Omr Write Us Today Advertising rates are reasonable____ GLAS NARODA f§ NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" po poŠti naravnost na SVOJ DOM < List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 No. 90. — Sev. 90. Entered m Second Class Matter September 21st, 1903 at the Post Office at New York, N. I, under Act of Congress 0f March 3rd, 1879. ZA $6.- NA LETO NAD 388 !ZDAJ NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 17, 1940— SREDA, 17. APRILA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLV1IL JAPONSKA SVARI EVROPO Holandska Vzhodna Indija veliko politično vprašanje T OKIO, Japonska, 1 7. aprila. — Ako bo Hitler vpadel na Holandsko in bo deželo vzel pod nemški "protektorat", tedaj bo nastala velika diplomatska kriza tudi na Daljnem Iztoku in tudi v Ameriki bo Monroe doktrina postavljena na težavno preisku-šnjo. Japonski vnanji minister je govoril Oddaljeni grom bližajoče se nevihte je že bilo slišati. V jKinedeljck je japonski vnanji minister Ilačiro Arita izrekel varilo, da bi \>aka promeniba statusa quo .v. Aziji bila za Japonsko "nezaželena"* in "velike važnosti." Holandska velika kolonijalna država Holandska v K v ropi je majhna država, komaj tako velika kot državi Connecticut in Massachusetts, ter ima 8,000,000 prebivalcu v. V kolonijah pa je 60,000,000 .prebivalcev in njih površina je večja kot i>ovršina Nemčije, Italije, Francije in Anglije. Vzhodna Indija sestoji iz mnogih otokov, med ka te rim i *ta Sumatra in Borneo največja, ter se raztezajo od najužnejš točke azij-ke celine, (Malajskega polotoka proti vzhodu severno od Avstralije in južna od Filipinov in Japonske. Japonska hoče imeti svoj vpliv na otokih Arita jc zadovoljen s sedanjim političnim položajem v A-ziji z ozirom na holandske otoke, toda stališče Japonske bo takoj premen jeno, ako bi vsled šolanje evropske vojne Vzhodna Indija •premenila svojega go-podarja. Iz njegovin besed j« jaano, da Japonca ne bo trpela, da bi Vzhodna Indija pripadla kaki zmagoviti državi v Evropi. Japonska je popolnoma zadovoljim, da so otoki iv rokah slaibotne države, kot je Holandska. Otoki imajo veliko izvozno trgovino V Vzhodni Indiji se nahaja 19 nemških Umikov, ki so natovorjeni s 100,000 tonami raznega blaga, zlasti z gumijem, ter čakajo na priložnost, da skrivaj odplujejo v Vladivostok. Angleške 'bojne lat I je i*a čakajo na te parnike. Mirovni program u Normana Thomasa i Predsedniški kandidat socijalistične stranke je mnenja, da bodo Zdr. države največ pripomogle k trajnemu miru, če ne gredo v vojno. PHILADELPHIA, Pa., 15. aprila. — Na sklepni seji A-meriško akademije za politične in socijalne vede je govoril tudi socijalistični predsedniški kandidiait Norman Thomas. Med drugim je dejal, da se Združene države po nobenim IK)gojem no sinejo vmešati v evropsko ali v azijsko vojno. Njihovo nc vmešan je 'bo največji prispevek k trajnemu miru. Thoina-ov mirovni program vsebuje med drugim naslednje točke: 1. Mirovna pognjanja je tre-ba uvesti potom posredova- 4. Združene države se morajo zanimati za ustanovitev zveze evropskih držav ter pomagati pri o-vobitvi koloni-jalnih narodov. Po mnenju Thomasa je raz-oroženje najboljša jamščiiia proti rtapaklom. Napovedal j«*, da bo imela nova liga narodov v obliki zveze zaveznic znatno boljši uspeh kot pa zveza držav v njihovi sedanji neenaki velikosti. Kocijal i stični voditelj je na- Kaj bo s 3. terminom? Predsedrilk bo počakal izida republikanske narodne konvencije in bo šele tedaj povedal, če bo vtret je kandidiral ali ne. To in ono. WASHINGTON, D. C., 15. aprila. — Dva senatorja, pristaša administracije, ki pa nista hotela biti imenovana, sta povedala, da bo predednik Roosevelt počakal izida repub-povedal novo svetovno zvezo, j likanske narodne konvencije, ki bo za jamčila svetovni mir. j ki se bo začela 24. junija v nja, ne |«i potom diktata. | Svetovna »vlada naj bi razpo- jPhiladelphiji in bo Šele potem žav lagala s tako veliko armado in,pojasnil, če ga smejo smatrati 2. Vlada Združenih drža. naj izjavi, da je pripravljena sodelovati z vsemi drugimi državami glede čim večjega razo-rože-vtanja. 3. Združene države morajo obljubiti svoje sodelovanje v vseli meditarodnih fi-kalnih in mornarico, da bi zadoščala po-jza demokratskega predsedni-licijskim svrham. , škt-ga kandidata ali ne. — Toda. — je dejal, — sko-ro neverjetno je, da bi že po sedanji vojni nastal tak svetovni red. Vdajati se vari j i ve- delav kili zadevah ter vztraja- I,K' »Panju ali Že zdaj storiti kcmvencijL Predsednik Roosevelt hoče vedeti, koga bodo republikanci imencn\(ali za predsedniškega kandidata in kakšen program bodo sprejeli na svoji republikanci ter bodo temu primerno se-tavili svoje načrte. Vsa ta strategija bi šla se veda rakom žvižgat, če bi predsednik Roosevelt že zdaj pojasnil svoje namene. Nemci prekanili Norvežane STOCKHOLM. Švedska, I 7. aprila. — Nemci so peljali z vojaštvom napolnjen vlak skozi ozemlje, ki se nahaja še v norveških rokah, ter mimo dobro zasedene trdnjave do švedske meje. Poročila, ki so iprišla v Stockholm, pravijo, da so norveški ti na stališču, da morajo biti vsi narodi deležni sadov svetovne trgovine. kakšen korak v tej smeri, bi mogoče več škodovalo kot pa koristilo. Prehrana naroda — "V Ameriki je štirideset odstotkov ljudi, ki se pravilno ne hranijo," je izjavil načelnik zveznega zdravstvenega urada. zelezniški uslužbenci dobili napačna navodila, da bo vlak peljal nonvečko vojaštvo in so pustili odpeljati vlak iz Trond-Keilita >kozi najožji pas Norveške do Storliena. tri milje od švedske meje. Med potom so Nemci jH>stavili ob vsakem 1110-fdu vojaško stražo. Z zavzetjem Storliena obvladajo Nemci železnico, ki veže železno okrožje na severu in s Stocldiolmom na jugu. S tem so Nemci odprli novo progo za dobaivo švedskega in norveškega železa, ker so Angleži odrezali prevoz železne rude iz Narvilka. BOJI MED ANGLEŽI IN NEMCI V NARVIKU Angleži se bojujejo z l!00 Nemci, ki drže Narvik. Ves dan so tnli v teku vroči 'boji iu Angleži skušajo jnignati Nemce v go-t Nadaljevanje na 2. strani.) CAMBRIDGE, Mass., 15. a-prila. Preti študenti Massachusetts Institute of Technology je govoril dr. Thomas Parran, načelnik zvezne zdrav fitvene službe, ter ugotovil, da je v Združenih državah najmanj štirideset odstotkov o-seb, ki ne uživajo take hrane, da bi jih obdržala pri zdravju in moči. Pretežna večina teh ljudi ima dovolj sredstev za nabavo primerne hrane pa so menda preveč brezbrižni ali pa premalo poučeni, da bi vedeli, kaj je dobro in zdraivo za njihovo telo in kaj ne. • Pravilna prehrana je po mnenju dr. Parrana postala narodni problem, kateremu je treba posvetiti vso pažnjo. — Nihče ne more reči, — izvajal, — da manjka deželi Kot znano, se bo demokrat -ska narodna konvencija vršila "John Lewis želi biti fllKtiltftl1'^ Katera organizacija bo UlitMliVI ■ zastopala avtne delavce pri kolektivnih pogajanjih? — Tretja stranka naj bi ugladila Lewisu pot k cilju. FLINT, Micd., 15. aprila. — William Green, predsednik A. D. Federacije, je včeraj obdolžil Johna Lewisa, načelnika CIO, da tajno snuje politično revolucijo, « pomočjo katere skuša postati "diktator Združenih drža v.'