Iihaja v Ljubljani ▼uk torek, četrtek in soboto.
Naroinlna za avstro-ogrslce kraje za celo leto 14 K, ra pol leta 7 K! za četrt leta 3'50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7'90, za četrt leta 4 K; za Amerik« za pol leta 9*50 K za četrt leta 4*80 K
Glasilo Jugoslovanske socialne demokracije.
Pmanu itavllka !• «.
Ee klamacije so poštnine proste Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati: En6stopna petit - vrstica (širina 88 mm) za enkrat 20 vin., večkrat po dogovoru.
108. štev.
V Ljubljani, v soboto, dne 9. oktobra 1909.
Leto XII.
NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo iBdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila an list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravnifltvo •Rdečega Prapora«, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/11.
Mene-tekel.
Nezaslišana draginja tare avstrijsko ljudstvo: cene stanovanj so splezale na tako vratolomno višino, da je delavčev proračun izgubil ravnotežje; cene živil se s silno naglico vzpenjajo kvišku, tako da so ogromne mase delavskega ljudstva obsojene na nezadostno prehrano in na stradanje. Zima je pred dumi in na tisoče očetov je brez dela; na tisočo sirot je brez jela in brez vzgoje. Delavski invalidi in veterani zro s trepetom v prihodnost. Družabni organizem je razjeden in okužen do kosti: vsepovsod stagnacija in kriza.
V tem kritičnem trenotku je napovedala bur-žoazija, ki vodi usodo avstrijskih narodov, politični konkurz. Brej; odgovornosti, do nezavesti pleše svoj blazni nacionalistični ples in se razposajano igra z ljudskim zdravjem in usodo narodov. Hidra birokratičnega absolutizma dviga zmerom prešir-nejše, zmerom predrznejše svojjo glavo j na razva* linah parlamenta rase nov fundament države: paragraf 14. Meščanstvu gori dom nad glavami — oči ima, pa ne vidi, ušesa pa ne sliši.
Proletarijat, ki preklinja sedanjost, se nima bati bodočnosti: stvari dozrevajo in bliža se tre* notek, ko bo govoril odločilno besedo.
Poskus absolutističnega regimenta se bo temeljito ponesrečil: socialna demokracija s svojimi, na stotisoče broječimi organizacijami pojde v boj proti absolutnemu sistemu. Ce bo razpuščen državni zbor, požene organizovani proletarijat pred ljudsko sodbo protiljudski zločin, ki ga pred našimi očmi uganjajo meščanske stranke. Mirnega dela si želimo, zatorej se pripravljajmo na boj!
Zagrebški Jnstlčnt škandal.
Famozni zagrebški proces je končal s kruto obsodbo: od 53 obtožencev jih je s odiiče spoznalo 31 krivim veleizdaje in jih ob-
sodilo na 184 let težke Ječo. Dva obtoženca sta obsojena na 12 let, eden na 8 let, t r i j e na 7 let, šest na 6 let in devetnajst na 5 let.
Ves tek procesa je kazal, da veleizdajniška afera ni drugega kot podla politična intriga bana barona Raucha, le grob manever, da razdene srbsko-hrvatsko koalicijo in da otme svoje rahlo politično življenje. Razprava sama je bila fri* volna farsa, razsodba, ki spada čisto v okvir tega tendenčnega procesa, pa je najpodlejši j ust ič ni zločin, kar jih pozna zgodovina.
Nepopisno ogorčenje in razburjenje bo zbudila ta vest vsepovsodi. Razburila in z gnevom napolnila bo srbsko ljudstvo v Avstriji in na Ogrskem, katero šteje med najboljše svoje sinove te, ki so jih v Zagrebu sodili in obsodili kot zločince; ogorčenje je rodila med nami, ki smo tesno zvezani z državo, kjer se je dogodil ta kričeči justični škandal. Toda še daleč preko mej Hrvat-ske se zgraža ves civilizirani svet nad kruto obsodbo, ki je pahnila 31 plemenitih in značajnih ljudi, katerim se niti senca veleizdaje ni dokazala, v skoraj dvestoletno težko ječe.
