Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva
okraja Novo mesto
Lastnik in izdajatelj: Okrajni odbot SZDL Novo mesto. — Izhaja vsak četrtek. Posamezna številka 10 oin. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva Je vnaprej. Za Inozemstvo 900 din ozir, 3 ameriške dolarje, -r Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu, St. 60-KB-16-2-24
Stev, 48 (350) Leto VIL
NOVO MESTO, 27. NOVEMBRA 1956
Urejuje uredniški odbor, — Odgovorni urednik Tone Gošnik Naslov uredništvi in uprave: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. Pošt. predal: Novo mesto 38 Telefon uredništva tn uprave: 31127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Casoptsno-raložniško podjetja »Slov. poročevalec v Ljubljani. Za tisk odgovarja F. Plevel
a Njen in nas jubilej
Rojena sredi viharjev, borb in upora v starem, slikovitem bosenskem mestecu Jajcu, 29. novembra 1943, torej pred trinajstimi leti. Njenemu rojstvu so botrovali to» pnvi in puške in partizanske pesti, predvsem pa prebujena in nezmagljiva zavest jugoslovanskih množic, ki so začutile in spoznale svoj veliki trenutek, ko ni šlo za obrambo nekega »prestola« ali kakega privilegiranega sloja, ko ni šlo le za vojaški upor proti zavojevalcem, ne le za dosego ene ali dveh ah" treh pravic, temveč ko je šlo za ljudstvo, ta svobodo in.blaginjo delovnih množic, ko je šlo za povsem novi red, kajti kakršni koli stari je bil ali protiljudski ali po preirhel. da bi nanj postavili temelje veličastne stavbe dveh največjih arhitektov in graditeljev reda in blaginje proletariata in vseh poštenih ljudi sveta — Marxa in Lenina. To je bila vojna svobodoljubnih ljudi, ki hočejo- svobodno in neodvisno domovino, to je bil boj, vključen v dolgo vrsto osvobodilnih bojev v zgodovini, ko je ljudstvo s puško v roki planilo na zavojevalce, in to je bila revolucija, ki je hotela streti, jarem nasilnikov, izkoriščevalcev, monarhov, kapitalistov in vseh, ki so ljudstvo pritiskali v tla, revolucija, ki je po svojem zagonu in ciljih imela le dve predhodnici: francosko in oktobrsko revolucijo in ki je bila od obeh manjša le po svojem vnanjem obsegu, od obeh pa večja po kasnejši nezlomljivi zvestobi in čisti predanosti naukom in ciljem, za katere se je borila in jih dosegla, jih branila, ubranila in jih še vedno enako borbeno in zvesto brani. Nemara je prav v tem vsa veličastnost te naše osvobodilne vojne in. revo-lucijske borbe in nove Jugoslavije, za nas in za svet, ki hote, ali nehote, občuduje neoskrunjenost, čvrstino in živost vseh načel in ciijev, za katere so jugoslovanski narodi šli leta 1941, in že prej, v boj, in kateri jib vodijo tudi danes v graditvi in izpopolnitvi spciaiizma ali, po domače povedano, v graditvi lepega, srečnega, jasnega življenja vseh naših delovnih ljudi.
Trinajst let je od takrat, od tistega zgodovinskega 29. novembra 1943, ko je bila rojena i\ova Jugoslavija, ta mlada, resnično nova država, najmlajša pa hkrati najpomembnejša država na tem prastarem Balkanu, na tem velikem »svetovnem razpotju«, ki le v tisočletjih deJivel veliko in velikih zgodovinskih dogodkov in dejanj, v drugi svetovni vojni In po nji pa vsekakor največje in najdaljnosežnejše. Res je naša sedanja, ne samo geografsko ampak tudi ljudsko svobodna država uresničeni sen tn želja mnogih rodov vseh narodov, ki na tem področju živijo, toda v tem uresničenem snu, v tej državni in politični stvaritvi, v tej zvezni ljudski republiki je -povsem nova vsebina in življenje, zajeto v oznako: socialistična Jugoslavija.
Nemara ni povsem točno, če rečemo, da se je nova Jugoslavija, rodila 29. novembra 1343. kajti rodila se je takrat, ko je počila prva partizanska puška in je preblisnila množice zavest: Sedaj!..."V borbo, do konca, do zmage. Smrt okupatorju, vstajenje delavskemu razredu! Za svobodo in bodočnost vseh poštenih delovnih ljudi!... Na tisti novemberski dan jo je AVNOJ le uzakonil, so jo zbrani delegati s syojim Titom le vpisali, uradno vnesli v »matično knjigo* in novorojenko, v bistvu že prekaljeno borko, ki je šla skozi borbe in kri, predstavili svetu in sovražnikom, ozaljšano s sijem in voljo množic in obdano s heroji. Po tistem dnevu ime nove Jugoslavije ni več zamrlo v svetu, kakor ni poslej v svetu nikoli izvenel njen glas, le da se je Iz glasu borke z orožjem v roki spremenil v glas bork? za mir, za socializem, za srečo in pravice delovnih ljudstev vse zemeljske oble, v glas bratstv* in sožitja narodov, ki mu tenko prisluškujeta Vzhod in Zapad.
Trinajst let ,lc od takrat, kratka doba po časovnem merilu, obenem pa že orjaška po svojem obsegu, po vsebini, po uspehih, ki jih je naša mlada država dosegla, po mestu, ki si ga je upravičeno in častno pridobila v svetovni politiki, po spoštovanju, s katerim jo stro delovne množice sveta. Se leto in pol trde, zagrizene, veličastne in čedalje zmagovltejše borbe jo je čakalo po tistem 29. novembru, borbe s orožjem, in potem, do danes, 11 let* borbe z delovnimi rokami, z navdu-
DOLENJSKA ZA 29. NOVEMBER
Vaj občinski ljudski odbori novomeškega okraja bodo imeli na Dari 'republik?, 29. novembra, dopoldne slavnostne seie. katerih se bodo udeležili poleg predstavnikov množ.ičn-;h organizacij, društev in delovnih kolektivov tudi odborniki okrajnega ljudskega odbora. Sestanke in krajSa slavnostna zborovanja pripravljajo tudi večja podjetja In delovni kolektivi tovarn ter ustanov, kijer bod0 predstavniki sindikatov govorili o državnem nrazniku naše domovine in o uspehih,, ki smo jih dosegli dotlej, zlasti pa o napredku v nađem delavskem in družbenem samoupravljanju.
V Norem mestu bo v »redo 16. novembra zveeer ob 20. url v Domu ljudske prosvete slavnostna akademija v počastitev 19. novembra; sodeloval« bodo pevski zbori, orkester PH Du-S.-UI Jereb |n recltatorji. Akademijo bo priredil občinski odbor BZDL, obč. odbor ZB pa bo po-
VREME
EA CAS OD 28. 11. DO 9. 12.
V splftšnern nestalno, s kratkotrajnimi otoplitvami In POjj°-atfeinl, večinoma snežnimi padavinami. Suha razdobja ne bodo daljšn kot 3 dni. Temperatura bo močneje padla proti koncu tega ali v sredini prlhodnjcsa tedna.
(Napoved priredil V. M.)
skrbel za kresov« v okolic] mesta In za iluminacijo. Kresovi bodo zagoreli zvečer pred praznikom tudi p« številnih drugih dolenjskih krajih.
Olajšave na železnici za Dan republike
Generalna direkcija jugoslovanskih železnic je sklenila, da bodo olajšave za nedeljska povratna potovanja veljale nt dan 29. novembra za potovanja do 600 km. Vozovnice bodo veijale 7.a odhod od 28. novembra opnl-dne cfn 2. decembra opolnoči, za povratek pa °d *9. novembra opolnoči do 3. decembra opoldne.
Ugled Litrostroja narašča
Litostroj v LjuMiani i« dobil Pred dnevi novo naročilo iz Indije, ki žc'i kupiti v Ljubljani nov 225-tonski električni mostni tekalni žerjav $ pohotnim dvisja-Rom 25 ton. Indijko naročilo, k' Je vredno 60 mil i ionov deviznih dinarjev, j« priiIo oc| državne družbe Damodjr Vallej Corne-ration in je namenjeno za centralo v Panchet HU|U. Za to naro-Mo Je tekmovalo 17 ponudnikov izmed katerih je bil JcJki celo ceneni od , Indli- pa se je od!H>fi,a M „ ročilo pri LitostroH, zaradi kakovosti dosedanjih izdelkov,, ki ph je to naie podjetje prodalo v tujino.
na primer Litostroju.
Šenimi srci, z nezmagljivo voljo in pogumom vseh poštenih državljanov za ureditev, obnovo, razvoj nove domovine, za oblikovanje življenja in vse naše stvarnosti po socialističnih načelih. Tudi ta borba je bila huda, včasih nič manj kot v osvobodilnih letih. Ie drugačna — borba zoper i.••«« ali mapj prikrite domače in tuje sovražnike, borba za gospodarsko zgraditev, borba za lepo, jasno življenje na materialnem in duhovnem področju, borba za nove vrednote dela in misli.
Iz vse te naše povojne borbe pa odmevajo svetle pesmi: pesmi obnove, pesmi delovnih brigad, pe^mi mladine, pesmi strojev v neštetih tovarnah, pesem voda čez Jezove hidro-central, pesmi letal pod našim nebom, pesmi vijakov ladij, ki orjejo domaČe in svetovno morje, vse pa zlito in prelito in ubrano v eno samo pesem — pesem delovnega ljudstva, ki si je samo postavilo granitne temelje, ki samo zida in gradi in oblikuje naprej svoje politično, gospodarsko in kulturno življenje, za srečo in blaginjo svojo in potomcev. In to ljudstvo, graditelj, govori en sam jezik, tisti jezik, ki je zvenel v letih osvobodilne borbe in mu je kasneje dodajalo in dodaja le nove besede in nova rekla; to je jezik, je govorica svobodnih, socialističnih ljudi, ki jo uporabljajo in razumejo vsi, od delavca v tovarni, šolnika v razredu do najvišjega voditelja. V glasovih, v šumih te naše velike govorice bodo plapolale tudi zastave 29. novembra — Dneva republike.
Velik je to dan, obenem pa prisrčen in intimen — rojstni dan, rojstna slava Zvezne ljudske republike Jugoslavije. Slava njim, ki so zanjo v borbi in trpljenju darovali svoja življenja, čast njim, ki so jo gradili in jo gradijo, zahvala njenim voditeljem in njenemu Krmarju, Uspehi naše mlade države, torej uspehi njenih narodov so ji tudi ob letošnjem 29. novembru najlepša počastitev in voščilo. Delovni ljudje si bodo za ta svoj praznik stisnili roke In si voščili, in to bo skupni stisk roke in skupno voščilo novi Jugoslaviji, rojeni pred trinajstimi leti.
Naj napreduje m raste v moči, sreči in blaginji, jasna in neomajna!
Tovariš Edvard Kardelj si ogleduje ni zagrebškem vele«ejmu izdelke tovarne Šivalnih strojev »MIRNA« z Mirne na Dolenjskem. — Naše mlado podjetje si je s kakovostnim delom in solidnimi izdelki že utrlo pot na jugoslovanski trg, s svojo novo poslovalnico v Ljubljani pa streže tudi mnogim željam potrošnikov, ko jim nudi poleg izdelkov tudi rezervne dele za šivalne stroje in opravlja različne usluge.
Družbeno upravljanje
NAŠA POT V SOCIALIZEM
VLADO LAMUT:  JAJCE   (1946 - tuš) V tem starodavnem bosenskem mestu je 29, novembra 1943 AVNOJ uzakonil rojstvo naie nove domovine — FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE
Med najvažnejšimi nalogam ■ga razvoja je bila letos nedvom Uavljanje družbenega up ■ decembra rafcpravljal Glavni od nega- ljudstva Slovenije, temu šem praktičnem delu in uvelfa stema vseskozi dajali prednp«*. družbenega upravljanja dobiti za svojo prakt!čr*» dejavnost, s drugje spet slabše uresničili. Pr jemo. Preteklo leto nam je na brih izkušenj. Za nadaljnjo soc političen pomen družbenega sa cenljiv. Razvijanje družbene za stičnih <odnosov ostaja zato tudi log. In kaj -smo dosegli na tem
Komisija za družbeno upravljanje pri okrajnem odboru SZDL Novo mesto proučuje delovanje organov delavskega In družbenega upravljanja v oblastvenih organih, ustanovah, in podjetjih, da bi ugotovila, v kolikšnem obsegu se je-utrdila »ta demokratična pridobitev v našem javnem življenju. Neposreden razgovor z ljudmi, ki delajo v organih družbenega upravljanja, daje najboljšo s.iko njihovega dela. Tak razgovor Je imela komisija SZDL v .Straži 16.* novembra. Kaj so povedali predstavniki o tem?
Potrebne so točno določene naloge in ustrezen sestav svetov
Franc Markovič, predsednik občinskega   ljudskega odbora
i našega nadaljnjega družbene-no skrb za zagotovitev in uve-ravljanja. O tem Je lan* bor Socialistične zveze delov-vpiašanju pa smo v vsem navijanju novega komunalnega sJ. Naloga, da morajo vsi oreani vsebino in ustrezno usmeritev mo t okraju ponekod boljše, avzaprav jo še vedno uresničn-tem področju dalo precej do-ialistično prevzgojo množic je moupravljanja še vedno nepre-vesti in uveljavljanje sociall. vnaprej ena naših glavnih n&-področjn doslej?
Straža: »Sveti pri občini po enem letu obstoja še niso našli prave vseb'ne dela. Izjema sta svet za družbeni pian in finance'in svet ea socialno varstvo. Dokler smo ime4 svet za gospodarstvo, sveti ea finance, komunalne zadeve in kmetijstvo niso imeli pravega dela, ker 3e svet za gospodarstvo sam obravnaval skoraj vse, kar odpada na te svete. Ko smo svet za gospodarstvo razpustili, se J« zlasti okrepilo   delo   sveta za
PRED SPREJETJEM NOVEGA DRUŽBENEGA PLANA
Gospodarstvo v letu 1956
V letu 1956 lahko ugotovimo neenak razvoj proizvodnje v osnovnih gospodai-skih področjih. Medtem ko se je industrijska proizvodnja povečala za 10%, s čimer se je njen skupni obseg v primerjavi z letom 1952 povečal za celih 80n'», je zabeležila kmetijska proizvodnja v primerjavi s prejšnjim letom občuten padec, približno za 10fl/n. V razliko od industrijske proizvodnje ni kmetijska proizvodnja v zadnjih petih letih zaznamovala pomembnejše Izpremem-be, kar se tiče njenega skupnega volumena.
Druga gospodarska področja sledijo v letu 1956 takemu razvoju industrijske in kmetijske proizvodnje, pri čemer je bila gradbena dejavnost manjša zaradi zmanjšanega obsega investicij in počasnejšega razvoja zaposlenosti.
Zaradi takega gibanja materialne proizvodnje je letu 1956 izostal porast skup nosa družbenega proizvoda narodnega dohodka. Najvažnejši vzrok tega je padec kmetijske proizvodnje, ki ima pomemben delež v oblikovanju narodnega dohodka.
vse v
in
OSNOVNI REZULTATI
Pri nespremenjenem nivoju dohodka ie bilo doseženo:
— povečanje Izvoza za 20 milijard nad letom 1955, kar znaša po notranjih cenah blizu 60 milijard;
— hkrati so se znatno povečale zaloge v gospodarstvu. Te zaloge so porasle za okrog 140 milijard dinarjev. Povečanje zalog se pretežno nanaša na surovine in končne izdelke, delno pa tudi na končno opremo, med katero je tudi taka oprema, ki ne ustreza današnjemu povpraševanju;
— v letu 1956 je bil dosežen bnlj miren in stalen razvoj gospodarstva, kar je posebno prišlo do izraza v bolj mirnem razvoju cen, posebno cen industrijskih izdelkov. V tem letu se le splošni indeks cen povečal za 4—5°/o, medtem ko le zna«al ta porast v prejšnjem letu ir/n,
— skupen t»bseg zaposlenosti je nekaj nižji kakor prejšnje leto, lako da so bili ustvarjeni ugodni odnosi med razvojem probvodnje jn skupno zaposlenostjo.
Ka temelju ustvarjenega dohodka so bili posamezni načini notranje potrošnje letos
v primerjavi z lanskim letom
naslednji:
skupna potrošnja 97,3 osebna potrošnja 98,4. splošna potrošnja 100,0 bruto investicije 91.9
POTROŠNJA
Kar se tiče osebne potrošnje, je njen skupni nivo pod nivojem leta 1955, posebno pa se je znižala potrošnja na prebivalca. Potrošnja na prebivalca je manjša za nekaj več kakor 3°/« v primerjavi z letom 1955. V okviru takega razvoja osebne potrošnje bo ostala realna potrošnja mestnega prebivalstva, po sedanjih ocenah, nespremenjena v primerjavi z letom 1955 ob hkratnem in precej pomembnem znižanju osebne potrošnje na vasi. Cenijo, da bo ta potrošnja padla v primerjavi z letom 1955 za blizu 8'/« Pri tem moramo pripomniti, da je potrošnja mestnega prebivalstva kazala v prejšnjih letih težnjo zniževanja in da Je bila v letu 1956 ta  težnja  samo ustav-
Pri neizpremenlenem dohodku ni bilo možnosti za povečanje splošne potrošnje in je ...  (Nadaljevanje na 2, strani)
Lovske proslava na Fratl
Tudi letos bo priredila Okrajna lovska zveza v Novem mestu 28. in 29. novembra tradicionalno lovsko proslavo na Frati. V sredo popoldne bodo lovci odšli iz Novega mesta na Frato, kjer bo ob 18. uri slavnostna seja, po njej pa žalna komemoracija ob grobu .padlih lovcev-parti-zanov, kjer bodo zažgali tudi taborni ogenj. Po proslavi bo družabni večer, v Četrtek zjutraj pa bo ob 6.30 budnica. Ob 7.30 se bodo zbrali vsi lovci k vzorni brakadi, ki se bo končala ob 13. uri. Streljali bodo divjega prašiča, volka, divjo mačko,*lisico in zajca.
30. novembra bo v Dol. Toplicah zbor slovenskih sodnikov za goniče, 1. in 2. decembra pa bo v lovišču novomeške družine zvezna tekma mednarodnega pomena za delo goničev.
družbeni plan in finance. Sve* za kmetijstvo pa ■ še ne dela kot bi želeli, prav tabo svet. za turnzem še -rti- naše* vsebine dola. Morda bo treba spremeniti nju« sestav.
Dokler smo imeli svet i* solsb*© in avet a*.kulturo, J« delal samo prvi," drugi pa ne, ker je svet za Šolstvo ; posegal tudi v delokrog sveta z* kultu-* to. Sedaj smo ju združili In lahko trdem., da je de^o sveta sedaj prav dobro. Delo svetov je dobro takrat, ce imajo konkretne naloge Ln če je eestav primereri. Tako svet za socialno varstvo dela sprav dobro, ker ima dnevno veliko nalog, ki fth. mora reševati1,
. Podobno kot s sveti Je s kra-jevnimi odbori. C« nimajo materialne osnove za delo, so mrtvi. Sedaj na primer, ko smo jim dali nekaj sredstev za popravila potov, so krajevni odbori oživeli. Ta sredstva bodo prebivalci pod, vodstvom krajevnih odborov z Ustnim delom pomnožili tudi v.a desetkratno vrednost m več. Zbori volivcev &o pri na? zelo redko 'in Se kratso slabo obiskani.. Menim, da zato. ker na nJih vedno obravnavamo samo obveznosti volivcev, ne pa . tudi njihove Dravice. Teh veČn-h zadolžitev in obravnavani o dolžnostih so s« ljudje naveličali. Me.nim rudi, da so bili zbori volivcev večkrat slabo priprav* jeni Seri pripravljamo gradivo ' za zHnre volivcev. Na njih bomo dali: pregled dela občinskega ljudskega odbora.
Občina mora poznati notranje bistvo podjetij
Povezava občinskega ljudskega odbora in njegovih organov z organ: delavskega samoupravljanja v podjetjih zadovoljiva, ttmeli smo **J£ke sa mo s pesame^n-krtf Vjudtni is kolekti-.-ov in preko zapisnikov" raznih sej. Prav V primeru opekarne Zalog se je pokazalo, da nismo ime H prave slike o no-fra njem stanju v kolektfvu. Delni vzrok za slabo,povezavo-B
(Nadaljevanje, na 3. strani) i
Pozdravi za Dan republike
Ob obletnici rojstva naši Republike želimo dolenjski fantje, ki slutimo kadrovski rok v Peci na Kosmetu, kar največ uspehov vsem delornim ljudem Dolenjske, ki gradijo so-cialistično domovino r
Ponosni smo, da kot pripadniki proletarske enote .TLA tn izvrHujcmo dolžnosti, ki nam jih je naložilo domoinna tn da smo uredni dediči slavnih tradicij nnSih proletarcetv ki so v NOB bili jedro narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Juaos1av>ije. Ob rojstnem dnevu domovine se spominjamo vseh junakov in borcev, ki so dali življenje za svobodo in obljubljamo, da bo-
mo dali vse sile, če bi se bilo kdajkoli treba postaviti v bran napadalcem, ki bi skušali rušiti to, kar je bilo z dragoceno krvjo ustvarjeno. Pozdravljamo vodstvo naše drŽave, ki se bori za resnični mir in prijateljstvo med vsemi narodiin državami!
Lepe pozdrave vsemi start&vfh fantov, ki smo pri JLA na Kosmetu, prijateljem in znankam, zlasti pa vsem dolenjskim fantom, ki so pri vojakih po vseh krajih Jugoslavije in jih, kakor nas. obiskuje naš 2vestt prijatelj Dolenjski list!
i. Knez, M. Dežmgn, f, Provat, I. Muhič in A. Stangar.
.BOIINJIK! LIST«
Btev. 48 (8MJ
Okrajni ljudski odbor
Novo mesto
ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN DRŽAVLJANOM FLR JUGOSLAVIJE K
Dnevu republike!
ČESTITKAM SE PRIDRUŽUJEJO:
OKRAJNI KOMITE ZKS OKRAJNI ODBOR ZB OKRAJNI ODBOR UROJ OKRAJNI ODBOR RK
OKRAJNI ODBOR SZDL OKRAJNI KOMITE LMS OKRAJNI SINDIKAL SVET OKRAJNI ODBOR ZVVI
NASA POT V SOCIALIZEM JE POT MIRU IN SOŽITJA MED VSEM! POŠTENIMI NARODI SVETA1
JOŽE PLAVEČ, predsednik okrajnega sindikalnega sveta Novo mesto:
Sindikati in njihovo delo
Volitve novih vodstev sindikalnih podruzn-c se približujejo h kra.vu. Pri občinikih svetih v Crnom rhi, Mokronogu, Semiču, Trebnjem in Žužemberku se pripravljajo že na letne zfco.re občinskih sindikalnih »vetov, volitve v ©bdružnicah pa bodo do konca novembra zaključili tudi v ostalih oblinah.
\V i'< napredek 'etnih občn'h »borov podružnic ie predvsem v tem. da so njihova vodstva pripravka dobra poročila o delu jin-diikata, kakor tudi o delu o*ta-Jh organov v kolektivih. 7.t na predvolilnih sestankih ie b'!o v "podrir/nicah precei razpravilan;a, kdo naj pride v nova vodstva. Prva poroči!* kažejo, da je v vodstv'h veliko delavcev, žena, mladine in članov ZK.
Kaj so razpravlja!! na občnih zborih?
Predvsem *o «e ppriod pomenili prav tenie'jno o n^em s^a.išću do dogodkov v svetu — na Poljskem, Madžarskem, v Egiptu. 2adn:e dneve ,w precej razprav-liali tud1 o govoru tovariša Tita, ki ga je ;mc! v Puli.
Ker jc hi! družbeni plan nkraia » I. polletju dosežen le s 36 od-stOtflii, so kolektivi precej in resno govoriM o uresničenju letnega p'ana. Skoraj povsod so pokazali velik delovni polet in v zadnjih mesecih znatno popr*rlH zamujeno. Ponekod »o delali tudi db nedeljah, nrkilerj kolektivi pa so celo podal pali delovni ča$. »Kremen« ie n. pr. v oktobru dosegel rekordno proizvodnjo. saj ie nakopa' črz 6000 ton pcka. kar je več kot njegova nekdania celoletna proizvodnja. Napredek 60 pokazali tudi v opekarni Zalog in dru^le, o čemer »o govorili občnih zborm.
Pooatod so člani upravičeno kritizirali odbore podruž. drugje »pet posamezne člane, pripombe
TRGOVSKO PODJETJE
PETROL
LJUBLJANA
podružnica
NOVO MESTO
Čestita
v»emu delovnemu ljudstvu k prazniku obletnice rojstva nal« republike!
Na zalogi Imamo vse vrste naftnih derivatov, i katerimi lahko postrežemo odjemalcem v vsaki količini.
UPRAVA
ZA CESTE LRS
TEHNIČNA SEKCIJA
NOVO MESTO
čestita vsem »vojtm cestarjem, delavcem In uvlužbencem
k Prazniku republike — 29. NOVEMBRU!
pa so dajali tudi delo uprav-n-h odborov in delavskih svetov; kritizirali so tudi posamezne delavce, ki so kršili delovno disciplino.
Tudi v sindikatu družbenih organizacij in državne uprave ni biio vse v redu. Državne uslužbence v Mirni je bilo n. dr. treba kap trikrat klicati na občni zbor, v Metliki so slabo pripravili poročilo, v Črnomlju pa vsi UtfaibtBCJ niti niso člani sindikata. Na občnih zborih prosvetnih delavcev so kritizirali okrajni odbor prosvetnih delavcev, čes da jim nudi premalo pomoći, čeprav je sestavljen iz vrst predsednikov prosvet. društev. Vendar so to bolj napake, ki so jih po mojem mnenJu zakrivili posamezni odbori, ne pa članstvo. Drugje so bili zbori podružnic v državni upravi dobro pripravljeni, razprava j« bila pozitivna in soreje-li so tehtne z-aMjučke za nadene delo.