* Boj med delavskimi vodite- mlcka in mlečnih produktov, oranž in limon, zelenjave in mesa. Vsega tega je v izobilju, navzlic temu se pa ljudje teh živil razmeroma le malo poslužujejo. Parran je priznal, da so razni gospodarski faktorju tudi vzrok nezadostne prehrane, i-stočasno pa opozoril na dejstvo, da so se vsled carinsko politike cene nekaterim živilom povišale, vsled česar revnejšim slojem ta živila niso tako zlahka dostopna. To je treba vpoštevati in temu zlu od-pomoči. Kot rvažni faktorji za boljšo prehrano na roda pridejo vpo- . , štev hladilnice in skladi«***, J rejata shode m skusata prido-nižji stroški porazdelitve te, | h.t. avtne^lelavce r^ak na svo-možnosti cije. Ijema postaja čedalje ontrejSi,'pogajala, dokler bo Lewis im-kajti bližajo se volitive, razpi- čeloval CIO. sane od Delavskega rrada, pri katerih bodo delavci General Motors Corporation odločili, če naj jih pri kolektivnih pogajanjih zastopa Ameriška delavska federacija ali pa Lewisov Kongres aa industrijalno organ i zaci jo. Oba delavska voditelja pri- liitrejše transporta- AMERIKA GRADI NAJVEČJI BOMBNIK NA SVETU Douglas Aircraft Co. v | Santa Monica, ('al., gradi za ameriško armado naj-, večji bombnik, ki bo težak 1 W>,000 funtov, bo imel štiri motorje ter 10 mož posadke. jo stran. Da se v medsebojnih napadih ne poslužujeta preveč izbranih besed, je jasno samo po sebi. Volitve bodo 17. aprila in si-cer po vseh Gen oral Moaors tovarnah. Green je včeraj govoril v i-ti dvorani kakor Lewis pred ted-om dni. — Lewis igra vlogo komunista, — je rekel Green, — kei seje nezadovoljstvo med najnižje plasti prebivalstva. Čem»i pravi, oslanik v Kanadi .Tam«\s II. R. Oi oni well. Rekel j.e da bo sredi tekočega tedna odpotoval v ameriško državo New Jersey, kjer bo prijavi! *vojo kandidaturo oa senatorja. •Cromwell bo kandidiral na demokrafcskem tikotu tor bo skits.? I poraziti * od a njega >p-na t o rja. re pobi i k n n ca Ba r-boiira. ROMUNSKA PREPOVEDALA IZVOZ ZlTA V NEMČIJO BI KARKŠTA, Romunska, l(i. aprila. — V gla\nem mestu e zavladalo veliko razburjanje, ker je vladni gospodarski svet zdal odlok, po katerem jo prepovedano sklepali kake pogodbe ta dobavo žita. Kontrakli po starih pogočetka domnevala, ,Ia jo odlok naperjen proti NVmčiji, toda vlada jo pozneje pojasnila, da velja za v«e dria^e ter da je bila taka odredb i potrebna zaradi hude in dolge letošnje zime. Vlada pričakuje letos slabo letino, kajti kmetje še o dvorani Slovenskega Narod-j tudi zanaprej vedno našim nega Doma na 253 Irving Ave. prireditvam naklonjen s svo-Brooklyn, N. Y. Udeležba je jim sodelovanjem. Bodi ome-bila prav zadovoljiva, zakar,njeno, da je tudi Mr. Potušek vam vsem navzočimi vs:i čast nastopil na tem programu iz-NajiskrenejŠe se zahvaljujem ven točke, ter nepričakovano, našim kulturnim društvom za sodelovanje na programu in Na. kon'ou programa pa je sicer: slov. pev. in dramskem«izgovoril par zelo SKANDINAVIJA — NAJNOVEJŠE BOJIŠČE 9. aprila bo važen dan v zgodovini sedanje rvojne. Tega dne je ponesel Hitler vojno na sever — v Skadinavijo. V vojni se je pojavilo novo razdobje, o katerem nihče ne rve, kako se bo končalo, nedvomno *bo pa igralo skandinavsko bojišče izredno važno vlogo. Dansko so zasedli Nemci brez boja, dočim jim na Norveškem ni šlo vse tako gladko. Doslej, ko to -pišemo, Švedska še ni bila napadena. Nemški diktator je ponovno dokazal, da ne pozna nobenega ljudskega praiva, nobene nevtralnosti in da omalovažuje celo pogodbe, katere je sam sklenil in pod«pisal. Lani je bil sklenil z Dansko neiiapadalno pogodbo, ki jo je letos 9. aprila nesramno -prekršil. Najnovejša Hitlerjeva vojna akeijta bo imela nedvomno važne evojaške, politične in gospodarske posledice. To pre-senetlivo vojaško podjetje bo za Hitlerja zelo tvegano. Ne gre toliko za okupacijo Danske, ki močnemu nasprotniku ni mogla ustavljati. Vše drugače bo pa s strateškimi možnostT mi z ozirom na No 11 veš ko. Koliko vojaštva je poslala Nemčija na Norveško in kako je to vojaštvo opremljeno, se ne ve. Hitler se je najbrž zanesel na brezbrižnost zaveznikov, češ, v slučaju Cehoslova-ške in Poljske se niso zganili in se tudi ivi slučaju Danske in Norveške ne bodo. Delal je pa račun brez krčmarja, kajti Norveška je preblizu Anglije, da Angležem ni vseeno, kdo je gospodar Skandinavije, so jasno pokazali ie prve dni po Hitlerjevem vpadu. Kako se bo mogla Hitlerjeva annada vzdržati na Norveškem f Kako ji bo Hitler pošiljal potrebščine in ojačenje? Po morju, preko Skagerraku to ne bo tako lahko, dokler ima Angija močno mornarico. Za jamčit i si bo pač moral po kopnem pot do Nonveške, to pot pa vodi edinole preko južnega dela Švedske. Umevno je, da mu tega prehoda Švedska ne bo zlepa dovolila. Drugih važuili posledic tega Hitlerjevega roparskega '>ob >da se je uadati na političnem polju. Kaj bo storila Rusija? Ali je sklenil Hitler s Stalinom L .t novo pogodbo? Ali bo Rusija, ki se je komaj dobro pomirili s Finsko, vprizorila drugi pohod proti Skandinaviji? Ali bodo iv tem slučaju tudi Švedi in Finci zgrabili za orožje kot je to storita norveška vlada? Kakšne bodo gospodarsko ]>osledice Hitlerjevega vpada v skandinavsko ozemlje? Ali zamore nacijska Nemčija v gospodarskem pogledu sploh kaj pridobiti! Ali ne bodo zdaj dvojno ogrožene ipošiljatve železa iz severnega dela švedske, ki tvorijo vendar temelj nemške vojne industrije? Ali ni nemškim transportom ob atlantski obali pot popolnoina onemogočena? Pni dnevi skandinavske vojne so rodili celo kopico izredno 'važnih problemov, predvsem pa gre za to, če bo Hitler zmagal v Skandinaviji ali če bo poražen. Njegova zmaga bi bistveno ne izpremenila splošnega vojaškega .položaja- Zmaga v Skandinaviji nikakor še ne pomeni zmage v vojni, dočim bi bil poraz za Hitlerja usodnega pomena. društvu "Domovina" slov. pev. društvu "Slovan*' ter tamlburaiškemlu zboru. Prav iiskrena hvala t.udi Mrs. Hildi Cerar, ki je spremil jevala 4 Slovana' pri petju na klavir. Prav lepo se tudi zahvaljujem Miss Elizabet Meitzen, za tako krasno igrani koncertni komad "R o ton do Prosioso" na klavir. Ona je zares priznana umetnica na tem polju. Slednja je (hčerka dobro znane »!o-vejEteke družine Franka Meitzen iz New Yorka. Zgoraj omenjeni komad nam je zaigrala iz prijaznosti izven programa. zakar ji vsa čast. Želim, da bi še večkrat prišla med nas na naše prireditve ter nam zopet kakšen lep komad zaigrala. iNadalje > vse Slovence živeče v Greater New Yorku koristnih in poučnih besed'predsednik Združenih Slov. Društev, Mr. Frank Kerže. Njegov govor je prav gotovo napravil dober vtis na vse navzoče, ter sem uverjen, eden ali drugi način pripomogli do (boljšega uspeha. Naj omenim nadalje, da nas je tudi na tej prireditvi počastil e svojim obiskom naš znani rojak Mr. Slavo Trošt, s svojo gospo soprogo. Pozdrav! * Anthony Svet. INDIJSKI PRINC VSTAL OD MRTVIH. fTajinstveua Indija, oprede-na s čarom Orienta, ima senzacijo, kakršne menda še nikoli ni imela. Indijski princ, ki je "ii mrl p reki 30 leti, je vstal od mrtvih. Tako se prikazuje v javnosti na prvi polled zagonetna zgodiba, segajoča v leto lf)09. Takrat je nenadoma umri v sanatoriju •v poletni rezidenci indijskih podkraljev Dardjingu prestolonaslednik bhopalske države. da boste od Fedaj zanaprej šeU otudl vladarji te države ne z večjo vnemo sledili in pod-l1^™-'0 v IlHlU» nobene pohtic-pirali naš slovenski živel v i'10 Je vendar njihova Greater New Yorku. Posebno jP^ozentanvna fupkcija zelo dose mjoramo zavzeti, da bcmio!no.s™ 1,1 06111 na *tevil° lepo sku-pno delovali za naJ TakoJ !