonsu. Vojna v strelskih jarkih ni nobeno ženij-sko delo in zato so dalji komentarji nepotrebni, kar se ve 'no dogaja kljub pičlim dejstvom. Opozarjalo se je Francijo k potrpežljivosti, ne sme se pa računati še z intervencijo eventuelnih zaveznikov, da bi dokončalo vojno zmagovito. To zamore doseči samo močna ofenziva. Francija mora računati predvsem s samo seboj, z lastnimi napori in si more najprej pomagati sama sebi. Draginja na Angleškem. LONDON, 19. (Kor.) Časopisje se peča z vznemirljajočim dejstvom, da cene živilom vedno rastejo, ki so poskočile ne glede na to, da Angleška obvladuje morje. Skušajo raztolmačiti si vzroke draginje Izvajajo, da je posebno visoka cena pšenici vznemirjajoč pojav. Neka glede tega izdana statistika kaže, da je cena najboljši angleški pšenici, ki je znašala lansko le- po začetnih vspehih Francozov v dojim Giores končal nesrečno. Francozi so bili pokopani pod točo granat. Na to so pričeli Nemci — cenili so jih na 50.000 moz — napadati z višine' pri Veeguy m so prisili Francoze k umaknitvi. — Neki oddelek francoske pehote, ki je bil vso noč pod orožjem, je dobil dne 14. t. m. ob zori ukaz, da naj se u-makne preko reke. Mnogi so bili že dva dni brez hrane. Moštvo je hodilo po blatu, ki so ga nametale granate. Ena baterij je ostala severno od Aisne, da je krila u-mikanje, ter je streljala neprestano, dokler ni ostalo le malo ljudi. Končno so odvedli kanone preko močvirja. LONDON, 18. (Kor.) »Manchester Guardian« piše: Iz bitke pri Soissonsu izhaja, da nemška glavna sila na Francoskem ni znatno oslabila vsled odpošiljanja čet v Rusijo. Kitchener je v svojem govoru prav rekel, da so Nemci tam očividno pustili toliko čet, da ohranjajo teren. List nadaljuje, da ni znano, kdaj da dobe zavezniki svoja ojačenja in ni gotovo, da Nemci svoje sveže in sedaj vežbajoče se čete pošljejo na vzhodno bojišče. Nemci da bržkone poizkusijo zopet, da bi prodrli linijo zaveznikov na Francoskem. Sedanji letni čas da ni ugoden za to, ali pričakovati je, da prvo ugodno priliko porabijo v to. Zato je potrebno, da zavezniki kolikor le možno previdno operirajo, dokler ne dosežejo polne svoje moči. General joffre da je pravi mož za sedanji položaj Vojna s Turčijo. CARIGRAD, 19. (Kor.) Kakor je povzeti iz poročil, ki so prišla sem preko Mo-sula so dospeli v Perziji Rusom odvzeti topovi v Sandšdulak. Ruske ujetnike so poslali v Mosul. Turško odlokovanje za cesarja Viljema in Franca Jožefa. CARIGRAD, 19. (Kor.) Centralni svet Rdečega polumeseca je sklenil, staviti na prihodnji generalni skupščini predlog, da i .i: ______:.. \;:i;am« \r 7tiaiir hvalf1/.- ___________. . , se podeli cesarju Viljemu v znak hvalez to 30 šilingov za vQuarter«, poskočila na nnsti za njegovo darilo društvu v znesku 60 šilingov, ona najboljši kanadski pšeni- - - t-i-s— ci pa na 61 šilingov proti 36 šilingov v isti dobi minulega leta. Najdražja je avstralska pšenica, katere »Ouarter« stane 61 šilingov. Kakor poroča list »Times«, zahtevajo nekateri krogi uradno preiskavo vzrokov draginje in prikladno tozadevno akcijo. Nacijonalni odbor delavske stranke je priporočil vladi, da naj prevzame vse pšenične zaloge v Londonu ter da naj voz-nino zakonito uravna. V Parizu. BERLIN. 19. (Kor.) »Vossische Zeitung« ponatiskuje neko poročilo »Kolnische Zeitung«, glasom katerega je pariški policijski prefekt odredil, da morajo biti v Parizu v predmestjih od solnčnega zahoda do zore v vseh razsvetljenih stanovanjih zastori na oknih zaprti, razsvetljava javnih poslopij omejena na najpotrebnejše, razsvetljevanje gospodarskih poslopij in trgovin ustavljeno in istotako tudi razsvetljava ulic. Poraz Indijcev pri Grivonahyju. LONDON, 18. (Kor.) Poročevalec lista ^Timesc na severnem Francoksem dozna-je o porazu Indijcev dne 20. decembra m. L pri Givenchvju sledeče: Indijske čete so napadle nemške strelske jarke ter jih zasedle po naskoku. Strelski jarki so bili internirani in jih je sovražnik pognal v zrak. Indijci so imeli pri tem strahovite izgube. Sovražnik, ki je dobil izdatna ojačenja. je napravil silovit napad ter obsul Indijce z uničujočim ognjem. Pozicija je postala nevzdržljiva. Neki indi; ki oddelek je bil popolnoma obkoljen in se je moral udati. Dva dni pozneje je na-padel kombinirani angleško-francoski oddelek zopet pozicijo. Zopet so izvojevali nekaj delov strelskih jarkov in jih tudi obdržali. Na neki točki je isti strelski jarek zaseden od naših in od