204. številka, Ljubljana, sredo 6. septembra. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. [shaja VHak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol luta 8 gld., srn četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za meBec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. —Za gospode učitelje na ljudskih šolah in zrn dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do četiriatopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 2f>—26 poleg gledališča v „zvezdi". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Ljudske šole in pravna vprašanja v njih. i. Je žalostno, ali resnično, ljudske šole na Slovenskem so po drugem pomenu te besede res ljudske, t. j. tuje, so prav za prav učilnice nemščine. Smoter naših ljudskih šol nij, kakor po vsem drugem civiliziranem in tudi neolikanem svetu, otroku podati najbolj potrebno vednosti, koje bode otrok doma za plugom, ali kako uže rokodelniško mizo rabil in krvavo rabil, ampak cilj naših ljudskih šol na glavi stoji in s kurjimi očesi v svet gleda, njemu gre za to, da se otrok par nemških fraz nauči, kojih nikdar, ali le redkokrati rabi, katere v najpriličnem položaji v par letih srečno pozabi, ter neumen kakor je bil, po svetu životari. Slovenci smo prav slabo postavljeni in metoda zadušenja našega življa veli, da neumni ostanemo, ker taki smo uže na pol preparirani za nemško valhalo ali kaj uže. — V tacih okolisajih so bode dalo teško izvajati, kar hočem v sledečem povedati, ali da se, če se hoče. Beremo včasih po časopisih, da v Angliji ali slobodni Ameriki mali dečko prav dobro pozna glavne poteze državnega prava, ter da se tudi v privatnem pravu ne da z lahka prodati; posebno pa so nekatere partije državnega ali privatnega prava v omenjenih deželah jako dobro poznate, tako n. pr. habeas cor-pus akta Angleža, ali zakoni, ki obsegajo stavek: moja hiša je moja tvrdnjava, in to so n. pr. ona načela, ki so važni temelji angleške in amerikanske svobode. Naj se jedenkrat kaka vlada na Angleškem ali v Ameriki teh Pomladanski valovi. (Bomau, spisa1 Ivan Turgunjov; poslovenil dr. Maks Samec.) XXXI. (Dalje.) Sanin še nij nikdar bil v Eminej sobi. Vsa čarobnost ljubezni, ves ogenj, in vshitenje in sladka groza so precej vskipeli v njem in vreli v njegovoj duši, kakor hitro jo stopil črez za-vesni prag ... On pogleda okrog, pada k nogam svoje premile deve, pritisne svojo lice k njenemu stanu . . . — „Ti moj?" zašepeta ona; — „boš kmalu zopet prišel?" — „Tvoj . . . vrnil se bom," tnli on zdi-hajoč. — „Željno te bom pričakovala moj mili!" Nekoliko minut pozneje je uže bežal Sanin po ulici na svoje stanovanje. On še nij bil omenjenih načel dotakne j upor milijonov državljanov bi jej javil, da z levom ljudskega prepričanja in ljudske volje nij igrati. To je seveda v Angliji, v Ameriki lehko mogoče; Angloži imajo pravo, ki je iz ljudstva izraslo, ki je resultat ljudskega bora za pravo, in kojega se je ljudstvo, ki si ga je s trudom in napori priborilo, z vsem srcem oklenilo. Tu se pravo od zaroda do zaroda podeduje: „ kakor so stari peli, čivkajo mladi," in najlepša šola za to, da pravo v živem spominu ljudstva ostane, so angleške ustanove javnosti. Po drugej Evropi tega nij najti, tu se je tuja bilka na narodova pravna stebla vcepila, in zaradi tega nikjer ne najdemo za to važno stran življenja ono zanimanje, kakor se na pr. pri angleških mladičih uže najde; pri nas indife-rentizem v pravnem življenji povsod najlepše cvete. In to je rak na naših organizmih. Pri nas se lehko dela z ljudstvi kakor se hoče, v Angliji so navezana na suverena, na ljudstvo, in če se v drugej Evropi vlade za ljudsko mrmranje malo zmenijo, so v omenjenih deželah vlade neizmerno pazljive na valovje ljudskega mišljenja. Tu je ljudstvo res suveren, pri nas je „das Volk, der grosse LUmmel." Tega zla nečem nikakor zdajšnjim državnim kri udarjeni v zlo šteti, osoda je tako hotela, ali bolje naravni zakon v razvijanji narodov, ki veli: omikan narod, kakor Rimljani, oddaje svojo zaklade omike drugim, neomikanim, kakor so bili pred časom Nemci, Francozi itd., je provzročil, da je rindjansko pravo narodna prava v drugej Evropi, raz ven Anglije, preplulo in utopilo, ter tako razvoj narodnega prava Nemcev, Slovanov itd. za vselej spravilo v jamo. Ker pak v programu razvijanja na- rodov stoji, da narodi do vrhunca razvoja priti ne