>° ™]r\l prej v lepi bratski slogi, kot J^opalskega prestolonaslodm- ena združena družina, taka jejkxa so >e med ljud- želja našega narodnega borca ptTO™ K^onca, da princ nt Mr. Frank Keržeta, ter h kateri se tudi jaa priključujem z vso .svojo dušo in telesom. Opustimo tista morebitna o-sebna nasprotja ali verska ali politična medsebojna prepričanja, ter kadar pride delati za skupno našo narodno slovensko stvar, stopimo vsi skupaj stoprocentno. Na ta na-|pu|ski Ini^avnik v knti cm bomo dali lep vzgled tudi .hmlhističenag meniha. Priponam mlakhm, da nam l>o s po-! VedovaI je, kako se mu je neke rr»« - Peter Zgaga DELO NA VRTU iSredi up ril a smo. Zima se je od na?i že sredi marca oficijelno poslovila — to se pravi v koledarju in pra-tiki — navzlic temu nas pa pride še veeknat pogledat. Slična je nadležnemu gostu, ki obleče suknjo, se pokrije, vzame dežnik poda vsem roko iai reče "good^bye", po par trenutkih se pa vrne, češ, da je še to ali tp pozabil povedati, drži za kljuko in stoji na pragu ter ne gre ne notri, ne vem. •V -splošnem se jjp lahko re- umri naravne smrti, temveč da j«1 bil zastrupljen z arzeni kom ,na ukaz svojega svaka,, katerpnta ni hotel izplačati' večje vsoto denarja. Po indijskem običaju bj bilo prinčevo truplo še isto noč sežgano. > Prvo presenečenje v tej za-gonetni zgodbi je nastalo leta j 1921. Takrat je hodil po bbo- če, da smo tja do novembra z zimo omlatili, kajti s^luce ima že svojo moč, dnevi so daljši, ženske so pa, slamnike, ki so jih začele ob božiču nositi, zamenjale s klobuk v in sempa-tam je že katero videt j z obilno ovratnico iz mačje, pasje ali zajčje kože, ki ji je bila prodana kot dragoceno krzno srebrne sibirske lisice za devet dolarjev oseijiiudeivetdeset centov. Narava se jo prebudila iz zimskega spanja ter milo in proseče kliče: — Obdelaj me I Obdelaj n>e! Sleherni, ki ima ušesa in srce na pravem mestu, mora slišati ta klic ter se usmiliti mile prošnje, zavihati rokavu in pljuniti (oprosti, draga či-tateljica tej nespodobni besedi!) in pljuniti v roky in se podati na delo, kajti že pesnik spomin in dar govora. Tako pravi: "Jablane, hruške in je ostal skazi 30 let velik ne-j in druge eepe, cepi v mladosti pazil,, kako je mrlič naenkrat oživel. Zavzel se je zanj in ga odvedfel v samostan. Posledir ea. zastrupljenja z arzenikom rje bila, da je princ izgubil kateri nam je zopet iako kras- nosmn> «ledila. ter da bo po- U^j sanjalo, da pada z njego- no zapel v tenor solo krasni kuplet po mienu "Ali meni je prav malo mar", katerega besedilo jo ispinal Mr. Leo Za-krajšek, skomponiraf pa ga je Mr. Jerry Kopriv&ok Jr., kateri je tudi Mr. Potuška spremljal na klavir. Za nameček nam je Mr. Potušek še zapel tudi krasni kuplet "Naše življenje čudna je zmes", za katerega be-edilo jo spisal tudi Mr. Leo Zakrajšek. komponi-ral istega pa ga je naš znani nosna, da izvira od slovenskih |«vMi oči pajčolan in da vidi do- starišev. Ako se bomo tej?a gesla držali, smo lahko prepričani, da nas slovenski jezik bo za vedno živel v tej tujini, daleč oid naše domače slovenske grude.. Prav lepo se zahvaljujem za tako požrtvovalno delovanje pri blagajni, našemu rojaku M. Georgu Novo^elu, in naši požrtvovalni rojakinji Mrs. Tie ■leni Corel, kakor vsem rojakom in rojakinjam, ki ste na NEMCI PREKANILI NORVEŽANE [Nadaljevanje s 1. strani.) re. Prebivalci Švedske so mogli iv bližini Nhrvika opazovati vroče boje. Na jugu so Nemci zavzeli Kongsvinger, 50 milj «everovzhodno od Osla. Na mnogih krajih Norveške so se nemških vojaki s padali spustili na zemljo, toda mnogo jih je bilo ubitih. NEMŠKI POVELJNIK V N AR VIKU UBIT BERLIN, Nemčija, 17. aprila. — Uradno je bilo naznanjeno, da je bil komodor Bonte, poveljnik nemškega rvojnega brodovja v Narvik o ubi, ko je branil narviško pristanišče proti zavezniški armadi- počastil drj*. [VUdka Mačka Beograd, 10. aprila. — Nemški poslanik na jugo*4ovan»kem dvoru je danee obiskal podpredsednika vlade drja. Vladka Mačka v njegovem kabinetu ter mn predal ob tej priliki vi-eoko odlikovanje /velikega krita Nemškega orla prvega reda, s je vodja nemškega rajha Adolf Hitler odlikoval pod- Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih ? . Državah Ameriških, je: KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA J E D N 0 T A Ustanovljena 2. april* lltfHL, in^orporirana 12. Januarja 18»8 t državi Illinois, s sedežem v mesta Joliet, lUinols POSLUJE ŽE 47. LETO GLftvai urad v lastnem domu: 351 N. Chicago St.. Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $5,000.000 SOLVENTNOST Kt S. K. JED NOTE ZNAŠA 122^5% K. 8. fi JednoU ima ud 35.000 tl&nov in Manic v odraslem in aladipskem oddelku. v ^ . SKUPNO . ŠTEVILKO KRAJEVNIH DflUŠTEV 1KI SKUPNIM PODPOR JE K. S. K. JEDNOTA IZPLAVALA TISKOM SVOJEGA OB8TANKA NAp $7,400,000 GESLO K. S. K. JED NOTE JB.: "V3E ZA VERO, DOM In NAROD 1" Ce se buCefi zavarovati i»r! dobri, iiodteni in solventnl podi>orni organizaciji, zavaruj Be pri Kranjsko-Siovenski Katoliški Jednoti, kjer ■e labko zavarujeg za smrtnlne, razne poglrodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti K. S. k. Jed not a sprejema ▼ svojo sreuo dane ln Sanice od 10. do 69. leta: otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavarujefi se labko od do $5000 posmrtnine. V Mladinskem oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "AA" all "BB". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek in ostane stalen, da.>4 zavarovalnina z vsakim dnem liara-Sfa. V slučaju smrti otroka sc izplača $500 ali $1,000 posmrtnim*. Otroka se lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani svotd izplačano v gotovini. BOLNIŠKA PODPORA: Zavarnjefi se lahko sa $2.00; $1j00 in COc na dan ali $6.00 na teden. A seamen', primerno nizek. K. H. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst sa varovanja. Člani ln Sanice nad 00 let stari lahko orejmeJo prloadajočo jfu reservo izplačano v gotovini Nad 70 let stari člani in Članice so prosti vseh nadaJJnlb am- JednoU ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Juduta", ki lsna-ja enkrat na teden v slovenskem ln anglefikem jeziku in katerega dobiva vsak Ban in članica. Vsak Slovenec ln Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. a K. Jednoti kot pravi materi vdov ln sirot Č» Ke nisi član ali Članica te najstarejše slovenske podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini t Zdruieoih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli Se nimate dnitvs, spadajoče^ k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba* je 1* osem'oseb v starosti od lft do 60. leta. — Za nadaljna po. Jaaalln In nnwsdila piMt^ns ^avaaga tajnika : JOSIP ZALAR, SSI N. CHICAGO STREET, JOLIET, ILLINOIS bro znano, krajo iu xar«s to je l>i! nirlir iz Danlljiivj^a, či^ar truplo jo bilo pokopano na temelju d voli zdravniških izjaw v navzočnosti nijiojrlh prič. Sestra in stara mati sta spoznali v puščavniku mrtvega priirca. Simiio njegova vdova ni hotela ničesar vedeti o moževem po-vratku. 'Pr in rev i n Sprotni k i trdijo, ■da sta v Dardljingu dva kre-matorija, stari in novi,. Žalni sprevod je kreni!* pred 30 leti k staremu namesto k novemu krematorju. Zakaj se je to »godilo, ni znano. Ko so hoteli pri-nčevo "truplo" že potisniti v poč, je nastal silen vihar. Pogrebe i so se ra zbežali in poskrili v bližnje hišo. Dozdevni nirliČ, ki ga je bil pa arzenik *amo omamil, se je naenkrat prebudil iz smrtnega *na. V bližini je niu(lil buVfbističrrii menrh in on je o- Kiianec samostana. Ko sow |K)grebei po viharju •vrnili v krematorij. so vrp prestrašeni opazili, da je mrlič ta ča-s izginil. Tisti, ki so inteli na vr^ti zastrupijenje, bo slačalo, kajti jeseni irte noči Ke jim je j>osnvilo najti truplo nekega mladeniča, ki ni imel nrtbeiiih sorodnikov. Njegovo truplo so s^ali na' nier,ja b^ nam bo mogoče kupiti od far- SREDldČE ZA SLOVRNSKB FONOGRAFSHE PLOŠČE. — Plate za oenik. J. MARSICH. INC. MS W. it Btnet New York Jitesto prinčevega. Sežgano je f>ilo v novem krematorju in Kamenja ve nihče ni opazil. (Princ se vseh 30 let v samostanu ni mogel spomniti materinega jezika* in še zdaj ne more točno povedati, kako sta re mu vrnila spomin in dar igovora. Po vladarskih pravicah bo moral princ zdaj postati bliopalski maharadža. Kalkuteko sodišče bo moralo in drugih ce»pov za borili i>et in sedemdeset centov, zat<» p:i moramo posvetiti na domačem vrtičku vse svoje sile drugim prideJkom, kot naprimer solati, rdečim redkvioam, kolerabi-cam, fižolu, kumaram in pa bučam — bučam zato, če ie .slučajno kakšno prase pri hiši. Tistemu, ki ni tega. dela vajen, bodo priskočili dobri so sedje z dobrimi sveti na po- o{>S(m1 stane vsak dan stranko vec «svetoval, naj denem ,v lonec, ;v katerem sem hotel vzgojiti Roe m poj. ADOLF SCHAUER ZEMLJIŠČA in ZAVAROVANJE JAVNI NOTAR 66-04 FOREST AVENtE RinoEwoon BROOKL\*N, N. Y. Telephone: HK^emaii .; s»>15 PRESTAVE, P(K>BIjASTI LA. S9EMIjJI§KE TRANSAKCIJE TUKAJ IN V STAREM KRAJ T Najboljša postrežb« po rtijniiji cent. SPOSOBEN ODVETNIK VKONO^ na razpolago \ DARHiNE POSILJATVE v Jugoslavijo 100 Dinar.---$ 2.40 200 Dinar.----$ 4.60 300 Dinar.---$ 6.70 500 Dinar.---$10.50 1000 Dinar.---$20.50 2000 Dinar. — ---$40.— ZAKApi mMIB V- EVROPI m MU ni« SM šSUmšL V« M hUm ZA NUJNO NftUMW P08L8&TS OUST. — DOPLAČATI JB TWBA «1— VSAKO WtoJATW V JUGOSLAVIJO SLOVENIC PUBLISHING CQ. :t t r O T N I d K I ODDELEK t :: 2X6 West 18th Street, Hew t^^Gi&GttfSttttvtt^^ nadike: četrtino peska, četrti- no ilovnate zemlje, četrtino kravjega gnoja, četrtino čine prsti in četrtino umetnega gnoja. — To ni mogoče, — sem mu ugovarjal. — To je vendar 7>et četrtin. — Saj ros, — je odvrnil. — Moraš i>a ntikoliko »večji lonec vzeti, da bo šlo notri pet četrtin. Tudi pri izberi semen je treba največje previdnosti. Pred leti sem bil kupil zu dva dolarja garantiranega >o-latnega semena in posejal ž njim ves vrt. Po šestih ali sedmih dnelt je že prrkukalo nekaj zelenega iz zemlje in privabilo cele legijo-ne vrabcev iz bližnje iu daljne okolice. Tolikotvrabičev nisem še svoj živ dan videl. Kar solnce so začrnilc njihove lačne jate. Nobeno strašilo jrh ni prepo-V«»lMlTMl ^ Wednesday, April 17, 1940 \ BUfYCWV (TTfOOBUtVT SflBI Kamadskl ? estiik Poročil* is runih naselbin, kjer hirajo in delajo Slovenci DUPARQUET, QUEBEC, MALA SLOVENSKA NASELBINA ALI BO KANADA ZASEDLA GREENLAND? V Wellington p, D, C., glav, nem m o* tu ZdružcuiU držav, z veliko jvneino razpravljajo, če bo poslala Kanada svoje vojaštvo na Greenlandijo in zasedla ogromen otok, ki je dan. ska last. Ameriški politični izvedenci »o mnenja, da Kanada tp povsem lahko stori, ne da bi prekršila Monroe doktrkje. katera prepoveduje katerikoli evropski sili raasiriti svojo vlado na ameriški kontinent* Ko je prejšnji teden sprejel ameriški predsednik časnikarske poročevalce, so ga vpraša? li za njegovo mnenje o. tej kočljivi aafdevi, pa jim ni odgovoril nc tako, ne tako. Hoteli so vedeti,.kakšno stališče bi zavzele Združene države, če bi kakšna bojujoča država poskušala s silo zavzeti, to kolonijo. RekeLjim je le, d» je po njegovih mislih Green land i ja bolj ameriška kot pa evropska ter da je bolj navezana na a -i ne rišk i kot pa na evropski kontinent. Pojavilo sc je vpra.šanje: —-Kanada je neodvisna država na zapadni polobli. Ali ji je mogoče polastiti se Greenlan-dije, ne da bi s tem prekršila določb Monroe doktrine? Predsednik Qoo*cvelt so ni, spuščal v te* rajunofrivanja, priznal je pa, da izsa časa, J&o se je Nemčija polastila Uan-ske, čita razprave o Greenlfrn-diji in študira zemljevide. Tndi časnikarjem je priporočil, naj se bolj zanimajo za ta velik otok, ki utegne, sedaj po okupaciji Danske, igrati še vejiko vloge v zgodovini, Predsednik Rooseevlt zbira zaenkrat izključno le dejstva ter posveča vso svojo pažnjo humanitarnim zada vam. Predvsem je dognal naslednje: Ha» Green land i ji, živi približno sedemnajst tisoč Eskimov, katerim so Danci poslali vsako poletje nekaj ladij ži-viL Ker to poletje teh poši-Ijatev iz Danske najbrž ne bo, bo .pozval predsednik Roosevelt ameriški Rdeči križ, naj preskrbi Eskime z živili- Tozadevni stroški bi bili j«azinero-ma majhni ter bi jib ameriški narod skorogotavo brez obotavljanja prevzel. Te dni bo predsednik Roosevelt v posebnem govoru pozdravil panameribko gibanje in bo ob tej priliki najbrž omenil Greenlandijo in Monroe doktrino. Po wasliiugtouLskib na zor in je otok Islandija izven ameriške konjainentale sfere, dočim je Greelandija del ameriškega kontinenta. Otok je daleč severno od obrambne črte, doio-čeme v Monroe doktrini. Najjužnejša točka Greenlandije je oddaljena nad 1200 milj od o-bali ameriške države Maine. Toda če natančno pomislimo, je tudi Kanalda severno od prvotne meje, določene v 'Monroe doktrini, navzlic temu je pa Roosevelt v svojem govoru, ki ga je imel 18. avgusta 1938 v Kingston u v kanadski provinci Ontario vključH Kanado v Monroe doktrino, ko je rekel kanadskim poslušalcem s —Zagotovim Vtoan, da narod Združenih držav ne bo držal rok križem, če bo skušala katera* koH druga država zavladati na loanadskih tleh. Odkar je vdrlo nemško vojaštvo v danske pzemi je ter ga