Podli proces najlepše osvetljujejo sledeči statistični podatki. Glavna razprava je trajala polnih sedem mesecev, razpravnih dni je bilo stoinpet-deset. Število na predlog državnega pravd-ništva zaslišanih prič je znašalo 291, od 824 prič, ld so jih sodišču predlagali zagovorniki, je bilo zaslišanih 42, 782 pa odklonjenih, Izmed prič državnega pravdništva jih je bilo 105 predkazno-vanib, in sicer zaradi uboja in težke telesne poškodbe 9, zaradi goljufije in tatvine 31 in 60 zaradi drugih deliktov; pet jih je v preiskovalnem zaporu. Po političnem prepričanju je bilo od 291 prič 218 Frankovcev, strupenih političnih sovražnikov. Med odklonjenimi pričami zagovornikov je: 33 visokih uradnikov, 16 sodnikov, 34 okrajnih funkcionarjev, 68 drugih uradnih in 262 duhovnikov v 1122 slučajih so bila zagovornikom in obtožencem zabranjena vprašanja, v 90 slučajih je bila odtegnjena beseda zagovornikom, v 214 slu*
PODUSTEK.
Senca.	Daije.
Seveda, seveda. Namreč — ne — ne vem. No — moj bog! Same nezmiselnosti govorim. Nič takega nisem hotel reči. Sam ne vera, kaj sem hotel reči... D&, danes je jako lepa noč... Ah, oprostite 1 Moja neumna glava 1 Vi ste me vendar vprašali, ali Vas poznam. Ne, lahko ste povsem mirni. Ne morem Vas izdati, ker Vas res ne poznam. Toda — če mi hočete povedati svoje ime ... Ali sem Vas že kdaj videl ? Spomnil bi se. Veste-----
— Da, da. Videla sva se že. Pa ni čudo. Res sem se izpremenila. Takrat sem bila še skoro otrok. To sedaj nisem več.
— Ne, dovolite, otrok niste več ... Eh, pro-kteta senca!...
— Senca?... Ali jo vidite tudi Vi P
— Kaj je ne bi videl? Saj je tu.
— Da, da. Sedaj je tukaj. Prej je bila zunaj.
— Kajpada. Tam zunaj...
Vlak je zažvižgal in se pomaknil. Peljali smo le dalje. Mi dva sva obmolknila. Ne vem zakaj.
Morda je bilo dobro tako. Ropotanje vlaka je spravilo moje misli nekoliko v pravi lir. Spoznal sem, da je bilo vse neumno, kar sem govoril doslej. Tedaj sem se namenil nekaj časa molčati, da se mi možgani popolnoma umirijo.
Tudi ona je molčala.
Senca, ki je plavala prej okrog njene glave, se je razdelila, posamezni njeni deli so se polegli okrog ženinih očij, okrog njenih nosnic. To se mi je zdelo tako čudno, da sem se boljinbolj zagledal v njeno lice in naenkrat mi je vstal spomin. Najprvo nejasen, teman, meglen, pozneje se je zjasnil in zasvetilo se mi je pred očmi.
Kako je mogoče, da je nisem poznal takoj? Kako je to mogoče?
Sedaj jo vidim, mlado dekletce, tako poredno in vendar tako resno, da so se čudili vsi ljudje, kako more biti v enem bitju združena taka različnost. Pa da, davno je tega. Koliko let je že minilo izza tistih časov? Ne vem natanko in ni mi mar. Spominjam se, da sva se često igrala skupaj, včasi sva se tudi skupaj učila. Bila sva dobra tovariša, celo intimna, a nikdar več nego tovariša. Bj, kako je bila Pepica v tistih časih živa in vesela! Vse je kipelo in šumelo v njej in vsa živahnost njene duše se je slikala na njeni zunanjosti. V teh velikih modrih očeh je plapolal ogenj, ob katerem so se morala užigati srca in danes se čudim, kako je mogoče, da se nisem zaljubil v to žerjavico. Njeno lice — no, izpre-menilo se je, a moral sem biti slep, da nisem videl takoj tistih značajnih obrvi, tankih, fino zakroženih, nad nosom se skoro spajajočih, a ob straneh malce, malce zavitih kvišku; da se nisem
čajih pa obtožencem. Zagovorniki so si zavaroval 2075 ničnostnih pritožb, obtoženci 180. Od 1932 stavljenih predlogov je sodišče ugodilo 77, 1855 predlogov je zavrnilo. Od 53 obtožencev jih je bilo 32 po več kot 100 dni izključenih od obravnave, povprečno so prisostvovali razpravi le po 34 dni, torej niti četrtini procesa. Pri zaslišavanju denun-cijanta Nastica je bilo odklonjenih 78 vprašanj, stavljenih 107 predlogov in od tega 105 zavrnjenih. Zagovorniki, ki so poslovali polnih sedem mesecev brezplačno, so morali plačati 2530 kron disciplinarnih gldb.