morejo, predno pri njih nij pravno življenje dobro razvito in sicer tako, da pravega življenja korenine po celem ljudstvu se razprostirajo, ter da je vse v narodu pazljivo čuvar-stvo zakonov, kar pa brez znanja teh ne more biti, tako je pri nas, ki smo narodno pravo izgubili, ter se je tuja boginja v hram prava postavila, jedno glavnih potreb, naše zdajšnje pravo spraviti do boljšega spoznanja. Rimljansko pravo, na kojega podlagi naše stoji, je velikansko delo človeškega duha; skoraj da si je človeštvo t njem postavilo večni spominek; jedna najlepših pridobitev človeškega bora in dela. Zdajšnje še nadvladan je tega prava je jasni dokaz tegn, da narodi kulturnih zakladov za se in za čas njihovega bitja ne spravljajo na dan; vsi ti so kameni prizidanju človeštva kulture; jeden narod umre, ali na pridobitvah njegovih delajo drugi mladi narodi naprej. Če tega ne bi bilo in če bi vsak narod vse po sebi moral pridobiti, potem je vse nehanje in življenje narodov brez smisla, človeštvo nered na zmes raznih narodov brez vsacega uzornega smotra. Rim je padel, ali njegovo pravo, če drugo ne, je druzemu svetu z železno roko oktroiral, in to v dobro. Tudi Anglež se je tukaj učil, akoravno je on jedini mej zdajšnjimi, ki ima narodno pravo; ali drugim narodom nij bilo treba prava si kovati, dobili so ga uže dovršenega iz Kima. Delo, trudno delo se jo privarčilo. Korist se ve da, ki narodnemu življu po tem poraste, da narod, ki si je sam zakone, ki so se v njem rodili, koje je sam z lastnim mlekom in krvjo dojil, podal, istih, zapazil, da je bil ves razčopan skočil Pantaleon, — kričal za njim in se tresel, kakor da bi mu bil govoril z visoko povzdigneno roko. Ravno črez tri četrt ure pride Sanin nazaj k Polovozu. Med durmi njegovo gosti 1-nice je uže stala kočija naprežena s štirimi konji. Ko zagleda Polozov Sanina ponirmlja tihoma: „A! se je vendar odločilV" obleče plašč, kalošo, si natakne na glavo volnen čamar z uhnicami, akoravno je bilo po leti in gre na prag. Natakarji so spravili v kočijo fpo njegovem ukazu vse mnogotere pokupke, obložili mesto, kamor se je imel on vsesti, s svilnatimi vankuši, torbicami, zvezki, korbice so položili k nogam, na kozla so privezali plašč. Polozov poplača vso z darežljivo roko, in akoravno od zadaj, pa spoštljivo podpiran od služečih privratnikov zleze hrlaje v kočijo, sede, stisne rahlo vse okrog ležeče, vzame in prižge cigaro — in še le potem migne s prstom Saninu: „pojdi zdaj Šo ti!" Sanin se vsede poleg njega. Polozov ukaže po pri-vratniku kočijažu pognati in voziti točno — ako hoče dobite kaj žganja. Podnožki zaklopo-tajo, dverce zaklopnejo, kočija zdrdra. XXXII. Od Frankobroda do VViesbadona je zdaj po železnej cesti jedno uro vožnje; pošta pa je potrebovala tačas tri ure. Konji so se menjali petkrat. Polozov jo delom dremal in i majal se drže cigaro mej zobmi in je govoril i jako malo; skozi okno nij pogledal ne samo jedenkrat ne: živopisni vidi ga nijso zanimali rekel je celo da jo — „priroda njegova smrt ltt Sanin je tudi molčal in tudi nij maral za krasne razglede: njemu nij bilo za to. On so je res oddaljil v razmišljevanja in spominjanja Na postajah je Polozov akuratuo plačeval, zaznamoval si čas po urah, naduro val postiljone — malo ali mnogo, glede na njihovo vdanost. Na polovici pota jo vzel iz korbice, napoluoue z jedili, dve pomaranči obdržal za sebe večjo in Saninu ponudil manjšo. Sanin pogleda vprto na svojega sopotovalca — ia se nasmeje. — „Komu stt BmoJiS?* vpraša Polozov po lastnem boru, po lastnem trudu ustvarjenih zakonov z ljubeznijo matere do otroka krčevito drži in tem hujše drži, čem več ga je stvaritev trpljenja stala, korist ta se ve da odpade; ljuil.-t.vu je dojgo časa indiferentno proti njim; ljudstvo je dolgo časa „der grosse Ltimmel", kakor skozi dosti stoletij do sedaj. Ali tu pride na pomoč kultura našega stoletja. Ljudstvo je sicer indiferentno proti zdajšnjim zakonom, (jemljem ta indiferentizem tako, da ljudstvo naše ne ljubi državnega in privatnega prava tako, kakor sem gori o Angležih opomenilj ali ako zdajšnje pravno življenje boljše spozna, ljubilo bode te zakone, stopilo bo v velikansko delavnico prava, in kar je tu pomagalo delati, držalo bo kakor mati dete svoje kvišku, varovaje ga sovražnikov, in tako pridemo počasi do tega, da narod oktroiranega mu prava kot lastnega ljubiti začne in potem je v