zasedlo, proučuje ameriški državni d apartment ameriško -danske trgovinske odnoeaje* wk© določbe, tikajoče se nemT bkega blaga, veljavne tndi za pošiljatve iz Danske. Po vklju^ čenju Avstrije in Oeboslova-ške v nemško državo veljajo aa avstrijsko in čelioslovaško blago Ute dol pobe kakor za blago i* Nemčije. Držarvni tajnik Hull pravi, {da je treba zaenkrat počakani izida mornariških operacij ob norveški in danski obali. Res-nioe ne bo mogoči« tako kmalo dognati, posebno če pomislimo, da je trajalo leta in leta, predno je svet zvedel, kaj se je zgodilo v pomorski bitki pri Jutlandu tekoin svetovne vojne. Niti angleška niti kanadska vlada dozdaj še nista pojasnili svojega stališča napram Greenlamdiji. Da bi Nemci ustanovili na tem otoku ^tvojo zračno ali mornariško bazo, se skoro ni bati, kajti od angleškega bro-devja bi jim pretila prevelika nevarnost. DUPARQUET, <^ue. — Tukaj Vam pošiljam naročnino za pol leta $3, zraven pa še najlepše pozdrave Petru Zgagi, ker nam toliko lepili, pa žali-bog tudi resničnih kratkočasili« napiše vsaki dan. Nadalje pa želim, da bi tudi drugod posnemali nas, ki nas je tukaj prav malo. Vsega skupaj nas je 11; beri in piši: enajst Slovencev na Duparquet, Que. Seveda štejem samo moške, med tem so pa štirje, ki imajo tudi svoje boljše polovice tukaj. Razen enega, ki je revež bolan že nad loto dni, delamo vsi v tukajšnjem rudniku Beat-tie Gold Mine, da služimo kruli sebi in svojim družinam. Da se pa tudi zanimamo za naš slovenski list " Glas Naroda", je pa dokaz ta, da izmed 11-tih tukaj živečih Slovcncev je 7. naročnikov "Glas Naroda". Če se ne motim, bo tudi to nekakšen takozvani rekord. No, če ga ravno tukaj ne nosimo, bi pa vseeno želel, da bi po drugih večjih naselbinah nas i vsa j malo posnemali. Najlepše pozdrave pošiljam vsem Slovencem po širni Ca-nafdi in Ameriki in tudi Tebi Matija P. v Rossland, B. C., tam, kjer imate z zlatom tla-kane ceste. Zakaj se pa Ti nič ne oglasiš? Najlepši pozdrav g. n redni ku. Naročnik. »4 -"-1 LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce ... ~ * - (Finžgrar) Nove knjige slovenskih pisateljev L. Mrzel: BOG V TRBOVLJAH Zbirka pripovedk iz našega največjega premogovnega okrožja — Trbovelj. Knjiga obsega 120 strani, je trdo vezana ter r ivsebujc 20 originalnih lesorezov Maksi- ma Sedeja. r Cena — $2.— ---------- i ČRNA VOJNA (Spisal D. Ravljen) Originalno delo enega mlajših slovenskih pisateljev, ki snov svetovne vojne vpo-vsem novi obliki spretno obdeluje. — Trdo vezano, 120 strani. Cena — 75c D. Ravljen: ZGODBE BREZ GROZE Knjiga vsebuje petnajst krajših povesti iz našega domačega življenja. — 125 strani, trdo vezano. Cena — 75c Naročite pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISH. CO. 216 A V EST 18th STREET NEW YORK CITY SlmjmcL ir JCanadi SIJAJEN USPEH PttlREDTVE V PORT ARTHURJU, ONT. KANADA SE NE VTIKA V AMERIŠKO POLITIKO Upam, da mi bo uredništvo dovolilo mali prostor v tem listu, saj -se tako malo kdaj kdo oglasi od tukajšnjih nase-Ijencev. Res, malo nas je jjo številu, toda vseeno bi se mogli Od časa do časa kaj javiti. Toliko nas je vendar še zmožnih za pisanje, in * tem javiti slovenski javnosti, da tudi na severnem obrežju "Velikega jezera" živimo Slovenci. Sicer pa ''Kanadski Vestnih opisuje večkrat iz življenja kanadskih Slovencev, in, to večinoma iz majner&kih naselbin. Kako mi živimo, in s čim se baviino' ,Za svoj i vsakdanji kruhek se mučimo po papirnicah ter večji del po gozdovih, Ta zakinja industrija nas pa le začasno zaposluje, in že delo samo Dako zapoveduje, da živimo tako raakrojeno ali razcepljeno. To bo menda tudi vzrok, da se tako malo v, javnosti oglasimo. Društev nimam nikakeršnih, kot jih imajo po drugih naselbinah, to je tudi krivo, da so tako malo poznamo med seboj. Da se pa saj enkrat snidemo skupaj, «e je zavzelo par rojakov ter priredili prvo slovensko plesno ^abavo v tem mestu. .Slovendi in Slovenke, kate ri ste bili navzoči na tej zabavi, tvideli ste kaiko sijajen od-«iv* smo dili rna naša povabila od strani druge narodnosti, tlako, da je bila dvorana "Hrvackog Na rod nog Doiua" dvakrat p rem ajn na. To znači da nismo tako pozabljeni kot se sami smatnamo, ter da se drugi narodi zanimajo za naše prireditve. Res, kar lepo se nam je obnesla naša prva prireditev. Nato smo fcitfko po- nosni. Vsa čast in hvala ti -tistim, ki so s trudom in požrtvovalnostjo Ipripomogli k lej>emu ujjpehu. Da je bilo vse OTTAWA, Kanada. —, Kanadski ministrski predsednik W. L. Mackenzie King je izjavil, da kanadski vladi niti na um ne pride, tla bi se -kušala na kakršenkoli način vmešavati politične zadeve Združenih držav. — To pravim zaraditega, — je dejal ministrski predsednik. — ker je bilo v aadujem času podanih nekaj izjav, ki bi ute tako veselo raapoloženo, grc;gn|,a IlstaarHi o našem stali-zasluga godbenikom in to na. kali v tako j ve lik eni številu. Želimo jim povrniti v njihovih prireditvah. Slovenci v Port Artliurju in okolici, kakor je bila to naša prva, želim in upam, da ne bo tudi aadnja prireditev. Bodimo složni, ter se drugič tudi kaj na odru pokažimo. Tukaj ni izgovora, da nimamo v to svr-bo dela-vnili moči sposobnih. Malo truda in požrtvovalnosti, pa se vse naredi. Le na t« način se spoznavamo ?auii med seboj, kakor tudi med drugimi narodi. Ne pozabimo, in obnovimo naše stare tradicije. Da je pa kritik in takšnih nasprotnikov v teli sličnih za-devah^ to je že danes običajna stvai, kot naprimer v pripravah tega nedolžnega plesa so že eni duhoviti politiki ugovarjali, češ, kakšna stranka to prireditev snuje. Kakor že omenjeno, nimamo nobenih društev, zato tudi noliena politika ■sem ne sjlada. Za ta posel so pa tit4i, ki imajo kaj od nje. Zame hi zate, dragi prijatelj, je pa sekira in žaga vsakdanje življenje. Priporočal bi pa, in potrebno nam je kako društvo za nas torej me roda j ne. Generalni prav«hiik province OutJario, Gordon Connaut, je rekel dne .">. aprila, da mora storiti Kanada vse, kar je v njeni moči, samo da dobi Združene držaj ve za stvar zaveznikov. Dokazoval je, da Nemčija ne ogroža -^imo evropskih demokraciji, pač pa tudi demokracijo Združeni n držav. Njegov govor je izzval tako v Angliji kakortnili iv Ameriki sede glede te zadeve naj bodo veliko pozornost. _,_. _ _ >»1 SOREL—SREDIŠČE KANADSKE INDUSTRIJE Mesto je postalo velikanska kanadska orožarna — Zupan je "najvišji vojni gospodar" z ozirom na proizvajanje orožja in municije., uro za uro odvažajo vagoni in lavtontolbiti in parniki tanke, topove in municijo. \Sorel je velikanska kanadska orožarna in hkrati velika (Nt. bregu St. Lawrence reke, ki prav za prav že ni več •reka. ampak je kanalska zveza med jezerom Ontario in Atlantskim oceanom, prav blizu Montreala. ki je največje kanadsko mesto, je mestece z imenom Sorel. (Župan tega mesta t=e imenuje Simard, je pripadnik francosko govoreče manjšine v Kanadi in je po poklicu lastnik velikega plavža in kovinske tvornice. Zdaj je najbogatejši človek v deželi. 