sovražnika. Ilnata stena, 4 čevlje debela in 9 čevljev visoka deli sovražnika od prijatelja. Odnošaji tem kraju so neverjetni. Ni mogoče gibati se vsled blata in vode. Potopljeni angleški čolni. LONDON, 19. (Kor.) Patruljski čoln »Ghar« se je pri Dealu potopil z moštvom vred. Štirje belgijski ribiški čolni, ki so bili peljani v soboto v Dover, so se odtrgali Bati se je, da so se potopili. Lloyd je dobil poročilo, da se je obrežni parnik »Motor« potopil in je utonila njegova posadka. Utka pri Soisseia LONDON, 18. (Kor.) *Daily Cronicle« poroča iz Pariza: Begunci iz Soissonsa podajajo nazorne opise o bojih pri kamnolomih v Crouy. Boj je trajal 7 dni in se je 40.000 K, zlata kolajna Glasom že poprej sklenjenega sklepa, se bo predlagala na isti skupščini tudi podelitev zlate kolajne cearju Francu Jožefu. »Perseveranza« In tripleententa. CARIGRAD, 18. (Kor.) »Ikdam« opozarja z zadovoljstvom na članek »Persc-veranze«, kjer se izjavlja, da tripleententa ne sme upati na nobeno nadaljno pomoč v Evropi, ker hoče voditi Italija čisto italijansko politiko. Angleška propaganda v muslimanskih pokrajinah. CARIGRAD, 18. (Kor.) Tu se konstatira da so od strani Anglije na Zanzibar-ju in v Sudanu, kakor tudi v drugih deželah razširjeni manifesti, ki naj bi ojačih udanost muslimanov do Anglije, delo plačanih individijev. Posadka francoskega podvodnega čolna »Saphire«. CARIGRAD, 18. (Kor.) Petnajst mož po-topivšega se francoskega podvodnega čolna »Saphire«, ki so bili rešeni in ujeti, so privedli danes semkaj in jih izročili vojnemu ministrstvu. Turki v Perziji. CARIGRAD, 18. (Kor.) Otomanski poročevalski urad poroča, da je prebivalstvo perzijskega mesta Sinna zelo navdušeno za sveto vojno. Tudi iz drugih krajev severne Perzije prihajajo poročila o odzivu Kurdov in drugih domačih plemen za sveto vojno. Mnogo darujejo denarja za vojno, ženske pa svoje zlate naveske za isti namen. CARIGRAD. 18. (Kor.) O zavzetju Teb-risa se poročajo sledeče posameznosti: Po zavzetju Niamdoaba so prišla vsa plemena, ki se udeležujejo svete vojne, v Merago, kjer so bila navdušeno sprejeta od prebivalstva. Voditelji sosednjih plemen, kakor tudi prebivalstvo več mest, so odšli s četami proti Tebrisu in so stopili najprej v Gogeban. 800 mož ruske in-fanterije in kavalerije, ki so ostali v bližini Tebrisa, so se postavili v bran v bližini mesta, a so se takoj, kakor hitro so odbili poročilo o bližanju turških čet, umaknili v Sofian po cesti, ki vodi v Curfo, nakar so Turki zasedli Tebris. Krvavi spopadi v Skoplju radi upoklica mohamedancev pod srbsko orožje. SOLUN, 18. (Kor.) V Skoplju in v drugih krajih je prišlo vsled vpoklica mohamedancev v srbsko vojaško službo do hudih deloma krvavih spopadov. Mohamedanci so v velikem številu zbežali v gore. Tudi precej Židov je zbežalo na i3olgarsko. Neresnične vesti o notranjem položaju v Avstriji. DUNAJ, 19. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz nevtralnega inozemstva, da postaja položaj v notranjosti avstrijsko-ogrske monarhije vedno nevarnejši in sicer baje predvsem radi pomanjkanja kruha. Ozlo-voljenje da je splošno in da se vrše v večjih mestih demonstracije proti vojni, ki zavzemajo revolucionarni značaj. Grade da se barikade in da je prišlo med prebivalstvom in policijskimi četami do krvavih spopadov. Dalje poročajo »Times«, da so se po poročilih očividcev vršile o božiču na Dunaju velike demonstracije proti vojni, pri kateri priliki da je prebivalstvo metalo na policijske čete kamenje iz tlaka. (Obe vesti boste gotovo tudi v tem resnem času vzbudile v monarhiji smeh, posebno na Dunaju. S takimi lažmi deli tripleententa razpoloženje proti nam.) Inspekcijsko potovanje nadvojvode Sal-vatorja. ARAD, 19. (Kor.) Nadvojvoda Franc Salvator je prispel danes semkaj, si ogledal bolnišnice in izrekel svoje zadovoljstvo nad vsem, kar je videl. Italijanski parnik zadel na mine. DUNAJ. 