pravem boju za pravo, in tako na pravi stezi, kder ga vidimo kakor nekdaj Rimljana ali zdaj še Angleža, ki misli, da mu hoče skvariti dobre njegove zakone, potem je na idealnej višini, kder se o njem lehko reče: ta narod je res suveren, sovladar in ne „der grosse Ltlinmel". Jugoslovansko bojišče. Poročila z bojišča se denes ne glase prav dobro, da si tudi ne še slabo. Srbom se nij posrečilo pred Aleksincem tudi na levem bregu Turke vreči, kakor so jih na desnem, ker so ti najbrž zadnje dneve mnogo nove vojske dobili. — Videti je, da Turki forsi-rajo, po vsej sili bi radi hitro kak vspeh pokazali, za vsako ceno! Iz Belgrada se glasi službeni telegram od 3. sept.: „Turki so na levem bregu Mo-rave bili odbiti, ali v petek so z vkupno silo napali levo krilo srbske vojske na javnem polji. Bitva je trajala do devetih zvečer. Mej bitvo so Srbi obdržali svoje pozicije ali ker so Turki imeli trikrat večjo silo, potegnili so se Srbi v utrjene položaje pri Aleksincu in Deligradu nazaj. Vest, da so Turki vzeli Aleksinac je lažnjiva, ker Turkov na desnem bregu Morave (kjer Aleksinec leži) še sploh nij. Muk ta r paša je ob avstrijskej moji pri Grahovu z desetimi bataljoni — udri v Črnogoro. Tu se je boj začel. Izid nij še znan; ali na tem kraji je baje malo Črno- gorcev, ki se bodo y gore umaknili, dokler jim drugi bratje, junaki na pomoč ne prihite" in Turke zapode, kar se bode kmalu zgodilo. To nas ne skrbi Turški ofieijalni telegram iz Carigrada 4. sept. pa poroča: Iledif-paša je imenovan za vojnega ministra, Kerim-paša pa j p pstal generallsimus. Turki sq prihorili pri Aleksinpu še nekoliko dobrih pozicij. (Torej zadnji turski telegram sam poroča, da Aleksinca še nemaj o.) Sultan Abdul Hamid II. —r. V teku kratkih mesecev imamo sedaj uže tretjega sultana turškega. Črez noč pride revolucija palačna, zvečer se zbero državni ministri kde v kakem kijosku, po ko-sarnah pa se konsignira vojaščina, — in ko jutro poka, tedaj pa se probudi kak onemogel in do sedaj čisto neznan princ — in sultan je, in klanja se mu vse! Njegov prednik pa je pozabljen in če se mu tudi ne godi tako, kakor nekedaj Galbi pri Vespazijanovem prihodu, in ne vlačijo trupla njegovega na mačkih po ulicah carigradskih, vendar pa mora skrbeti, da dobi pot, po katerem najhitrejše izgine iz življenja. V resnici čudne reči se gode sedaj na Turškem! V Bulgariji in po provincijali plenijo in gospodarijo na svojo roko surovi paše, in vlada carigradska nema toliko močij, da bi si le senco avktori-tete pridobila ž njo. Čisto, prav čisto je onemogla! V Carigradu pa hoče vsak minister biti sultan in vsi v družini odstavljajo padi-šahe in nastavljajo. Kdo bi se pri tem ne spominjal časov, ko so v starem Rimu vladarje imenovali, ter jih zopet s prestola pa-hali pretorijanci in surovi vojskovodje. Kdo se pri tein ne spominja časov, ko je sedel na rimskem prestolu Romulus Avgustulus, zadnji rimski cesarček. In sultan Abdul Hamid nema gotovo več upliva, kot ga je imel svoje dni Avgustulus, in tudi njemu se zgodi prav lakho tista nesreča, da bode s senco svojega imena končal dolgo vrsto naslednikov kalifov. Mi nemarno nič proti temu! Ali še od druge strani je zanimiv nastop novega sultana! Hamid Efendi je bil uže od od nekedaj znan kot zagrizen, star Turek, kateri bi koranu na čast na j raj še pokončal vse redke spomine, ki si jih je ohranila evrop- ska kultura v Turčiji. Z njegovim nastopom je torej odklenkalo Midhatovim reformam in brez reform je Turčija nemogoča in bode prišel njen pogin še veliko prej! Zatorej je nastop novega sultana kritičen V vsakem oziru.. Na vratu mu sedijo umnj potentni ministri, po provincijali vladajo samj za se oholi paše, vojski proti Srbiji in Ornej gori ste tepeni in zavest, da se ne vpeljejo nikake reforme postala je splošna. Sultan Hamid bo torej lehko ponosen, ako bode svojemu nasledniku zapustil Še kako cesarstvo. Bati pa se ie, da mu bode treba izpolniti nalogo turškega Avgustula in da bode moral gledati končni razpad slavnega kraljestva slavnih nekdanjih kalifov. Politični razgled. Notri* 11 Je dežele. V Ljubljani 5. septembra. V notranjej politiki nij prav nič važnega omenjati. Cesar jo pri vojaških vajah, ministri počivajo od pretruda na deželi kje, javna zastopstva nijso sklicana. Vsa pozornost se obrača na vnnnje zadeve in te so pač od dne do dne ozbiljneje. Viitftuf«* drinve. Denes