'Župan Simard ima namen, da napravi iz svojega mesteca Sorela, kjer so /njegove tvornice. velikan-ko orožarno, kakršna je za Francijo Creu-sot in za Nemčijo Essen. (Zdaj se v tem mestecu kadi že več stotin dimnikov, ]>o sto in ftto vagonov dovaža uro -za uro pjradbeni material, surovo železo, orodje, kurivo, in rezerva moči za zaveznike. Pred vojno so izdelovali v Sorelu precej avtomobilov, se-daj pa prav tam izdelujejo motorje za letala. Pred vojno so izdelovali v Sorelu v dveli srednje velikih delavnicah puške, strojnice in topove. Zdaj so v teh tovarnah tri nove delavnice, ki se iz njih noč in dan razlaga lirumenje kladiv na paro in proizvodnja se je postoterila. iPred vojno je bilo po sorel-skih cestah mirno, zdaj pa, ko so delavci, preden se izmenia-jo in so prišli, inženirji in vo-jawke osebe iz Evrope, da prevzamejo storjeno orožje, je promet z vozili enak prometu velemest in so ce-te, trgi, re-~ vseh posameznikov. Naj ome-'čajev, katera dolžnost bi bila nim samo en obžalovanja vreden slučaj, kateri se je pripetil minulega leta našemu roja -ku v gozdu in -ni'kdo se ni zavzel zanj. Drugič imamo rojake po bolnišnicah usmiljenja vrednih, ko se nikdo ne pobriga zanje, in še več takšnih slu- društva, da se za to pobriga- Vzgled naj nam bodo druge narodnosti. Pozdrav vsem čitateljein tega lista sirom Kanade in Zdr. držai v. Naročnik. V stoterih slovenskih domoviH boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie viy^ "Naši Krajih Slike so iz vseh delov Slovenj «je in vemo, da boste zadovoljnih Zbirka 67 fotografij v bakro? tisku na dobrem papirju va» stane — KNJIGARNA "GLAS NARODA" 3. i ? 216 WEST 18th STREET,. NEW YORK tavraeije in kolodvori neprestano iHihli ljudi. Točno pol leta je trajala ta zares po ameriško nugia spre-menšba mesta. V poloviei leta je postal Sorel središče energij prvega reda. poloviei leta je sorclski župan Simard. ki je bil prej le premožen knnmihki indn- istrijec, ]»ostal kralj kanadske težke indostrije in hkrati najvišji vo.pii go-podar na pano-ipf-h proizvajanja orožja in munieije. I&uuo jxil leta je zadostovalo. da >e je na izhodu Kanade ob St. Lawrence reki spremenilo lice ženil je. STAVKA MORNARJEV NA VELIKIH JEZERIH Mornarji hočeji imeti petnajst dolarjev več na mesec. — Delodajalci nočejo obnoviti po-pogodbe. — Unija je priključena A. F. L. TORONTO. — J. A. Suli-van, predsednik Canadian Steamers Union, je zapretil s stavko (>500 mornarjev, za|H>-slenih na 285 ladjah, vozečih |w> Velikih j«*zerih. iSlavka naj In izbruhnila ob pomladni otvoritvi ploH^e, ki obeta biti letos živahnejša kot prejšnja leta. fl'nija zahteva za svoje člane povišanja plače zxi $1.">.00 na mesec. Posadka na man>ih ladjath naj 1k> povečana za tri može. ITnija pripada Ameriški Delawki Pideraciji. Sulivan je pisal vsem paro- brodnim družil>amT da um je žal, ker mora napovedati stavko, toda drugega niti ne kaže, ker se pa rob rod ne družbe no-čejo pogajati niti glede obnovitve -tare pogodbe. lUnija je že pred štirimi leti proglasila i^trajk, s čimer je bila otvoritev 7>arobrodne sezone zii štiri dni za k as 11 jen a. 'Tedaj so mornarji izvojeva-li povišanje plače in priznanje unije. iPonovna zahteva |mi povišanju plače je parobrodne mogotce tako razkačifa. da so skušali unijo odpraviti. PREISKAVA GLEDE UNUE NI DOVOLJENA 'KIBKTjANT) LAKE, Ont^ Can. — Seja posredovalnega odl»ora, kateremu načel ju je sodnik W. IVL Martin, je bila včeraj pojioldne odgodeua za en irtesec. Na tej seji je Mjar-tin predlagal, da mu uprava Teck-Hu^liefei rudnika dovtoli, da priredi med rudarji glasovanje, ki naj pokaže, ako so zadovoljni s tem, da Local 240 International Union of Mine, Mill and Smelter Workers, zastopa njihove interese pri po-ga janjih z rudarsko družbo. Ravnatelj družbe J. J. McMillan je rekel1, da tega predloga ne more sprejeti, ne da bi se prej posvetoval z drugimi uradniki druržbe. Martin ga je prosil, da ž njimi takoj stopi v stik po telefonu. McMillan je zaporedoma poklical u-radnike na telefon in čez pol ure je Martinu že naznanil* da družba njegovega predloga ne more sprejeti. 1 Ob-2. popoidne so »e zastopniki obeli strank sporazumeli, da ostane vprašanje glede priznanja unije tam, kjer je. Nato je sodnik Martin naznanil, da je seja za mesec od-godena, ko pa se odbor zopet sestane, bo, razpravljal o delavski plači. Delavci zahtevajo povišanje plače 15 centov na uro. Rojake prosimo, k o pošljejo sa naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MOKinr ORDE&, aim je vam le priroSno ** * * l^^mml^Jf ^^t^^B^fJ^l^^l^f laninski Kralj Spisal L. GANGHOFER. Za Glas Naroda priredil X. X. 30 Razne ve^ti "Nekaj iii prav," je mrmrala, "kajti če ne, bi moral p ritk* .Zopet je štela, ter je poezabljala bolečino, nov in nobo, Jci se je medtem pokrito 6 težkimi oblaki. ' V daljavi je zakrnelo in j>adle so prve težke kaplje. ' (Tesno se je privila Kvlca skalni pečini ,toda dežju se ni inogla po\*om ubraniti.. » čedalje bolj je čutila, kako ji je začela nirzfa mokrota obdaj? ti vse telo. Pozorno je poshjcsala v noč, kajti zdelo se ji je. da *li-si na -skalovju stopinje, kot da bi nekdo hodil v okovanih čevljih. . "Dorče!** je kri k nil a v viharno noč. Koraki utihnili. Že je hotela Evica zopet poklicati fanta, ko je za^nnelo, da se je zemlja stre-fca. Žareč !>lisk je raasvetil £oad in gore, da je vse kakor v ognju zažarelo. , I?ekle je zakričalo ter se £e bolj stisnilo k steni. Par korakov pred sel»oj je bila namreč v luči bliska o]>a-zila postavo v sivem p'^ušču, mrtvaško bledega obraza, ol>-dane^a z rjavo brado. Rjavi kodri :*> silili izpod stožaste^a klobuka, ki ^a je obdajala krona planink. 1 ''Sveti Bog," je za jecljala Evica. Nato se je onesvestila. 10. POGLAVJU 'Ko se jo prebudila iz omedlevice, jem predramila in tedaj je začutila, da se ji glava naslanja na ramo. da je vse njeno telo zavito v plašč ter da jo dvoje močnih rok nosi «kozi noč in vihar. V istem trenutku se je vsega Hponinila, in se jo zdelo, da ve, kaj >e dojraja ž njo. Obdal jo je čuden občutek, občutek strahu in veselja. Kar vztrepetala je db misli, da se je vse tako zgodilo, kot jo v svoji nesreči sanjala in upala. (Planinski kralj >e ji je prikazal, dvignil jo je v naročje in jo nese na varno proti |>L>nin>ki koči. • (Ko je zopet blisk razsvetli noč, bi rada zopet pogledala v njegov bled obraz, pa ni -i upala. Navzlic temu se pa ni bala. Bil«a je namreč uverjena, da jo je doletela izredna sreča, kakšna doleti med tisočerimi komaj enega. Trdno je zantižala ter se prav dobro počutila, zibajoč .so na krepkih nogah. Zdelo,>e ji je. da plava skozi noč, dočim jo njen reditelj z nogo previdno tipal po skali ter i iskal v temi pravo pot. ' Si ■edi grmičja je za hip obstal, nato se je pa Evici zazdelo, da sta -e oba skoraj za če ki pogrezati v zemljo. Vzt ropotala je. Tn ko je slišala zamolkel udarec, kot da bi se zaprla težka skalnata vrata, je imenovala ime Od rešen ik a in svete De vice. Tedaj .so so roke tesneje oklenile njenega telesca in ob ušesu jo zaslišala prijazen glrt^: **Xikar >e no boj. Evica. Nič se ti ne 1>o zgodilo. Zdaj si že spet dobra, kaj pe! Hvala Bogu." ' (Hvaka Bogu! — Ti dve l>eeedi sta ji vrnili izgubljeni gum. Kaj naj pričakuje hudega oil njega, j>a naj je duh ali karkoli, ki izgovarja sveto ime? Pa naj jo ne^o v planinsko kočo ali v svoje domovanje, kjer bo zaščitena pred temo, mrazom in dežjem. Vseeno ji je bilo To je bila njegova stvar. . • , Kako bi mogel in smel človek dobremu duhu ugovarjati? In kako dobro je f>oznal njeno ime! Seveda, takle se podnevi naredi m vidnega, se obrede in vse ve. Njegov glas se ji je zdel znan,, kar je pa ni prav nič začudi o. Njen oče ji je večkrat pravil, da prevzamejo duhovi človeško postavo, človeško govorico in človeške navade, če je pot roba seveda. No, in v njenem slučaju je bilo to )>otrebno. 