19. (Kor.) Italijanski parnik »Varese« (domovinsko pristanišče Genova) je na svoji vožnji Sfax-Benetke dne 18. januarja opoldne ob slabem meglenem vremenu pri Puli zavozil naravnost na polje min, zadel ob mino in se potopd. Od posadke so mogli rešiti le enega moza. c-nega so izvlekli mrtvega. Mesto nesreče je preiskovalo več vozil do nastopa teme, da bi našli druge ponesrečence, toda brezuspešno. Pogreb grofa Stagnickega. DUNAJ, 19. (Kor.) Pogreb umrlega člana gosposke zbornice, grofa Stanislava Stagnickega, se je vršil v navzočnosti skoro vsega na Dunaju zbranega gališkega plemstva in galiških članov obeh zbornic parlamenta. Navzoči so bili tudi dvorni m državni dostojanstveniki. Truplo bo pokopano provizorično na centralnem pokopališču. „ . Rodbina je prejela veliko število sozal-nic. Cesar je poslal prisrčno sožalno brzojavko, kjer zagotavlja sina pokojnika toplega sočutja radi težke izgube. t Dr. Ivan Mihael Szeberiny. DUNAJ, 19. (Kor.) Danes je umrl tu vojaški višji intendant in evangeljski vojaški senior v pokoju, vseučiliščni profesor dr. Ivan Mihael Szeberiny v 90. letu. Razredna loterija. DUNAJ, 19. (Kor.) 80.000 K je zadela srečka št. 44.415; 20.000 K srečka štev 19.286, po 5.000 K rečkse st. 11.338, 908/7 in 118.263. Kolera. DUNAJ, 18. (Kor.) Iz zdravstvenega oddelka ministrstva za notranje zadeve se poroča: Dne 18. januarja je bil konstatiran en slučaj azijatske kolere v okraju Bjelice .. čmc-l^ar r»i-i vninški osebi. uri 34 minut 27 sekund. Konec ob 12. uri 45 minut. Na izvoru potresa je bil isti, ko-ikor se je dalo ceniti, 3 do 4 stopinje močan. RIM, 19. (Kor.) Danes zjutraj se je raz-, širila tu vest o potresu v Kalabriji. Gre le za potresni sunek v Coslenzi in okolici, ki so ga čutili 15 minut po polnoči, a ni napravil nobene škode. General Stissel umrl. BEROLIN 18. (Kor.) Brzojavka „Lokai-anzeigerja' iz Amsterdama poroča, da je došla tjakaj iz Petrograda vest, da je general StOssel umrl. v Šleziji in sicer pri neki vojaški osebi. Volim o kolonijah. Boli med Bratci in fingležl. DELHI, 19. (Uradno.) Arabska pleme- - r\_^iinn mnr do spoznani za spodobne na dodatnem p ebiranju po prej imenovanih rokovih za oc.liod na službovanje, morajo v 48 urah potem, ko so bili odbrani, odriniti v službovanje. Za tiste črnovojne zavezance rojstvenih letnikov ,878 do vštevši 188n, ki moraj zaradi začasne obolelosti šele v po nejšem nego zanje po g renjih določilih nastavljenem roku odrir iti v službovanje, velja za t • določeni r k, ki ga je posne i iz črnovoine iz-a nice, za čas, ob katerem je odrinMi k zgoraj omen enemu poveljstvu. Ako bi bilo v črnovojni izkaznici ozna menjeno c. in kr. dopolnilno okrajno poveljstvo, oziroma c. kr. deželnobrambovsko (deželnih strelcev) dopolnilno okrajno poveljstvo med tem časom n.enjalo svoje sto-jališče, morejo temu poveljstvu odkazani-črnovojni zavezanci odriniti tudi k c. in k . dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu, oziroma k c. kr. dtželnobrambovskemu (deželnih strelcev) dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu, ki je najbližje njihovemu bivališču. V inteiesu vsakega črno ojn ga zavezan-ča, ki odhaja na službovanje je, da prinese seboj par močnih čevljev (event. ško njev,. opank), potem t 'plo vt Ineno spodnje pe- rilo, tople obleke (volnen telovnik z rokavi, vo nen jopič, sweater, kožuhe, debelo zimsko suknjo i. dr.), volnene obujke (nogavice, volnene cape za čevlj'), kučmo ?a sneg, zapustnike (šticlje). tople (volnene) rokavice, toplo odejo (koc) in nahrbtnik, vsekakor pa žlico, nož in vilice ter posodo za jed, kolikor ima te opremne prei'mete. Za te stvaii se bo da.a po njihovi vredno-nosti odškodnina, ako se spozna, da s<> u urabne za rabo v vojaški službi. Dobro je tud' prinesti seboj živih za tri dri. Črnovojna izkaznica daje pravic > do brezplačne vožnje po železnici, kad r se odrine v službovanje, in pred nastopom te vožnje jo je dati ko kovati pri blagajnici za osebe na postaji odhoda. Spredaj stoječi poziv vel;a — m sicer z rokovi za odhod v službovanje, nastavljeni mi za črnovojne zavezance avstrijskega dr žavljan^tva - tudi za bosensko-hercego-vinske službene zavezance v razvidnosti druge rezerve, ki so bili na prebiranju spoznani, da so sposobni za službo z orožjem, in ki morajo torej priti ob roku, usirezajo-čem njihovemu rojstvenemu letniku, k. c. in kr. dopolnilnemu okrajnemu p -veljstvu, h kateremu spada njihovo bivališče. Kdor ne sluša tega pozivnega povelja, se strogo kaznuje po zakonu z dne 28. junija 1890. 1. (drž. zak. štev. 137). V TRSTU, dne 20. januarja 1915. 