diplomacija trdi, da jej je zopet bolj mogoče premifje doseči in posredovati mej Turčijo in Srbijo- Da vidimo! Kmalu se bode odločilo, če diplomatje prav govore, a veliko vpliva bode imel izid vojevanja prj Aleksincu in Deligradu. ff tfjr.Vor vlada namerava tudi pri finskih uradih strogo upeljati ruski jezik. Iz Peterburga se javlja, da je ruski poslanik v Carigradu porti Y imenu Rusije povedal, da ona ne bode nikoli dovolila, da bi turška vojska en del Srbije zasćla. O tu»'šk.vm razsultanu Muradu poročajo iz Carigrada, da ga bode kmalu nirtud zadel, to se pravi: Turki ga bodo zadavili ali samomorih, kakor so pred malo časom prednika Abdul-Aziza. Divjaki, ali vendar varvanci ne-cih nemškutarjev! Iz llimttt so ministri sklenili, razpisati občne volitve v državno komora meseca oktobra t. 1. Iz simeriite se poroča, da v Saveni strašno taka zvana „zlata merzlica" razsaja. marljivo odirajo se svojimi kratkimi belimi nohti kožo od pomaranče. — „Komu?" ponovi Sanin. „Svojemu potovanju s taboj." — „A zakaj?" vpraša zopet Polozov, in Vtakne v usta jednega od podolgastih koscev, na katere je razpadlo pomarančino meso. — „Jako čudno se mi zdi moje potovanje. Včeraj sem še ravno tako malo mislil o tebi, kakor o kitajskem cesarji, denes pa se peljam s taboj prodavat posestvo tvojej ženi, o ka-terej si tudi nij sem najmanj domišljeval. — „Vse se lekko zgodi," odgovori Polozov. „Čim dalj živiš, več boš doživel. Na primer, ali si moreš predstavljati mene jaha-jočega na ordonance ? Ali jaz sem jahal; veliki knez pa je komandira!! „v dirku, v dirku tolstega korneta!" Sanin se počohlje za ušesom. — „Povej mi vražji Ilipolit Sidorič, kakšna je tvoja žena V Kake nravi je? To je meni potrebno vedeti." — „Njemu je lehko komandirati, v dirku! reče s hitro jezo Polozov, ali meni . . . kako pa meni? Mislil sem si: vzemite si vašo čast in spolete — in z Bogom! Da ... vi me vprašate o ženi? Kaj — žena? Človek kakor so vsi. Prsta ne devaj v usta, tega ne ljubi. Glavno pa — govori veliko ... da se bo imela nad čem smijati. Od svoje ljubezni jej pripoveduj, kolikor naj zabavnejši znaš." — ..Rako zabavnejše?" — „Da. Saj si mi pripovedoval, da si zaljubljen, da se hočeš ženiti. Na, to jej vse popiši na dolgo in široko." Sanin se čuti razžaljenega. — „Kaj ti v tem kaj smešnega nahajaš?" Polozov vzdigne oči. Sok od pomaranče mu teče po njegovem podbradku. — ,,Ali te je tvoja žena v Frankobrod nakupovat poslala?" vpraša Sanin, po neko liko časa. — „Da." — ,,Kaj si nakupil?" — „Igrače." — „Igrače? ali imaš uže otroke?" Polozov se odmakne od Sanina. „Od kedaj bi imel otroke?" ,,/enski križ . . . Lepotičje. Deloma tudi toaleta " — „Ali se ti spoznaš v teh stvareh?" — „Da." — „Kako pa, da si mi rekel, da se v ženske reči ne vtikaš?" — „Za kaj druzega se ne brigam. To pa ... je nič. Iz dolzega časa. Žena zaupa mojemu okusu. Celo trgovati bi znal s tacimi rečmi." Polozov jame govoriti bolj in boh" počasi: obnemore. — „In je tvoja žena jako bogata ?" — „Bogata pa bogata. Ali le za sebe." — „ Ali ipak, pravi se, se tudi ti ne moreš pritožiti? — „Zato sem pa tudi mož. Da bi ne užival! Saj sem jej koristen človek! Od mene ima hasek! Jaz sem — lehkoživec!" Polozov si obriše lice s fuljarom in tež-kobno sopihno: „usmili se in ne govori voč, saj vidiš kako mi je težko." Sanin ga je pustil v miru — in vnovič zagreznil se v razmišljevanja. CM 21. avgusta jih je zbolelo 256 in 40 izmej teh tudi zamrlo. Dop INI. I k I «lrl|e 31. avgusta flzv. dop.] (Dr. Jenko in rudniški uradniki.) Kamor prideš čuješ samo: „dr. Jenko, c. kr. rifflni-ški fizik gre iz Idrije.M Spočetka nijsem hotel tega verjeti, dokler se nijsem po boljših virih prepričal o resnici ove govorice. Sam g. O. raznesel je to vest mej svet idrijski, torej je gotovo istina. Pravi se, da bodo odpravili službo c. kr. rudniškega fizika — zakaj ? tega ne vem, ker Se nijsem videl dotičnega „ukaza", motim se pa nikakor ne, ako si dovoljujem trditi v imenu rudarjev in mnogo nepartajičnih uradnikov : dr. Jenko je v svojem vestnem zdravniškem službovanji brez madeža, zato se mu v tem obziru nij moglo priti do živega, — ker je pa dr. Jenko ravno v nekih krogih persona jngrata, iskali so dalje kakor jedno leto način, kako bi odpravili iz Idrije moža, za katerim stoji cela neodvisna Idrija, kajti dr. Jenko je zdravnik, kakoršnega Idrija do sedaj še nij imela. Čakajmo, bomo