Več sodelovanja med organi oblasti, SZDL in sindikalnimi organizacijami
Občni zbori so pokazal*, da bo treba v bodoče krepiti sodelovanje med oJgani ob'asti, SZDL in sindikati. Razprava je namreč potrdila* da ponekod tega sode!o"a-nja ni ali pa je slabo in d a so tega večkrat krivi sindikalni odbori. O tem pa naj obširneje s pregovore občinske konference..
Več skr/d pa bo ircba posvetiti organizaciji izobraževalnega del« v kolektivih, saj ie bilo takih razprav precci, kiko*" »udi ntMpvor. kai<o nud;ti • pomoč mlajšim delavcem, da bodo prišli do strokovnih kvalifikacij. Ponekod, so kolektivi predlagali seminarje za delavce, občinski sveti pripravljajo seminarje za vodstva sindikalnih podružnic in za vodstva delavskega samoupravljanja. Večji kolektivi pripravljao vrsto predavanj za svoje delavce in nameščence, manjši pa priporočajo obisk predavanj ljudske un-verze.
Po statistiki, ki jo ima okrajni odbor SZDL, je zelo m*!o naročnikov na časopis »Naša skupnost«, čeprav   je   list namenjen
PISMO DOLENJSKIH FANTOV S KOSMETA
Vsi fantje z veseljem pričakujejo in berejo naS list pri vojakih. Tudi mi, ki služimo rok v Kosmetu — v Prištini, vsak teden vrtelo pričakujemo Dolenjski list, da iz njega zremo, kaj se dogaja v domačih krajih. Veseli in ponosui smo na vse delovne ljudi nase Do-leyijske, ko beremo, kako požrtvovalno gradijo našo socialistično rtomouitio.
Pri vojakih nam gre r/nbro, kmalu pa bomo ili domov.
Fmitje, zbrani iz vseh krajev Dolenjske, pozdravljamo vse bralce Dolenjskega lista, srnic starše in o.-itale domače ter priporočamo vsem staršem, katerih sinovi so pri vojakih, naj jim naročijo Dolenjski H*ti Mj ga bo vsak z veseljem hral.
Posebej pozdravljamo dolenjska in belokranjska dekleta, katerim bomo kmalu segli v roke.
Dolenjski fantje iz V. P. C 10.5 — Priština-Kosmet:
Jože Fnrtuna, Jože papu«.. Vlado ftlamonhar. Petpr Kuzma, Jo-*e Rimrr, Vtartkn StarrtimK', Marko Uuzar, Mirko Klobučar, Ciril lerlah, Martin Plut in lože I.nzar.
Dopisujte v dolenjski pokrajinski časniki
predvsem delovnim kolektivom in vodilnim uslužbencem, upravnim odborom podružnic, članom delavskih svetov in ostalih organov upravljanja. Sindikati naj bi zato za razširjenje tega časopisa reČ naredili.
Poročila in razprave na občnih
zborih podružnic naj dajo gradivo za poročila na občinskih sindikalnih konferencah, ki morajo biti zaključene do 10. decembra.
Mar^kaj važnega $ podružničnih zborov bo treba na občinskih konferencah ponoviti in predlagati ter »kupno i predstavniki ObLO, obi. odborov SZDL in komitejev ZKS sprejet? sklepe za uresničitev nalog, ki so pred nami. Ze zdaj pa Je sodelovanje občinskih, predstavnikov na zborih sindikalnih podružnic dalo dobre rezu! t »te, ki j'h j« treba samo ie poglobiti.
Kanižarski rudar)! za 29. november
Za Dan republike pripravljajo na področju občine Črnomelj pestre proslave v Črnomlju, Kanižariči, Draga-tušu, Vinici ter Adlešičih.
Prav pestra bo proslava v Kanižariči, na kateri bo poleg ostalih nastopil tudi novoustanovljeni pionirski pevski zbor. Na Dan Republike se bo zbral k slavnostnemu zasedanju delavski svet rudnika, nakar bo skupna proslava celotnega kolektiva. Kanižarski rudarji praznujejo v celotnem obdobju od 1. novembra do 31. decembra le 29. november. Zaradi velike potrebe po premogu bodo vse ostale dneve povsem normalno obratovali. Za pro-. slavo Dneva republike bo delavski svet rudnika povabil na skupno večerjo vse še živeče upokojene rudarje. Tovariše, M so bili upokojeni lani in letos, bo nagradil s praktičnimi spominskimi darili.
člnnl Cirilmetodijskego društva so počastili Dan republike
V petek 23.  novembra so
člani Cirilmetodijskega društva katoliških duhovnikov skupno s pokrajinskim odborom CMD za Dolenjsko v dvorani Doma ljudske prosvete v Novem mestu proslavili Dan republike. Sestanek, združen s proslavo, je vodil župnik Lojze Zabkar iz Črnomlja, predsednik PO CMD. Navzoča sta bila tudi sekretar okr. od-* bora SZDL Martin Zugclj in org. sekretar GO CMD iz Ljubljane g. Jože Šavora. Po uvodni besedi predsednika žabkarja, je recitiral tajnik PO CMD France Lokar pesem, posvečeno padlim za svobodo, slavnostni govor »Bratstvo med narodi doma 5n v svetu« pa je imel dekan Lojze Zupane iz Smihela. Za njim je prebral svojo Balado še Janez Kmet iz Ajdovca, g čestitko Hud^kega poslanca Martina Zuglja k 29. novembru pa je bil slavnostni del sestanka zaključen.
PREGLED
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI
Slab prispevek pomiril v i
Gospodarstvo v letu 1956
(Nadaljevanje i 1. itrani)
zato ta potrošnja, skupno z izdatki narodne obrambe, prav tako ostala v svojih okvirih iz prejšnjega leta.
Poudariti je treba, da so ostali proračunski izdatki brez izdatkov za narodno obrambo v primerjavi z letom 1955 neizpremen jeni, zato da so ostali izdatki narodne obrambe prav tako na istem nivoju, medtem ko so izdatki za socialno zavarovanje realno porasli za okrog 5nV
Vzporedno z zmanjšanjem osebne potrošnje je bil v letu 1936 zmanjšan tudi obseg vseh družbenh investicij. Investicije so bile v primerjavi z letom 1955 zmanjšane za 32 milijard dinarjev ali za 8°/o.
Kakor je razvidno iz teh ugotovitev o gibanju skupne potrošnje v državi, so bili rezultati na področju izvoza, formiranja zalog m mirnejšega razvoja gospodarstva doseženi na eni strani z zmanjšanim obsegom skupne notranje potrošnje, na drugi strani pa s povečanim izkoriščanjem inozemskih "sredstev. Oba ta momenta sta omogočila tako pomembno formiranje obratnih sredstev In zalog v gospodarstvu.
PROBLEMI DELOVNE PRODUKTIVNOSTI IN KMETIJSKE PROIZVODNJE
Splošna ocena leta 1956 kaže, da je dala politika stabilizacije pozitivne rezultate tako glede urejevanja notranjih odnosov v gospodarstvu, kakor tudi glede ugodnejšega razvoja izvoza In tvorbe njunih zalog. Ti momenti bodo posebno važni z gledišča leta 1957, v katerem lahko prav zaradi teh rezultatov pričakujemo hitrejši in ugodnejši razvoj gospodarske aktivnosti in na tej osnovi nadaljnje pozi-
tivne spremembe v vsej razdelitvi; posebno pa glede izboljšanja življenjskega standarda, zlasti mestnega prebivalstva.
Pomen teh rezultatov pa vendarle zmanjšuje dejstvo, da so bili dose&Tii pri nelz-premenjeni višini narodnega dohodka in ob večji uporabi inozemsk ih sredstev. Kakor smo že poudarili, leži glavni vzrok, zaradi katerega je izostalo povečanje dohodka v letu 1956 v nizki, ozir. zmanjšani kmetijski ^ proizvodnji, brez katere ni mogoče doseči trajnejše stabilizacije gospodarskih razmer. Nadaljnji koraki glede razvoja gospodarstva in njegovega urejevanja so potemtakem najbolj neposredno vezani na temeljne spremembe stanja v kmetijstvu.
Drugi razlog leži v nezadostnem porastu delovne proizvodnosti v vsem gospodarstvu. Čeprav lahko pričakujemA, da se bo letos povečala delovna proizvodnost v nekmetijski dejavnosti, je vendar to zvečanje nezadostno glede na znatne rezerve, ki se v tem pogledu še vedno skrivajo v našem gospodarstvu. V desetih mesecih letošnjega leta znaša skupen nivo proizvodnje v primerjavi z lanskim letom 100, medtem ko beleži zaposlenost indeks 98 Do konca leta lahko pričakujemo nadaljnje izboljšanje, ki bo povzročilo, da bodo ti odnosi ugodnejši. V posameznih Industrijskih vejah, kjer so bili proizvodni pogoji in' preskrba z energijo bolj normalni, so bili doseže-
ni tudi boljši rezultati glede delovne proizvodnosti (premog, električna energija, barvđsta in črna metalurgija itd.), medtem ko so zabeležili v vejah in na področjih, kjer so bile" motnje v proizvodnji, aii kjer je bilo treba proizvodnjo preusmeriti, znižanje (kovinska, tekstilna industrija itd.).
Razen zaostajanja kmetijske proizvodnje, ustvarja čedalje večje težave v gospodarstvu nezadosten razvoj prometa in prometnih zmogljivosti v celoti. ,Znano je, da razvoj prometa ie več let ne gre vštric s pospešenim povečanjem Industrijske proizvodnje in znatnim povečanjem naše skupne mednarodne izmenjave. Težave, ki izhajajo iz tega neskladja, so bile tudi v letu 1956 zelo občutne. Zato je trpel tako naš izvoz in uvoz kakor tudi ves notranji promet. Tako se kot eden izmed najbolj perečih problemov gospodarstva postavlja nujnost pospešene razširitve prevoznih zmogljivosti v vseh vejah prometa.
V neposredni zvezi z vprašanjem življenjskega standarda in zaostajanja potrošn'o mestnega prebivalstva Je tudi nezadosten razvoj stanovanjsko komunalnih in drugih dejavnosti, ki spadajo v družbeni standard (šolski prostor). Čeprav smo v zadnjih letih zabeležili povečanje naložbe V korist razvoja teh dejavnosti, obseg naložb pa le ni dosrgel znatno naraslih potreb na tem področju, tako da postajajo tudi te Iz leta v' leto čedalje bolj pereče.
(Iz »Naše skupnosti«)
V Budimpešti Je prišlo do zelo neljubega dogodksv ki utegne imeti resne posledice in še poslabšati i« tako« napet položaj. Od 4. do 22. novembra so v jugoslovanskem veleposlaništvu v Budimpešti bivali med drugimi' Imre Nagy, bivši predsednik madžarske vlade, nekateri člani bivše vlade, vdova Laszla Rajka, ter 15 žensk In 17 otrok, ki so po drugi intervenciji sovjetske vojske na Madžarskem zaprosili za zatočišče v jugoslovanskem veleposlaništvu. GyOrgy Lokacs, Zoltan Vas, Peter Erdes, /.oltatu Szanto in Fercnc Nador so se že 18- novembra odloČili zapustiti naše veleposlaništvo.
Medtem pa so potekala pogajanja med predstavniki naše vlade v Budimpešti in madžarsko vlado, ki je dala. pismena zagotovila, da se bodo vsi tisti, ki so začasno bivali v jugoslovanskem veleposlaništvu, lahko nemoteno vrnili na svoje domove. Toda takoj po odhodu avtobusa, izpred našega veleposlaništva so vanj vdrli sovjetski varnostni organi, vrgli naša dva diplomata pred sovjetsko komandaturo iz avtobusa in v spremstvu oklepnih vozi! nadaljevali pot v neznano smer. Pozneje je budimpeštanski radio sporočil, da se je Imre Nagv »na lastno željo« odpeljal v Romunijo. *
To samovoljno in obsojanja vredno dejanje sovjetskih nfclasteV ni mogoče zagovarjati z nobenim argumentom. Ko sta dva naša diplomata, ki sta spremljala Nagva, in tovariša, protestirala pri sovjetskem oficirju In poudarjala, da obstala sporazum med madžarsko in jugoslovansko vlado, je ta odvrnil, da njega ta sporamm ne briga, ker je dobil takšna in takšna navodila. Nič nt pomagalo, da sta oba jugoslovanska diplomata dokazovala nezakonitost tega ravnanja.
Naša vlada je zahtevala takojšnje pojasnilo od madžarske vlade in je za primer neizpolnitve a porazu ma <ki je bil že kršen), izjavila, da bi »to smatrala ne samo za ofilno kršitev obstoječih prijateljskih odnosajev med obema državama, temveč tudi splošno priznanih pravil mednarodnega prava«.
Ni še znano, kako se bo »zadeva Nagy«, kakor .te imenujejo v Budimpešti, razpletla. Toda eno Je gotovo: to samovoljno dejanje sovjetskih organov ni mogoče označiti drugače kot ugrabitev in dejansko vmešavanje V sporazum, ki je bil sklenjen med dvema suverenima državama.
Ukrali je moskovska »Pravda« objavila *> drugi članek o govoru predsednika Tita v Pulju. Številko »Borbe«, ki je objavila predsednikov govor, so v Moskvi pokupili v nekaj minutah. Zdaj so »Pravda« oziroma visoke sovjetske osebnosti menile, da je potrebno objaviti še en komentar o predsednikovem govoru. Videti pa je, da tudi dva ne'bosta zadostovala, ee bo »Pravda« gnala naprej svoje argumente, s katerimi hoče dokazati, da j* bila sovjetska vojaška intervencija na Madžarskem v obeh primerih pravilna in koristna. Ko piše o enotnosti delavskega razreda in socialističnih držav, pozablja, da je ta enotnost mogoča samo na resnično enakopravni podlagi. »Pravda« sicer piše, da Je »določena krivda za dogodke na Madžarskem na bivši vladi in partijskem vodstvu Madžarske z Rakosijem In Oerftjem na čelu«, pozabi pa omeniti tisti del predsednikovega govora, v katerem pravk kako so se sovjetski voditelji* potegovali za Raknsija In trdili, da »je dober človek«, dokler ni bilo prepozno. Skratka, tako kot v prvem, tudi v drugem komentarju »Pravda« ritira tisto, kar ji Je všeč, in »komentira« tisto, kar ne ustreza njenim argumentom«
# Opazovalci OZN niso potrdili sirijske obtožbe, da
Izrael kopiči čete na mejah s Sirijo in Jordanom. Opazovalci so obiskali mejo z obema arabskima državama in sporočili generalnemu sekretarju flammarskjoeldu, da niso opazili nobenih izrednih vojaških priprav in da je polnžnj na teh odsekih izraelske meje normalen. Opazovalci tudi niso mogli potrditi 'sirijske obtožbe, da se izraelskih vojaških priprav proti Siriji in Jordanu udeležujejo britanske jn francoske sile.
# Novi madžarski javni tožilec Geza Szenasi je izjavil, di bo ena izmed najvažnejših nalog tožilstva »vračanje svobode tistim osebam, ki so bile med likvidiranjem knntrarevolu-cionarnih izgredov aretirane na lemelju napačnih ocen«. V soglasju s pravosodnim ministrstvom je bil izdelan predlog široke amnestije. Szenasi je tudi dejal,   da   so madžarska
oblastva začela prevzemati aretirane osebe od sovjetskih oboroženih sil.
# 23. novembra Je bila po vsej Budimpešti enourna tiha manifestacija v počastitev spomina žrtev madžarskega upora- ki se je bil začel natanko pred enim mesecem —«■ 23. oktobra. Ulice so skoraj popolnoma opustele. Celo vozniki motornih vozil so pustili svoje avtomobile kar na »redi ceste. Videti je bilo samo skupine sovjetskih vojakov in madžarske policije.
# V Sovjetski zvezi Je bila nova poskusna eksplozija; vodikove bombe. Moskovski radio poroča, da je bil ta poskus izveden v veliki višini.
# V Kairu so se načelno sporazumeli, da bodo Združeni narodi sodelovali pri čiščenju Sueškega prekopa in pri obnavljanju normalnih razmer v Port Saidu in na področju Sueškega prekopa.
V TEM TEDNU ODKUPUJEMO:
KORENlNF: regata rumenega
(120 din), boiWe nržr-kompave (100 d'n), volčje čeSnJe-helsdone (120 din), trohentice (150 din), jlladeža (65 din), habata-smrdlji-vega bezga (35 djn).
PLODOVE:    punčkovn«, lepe
rdeče barve, brez zejenih, prežganih in zdrobljenih jugod (1000 dinarjev).
POPRAV F,K
Popravljamo tiskarsko napako v članku »Obsojeni suho-kraj-.nski pretepači« v «. st. nagega tednika. V 7. odatsvfcn članica objavljena sodba se moru pravilno glasiti: »Alojz St-r-nad in Rafaer UršiC vsak na B mesecev zapora.« OsrtaM podatki glede sodbe so točni.
Ali ste že poravnali naročnino za DOLENJSKI LIST?
Bo kar obležal?
V sredo je v Črnomlju ln d-ugod po Beli krajini začelo snežiti, v četrtek pa se je vsa Dolenjska odela v tanko belo odejo. V petek zjutraj je bilo že marsikje za ped suhega snega in če bomo kdaj kasi.vije listali po zapiskih, se bomo morda vprašali: mar se je zima res začela že 21 novembra? Bomo videli; tako zgoden sneR pa le menda všeč spmo otrokom, ki so hitro privlekli s podstrešij sani in smučI.
Kolektiv
Okrajne uprave za gozdarstvo
Novo mesto
Oh rol«tnem dnevn nal«
■eelaltstiefM JafesfeviJe
čestita rsetU članom obrtnikom
OKRAJNA OBRTNA ZBORNICA NOVO MESTO
čestita k Dnevu republike - 29. HOVembrU
vsem delovnim ljudem, zlasti pa gojiteljem naših gozdov
B*ev. 48 (350)
•DOLENJSKI CIST«
Stran t 1
Družbeno upravljanje
naša pot v socializem
IZKUŠNJE DELAVSKEGA IN DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA V UBČINI STRAŽA-TOPLICE
• (Nadaljevanje s 1. strani)
podjetj. je tudi v tem, da nd fcbćmJ nimamo gospodarskega Jreferenta, k: bi opravljal še to Važno nalogo. V naši občini imamo pri vseh šolah šolske odbore, njihovo delo pa še povsod tli zadovoljivo, zlasti ne glede p-mka. Potrošniških svetov v občini se nimamo, sprejet je pa sklep, da jih izvolimo v kratkem.«
Pomoč množičnih organi* zacij je dragocena, treba je samo poskrbeti za resnično sodelovanje
Frsmc Aš, predsednik »veta ka socialno varstvo: »Sestav našega sveta je primeren* Dela ima več kot dovolj, in to zeio odgovornega de.a. Poprej je občina izplačevala socialne podpore kar pavšalno, vsem enako. Svet je s pomočjo množičnih organizacij pregledal • tanje vsakega posameznega podpiranca in ugotovil, kakšne ima še druge dohodke. Na podlagi takih ugotovitev smo napravili nov razdelilnik socialnih podpor. Kdor nima nobenih drugih dohodkov, dobi več. kdor jih pa ima, pa manj. Ker na tako razdelitev ni pritožb, smatramo, da je bi.0 to delo doPro opravljeno. Ker je malo d°nar-tJa v ta namen, menim, da Je treba še tokko bolj previdno trošiti ta sredstva. Z neposrednim stikom z ljudmi na terenu, je to mogoče napraviti najbolj pošteno.*
Kaj ig in ka] ni »ovisno od delavskih svetov
Janez Turk, predsednik delavskega sveta podjetja »bok*:
»Naš delavski svet Je še m'ađ. Izvol'K smo ga lani prvič. Šteje 15 članov. Odkar imamo delav-eki svet. se Je storilnost znatno dvignila. Res pa je. d;a se o'oa crgana delavskega samoupravljanja v našem podjetju bav.ta predvsem z notranjimi problemi kot so prostori, kakovost fczdelkov Jn podobno. Politične razprave niso razgibane. Pove-lava z občino Je kar dobra.«
Ivan Kulovec, predsednik delavskega sveta podjetja za popravilo železniških voz: »Smo uslužnostno podjetje in odvisni od Direkcije v Ljubljani ter od žele-.hiškega transportnega poS-
KMETIJSKA
ZADRUGA
ČRNOMELJ
čestita
k Dnevu republike cenjenim odjemalcem, poslovnim prijateljem in vsem delovnim kolektivom!
jetja. Delavski svet m upravni odbor lahko obravnavata tiste stvari, ki zadevajo notranje delo v podjetju. Dosegla sta, da je stori.nost zrasla in precej napet plan za prvo polletje smo izpolnili. Toda potem je d-rekcija znižala plan za 30 odstotkov. S tem se med drugim po-draže naše usluge in ne bomo toLiko konkurenčni, kot bi bili, če bi delali s polno zmog-Ji-vostjo strojev 'n naprav. Teh vorašanj še tako dobro delavsko samoupravljanje v podjetju ne more rešiti.«
Upoštevajte delavce v sestavu GbLOi
Rado Ciorupič, predsednik obe. sindikalnega sveta: »Sindikati menijo, da Je sestav občinskega ljudskega odbora neprimeren, ker v njem niso zastopan« kolektiva. V naši občini j« okoli 800 delavcev in bi bilo prav. da bi imeli svoje zastopnike v občinskem ljudskem odboru. Občinska uprava le še m.ada, n'rna pa tudi dest! sposobnega kadra za vse naloge, zato ne teče vse tako kot bi moralo in kot vsi želimo. Menim, da je veliko nalog, zlasti komunalnih, ki bj jih morala reševati občina skupno s kolektivi, ki jiih tegradnia raznih komunalnih napvav živo zanima. Skratka, potrebno je vec sodelovanja in skupnega reševanja raznih nalog.«
Samoupravljanje tudi v obratih podjetja
Jože Stok, predsednik uprav-neg- odbora »Novolesa«: »pri nas je de.avsko samoupravljanje dobro utrjeno. Poleg centralnega delavskega sveta imamo samoupravljanje še po obratih v tistih zadevah, ki jih je prepustil centralni organ ae-lav. samoupravljanja ob'-atmm organom. Slabost je v tem, da se delavci posameznih obratov premalo poznajo med seboj. Se vedno imenujejo »naš* In »vaš* obrat. Sindikalne podružnice bodo skušale to sedaj odpraviti. Premalo je tudi povezave z množičnimi organizacijami. Tudi z občino je premalo povezave. Pozitivno smatram to. da delavci zahtevajo, da so zapi-' sniki sej delavskega sveta tp. upravnega odbora izobešeni na javnem prostoru, da lahko vsi vedo. o čem sta razpravljala tn kaj sta sklepala de.avski svet in upravni odbor. Direktor podjetja vedno pravoe.as.no pripravi gradivo za seje »n to dobe člani ž« pred sejo. da se za sejo lahko pripravijo. Za jtro-kovno Izobraževanje je med člani kolektiva veliko zanimanje.«
Je zadružnik že zares prišel do besede?
Franc Raier, predsednik kmetijska   zadruge   Straža: »Ne b.
moSel trditi', da je v preteklih letih odločal upravni odbor o stvareh, ki zadevajo poslovanje in  dedovanje  zadruge. NajveC-
Kolektiv GRADBENEGA PODJETJA
v NOVEM MESTU
čestita TMtlt delovnim kolektivom in državljanom FLRJ k Dnevu republike!
krat Je bil to poslovodja, tal Je potem o sklepu obvestil uprav n' odbor ali pa tudi ne, kot se mu je zdelo. Sedaj je drugače, ker ima zadruga upravnika, ki povezuje delo vseh odsekov in seznanja upravni odbor o vsem. Člani upravnega odbora se sedaj bolj zanimajo za delo, vendar sodelovanje vseh še n' zadovoljivo. Trenje v vodstvu zadruge slabo vp.iva na člane upravnega odbora in tudi na zadružnike. Sploh je med slednjimi še vedno dokaj nezaupanja do kmetijske zadruge.«
To je bilo prvo posvetovanje o problemih družbenega upravljanja v straškj občini. Pokazalo je, da .ie občinski ljudski odbnr preveč zaooslon 7. organi-
zacijskimi vprašanji in zato nI posvečal dovolj skrbi krepitvi družbenega upravljanja. Da delovni kolektivi sami zahteva.'o svoje predstavništvo v občinskem ljudskem odboru — v svetih so dobro zastopani —■ je dokaz, da se zanimajo za probleme občine in so pripravljeni sodelovati. Predvsem je premalo sodelovanja med posameznimi sveti občinskega ljudskega odbora in pospeševalnimi odseki kmetijske zadruse i delavskimi sveti in upravnimi odbori podjetij. Ta izmenjava deta in izkušenj na prvem posvetu bo ROtovo ugodno vplivala na odpravo tistih slabosti, ki ovirajo uspešnejše uveljavljanje družbenega upravljanja v nagi stvarnosti.
»Mo; očka je bil partizan ...«
Dvanajsto leto teče. Dvanajsto leto, odkar so utihnil; zadnji streh v naših gozdovih. Krik mater, ki so izgubile svoje najdražje, je utihnil. Toda srce še vednd ihti... Cas teče neusmiljeno dalje in ne prenaša objokovanja. Teže je bilo takrat, ko so lačni otroci klical; očeta na/.aj. Vihar je divjal, a oče se ni nikoli več vrnil.
Leto 1856. Smihelska dopolnilna šola Devetindvajset otrok, ki so 'izgubil; očeta v narodnoosvobodilni borbi, se tu pripravlja za svoje poklice. Iz vseh krajev Dolenjske in Bele krajine so zbrani. Naslednje le-
B I
K
l
VSEM PREBIVALCEM NOVEGA MESTA IN OKOLICE IN VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO K VELIKEMU PRAZNIKU — DNEVU REPUBLIKE, t željo, da bi še naprej vztrajno stopali po poti, ki smo si jo začrtali v najtežjih dneh naše borbe!