Kaj je spravil proces na dan? Fantastične pravljice, otročarije in sanjarije. Da se kralj Peter preoblečen izprehaja po Bosni, da je nekje spravljenih toliko in toliko tisoč pušk za srbsko vstajo i. t. d. Vsa sodba je kakor hiša iz kart in sloni na izpovedbah propalice Nastida; tega zaupnika zagrebškega sodišča najboljše karakterizira to, da je moral mimo vtakniti v žep goljufa in tatn, ki so mu ga njegovi nasprotniki javno zalučali v obraz.
Kruta obsodba, ki je omadeževala hrvatsko pravosodje pred vsem svetom, je izrečena; s tem pa še ni končan ta zgodovinski proces. Z ogromnim materijalom se bo pečala ie najvišja initanca. Da se v najvišji inštanci ne uveljavijo ti politični vplivi, ki so narekovali prvo sodbo, zato mora skrbeti sedaj vsa civilizirana Evropa, predvsem pa vsi pravicoljnbni in napredni elementi v naši državi. Ne gre se za milost nesrečnim žrtvam, am« pak za veljavo postav, za zadoščenje kruto žaljeni pravici. V tem imliln protestiramo v lmean slo-venskega delavstva proti nečuvenemn jostifi-nema iločinn, ki se |e dogodil minuli torek v Zagreba!
Razpad dualizma.
V zadnji avdijenci je cesar zavrnil Košutov predlog za rešitev krize, ki boleha na njej ogrski parlament. Glavni razlog, zakaj cesar ni pritrdil nazorom Košuta in njegove stranke, je ta, da neče
takoj spomnil tega ovala, tega ravnega, ozkega, na koncu malo plosnatega nosu z nenavadno finimi nosnicami; teh tenkih, kratkih, nekako ornamentalnih usten ...
Vlak se je zopet ustavil in ona se je dvignila.
— Vi izstopate? sem vprašal.
— Da v Lescah smo; grem na Bled.
— V Lescah? Ej, nisem niti opazil. Torej sem tudi jaz na cilju.
— Aj, ali greste tudi vi na Bled?
—■ Da, pa morda šele zjutraj. Ako ne dobim voza, prenočim v Lescah.
— Name čaka voz. Naročila sem ga brzojavno. Ako vam je všeč, vam ponudim mesto v njem. Prostora je dovolj. Sama sem, ne čaka me nihče.
— Sprejemam zahvalno.
— Pojdiva torej.
Pomagal sem ji odnesti prtljago. Seveda je imela poleg kovčega še nekoliko škatelj za klo-bnke in kaj vem še kakšne reči. Voz ]e čakal pred kolodvorom. Voznik jo je menda že poznal, ker se je samo molče odkril in ji vzel prtljago, da jo namesti na vozu. Sedla sva, voznik je počil z bičem, konja sta potegnila in odpeljali smo se skozi hladno, jasno noč. Vso pot sva molčala. Kdo ve, kje so blodile njene misli? Še o svojih ne vem, kam so zašle...	Dalje	prih,
izročiti vlade stranki, ki stremi po popolni neodvisnosti ogrske države.
Neodvisna stranka je bila voljna sprejeti vse vojaške in aneksijske postulate; če bi pa bila enkrat v polni moči, bi konflikt nedvomno iznova izbruhnil in še z večjo silo.