'Pogumno je udprla oči, pa ni ničesar videla. Vseokrog je vladala neprodirna tema. In vedno nižje je stopal, kakor po kamnitih stopnicah, potem naprej in zopet globlje. Ozka skalna i»ot je morala biti, i»o kateri jo je nosil. 4 Noga se ji je večkrat n«aice zadela ob skalno steno. . •Čudno se ji je zdelo, kako more njen reditelj najti pot v laki noči. Pa kaj! 1 Duhovi ponoči natančneje vidijo nego navadni ljudje podnevi. . (Z vsakim trenutkom se je večala njena radovednost in občutek nečesa čudovitega, ki jo je obdajalo. Zdelo se ji je, da sliši čudne glasove — vriske in smeh — toda ko je natančneje vlekla na uho, se je prepričala, da je le šumenje vode in tuljenje burje visoko nad njo. 1 Tedaj je njen rešilec razvit plašč, ki je bila zavita vanj. . » *1 Tako, Evica," ji je rekel. "Tukaj ni nobenega viharja in nobenega dežja več." iSpustil jo je na tla, toda noga je ni držala. . "Za !>ožjo voljo, otrok. Kaj ti je? Ali ne moreš stati?" jo je preplašeno vprašal. "Pa že vsaj nisi padla? Ali te kaj fcoli?" » "Da, nivrn; leva noga," je zamrmrala. V tistem hij*ii jo je pa zopet dvignil, nesel še par korakov ter jo previdno položil na seneno ležišče. »"Šele sedaj vem," je govoril, "bo trelba pogledati. Le nikar nič ne skribi. Bo vhe dobro. Jaz namreč vem, kaj je dobro zoper to." Seveda, brio na svetu bi bolje vedel 44kaj je dobro zoper to.'* neiro on, ki se j«« bil mijrlo odstranil. !SI»>ala je šumenje in )*>kanje, zasvetila se je huk'ja in »vajeni svetlobi je opazila skalno steno, ki je bila kakor iz čistega zlata ("ude«' *e je opazovala mo&ko postavo, čije obrisi so «e ostro odražali od planfteče svetlobe.. Takoj se ji je zazdelo, da sliči ta po tava njenemu očetu ki je tudi nosil kratek jopič, inhaste li ačo in močno okovane čevlje. V«*čkrat »ra j«' oprzovala, ko je prišel zvečer v dežju domov in |H*pravljal ogenj v peči. Tedaj .-e je obrnil, držeč v roki svečo, in se je približal Ježisču. Evica ,trepetajoča po vsem telesu, je zrla v njegov bled obraz, obdan z rjavkasto brado, ter v rjpve, na ran>ena padajoče lase. To je utegnil biti dbraz mladeniča., toda potrt voled žajosti in bolečine je bil sličen obrazu dozorelega moža. (Nadaljevanje prihodnjič.) KAKO NAJ SI 0DP0-ČIJEMO. •Nespečnost je ena izmed naj bolj razširjenih bolecsni naše-iga časa. Boi^ba proti njej predstavlja za adravnike in raziskovalce zanimiv študij. V Stutgartu je zdravnik dr. Breuminger ustanovil celo posebno kliniko za tiste, ki ne morejo mirno spati. . ' • V kolikor ne izvira nespečnost od kakšnega telesnega ela~, to preganja po svoji posebni metodi, ki spremi v tem, da bo pacienta na spanje tako rekoč duševno pripravila. Za dobro spanje jo namreč po trelmo notranje ravnotežje, "nekaj saj i voza vest i in nekaj pozitivnega tedanja na življenje. 'l>r. Breuminger se bavi tudi z učinki počitkov druge vrste. Po njegovem mnenja je kratek VOJNA NA NORVEŠKEM V teh kritičnih časih je vsakemu čitateJju dnevnih vesti potreben ta priročni ATLAS, ki pa pošljemo našim naročnikom po najnižji reni. — Naročite ga Še danes! Velikost 9M x 14U inčev 48 velikih strani; ^ harvanlh wmljevldov tujih držav iu I> zemljevidov Z«lr. držav iu zastav voUilnib držav ; 45 svetovnih slik iM>iM»Inouia o-Kiiačenih; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zt-uiljevid kaže <-eli svet in ludi: RAZnKI.ITHV POlJSKE MEl» NEMČIJO IX Rl'SUO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKIJlY'ITEV r-EIKiSLOVA-ŠKK K NEMČIJI NOVA FINSKO KI SKA MEJA Cena 25 centov PoSljite svoto v znamkah ih» & oz. i m i 2 centa. (premor med delom -z odpočit-kom enako važen kakor dobro ropanje in -sieer ne samo za tiste, ki jim normalno spanje motijo razne težave, temveč za vsakega zdravega človeka sifloh. Kidor si podnevi za kratek čas bodisi leže ali sede odj>očije, in sicer tako, da izloči za ta čas vsako duševno delo, misli in domišljijo, si črpa iz tega kratkega počitka več novih sil in si bolj o-svež/i ustvarjalno *ilo, nogo z mnogimi urami "svinčenega" spanja. • Že vso mogoče pripomo-čke so preizkusil!., da bi spanje s silo privabili. Poleg uspavalnih snovi, imajo eelo * 'uspavrline stroje" posebne priprave, ki dajejo od sebe enolično brneče glasove. Ti glasovi naj bi učinkovali uspavajoče vendar, je dejstvo, da marsikomu spanje prej preženejo. nego da bi mfu ga pospe- KOA-ali. ■ Hpanje se ne da izsiliti. Ljudje, ki živijo zvečer še vsi j Kratka Dnevna a^odba^p cTHATERNI JEZIK—NAŠ NAJVEČJI ZAKLAD V dolgi'h stok*tjib daleč — slovenska žena na najbolj iz- od velikih igralcev na šahovski de*ski sveta, daleč od hrupa in vrenja, ki ga povzročajo narodi in posamezniki, ko poželjivo strežejo v svoje čase trenutno slavo in čast in sejejo razdejanje in smrt, jo slovenski človek v svojih raztresenih oddaljenih vasicah bojeval s strogo zemljo boj za ObManek in je iz vseli viharjev srečno otel svoj največji zaklad — svojo govorico. Ves ta čas io slovenska žena tiho in skromno čuvala donK. in roti in je prva uvajala sinove in hčere v zakladnico našega jezika. V njenih rokah se je ohranil cist, njene postavljeni postojanki naše narodne biti ki je svojo nalogo čantno izvršila. . (Kaj pa danes t Kakor nekoč stojita naša kmetica in delavka na straži, še vedno po-reduje ogromna večina naših žen slovensko govorico od roda do roda, obogateno po novih izraxih in pojmih, ki jih terja novo življenje Kaj pa n.-fsa me^3čanka? Spričo nje fl»i si človek cesto najraje za-kril obraiz. Še preden otrok dobro govori, se mora že učiti tujega jezika, in njegova ljubka, po najnovejši modi o-pravljena mamica čeblja z njim na cesti in doma v tujem mi so mu podelile čar one miline, ki nas vedno znova pre-v doživljajih preteklega dne in treska, kadar udarjajo njegovi legajo poldni energije ter nape-'ZVoki na našo uho. Davno že, t ost i na posteljo, bodo le tez-j^ prodon so l»ili pisani kakrš-ko zaspali. Prav tako jim no ni koli programi. bo pomagalo, do spanja, če si I #> .. w 4 . . , 4 . 11 i- 1- U 1 1 1 .. ' ^ tnsor tri sto lot je tega, IkhIo ponavllali besede, kakor:' . , , , , ♦ ~ i- 'kar so lele roko slovonskt'ga ^^foram m hočem zas-pati. .. uspavanke in druge njene pes- jeziku. V družbi jo sliši otrok govoriti v tujem jeziku, s tem posebej poudarja gckpostvo. zas-p drugače mi .bo jutri težavno in no bom mogel delati." Prej jim 1k> pomasralo, če >o sprostijo .če mirno (tdrine.io vtise nreteklega dne in skušajo izločiti A*se duševno delovanje. 'Človek pa se mora za spanje vendar'e malo pripraviti. Predvsem se mora ž" telesno sprostiti. Mjnoiri ljudje se no zavedajo, da imajo tedaj, ko čakajo na spanje, še vedno na-qK't obraz, da sti-kajo nevede zobe, kakor pri kakšnem na-7>etem dnevnem dolu. Sprostitev spada k "znanosti da Posebnost: IIA.MMONDOV ZEMIJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA Ki pON, ki ga dotdte z atlasom In ko k« iziNilnite in iKišljete k izdajatelju zemljevida. Vam daje l>ravieo, da dobite dtMlatne zemljevide z novimi mejami vojskujo-f-ili se držav, kakor I>