UUDSfiO OD
Ofc NOVO g^SSTa
CBČSMSKI KOMITE ZK OBESKI ODSOa Z3 OBČiKSKi 0BS98 ZVVI
OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI CPBOR LMS OBČINSKI 0B30S LT.OJ
VSE ZA DOBROBIT NAŠE LEPE DOMOVINEI
»... Ce bi hoteli našteti bistvene stvari, ki so povzročile, da sta naša zunanja politika in naša država dosegli takšne uspehe, bi jih lahko na kratko strnil v naslednje: Samostojnost v ocenjevanju dogodkov, temelječa na marksistični znanosti, in realistično presojanje mednarodnih problemov. Posledica takšne politične dejavnosti in načelnosti ter realističnega nresojanja je bila, da se je utrdila naša neodvisnost, povečal naš ugled in razširilo področje, na katerem delujemo. S tem se je povečala tudi naša odgovornost pred našimi narodi (brez njihove podpore takšna politika ne bi bila mogoča), pa tudi pred svetovnim javnim mnenjem. To nam torej omogoča in «2m nalaga, da še z večjo vztrajnostjo nadaljujemo dop«dcnje napore za utrjevanje miru, za čim širše sodelovanje med državami in narodi.«
koca popoviC
»... Ni moj namen peti brezmejne slavospeve. Trdno pa sem prepričan, da ;>e samoupravljanje za nas tako pomembno, kot je bila za Marxa Pariška komuna. To je formula, ki jo je našel socializem v sedanji epohi, da bi se izognil birokratizmu in tota-litarističnim popačenjem, ki ponižujejo človeško dostojanstvo in ki so nasprotna bistvu socialistične misli...«
OSCAR WEISS, čilski socialist
5000 traktorjev v Rakovici
Pred dnevi so v industriji motorjev v Rakovici proslavili izdelavo petiisočega traktorja. Tovarna izdeluje traktorje tipa »Zadrugar«, ki spadajo med najboljše traktorje evropske izdelave. V tovarni bodo v kratkem začeli izdelovati tud' ^ '""el m o'.o rje.
Pet novih potniških ladij
Prihodnje leto bo dobila naša obalna potniška plovba pet novih potniških ladij s. 3.750 potniškimi prostori in 444 posteljami.
to bodo šli v obrt. Saj so že prav; fantje in dekleta. Okrajni odbor Zveze borcev jim pomaga, da bodo postal; čimprej samostojni.
•
Kakor je težko zaceliti veliko rano, tako je težko pozabiti na izgubo nečesa najdražjega. Čisto majhni so bili še, ko so jih očetje poslednjikrat vzdignil; v naročje, poslednjikrat poljubili in odšh s težko slutnjo.
Otroc; doraščajo. Z njimi raste zavest, da jim je neusm.lie-na roka v detinstvu iztrgala tisto, kar ima človek na svetu lahko samo enkrat. Toda s ponosom pripovedujejo o svojem očetu.
Marija je doma blizu Vinice. O očetu ji 'pravi mati: »Pri nas je bilo mnogo izdajalcev in zato so morali partizani tako trpeli-Tudi tvoj oče je bil žrtev izdajalcev. Se • majhni ste otroci ostali brez njega.«' — »Mama nam vedno pripoveduje o vojni, ki nam je vzela dragega očka,« pravi.
Dvanajsto leto teče ... Toda ljudje iz Zapudja v Beli krajini še dobro pomnijo tisti krvavi dan. Mala Marija Brajdlčeva se spominja-' »Sovražnik je prišel z nekim izdajalcem preko Sinjega vrha. Poigal je triindvajset hiš in pobral najkrepkejše može. Med njimi je bil tudi moj oče. Od vsepovsod je bilo slišati streljanje. Videli smo očeta in njegove tovariše ležat; v krvi. Se danes mi je to živo pred očmi- Drugi dan so jim trije starčki izkopali zasilen grob. Zene pa so zap;-eg!e voz in naložile trupla svojih dragih ... Otroci smo lačni in preplašeni klicali  očeta ...«
Cernetov Martin iz Gsbrja pravi ponosno: >Ojka je bil namestnik komandanta. Bil je hraber partizan. Tistega -dne je bil zadnjikrat v svoji hiši, ki si jo je s težavo sezidal. Ko je odhajal, je stala mama na pragu' in jokala. Jaz sem bil takrat še v zibki. Mama Pa Je vsak dan čakala, kdaj se bo vrnil. Pa ni dočekala....
Kasneje smo izvedeli, da je oče padel na Ilovi gori. To .je bila    žalostma    novica. Vem.
očka' se je boril zato. da bi imel
jaz lepše življenje. Zato ga na bom pozabil, vedno ga bom nosil v svojem srcu.«
Mihelca iz Kostanjevice tudi dobro ve, kako je bilo, ko so ji ustaši ubil- očeta. Saj ji je mat; tolikokrat pravila o njem. »Zdaj. ko sem stara petnajst let, premišljujem, kako ja težko, ko nimam očeta. Kadar se spomnim nanj. bi najraje za-'jokala...«
Brez očeta sta ostala tudi Blažičeva Jožica in Lojzek- Dobro vesta, kako so jima mučili očeta. Najprej je bil ranjen, nato pa so ga z bajonetom suvali v glavo. V glavi je imel dvanajst velikih ran. »Izgubil je življenje zadnji mesec pred Osvoboditvijo. Ko se je mati vrnila iz internacije, kar ni mogla verjeti, da je ostala sama s štirimi otroci . ..«
In tragedije v Beceletovi jami blizu Starega gradu se še spominjate?
Kdo bi pozabil tako strašno Izdajstvo! »Tam je bil izdan tudi moj očka.« pravi Kosov Ciril. »Njega in tovariše so najprej zverinsko mučili, nato pa so jih postrelili ob telefonskih drogovih. Tedaj sem bil z materjo, bratom in sestro v internaciji. Kmalu po očetovi smrti smo se vrnili domov- Bil sem še premajhen, da bi se zavedal velike izgube . ..« t
To je le nekaj m resničnih zgodb, le nekaj dokumentov, ki vedno znova pričajo o trpljenju naših ljudi. Pa jih je še dosti več. Spominjajo nas na čas, ko je nad našo zemljo prežala groza, groza, ki ni prizanašala. Tu so izpovedi mladih, nedoraslih ljudi, ki se pripravljajo za boljše, srečnejše življenje kot so ga imeli njihovi starši. V njihovih srcih je bolest. J?ekoča, nemin-liiva. Na svetu so stvari, ki jih. ni moč pozabiti. •.
D.»nja Rupnik
»Vaši delavski sveti so resnično revolucionarna pridobitev, naiprotl kateri smo mi — moram priznati — daleč zaostali v demokratičnosti.«
ARTHUR SEATO.N. predsednik britanske — sindikata kemičnih delavcev
Delo organizacij Socialistične zveze
v Straži je bila 21. novembra raz.Vrjena seja občinskega odbora SZDL, katere so se udeležili" tudi predstavniki vaških odborov. Pomenili so se o političnih dogodkih doma in po svetu kakor tudi o organizacijskih vprašanjih. RazpS-a-i so volitve v osnovne organizacije SZDL, ki bodo zaključene do 15. januarja. Dotlej bodo uredili tudi vprašanje še nepobrane članarine za leto 1956.
Sektorske konference SZDL so bi>le pred kratkim tudi v novomeški občini. Tudi tu nameravajo   izvoliti   nove krajevne
odbore SZDL na sedežih prejšnjih občin. V okviru teh Krajevnih odborov se bodo sestajali člani vaških odborov So-Ciahati&tc zveze ter enotno usmerjevali politično de.o organizacije. Tudi v Črnomlju ]« občinski odbor SZDL razpravljal o vsebini dela političnih organizacij na terenu.
Po pravkar zaključenih semt-narjin za člane Zveze komunistov se kaže večja delavnost organizacij tudi v Trebnjem, Šentjerneju m nekaterih drugih krajih.
trnu   n» ■ <i
H
Nagrade za mir ne bo
Nobelov odbor v Oslu sporoča, da letos ne bodo podelili Nobelove nagrade za mir. Preložili jo bodo na prihodnje leto, ko bo položaj verjetno mirnejši.
Mova tarifa na Železnici
S 1. januarjem bo začela veljati za potniški prevoz na naših železnicah nova tarifa. Njena osnova bo sedanja cena drugega razreda potniškega vlaka Dodatek za II. razred brzovlaka bo znašal 300 din. za drug; razred ekspresa pa 600 din. Osnovna cena torej ne bo višja, prav-tako P3 ne bo omejeno sedanje število popustov.
•>---■-■ ' ""      <"——-—-
BOGDAN BORCJC: SARAJEVO (1947)
Nzdrav za 29. november iz Datotadje
Dolenjski fantje iz okolice Novega mesta, ki se uzgajamo v .TLA kot gojenci podoficirske šol?, pošiljamo touarilke pozdrave vsem bralkam, in bralcem Dolenjskega lista.
Tudi mi prejemamo Do^enj-tki list, ka?erepa zelo radi prebiramo, saj nam prinaša najnovejše vesti iz rodnih krajev.
V treh mesecih, odkar smo se posloinli od naše drage Dolenjske, smo se naučili že marsikaj koristnega za življenje. Prizadevamo si, da bi se čimbolj usposobili za niš bodoči poklic. V vašem vojaškem kolektivu prirejamo tudi razne predstave. Zdaj se pripravljamo za noš največji praznik 29. november.
Vsem bralcem, bralkam in aktivistom iz NOB 'pošiljamo tople čestitke k Dnevu republike — rojstnemu dnevu naše socialistične domovine.
Ivan Rodič, Viktor Ostanek, Ivan Lušin
Prihodnje leto 40 milijard za kmetijske investicije
Medtem ko smo letos vložili v investicije v kmetijstvu 23,5 milijard dinarjev, predvideva družbeni plan za prihodnje leto, da bomo za napredek kmetijstva porabili za 40 milijard dinarjev investicij. Od tega bi šlo 12 milijard za mehanizacijo. 11.3 milijard za melioracije, ostalo pa za gradnjo raznih objektov, skladišč, sušilnic, zbiralnic mleka itd.
ragujevac je mesto s približno 40.000 prebivalci, v srcu S um adi je..,
Razprostira s« v precej valite: dolini, med griči.
Tu pa tam strše dimniki tovarn, , se dvigajo visoke In velike nove zgradbe, kot je tista, v kateri sta ljudska odborj mesta tn okraja... Življenje v tem našem mestu teče normalno.
V gimnazijd Je tudi letos, sedaj na jesen, vse ž-ivo. . . Bren-Cijo razredi. V enem Ja profesor spraševal svojih trideset iii'pnk. kaj vedo o Milovanu i Ijhta... fo Je sedmi razred te gimnazije... Tr-deset parov oči je p zorpo zrlo.'vojega profesorja, deklice ao poslušale cdgovore svojih tovarUHc.. .
»Katera so pomembnejša Gli-iičeva deJa?«
»Napisal je .Glavo sladkorja'.. V tem delu je pisatelj. - . )* M-umehovail tedanjo oblast. .. je. ..«
Učna ura Ja normalno potekal«.
V razredu poleg njih J« Pa bulo vso tiho. Profesor Ja strmel skozi okno, dijaki so se pomirili.. . Ne, ni ro«, da bi neka podoba, ugledana vrsto let kasneje, B* mogla obuditi spomina
Bilo je to v neki deželi seljakov, kjer leži hriboviti Balkan, tam je junaške smrti Četa dijakov o:v!!r na isti dan ...
V smrti je rojstvo ... Tistega dne, 21. oktobra 1941, je bilo v Ktftgu-jevcu rojenih sedem tisoč herojev.
na dogode-k, ki se Je zgodil prav takega dne... Tudi sedajle, v to okno prvega nadstropja udarjajo veje lipe, na kateri je l'S'.ia orumenelo in začelo odpadati.
Preteklo Je že deset minut pouka. Dijaki «o povsem muit, presenečeni od nenavadnega molka svojega profesorja. Zdajci Je nekaj zašualjnlo v razredči m profeaor se je zdrznil. Gledil J« še naprej v okno, ali v Mpo f li morda ven v jesen, in rekel1
»Gajic, daj, povel nam, kolikor veS, o naši dramski književnosti, . .#
Ne da bi »e obrnil, je še dalie strmel skozi okno, v razredu ie pa zavladala popolna f.Sina Nihče se H zganil, nihče vsta' Profesor »e je obrnil, pogleda'
v sredino razreda in nadaljeval: »No Jovanovič. zakaj ne vsta-neš' Si bolan?«
Dijak je vs»al. Namesto odgovora je le vprašal:
»Tovariš profesor, zakaj m." pravit« GajiČ?«
Zdajci vstane še drug dijak?
»Mene pa često pokličete Lukič?t«
Profesor se zdrzne kakoa zbu jen iz sanj. Gre za kateder tn r.ekaj časa molče  sedi. Potem nagovori svoje dijake:
»To popoldne je tako aelo podobno nekemu drugemu, enako dc/evn-mu dnnvu ,>red v^č kot deset leti. Deževne kapi in so butale ob šipe, pihal je veter; tale lipa se Je 'al-rat šele • i-fela vzpenjati protj našemu nadstropju... Sedi, Jovanovič.«
V razredu zavlada še večja tiš-ina. Dijakii čakajo, kaj bo povedal profesor. In on nadaljuje:
».. . Vidite, čas oeži. Pozabljamo m^ngo stvari, ip ljudi.». so pa dogodki, katerih ne smemo pozabiti nikoli. , . Govoril vam bom o tistem dnevu, ki le zapisan tud spodaj na plošči, pri vhodu v našo gimnazijo Na plošči .o verzi, gotovo jih vs' znate n? pamet. Povej, Mirjana.«
Vgtftla 'e deklica v Četrt! klop !r. n>-citira!a zrani jim verz:
»Rilo Je to v neki deželi ijakov. ..« •
Prof« or .' zamišljeno ponr.vt! zadnje besede:
»Umrla Je.. č*ta djakov... nI isti Han. , .
Da. lc*da.i. 1041. leta, sem v tej
gimnaziji roučeval nemščino V tistem oktobrskem dnevu . em Imel uro v sedmem razredu. . Brali mo in prevajali. B'-l Je prav tak dan, kakor danes. Nori; Homr.  -'opito v razred trije
OborOtoM Nemci, Ne da bi me pogledali, začno strahovito vpiti Vedel sem, da so okupatorja lahko grobi, amoak  :o Je bilo
nekaj neprimerljivega. Stopil sem k njim in jim pojasnil po nemško, da je to šola, da je sedajle pouk nemščine. Na katedru je ležala lepo vezana knjiga Goe-thejevih permi. Pokazal sem jo hitlerjancu. Pogledal jo ."e, naglo prebral nasiov in jo vrgel med dijake... Ne spominjam se več. kaj j-* bilo potem. Nekaj mi je le osrtalo v zavesti: prevrnjene dijaške klopi, po tleh razmetane knjig-' in zvezku. Kape na hodniku.., suknjiči na zidu. Pred očmi so mi sevala ko.p;.ta pušk, s l.aterJrnd so okupatorji tepli otroke... Tepli so dijake, moje dijake...
Tega dne, 21, oktobra 1941. so okupatorji in ljotičevci pobrali It gimnazije nad 300 dijakov h\ Jih zgnetli na šolsko dvorišče. Nato so razvrstil« profesorje in učence in jih nagnali na ulico v ve.iko kolono, ki se Je pomikala proti izhodu U mesta ... Ta dan je bilo aretirano vse mesto — na ulice so nagnali nad 20.000 moških med I* in 60 letom in jih odpeljali v barake, ki so pred vojno bile zgrajene za vojaštvo. Nemci in ljotičevci so a kopiti »n psovkam' podili matere, otroke tn žene nd te žalostne ko.one... Moški ob so šli mirili svoje do-
mače in niso verjeli, niso mogli verjeti, da se skoraj polovica njih nikdar več ne bo vrnila na svoje domove... Bili so nešteti primeri, tja so se posa-
mezniki, ki so bili v tem času doma, naglo poslovili* od svojih, videč, da prihaja kolona, in sami stopili na cesto in se uvrstili v vrsto že aretiranih mošk'h. Zdelo se jim je strahopetno, da bi ostali doma, ko so vsi njihovi sorodniki in znanci v kordonu podivjanih stražarjev... Nekje sredi kolone ie šla s*up;na kakih 300 dijakov. ..
NaUna!; sn nas v ba'-^V". raj na bregu.* je nadaljeval profesor. »Tam smo preživeli grozotno noč. Potem so nas začeli odbirati. Znašel sem se v maihn;   skupini oavoboieticev,
(Nadaljevanje na 4. strani)
Stran 4
Med našimi ljudmi
Enajst let In pol Je kratita doba le ca posameznika, tembolj za družbeni razvoj. In vendar Je teh enajst let in pol življenja naših delovnih ljudi v novem družbenem redu, ki mu je pokazala Pot narodno osvobodilna vojna in ljudska revolucija, uzakonilo pa *a je drugo zasedanje AVNOJ v Jajcu 29. novembra 1943, dovolj, da so si ga naši ljudje osvojili kot svojega, ker je boleli od starega. To odkrito in potlhoma priznavajo predvsem ljudje, ki so živeli v starem redu, ki so še sposobni ustvarjati »i življenjske pogoje v novem redu in jih tudi ustvarjajo.
»ZA DINAR IN POL JE NAPOLNJEN SOD...«
Novi družbeni red Je sprostil •orjaške ustvarjalne sile, ki so v starem družbenem redu spale ali bile potlačene na razne načine. Te ustvarjalne sile so, čeprav večkrat ob godrnjanju in kritiki, premagale izredne napore In dale novemu družbenemu redu materialno osnovo, od katere ima vsak neposredno aH posredno koristi. V novih pogojih «o dane veliko večje možnosti za večjo osebno blaginjo posameznika. Množice takih, ki jim je atari diru*beni red skopo
rezal kruh. Vi Jim n! dal možnosti, da bi razvili svoje ustvarjalne sposobnosti doma, za lastno in družbeno blaginjo, nočejo starega reda, hočejo novega. Če sem in tja pogodrnjajo nad tem ali onem, ni to dokaz, da si želijo stari družbeni red, pač pa, da želijo odpraviti vse tisto, kar jih ovira pri hitrejšem napredku v novem družbenem redu. Kako ocenjujejo posamezniki to. kar so dosegli v teh letih po vojni?
»KDOR V STARI JUGOSLAVIJI NI ISKAL DELA, NE VE, KAKO DANES
...«
2IVI
Mirko b. je strokovni uslužbenec. Ni še star, toda prestal je marsikaj. Zlasti ima grenke spomine na stari družbeni red. Rojen v pasivnem kraju in v revni družini je moral Se povsem mlad iskati zaposlitev; naj bi bila kakršna koli, samo da bi imel vsakdanji kruh. Toda domovina, ki je izvažala pitane prašiče in pšenico, zanj — kot za stotine drugih — ni imela kruha. Bil je pastir, iskal dela kot hlapec pri kmetih, pa ga ni dobil. 72 km je šel peš v mesto.
Mlekarna v Črnomlju
>Čemu bi redil več krav in jih bolje krmiJ, ko pa imam za družino dovolj le nekaj litrov mleka prodati ga pa ne morem!« Tako pravijo dostikra: živinorejci v naši občini, ziastj v bol j oddaljenih vaseh. Vemo pa, da redimo preveč volov na raičun krav. Na območjxi občine Semič, kjer je boljši odkup mleka, rede kmete 32 odstotkov volov od skupnega žtevjja goved, rta območju Metlike 34 odstotkov in pri nas 38 odstotkov. Mno^i živinorejci meni-tjo, da bi se z odkupom mleka ■tanj« lahko znatno izboljšalo. Zato je svet za kmetijstvo pri ObLO sklenil, da Se v Črnomlju ustanovi mlekarna. Poslovala bo v okviru Kmetijske proizvajalne zveze.
J- 5.
Slaba vinska letino v Avstriji
Letos bo pridelali v Avstriji komaj pribl. 300 tisoč hektolitrov vina, medtem ko ao ga v prejšnjih povprečnih letih okrog 1 milijon hektolitrov. Zato računajo letos s precejšnjim uvozom vina Iz drugih držav, tudi  \i Jugoslavije.
da bi dobil- zaposlitev. Ni imel 18> din, kolikor je stal vlak. Končno so ga medse sprejeli Usmiljeni bratje. Za trdo delo od pol sedmih zjutraj do pol devetih zvečer je dobil hrano in stanovanj«.
Danes je Mirko zadovoljen z življenjem. Saj so še težave, toda s starimi jih sploh(ne more primerjati. Po štirih letih ujetništva med vojno se je vrnil domov brez vsega. Civilne hlače mu je posodil brat. Tudi žena, ki jo je dobil kmalu, ni bila boij bogata. Mirko sedaj dela fi do 7 ur dnevno, malčki-j več. S pridnostjo si je v desetih letih pridobil toliko, da ima svoje pohištvo, da je dostojno oblečen sam in petčlanska družina, da ima radio in drugo, kar je potrebno »ieer ne za razkošno, vendar primerno življenje. Dela rad, dela z veseljem, ker ve, da s tem delom pridobe za sebe in družino sredstva za dostojno preživljanje- V starem družbenem redu je dobil za veliko več dela mnogo manj dobrin.
»Kdor nI v stari Jugislav'ji iskal dela in kruha. ta n? ve, kaj je življenje. Zlasti naša mladina tega n« ve in zato tudi ne zna pravilno ceniti pridobitev novega družbenega reda,« prav: tovariš Mirko, ki je med drugim tudi prizadeven sekretar krajevnega odbora SZDL.
Kmet Rudolf J era J na Vel. Gabru je napreden gospodar. Vedel je, da je elektrika potrebna za sodobno gospodarstvo. V stari Jugoslaviji je niso mogli dobiti, dobili pa so jo v novi, brez obljub. Tudi Jeraj ima pri tem zasluge; danes mu elektrika ne samo sveti, ampak jo uporablja tudi za olajšanje svojega dela.
Elektromotor, močan poldrugo konjsko moč, opravlja pri njem različna dela in Jeraj ga pridno uporablja. Včasih je črpal gnojnico ročno, da mu Je pot tekel s čela, zdaj raje postoji ob vozu in ta čas krmi konja. Sod je hitro napolnjen. »Zakaj bi sa mučil- Dinar in pol me stane tok za napolnitev enega soda gnojnice. Sam sem v neka) urah napravil priključek črpal-
Zahtevajo Izgon Paveliča
Del argentinskega tiska zahteva izgon vojnega zločinca št. 1 Ante P »veliča iz Argentine. Hkrati zahteva tisk prepoved delovanja ustaških organizacij v dru>.bi s fašisti drugih organizacij. List »La Vanguardia« je objavil daljši »članek, v katterem navaja, da nobena država nasvetu ne bi smela dati zatočišča' p Popadli diktatorjem. V zvezi s tem le posebej omenia Paveliča in navala njegove zločine. Podobne članke v zvezi z dejavnostjo ustaških in drugih fašističnih zločincev so objavili tudi listi »Xa hora«, »Nuova era« in drugi.
SLABA »ŽETEV« SOLI
Zaradi slabega vetra ln ker Je v najneprimernejšfm času padal dež i« razredčil sol v bazenih, je letošnja »žetev« soli precej slaba. Solarna na Pagu je pridelata komaj 6000 ton, solarna v Nlnu pa 700 ton. Ker j« sol izredno važna surovina v kemični industriji ln jo še vedno veliko uvažamo, *o začeli razširjati solarni na Pagu in v Ninu. Ko bo ta modernizacija končana, bosta obe solarni proizveli okrog 30.000 ton »oli na leto.
Preskrbimo vsakemu otroku
Šolsko mlečno malicat Zdrava prehrana da]e organizmu potrebno odpornost
ke na elektromotor. Elektrika je res dobra »tvar, kdor jo sna pravilno   uporabljati!« Predno
Je končal pogovor, Je bil sod poln. Prihranjen čas in trud, vse samo za dinar in pol. Alibi se ta kmet lahko privadil življenju in delu v starih razmerah iri pogojih? Ne verjamemo!
»MoJ OČE BI SE SESEDEL...«
»Ce bi moj oče vstal od mrtvih in prišel sem, bi se sesedel od začudenja. Streha pokrita z opeko, v hiši elektrika in radio, v kuhinji tekoča voda;.in vse to v nekaj letih po vojni!« Tako je povedal manjši kmet v belokranjski vasi pri Metliki in veselo pomagal dograditi vodovod v vasi. Stari možaki, ka so gledali delo mladih ljudi pri gradnji vodovoda, so vse do trenutka, ki je pritekla voda zmajevali z glavami. Neštete obljube v stari državi so jih toliko razočarale, da niso verjeli ni*i sedaj, ko so gledali delo. Ko je brizgnila voda. je bilo njihovo nezaupanje končano. »Da, sedaj so drugi časi, zdaj se veliko naredi, zelo veliko- Nismo
verjeli, da bomo kdaj kaj takega dočakali!«
To so le štirje skromni primeri, kako naši delovni ljudje ocenjujejo in cenijo pridobitve našega novega družbenega reda, uzakonjenega na zgodovinski dan 29. novembra 1943 v Jajcu. Pa tudi že sami ti primeri zgovorno pričajo, kako globoko so dobrine naše socialistične ureditve posegle v vse naše življenje in ga spremenile ua boljše. Daleč smo že na poti napredka in z voljo delovnih sv-*. Kodn:h ljudi ponosno in neTa-držano stopamo čedalje dlje. To je velik občutek in spoznanje, ki preveva naše ljudstvo ob 29.. novembru in jim daje novih pobud in zanosa. <r.)
„34 let sem rudar..."
Lojzt Miklii, obratovodja rudnika Kanižarica:
»Štiriintrideset let tem rudar in sem delal y raznih slovenskih rudnikih, od tega v Kanižarici nad 18 let. Storilnost je bila pred vojno v tem rudniku manjša, kot je sedaj. Rudarstvo je bilo takrat bolj sezonsko delo. Ko lastnik rudnika ni mogel prodati premoga, je eno&tavno odpustil delavce.