Kaj nastopi na Ogrskem sedaj, je težko pro-rokovati. Razmere so zelo komplicirane. Na eni strani je postala volilna reforma neizogibna potreba in za obseg te reforme se sedaj bije najhujši boj med interesiranimi skupinami. Notranji minister v Fejervaryjevem kabinetu, Kristoffy, je pred nekaj dnevi napisal v «N. Fr. Presse», da dižavnopravna gesla neodvisne stranke niso najvažnejše vprašanje, temveč obupne socialne razmere, ki preženo vsako leto 100.000 ogrskih državljanov preko morja in enako število v smrt za jetiko. Volilna reforma podeli novo smer politiki, ki se je doslej gibala okrog praznih državnoprav-nih fraz. Ogrski parlament je brez vseh stikov z modernimi zahtevami in strujami in predstavlja le ogrsko plemstvo in uradn:štvo.
Volilna reforma okrepi ogrski parlament in uvede vanj moderne socialne smeri. Vsak napredek na Ogrskem nujno vede k prebujenju nemad-jarskih narodov in sledili bodo narodnostni boji po avstrijskem vzorcu.
Dualistična oblika, ki veže avstrijsko in ogrsko državo v skupno monarhijo s skupno vojsko in skupnim vnanjim zastopstvom, se je preživela in je nevzdržljiva. Pametna politika mora gledati, da pripravi tla za prenovitev razmerja med obema državama; v to svrho pa je treba sprave med narodi in parlamentoma.
Avstrija, predvsem pa delavstvo je močno in-teresirano na tem, da se na Ogrskem uvede enaka volilna pravica in da pridejo na površje drugi interesi kot veleposestnikov in peštanskih borzijan-cev. Gre se za važne stvari: ne le za Ogre, temveč tudi za nas, za našo gospodarsko in politično bodočnost
V imenu carja ...
V imenu krvavega batjuške je bilo 1. 1908 izvršenih — po ruski uradni statistiki — 2589 smrtnih obsodb. Tretja duma, reakcionarna do kosti, se ne bo mogla odtegniti vtisku krvave številke in konservativni ljudje, stebri sedanje vlade, napoveduje obračun z groznim pokoljem. Stud nad brežprimerno in nezaslišano krvoločnostjo carjeve vlade jih je dovedel do tega, da bodo predlagali odpravo smrtne kazni. Najzvestejši hlapci zapuščajo s krvjo oškropljenega carja: ostaja mu edini veren prijatelj in tovariš — rabelj.
Boj za svobodo, boj za ljudske pravice terja povsod svoje žrtve, in ni ga naroda, ne dežele, ki ne bi imela svojih mučenikov za svobodo. Toda v takih množicah, ki so bili navdušeni idealisti morjeni nikjer drugod kot na Ruskem; ruski car je v tem oziru prekosil despote vsega sveta.
Časih so zagovorniki carjevi hoteli ločiti osebo carjevo od sistema in predstavljali so Miklavža II. kot duševnega slabiča, ki je plen svojih svetovalcev in informatorjev, pripovedovali so, da je popolnoma nepoučen in da so mu vsa grozodejstva njegovih pomagačev prikrita. Toda odkar je revolucionar Burcev začel objayljati »Dnevnik za carja», je dokazano, da je Miklavž II. duša vladajočega policijskega sistema, kamor prihajajo vsa'poročila policijskih špijonov in odkoder izhajajo vse direktive. Miklavž II. je pred vsem svetom osebno odgovoren za težke zločine, ki jih proizvaja njegova vlada in zgodovina bode z gnusom in sramoto obvila spomin tega kronanega morilca.
Kdaj bode konec trpljenja ruskega naroda, kdaj se narod osvobodi carizma, ki mu pije srčno kri? Dolgo življenje okrvavljemu ruskemu absolutizmu pač ni usojeno: rabelj, nsjzvestejši carjev kompanjon, hkrati najboljši agitator proti nečloveškemu sistemu.
Stavka na Švedskem.