1. C. kr. itame*tniš«venl svetnik v Trstu. Stran IL »EDINOST" štev. 20, V Trstu, dne 20. januarja 1915. Siiiicž iz Boias. |s^e?riaIne statistike-ker bi nas bi,° - Ci«an pred vojnim sodiščem. Pred v o-1 O pogrešanih vojakih. Ga. Emilija Fab- jaškim s«hI ŠCein v P<»žunu na Ogrskem brova v Trstu sporoča, da je potom »Es ie m* r. '. kuročaio tamkajšnji li- peranta« dobila vest. da nien brat Aloh zagovarjati Vašek iz Ja pred nova ročajo tamka. kratkim cigan Igua-na Moravskem. Po- perama« dobila vest, da njen brat Alojz Fabbro, vojak 5. dombranskega pešpolka, 4. marškomp.. v vojnem ujetništvu v Alek- klican k vojakom, se je javil v tamošnji I sincu v Srbiji. Gospa je izročila »Esperan- honvedski vojašnici, toda dne 5. septembra, ko je ime! v žepn 5 krcn, je nenadoma vzkipela v njem ciganska kri in mu je zadišalo po svobodi. Brez kape in bosonog je stekel na dvorišče in skočil tamkaj čez plot. Kadi tega je bil sedaj obtožen in je vprizoril pred sodiščem pravo cigansko komedijo. ?.c pred razpravo je dokazal na hodniku svoj igralski talent. Ko je zagledal oficirje, ki so bili povabljeni kot pri-e. je pokleknil pred nje in jih prosil, naj mu ne store ničesar hudega. Tu- d I \ d \ OI klekniti p pravil kn tu« primeren dar. — Tako je tudi rodbina Bradaschia izvedela po »Esperantu«, da je njen sin Peter Bradaschia, vojak 97. pp. 5 stotnija, ki je bil lahko ranjen 26. avgusta v l.vovu, kot vojni ujetnik v Jelalu-gi. v kazanski guberniii v Rusiji- — Tudi ga. Marija Parenzanova je potom »Esperanta« izvedela, da je bil njen soprog Romeo Parenzan, vojak 5. domobranskega pešpolka. 4. marškompanija ujet 4. decembra in se nahaja sedaj v Aleksincu v Srbiji. O ranjenih, odnosno bolnih vojskih. V pomožno bolnišnico v zavodu »Austro-A-merikane« so bili sprejeti Anton Proseli od 3. gorskega tonničarskega polka. Mate? Vaklič od 91. pešpolka, Venavec Ivan o:' pešpolka in Emil BaK ter od 77. pe?- »e c vpra Diio prvo, da je hotel po-atom. Toda avditor je na- j Tin konec in mu za; rozif, Ijalo brez njega, če bo na- j liiaini. Cigan je stopil na- rokami, v katerih ie imel I polka. Odpuščeni so pa bili iz te pomožne n rno prH[sodnike. Se-. bolnišnice Nikolaj Metak od 22. pešpolka. m: 'o r goie izvcuC'i od I>asko Rupie od 23. pešpolka in črnovojnik bil roitii, tega ni vedel, j Alojzij Perentin. — V pomožno bolnišnico vprašuj nato. koliko Je v prostorih društva »Austria« so bili spre-!. 'a ne ve, krr je preveč ljeti Ivan Šfiligoj od 7. pešpolka, Matci *e, če je bil že pred- Herneš in Anton Kotar od 97. pešpolka ril: Nikdar!« Ko pa črnovojnik Ivan Tedeschi, Mihael Lukač seznam kazni, je pri-j <,d 27. domobranskega pešpolka ter Ivan ponovno kaz- Cakić in Anton Antonac od 8. lovskega i ječe, v Nitri t bataljona. — \ pomožno bolnišnico nemškega telovadnega društva »Eintracbt« so bili sprejeti Jakob Facchineti in Anton S;nn od 97. pešpolka. Anton Oabrijelči od S. lovskega bataljona, Fran Bubnič o^ 5. domobranskega pešpolka, Ernest Ko!e je bil tUdI miti. »rt priznal, sa-da je bil tu-eno celo le-;a je vprašal ;mti, trasi! se je vsled Nato je zatrje\ n I. ampak da je šel samo na nekaj časa je zopet zagotav-samo odstranil, da si kupi kes -e<; ie vprašal: : Kje ste za-inico?« — »Prosim, šel sem — »To ni odgovor na mo-r, Cez piot ali skozi vrata ?* Prosim najponižneješe, skozi sod- ! rić c ] 47. pešpolka ter čmovojniki Henri' ".i ; Sapica, Ivan Bernetič in Fran M rani. Od j fUfščen je bil iz te pomožne bolnišnice An-j ton Mlinar od 22. pešnofka. — V mestno i bolnišnico so bili sprejeti Josip Dražina oi 22. pešpolka, orožnik Filip Bone, Jakob Krsak od 53. pešpolka in črnovojnik Ivan Pietron. Odpuščeni so pa bili iz mestne I bolnišnice in premeščeni v pomožno bolnišnico Notre Dame de Sion« Laszl Da pustu za v; sedni iz vo v nras berač cev »t i »Tc »C » z ;il čez plot in da je i We^zandin od 72. pešpola, Pavel Duda«; i na dvorišču vojašnice, tega od 29. pešpolka. Gustav Kreše vic od 22 s\etu ni In tel priznati. Pred- s pešpolka. Ljuba Beljaka od 22. pešpolka e vprašal nato, zakaj je odšel Mihael Copar od 39. pešpolka in Andrej ^nice. Cigan je dal na to kar več rtrukovec od 16. pešpolka. Črnovojnik ij. Najprej je izjavil, da je hotel pri- j Fran Jilik je bil pa odposlan nazaj k svoji kos kruha, nato pa, da je šel iz vo- | četi. Ie radi Uga, ker se je bal, da bi bil, V pomožno bolnišnico nemškega telo-:;. — Kako ste prišli nazaj?« —jvadnega društva »Eintracht« so bili nada-n iz ne je, prišel sem sam.« — Ije še sprejeti: Mazarol Anton, topničar- ski polk štev. 8; Grmek Avgust, domobranski polk štev. 5; Zubin Ivan, pešpolk Štev. 7 in Bonetti Ivan, pešpolk štev. 7. — V pomožno bolnišnico »Austro-Ameri-kane je bil sprejet J3ello Kari, 5. domobranski polk. mpeljali so vas vendar orožniki«, prosim, najponižneje, ti so šli sa-s. ioj. Prosim najponižneje, jaz sem šel prostovoljno^. — »Toda. saj so vas vendar privedli zvezanega, brez kape in bosonogega. Ali ste imeli kako kapo na glavi?