videli, kaj bode poreklo idrijsko prebivalstvo k temu! — Govorite idrijski zdravniki, kdo ima toliko simpatij pri lj udeh ? Čakajmo! pravim, kaj poreče mesto k temu. — Resnico govorim, trdeč, da sem videl v nekaterih očeh solze, ko som denes ljudem pripovedoval: g. dr. Jenko gre iz Idrije. Reklo se mi je: Kaj se hoče: v Idriji ne more živeti mož usmiljenega srca, mož, pote-govajoč se za pravice in blagor Idrijcev. — Ker bodemo še nekaterekrati govorili o dr. Jenku tudi iz narodnega stališča, naj rečem denes še par besed sine ira et studio onemu gospodu — nomina odiosa — ki je v prvej vrsti intrigiral proti našemu ljubljencu dr. Jenku. Dočakali ste vi res visoko čas£ v Idriji — hvala vam za vse dobro — toda ne-možato je, da baš tak izkušen mož kopijo jamo človeku, ki ga ljudstvo rado ima in je pošten. ■ z Trst« 4. septembra [Izv. dop.] Rojanska čitalnica je imela 29. avgusta svoj redni občni zbor, pri katerem je bil voljen sledeči odbor. G. M. Žvanut predsednik, Jože Leban, Franjo Krašovic, Franjo Žitko, Janko Drašček, Ivan Hanzal, Rok Durn, odborniki. Blagajnikovo poročilo konstatira popolno bilanco mej dohodki in stroški, kar je najbolje poroštvo za obstanek društva in znanje dobrega gospodarstva. Pri prvej seji novega odbora sklenilo se je napraviti besedo 17. t. m. v prid logaškim pogorelcem. Druga beseda, katerej se še nij dan odločil, bode za Lavri-čev spominek. Iz Itii*iJo 1. septembra. [Izv. dop.] (Status quo ante bellum). Velikanske stvari se napravljajo. Narodov duh s6 vzpenja! I že v svojem posljednjem dopisu sem govoril z besedami „N. Vrem." o premembi mnenja ruskih listov, stoječih blizu vladnim krogom, crpajočih svoje članke iz zanesljivih, mogočnih virov. Ta premeniha je od dne do dne vedno silnejša; tolažljivoje pa5 ne more nikdo pisati za Slavjane, ko piše uradna ruska „Agence Generale Russe" pod naslovom našega denašnjega dopisa: Status, quo ante bellum, evo očarova-teljnega ideala, sredstva proti vsem nedostatkom, plačila za solze, katero se predla.:a v razdejanih kočah vdovam in sirotam! Status quo ante bellum, evo ščita Evrope, s katerim se je branila še pred letom, pod katerega pribega tudi zdaj, hladna in ravnodušna, pred gromadami pobitih trupel in po-rezanih glav, iz katerih ust s poslednjim dihom v red slišal se je krik, ne o maščevanji ampak o pravici! Status quo ante bellum, evo krščansko vero, s katero se ponaša Avstrija kakor s svojim nekdanjim kinčem, in katera se jo zdaj tako rada oddala na osra-motenje baši-bozukom. Status quo ante bellum, evo zahteva nje, da bi Rusija hladno gledala vsa zverinstva, nasilje in ubij-stva nekoliko ur od svojih moj, i ne smela povzdigniti svojega glasa v obrambo slabih, mej tem, ka ves ruski narod od jeze škriplje z zobmi! So-li pomislili Evropski kabineti, v kakej stiski bodo pri podobnih okoliščinah ruska vlada V Če ta status quo ante bellum, katerega ohranjati bilo jo nevarno, a zopet storiti ga veljavnega, je ravno sramotno, ne glede na vse to, vendar le dobi svojo moč, no bode li Rusija primorana, poprašati sama sebe, jo li primerno njej ostati verno pari ž- skemu dogovoru, dunajskej konferenciji in berlinskoj spomenici? Če drži vest ruskega naroda pri vidu, kako se zopet nalaga njegovim bratom o krvi i veri staro igo, bode li možno prezirati ruskemu imperatoru tako jed-nodu? io izkazano sočutje svojega naroda, istemu ruskemu carju, katerega vladanje je od prvega treuotka le poštenost, pravica, i zmernost? Ne, pri vidu, kako balkanski kristijani povzdigujejo k njemu roke, kakor k mogočnemu budi-telju, ter ga prosijo zastopstva prod sodbo Evrope, bode ruski imperator rajši odločil se od držav, katere so ž njim podpisale te dogovore samo vežoče njemu roke, nego rekel balkanskim narodom, ka on ne moro za nje ni-česa storiti. Od istega trenutka, ko bode „zveza" začela pomeniti vzajemno s t, R u s i j i nij t r eb a n ob en i h zaveznikov! Jasno i točno. — F. M. Št. Domače si vari. — („Laib. Tagblatt")je bil na tožbo prof. Šukljeja pred včerajšnjem pred sod-nijo obsojen, da mora preklicati znano neresnične zavljače tega lista o rečenem profesorju. — Tudi znano dogodbo s trgovcem G. na železnici pri Zidanem mostu, prisiljen je bil „Tagl.M preklicati kot neresnično. — (Knjige družbe sv. Mohor a) so dospele, ter se dobivajo pri poverjeniku za Ljubljano in okolico g. Jos. Jeriču v Ničr manovej hiši