Rudarji so takrat zaslužili na dan od 35 do 40 dirL. ravnatelj rudnika je pa imel tudi do 14.000 din na rhesed. Sedaj je rudarjeva zaposlitev stalna. Prej delavci niso vedeli, kam gre dobiček. Imeli so pravico samo delati ia poslušati ukaze. Sedaj imamo delavsko samoupravljanje-Vsi poznamo vse probleme rudnika, zato je danes disciplina pri veliki večini delavcev zave&Lna. Prej si za vsako napako v delu letel iz službe, danes pa vemo, da napaka posameznika škoduje njemu samemu in vsem. Skupno se pogovorimo odkrito o vseh zadevah, zato tudi vsak posameznik čuti odgovornost za pravilno poslovanje. Delovni pogoji so spričo večje globine jame danes težji kot so bili pred vojno, zlasti še, ker smo glede mehanizacije še vedno na zelo nizki stopnji, vendar je storilnost večja. To je posledica delavskega samoupravljanja, ki daje delavcem pravice do odločanja, hkrati pa tudi nalaga dolžnosti.
Nagrajevanje delavcev do sedaj ni bilo tako, kot bi zaslužili, toda, če pomislim, koliko smo v letih po vojni napravili in zgradili v naši domovini, potem lahko trdim, da smo storili ogromno in tudi navzlic temu veliko dosegli. Sedaj pa ae tudi to izboljšuje. Mi rudarji toplo pozdravljamo premije za preseganje postavljenih obveznosti in bomo storili vse, da bo naše gospodarstvo dobilo čimveč premoga.
Se tole lahko povem, da ml rudarji v Kanižarici delamo z veseljem tudi zato, ker imamo direktorja, ljudskega direktorja, katerega imamo vsi radi, saj '.se z nami posvetuje o vsem in nas o vsem pouči, skratka 'r-r Je res človek na svojem mestu.«
Vladr Lamo t: GRADNJA DELAVSKIH STANOVANJ NA NOVOMEŠKEM MAROFU (1956)
KOLEKTIV
MESTNE HRANILNICE — KOMUNALNE BANKE V NOVEM MESTU
pošilja ob Prazniku republike — 29. novembru — vsemu delovnemu ljudstvu borbene pfozdrave ter jim želi mnogo uspehov pri nadaljnjem delu!
Od II. zasedanja AVNOJ do proglasitve re publike
Na svidenje* tovariši
na tretjem zasejanim v JBeogracIii!
OD TRSKE D0 ELEKTRIKE
Kmet F. M. Iz okolice Rado-hove va&i nima niti 50 let. V razgovoru se je spomnil samo napredka v razsvetljavi v času. kar on pomni. Takole je povedal:
»Spom'njam se. ko smo si do-
TRGOVSKO PODJETJE
Zarja
NOVO MESTO
s SVO-TTMI POSLOVALNICAMI ČESTITA vsem SVOJIM ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM K DNEVU REPUBLIKE TER SE TOPLO PRIPOROČA!
ma svetili samo s trskam'. Nekoč je bil oče v mestu in je kupi! petrolejko štev. 3. Kakšen velik napredek za domačijo, prav; praznik, tako smo ta dogodek vsi ocenjevali! To petrolejko jrno prenašali iz kuhinje v hišo in obratno, pa tudi za v hlev smo ju uporabljali. Ko je oče pozneje kupil še em, zdaj pa U- 5, je bil to prav tako velik dogodek za dom, saj smo Imeli eno luč za hišo in eno za kuhinjo. S petrolejkami smo potem svetili vse do nedavno.
Zdaj imamo v domačiji povsod elektriko, pa tudi v 'hlevu in gospodarskih poslopjih. In ne da samo prijetno sveti, tudi razne stroje mi žene. Se vodo mi črpa iz vodnjaka. Vem. da vse to tudi stane, pogoji za žaljeni« pa so danes veliko boljši!«
Berite In razlirjajte DOLENJSKI LISTI
Na desnem bregu Plive stoji pod hribčkom nov» velika hiša. To je Dom kufture. Zgradile so ga reke delavcev na pogorišču bivšega Sckolskega doma. Nekaj časa ,e balo ua tem kraju t prvem letu okupacije nemško-usta-ško koncentracijsko taborišče
Prostrana dvorana Doma ic bila na dan' It. zidanj« A-VNOJ ekrasena s slikami voditeljev zavezniških dežel in z zastavami nj-hovih narodov. V dvorani 60 bile tudi srbske, hrvatske in slovenske zastave s peierauakimi zvezdami in številnimi transparenti. Dvorana in galenja sta bili zasedeni do zadnjega kotička. Navzoči so nenehno vzklikali tovarišu Trtu. Zasedanje se Je začelo ob sedmi]-, zvečer. Zbor gledališta narodne c-s v obod« Ive jc zapel »Hej S.ovan;«. Drugo zasedanje AVNOj je začel tovariš Ivan Rib.tr.
Referat tovariša Tita jn sklepi 11. zasedanja AVNOJ so bili za navzoče delegate izredno doživetje. Koliko Je bi.o burnega ploskanja, koliko v/klikov r.iuosti ia ogorčenja, kojiko navdušenih ovacij. Prepričan san. da so bili to naJiskrcnejsl i/raz-i čustev in radosti, kar sem jih dotlej vide! in doz1 vel. Ljudje so jokal: od veselja, ko je bil tovariš Tito imenovan za maršala. Navdušeno
{Nadaljevanje i 3. strani)
Zakaj? To še danes *ne vem! Ne vem, a.» je kdo posredoval ali je bilo   to   le naključje. Vem, da sem s« takrat   in ka-•neje počutil neznansko ponižan -aradi- tega...   Stal   sem kot zmešan na poljani zraven barak. Izločal* so skupine meščanov in jih pod stražo vodili v razne   smeri — v ErdogLjskl potok, v Sumarkce tn v Silit*! potok. Kdaj pa kdaj so zalala.l mitraljezi. Nekdo je   v enem takih trenutkov   ugrabil ubijalcu brzostrelko ln začel streljati   sovražnike,   ko je prej zavpil:  »Bežite,   tovariši, bežite!. ..« Nastala jt zmeda. Hit. lerjanci so tekal*' kot nori... Ta neznani heroj Je padel... potem so žrtve zače.j vezat:. . . To ie trajalo ves   dan... Povsem v kotu poslopja   je stalfi skup'na dijakov okrog svolegn Profesorja  Miloja  Pavlovima. V tistih strašnih   in neskončnih trenutkih klk-anja ln izločanja ga ie bil opazil zloglasni ljoti-čevec Marisav. eden od krvničkih šefov, in mu   reke.: »Kaj pa   ti,   direktor,   počneš tu? HairP, pojdi   ven!«-,. Direktor Miloje mu Je odgovoril: »Ce me moraš t* reševati ostanem raje tu«... In je ostal.
Potem so odpeljal) tudi nje, tvezan« in zmedene.. . Same otroke, okrog tri sto. Tudi direktor Miloje Je bM z njim'. 45li so, kakor da se jim mudi k pouku, ki so ga zamudili — vsi
v vrsti, po dva in dva, in os:a- Minila so leta. In danes, v li s poljane. Skupina okrog svojem razredu, Je profesor- na-profesorJa Miloia ie zače.a peti, daljeva!:
raztrgano, z drhtečim; glasovi, potem so vsi popr^jell našo himno: Hej Slovani. Zaregljali so mitraljezi in vse se Je ttHO v eno: pesem, rafali in kriki... Streljanje se je nadaljeva.o
»Najstrašnejši trenutek v mojem življenju je bU. ko sem za. gledal, da iz barake peljejo moje učence, zvezane. Žica se
j-'m je g.oboko vrezala v roke. Dotlej sem bil malone nem, se-
ves dan... Še topla človešita daj sem stopil k najstarejšemu telesa sa pokrRa poljane, zasu- oficirju. Govoril sem mu v nal-
čistejši nemščini, pojasnjeval, da so to dijaki, da 'se učijo nemško, skliceval sem se na kulturo, na čast. viteštvo Nekaj trenutkov me je poslušat, nato pa se zadri name. V tem hipu sta š.a mimo mene zvezana moja učenca Gajič jn Lukič.
Nad mestom je danes 33 g<>-mil in v njih okrog sedem tisoč postreljenih Kragujevča-nov. Sedem tisoč ugaslih življenj je zavilo v žalost deseT tisoče živih in pustilo nešteto maihnih  in  velikih spom'nov.
Mestni muzej hrani .e del vsega, kar spominja na 21. oktober. .. Ena cela stena je pokrita brezkončnim «pisknm imen m priimkov, a letnicami rojstva ln ■ poklici ljudi, k' so dali svoia življpnja. Tu so njihove sl&ke, legitirnac' ie. rokopis.. Livar Novica Milakovič le Ea-pi«al v svojo legitimacijo: »Povejte tovarišem, naj se borijo do zmage. Jaz bom padel, to-
Naibo!i<8 diiaka te šole, odkar  da on» nal pobijejo pse. Žive.a
Komunistična partMa!...« — »V imenu vsega, kar |a vam najdražje, maščujte nas!« Je zapisano s tintnim svinčnikom v dni!!1 delavčevi knjižici.
Naš pesnik Je rekel, d« Je v smrti roistvo. Tistega dne. 21 oktobra 1941. je bilo   v Kragu-
Jo poznam kot dijak in kot profesor. Bila sta bleda »n nema. Stekel sem spet k hiilerjancu. ga zaprosil, naj me postavi v vrsto z mojimj učfnri. . . ZdaJc> je planil neki vojak ln me podrl na t!a. MoJi učene* so bili Se mimo, Š.l so dalje 1n dalje
— dokler se nitO povsem skril* jevcu rojenih sedem t'soč hero-
la larke... Popoldan 1« *ačel roBltl dež. Kakor bi nebo hotelo sprati krvave sledov«. Ta dan hi ponoči so postreHli okrog 7000 odraslih moških ln otrok. . . Okrog sedem tlaoe Ijud« Je nehalo živeti...«
za grič. ,. Potem sem, po cetl večnosti zaslišal usodno reglta-ni*> mMra!JeT.ov,.. Sedaj veste, lakaj vas včasih pokličem z imeni fcova^šev, ki jih n'. - - V| sedite na njihovih prostorih- ..«
Pr0fe,or Je končal svoje pripovedovanje; nI pa omenil, da je med ustrči ienml d*iaki sedmega razreda bil tud! nje-* gov sin. edinec. . . Počasi je zorel večer. V razredu Je bilo povsem tJ"ho. Le veja lipe j« trkala na okno. ..
lev. . . Nnd mestom je 3° gomil in ne samo 21. oktobra, ampak malone vsako nedeMr* gredo na gr*če nad mestom kolone I.Midi: mater tn bratov in otrok — sredo k svoiim. ki so tu In bodo tu 7,a večno ostali — kakor vzidani v svole mestn k ra«te in li 1:m b4i$ IP 21 oktobra vsakn leto «o ti grič' vsi raj.cvptfv — toliko j« ro> na tistih 33 gonvlnh.
St»«<kn Frt»r (Prev. S>
so ploikali Nacionalnemu komi-te-;u — prvi revolucionarni vla-dt. Pifiilb je do dol'go'-.rajnih ovacij, ko Je bilo odkrito in javno proglašeno strmogiavljeuje emigrantske v Ude, ko jc bil d:ina'stijl prepovedan prihcJ. v deželo in ko so'bili sprejeti sklepi o spremembi Jugcsi-avije y • zvezno .državo na podla-gl enakopravnosti narodov. Vse ljudstvo vseh dežel Jugoslavije Je zJa'i vedelo, da Ju^o-s.avlj?. ne bo nikdar več Ječa narodov, temveč nova država, ki bo gradi.a novo življenj« na temeljih samoodločbe in enakopravnosti, da se mračna preteklost ne bo nikdar več vrnila, da se nikdar več ue bodo'vrnili monarhija iu Vaickipitalisti, ki so v obrambi vsojih razrednih koristi skleni!' zvezo z imperialističnim fasistiinfm okupatorjem . . .
Ob petih z;iitraj je bilo zasedanje zaključeno. Po dvorani se je raz.e^ia pesem »-Maršal Tito, mi ti se kunemo, d* sa tvoga puta ne ikreČemo«. Tovariš Tito jc na koncu vzkliknil sredi burnega ploskanja: »Nasvidenje, tovaru! y Beogradu na 111, zasedanju!« Pred Domom so igrali kolo v . . Globoko v sebi čutim, da bodo skledi 11. zasedanja ptispevali k nadaljnjemu razmahu naše ljudske »evolucije, k nieni zmagoviti poti m rBiroju. 30. NOVEM-BLR 1943. Tovariš Tito je povabil delegate iz Hrvatske na razgovor. Zbrali smo se v velikem predoru, v katerem so imeli delavci tovarne zaklonišče. V predoru je toplo. Zrak je gost, težak. Povsod svetijo c'ektrlčne svetilke. Nekdo pije crno k*vo, drugj spet vroč čaj. Govorimo o sklepih AVNOJ.
Od vboda v zaklonišče Je si i— Jati ploskanje. Tovar^ Tito prihaja. Nastane tišina. To Je iz'az ■.poštovanja in občudovanja njegove osebnosti ter zelje, da bi slišali sleherno besedo, ki jo bo spregovoril. Delegati prič^kujcio tovariila Tita ob Jeni '.t.rani pod-zemeij*kexa hodnika. Tovariš Tito ,e smeje.    Od delegata do
delegata gre, vsakemu nek»j pove, aH ga kaJ vpraša ter mu stisne roko.
Ze stoji pred menoj. Tovariš Pajo Gregonc me predstivl.
»Poznam ga kot at*r denar«, mu odvi'ne tovarjš Tito.
Ni njegovem visokem, od vetra in dežja opaijenem čelu ie zariše ostra «Juba. Njegov rjog'ed pr'ča, da se hoče nečesa domisliti.
»Zdi se mi, d« te poznam že h 1927 leta, toda tedaj s'i bil bolj suh,« mi pravi tovariš Tito, se nasmehne in že seže tovarišu Jefti S'ašiću v roko.
Tita, kovinarja, sem poslušal •že kot mladinec let« 1927 v Zagrebu v p:ostorih neodvisnih sindikatov, ki so bili tedaj na Il'-ci 55. Takrat I« CK KPJ priredil dvomesečni tečaj za proučevanje odnosov leninrzm". Na tečaj sem prtiti kot sekretar okrožnega in mestnega krmiteja v Beogradu. Partijo je tedaj razjedala frakcijska borba. 2e v Beogradu sem s!išal, da tovariš Tito odkrito nastopa proti obema frakcijama, da se zavzema! za enotnost in ozdravljenje partije, da je tago-voinlk de.avskega vodstva v Paatiji, da je teoretično zelo podkovan in da so vsi delavci v za-^rabški partijski organizaciji ln bkOJ na njegovi strani. Ko sem po nekem predavanju Matije Brezovica, ki Je bil kasneje rarkrtu-kan kot agent, v debati napadel frakcijsko boi'bo pri nas m s« zavoiJo tega spri s predavateljem m še z nekaterimi tečajniki, je stopil k meni član MK. SKOJ Matok in me skrivaj odvedel do tovari-ša T-Ha. Tito je bil tedaj sekretar oblastnega odbora Zveze kovinarjev *a Hrvatsko.
Našla «va ga v prostorih kovinarjev, ko je ravno livahno r^pr*vljal t. Djurom Djakovi-čem. Tovariš Djuro me Je pognal iz Beograda, meni pa se j« zdelo, d* sem tam, ▼ prostorih kovinarjev pri »Treh ključih« srečal tovariša Tita. Razložil sem bistvo »pora na tečaju. V razpravi, ki j« ■ zvezi • tem nasta-
1*, me je izvajanje tovariša Tita ruva.uu-jo. lito Je govorni z 'n.-nosom ln prepričanjem, bpo-ni— njasu se njegovega lepega ooraza ter ouiodnin mounn o*i, zroaa viznemirjenio Kietor morje pred viharjem. Mislim sem, ua pos.u-ša-m pesruka Partije in revuiiici-je. Bi. je glasnik enotnosti Pa.r-
»Ustvariti j« treba jevolucio-narno partijo za tako čudoviti delavski razred te borbene Ueze-le«» je govoril Tito. »Zdaj partije nimamo, ini3mo samo levo in desno frakcijo. Razdor je očiten. Od tod izvirajo slabost, nedejavnost, oportun utem, dtklama-torslvo in dlleUntizem. Zeiun enotno revolucionarno partijo. Dežela je vsa polna razrfanih m osvobodilnih gibanj množic. V borbi je moc. Borba pomeni ustvarjanje partije. Ustvarit; je treba enotno partijo revolucije.*
Podoba tovariša Tita iz leta 1927 mi ;e ostala v spom-inu, pa, tudi on se je 30. novembra 1943 spomnil srečanja z menoj. S tem sem zadovoljen kakor otrok.
Razgovor t tovarišem Titom :e trajal tri ure. Ko smo sli ha pi i-no, da bi se slikali z njim, sem bil pomirjen. Po sinočnjem viharnem veselju in sedanjem razgovoru se mi zdi, d* ^udi «am vidim daleč, jako daleč . . . Kot delavcu mi je bilo silno ljubo, d» ;e ravno "ovariŠ Tito organ'zator naše revolucije, .njen strateg !n vnjitelj. Mislil sem: »Tovariš Tito je — delavski razred, delavski razred — tu je Tito.« Zato je on edinstven, ln more voditi našo revolui-ijo naprej, Ji dajati nove oblike in gesla ...« (Iz zapiskov losina Čaglja o II. zasedanj AVNOJ)
LETALO ZA STO POTNIKOV
Znana letalska tovarna »Ccm-valr« (njena letala uporablja v mednarodnem prometu tudi naš JAT) Izdeluje novo reaktivno letalo za štednje dolge proge. Normalna brzina letala bo %0 kilometrov   na uro.
Ob obletnici ustanovitve nove Jugoslavije pošiljamo najleple čestitke ln pozdrave vsem prebivalcem novomeškega okraja ln ntm delovnim Kolektivom * leljo, da » nezmanjšanem milrtu v/tra.fanm pri »radllvl srečne prihodnosti uaie socialistična
domovine!
KOLEKTIV
Okrajnega zavoda
za socialno zavarovanje
mm
dolenjsko kmetijstvo -SSf™
Številka
27. NOVEMBRA 185«
Nehaj splošnih ugotovitev Grmshih zborovanj
V okviru proslave 7Q^fe'triice -&ega okraja. Sicer skromna raz-frmske šole smo priso«t>rjvtii tu,   prava, toda čredna udeležba in
d- vrst; republiških Tn okrajnih zborovanj, na kat*>rfh 90 obravnaval, probni posamev.ne kmetijske proiz^dnje, kakor tudi meno org^ririacijo. Vredno je,
zanimanje, kar prida, kako si naša mladina želi zadružne organizacije, ki io usposablja za naprednejše kmetijstvo. Mladi-na s« noče vključiti v reševanje gospo-
da pregledajmo delo teh zborovanj dar.tkih problemov m samopo-jn nakiž^>£ tudi' njihove glavne   budno išče svoj'h poti   v okviru
Tovori! Anton Tetelin, predsednik OftZ Ljubljana, je na proslavi 70-letuice Grmske Sole posdravil zborovanje v imenu nekdanjih gojencev Grma
fcafcUu&e. ki na.' našim ?adru2-siikom in drugam orginizacijam, povejr&nim s kmeti s tvom. nska-Aejo) nekaj smernic za delo.
Kmetijsko šolstvo mora vzgajali zadružne organizatorje in kmetijske praktike
Na prvem zborovanju so se zbr«-3j predavatelji vseh kmetijskih flbl naše republike Jn pregledali dosedanje učne načrte in način pouka. Večina jih Je bila za temeljit© reorganizacij' učnega nacrta Ln pouua v šolah. • Doslej po bile preveč odmaknjene od poglobljenega praktičnega dela, kakor tudi niso nudile absolventom dovolj znanja iz družbenih ved. Predavatelji na kmetijskih šojah so pokazali, da dobro poznajo re poman\kljivosti i-n so tudi t atrokov. razpravljanj« osvojili načelo, ki ga nosi naslov tega poglavja. ,
Na enodnevnem zborovanju učnoga načrta niso mogli v ce-3oti predelati, zato so izvo.ill več komisij, ki bodo predložile svetu m prosveto do konca let« osnut-Ike novega učnega načrta za po-sa*ne/ne predmete.
To rborovanje je odkrilo le nekaj. — da se naži kmetijski io'ivki premalo sestajaj^ in da 7 njimi premilo sodelujejo rtro-bbtmjNd zadružnega in proizvajalnega sektorja, ?ato j« želeti. nri ravno Grm prevzame ponovno pobudo za sklicanje daljše in žirše konference, ko bodo koeni-siJe osnutke izdelale in dale v razpravo.
Mladina je najbolj napredna sila na vasi, ki bo omogočila modernizacijo nopred* nega kmetijstva
To je pokizilo tudi zborovanje mladih zadružnikov novome-
zadruge, tako je detal mlad zadružnik iz Mokronoga. Hoče v okviru proizvodnje razvijati na-prrdnr,;ie mizerne in odnose, za-
to pričakuje od zadrug, da jo bodo podprle, ne z regresi in dotacijami, temveč tako, da jim bodo zadruge omogočile naprednej-
pripomb na račun živinorejskih odborov dal referent o problemih prašičereje.
Dobri zadružni organizaciji v živinoreji moramo pripisati, da živinoreja najbolj napreduje
Referati so pokazali, kako velik napredik smo dosegli v številu rodovniške živine, predvsem pa v izboljšanju mlečnosti. Vse to potrjuje, da Slovenija, rjasti sivorjavo področje, postaja področje kvalitetne živine. Širina našega predhodneg" selekcijskega dela ^ zahteva sedaj strožja meril* v delu, posebno glede nabavljanja in vzreJe plemenjakov, prod&je rodovniške živine in še posebej v vodenju rodovnika. Ker smo pa usmerjeni predvsem na proizvodnio mleka, je refeent prav povedal, da z izgradnjo mlekarn še daleč niso rešeni vsi problemi mlekarstva, temveč je nuino, da jih v' osno /i rešujejo živinorejski odbori, v primerih, ko se obravnava vprašanje družbenih obveznosti m!ekarn, pa tudi družbeni činitrjji.
Bodočnost ima le zadružno plantažno sadjarstvo
Sadjarji vse Slovenije so z-bo-rovalj kar dva dni. Z vodilno parolo »obnova sadjarstva« s'o nakazali smer svojih razprav, Nekateri referati so bili predori, tako da je bi'la razprava omejena, vendar je moral vsak sadjar razumeti, da je naše sadjarstvo na prelomnici, ki $e bo moraia uveljaviti v celot! na plantažno sadjarstvo na (kvalitetnejšega iz-,bora in proizvodnje.
Ker *e sodobno sadjarstvo lahko razvija samo ob upoštevanju celotnega tehničnega napredka, kakor tudi ob upoštevanju spremenjenih prilik svetovnega tržišča, ima bodočnost le tista blagovna proizvodnja,   ki bo dala
itd., skratka na plantažah, ki nastajajo od združevanju več zadružnikov v sadjarsko skupnost. .To je bila osnovna misel zborovanja, o kateri pa se je premalo razpravljalo.
Obnova vinogradništva je možna le na sodobni osnovi
Zborovanje ob grmski proslavi so zaključili vinogradniki dolenjskega vinogradniškega področja. Po referatih o splošnem stanju vinogradništva, vzgoji trte in o organizacijskih problemih se je razvila razprava, ki je pokazala, da so naši vinogradniki naimanj pripravljeni na obnovo. Ta obnova pa je možna le na sodobni osnovi.
To so referati jasno poudarili. Naše vinogradništvo bo uspešno, če bodo gorice rodile mnogo dobrega in poceni vina. To pa 'ah-ko zagotovi samo sodoben vinograd, kjer se bo uveljavila stro;-na obdelava in bomo uporabljali
nove načine vzgoje, sadilo pa tudi take \rste, ki bodo omogočile tipizacijo dolenjskih vin,
Zeljo in potrebo po obnovi ovira v veliki meri neurejena vinska trgovina, enako pa tudi neorganiziranost in nepoucenost samih vinogradnikov, ki še česlo vztrajajo na preživelih osnovah obnove. V vinogradih starih oblik pa ne bomo mogli doseči cenenega pridelka, ki bo odločilen za usodo n.išega vinogradništva. Zadružne organizacije bodo podprle zato obnovo povsod tam, kjer se bo obnovljeni vinograd tudi za bodočnost pekazal donosen. Zato je z obnovo treba začeti v določeni gorici ali okolišu in na osnovi izdelanih načrtov tudi s krediti omogočiti takšno obnovo. Na tem zborovan:u Je bilo prav v tej smeri sprejetih premalo sklepov za konkretno delo.
V tednu dni kmetijskih zborovanj je bilo brez dvoma opravljeno pomembno delo, ki bo po svojih zaključkih velika pomoč zadružništvu 111 strokorni kmetijski službi, zato bomo še vsako zborovanje posebej podrobno obdelali.
Ing. Rado Linzner
Tesnejše s
|NI>
Naga družba nudi kmetijskim zadrugam in preko njih napredku celotnega kmetijstva
razne ugodnosti in olajšave, katerih pomen dostikrat enostavno pozabimo. Tako so na primer zadruge kot posrednik med skupnostjo in kmetijstvom, kot gospodarska podjetja torej, oproščene zveznega davka na dobiček. Samo lani so n. pr. imele splošne kmetijske zadruge v državi 7 milijard 444 milijonov dobička, ni jim pa bilo treba od tega plačati 3 milijarde 72" milijonov dinarjev zveznega davka na dobiček. Lahko so torej velik del dobička vnesle v svoje investicijske sklade. S temi skladi gospodarijo zadruge v korist kmetijskega napredka. Zato ie ta odvisen predvsem od njih samih, pa seveda v veliki meri tudi od slehernega zadružnika, ki mu prav gotovo ni vseeno, kako njegova domača zadruga gospodari ■ zadružnimi sredstvi, kaj in kako delajo odseki za pospeševanje in podobno.