« — rProsirn naiponižneje, imel sem kapo«. -— »To vem, da so vam dali kapo, toda kako je bilo, ko ste pobegnili?« — — > Oh, preblagorodni gospod, imel sem kapo . — Sodišče ga je obsodilo na sedem mesecev ječe. Obtoženec je sprejel kazen. Ko so ga odpeljali, ie zaklinjal. da se ne boji vojne in da ne bo nikdar več skušal pobegniti. V ječi da hoče pridno sekati les. Damtfg mtl Nemške in slovenske občine za narodno obrambo. »Der getreue Eckart«, ki je glasilo nemškega »Schulvereina«, ima v zadnji številki poziv nemškim občinam, naj v vojnem času podvojeno prispevajo za iSchulverein«, ker so mu odpadli drugi dohodki. Potem navaja nemške občine, ki so storile tozadevno dolžnost. Nekatere teh občin so letos podvojile prispevke, n. pr. Znojm, Iglava, itd. Najzavednejše so v tem oziru nemške občine v Severni Češki. V okraju Nem. Brod je 29 občin, a prispevkov je dalo 25 občin. V Mostecu je prispevalo 28 občin, izmed 36. Prvenstvo za »Schnlverein« je dosegla Koroška. Na Koroškem so vse občine, ki imajo takozvano nemško večino (torej tudi mnogo slovenskih!) dovolile večje ali manjše prispevke. — O slovenskih občinah, ki se spominjajo naše CMD ne upamo delati PODLISTEK Madame Bovanr Roman. • Sciul Gustav* Fkt - rt_ Gustava Fk l ,rt 13. Komaj je Rudolf dospel domov in sel za svojo pisalno mizo pod jelenovimi rogovi, ki so bili pritrjeni na steni. Ko je prijel za pero, ni vedel, kaj naj bi pisal Emi; naslonil se je s komolci na mizo in je premišljeval. Ema se mu je zdela kokor pomaknjena v daljnjo preteklost, kakor da bi današnji njiju sklep povzročil med njima to velikansko razdaljo. Da bi imel v rokah kakšno njeno stvar, je vzel iz omare poleg postelje škatljo, v kateri je imel shranjena svoja ženska pisma. Dišala so po vlažnosti in po ovenelih rožah. Najprej je zapazil žepno ruto, poškropljeno s kravavimi kapljicami. Vzel jo je Emi na nekem izprehodu. ko ji je tekla kri iz nosa; toda ni se spomnil več tega. Pod njo je ležala Emina slika: njena obleka se mu je zdela neokusna, njen pogled ieatraličen. Čimbolj je zrl v to sliko, da bi si vzbudil spomine na Emo, tembolj so bledele v njegovem spominu njene poteze. Slednjič je prebiral njena pisma. Tikala so se vsa njiju potovanja, bila so kratka, Hodila sta krast v mlekarno. V mlekarno, ki se nahaja v hiši štev. 47 v ulici del Lazzareto vecchio in ki je last gospe Emilije Sainove, stanujoče v ulici sv. Lucije štev. 4, sta zadnje čase večkrat prišla 18-letni potepuh Marij Ostier, ki stanuje v ulici del Rivo štev. 17, in neki 151etni njegov tovariš, imenom Sista. A gospa Sainova je vsakikrat opazila po njunem odhodu, da jej je kaj zmanjkalo iz mlekarne. Tako je enkrat zmanjkal vrč kakaoa, vreden 5 K, drugič je kmalu po njiju odhodu rabila škarje, a dasiravno je imela dvojne, ni našla nikjer nobenih. Zopet potem je enkrat po njunem odhodu iz mlekarne konstatirala, da je izginil vrč slaščic, vreden skoraj 2 kroni. Predvčerajšnjim sta pa Ostier in njegov tovariš Sista zopet prišla v mlekarno. da bi kaj ukradla. Sainova je pa pozvala redarja, a ko sta potepuha to videla, sta urnih nog pobegnila. Redar jo je pa ubral za njima in na obrežju Grumula se mu je posrečilo, da je dohitel in aretiral Ostierja ter ga odvedel na policijski ko-misarijat v ulici della Muda vecchia, kjer so ga vzeli na zapisnik in ga dali potem pod ključ. Tat in slepar, specijalist za suknje. Pred par tedni smo nekoč poročali o podjetjih 24!etnega brezposelnega kav arniškega natakarja Karla Sklemba. Ta človek je bil namreč pred par meseci spoznal nekega točaja, a par dni na to je bil šel na njegov stvarna in nujna kakor trgovska pisma. Hotel je prečitati daljša iz prejšnjih časov; bila so na dnu škatlje in je moral vsled tega prej odstraniti vsa druga. Mehanično je jemal v roko razne papirje in stvari kakor je ravno naneslo: šopke, neko podvezo, lasnice, kodre, rujave in svetle. Tako je brskal po svojih spominih, primerjal je pisave in slog raznih pisem, ki so bila raznolična, kakor njen pravopis. Nekatera so bila polna ljubezni, nekatera dovtipna in otožna; tupatam ga je Ema prosila tudi denarja. Pri posameznih besedah se je večkrat spomnil na določen obraz, na določene kretnje ali na poseben glas; včasih se ni spomnil tudi ničesar. Resnično, ženske, ki so se naenkrat pojavile v njegovem spominu, so se potapljale boljinbolj v pozabnost, podobne ena drugi in vse nedoločene. Vzel je v roko kup pisem in se je zabaval s tem, da jih je mečkal po rokah, kakor kup igralnih kart. Kmalu se je naveličal brskanja in je položil zopet vse skupaj v škatljo. »Kakšen kup neumnosti!