na Starem trgu hiš. št. IG. — (Koncert.) Denes sredo zvečer bode mestna godba igrala v restavraciji ljubljanske čitalnice. — (Umrlo) je v Ljubljani meseca avgusta (»8 osob, mej katerimi je bilo 35 mož-kih, a 88 ženskHi. — (Iz Mozirja) 2. sept. se nam piše: „C. kr. deželni šolski nadzornik g. J. Rožek je meseca julija nadzoroval šolo v Gornje-gradskem okraji. Vsled tega je dobil mozirski nad učitelj gosp. Ognjeslav Cizelj za marljivo delovanje pohvalno pismo. Mi g. Cizelju iz srca Čestitamo na tem odlikovanju, ker on ga z vsem, kar jo uže za našo ndadino storil, v resnici zasluži. Živio!" — (Iz Toplic) se piše „S1.W: Tukaj smo imeli 28. avg. šolsko izpraševanje pod nadzorstvom visokočestitega kanonika novomeškega g. Legata. — Veselo jo bilo slišati, Gostilnica v "VViesbadenu, pred katero se je kočija ustavila, je bila podobna majhnemu gradu. Zvončeki brzo zazvonijo v njej, začne se nemir in letanje, lepi ljudje v črnih frakih so prezali pri glavnem vhodu. Z zlatom oblit vratar odpre duri kočije. Kakor nek trijumfator vstane Polozov s kočije in stopa veličastno po pogrnenih preprogah in blagodišečih stopnjicah. K njemu prileti človek v lepej obleki in ruskega obraza — njegov hišni. Polozov mu precej opomni, da ga bode drugekrati vselej moral vzeti soboj — kajti sinoč so ga v Frankobrodu pustili brez tople vode! Hišnemu stopi groza v obraz — in naglo se priklonivši potegne z gospoda kaloše : — „Je Marija Nikolajeva doma?" vpraša Polozov. — „Doma. Izvoli oblačiti se. Obedovati bode denes izvolila pri groti nji Lasunskej." — „A! pri grofinji Lasunskej . . . Stoj ! V kočiji so moje stvari, pojdi, vzemi in pri-nesi jih. Ti pa, Dimitrij Pavlovič," pristavi Polozov, „ vzemi si sobo, in pridi črez tri četvrt ure. Obedovala bova skupaj." Sanin vpraša za število sobe, katera so je zanj pripravila, spravi si svojo toaleto v red, si nekaj oddahne, in potem odpravi v velikanski appartenient, njegove svetlosti „kneza von PolozotV." On najde „kneza" v krasovitej barlian-tnej naslonjači sred veličastnega salona. Flegmatični prijatelj Sanina se je bil uže skopal in je bil oblečen v bogato atlasno pono-čno suknjo; na glavi je imel malinasto fesko. Sanin se mu približa in ga nekoliko časa ogleduje. Polozov je sedel nepremično, kakor idol; celo lica nij proti njemu obrnil, ni z obrvmi mignil, niti glasu dal od sebe. Prizor je bil zares veličasten! Ko se je Sanin kake dve minute nad njim radoval, je hotel Sanin nagovoriti ga in rušiti to sveto tišino — ko se na jedenkrat dveri iz sosednje sobe odprejo in se na pragu prikaže mlada, krasna dama v bele j svilnatej obleki s čipkami, z briljanti na roki in na vratu — Marija Nikolajevim, Polozova. Njeni gosti, plavi lasje so padali z obeh stranij glave — v spletenih kitah po plečih. XXXIII. — „Ah, odpustite!" izpregovori ona z naspol zmedenim in naspol nasmešljivim, smehljanjem, prime hitro z jedno roko za konec kite in upre v Sanina svojo velike, modre, svitle oči. Nijsem mislila, da ste uže prišli. — „Sanin, Dimitrij Pavlovič, moj prijatelj od mladih let," izpregovori Polozov, obsedi kakor popred, niti se obrne k njemu, ter pokaže s prstom na njega. — „l)a . . . veni . . . Saj si uže pravil. Hotela sem ti reči, Ilipolit Sidorič . . . Moja hišina je denes nekako malomarna . . ." — „l)a bi laso spletela?" — „Da, da. Odpustite," ponovi Marija Nikolajevim s prejšnjim smehljanjem, kinine /, glavo Saninu ter se — hitro povrnivši, skrije za durmi, pustivši za soboj kratek, ali skladen vtis krasnega vratu, divnih pleč, fcudobnega stana. Polozov vstane — in težko se zibajegre za njo pri ravno tistih durih. (Dalj« prib.) kako dobro so otroci iz različnih predmetov, kakor iz krščanskega nauka, iz slovenske slovnice, računanja itd. odgovarjali. Pri vseh učencih in učenkah pokazala se je njihova pridnost in učiteljev obilni trud. — Gosp. Ferdinand Kaliger je učitelj, ki se mnogo trudi za svojo šolsko mladino. Toliko v tako kratkem času (od maja meseca do septembra) otroke naučiti, nijso inajhene reči. Gosp. Kaliger je prišel k nam ledino orat, kajti bili smo dve leti brez učitelja. Zatorej smemo upati, da se bo g. Kaliger tudi v prihodnje tako vrlo obnašal. Bog nam ga še mnogo let ohrani! — (Iz Vojnika) se nam piše: V noči mej 3i. avg. in 1. sept. nastala je pri nas velika nevihta. Deževalo je, kot bi bilo iz Škafa lilo, vmes pa je grmelo, da je bilo