Marsikje se kmetie-zadrul-nlki jezijo. češ da kmetijstvo ni donosnejše in naprednejše. Ali pa so storili doma vse. kar je treba, da bi njihova kmetijska zadruga postala v domačem kraju nosilec napredka in večjih dohodkov? Ne bi smeli pozabljati, da omogočajo naša zadružna pravila, da lahko vsak kmet sodeluje V delu kmetijske zadruge ln se-
ovanje
med kmetijskimi zadrugami in občinskimi odbori — hitrejša pot k napredku vasi
šo proizvodnjo,   upoštevajoč go-   količinsko in kvalitetno in v ceni
spodarske interese zadruge in proizvajalca, prav zaradi tega je to zborovanje nakazalo, na koga se morajo zadruge močneje opre+i.
Na 3. zborovanju so se sestali živinorejci sivorja.vega pasern-akega področja in- gostje o*talih pisemskih področij. Kot ie že med živinorejci navada, se je tudi tokrat največ razpravljalo o govedoreji,   zato je neka) pikrih
tako .proizvodnjo, da' bo konkurenčna veČini sadjarrkih pcuraJin na svetu. Takšno pridelovanje sadia pa lahko zagotovimo na velikih, strnjenih področjih s sodobnim obdelovanjem, škropljenjem, obiranjem, vskladiščenjem
Zdrava prehrana daje organizmu potrebno odpornost
Na pobudo kmetijskih, zadrug je OZZ sklicala sektorske konference z zadružniki na območju posameznih obč-in, da se pogovorijo o skupnih problemih s predstavniki OBLO. Konferenoe so bile od 11. do 22. novembra. Takih koordinacijskih konferenc med KZ in OBLO je bilo že več, vendar moramo ugotoviti, da so bile pr?.v te zadnje konference glede svoje vsebine (obravnavanja skupnih problemov in sodelovanja) najuspešnejše.
Osnovni problem razprav na konferencah je bil, kako usmeriti denarria sredstva, ki so na razpolago ia napredek kmetijstva pri KZ in OBLO. Polletne bilance KZ so pokazale zelo uspešen rezultat. Povečal se je njihov promet pri odkupu in
Poslopje nove Zadružne mlekarne v Novem mestu, pomembne pridobitve za napredek dolenjskega kmetijstva.
sorazmerno s tem tudi doho-. dek. Vse KZ bodo imele na razpolago za leto 1957 okrog 30.000.000 din sklada za investicije in okrog 12.000.000 din sklada za pospeševanje kmetijstva. K temu naj prištejemo še kreditne sklade za napredek vasi pri OBLO. ki znašajo po družbenem planu za leto 1956 68,000.000 din; od teh bo, kot kaže, realiziranih približno 50,000.000 din. OZZ je glede na to stanje opozorila KZ že na rednih polletnih občnih zborih, da bodo s temi sredstvi ustvarjeni materialni pogoji za načrtno vlaganje investicij. Treba je ugotoviti potrebe za nekaj let vnaprej; to naj" zajamejo-' gospodarski programi KZ. ki naj nakažejo potrebe in določijo akcije za izvajanje posameznih nalog. Razumljivo je, da je v interesu OBLO, da vskladijo gospodarske programe KZ na osnovi njihove zmogljivosti in potreb ter tako zagotovijo, da se krepi zadružno premoženje in se z njim ustvarjajo socialistični odnosi v kmetijski proizvodnji.
Konference so pokazale, da se tako kmetijske zadruge kot občinski odbori, zavedajo svo-
Prihodnje leto še večji izvoi
Prejšnji teden je na y=tanku t novinarji v Beogradu iz-javil predsednik komiteja za zunanjo trgovino Hasan Brkiić, da se obe,ta za prihodnje leto znatno večja zunanjetrgovinska menjava a tujino. Izvoz nai bi narasel za dobrih 10 odstotkov. Naša industrija bo prihodnrje leto sodelovala v izvozu s pribl. 70 odstotki (predvsem s polizdelki in a končnimi izdelki), kmetii-stvo pa a 27 odstotki. Letos smo skoraj dosegli raven prejšnje menjava v vzhodnimi deželami.
jih dolžnosti. Vendar sodelovanje med njimi še ni povsod zadovoljivo.
Dobri načrti, ki zaslužijo posnemanje
Kot primer dobrega dela naj navedem KZ Dvor pri Žužemberku, ki predvideva, da bo investicijski sklad porabila za nabavo razne strojne opreme. Na področju pospeševanja kmetijske proizvodnje pa namerava urediti strnjen sadovnjak na površini 3 ha, ki je last zadružnikov, V Ajdovcu bo načrtno uredila pašnik na površini 1.30 ha. last splošnega ljudskega premoženja in delno zadružnikov. Nadalje bo na področju Ajdovca in Lipovca posadila 1500 orehovih dreves. Na površini 8 ha bodo pridelovali krompir sorte Merkur, ki se v kraju šele uvaja. Za to bo KZ kreditirala zadružnikom 100.000 din.
Podoben primer je tudi KZ Stopiče, ki ima v svojem gospodarskem programu strnjen sadovnjak v izmeri 2 ha; zasadila bo 1500 orehovih sadik in zgradila več gnojničnih jam. Zato bi KZ potrebovala IPO.OOOdin kredita za zadružnike. Podobno je tudi v ostalih KZ.
To nam dovolj jasno pove, kako važno je sodelovanje med KZ in OBLO. Kjer je tega sodelovanja več, je tudi razgibanost, zadružnikov živahnejša. Dosedaj je najslabše sodelovanje v občinah Straža in Črnomelj.
Zdi se ml, da bo potrebno sedaj, ko vlagamo velika denarna sredstva v kmetijstvo in ustvarjamo socialistične od-o"re, da pomagajo upravnim odborom KZ politične organizacije in OBLO, ker le s konkretnim delom in v tesni povezavi s proizvajaJci-zadružni-ki lahko uspešno delamo za splošni napredek.        S. S.
reda sam neposredno v kme** tijstvu. Treba je ie, da se dobro pouči o delu. načrtih (programu) tn razvoju domače zadruge, pa tudi o všem našem kmečkem zadružništvu. Treba si je pridobivati gospodarsko izobrazbo, le tako bomo lahko razumeli naš gospodarski razvoj kot celoto.
Številke nas lahko marsikaj pouče. Tako smo imeli i"U 4954 v Sloveniji 6 milijard in 711 milijono*' dohodkov v vseh naših KZ, lani pa že 7 milijard In 55 milijonov dinarjev. Predlanskim so imele naše zadruge milijardo 199 milijonov čistega dobička, lani pa milijardo 174 milijonov dinarjev. Lani so naše zadruge vložile v kmetijstvo milijardo in 37 milijonov dinarjev, od tega največ za gospodarske zgradbe, kmetijske stroje, avtomobile, traktorje, plemensko živino, vinograde, sadovnjake itd. Narašča tudi odkup kmetijskih pridelkov, saj so lani izplačale zadruge kmetom že 14,4 milijarde dinarjev sa kmetijske presežke, s čimer so zajele Že 70 odst. (po vrednosti) kmetijskih pridelkov. Prodale pa so lani zadruge svojim članom in njihovim družinam za skoraj 15 milijard raznega blaga, poleg tega pa nudile še raznih uslug za vsaj 2,5 milijarde dinarjev.
Tako Številke. Se važnejši od lepih gmotnih uspehov pa so tudi nekateri drugi činitelji. »Pravi pomen zadrug se kaže v vsem tistem novem na vasi, kar zdaj Še ni povsod in vselej na prvi pogled očitno, kar pa je prhava vsebina preobrazbe našega kmečkega človeka in kmetijstva. Tako je morda najpomembnejše, d* čedalje reč zadružnikov dela v zadružnih strokovnih (pospeševalnih) odsekih; da čedalje več kmetovalcev sodeluje pri sortnih in gnojilnih poskusih; da čedalje več pridelovalcev prlglašuje svoje posevke v potrjevanje; da se zlasti med živinorejci razvija hvalevredna tekma in da so zadružniki ponosni na svojo zadrugo, ki se odlikuje na kmetijski razstavi ali drugje s svojimi uspehi,,.
,., Pri presojanju pomena kmetijskih zadrug pa bi morali upoštevati zlasti to. da se Je kmečko prebivalstvo tudi načelo oklepati zadrug z zavestjo, da pot naprej drži samo z zadrugo; skratka, zadruge so postale njihove. Niso jim več tuje. Zadruga ima že popolnoma določene, jasne naloge in njeni uspehi so tudi uspehi vsega kmetijstva na zadružnem področju. Neuspeh zadruge pomeni tudi zastoj vasL v ikodo vsega prebivalstva. Zato se kmečko prebivalstvo več nikjer ne veseli škodoželjno neuspehov posameznih zadrug ali poneverb. Prebivalstvo živi že tesno a svojo zadrugo, je povezano z njo s svojimi koristmi in si lahko le želi zadružnega na~ predka. Zato se tudi čedalje bolj zaveda svojih dolžnosti do zadruge. Včasih je marsikdo pristopil v zadrugo, ker je pričakoval od n.ie kakšne osebne koristi, ne da bi sam kaj prispeval s svojim delom ln sredstvi za napredek zadružništva. Zdaj pa se ljudje bolj zavedajo, da jim zadruga lahke pomaga, če so tudi sami pripravljeni pomagati v skupnih prizadevanjih, da bo hitreje in v pravi smeri napredovala vas...« (Iz »Naše vasi«, štev. 21.)
Uspeh zadruge Je torej uspeh vasi In narobe —- in zares je danes največ odvisno od zadruge in njenih članov, kako bodo sodelovali v skupnih naporih, da bi tudi v kmetij-stvn dosegali napredek in uspehe, ki so nam potrebni v korist socialistične skupnosti. (Po »Naši vas i«)
Obnova dolenjskih vinogradov
Zaključna prireditev t počastitev 70-letnice kmetijske lole na Grmu je bila v soboto po glavni proslavi, ko so ae v Novem mestu zbrali itevllni dolenjski vinogradniki. Med oatalimi jim Je govoril Ing. Lojze Hrček o glavnih vprašanjih obnov« dolenjskga vinogradništva. Opozoril Je na najvažnejše, činitelje, kl odločil'- vplivajo na vinogradniško proizvodnjo, prav posebej * Je govoril o obnovi vinogradov. Zaradi pomembnosti del. ki čakajo dolenjsko kmetijstvo prav na tem področju, objavljamo njegovo poročilo v neskrajšani obliki.
VAŽNOST VINOGRADNIŠTVA ZA DOLENJSKO
Nedvnnnnr je vinogradnikvo V mnogih področjih Dolenjske l/rcvio vflzna km.eii.1ska panogi zato, ker z gojitvijo vinske trle izkoristimo tiste površine, na katerih druge kulture ne bi mogle donašati takih kari-»ti Ali pa siploh ne bi uspevale. S tem, da daje vinska trta kruh dobršnemu delu prebivalstva, predstavlja neke vr-■te socialno kulturo.
r> vinogradni^lvo trenutno ■e dale zadovolji vena narodnega dohodka, kol bi fl l«hfcO dalafo, so objektivni razlogi, s »kupnimi močmi, ob podpori rašp družbeno skupnosti, bomo lahko v doglednem času dosegli dobro uspehe ln to Bi d djšo dobo, saj vemo. da vin-fl-n trta rodi ve;- desetletij, fcato ni  vseeno,  kako bomo
zastavili delo, kako bomo bodoče vlnogradarill.
kot v^ak
PRIRODNI POGO.tl
Vinsko trto sicer jemljemo skromno kulturo, toda naš vinogradnik dobro ve, kako z*»lo mu je hvaležna za vložen trud in napor, saj mu vrača tako. kakor JI streže. Vinska trta je kultura sonca in tega uživa na ri*$lh prijaznih dolmjskih In bf»lo-kranisklh gričih dovolj. Toda
zemlji |e huirtikie utrujeni, brez praviln? nogo in oskrbe pa vinska trta ne more dobro uspevati.
je zahtevna kultura, ki moramo dnjati potrebno hrano, jo. negovati m br.initi pred škodljivci in boleznimi.
Prirodni pogoji so na Dolenjskem in v Brali krajini zadovoljivi, tako podnebje kot zemlja. Odvisno je le od vino-
so Po
H
To
gradnikov, kako bodo dosegli čim boljše rezultate in gospodarske koristi z razpoložljivo delovno silo in materialnimi sredstvi.
SESTAV VINOGRADOV
Za razdrobljenost obstoječih vinogradov, za pisani izbor vseh mogočih in nemogočih sort i t d., naši vinogradniki vsekakor niso krivi, mM take vinograde podedovali katastrofalnem pojavu trsne u?i so naši očetje vinograde obnavljali in nam 1nkc pustili. Se malo bi pa ne bilo pametno, če bi sedaj« obnavljali n» isti način, ker bi to pomenilo, da nas izkušnje niso prav nič naučile, dn ne gremo s časom naprri, kakor gredo vse naše gospodarske dejavnosti. Prizadevamo si izkoristiti Izsledke znanosti in tehnike in si tako olajšati živlienie. Sedim, da je to Se posebno potrebno pri garaškem delu, ki ga opravljajo nnAi vinogradniki pri obdelovanju vinogradov, Najti moramo pota in načine, da bomo v bodoče z manjšimi napori in stro*>i dosegli bolite usnnhe KAKO 1F Z NAŠIMI VINOGRADI?
Ze l>ežrn pogled po na.*ih vinskih goricah lahko prepri-
ča še takšnega optimista, da so naši vinogradi po večini v kritičnem stanju in da nas to stanje nujno sili, da vinograde obnovimo, ne samo z besedami, temveč da se na obnovo resno pripravimo in se je načrtno lotimo. Večina naših vinogradov je ostarelih in ope-šanih. Kakor vsak človek preživlja neizprosen življenjski rnzvoj od rojstva preko polne življenjske moči k starostnemu pešanju in smrli. tako Ima tudi vinska trta omejeno življenjsko dobo. Kadar enkrat stroški za vzdrževanje vinograda niso več kriti z dohodki, nI prav nič gospodarsko vlagati denar še naprej vanje, temveč je potrebno vinograd odpočiti in smotrno obnoviti. K temu nas sili konkurenca na domačem in tujem trgu. Da obnova nt potekala do sedaj tako kot hi morala, da je odstotek hibridnih trt tako porasel, da imamo vinograde v takem stanju, je kriva vojna in povolna leta, danes p.i smo v razvoju našei>a socialističnega gospodarstva prišli že tako dileč. da to veliko Helo obnove vinogradov začnemo kom-pleksnć izvajati.
RAZVOl OBNOVA, KI TE PRED NAMi
Na nodročju novomeškega okraja izkazuje Statlitflu 3764 hektarov vinogradov, od tega
je cepljenih na ameriški podlagi 2423 ha, 1341 ha pa samo-rodnie ali Ce pa upoštevamo statistične podatke o številu trt, se odstotek samo-rorinic znatno zviša. Če pomislimo, da bomo v prihodnjih desetih letih morali obnoviti okrog 2000 ha vinogradov, to se prnvi 200 ha letno, vidimo, da to ni majhna stvar, posebno še, ker stane obnova enega hektara vinograda od 800000 do 1.000.000 din z vzdrževanjem do rodnosti. Saj bi zato potrebovali približno dve milijardi dinarjev.
RA.10NIZACI.fA VINOGRADOV
Ze pred leti smo začeli izvajati v Sloveniji rajonizacijo vinogradov. Kaj je pravzaprav ta rajonizacija? Posebne ekipe vinogradniških strokovnjakov določijo na terenu, katere površine so vinogradniške in to zaznamujejo tudi na katastrskih mapah. Tiste površine, kjer so danes vinogradi, pa zaradi terenskih pogojev niso sposobne za vinograd, se izključijo, vključijo pa se površine, ki imajo vse pogoje za gojitev vinske trte ter so v nekem strnjenem območju. To so vinogradniške povr>ine V bodoče bodo torej vinogradi samo tam, kjer so pogoji za ra^t tTte. Cas je že, da bomo tudi pri nas nihali saditi vinograde kjer koli se komu zlju-
bi. Na področju Bele kraj me je rajonizacija izvršena v okolici Semiča in Drašičev. Na Dolenjskem je bila letos ra.ionizirana Trška gora, Z rajonizacijo bomo prihodnje leto nadaljevali. Po zgledu drugih naprednih držav bomo tudi pri nas izdelali ureditvene načrte za posamezna področja, da bo zemlja čimbolj smotrno Izkoriščena.
TRSNICARSKA PROIZVODNJA
Pogoj za izvajanje načrtne obnove vinogradov je kvalitetni trsni material. Ob prvem obnavljanju vinogi*adov pred 50 ali 60 leti so bili naši vinogradniki v izredno težkem položaju. Zaradi pomanjkanja trsnega materiala so nasadili in cepili pač to, kar so dobili, brez kakih posebnih izkušenj v pogledu sort in podlag. Odtod tudi stanje, kakršnega imamo v naših vinogradih. V dobi dolgih desetletij smo si nabrali dragocenih izkušenj, tako glede sort, kakor glede podlag. Danes imamo razčiščen trsni izbor, v zadnjih letih pa smo uspeli, da so se trsničar-ski obrati na Grmu, na Trški gori, v Metliki in Kostanjevici razširili in organizirali tako. da imamo za normalen potek kompleksne obnove vinogradov dovoli trsnega materiala na razpolago. Ne samo, da je dovolj trsnih cepljenk.
imeli bomo na področju Bele krajine in Dolenjske dovolj kvalitetnega trsnega materiala. V zadnjih letih je bilo obnovljenih J) ha matičn.jakov z uvoženimi podlagami, ki ustrezajo našim prilikam. Poleg tega je bilo obnovljenih okrog 20 ha matičnih vinogradov, ki nsm bodo dajali kvalitetne cepiče tistih sort, ki so določene za novomeški in belokranjski vinorodni okoliš. Skoraj polovica teh obnovljenih matičnih vinogradov v Trski gori, Starem gradu, Stražnjem vrhu, Ruperčvrhu, Drenovcu itd. je bilo obnovljenih s posebno izbranim trsnim mate-rialam. Na Trški gori se gradi moderna silnica za 5.000 000 cepljenk. To nam jasno pove, da je za kvalitetni trsni material poskrbljeno.
SMERNICE ZA IZVAJANJE NACRTNE OBNOVE
Pri načrtni obnovi vinogradov moramo upoštevati smer-nice: katere upoštevajo v vseh vinogradniških državah na svetu. Te smernice so: 1. dvig hektarskih donosov, 2. izboljšanje kvalitete in 3. znižanje proizvodnih stroškov.
Dvlz hektarskih donosov bomo dosegli s pravilnim sajenjem ustreznih selekcioniranih cepljenk in s pravilnim vzdr-ževQn1«nn ter oskrbo nasadov. (Nadaljevanje na 6. strani)
ran
iĐOCEKJBKl CtSTe^
fcW 48 (350J
Izdelava delovnih programov za leto 1957 se na Dolenjskem ie ni povsem razmahnila. Med tehtnimi razlogi, ki so vzrok, da se kmetijske zadruge tako previdno lotevajo izdelave programov, eo prav gotovo bistvene spremembe tako v načinu izdelave, kakor tudi v vsebini delovnih programov za leto 1957. Preden pa globlje spoznamo činitelje, ki jih KZ morajo upoštevali pri sestavi delovnih programov za leto 1957, se dotaknimo nekaterih značilnosti, ki so posebno vplivale v novomeškem okraju na sestavo delovnih programov za letos.
Te splošne značilnosti, ki jih kažejo delovni programi za leto 1956, bi lahko izrazili v naslednjem: predvsem je v teh programih poudarjen predračun. V kolikor se sploh načne problematika kmetijske proizvodnje, je to pretežno glede ovajanja gnojilnih in Škropilnih poskusov, sortnih sajenj, selekcije živine, na.kazno vrst -nejšib demonstracijskih poskusov itd., skratka dejavnosti, k) nedvomno imajo svoj pozitiven pomen, ne smejo pa biti
Prihodnje leto: uvoz kmetijskih strojev za 15 milijard
Po predlogu konusi-je za mehanizacijo pri Zvezi kmetij<ko-goz-darskih zbornic Jugoslavije bomo prihodnje leto uvozili v na§o državo kmetijskih strojev v vrednosti 15 milijard denarjev. Največ sredstev ' bo porabljenih za ft3kup melioracijske opreme (za okoli 5,8 milijarde) in Wi za uvoz traktorjev (okrog 5 mMijard dinarjev). V tem pogledu bomo dosegli pomemben napredek.
Novo rudna najdišča v Srbiji
Geologi so v t:moškem rudnem maeivu, kjer sta tudi znana rudnijca Bor in Maidanpek, odkrili nova ležlAča bakrene rude. KopaoTuiku razis>kujejo rudiaia svinoa, cinka, molibdena in volframa. Na podnožju Avale 90 odkrili živosrebrno rudo in pravijo, da bo to drugi na'večji rudnik živega »rebra v Jugo?'^-;;,; (prvi je Idrija). Pri mestu Bosanski Novi 'Bosna) Pa •o geologi našli posebno vrsto zelo reoike gline. Po tej vrsti gline j« na svetovnem trgu veliko povpraševanje.
BOJ  PROTI RJI
Zagrebška tovarna »Katran* že izdeluje posebne zaščitno preparate proti rji v 6 različnih barvah. Ti novj proizvodi bodo zamenjal- -nczemske, k; smo ;ih doslej uvažali za zaAčito raznih konstrukcij in kovinskih predmetov proti rji.
(kakor v letošnjih delovnih programih) edina vez med KZ in problematiko kmetijske proizvodnje kot celote. Seveda ne moremo prezreti dejstva (ki je po našem mišljenju zelo pomembno), da so bili delovni programi za leto 1956 izdelani pretežno ob sodelovanju ožjega kroga ljudi. Zato imajo nekateri videz administrativ-nosti ln vzbujajo vtis, da so sestavljeni v pisarni KZ, brez aktivnega sodelovanja najširšega kolektiva zadružnikov, predstavnikov občinskih LO in vseh ostalih predstavnikov družbenega življenja.
Napredka vasi ne moremo ločiti od njene socialistične preobrazbe
Seveda ne zanikamo določene uspehe, dosežene v KZ v letu 1956, ki v nekaterih primerih gotovo niso majhni. Toda naloge, ki čakajo KZ, zahtevajo kritičen pogled na metode dela v izdelavi programov za leto 1956. Prav tako pa moramo upoštevati še druge činitelje mimo navedenih, da dobimo objektivno sliko pogojev. Iz tega moramo povzeti določene nauke, ki naj nam pomagajo pri sestavi delovnih programov ta naslednje leto.
Vloga KZ ima sedaj povsem opredeljen pomen. Vse se lahko pove z znano tezo tov. Kardelja, ki pravi, da napredka naše vasi ne moremo ločiti od socialistične preobrazbe naše vasi. To pomeni, da KZ ni samo gospodarska organizacija, ki pasivno opravlja vse posle, nujne zaradi dotoka določenih, v novomeškem okraju žal še majhnih tržnih oziroma Masovnih viškov, marveč, da Je hkrati aktiven organizator kmetijske proizvodnje. Hkrati je pa ravno to stanje osnova za proces akumulacije sredstev iz kmetijstva. Ta akumulirana sredstva se naj vrnejo v kmetijstvo, in naš finančni sistem to vračanje omogoča. Tako se Je na Investicijskih skladih posameznih KZ v novomeškem okraju nabralo v I. polletju 1956 skupno dobrih 13,000.000 dinarjev, kar pomeni, ob površnem računu, da bo na koncu leta na teh skladih v merilu celotnega okraja zbranih okoli 26,000.000 din.
Ta številka je prav gotovo majhna v primerjavi z investicijskimi skladi ostalih, gospodarsko bogatejših okrajev (saj je ravno dolenjsko kmetijstvo merilo za primer zaostalosti). Ce upoštevamo pri omenjeni vsoti število kmetijskih zadrug v novomeškem okraju In njihove posamezne deleže na investicjskih skladih, se nam pokaže, da so ta sredstva v okviru posamezne KZ
Nepotrebna škoda
PTed nedavnim je Božiču iz Del. Sunadola drugj dan po otelLtvj nenadoma zbolela krava. Ko je to opazil v popoldanskih urah, je mislil, da je krava toliko slaba zaradi otelitv«. Do n>Či kravi ni šlo n/ič na boljše, ampak je še bolj oslabela. Nudili so ji domačo pomoč, kakor so vedeli in znali. Ob 4. uri Zjutraj je Božič odšel v Novo mesto po živinozd: 3m'ka. seveda peš. Ko Je aii inozdravnik ob 7. uri prišel v službo, ga je Božič prosil, na>j gre pogledat njegovo kravo. >Bom pritsl okoli 13. ure, sedaj imam konferenco«, je odgovoril zivinozdravnik. Povedal je še, da s kravo ni nič hudega, ko mu je Božič razložil ki'kšn! znaki bolezni se kažejo. Božič je prišel ioMOV in našel kravo v kritičnem stanju. Pohitel je v Brusnice na telefon in zaprosil, naj pr.de Živinozdravniflc takoj, toda zaman. Sel? na intervencijo taj-Dtidea OLO je prešel živ inozdrav-
nik t avtomobilom, toda na žalost prepozno — krava je že poginila. In kaj sedaj?
Zivinozdravnik zahteva plačila stroškov prihoda, kljub temu, aa ni nič pomagal. Potem pa še pravj: »Zakaj me miste klicah ponoči, ko je bilo še čas!« Takj ie Božič ob kravo, vredno približno 40 000 din, poleg tega pa mora plačat-i Še nepotrebne stroške.
K?ko nae kmetje iščejo ponoči ž:vinozdravni.ka v Novem mestu? Mar kdo (razen nekaj mtščanov) ve, kje stanuje, \ ali morda kdo ve, da gre zivinozdravnik tudi ponoči na teren?