« je mrmral. To je bilo njegovo odkritosrčno mnenje o ženskah, katerih je že toliko imel v življenju, da njegovo srce ni moglo več pognati zelene bilke, dom in tam rekel, da ga je poslal točaj po suknjo, katero so mu tudi izročili. Drugi dan je pa okradeni točaj ovadil Sklemba, ki je bil vsled tega aretiran in potem na okrajnem sodišču obsojen radi te sleparije na 14 dni zapora. V zaporih je pa Sklemba spoznal nekega Josipa S„ ki stanuje v ulici Petronio in ki se je tedaj nahajal v zaporih, ker je bil osumljen radi tatvine. Ko je pa Sklemba odsedel svojo 14dnevno kazen, je šel na policijski komisarijat v ulici dei Bacchi in tam povedal, da je bilo tudi njemu, par dni preden je bil aretiran zaradi točajeve suknje, v nekem »buffetu< ukradena suknja in da je tatu našel v zaporih: ta da je Josip S. Komisar je vzel na zapisnik, kar mu je Sklemba povedal, a Sklembi je velel, naj se vrne drugi dan. Pa ga ni bilo nazaj. Sef je pa na stanovanje Josipa S. in se tam predstavil kakor jetniški paznik ter rekel, da ga je Josip S. prosil, naj mu prinese suknjo, ker ima iti na razpravo. Gospodinja Josipa S. je dala Sklembi suknjo, a ta je skušal dobiti od nje še kaj drobiža, češ, da bo imel Josip S. za tobak. No, drobiža ni dobil, ker je gospodinja vedela, da S. ne kadi, dala je na Sklembi na njegovo zahtevo še nekaj perila. Ko je bil Josip S. par dni pozneje na razpravi oproščen, je šel takoj domov :n tam je zvedel, kako mu je Sklemba odnesel suknjo in perilo. Sel je takoj na policijski komisarijat in tam prijavil dogodek. Odtedaj so policijski agentje iskali Šklem-bo, a ga dolgo časa niso mogli izvohati. Med tem časnm so pa bili policiji prijavljeni še sledeči dogodki: Dne 22. decembra ie prišel na stanovanje družine Bassn v ulici del Coroneo štev. 13, pri kateri stan nje glasbenik g. Ernest Novak, neki Približno 2()letni plavolas mladenič. Služkinji. ki in u je odprla, je rekel, da ga je -vn^il g. Novak s prošnjo, naj mu prinese cev, ulica del Toro štev. 7; Contento Lovrenc, 65 let, Ribiško obrežje štev. 32; Nus-sa Koštantin, 52 let, ulica Chiozza štev. 60; Terčič Milena, 10 mesecev, Škorklja štev. 883; Pahor Avguštin, 3 mesece, Ro-col štev. 120; Puch Vanda, 9 mesecev, 'Rocol štev. 120; Gori Karel, 70 let, Kja-din štev. 746; Godec Rudolf, 2 leti, ulica sv. Mavricija štev. 2; Franceschini Darij, 11 mesecev, Rocol štev. 230. — V mestni bolnišnici dne 16. t. m.: Pierobon Roma, 29 let; Capanaro Duilij, 23 let; Palutin Ivan, 2 dni. Vesti iz Gorlšlie. -ni njo. A služkinja se je temu začudila: — Kako to? — je rekla. — Saj je ven-!ar gospod Novak šel od doma s suknjo! — Seveda — je odvrnil oni mladeni — a pripetila se mu je nesreča: polil se ie s črnilom in si umazal suknjo, a sedaj ga je sram z ono suknjo na ulico. In to je služkinjo prepričalo, da je onemu mladeniču izročila suknjo g. Novaka Ko je pa ta zvečer prišel domov, se je iz vedelo, da on sploh ni poslal nikogar po suknjo, ker jo ni potreboval. Dva dni pozneje je bila pa glasbeniku g. Veidavskyju, ko se je nahajal v kabaretu »Maxim«, ukradena suknja. Prijavil je to policiji, ki je zaslišala tamošnje natakarje, kateri so povedali, da je bil prišel v kabaret neki približno 20Ietni plavolas mladenič brez suknje, a ko je odšel iz kabareta, je imel suknjo na ramah. — Dne 9. t. m. se je ravno tako pripetilo v kavarni »Eden«: g. Paskvalu Revelu je bila ukradena suknja, tudi to pot so natakarji videli oditi plavolasega mladeniča s suknjo na ramah, dočim ni imel suknje, ko je prišel v kavarno. — Drugi dan, dne 10. t. m. se je gospej Fiocca na stanovanju v ulici Gat-teri štev. 10 predstavil dečko kakih 13 let, ki je rekel: — Vaš gospod me je poslal po suknjo. — Kako to, saj jo je vzel seboj — je odvrnila gospa. — Da — je odvrnil dečko — ampak si jo je po nesreči nekoliko raztrgal in zdaj hoče drugo. Gospa Fiocca pa tega ni verjela, temveč je poslala služkinjo k svojemu soprogu: ta ni bil nikogar poslal po suknjo. Gospa je nato pozvala redarja ter mu izročila dečka, ki je na policiji povedal, da je 131etni Viktor Franchin in da stanuje v ulici del Panzanino štev. 5. Po suknjo h gospej Fiocca je