joj. Imamo pa žalibože tudi nesrečo zabilježiti. Okolo polu noči udarilo je namreč v skedenj kmeta G. Kmalu je stal ves skedenj v ognji. Rešiti nij bilo (razen živine) ničesar moči. Posestnik bil je zavarovan. — Potok Iludinja je strašno narasel, ter je poplavil vse blizu ležeče polje. — Bližnje Celje je vse pod vodo. Po državnej cesti teče voda tako, da se od naše strani peš v Celje priti ne more. — Žito na polji je vse pomandrano. Ubogi posestniki ! — (Poseben železničen vlak) se odpelje 8. t. m. ob ugodnem vremenu ob J/a7. uri zjutraj iz Ljubljane v Lesce. Vožnja za tja in nazaj znaša v II. razredu 2 gld., v III. pa 1 gld. 20 kr. V Bledu je Malega Šmarna dan na otoku slovesno cerkveno opravilo, katerega se navadno udelu-žeje vsa okolica bledska. — 7. t. m. gre poseben vlak iz Beljaka in Celovca skoz Maribor v Trst, nazaj pa se vrača po gorenjskej železnici skoz Trbiž. V ta namen izdane karte, skoz 14 d nij veljavne, za vso vožnjo veljajo za II. razred 14 gld., za III. razred pa 10 gld. Razne vesti. * (O vremenu.) V češkem listu prorokuje nek dr. Šofka za ta mesec lepo vreme, da si prizna, da so letos znamenja posebno zanesljiva. * (Nuna pobegnila.) Iz Prage se poroča, da je poskušala nuna Elizabeta Dorner, Nemka, iz kloštra pobegniti. Skočila je z okna v drugem nadstropji in se oškodovala. Opatica je bila k sodniji poklicana na zagovor. * (Nesreča.) Nekej delavki v fabriki Fiissen, na Bavarskem, je prijela mašina kito, ko jo je, spletajo si lase, črez hrbet vrgla. Odtrgalo jej je vse lase in glavino kožo; ženska je zarad tega umrla, ker je prisad pritisnil. m (Čud en porod.) „Obzoru" se piše, da je v Priliščah, na Hrvatskem, neka mati porodila dete, ki ima na vsakej roci in nogi po šest prstov, in sicer prav pravilnih. * (O novem sultanu) piše francoski „Gaulois": Hamid je star ;J4 let, v mladosti se nij nič učil, zgodaj je okušal haremska veselja, še le v dvajsetem letu se je naučil malo francoščine. Nekateri pravijo, da je pijanec, drugi da nij res. Tudi je skop. Rad ima opice, ptico in hrošče nabira. Sicer je pobožen Mohamedanec, Grke baje posebno sovraži. * (Mešana družina.) V Vangoru v Ameriki živi žena, kateri je umrl užo četrti mož. Prvi je bil hlandec, drugi mur, tretji Indijanec, četrti Amerikanec. Z vsacim ima več otrok. Sedaj je vzela petega, in sicer Kitajca. Gospodu Francu Vaš-u, posestniku na Vransko m. Vi ste prišli dne 2. t. m. v Grajsko vas. da bi se Vam brizgalka, katero je tukajšna občina prejela od vzajemno zavarovalne praške banke „Slavije," posodila za to, da bi vodo, katera se Vam je baje v klet natekla „iz-pumpnli." Jaz sem brizgalko prepovedal posoditi, ker nam jo je „Slavlja" podelila za gašenje ognja, ne pa za pumpanje vode iz Vaše kleti. V hudi jezi ste baje se grozili, da bodete glavnemu ravnateljstvu ,,Slavije" pisali, naj nam brizgalko odvzame. (!) Da ste pa Vi tako mogočni, in da imate tako velik vpliv pri banki „Slaviji," tega pač nijsmo vedeli, pa tudi ne verjamemo, da bi pri tej banki Vaše ime znano bilo, kajti to je naroden zavod, razumete gospod, naroden! Storite torej, kar hočete, pišite kolikorkrat in kamor hočete, opravili no bodete več, kakor k večjemu, da Vas bodo i tam, izpoznali tako dobro, kakor Vas mi poznamo; in če bo to Vam ljubo, nas bo gotovo veselilo. Dalje ste rekli, da ako brizgalke do Vas no pripeljamo, nam bodete pozneje pri mostovih nagajali. Kaj mislite s to besedo? Mislite „pozneje" ka-li načelnik okrajnega odbora biti? Bog nas varuj pred načelnikom, kateri bi občinam nasprotoval! Sicer pa se vas po nobenej strani ne bojimo, če nam še tako pretite. Smemo pa se zanesti, da bo kak sposobnejši mož za to mesto izvoljen in potem boste težko nam „nagajati" mogli. Toliko vam v poimrjenje, da bodete vedeli, da se vas in vaših besedij jaz in občani nijsmo preveč ustrašili. Grajska vas. dne 3. sept. 1870. Franc Kosem, župan. n julu in me n« jedni trenotek na miru pustilo, in prf tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi moje bolečine zlajšali V polnej obupnoBti poskusila seui Vašo Kevalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem bo bogu. Kevalesciere zasluzi največja hvalo, pridobila mi je zopet zdravje iu me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotov jenja moje prisrčne-hvaležnosti in popolnega spoštovanja. Markize de lire han. St. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepro-bavljeuji, nespanji in hujsanji. Št. 75.877. Flor. Kdllerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanjii dušnika, omotici in tiščanji v prsih. Kevalesciere je -t a rat tečnejsa, nego meso, ter to pri odraščeuih in otrocih prihrani 50 krat veo na ceni, ko pri zdravilih. V ..i"iirt*i.iii Mc-'.n po ;.ol .'mita 1 gold. 30 kr , t >int 'i gold. .»j 0«, ~ i uma 4 gold. 50 kr., 5 Atol* tov tO i-oiu., CA mri to v 1*0 gold., 'a\ tuatov 66 golti. »•..-..i.-. icro ; i»..auou v pusiuah in Uevalesciere-Chocolatče v prahu tU tas i gld. 60 kr., 24 m« M gf, ■ \j ».i., 4o t*» » jjl. ĆKJ kr., v prahu l2\> ta- £1— i ročaje; Da liarry <4 Uomp. na On ..»*!, W»-<--laehKABiie si. b, aakor v vseti nostih pri dob.'ilv lokarjtii ld špecerijskih trgovcih, čudi razpošilja d.i-.a s.„* ;nin uit vae kraje yc poštnih akazuioati ali. p iVMOtjili. V LJublJiuil fcd. i 4. h r, J. S v o b odi, ,ekar pri „zlatom orlu", v Reki pri lekarju J. P to-damu, v i »'lovcu pri lekarju Birn lacherju, i Mpljetu pn lekarju A Ij i no vicu, v Trasu pri 1 K.n-ju Jakobu ftarravallo, pri drogeristu P. iioco* in J. Hirschu, v Zadru pri A ud rovi ću. i,31; Loterij ne »recite. V Gradci 2. sept.: 11. 67. 33. 50. 20^ Na Dunaj i 2. sept.: 40. 38. 75. 78. 82,- aent bolnim moč in zdravje brez lek. in brez stroškov po izvrstni Revalnre i Barry 80 let lil Je lij bolesni, ki bi jo ■« bil« oidra rila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščeuih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žlezt i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlate lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, ailenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, shuj sanje, bledičico in pre hlajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri 6evala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja mediciue na vseučilišči v Mariboru, idravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelandn, Mr. Campbell a, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Caatle-stuart, Markize de Brehau a mnogo druzih imenitni! osob, ae razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spricevalov. Na Dunaj i, 13. »prila 1872. Freilo je rže sedem aiea cev, od. ar sem bil v brezupnem stanji. Trpel sem vsled prsnih i a čut ničnih bolečinah, in sicer tako, 'la s m od dne do dne i idno gnil, in to za prečilo je dolgo časa moje študije. Cul sem od Vaie čudapolne Kevalesciere pričel sem jo rabiti in vagotovim Vas, da se čutim po mesečnem užitku Vase tečne in okusno Ho-a lesciere popu mm zdrav, tako, da brez najmanjega tresenja morem zopet pisati. Za adi tega pnporočttm vsem bolnim to primerno prav cei 6 in okusno hrano, kot iaj boljši pripom ček, ter ostanem Vaš odani Gabri el Te sehner, slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenite markize de Brčhan. Ne apel, 17. aprila 1862. Gospodi VBled neke bolezni na jetrah bilo jo moje stanje hujšanja in bolečin \ sake vrste sedem let Bcm strašno. Nijsem mogla niti čitati niti pisati, tresle so se vse čutnico na celem životu, slabo prebavljen) e, vedno nespanje, ter sem trpela vedno na razdraženji čutuic, katero me je sem ter tja prega- JJunajska Doiza 5. septembra. (Izvirno telegra lično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovejh ■ biigd, 90 kr. Lnoun diž. do;g v srebru 70 40 1860 drž. posojilo . , 116 , 90 " Akcije narodne banke 849 , — Krediine akcije 150 50 *. London 120 60 Napol. 9 , 6i'/a , C. k. cekini . . 5 83 . Srebro 101 25 Vsakovrstno bolečine v zobeh, ki so tekar zadeli gojiti ali so užu votli, odpravi takoj in stalno slavni indijski eksti-nkt. Brez-njega ne bi smela biti nijodna družina zaradi izvrstnega njega vspeha. Jedino pravi se dobiva v v steklen icah po 35 kr. in 70 kr. v Ljubljani samo pri Edvard Mah.ru. (277—1) Umetne zobe in zobišča (Luftdruckgebisse), ustavlja bro/. bolečin, ter opravlja plombacije in vse-druge operacije z zobmi zdravnik za zobe Paichel, stanujoč pri llradcckega mostu v Malitovej hiši (prvo nadstropje.) (25-^—6) DorŠko olje 1» sale kitovlli Jeter, iz Borgenn na Norvegslcem ; rumeno 1 steklenica 60 kr.; nepremočljivo brez okusa in duha 1 steklenica 80 kr.; sč železnim jodirom 1 steklenica 1 gold. Da se ponarejovanju izogne vtisneno bodo moju ime na vsakej steklenici. (58-2D Gabriel Piccoli, Irkttv, na iftiHujskrj centi v Ljublj(tni, »••••< C os hp 5' 3*8 I g' § o"