Da bi vse take in podobne revšečnosti odpadile, menim da bi b!lo prav, ako M odločujoč' forumi pri Dolenjskem listu obvestil: javnost, kje stanuje kateri zivinozdravnik ali zdravn.k, ter kdaj in ka'ko se ga iahko pokbiče, da bi »e ob pravem času pomagal. AL.
nezadostna z ozirom na mno-gostranske potrebe. Nujno je torej, da se ne investira individualno v sleherni KZ in neodvisno od investicijskih potreb, ki prevladujejo na Širšem, toda v pretežno enotnem gospodarskem področju. Skratka pri investicijah se morajo vsekakor upoštevati investicijski interesi kmetijskih - proizvajalnih poslovnih zvez.
širše in pomembnejše naloge zadrug naj se pokažejo tudi v njihovih delovnih načrtih!
Ob teb naštetih okoliščinah se nam torej kmetijska zadruga pokaže kot investitor in s tem usmerjevalec ter organizator kmetijske proizvodnje mnogo bolj določeno in opredeljeno, »kot je to bilo doslej. Prav to pa družba od KZ tudi pričakuje.
To so dejstva, ki jih naše KZ pri sestavljanju delovnih programov ne morejo in ne smejo prezreti. Prav gotovo bo izdelava teh delovnih programov za leto 1957 naletela v novomeškem okraju na določene težave. Vzroki za to so znani. Ne morejo pa biti ti vzroki izgovor in opravičilo za drugačno vsebino delovnih programov, kot jo zahteva in pričakuje od KZ vsa naša družba. In končno je sestava, pa tudi uresničitev delovnih programov z a  leto 1957 naj-
14
boljše jamstvo KZ, oziroma bodoče poslovne zveze za zagotovitev vloge, ki naj jo odigra v preobrazbi in napredku zaostale dolenjske vasi.
Zato upravičeno upamo, da bo sestavljanje delovnih programov za leto 1957 to posebej poudarilo in našlo primeren odnos pri K Z. Pri tem bodo KZ prav gotovo deležne vsestranske pomoči glede strokovnih nasvetov in navodil, predvsem od OZZ Novo mesto ter vseh ustreznih ostalih činite-Ijev. Prav tako je pa nujno potrebno, da pri Izdelavi delovnih programov sodeluje čim širši zadružni kolektiv. In ne samo zadružniki, marveč tudi zastopniki občin in ostalih družbenih organizacij na vasi, naj aktivno sodelujejo pri izdelavi programa. Kajti le tako bo delovni program za leto 1957 res delovni program, medtem ko bodo predračuni uprave in obratov le del tega programa.        LOJZE OBLAK
Mladi zadružniki
so zborovali
Ob proslavi 70-letnice obstoja kmetijske šole na Grmu je bil en dan posvečen tudi zborovanju mladih zadružnikov. Temu pomembnemu zborovanju dolenjske kmečke mladine so prisostvovali tudi mnogi ogledni gostja — predsednik kmečke komisije pri predsedstvu SZDL LRS tovariš Janez Hribar, sekretar OK ZKS tovariš Jože Borštnar, predsednik
OO SZDL tovariš Martin Zu-gelj, podpredsednik OLO tovari Niko B-elopaviovič, predsednik OZZ tovariš Viktor Zupančič in številni ostali voddni tovariši.
Zborovanju je prisostvovalo okrog 18C članov mladinskih or-
Pogled v učilnico kmetijske šole na Grmu. Tudi ti fantje si prizadevajo, da bo letošnji letnik enakovreden naslednik nekdanjih gojencev grmske šole
\
Gospodinjstvo v sklopu zimskih kmetijskih šol v novomeški občini
Vsako leto je Zavod za pospeševanje gospodinjstva v Novem mestu poleg tečajev za mestna gospodinje in uslužbenke, organiziral tudi tromesečni kmetii-sko-gospodinjski tečaj za okoli-
Okoli traktorja s priključki je bilo med obiskovalci razstave na Grmu največ navdušenih gledalcev, zlasti pa so razstavljeni stroji mikali mladino. Večina strojev bo ostala v uporabi na
Grmu.
Dve bogati žetvi v enem letu
Uprava za zgraditev prekopa Donava—Tis«—-Donava ima med Vrba>om in Kulo v Bački svojo postajo, kjer so letošnjo Jesen prvič uspešno pokazali, kaj je mogoče doseči z umetnim dežjem. Zaradi suše so drugi kme-tOvejfcl v teh krajih moral- odložili setev, poskusna postaja pa je od 28. sept. do .11. oktobra posejala vse ozimne kul'tu-te, ker je v razdobju 10 dni dvakrat umetno namočila njive do 30 mm.
Za pridelovanje semena sladkorne pese sta sicer ob normalnem pridelovanju t. j. brez namakanja potrebni dve leti. Poskusna postaja je pa pridelala seme že v enem letu spet zaradi namakanja. ' Avgusta, brž ko so pospiavili pšenico, so polja iaHIi in posejali sladkorno pe&o za seme. Do novembra napravi pesa bujno zeleno listje, pod zemljo pa gomolje. S tem je proizvodnja skrajšana za celo leto, hektarski donos pa za 47.8% višji.
Pomenoen uspeh te postaje je tud; dvojna že.ev v enem letu. Na eni izmed poskusnih parcel so lan' po letvi ozimne pšenice, ki je dala 85,6 q na ha, posadili fižol in cvetačo ter posejali gra-horico. Druga žetev je bila izredno bogata: stročjega f'žola so pridelali 43 q, grahonce 163q, a cveiače 23 q na ha.
PoakuaiM postaja je v treh letih svojega obstoi« ugotovil*, da namakanje hkrati z drugimi agrotehničnimi ukrepi lahko zedo
učinkovito vpliva na hektarski donos. Doslej so na namakam h površinah pridelali za 64Te» več sladkorne pese, za 77,5% več sončnic, za 39% več krompirja, za 12 d»o 18% več koruze, lu-cerno pa so namesto dva do trikrat kosili kar petkrat.
(Iz Ljudske pravice)
ška kmečka dekleta. Vedno Je bil tečaj dobro obiskovan, kar kaže veliko zaniman>je kmečkih deklet za izpopolnjevanje gospodinjskega znanja. Ni pa dovolj, da se izobražujejo samo žene, bodoče gospodinje, tudi kmečki fantje, bodoči gospodarji, si morajo izpopolnili svoje znanje o gospodarstvu.
Občinski ljudski odbor v Novem mestu je sklenil, da bo v svojem okolišu ustanovil 7 kme-lijsko-gospodinjskih šol. Pouk na teh šolah bo vseboval kmetijske dn splošne predmete za fante in dekleta, katere pa se bodo poleg tega učile tudn gospodinjstva s praktičnim kuhanjem. Vsaka šola bo dobila za vodstvo gospodinjskih predmetov strokovno učiteljico. Da bo pouk res kvaliteten, je precej pripomogel OBLO Novo mesto, tei je te dni nabavil popolen prenosni inventar za gospodinjski pouk. Vso potrebno posodo, pribor in moderne gospodinjske pripomočke bodo v začetku gospodinjskega pouka pripeljali iz Novega mesta. Gospodinjski pouk bo v vsaki šoli trajal 14 dr«.
Zavod za pospeševanje gospodinjstva opozarja kmečka dekleta, da letos v Novem mestu ne bo tečaja za kmečka dekleta.
Vsako dekle, ki ai želi tovrstne izobrazbe, naj se v svojem kraju vključi v zimsko kmeitijsko šolo, ki bo dvoletna. Prvo leto bodo dekleta na tečaju dobile osnove gospodinjskega znanja, katerega si bodo v naslednjem letu izpopolnile.
Objavlijamo razpored, po katerem se bo na teh šolah poučeval pouk gospodinjstva: Grm od 3. — 15. decembra 1956, Brusnice od 17. — 29. decembra 1956, Birčna vas od 3. — 19. januarja 1957, Mirna peč od 21. jan.—2. februarja 1957. Otocec od 4.—16\ februarja 1957, Stopi-če od 18. febr.— 2. marca 1957, Smarjeta od 4.— 16. marca 1957.
SK.
Pozdravljena Dolenjska!
Tudi ml se oglašamo v Dolenjskem listu, ker vidimo, da tudi drugI fantje pozdravljajo svoj rojstni kraj.
Pošiljamo vsem našim podgor-janskim bralcem Dolenjskega Usta najlepše pozdrave, enako dolenjskim dekletom!
Fantje, ki slutimo vojaški rok v Obrenovcu:
FRANC F.RLAH, FRANC SA* SF.K. JOŽE GOLOBIC in STANE KAFOL.
Knjiga za gozdne delavce
Zanimanje za dvoletne vaške Sole na Hrvatskem
V sosednji republiki Hrvatski ustanavljajo dvoletne šole za izobraževan le kmečke mladine v starosti od 15 do 20 iet, ki jih pa bodo lahko obiskovali tudi starejši Ijudie. Pouk bo pozimi po pet mesecev, skupno to''ej detet mesecev v dveh letih. S tako šolo, ki bo imela značaj splošne izobraževalne nadaljevalne iole, bo lahko mladina, ki ima končano osemletko, nadaljevala splošno strokovno izobraževanje. Kmečka mladina na Hrva'ske-m kaže za tak pouk, ki bo imel prevsem* praktičen značaj, precej zanimanj3.
Januarja bo gospodarska anketa
Od 16. do 25. januarja 1957 bodo izvedli v Jugoslaviji gospodarsko anketo, s katero bodo zbrali poda%9 o številu živine ln o kmetiijukih »trojih , ter orodjih. V vsakem okraju ho anketa zajela kakšnih 5 odstotkov gospodarjev. Anketo bo vodil Zvezni zavod za statistiko.
V predgovoru te prepotrebne in prve tovrstne knjige pri nas. piše: »Namen knjige je v tem, da na kratko prikaže pravilno pripravo in ustrezne pripomočke za ročno orodje gozdnega delavca ter za nego orodja, hfcr.it! pa pojasni vzorčne osno. e uporabnosti posameznega orod;a ... Pri nas silno primanjkuje tak-.li navodil in to znanje še ni prodrlo v prakso. Se vedno sc p-eveč ravnamo le po starih navadah. P'sSna navodila so tembolj pofebna, ker še nimamo šo! za gozdne delavce. V splošnih oblikah glavnega ročnega orodia 7a gozdno delo ni k*k-h sprememb, pač pa zaznaven velik napredek glede pripomočkov in načinov priprave in nege ročneua orodja. D»b-a priprava orodja zvišuje učinek in zaslužek delavcev, hkrati pa se doseže pravilnega in lepša izdelava, ki vpliva na viŠJo vrednost
V vsako hišo na
Dolenjskem DOLENJSKI LISTI
izdelkov in dviga izkoristek lesne surovine.«
Iz takih pobud in potreb je avtor spisal svoj prjročnk, ki ga bo \<;A. ki ima opraviti z gozdnim delom lahko res koristno uporabljal. Na 110 straneh jc ing.. Turk podrobno odelal žage (vseh vrst), sekire, lupilnike, kline za žaganje in ceoljenje. dogar-ske klavnice, rezijnike, cep-ne in obrača!ke (mrčke). Dodal je še kratka navodila o dolžinskih merah in Ščitnikih za kolena. Številne ri"?be in slike knjigo samo Šc bolj priporočijo. Izdala Jo je založba Kmeč"k» knjiga.
ganizacij. ki bodo v bodoče reševali probleme strokovnega usposabljanja kmečke mladine. To je bila prva tovrstna manifestaciji kmečke mladine na D<r en ;sk ero in je prav dobro uspela. Ravno tako nam je to zborovanje priča, da je naša kmečka mladin* zdrava, polna napredne miselnosti iti sprejemljiva za nore metode d«-lii ki jih uvajamo v našem kmetijstvu.
IZOBRAŽEVANJU VSO PREBNOST
Mladinci — ddegatj so poleg ostalih vprašanj in dela organizacije aktivov razpravljali tudi o bodočem izobraževalnem delu mladine na vasi. Soglasno «o no*, zdravili novico, do bodo v okraju us>tanovlijcne kmetij^ko-gospo-darske Šole, kot kaze jih bo 14, Razpravljali so tudi o delu teh Šol, ki bodo v zimskem času teoretične, v spomladanskih in poletnih mesecih pa si bodo učenci svoje pridobljeno teoretično znali le izpopolnjevali v praksi na terenu. Tako se bodo mladinci v praktičnem delu pod okril:em mladih zadružnikov in kmetijsko-gospodarskib šol naučili napreda nega gospodarjenja na svojih posestvih.
Zborova ki so razpravljali tudi o vlogi m'adih zadružnikov pri kmetijskih zadrugah. Mladina sa mora bolj zanimati za zadeve kmetijskih zadrug in jih pomagati reševati; sodelovati mora -uupno z zadružnimi organi pri izvai.inju najrazličnejših napred* mh ukrepov. Ravno tako morajo biti aktivi mladih zadružnikov pravi organizatorji, ki bodo s svojo delavnostjo vplivali tudi na ostala kmečka gospodarstva ter tako uvajali napredne oblike dela.
ZANIMANJE ZA SEMENSKO SLUŽBO NARAŠČA
Obravnavali so tudi, kakšne ukrepe bi bilo treivj uvesti v po* samezne panoge nn.se kmetijska proi7vodnje. S tem v zvez: so ugoi.avlja^i, kaMne n"('.oge in dolžnosti imajo mladi zadružniki v posameznih panogah kmetijstva. Precej je bilo debate o semenski sjužbi, ki daje na Dolenjskem že lepe uspehe. S pomočjo semenske službe so kmetovalci pridobili že marsikakšno dobro seme, kj ;e zamcnialo ie izrojrna semen n. Da bi pa še bolj razširili semensko službo, bo treSa to dej*vno*t pospeševati prav s pomočjo aktivov mladih zadružni« kov.
Mladi zadružniki so ap^efell osnutek OfSvii svojih aktivov, da jih bedo imeli za .smernice prt svojem naftalin jem delu. S remi nalogimi in s s^ojo pomembno vlogo pri kmetijskih zadrugah bodo mladi zadružniki gotovo uspešno delovali za mapredno igospodarienje in socialist2.no preobrazbo naše vasi.
Pri svojem delu bodo aktivi m adih zadružnikov, zlasti v začetku, prav gorovo naleteli na mnogo lez.av. Z dobro voljo in dobro organizacijo p.T bodo vse težave premagali, če bodo povezan' z. množičnimi organizacijami, ki so dolžne dajati ^so podporo njihovemu delovanju. Predvsem je pa važno, da se naslonijo na upravne odbore kmetijftktfa zadrug in <c aktivno vk! učijo v delo po«pcŠevalnih odsekov. Pr* vsem tem delu pa jim želimo čim več uspehov I
K. P.
»KNJIGA 0 ČEBELAH«
Sodobno čebelarstvo — teoretični de!
Obnova dolenjskih vinogradov
(Frenos s 5. strani)
S tem in pa s pravilnim kle-tarjenjem bomo dosegli kvaliteto pridelka, ki je v konkurenčni borbi za uveljavljanje vina izredno važna. Zato . »e gr?di moderna vinska klet v Metliki. Potrebno pa je zgraditi podobno kiet v" novomeškem okolišu, saj na vsem tem področju danes nimamo niti ene večje, sodobno opremljene kleti Znižanje proizvodnih stroškov pa bomo dosegli z uvajanjem vseh sodobnih agrotehničnih ukrepov in tehničnih pripomočkov od rigolanja preko sajenja in v^dr/.evanja nasadov do kletarjenja.
NaSo dosedanjo vinogradn!-Iko proizvodnjo označuje namreč izredna primitivnost, saj Je splošno znano, dn dosegamo pri porabi števila deovnih dni po hektaru izredno nizke pridelke, kvalitetnih vin, tako zvanih »*pic«, pa imamo 1« majhen odstotek. Kdor koli Je lxil po svem, ve, da tako za-
ostale obdelave ne poznajo nikjer več. V naprednih vinogradniških državah imajo obdelovanje več ali manj mehanizirano ter skušajo zamenjati drago in naporno de'ovno silo, če že ne s strojem, vsaj z vprego Nikjer na svetu ne uporabljajo več takih aara.ških načinov obdelovanja, kot pri na«-. Nasti novi matični vinogradi, ki smo jih obnovili v zadnjih letih, nam kažejo, da je treba vinograd saditi tako, da lahko norabimo tudi vprež-no ali stroino delovno si'o. Trasirani nasadi, ki to predvsem omogočajo, nam poma-ttaio tudi v boju proti odnašanju zemlje, saj vinogradniki dobro v**do, koliko zemMe odi-n> vsako leto z izp;raniem in obdelovanjem navzdol.
V znanem narodnem reku, da hribovci gnoMio dolincem, je žal prec*»i resnice. NasM nekoč lopi vinogradi kažejo rebra., ker je priala skala /-iradi odnaAanja zemlje na površje.
Zato je -prav. da storimo vse, da zemljo obdržimo ln izkoristimo na svoiem mestu Da je treba v bodočih vinogradih razdaljo med trsi precej povečati, je na.sim vinogradnikom že postalo razumljivo, kljub temu, da so se navadili hoditi po gostih nasadih, saj vedo, da pridelek v vinogradu ni odvisen od števila trt, temveč od tega, koliko lahko po-ramezrtftfttti trsu naložimo. Na-Si očetje so sadili tako Bosto saradj tega, ker so vedeli, da bo marsikatera trta odpovedala, ker so sadili nezanesljiv material. Torej v bodoče na-5im vinogradom Se več sonca in manj trt. zalo pa naj bodo tiste kvalitetne in zanesljive.
Mars kje bo kazalo v bodočo kol zamenjati z žico, ob kateri se vinska trta mnogo bolje počuti, kakor pa privezana ob fcolu S tem seveda ne mislim reči. da bo kol kot opora, kjer je dovolj lesa na razpolago, odpadel, da bodo naii vino-
gradi v bodoče vsi terasiranl. To seveda zavisi od izvedbe komasacije, strnjenih kompleksov in terenskih pogojev. V vsakem primeru pa bomo prisiljeni obnoviti vinograde tako, da bodo dajali večje ln kvalitetnejše pridelke ob — manjših proizvodnih stroških. Zavedati se motamo, da naši ljudje ne morejo piti dragega vina.
Da je redno ln Izdatno gnojenje ter organizirana zaščita
ljall vinograde, kar zahteva znatna Investicijska sredstva, samo preko kmetijskih zadrug. Primer za to so nam lahko Bušinjčani, ki obnavljajo vinograde i pomočjo KZ v Suhor-ju. Poslovne zveze, ki se ustanavljajo, bodo imele izredno valno vlogo, ker bodo neposredno organizirale proizvodnjo ln odkup vinogradniških proizvodov.
Kmetijsko radnice odnosno kmetijske  proizvajalne zveze proti boleznim in Škodljivcem hr>do morale izdelati programe
izredno važna, vedo naši vinogradniki sami najbolje.
Končno na t poudnrim. da bo sprejetje zakona o vinu in zakona o vinogradništvu ter urcieno kreditiranje obnove preko zadružnih organizacij obnovo pospešilo tn omogočilo načrtno delo
VLOGA KMETIJSKEGA ZADRUŽNIŠTVA
Ker je kmetijska zadruga osnovna oblika ekonon lilcega združevanja tudi drobnih vi-
za obnovo vinogradov na svojem področju, zagotoviti bodo morale potrebna investicijska-stodstva ter po svojih usluž-ROftRth dejavnostih pomagati uresničiti načrte Kmetijska P<t5pp$ovaln;. služba pri proizvajalni zvezi in kmetijski vinogradniški odsokj bodo mo-mil "»krneti na svojem območ ju za vzdrževanje ohstolečih vinogradov, za obnovo s trn ionih nasadov, za borbo prot! škodljivcem, boleznim itd. Bvez dobro organizirane pospeševalne službe in strokovne uspo-
nogradniAkih proi/vaialcov, sobljenosti vinogradov ne Domenim, da bodo lahko obnav- mo mogli obnavljati.
Razkošno Izdana, bogato ilustrirana, 4.12 strani obsegajofa 'Knjiga o eetotaretvu« m v,-»mo nspesno
nadaljevanje ho«nt«'Ra, trndicio-nalnega febrlarske>na slovstva pri Slovencih, ki sega globoko v IS. stoletje, marsof t uril največji uspeh tii »lospd.in.il y,.ik1 luopk vsega, karkoli smo pri n.i« ti o 1 p J napisali o fphplah. In Irga ni bilo malo, naj Imamo Iti na pofptkn tak« mo*e, ki so pisnll o cpbPlnr-»tvu. kot so bili Sropoll, 1'rtrr i'r. - i Glavar ln Janša, ta veliki npstor slovenskih čebelarjev (vsi v U. »t.).
To, nalnovejte ln na Itrhtnpjsr« đelo o čebelarstvu Je sestavilo m avtorjev, vsrhuje pa tforpiifnl del »knzp, da pripravljajo tudi prak-tlfnl del), to, kar lahko imriuii«-mo ž I v 1 .1 p n ) e č e b e I. In f.lv-l,i»n.ie fehpl .le nekaj fudoviteg«. zato Je poviem mnljivo. da ne more umno cpbplarlti, kdor ne pozna fphpl, njihovog;« tlvIJpn.U, do podrobnosti. '/.«lo vsebuje ta ■Knjiga o fphplah- tudi »«• nn.l-nnvpj*e izsledke Iz anatomije In biologije rebpl. O knjigi bodo svoje mnenj« povrdali strokovnjaki, ml hofemo le poudariti, d:« Je to knjiga, ki io bodo fphplarjl »pograbili«, hkrati pa po svoji tehtno ■ti ln obsegu tlull
fast r.n
npvpllkrmu narodu, ki si privošči turi. na tiklh podrofjih marsikaj, knr se večjim narodom manjka. Je knjiga obenem lepo spričevalo nn-ith čebelarskih strokovnjakov, pa tudi nalili tiskarjev. In vsa čast z, a 1 o I n I c i — 7. v e z i čebelarskih d r u 5 t e v za Slovenijo — kl Je to delo, kot plse na naslovnem llslu. izdala    v    počastitev desetletnice
OnVoIiiuI iU
V InrormaHJo našim Čebelar.lem, pa tudi vsem. kl se zanimajo za zivliente narave, zlistj čebel, na-\ ljame nekatera poglavja, da Jib se/nanlmo z. vsebino (t^ vsebina je pa knjigi najboljše priporočilni: Čebela v luči slatistike in razvojnega nauka — Istrol Čehele In delovanje njenih organov — ( ulnl tn z.nz.navni «\..| eabal — Spol in spolnost — čebelja dru/lna v enoletnem ra/dnhiu — Prilagojenost čebel In rastlin — Čebelje pase v Sloveniji In l/veii njenih meja — febelje bolezni, Utodljivcl In za-strtipln«. _ ud. Vse pa po.|a«n leno s številnimi ristiaml. nnflkonl In i <■'<,-1 if > i mi Ce omenimo se, da Ima kniiga večji, revijalni fof-mat. si lahko V*aK misli, koliko gradiva J« zbranega na teh 432 stran ah.
Malo ia lalo, malo ica r e»
^»T, 48 (880)
»DOLENJSKI LIST«
x. Stran T
ŠENTJERNEJ
4 IGRE IN GOSTOVANJA
l občnega zbora kulturno-umetniškega društva »BRATA PIRKOVIČ«
15. novembra se. je zbrala  k ima nad 1300 knjig, Je med od- člani društva. Po zaslugi ObLO,
letnemu obračunu" petina članov raslimi premalo zanimanja. Lut- ki je društvo finančno podprl, so
KUD »Brata Pinkovič« v Šentjer- kovni oder je imel 3 predstave, bila obnovljena v septembru tja
neju. Odbornici so poročali, da je ima pa precej dolga žc od usta- v dvorani, nov* je napeljava za
bilo v preteklem leUi največ te- novitve  naprej. Žalostno bo, če razsvetljavo, vsi prostori    pa so
£av zaradi  pomanjkanja prosto- g*a bedo prav zar3di tega moraii preslikani.  Pri  tem   sta krepko
ra. Tla v dvorani je okužila les- prodati. Tudi kino je zašel med pomagala tovariša Lado Andro-
na goba, tako   da so se že kar letom   v  škripce,   vendar  kaže, ja in Slavko Hudoklin, pa tudi
udirala.   Trikrat so z   uspehom da bo zdaj šlo. LJ-udska univerza drugi članf društva.  V kratkem
zaigrali Rostandovo »Vest«, pev- jc priredila več jezikovnih teča- bo  urejena še soba  za Y*0e ;n
ski 7bor je   pa po nekajkratnih jev, obisk ie pa bi! lani slab. garderobo, čeprav bi ta ureditev
nastopih zamrl. Za knjižnico, kj O   vsem   tem   so   razpravljali' dvorane potrebovali se kakin ,400
tisoč dinarjev. ■
STE NA TO 2E POMISLILI?
MGRADVA KRIŽANKA
ni zaimek; 91. vprasalni prislov; tica za okrajni davčni urad; 54.