pa deček rekel, da ga je bil poslal neki mlad gospod plavih las in z naočniki. Pozabili smo prej povedati, da je bil podatek o naočnikih tudi v vseh prejšnjih ovadbah. Detektivi vseh policijskih komisarijatov so pridno iskali tega plavolasega, približno 20Ietnega mladeniča z naočniki. In slednjič se je detektivom ko-misarijata v ulici Luigi Ricci posrečilo, da so ga našli in aretirali: je to ravno Karel Sklemba, ki ga je policija iskala radi suknje in peril Josipa S. Kakor se vidi, je Sklemba tat in slepar-specijalist za suknje. Umrti so: Prijavljeni dne 19. t. m. na mestnem fizikatu: Pasjan Narciz, 10 mese- Pisal je: »Pogum, Ema, pogum, nočem Te onesrečiti . . . To je popolnoma pravilno, si je mislil, jaz ravnam v njenem interesu, kakor se spodobi poštenjaku. »Ali si resno prevdarila svoj sklep? Ali si res poznala prepad, v katerega bi Te, ljubo, ubogo srce, pahnil? Ne, gotovo ne! Bila si polna zaupanja, vsa zatopljena v ljubezen, trdno si verovala v bodočnost in v srečo .. . Ah, mi nesrečneži, mi zaslep-ljenci!« Tu je Rudolf prekinil pisanje, da bi našel dober izgovor. Kaj, ko bi ji dejal, da sem izgubil vse svoje premoženje? . . . Toda to bi ne koristilo nič, stvar bi začela iznova. Take ženske ne postanejo nikoli pametne. Pomislil >e nekoliko, nato je nadaljeval: »Pozabim Te ne nikoli, veruj mi in o-hranim Ti globoko simpatijo; toda nekega dne, prejattslej, bi se ogenj, ki naju seda) osrečuje, vendarle ohladil, kajti to je usoda človeških čustev. Oba bi se utrudila, in kdove, Če bi se Ti ne kesala m če bi Te ne pekla vest. 2e misel na gorje, ki bi Te zadelo, me muči. Ema, pozabi me! Zakaf sem Te moral spoznati? Zakaj si bila ta- Iz Gorice je odšel znani italijanski odvetnik dr. Ivan Vinci ter se tem povodom odpovedal časti predsednika društva za odpomoč odpuščenim kaznencem. Dr. Vinci je bil že precej v letih ter boleha. Radi tega je odšel v Krmin, kjer ima njegov sin svojo odvetniško pisarno; drugi je okrajni sodnik v Gorici. Dr. Vinci je imel dolgo časa odvetniško pisarno v Attemsovi palači na Kornu. Živel je skoro izključno od slovenske klijentele. Iz mirne bolniške uprave ven med bojni grem je vleklo vsem priljubljenega narednika Ivana Drovenika, rodom Ljubljančana. V miru v Gorici mu ni bilo več obstanka, ko pa se bori toliko hrabrih av-stro-ogrskih vojakov za domovino. Ko je bil spoznan za vojno službo, je z veseljem odhitel proti bojnemu poliu. V Gorici je imel simpatični mhdenič obilo znancev in prijateljev. Naj ga spremlja sreča povsodi! Ranjeni in bolni vojaki v Gorici. Došli so: Ciril Gorjup, 8. pešpolk, Alojzij Vidal, Josip Siiligoj, Alojzij Zgubin, Ulrik Rusjan. Josip Lenardon, Friderik Kalin, Friderik Cristofolli. Ticijan Cecchina, vsi 27. domobranskega polka. V Gorici dobroznani BFezina, ki pa se ne nahaja že pol l a več tu je hof'il ponosno o' oli, pi al in hujskal na tleh, na atera ga ie vleklo toliko tu sa, da so a s ednj č za rli kot neva nega hujskača. Tako se zatrjuje. Podporno društvo so si u tanovi!« urad-wki lad ede!n''ce v Tržiču. Čl- n v šteje dru tvo 150. Predsednik je J' sip Puntar. O Josipu Srebrniču iz Solkana 17. pešpolk, 7. s:otn-j^, ^e je sodilo, da je padel ta bo uem poljU v Galiciji, tam v mesecu avgu ti že. v seznamu izgub štev. 22 je Srebrnič naveden med mrtvimi. Toda Sre nič ni mrtev, marveč živ v Sibiriji v ruskem ujetništvu. Ve el a je jokala mati, ko e dobila 14. t. m. pis no od svojega sina, ki naznanja, da je živ in zdrav in da še upa videti Solkan. O najuspešnejših sredstvih za vzdrževanje miru je predaval v Gorici v Verdijevi dvor?ni p ter Gismano. Dotikal se je raznih sistemov in programov pospeševalcev splošnega miru, kongresov in sodeb, azal na njihove pomanjkljivosti in kako malo da imamo pričakovati od njih trajnega miru med narodi. Prihajal je končno do zaključka, da vse je odv sno od bratov ske ljubezni, od krščanske ljubezni, ki naj za-v'ada in vzcvete povsodi in svet bo užival rajni splošni mir. Govorniku je izbrano občinstvo čestitalo odkritosrčno. Z bicikla je padel 13tetni K. Mavrič. Deček si je pri p dcu zlomil levo nogo. Prenesli so ga v bolnišnico usmiljen h bratov. Legar v Tržiču. Kakor smo že poročali, je v Tržiču več oseb bolnih na Iegarju Ker niso mopli po stanovanjih izolirati bolnikov, so prenesl skoro vse v bolnišnico, v katere je p eskrhelo namestništvo sedemnajst postelj Rdečega križa. Zajci. V tej zimi in prošli jeseni so imeli dolgoušniki po