S švedskega bojišča prinaša »Frankfurter Zei-tung» sledeče objektivno poročilo: Pogajanja za poravnavo švedske stavke so pretrgana, ker se sprava ni dala doseči. Spravni poizkus se je izjalovil, boj traja dalje, kajti dolžnost in odločnost, ki je od prvega početka napolnjevala delavstvo, se ni prav nič polegla in upadla. Generalne stavke seveda ni več. Polovica delavcev se je že pred štir-uajstimi dnevi po doseženem sporazumu z delodajalci, vrnila na delo, in le druga polovica nada-
ljuje kolosalni boj. Toda vsakemu vestnemu opazovalcu švedskih dogodkov je znano, da stavka baš jedro delavske armade, organizirani industrijski delavci, približno 160.000 po številu. — Teden dni so se pogajali s svojim sovražnikom, s švedsko zvezo delodajalcev. Znano je, da je vlada kaj pozno prevzela vlogo posredovalca v tem konfliktu. Za), da se vladnemu zastopniku ni posrečilo doseči sprave. Ce iščemo vzroke, se ne da tajiti, da je zveza delodajalcev, ki je od vsega početka igrala silno klavrno vlogo, zakrivila izvolitev pogajanj. Od svojega brezobzirnega nastopanja proti delavstvu tudi sedaj ni popustila in prisvajala si je pravico, da izključuje delavce po svoji volji. Delavci seveda teh pogojev niso mogli sprejeli. Vpraša se: kaj sedaj? Delavci imajo trdno voljo, da se vojskujejo dalje. Dosedanje prevdarno vodstvo stavke je najzanesljivejši porok, da bi ne nadaljevali brezkoristnega boja, če bi ne imeli utemeljenega upanja na vspeb. Prihodnje dni se vrši konferenca zaupnikov vseh deželnih organizacij; udeležili se je bodo zastopniki iz Norveške, Danske in Finske, da se uredi vprašanje bojnih podpor. Nadaljevanje stavke bo zasekalo Švedski težke rane, in že sedaj znaša izguba na milijone. Na posredovanje švedske vlade po vsem dosedanjem sodeč ni mnogo računati. V poštev prihaja le še švedsko ljudstvo zastopstvo, državni zbor; upati je, da se le-ta spomni svojih dolžnosti napram deželi. — Tako piše meščanski list. Švedski prole-tarijat bo uspešno izvojeval započete boje, in podjetniki so lahko zagotovljeni, da se je njihov peiftdni atentat na koalicijsko pravico in na organizacije delavstva temeljito ponesrečil. Zgostile so se vrste proletarskih organizacij, složnejše, razredno zavednejše in bojevitejše je švedsko delavstvo kot kdaj prej.
Sodrugi! Mali kmetje!
Volite jutri vsi kot en mož kandidate, ki jih priporoča socialno-demokratična stranka:
Za Tolminsko:
Ivan Ambrožič
zidar in posestnik v Otaležu
dr. Henrik Tuma
odvetnik v Gorici.
Za goriško okolico:
Anton Vrčon
mali posestnik in trgovec, Škrilje-Dobravlje
Andrej Perko od Andreja
mali posestnik v Podgori
dr. Henrik Tuma
odvetnik v Gorici.
Za Kras:
Josip Gabrovec
železničar in posestnik v Šempolaju
dr. Henrik Tuma
odvetnik v Gorici.
V Gorici, 1. oktpbra 1909.
Deželna organizacija Jugoslovanske socialno-demokratične stranke v Gorici. Wahrmundova afera.
Znano je še, da je bil profesor Wahrmund svoj čas premeščen iz Inomosta v Prago, samo da je bilo klerikalcem ustreženo; na praški univerzi poučuje cerkveno pravo drug profesor, tako da po novem profesorju iste discipline ni bilo prave potrebe. Prvo leto Wahrmund sploh ni predaval, užival je prisilni dopust; letos je oznanil predavanja iz cerkvenega prava, toda naučno ministrstvo je odreklo Bjegovemu predavanju dovoljenje. Preden je naučBa uprava na tako očiten način pogazila zakon, je bil Wahrmund povabljen k Bienerthu in Stiirgkhu, in tadva sta ga na vse načine obdelovala, da bi nadalje vživel dopust. Toda pogumni mož se ai udal in je vztrajal na svoji pravici in na uradni dolžnosti.