92. kradljivec; 94. osebni zaimek predlog; 56. nasprotno od varen;
96. žensko ime; 98. osebni zai- 57. pripovedna  pesem; 59. mor«
mek; 99. pogost ozi.ra.lni zaimek; ski ropar; 61. kalen; 84. elektnč-
101. enota za'merjenje elektric- na  merska enota; 65. povrtni-
Za ljubitelje križank ln ugank   objavljamo  danes  po nega upora (fonetično); 103. znak na;    67    oznaka    za diplo-
idaljsem času nagradno križanko. Rešitev pošljite najkasneje za srebro; 104. latinski predlog; matski  avtomobil;  68. izplavi-
do 6. decembra 1956 na naslov: Uredništvo Dolenjskega li- 105- vezmk. na,   izpranina;   7Q. industrij-
sta. Novo mesto, p. p. 33. v spodnji levi kot kuverte pa pri- , ?ka rastlina; 72. časovno obdob-
stavite: »Križanka«. Križanko lahko izre/ete iz časopisa, ali     Vodoravno:   1.   Bojazljl- je; 74. otočje v Atlantskem ocea-
pa napišete odjrovore na Ust papirja in ga pošljite s svojim vec; 12. ime za prebivalca oto- r.u; 76. ukvarja se s. Studijem;
točijftn naslovom vred na gornji naslov. Kuvert, na katerih kov v Tihem oceanu; 21. pokra- 78   del stanovanja;  80. naziv,
bo, premalo znamk, ne bomo sprejemali. jna v severni Afriki; 23. zdrav- »2. železova ruda; 84. domovanje
Sedem reševalcev, ki jih bo izžrebala komisija bo do- niki- ki se ukvarjajo z raztele- vinicarja; 86.  kis; 87.  ime je-
bilo naslednje nagrade* sitvarni; 24. književno delo; 23. »koslovca Karadžiča; 88. bhž-
1. Tisoč dinarjev v -gotovini, 2. Barbleri, Crna interna- wcj« olje, loj; 27. mazala; 28. nfla   sorodnica; 89. brisati; 99.
rfonala (vezano v eelo platno). 3. J. Jurčič, Deseti brat, 4. F. *™K<* za P^rsfei Ust; 29. del d v-omi i, jonsko  mesto na Japon-
E Finžgar, Pod Svobodnim soncem, 5. J. Verne, 20.000 milj ^aaa;  30" P^dmeti oz.  živali akem;    91   naslov nwnsoUkih
pod morjem (2 knjigi). 6. F. Milčinski, Ptički brez gnezda, ;«lig|ornega značaja pr. primi- vlada ev, 92. ,^™^^ai-
Z j>   k.*..  XT   7z*3.'   „, v, Uvnih l)udsWih; 33. čenčati, ve- sa oblika za njo; 93, presledek,
7. B. Skerlj, Nevsecno sorodstvo. ,iko govmiiti. ^ kratica M' ok. FOCitek, stopnja   ♦dvojina); 96.
Navpično; 1. Nepopustljiv;  viji;   44.   predlog;   47.   glavni  rajni ljudski odbor; 36. trinoš- števnik,. predpena; 97. isto kot
2 de*»rastline; 3. Evropska pre-  števnik; 48.-natranji organ člo-  tvo;  38.■ glavno mesto evropske *L  vodoravno;  98.  tenak; 100.
6tolnlca;   4.   brezčuten,   otopel,  vcšikega telesa;   49.   država n^ države; 39. kratica za in tako nerabljene;  102.^'pripadniki ev-
breejbiileii;  5. nagrada, plačilo;  Jugu  Himalaje   (prva črka N);. dalje; 41. znak za prvino astat; repskega nacodai; 106. na vo;as»ki
h. pivo; 7. gorovje med Francijo 51. kratica  za in podobno;   53.  42. naprava za spuščanje hlodov; sili  sloneče vladanje;  107. del
in Španijo; 8. latinski vez.n'k; 9.  umirjenje;  55.  zelišče;  58.  kli-  43. prav tako; 45. ploskovna me- bicikla, Finžgarjjeva drama; 108;
rnu.za   vesele   igre;   10.  glavni  cati;    60.    najmlajša    geološka  ra;   46.   nadomestne,   pomožne; angleSka politik, etevn k;     11.  kemična   prvina  plast, naplavina; 62. ' okrepitev;  50. vrstni red, skupina; 52. kra- (R.<3.) (znak Zn); 12. slikarska potreb- 63. do sitega nahraniti; 66. pri-*čina;  13.  izdelan iz  lanu;  14. padnik evropskega naroda; 67. veznik; 15. kratica znane vele- kemična   prvina   (kositer); 69. trgovine; 16. državni socializem;  alkoholna pijača;   71. največje 17,   zoževanje;    18. naziv;   19.  p'Jee na svetu; 72. trd tirnica;- 73. krajša oblika za njej;  20. po-  del noge i'n čevlja; 75. termin; poln. kompleten, ves;  22. vrsta 7C. drugo ime za Štajerska; 77. ttkmovailne jadrnice;   26. bojni žensko rime; 79. znak za prvino plin; 28. nebesno telo; 31. kazalni bar:j; 81. otrobi, lusčine; 83. ne-zaimek;  32. stolp džam;je, 34. dpitaikljiva, zavarovana pred na-veznjk; ^36. močvirna jra.stlinaj .iezlivirhi' -bolten-irmV'-SS. vrsta" 87. Čeprav; 40. reka v Jugo.sla-   meča; 86. osojne strani; -90. oseh-
Enemu izmed naših naročnikov v Suhi krajini je letos avgusta miatiinica utrgala desno roko. 14 dni potem,, ko je prišel
RAZPIS
za tečaj Politične šole pri CK ZKS
Petmesečni Le^uj politične šo.e pni CK ZKS daje osnovno ekonomsko-politično izobrazbo predvsem deiavcern in delavkam, ki se že udej-*tvujejo v delavskem upravljanju in v družbenih organizacijah.
Prijave za sprejem v šolo pošljite na upravo Politične
število članov je zadnje leto naraslo od 43 na 155, ker sta pristooila  celotna kolektiva mi-iz bolnišnice, je plačal polletno   zarstva in Telekomunikacij, po- ' naročnino    za    Dolenjski    list,   ka7ati pa bi morali več resnične-vendar — prepozno za zavaro-   ^ zanimanja za delo v društvu.
vainino. Ko je DOZ ugotavljal, kdaj se je zgodila nesreča in kdaj je bila plačana naročnina, je seveda moral zahtevo po izplačilu zavarovalnine zavrniti, naš naročnik pa je bil ob najmanj 20000 dinarjev nezgodne zavarovalnine, ki bi jo dobil, če b; imel naročnino v redu poravnano!
Člani so na zboru -izvolili nov otib-or; predsednik je spet Ivan Mete .ko, tajnica Angela Mrvar-jeva, blagajnik Tone Plut, člani odbora pa so še: Slavko Hudoklin (dramatika), Kaolina G*«pir (pevski zbor), Vlasta Tavčar (knjižnica in lutkovni oder), Tonđka Škrle (ljudska univerz8),
Lado Androja (gospodar), Minka Ani°n.  ?*har l,_Pake,„    Mencln,   Lojze Bambic, .Tončka
M malic in Roza Zupanč'č.
Člani igralske družine že Pri-
pri Črnomlju je dobil letos 16 julija za 12 odstotno invalidni no 4.800 din, Franc Senica, ta
petnik v Črnomlju, ie pa dobil Prayi:aJo »Via malo«, pripravu,
za 33 odstotno invalidnino letos P* t*^0 VL n.ovI sezoni se i iftre.
poleti 13.333 dinarjev odškedni- Po^-usih boao obnoviti $V-*t z
ne. Alojzija Modic iz Straže je društvom  v Kostanlevici, da bi
lidnost.
V prijavah naved-te oseb-     Vrsta narofnikov. ki so dobili »iti je vec zanimanja za društveno
ne   podatke   o   dokončanih   ]etos izplaeano nezgodno zava- delo, v novih razmerah in obnov-
tetajJh.*..? s.tažu 'In   rovalnino. je precej visoka. Va; Ijenerr. domu pa naj postane ziv-
pa so imeli na dan nezgode na- ljenje druitv-a in sekcij bolj raz-
ročnino za Dolenjski Ust v redu gibano kot v preteklem letu. plačano. Ste na to že pomislili? .V.
funkcijah v političnih orga nizacijah, o   osnovnem po-kli-cu in zaposlitvi in o višini mesečnih prejemkov.
Sola ima internat, ki je namenjen predvsem tpvari-*em in tovarišicam 'zven Ljubljane. Podrobnejše m-formacije dobite na upravi Sole o'/iroma na or>?-in?'-'• m in okrajnemu komiteju ZKS svojega področja. O sprejemu v tečaj bo vaak posameznik pismeno obveščen in sicer najmanj 14 dni pred pr'ičetkom tečaja.
Nova oblika družabnosti v Metliki
Metličani so znani po svoji družabnosti. Njihove prireditve so vedno dobro pripravljene in privlačne. Sedaj kot nam poročajo, uvajajo še novo obliko družabnosti — sosedske družabne večere.
je. da se poglobijo pri;ate!i<ke vezi med na.ibliz.jimi sosefrfi. Na njih se krep-i' duh tovarištva-, duh, ki izha'a le iz čEsov narodno osvobodilne vome. vse pa v prijetni domačnosti. Prav gotovo je to  ena  lepih  oblik  za krepitev
Delo prosvetnega društva v Podgradu
V oktobru smo imeli občni zbor dirali igrr Ljudstvo ima rado jn je dobre volje, kadar pa je prosvetnega    društva.    Prišlo  je   komedije, zato bomo izbrali tak«   treba,  je  disciplinirana. Imamo
Nova zdravstvena postaja v Srednji vasi pri Dragi
mora zavzemati n<>vi odbof v bodoče. Ponovno j« bil izvoljen stari odbor. Tudi tokrat je društvo zaupalo delo predsedniku Jožetu
V počastitev 29. novembra bo- kalna organizacija zdravstvenih ^urnu. Vsako leto, odkar^ vodi do v petek odprli novo Zdrav- delavcev iz Ribnic« organizirala Ptveno posta.;o v Srednji vasi pri zdrnvstveno akcijo, ki jo^bodo Dra^i. Zdra.vstveni dem v Rib- podprli tudi zobozdravniki, f&r-nici je s pomočjo ObLO Draga - macevti 'n materinska pos"cto-Lošiki potok obnovil stavbo za valnica. Kulturni spored bodo novo   zdravstveno   pjstajo,   za   pripravili domačini.
gorniem koncu Vinogradni-Ue ce ste in Navratilove poti, skupno 18 d'u/.in. Ko so žene pripravile svoJo proslavo 8. marca, so na njo povabile tudi moške. Ti so že tedaj obVubili. da se jim bodo od-iolžili.  Mc^ki  prebivalci tega
mnogo mladine, pa tudi nekaj dela, f katerimi bomo obč'nstvo seveda mnogo težav, pa vseeno konča. Metlike so povtavili ppse-starcjiili .-.Ljuuii. Sestanek Je-bil razveselili, hW|tl p*'tudi vzgi- bomo" peli, igfsflr in recitirali, ben »pripravlja-lni odbor« za to ze!0 živahen.  Predsednik  je  iz-   jati. . Rojstni dan aHt domovine bomo   prireditev.   Seveda  so pomagale
či-pno poročal o delu v pretek-     Zdaj  se pripravljamo za pro-   kar najlepše proslavili. , HhU ženske.   Prireditev   jc biJa
em -letu m poadaril, i* kaj ee   slavo 29. novembra. Spet se sli-     zasluga društv«,ega predsedni-   Prei5n'° ^oXo °b dobro
ši ob večerih vesela pesem izza ka —\Vx snM j^ij lelo5 n[)V šolskih z-..dov,   mladma   krami.ja   oJer_ g sreJsivi/iu hfm Jih je
o«>l)ubii ObLO in z denarjem, ki
Tak sosedski družbeni večer so prijateljstva sosedov, ki je tako priredili oni dan    prebivalci, na   potrebno in ki ga uči novi čas
Gotovo j« nekaj drugega, kot sovraštvo med sosedi, ki Tsdo preide v tožarjenJe in zamae marsii^at«ro domačijo.      R. R.
obloženi mizi so se zbrali vsi sosedje.
Namen teh družabnih večerov
Iz Mokronoga
Občinski odbor Rdečega križa je imel pred kratkjm sejo, na kateri so se pogovorili o organizaciji krvodajalstva. Člani.,od-
opremo pa. sta prispevala okr. zavod za socialno /.avar«)vanj« in »Je.lka« 'uz Podpresike, katere kolektiv je s prostovoljnim delom rtaredil neka, pohištva za postajno. Na dan otvoritve bo sin-di-
Novice iz Ribnice ,    na Dolenjskem
Občinski odbor SZDL je organiziral v sodelovanju s pro-evetniml delavci večerno gim-na2ijo. kl se Je »ačela 23. novembra. Pouk ima v treh razredih.
Občinska   gasilska   »veaa Je
Ipriredila prejšnji mesec krožni |j zlet propagandnega značaja v Osllmico, Sodražico, Loiki potok, Cabar, Travo in Brod na Kolpi. Povsod so ribniAkim ga-•llcem priredili domači gaailcl (n ostali prebivalci lep sprejem.
Rezervni oftoirjl so pred kratkim zborovali in ugotovili, da Je organizacija precej »torlla ra redno izobraževanje članov. Predavanja so bila vedno zanimiva in kvalitetna, povezava z aktivnim kadrom p« nadvac uspešna. Izvolili »o nov odbor ln komisije tfr »prejeli načrt dela za novo leto. Isti dan so imele enote PAZ praktične vaje.
društvo, vidimo napredek. Z res no besedo zna    ustvariti disci-p! no, s $flg*Yp pa dobro ra/poio-ženije.
Kakšno bo nalSe delo? Proslavili bomo vse važnejše zgodovinske   Dra pojili eimveč krvodajaTcev —te—i      praz.nikc Poleg tega bomo itu-   na odrejeno mestu. Ljudstvo jz
mokronoške o-bčine je že v prejšnjih letih pokazalo vso pripravljenost za to humano akcijo. Prepričani smo, da bodo tudi letos razumeli to potrebo in ^e odzvali v čmvečjem Številu.
smo ga zaslužili s prireditvami, borno oder zaprli z lesonitem. TovarLša uičteO.i Žagarja iz Sto-pič s>n*o prosili, da n3m bo poslikal  zadnjo steno  s pokrajinsuo
šahovska tekmovanja pionirjev
bora so za posamezne predele sliko- hi tako omogočil uprizar prevzeli skrb, da bodo 5. decem-
janje se godi na pro<>U'rn.
V nedeljo 18.  novembra so se srečah v Straži zastopniki pionirjev iz. gimnazije v Novem mestu in zastopniki  pionirjev  iz Straže janJe tudi lakih del, katerih de-   ter Se pomerili v Šahovski Igri.
i- _   f Straž.ani, kl so veljali za favo-
o.ai ™ P*w«M. rilei  njso zmagall.  Dvoboj  se je
Naš* knjižnica  je že  uj>vnaj    končal z rezultatom 4:4, ki je za
i . /-i        •_,      . • ■    Novomeščane    zelo    časten. Za
odslužila svojemu uaoienu. \ nje,   stl.a?ane so nastopili: starič. Laje samo nekaj političnih revij >n   eijan in AŠ, za Novomeftčane pa nekaj  knjig.   Dogovorili  smo  sc   frimc, Sedaj ln Splihal. Od Stm-•   ' ••    • °, . ,,• i •,     žanov 1e bil  najt*»liši  S'arič, od
Z organizacijami, ki so obl.ubi.e   Novomeščanov pa Bplihai finančno pomoč za nakup novih      Revanžna tekma jc bila 25. no-Jjnjjg vembia v Novem mestu. JS.
Vaški odbori SZDL na Tre-      še marsikaj nas čaka. Z dobro $flrri0 poravnana naročnina
belnem so v zadnjem času Ime-   Vl>1-K> ,n  vztrajnim delom  bomo wnm  jnrf.x«  hrpznlnfnn np-
li  nekaj sestankov, na kater h   premagovali ovire    in    dosegal. JfJHJjt BrezP»»C"° "*
uspehe. zgodno zavarovanje pri na-A. M. Sem tedniku I
so' se pogovorili o raznih političnih ln gospodarskih vprašanjih, Podobni «eaba.rVki bo v načrtu tudi v Mokronogu in okolici.
Vsem svojim poslovnim prijateljem kakor tudi potrošnikom naše opeke
čestitamo k velikemu
prazniku vseh naših
narodov!
KOLEKTIV
OPEKARNE PREČNA
pri
Novem mestu
Na zalogi imamo
kvalitetno zidno opeko!
V V
Semič
O napredku ln pomanjkljivostih v kuluirnoprosvetnem živi e-nju Semiča »o 9. novembra razpravljali tudi člani PD »Jože Mi-heltčič«. Ugotovili so, da je bilo več tečajev, na njih pa premaio mladincev, ki bi jim bilo »obra Zevanje zelo potrebno. Tambura
DOIMJSKI OBVEŠČEVALEC
KINO
■JERICA« — Novo mesto: oi) »7
do  2H.   H.   jugoslovanski film
Z AH VALA
Zahvaljujem se Di/.avnenui zavarovalnemu zavodu za povrn.le-
13. ameriški film »Neumni pod vi««.  Od  4.  do 0.   12. ameriški filra »V  koloradskih kanjonih«, .siti zbor na Vrtači te dosegel lep   dom JI.A — Novo mesto: od 27.
do 30. 11. italijanski film »Prepovedane /.veze«. 1. in 2. 12. a-
»Zasledovanjc*. Od 30. 11. do 3.   no škodo, ki ml jo je povzročila
toča   v   vinogradih. Priporočam vsem vinogradnikom, naj pravočasno zavarujejo svoj vinograd. Drčar Anton, Sela pri Straži
Kolekttv podjetja	
E L E K T R 0	
v	
Novem	mestu
i	1 '
T"	
RkF poMlja borbene	
pozdrave z	najVnpštmi
žellami vsem delovnim"	
ljudem ob	obletnici
ustanovitve	nova
Jugoslavije!-	
V Novem meNtu smo zlasti na Cilavuem trgu ie maraikaj uredili. Prav bi bilo zato in za podobo mest« lepo, če bi uredili le za prodajanje časnikov, revij in čaaopisov na primernem mestu lep kiosk, kakršne Imajo nekatera ilnig* mesta. Jermanov Jože prodaja zdaj časopise ob vsakem vremenu tako, kot ga je videl naS fotoreporter. >
Pomot UNICEF naši državi
Izvrgni odbor UNICEF j« M zadnji seji podelil Jugoslaviji za leto 1957 pomoč v višini iOB.OTO dolarjev. Za zdravstveno zaščito mater in otrok bi»m0 za to vsoto nakupili osnovne instrumente z« Uđu ŠolMkih poliklinik., 6') zobnih ambulant in 2 demonstrativna centra za zaščito matere ln otroka. V okviru te pomoči bo dobilo 100 vaških lol tud! vodnjake in vodovode.
poru \ vik
Popravljamo tlnkarsko napako v članici* »Zastav« svobode na Su-horju« (Dolenjski Hit st«v. 47, str. 4j. V prvem stavku mora pravilno pisati: »I.et<w bo Metlika »tret-)lč« proslavila In ne prvič, kakor je bilo pomotoma natiskano.
napredek, kino. Pa bi lahko imel več obiskovalcev. Da bi dobiv,il Semič bodijle filme, je eklimita podjetje pogodbo /a dobavo fil-niov iz Zagreba., Dramatska družina je po dailjiSem odmoru sklenila, da bo iak<»i začela pripravljati novo igre. Na občnem /boru so predlagal', da se /aiadi dolgoletnega udejstvovanja na kulturno - prosvetnem rvHlroČjvi odlikuje z »latim odličjem tovari! N'ov.ik i Semiča. V novi odbor «o bili izvoljeni Novak, Ra k, Ko-čevar, Plut in Zoran,
Metod Plut
meriski    barvasti    film »Mosto-
ZAHVAI.A
Podpisana Fabjan Ivanka l Ve-
bran«. Od 4. do R. U. ameriški   likega Riglja 1 se toplo zahva'iu-
N0V0LES - dolenjska lesna industrija
Novo mesto
a tvojimi obrati:
AGA SOTESKA, 35AGA IN PARKETARNA V STRAŽI In GALANTERIJSKI OBRAT V NOVEM MESTU.
film »Pustolovščine Paje ln Plutona«. "
KOCF.VJK: 28. ln 29. n. angleški film »Razdvojeno nrce«. Od 30. 11. do 2. 12. ameriški barvasti film »Dvoboj v džungli«. 5. in 8. 12. ameriški film »Fant tz Oklahome«.
ČRNOMELJ: M. 11. in 2. 12. ameriški bai vhs'i film »Rumeno nebo«. 4. In 5. 12. madžarski barvasti film »LIHomfi«.
MKTI.ika: 29. in 30. M. ameriški film »Pozeni Joe!«
SENT.IKKNF..T: l. ln 2. 12. fran-cosko-nemški film »Oholi«.
TREBNJE:  1.  ln   2. 12
jem Državnemu zavarovalnemu zavodu v Novem mestu za iz.pia-čano zavarovalnino po umrlem možu. Zavarovalnino sem prejela kot naročnica Doleniskega 1 sta, zato priporočam vsem, naj se na' ta list naroče.
IVANKA FABJAN
Obvestilo
Obveščamo javnost, da bodo frizerski in brivski saloni v No« vem mestu zaprti )e 29. yi 30. 11.
Združenje frizerjev
OBJAVA
Uprava za ceste LRS-, Tehnična sekciia Novo mesto, poziva vse svoje upnike in dolžnike, da najkasneje do in. 12. 1956 predložijo račune, odnosno da poravnajo svoj«' obveznosti Tehnični sekciji. Po toni ("-asu terjatev ne bomo mogli plačati.
Uprava za ceste Tehnična sekcija LRS Novo mesto
IZ  MATIČNIH URADOV
NOVO MESTO V času od 17. do 23. 11. le bilo roienih li dečkov ln 1« deklic.
Umrla sta: Blažič Franc, šofer, 26 let, iz Drage In Košir Anton, angleški   upokojenec, 6« let, iz Muhobrana. barvasti  film »Melba. Predstava v nedeljo ob 15. in 19. uri. COTNA VAS DOL.    TOIM.ICE:    1.    in    2.    12.      Umrla sta: Baielj Neža, užltka-ainerlskl barvasti film »Najbolj-    rlca,  73   let,  z. Jame   in Kolene ši med slahimi«                             Feliks, upokojenec. 73 let, lz Re-(iK.AHAC:   1. ln 2. II.   ameriški   gerče vasi. film »Macao«.
nudi cenj. odjemalcem vse vrste rezanega lesa, bukov io hrastov parket, lamel parket ter vse vrati lesnih galanterijskih izdelkov. Za vs* ntrottU se Obračajte na NOVOLES, Novo mesto, tel. 50 in j^g
Ob veliki obletnici čestitamo vsem Dolenjcem, po«*bno p« svojim odjemalcem in poalovnlm znancem.
POTlTJOn   KINO   NOVO MESTO
predvala jugoslovanski film »F.Sa-lon dr. M.«: v soboto l. decembra Ob 18 mi v Slopičah In v nedeljo ob H. url na Čatežu, ob 15. url v Senlloviencu in ob 1B. uri v Mirni peči.
Pretekli  toden so v novomeški porodnišnici rodile:
I.avrič Marija iz. Podlipe — deklico, Lindič Danica lz. Kočevja — dečka,  Snhorepee Fant  iz Doblič —   deklico,   Brsan   Anlonija iz MALI OGLASI Krattja — deklico, Vlahovič Mi-
lena iz TribuČ — dečka, Mihelič KROJAŠKI SlYAI.NI 8TROJ Slavka Iz Črnomlja — dečka, Bon »Singer«. z veliko nvzo, skora.l Danica Iz Zabrdja — deklico, nov. prodam. Naslov v uprsvl Gregorčič Alojzija iz Sevnice — lista (.Ml-58) deklico,   Allančič  Ivanka  Iz C.r-
SPREJMEM (TENKO, staro 14-15   nomlja — deklico, Ratnle Ana Iz let. m brlvsko-frizersko stroko Pucelj ClriL Novo mesto.
Vukčevič Fani tz. Kostanjevice —« deklico, Rifelj Alojzija iz Celnjie
— deklico, Fabjan Alojzija iz Novega mesta — dečka, Marolt Cilka iz. Male Loke — deklico, Podlogar Ana iz. Muvnlce — dečka, Pavlin Fani Iz <""adrež — deklico, Počrvina Milka lz Jurke vasi — deklico, Raj k Martina iz Gabrja — deklico, Papež Jožefa lz Prevol — dečka, Cesar Slavka iz Ljubljane — deklico, Svetin Jožefa lz Leščevja — dečka, Kuli« Ivanka iz. Loke pri Crnomliu
— dečka, Pušič Martina iz Buši-
Kronlka nesreč
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Abina Frančiška, hči priložnostne delavke s Homa. je padla s peči in st poškodovala desno nogo. Malenška Antona, posestnika z Malin, je udarila po ustih ročica od motorla. Sladiču Francu, ^pferju s Kola, 1e nadel na nogo leseni hlod in mu jo no-škodoval. Zaman Ciril, sin posestnika Iz. Male Strnilce. si ta nol Nemške vasi - dečka. Iskra prl miniranju kamna poškodoval Marija iz Dol. Ajdovca — dečka,  desno roko. *»»,vuuuv«u
IZ NOVOMEŠKE PORODNIŠNICE
Stran 8
»dolenjski Cist«
Ste v. 48 (3.:3)
Člen v verigi,
NE PA EDINI IZOBRAŽEVALNI ČINITELJ
ivan   sim o nic
ItAZMlSUANJA OB OBČNIH ZBORIH SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV V OKRAJU
V teh 'tednih se vrstno občni :">ori Svobod in prosvetnih društev; o nekaterih je poročal tudi že naš Ust, o nekaterih se bo. Porocua o delu društev m eekcij se vrstijo pred nami, Številke pripovedujejo o požrtvovalnosti amaterjev v sekcijah in družinah, podatki se kopičijo. Ponekod prihajajo na dan tudi samo kratka, odsekana poročila: »Zaradi težav smo imeli samo eno iigro. Pevovod-Je nimamo već. zato nismo peti« in tako naprej. Več je seveda takih, kjer vstane pred očmi bralca ali poslušalca zaokrožena podoba kraja jn ljudi, ki delajo na tem polju, izobražujejo, igrajo, nastopajo, gostujejo, »kratka ustvarjajo.
Nekaj pa pogrešamo v vseh teh porooL'ih. To, kar je pogre-ial tudi udeleženec občnega zbora PD Du?an Jereb v Novem rriestu i'n o čemer je govoril tajnik Zveze Svobod ln prosvetnih društev tov. Roman Albreht na zboru tega društva: več jasnega koncepta, društvenega programa: ka.i hočemo v letu d.ii dati prebivalcem kraja ali mesta, kjer naše društvo živi in dela. Ker društva še vedno zborujejo in si postavljajo načrte za delo v prihodnjem letu, ponovimo zato nekaj načelnih mis.i o njihovem delu, kot jih je v Novem mestu pri Jere-bovcih povedal tovariš Albreht, ko je med o3ta!i'm dejal:
Prosvetno življenje in izživljanje daje nam samim (č:a-nom društev) polnost in pravo življenjsko vsebino, je pa hkrati zelo važno družbeno udej-stvevanje. Ta dejavnost stoji sredi' življenja iin tu smo kul-turnc-prosvetni de.avci odgovorni za socialistični razvoj. V( tem smislu prenehava ' biti ta notranja, interna društvena ee-javrost samo naša stvar. Družbena pomembnost kulturne« dela in njegov delež za kulturo naroda postaja nadvse važna.
cesa si javnost zeli in Cesa bi si morala želeti?