poljih in gozdih precej lepega miru. Manjkalo je vse polno lovcev in še oni, ki so bili doma, se niso ogrevali za zajčji lov s tisto vnemo, kakor druga leta, glede na sedanje izredne razmere. Marsikateri lovec z dovoljenjem v žepu in tudi kak »raubšic«, ki je pihnil marsikaterega zajčka, je sedaj kje drugje. Zajčji lov traja do 15. januarja. Ker se je pa lestos malo lovilo in da se zajec preveč ne zaredi, dovoljuje goriško okrajno glavarstvo lovcem, ki se za to oglasijo, lov do konca tega meseca. Žalca brez dovoljeaia za lov je prinesel domov L R. iz O. in tam so ga lepo pojedli v treh. Vsi trije pa so bili ovadeni in klicani pred okrajno sodnijo v Gorici, ki jim je prisodila denarne kazni. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gbsulna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte-Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. HAL3 OQimi Pertot, urar, ulic« Stadion št 26! I 16 fnPDimD C0 kot s 1 u K ° vP°kojenca, poro-tlplCJIIIC- olnčn;i soba z d'-frna posteljama v ul ci Belvede e 12, vrata 15. 4i»I5 išče se gospodično za tobakarno. Kojan, Mon orsino. VIVODA. ulica 34 tieč tisoč cepljenk rna eštioe in finega ref' »ka ima na prodaj Fr. Stepa >čič le . pri 1 omnu. Oono zmerne. 'do Postrežnica za pi-arno ali pn mali družini išče službo od 0 in p t zjutraj do 2 popoldne. Prijazne ponudbe pod „Š efan ja" na Tns. odd. Edinosti. 103 Pisarna odvet. dr. Fr. Brnčić-a in dr M. Pretner-ja v Trstu išče spretnega Honclpljenta in SDtet-negn stenosrafG-strcjeplscG. Nastop takoj, plača po dogovoru. Trn Dr. PETSCHNIGG TRST, Uifl S. CfiTcSllia llEi?. 1. 7*1ravnik za notranje (splošne) boieznl S — 9 in 2 — 3 in specijalist za kožne in vodne (spolne) —| in 7—7Vz Krčmari! in gostilničarji!!! Kupujte za prodajo grarjko vino Aususto deli'Agnolo oblastveno dovoljeno in edino sredstvo pripravljeno iz zelišč, ki ohranja zdravje in varuje pred kolero. Tovarna Trst-Barkovlje. Specijalist za sifilistične in kolne bolezni ♦ Ima svoj sif!bulaiorij J ♦ v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1. J ♦ ===== 'P-ilazzo Diana) ===== ♦ ♦ pop. + Za cerkvijo Sv. Auto a novega. Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 , ženske od 5 do 6 popoldne. 'g- ^JL^L7ST UKLgrr.TT-—---- ODBOR GOSPA ZA NAŠE VOJAKE NA BOJNEM POLJU. Potom „Piccola" je došlo 273 K. Gospod in gospa E. Nanen v spomin stotnika Fr. Dobnick-a, ki je padel na polju slave v Galiciji 30 K. Doslej je došlo 55.677 K 30 v. Skrpaj 55.980 K 30 v. LISTNICA UREDNIŠTVA. G. Ant Merovič, Povir: Poizvedovalni urad „E", ulica dd Tora !tv. 1. Po Kajvišjeat Mjenju njegovega c. in kralj, apostol. Veličanstva IZREDN& C. hr. iiimirn loterija v vojne presKiMoe namene Ta denarna loterija vsebuje 21.140 dob tkov v skupnem zneslcu K 625.000. Glavni dobitek znoSa 200.000 kron H Žrebanje se vrši javno na Dunaju 13. prosinca 1915 Srečka slan« 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za d brodelne loterije na Đunaju, III Vordere Zollamtstrasse 5, v loterijskih nubir tinicah, tobiikaraali, da-čnih. poštnih, te:egrafičnih in železniških uradih, menjalnicah itd. lgTaloi načrt za prodajalce srečk brezplačno. Srečke se dopošljejo poštnine prosto. C. kr. Glavno ravnateljstvo državnih loterij (Oddelek za dobrodelne loterije) Zaloga obuvata in lastna .......m delavnica A. VISENTINI TRST« «9owi* Car-duccl ftevMfca 27. PodruMca: ulica Riborgo |t. Si („JU ■uon Oporalo") sz moifcib bi ionskih «avf|ov» tofeo in solidno. ZAHVALA. Za mnogovrstne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti naše nepozabne soproge oziroma matere in tašče Katarine Stolffa roj. GuStin izrekamo vsem najsrčnejšo zahvalo, posebno pa vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, velecenj. uradnikom in slav. ostalemu občinstvu, ki so premilo pokojnico spremili k večnemu počitku ter s tem pripomogli, da se je pogreb izvršil na tako časten način. SEŽANA, dne 17. januarja 1915. Žalujoče družine: StoMa, Bobelka, G uit In. »Slednjič,« si ie dejal, »moram vendar I ko lepa? Ali je bila moja krivda? Moj bog, enkrat začeti.« I nihče drugi ne more biti kriv nego usoda.« Vsled nastalih razmer sem v stanu prodajati v ČRN£M GRABNU« izborno VIPAVSKO vino po 24 stotink V4 litra. ISTRSKA vino po 24 bt. '/4 L - PRISTNI TERAN po 32 st. L KBUVKiail UUM (to lim) POZOR I Oglas«, poslana, osmrtnice In vsa naznanila ie počiliati »Inseratnemu oddelku« »Edinosti«, Trst. ulica Sv. Frančiška št 20,