si je uibog, najsi >o si tujci začasno osvajali jjromotne življenje. prenešona v ]>ojme po-i litičnega izrazoslovja, ie stala iDenarne! OSEM LEVOV NA DVA M302A. 'Dva Američana, ki sta s •svojim avtomlobilom potovala skozi ogromni Krugerjev zaščitni park v Južni Afriki, kjer so sinejo vse živali jirosto »gibati, je presenetil' naliv, ki 1 je pot >premenil v deročo reko. Druge izbire niftta imela, nego da izstopita iz voza in se j tako izročita nevarnosti, da i ju divje živali napadejo, ali pa se dasta z vozom vred odplaviti. . »Odločila sta se za prvo. Komaj pa sta zlezla iz v oza, je |)Ianilo osem levov proti njima. S hitrim besrom sta se rešila na -bližnje drevo. Levi so drevo obkoHH in čakali, da elezeta dol. Cel dan sta tako |prečepela na drevesu in zve-'čer še vedno ni bilo videti, da ju bo kaj rešilo iz neprijetnega položaja. K sreči pa ju je šel neki paznik iskat in ta je leve prepodil. . Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kuriu. V ITALIJO pošiljatve $ 5.90 11.50 17.00 28.00 55.00 Lir 100 " 200 " 300 " 500 " 1000 KER SB CENB SEDAJ HITRO HEN J A JO SO NAVEDEN« CR NB PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI NIŽINA NAKAZILA IZVK&U. SJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO »1— in javnega ožigosanja, skrajni čas je. da povemo, kdo dela proti naStm anrouJnim interesom. Ljudje, ki so si z izkoriščanjem dela natših rok in naše zemljo, nabrali bogastva, nas izdajajo in prodajajo, kakor svojo trgovsko blago. Vse dobrine, kolikor jih je na tej zemlji, morajo zatorej nazaj v tiste roke, ki so jih iTstvarile. Tega se moramo -lovenske Žene zavedati. Roke, ki so obvarovale našo besedo skozi burno tisočletje in več, bodo tudi doforine tega sveta in bogastvo naše zemTrje pošteno in nam v korist upravljalo. . •"Kadar »=o nam sovražne sile najhuje divjale, so vedno treščile v hram nagega jezika in vendar, kako bedni junaki bodo ponosni nosilci starih kul tur, kakor se radi sami ime nujejo, na straneh one zgodovine našega sodobnega sveta, ki bo nekoč nesporno pisana s pravično roko. Vfee njihovo junaštvo bo v tem, da so mali slovenski narod hoteli oropati njegovega jezika v šoli, v pismu in v njegovem domačem imenu. Kako jih bo osramotila ^Idboka povezanost preproste slovenske matere z zemljo in s krvjo pradedov! Njim in njihovi posvetni moči in nasilju navkljtfb je ohranila slovensko govorico v njenem polnem sijaju. Ohranila jo je tudi tam. kjer je teptala tujčeva mastna peta našji sveta tla. To je zmaga življenja nad smrrtjo, mladosti nad starostjo. Gesta, po katerih se ravnamo, morajo vedno zrasti iz naših tal, njiv, h katerim stremimo. se mom jo vedno najtesneje skladati z našimi narodnimi interesi. Ti morajo biti merilo v našem političnem in javnem delovanju, saj so nasi narodni interesi obenem tudi interesi našega delovnega Sloifeka. Rast in razvoj našega jezika, našega največjega naklada, ^>o katerem smo ali nismo, pa je eden naših prvih velikih narodnih interesov. Tega dejstva ^c mora danes zav*>dati sleherna slovenska žena, izkazati se mora vredno potomko svojih prednic. vzgojiti nam mora zaveden mladi rod, stati na braniku našega jezika, p<*=eči z odločno roko v svet, kadar se bo kovala usoda našega rodu in takrat visoko dvigniti zastavo ki ga bo vedSa v svetlejšo in srečnejšo bodočnost. R. PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Joaip Cerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. —■ Dobite jo v Knjigarni Slovenie Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. VA2NO ZA NAROČNIKE S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) SI« W. 18th ST.. NEW YORE AMERIŠKE CVETORCKE Ovetorke Geraldine, Jeanette, Joyce in Joan Baklgett na svojem domu v Galveston, Texas. Stare so 13 mesecev ter vse skupaj tehtajo 80 funtov. Poleg naslova Je ra»»idno do kdaj Imate pla«ano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan ln tretja pa leto. I»a nam nlte nepotrebnega dela ln atrofckov, Vaa prosimo, da akufiate naroCul-do pravočasno poravnati. Poftljit® naročnino nararncat nam aU Jo pa plačajte nafemu sastopnika v VaSem kraju all pa katerem® lamed sastopnlkov, kojlh Imena so tiskana s debelimi črkami, ker so upravi-Ceni obiskati turn druge naselbine, kjer Je kaj naSlta rojakov nasoljenih. Zastopnik bo Vam laročU potrdilo sa plaCano naročnino. Ll KORN1A : Sau Francisco, Jac*b JOLOKA1X): Pueblo, Peter Gullg. A. Baftlfl Walaenburg, M. J. Barak INDIANA: ludhtuapolisi: Frank Zupaueič 1U4NOI8: Chicago, J. Reva* Cicero, J. Pabiaa (Chicago, 0"**ri ta Illinois) Jollet, Jennie Bamblch I m Halle. J. Spellch Mawoctab. Frank Augustln Nortb Chicago In Wauk«>gaa. Mil Variek (AKYLANO: Kltsmiller. V t. VmtoiMvae iICUIUAN. I *>troiL. L Ptaritar ITNNICH4ITA • Chlsbolm. J. Lukanlch Rlj. J*m J HmtM>i Bveleih. I>wif OnoAr Gilbert, Louis Vessel nibblDg. J ob (. Pnvfr Virginia. Prank Hrr»rtrii IONTANA: Rnnoriup. M. II Paataa Washoe. L Champa VEBRASEA: • hnaha. P. Brodartefc NEW YORK: Brooklyn, Aatkmmj Sni OAvtnda M BlnMs .Little Falls, M 1M» OHIO: Barberton, Frank fnk« Cleveland. Anton Bobek. Orne. Kar* linger. Jacob Besnik. Job- BUpnU Olrard. Anton Nagode Lorain. Louis Balant, John EoaOa Youngstown. Anton ElkaU OREGON: Oregon City. J. Eoblar PENNSYLVANIA: Besfwrner. John Jevnlkar C»nenuiugb. 4. Bresavee Coverdsle Li okoUca. Mrs. Ivaam Enpslk ExiMtrt. laud SupaaHi Farrell. Jerry Okorn rarest City Malh Kamin Fr Blndnlkar UroMMNnt, rrsnk Novak H.-mt-r tntr. Fr F»r"ifltak fohnitomn Mm Palant* Krsyn. Ant. TsnftplJ t.«is*>rrw> Frank Ha 11 orb M'dway. J<~.i Žunt Pittsburgh In nk*i|lr«. Philip Prnu SMtno. A Hrm Tnrtl«> Fr. Rihtfi — Wrut N>wt«»n. Joseph Joran...... WIsniNSIN . Mllvnuke«-. Wmi Atils. Fr. Miaft Kh>-b>>.vjran. Ja»«ph IUSM« WYOMINt): Rflt-k H|»r1nr* lash IWkat IXamoodvlBa. Jo« ItoBta Tank snatapnik Ml pakr^Hfta Iti sva ka. katsrs Ja praJaL latipsBu Ufh vnn iu» iiiwii" E ■ ■ BBlBir«!« W ' * —__Wednesday, April 17, 1940 jUPtMtM TTOWLETT WWSL9 !"l;:'gg^gggui.i■ iii ^^as^^i^^mra^n^wp^issw^^^wr esw^g—r ■ ■■ —,■ , «n i — i —— i...... —■ i m — n i !■ m mi ■ ••■^^■■■gwmaT'rnriTimrrTiriMTrarT-rii n ■»