Vprašanje programa, vprašanje hotenja i? zategadelj osrec-nje vprašanje: kaj hočemo sami sebi prirediti in kaj hočema s tem povedat; ljudem? To 'vprašanje dostikrat podzavestno za-nerni~'arno, največkrat zaradi številnih težav, ki j'ih imamo. Zato se ne smemo zadovoljiti z akt'vist'.čnim programom kot takim. Skleniti je treba: v takem ;n takem ča?u želimo javnosti* našega kraja povedati t« in t? družbene, soc'oošk« li druge probleme, zaradi česar moramo poiskati tudi dela, pe-emi. nastope, ki bodo to izpovedovali. Vedete je namreč treba: čes*. si .lavnr-st želi in če*?. M al m«rnla želeti. Odfovorha»l
društev mora biti poudarjena še predvsem na drugem delu vprašanja: česa bi si ljudje morali želeti, če nočemo naprej.
Pri tem vodijo prosvetne aktiviste jasni cilji ln nameni našega izobraževalnega in ku.turnega dela, saj vemo, da so bile vedno ideje tiste, ki so pokrenite ljudi naprej, jih vodile k novim ciljem. Preveč smo zašli zgolj v organizacijska zadeve, pozabljamo pa, da ljudi lahko mobiliziramo okoli Idej. Za društveno delo nam Je po-.treben jasen program. In če bomo vedeli, kaj hočemo Ludcm povedati, potem tudi ne bo napak v i-zbiri programa, ne bo zapostavljanja naše borbene tn partizanske pesmi in ne bo pojavov, ki žalijo čustva borcev za novi svet. «
Zato so in morajo biti naša društva nekaj več kot nekdanja čHalniška društva. Naš delovni program je širši, k delu pritegujemo množice ljudi. Pri vsem našem izobraževalnem delu pa danes društva že do go niso več edin* činitelj, sat imamo še radio, tisk, film, časopise, knjige, revije itd. Imamo
primere, ko se društva postavljajo na monopol »stična stališča in so v bistvu* proti filmu, proti radiu in pod.! Ne pozabimo zato, da so vsa naša kui-turno-prosvetna društva Ie člen v verigi izobraževalnih činiteljev.
NOSILCI POBUD ZA VSESTRANSKO IZOBRAŽEVANJE
Prav zato Je niihova do.žnost šLrša, kot se je posamezna društva včasih zavedajo. Člani »n odbori društev naj bi bili hkrati nosile} pobud za branje in naročanje knjig, časnikov, revij in časopisov, za posluSa-nje radia, za obisk kulturnih prireditev, »a kulturno -izživljanje in za organizacijo zdrave zabave, ki Je vsakomur potrebna.        , , :
Prj tem le važno tud> notranje življenje društev. Ni vsaka sekcija društva sama sebi namen, temveč je važno društvo kot celota, njegov načrt in- potek dela. Društva naj bodo trdne organizacije, trdnejši organizmi, člani v njih pa pravi, iskreni    prijatelji in tovariši.
Prav zato je za doseganje uspehov pomembno notranje društveno življenje. Gorje društvu, v katerega zaide »ntrigantstvo in spletkarjenje! Društvo Je ln naj bo enoten kolektiv z jasnim programom.
Tovariš Albreht je v Novem mestu še posebej opozoril na pomen zadnjega zasedanja predsedstva Zveze Svobod in prosvetnih društev (glej Dolenjski list z dne 8. novembra in članek »Splošen kulturni dvig č.o-veka«) ter poživitev kulturno zabavnega življenja, ki naiaga društvom važne naloge. Precej dragocenega gradVa za vsebino dela v naših Svobodah in prosvetnih društev je v zadnjem letu objavila tudi revija »Sodobna pota«, tako da društvena vodstva prav gotovo niso v zadregi, ko sestavljajo h\ dopolnjujejo svoje programe. Eno m o "a b\H v njih lasno: da hočemo 7. vem našim kulturno izobraževalnim deJe.m vzgalati delnvinepa človeka In skrbeti ra, ohtiknv-Jr«le *»Wove socialistične zavesti. C? bo tak cili t»e-no začrtan, bo tudi pot k njemu ravna jn uspešna.
Krajevna, ledinska in rodbinska imena v Beli krajini
Študentje so zborovali
SPLOŠNO
PODJETJE ČRNOMELJ
čestita vsem odjemalcem in delovnim ljudem naše domovine k 29. novembru ter se priporoča!
Pred kratkim je bila v Ljubljani v balkonski dvorani Univerze redna letna skupščina Študentskega kluba okraja Novo mesto. Skupščini Je prisostvovalo blizu 100 študentov iz vseh krajev novomeškega okraja.
2e v začetku so bili za člane sprejeti letošnji maturanti novomeške in črnomaljske gimnazije, da bi lahko v nadaljnjem delu skupščine sodelovali že kot polnopravni člani kluba.
O delu v preteklem obdobju Je poročal predsednik kluba Lado Kotnik. Omenil je, da je bilo obdobje od lanske skupščine prekratko, da bi se mogli pohvaliti s kakšno večjo akcijo, toda to ne pomeni, da študentje niso nič naredili. Delo kluba je bilo v največji meri usmerjeno na kulturno ln športno področje. Tu so bili-doseženi tudi največji uspehi. Kulturne sekcije so kasno pričele s pripravljanjem programa za gostovanje po Beli krajini, zato program ni mogel pokazati dejanske zmogljivosti kluba na tem področju. Med najdelavnejšlmi sekcijami je folklorna, kjer v pretežni meri sodelujejo Belokranjci. Seveda pa ne smemo pozabiti na pevski zbor, ki je imel lepe načrte, žal pa so pevci izgubili svojega pevovodjo, ki Je že končal s študiji, tako da bo sedaj prva skrb. da si poiščejo novega. Dramska sekcija je lani bolj životarila. Letcs, ko so prišle nove sile iz črnomaljske m novomeške gimnazije, je več upanja, da se »dramatiki« poka/ejo s kakšnim večjim dramskim delom.
Drugo področje, kjer se klub lahko pohvali z lepimi uspehi, je Šport. Delo športnikov v kiubu Jo usmerjal športni pododbor. Med na.idelavnejšimi panogami so ko- . šarkarska, namiznoteniSka, odbojkarska in šahovska. Košarkarji so precej nastopali, predvsem v Novem mestu. Namiznoteniška trojka Medic, Sonc in Mikec je na itrriontskem prvenstvu Slovenije dpsegla velik uspeh u tem, da je osvojila tretje mesto, ne smemo pa pozabiti v'soke zmage nad sindikalno reprezentanco Novdga mesta z 1:1. Odbojkavji niso imeli veliko samostojnih naslonov, ker večina nastopa v prvi ekipi novomeškega Partizana. Odbojkarska ekipa Je pa že toliko močna, da bt lahko z uspehom nastopala v lerubliškt ligi. Tudi šahisti niso imeli veliko samostojnih nastopov. Ksvno člani študen-s^ega kluba tvorijo tedro novomeške prve ekipe, ki je osvoilla prvenstvo Dolenjske ln pred kratkim doseglo svoj največji uspeh — 3. mesto na prvenstvu Slovenije.
Od ostalih vprašanj se Je Kot-nm dotaknil še vprašanja štipendij. To študente vedno najbolj zanima. Navedel je, da OLO štipendira olizu 9ii študentov,.za kar izda mesečno blizu 5J0.GU0 dinarjev. Gospodarske org.-inrzaciie Štipendirajo 3t> študentov. Navedel je, da so se predstavni nI kiuba v štipendijski komisiji v^dno borili, da bi odpravili nekatere pomanjkljivosti v zvezi s pošiljanjem štipendij, da pa tu večkrat objektivne tc/.ave preprečijo Dravocasno pošiljanje. Z ustanovitvijo sklada za štipendije se bodo te nevednosti gotovo odpravile.
Blagajniško poročilo lzkazule 83 000 dinarjev dohodkov in 50.000 dinarjev izdatkov.
Po poročilu Je predstavnik nadzornega odbora predlagal r?zrcš-nico staremu odboru, k! je tila soglasno sprejeta, r.ato pn su bile volitve novega Odbori. Med 15 kandidati za sedemčlon.ikl upravni orlbor so bili izvoljeni: Pavlini« Franc. Mikec Franc, Simič Miran. Kotnik Lado, Pečaver Stane,' Zugrlj Branko in Blatnik Vinko. V nadzorni odbor pa Pe-trič Jože, Skerlj Tone in Krom-berger Franc.
V zelo živahni razpravi so največ razpravljali o štipendijah. Zahteva vseh je bila, da« bi Študentje imeli v štipendijski komisiji zakonitega predstavnika, morda tudi dva, enega za Belo krajino, in drugega za kraje prejšnjega novomeškega okraja. Tako ne bi prišlo do nepravilnosti. Zelo priporočljiv predlog, ki je bil soglasno sprejet, je bil, da vse pioš-iiie, tako za štipendije kot za študentske domove in socialno pomoč, predhodno or*tr*aia cd bor kluba. Prav tako ie bila .izražena zahteva, da se mora spoštovati zakon in claiati štipen.lile vse lt-to, t. j. turti med poctinljaml.
Prav t.iko je bila kritika na račun nesorazmerla med vi$uio štipendij aospndirskih organizacij in OLO. Povprečna SHpnndi.1a podjetij /naša preko r. sni din. med-, tem ko Jt oovprečna s*ipenrii1a" OT.O blizu 4.800 din. Pn'*g t »ga podjelfa dajejo še nagrnde, 'pi-n ri* Včasih znese ?tip»nd::i »url i nreko fl.iw» dinarjev. S<*ved& takt primeri niso tqko pogosti. Nadalje <;n obravnavali tudi primer« nr|-pove^i 4hn-nr1i1. ko 1e bil šli-oendlst v boln1šn*-i In 1» sr.ds! brez **<:akm sredstev. Ortoovedl *rerH St-urPla so zato neumestne Io škod^ive.
Oprav v poročilu nI bilo sl<Satl
Cbjnvl|alts male oalase v DOLENJSKEM LISTU!
o »Studentu', glasilu kluba, se Je v diskusiji o tem precej razpravljalo. »Student«, kl hi mo.al Liti produkt vseh študentov, je bil zaradi nezanimanja Ie-teh prepuščen iznajdljivosti urednika ln peščice stalnih sodelavcev. Sklenjeno je bilo. da mora »dtttOnt« še nadalje izhajati, seveda mori -o v njem sodelovati s-sl po svojih močeh. Glede sredstev izhsia-nje Je bilo sklenjeno, da poHJeJe v Novo mesto deputacijo, k* naj bi zagotovila potrebna sredstvi.
Skupščina je dobro uspel*. Pi'a Je delovna, sprejela je več konstruktivnih skieDov. ki bodo dc'o v klubu napravili še boij pestro in, uspešno. r. M.
(Nadaljevanje in konec.)
Ivan Lenkovlč. ki je pozneje postal poveljnik vseh čet ob turški meji, je leta 1557 zgradil na bregu Ko.tpe močno utrjeni gradPobrežje, ki ga Turki niso nikoli zavzeli, medtem ko utrjena Krupa ni vedno vzdržala Ut-ieni Črnomelj Metlika in pobreškj grad so odtlej qo /.6i'ou..ve kai.v^a iecd tvorili glavno obrambo proti prodiranju Turkov v Kranjsko iz jugovzhodne strank
Kolonizacijo na Hrvatskem (Gomirje) in v Beli krajini je pospeševal tud; sin Ivana Len-koviča Jurrj Lenkovi^, Uikoški general in kranjsk: deželni glavar, ki je v drugi polovici 18. stoletja naselil uškoke v Bo-janc:h po poreklu iz Rogulja v Bosni1 iz opuščene krajiške vasi Bojane, po kateri ima nase-«ie 'me. Od štirih prvotnih rodbin z imeni Mirc.savac, Kor-dič. Radojčič in Vrlinič je prva ;"imrla. ostale, h katerim «o se priženili Jurjeviči, Mil IĆI, Ivkovičj in drugi iz hrvatski? Ponikve, pa so se .razmnožile. Vrlini?! iz Eo;ancev so s? že pred drugo svetovno vojno udo_ milj tudi v Adlešičih in Marin-dolu. kier sta se naselili tudi dve slovenski družini Veselic iz Vrbovec.
V druge kraje Be.e krajine v obkolp-kem pasu ln deloma tudi v notranjosti so prišli ujkok: v glavnem že v četrtem deffJletiu 1R -"'"»'frja ;p <drer iiz CfetiM&e) krafne v Dalmaciji. D:i je bila uoieli'.ev novo-selcev precejšnja, pričajo še danes mnogi priimki. Najbolj zanimiv pogled v kolonizaciio in migracije v Beli krajini nudi Po.lanska dolina, ki je za časa O-tenburžanov v 14. stoletju dobila k slovenskemu prebivalstvu znaten   dotok Nem-
Duhovnik - morilec; nezakonska
K našemu največjemu prazniku — Dnevu republike — čestitamo vsem delovnim kolektivom in poslovnim prijateljem, želeč jim Se mnogo uspehov pri graditvi socializma!
FARMACEVTSKI LABORATORIJ
»KRKA«
NOVO MESTO
Pritožno sodišče v Firenci (Italija) je te dni obravnavalo zadevo duhovnika dona Amikare Ca-lonija. župnika v mestu Corlo-ne. Pred tem je bil ta duhovnik obsojen pred nižjim sodiščem na 8 let in dva meseca zapora. Zakaj te bii obsojen?
Poleg Cortone teče manjša reka in ppod mostom so našli truplo m'ade ženske. Sprva so misii-!:, da gre za samamor, podrobna preiskava pa jc pokazala, da je mlada žena umria za smrtonosno injckclo. Ni bilo težko ugotoviti, kdo je ta -ženska in da je večkral obiskali omenjenega župnika. Imela je sinka, za katerega je ntrbel župnik; ženska ie trdila, da ie poročena z Ugrm Markishem, ona pa se pise Celeče Palu^ri. Njenega moža ni nihče mJkoli vide!, ona pa je trdila, da ;c emigrant, da ie pobegni! tako; po poroki in ji za-
Deklico, kl se manjša
Na Siciliji si zdravniki belijo glave z izrednim p-'merom. Ne_ ka petnajstletna deklica, ki Je bila visoka že po1drug mćter, se je skočila na en meter. Poleg tega je deklica izgubila večji del besedne^ znanja ln Izgovarja le nekaj bosed, kot na primer dveletni otrok. Sedaj še ne vedo vzroka tega nenavadnega pojava, menijo pa da Je fn poledica motenj v žlezah.
Tako delajo kapitalisti
Delavci neke tekstilne tovarne v ameriškem me<tu Darlington'^o sk.enili, da organizirajo sind&al. V tovarni Jc zaposlenih 500 delavcev. Lastni'ii tovarne, ki se boje orgamziranih delavcev, pa so sklenili, da bodo tovarno raje proda!*, kot da bi zaposlovali organizirane delavce. Tovarn8 bo prodana na javni dražbi letos 12, decembra.
pustil sina. Zupn.ii, dobra duša, pa stdaj 'za Otroka skrpi.
Preiskava jc ugotovila, da je ime Ugo Markish izmišljeno. Izmislil si ga- je zupn.u Caioni in ime vpisal v matično kojigp kot porojenega moda te zen>.;e. Seveda je tudi otroka vpisal pa njegovo ime, čeprav je bil v resnici župnike.-. Župnik je namreč ves čas živel s to žensko. Ker jt z njim tudi drugič zanosiia, se je zba!, pl je ricvdal sam odpraviti ,plod. V ta namen je priskrbel nuke tnjokcije, od katerih pa je Celeste umrla. Župnik je odnese! njeno truplo na mos« in ga vrgel v reko.
Preiskava |e ugotovila Še vrsto drugih um.izamh stvari, s katerimi se je pečal ta katoliški du-hovn'k. Med drugim se je spuščal v razne trgovske posle in ceio v navadno mazaštvo, samo da bi si. nagrabil čim več denaria. Pritožno sociioce mu je zvišalo kazen na 12 let.
Vsem našim poslovnim prijateljem, odjemalcem, proizvajalcem ter graditeljem nove Jugoslavije čestita delovni kolektiv
OPEK Z«
pri Novem mestu
k PRAZNIKU REPUBLIKE!
cev, od leta 1531 dalje pa usko. kov Srbov in zraven še poznaje Hrvatov. Pred prihodom Nemcev dolina še nI bila dovolj gosto naseljena, mnogo Uskokov pa je lahko sprejela, ker so njene prebivalce razredčili Turki, ki so preko Po-.jan vpadali na Kočevsko. V .drugi polovici 16. stoletja so živeli v Poljanah — Kot je razvidno iz poljanskega urbarja, potrjenega v štajerskem Gradcu 25. nuja 1576 — v glavnem ljudje sledečih priimkov (pihano večinoma v današnji ' transkripciji): Mourin, Spitznagl, Stingl. Osterman, Zaiser. Tru-ner, Fugsche, Tuschl, Schvveg., Gosti, Stultz, Stich, Wolf, Fleck, Peer, Frbschl, Paldauf, Kuhlion, Kindmehl, Schmidt, Schneider, Schuster, Zimer-man, Pichler, Seh\vager, Schneller, Schnebler, Lapram, Rope, Rupe, Kure, Kire. Koce, Frice, Sime. Grge, Rossman, Drap.er. Lekes. Ciban, Eliaveč, Grenntz. Krainer, Hočevar, Ko-čevar. Hrobat, Kastelc, Porom-bec. Kralj. Lopar. Šolar, Stau-dohar. Vodopia, Starbenc, Zu-gelj. Kap*. Loško. Seiko, Volk. Medved, Piškur. Petric, Prše, Mutfle, Butal, Butala. Butalič, Pv«in- BiŽP1 Stert FfH" Ri-de.t.ič. Šui^e, Suteij, Agnič, Bari«, Bracičj B;ošič, Gerdošic, Go-rodič, Kovačič, Kirsnarič. Jur-kovič, Ligebič. Leonartič, Ma-tečič, Pangretič, Kopetič% Vale-tič. Vralešič. Supertič, Vuketič, Vuk:?. Muhič, Mihelič. Lavre-tič,, Petršič, Prebi.ič. Štefanič, SaJn':. Najšič, Tomšiič. Pangrin, Bukovec A"---*tin N"-
ta iz Blaževec (Wlasouiicz), Zranc iz B'ažcvec, Uršula iz Blaževec. Gregor irv 1 Zadrca, Štefan i?- Knežje Lip= (von der. Linden). Naselitev z uskoki ob pisanju poljanskega urbarja Se ni bila povsem zaključena, am-
Brezposelnost v Avstriji
Ob koncu cktobra je bilo v Avstriji pr-javljenih 75.257 brez-pcje'.n-h, to je za S094 oseb več kot cjb koncu -j.-.S ptthatok Cll celotnega števila brezposelnih je moŠLiih . 23.5.63 a.i 38 odstotkov. '/.Milmivo je, da jc v Avstriji brez dela tudi precej učiteljev in drugih izobražencev.
Tuberkuloza v ZDA
Po, podatkih nac'-onajne organizacije za boj proti tuberkulozi ugotovijo v ZDA vsako leto ckoli SO.000 novih primerov aktivne tuberkuloze. Po lotih podatkih, ima okoli 55 milijjnov Ame-rikancev v sebi bacile jetike.
pak se je še nekaj časa nadalje* vala, o čemer pričajo nekate«? ri novi priimki, napisani v frančiscejskih protokolih ob koncu prvega četrtletja 19. eto-.etja. Vsi kmetje takrat še niso imeli priimkov in take jO navadno beležili pod očetovim imenom (n. pr. Andrej Jernejev sin). Na priseljence s Kostelj-skega kjiže priimek Kaštele a Kočevskega, Kočevar in Hočevar, s črne Kranjske Krainer, medtem ko so priimek Hrvat med Slovenci dobili tudi priseljeni uskokij ker so prišli preko Hrvatske in govorili hrvatski jezik. Hočevarji in Koče-varji so v 16. stoletju prišli tudi v nekatere vinorodne kraje Be.e krajine, prav tako tudi Kostelci (Kostelac) in Krašev-c. s Krasa.
Doba turških napadov je s prihodom Uskokov povzročila živahne notranje migracije, večje mešanje prebivalcev in s tem tudi rodbinskih imen. Po naselitvi so se morali novosel-c! socialno in etnično prilagodi« t1 staroselcem, ker so jim ti nudili krepak-odpor. Doseljenci so z imitaci'io starih prebivalcev po.agom a sprejemali njihovo nošo, dialekt, ki so ga pri tem men;ali. nekatere običaje, način ponašania, praznoverja 5n obenem opuščali nekatera od svojih; stari prebivalci pa ar> bilj erisilieni nekaj popustiti tam. kW jih je bolj malo osta. Io. K oblikovanju novega etniS-nega am2.g?ma (zmesi) je. končno največ dnprine^o križanje z medsebojnimi ženitva-mi.
POPRAVEK
V članku "Krajevna, ledinska in rodbinska. imeni v Beli krajini« so se vrinile nekatere napake^ kl jih je treba popraviti takb-le:
v štev. 45 v prvem stolpcu zadnja vrstica namesto razmerah: razmerah itd.;
v drugem stolpcu 6. vrstica namesto naseljena naselja: »izseljena naselja;
v istem stolpcu 7. vrstica name* sto številčne: številne;
v istem stolpcu II. vrstica namesto v Jerneji vas: v Jerneji vasi; .
v Istem stolpcu 5. vrstica spodaj in v 46. številki v prvem stolpcu 3. vrstica zgoraj namesto Skavu-rini oziroma Skavarlni: Skavrini;
v 4. stolpcu 6. in 7. vrstica namesto Podkreber: Podreber;
v 5. stolpcu 14. vrstica namesto hudourniški potok v Metliki: hudourniški potok Suhor v Metliki;
v istem stolpcu ID. vrstica namesto patroničnih: patronimičnih;
v istem stolpcu 18. vrstica dodati Marindolu, Miličlh.
Pravopisne napake v 46. štev. lahko popravi bralec sam (Daljnje njive, valpet, Werth = otok).
KONEC DOBER — NI VSE DOBRO
Srrvki pisatelj Stemn Sre-mac je nekoč poslušal neko predarnitje. Po preriai-anj« ga je vprašal predavatelj: »Kako vam je uočilo moje predavanje? Ali ni konec bil i2i?r-sten?«
»Da, konec je bil res Uvršten, samo — predaleč od začetka.'*
SAMO POMOTA
Neka dama na francoskem kraljevskem dvoru (te v zrelejših letih) je vprašala kardinala in driavvka H'cheU-ena, ali je grešila, ker je stala pred zrcalom in občudovala svojo lepoto.
»Ne. maiam,« je odgovoril kardinal, »to res ni bil greh, le pomola.«
resnilo
Humor'sta Tmaina je ugriz-fifl stekel pes. Sel je k zdravniku -in vprašal: »Ali bom u?7?rl?«
»Ne; mogoče pa je, da dobile vapad besnila.«
»Potem mi hitro dajte pero in črnilo!«
»Čakajte: saj sem rekel, da ne boste umrli. Ni treba napisati oporoke.«
»Saj je ne mislim. Rad bi le naredit spisek ljudi, ki jih moram v napadu besnila ugrizniti.«
»M I i i i i š !<i
PIKI	
EZ	KI
9. Drugo Jutro zarana je Tedv odnesel RikiJa na ramenih k zajtrku. Dobil Je banane tn trdo kuhano jajce. Vsem je posedal v naročju, saj je kakor vsi mungnsl živel v upanju, da bo postal kdaj domač mungo* In bo smel po mili volji tekali po človeških sobah. Riki-tikijeva mati, kl Je nekne živela v hiši nekega generala v Segowleeju, je pač skrbno pripravila svojega otroka z* srečanje ■ ljudmi.
10. Pn zajtrku je Rlkl-liki odšel na vrt, da hI videl, kaj je tam zanimivega. Vrt je bil velik, a samn napol obdelan. Na njem so se bohotili veljki grmi ovetlic, llmonovcl in oranževcl, mogočni bambusi In šopi visoke trave Rlki-tlkl si je ohllznil gobček. »Prelepo lovišče!« Je rekel. Rep »e mu je nakošattl ob tej ugotovitvi in sprehajal se le dalje po vrtu, vohljaje na vse strani, dokler niso dosegli njegovih uhljev preialostnl glasovi, ki »o nriha-'ali iz bližnjega trnovega grma.
11. »iiivoril Je Darzee, krojaški pastir, s uvojo ženo. Spletla sta si Učno gnezdo; zložila sta dva velika hsla, in »lišila na robovih i vlakci, odprtino pa uapolnllu * bombažem In mehkim puhom Gnetdo se i<- pozihavalo sem in tja. k» sla sedela na njegovem nrbu in krlče tožila »Kaj pa se vama je zgodilo?« Ju je vprašal Blkl-tlki. »Slino sva nesrečna,« je odgovoril Darzee. »Eden najinih mladičev je včeraj padel i* gnezda in požrl ga je Nag!«
12. »Hm!« se je zamislil Biki-liki, »tn Je zares žalostno... Toda Jai tukaj nikogar ne poznam. Kdo je Nag?« Darzee ln njegova /.ruka mu nista odgovorila; bre« besed sta se prestrašena poziba-vala v inezdu, kajti » visoke trave pod grmovjem •e Je oglasilo zamolklo sikanje — strašen glas, ki je povzročil grozotno hladen zvok Rlki Je takoj odskoell za cela dva čevlja na «ir«n