»IZPOSTAVLJENI« V FAZI OSNUTKA
Opredelitev za delegatski sistem je ena od osnovnih opredelitev, za katero smo se odlo-čili tudi ob sprejemanju ustave. To pomeni, da ima najširši krog občanov in delovnih Ijudi vsepogoje in možnosti aktivnega soodločanja o vsem, kar se kot predmet razprav ocen in odločitev pojavlja pred delegacijami in dele-gati, ki smo jih na splošnih volitvah izvolili vsi. Zaupali stno jim odgovorno dolžnost, da na podlagi naših interesov mnenj in pripomb oblikujejo predloge in jih v okviru skupščine usklajujejo z ostalimi delegacijami kotskupen in dokončen predlog.
Predmet razprav in odločitev na skupščin-skih zborih pa so osnutki, predlogi, inforina-cije in poročila predlagateljev. Ti so znanj. Poleg izvršnega sveta in njegovih organov oziroma odbora, če spregovorimo tudi o SIS, so to tudi posamezne institucije, katerim smo družno poverili iskanje in oblikovanje z.a-htevnih družbenih in strokovnih rešitev.
Vemo torejtkdo predlaga in kdo odloča! Za delovanje tako posamezne skupščine kot tudi njenega organa (v tem primeru tudi predlaga-telja) pa mora biti neobhodno potreben tudi nek »vozni red«. To so programi dela. Spre-jema jih skupščina in so predmet najširše raz-prave v delegatski bazi!
Problernatika, ki se pojavi na dnevnem redu pred vsemi skupščinskimi zbori^pa vse-kakor zahteva pozornost. To pomeni, da ji je potrebno v delegatski baziše kako tenkočutno prisluhniti, jo tehtno preštudirati, poiskati boljše rešitve, dodatno predlagati. Še posebej tenkočutna pa je za vsakogar vsaka zadeva, ki v svoji vsebini nakazuje za posledico mate-rialne obveznosti.
Predsedstvo naše občinske skupščine se je prav slednje zudeve odločilo redno obravna-vati po tako imenovanem dvofaznem postop-ku.
V razpravi je najprej osnutek, na katerega delegati podajajo pripombe, dodatne pred-loge in mnenja, predlagatelj pa po tehtni pre-soji skuša pripombe v kar največji meri upoš-tevati pri oblikovanju predloga, ki je nato z.opet predmet razprave v delegutski bazi. Možnosti  neposrednega  soodločanja  so
tako v času in postopku precejšnje, dokončen predlog pa sad poglobljenih razprav. Zakaj toliko besed okrog tega, kar že vemo, čemu tak uvod? Morda ni napak, smo menili, da vam lo, dragi bralci, občani in delegati še en-krat razgrnemo. Pa ne zato, da ne bostepoza-bili, objektivno vas skušamo informirati o vsem, kar smo lahko v preteklih dneh brali v dnevnem časopisju, si ustvarjali takšne ali drugačne sodbe, ugibali, kdo je za kaj kriv, čemu se izpostavljamo, zakaj takšen predlog občinskega izvršnega sveta in še kaj! Na dnevnem redu januarske seje vseh treh zborov občinske skupščine je bila tudi obravnava osnutka dogovora o usklajevanju davčne po-litike v SRS za leto 1979! Osnutek dogovora je oblikovan na republiški ravni. Odbor ude-leženk, v katerem delujejo predstavniki vseh občin v SRS, je ugodno ocenil doseženo us-klajenost in je pripripra vi tega osnutka izhajal iz dejstva, da ob tem, ko seje zara. 'i medrepu-bliških usklajevanj revizija celotne davčne zakonodaje prenesla v prvo polovico prihod-njega leta, ne bi kazalo urejati določil doseda-njega dogovora.
Tapajev svojem delu vsebovalizjeme, kibi bile obdavčene po stopnji 40%. Predlog izvršnega sveta naše občinepa je bil, da naj se vsi priložnostni dohodki, ne glede na to, ali gre z.a dohodek od avtorskega dela ali intelek-tualne storitve, obremenjujepo enotni stopnji. To pa bi za nekatere pomenilo stoodstotno povišanje nasproti dosedanjim veljavnim predlogom. Omenjeni predlog pa je bil pre-dhodno usklajen v okviru vseh Ijubljanskih obcin in je bil kot tak v obliki oshutka posre-dovun našemu izvršnemu svetu.
Osnutek dogovora je bil objavljen v dele-gatski prilogi našega glasila (12 dni pred sejo občinske skupščine), kot delovno gradivo. Lahko rečemo, da je nemudoma odjeknil v slovenski, predvsem pa v Ijubljanski javnosti. Prizadeti so zlahka dvignili svoj glas prote-stov, preko dnevnega časopisja so začeli opo-zarjati, pa tudi protestirati proti »samozva-nemu« predlogu viškega izvršnega sveta. Vključitev v razpravo ob osnutku je bila do-seduj v našem občedelegatskem delovanju kaj
redek pojav. Morda nas je malo iznenadil, toda večpredlogov, pomislekov, tehtnih ugo-tovitev je v tovrstnih predlogih še kako do-brodošlo. Seveda pa morajo biti v mejah ob-jektivnosti, treznih presoj, ne pa brutalnega napadanja. Morda je vse skupaj izzvenelo v luči političnega protesta, ker so bili prizadeti dokaj blizu sredstev javnega obveščanja (mi-mogrede, medprizadetimi sopolegpisateljev, slikarjev, pesnikov in drugih tudi novinarji!). Vrsta pisem posameznikov, podjetij, društev je priromala v občinsko stavbo, da se »pred-log« ne sprejme! Nihče pa v valu ogorčenja pravzaprav ni prebral, da gre samo za osnu-tek, za prvo fazo obravnavanja! Poznati je treba tudi drugo plat medalje, drugače se lahko še tako pozitivni nameni spremenijo v nezaželen družbeni pojav.
Ob nepoznavanju »skupščinskih ali dele-gatskih procedur« ne gre zameriti posamez-nikom, bolj uredništvom nekaterih dnevnih časopisov, ki sicer imajo vse možnosti za te-koče spremljanje dogajanj na obeh straneh medalje. Kritične misli ob takem načinu in-formiranja javnosti so lahko škodljive. Vpra-šati pa se moramo utemeljeno, če bi v prime-ru, ko bi bili prizadeti tisti naši občani, ki niso vešči javne pisane besede (obrtniki, kmetje, delavci in drugi) bili navsezadnje tovrstni komentarji tudi tako glasni in učinkoviti?!
Delegati vseh zborov so tako kot dan ka-sneje predsedstvo OK SZDL obsodili eno-stranost informiranja najširše javnosti, v luči dobronamernosti. Tehtno so sprejeli predla-gani osnutek s predlogom izvršnega sveta o nadaljnjem dogovarjanju davčnih obveznosl'-iz. 7. člena osnutka v širšem slovenskem, naj-manjpa v Ijubljanskem prostoru, ob nadaljnji veljavnosti dogovorjenih obveznosti iz prete-klega leta. Osvetlitev in razprava o dogovoru v fazi osnutka je vsekakor na mestu, če gre po ¦ skupaj začrtanih poteh samoupravnega odlo-čanja, v duhv političnih načel naših družbe- j nopolitičnih organizacij. To je lahko koristno I za družbo, v zmotah pa se lahko izgubiš ali si celo škoduješ!
UREDNIŠTVO _________/