Motivacija tega aajnovejšega vladnega nasilja je tako nesmiselna in za lase privlečena, da človek obupuje nad pametjo naučnega ministra. Ministrstvo se izgovarja z nepotrebnostjo Wahrmundovega predavanja; toda to vlado prav nič ne briga. Naučni minister ima samo preiskati, če je profesor opravičen do predavanj in če se predavanja gib-
j Ijeje v okvirju njegovega predmeta; v VVahrmun-dovem slučaju v vsem tem ni niti najmanjšega dvoma. Wahrmund jo redni profesor cerkvenega prava, torej sme in celo mora predavati o cerkvenem pravu.
Ta najnovejša WahrmuBdovava afera, da šef naučne uprave ovira pogumnega znanstvenika v izvrševanju njegove uradne dolžnosti, je taka eklatantna kržitev zakona, taka zlohotna perseku-cija, da si hujše misliti ni mogoče. Da se je zgodila, je zasluga »liberalnega* grofa Slurgkha, ki je svoj »liberalizem* ovekovečil z zapiranjem »svobodnih šol*. Ta tipični liberalec ne zamudi nobene priložnosti, da bi se ne izkazal klerikalcem kot poslušno orodje: preden sprožijo svoje želje, jim jih uresničene in izpeljane prezentira. Meščanska javnost, ki ji je minister Sluigkh zasolil tako zaušnico, bo zaušnico mirno vtaknila v žep; dr. Tavčar bo še naprej hodil po deželi oznanjat, kako pameten in objektivon mož je Stiirgkb, nemške »liberalne* stranke pa bodo še nadalje tlačanile tej zanikrni vladi.
Sodrntf, soiBljnUll
kavarne in briVui«, IjJcr j< na razpolago Vase
»kilta Prapor"!
Domače vesti.
— H,0 — pripravljalnica za magistratne sinekurice. Kakor smo napovedali, se je zgodilo. Občinski svet je v vsej tihoti imenoval za funkcionarje pri novi mestni zastavljalnici nekaj štreberč-kov od H,O, ne glede na to, če imajo za ta posel kaj usposobljenosti in brez ozira, če je kaj poklicanejših prosilcev. Ves razpis novih mest se je izkazal, kakor smo napovedali, kot sramežljivca formalnost. — Za Ribnikarjem je zlezel v mestno službico Škrlj i. t. d. Narodna »delavska* organizacija je le nekaka pripravljalnica za prosta mesta na magistratu; »močna* je ravno toliko, da magistrat ne prihaja v zadrego pri imenovanjih. Ko bodo službice enkrat napolnjene in ko bodo vsi ti narodni »delavci* preskrbljeni, bo namen organizacije dovršen in organizacije bo konec — čisto po programu.
— »Via oblast Je od boga,* tako deklamirajo naši klerikalni	glumači. Seveda le	tedaj	ie
oblast od boga, če	vleče ž njimi za	eno	vrv.	Če
jim pa odpove svojo službo in gre svoja pola ne glede na klerikalne. kletve, pa je koj po njeni avtoriteti in božji podlagi, in klerikalni principali nimajo bolj vročega hrepenenja, kot da bi jo zlodej prejkoprej vzel. Lep vzgled daje francoska republika. Dokler je v svojih mejah trpela tolpe politi-kujočih menihov in je odpirala farjem državno kaso, so klerikalci njeno avtoriteto priznavali. Odkar pa je kloštrske	parasite spodila	čez	mejo	in
odkar ne krmi več	farških malh, je	te	avtoritete
naenkrat konec, kot da bi jo kafra vzela! Škofje in kaplanje javno hujskajo proti postavam in državnim napravam. Prav te dni so vsi francoski škofje izdali pastirski list, v katerem pozivajo francoske starše, da naj ne pošiljajo svojih otrok v javne nevtralne šole, temveč v klerikalne. Dalje prepoveduje pastirski list nekatere učne knjige, ki so na javnih šolah uvedene. Skratka: cerkvena avtoriteta revoltira proti državni avtoriteti. In vendar sta obe od — boga. Kdor more, naj razume!
— Najetje mestnega posojila. V zadnji občinski seji j8 v imenu personalno-pravnega in finančnega odseka poročal g. Milohnoja o županovem dopisu glede najetja mestnega posojila. Poročevalec je predlagal:
1. Za izvršitev kanalizacije se najemi posojilo
500.000 K. 2. Razširjenje obrežja naj se za sedaj še opusti. 3. Za nove mostove se najemi posojilo
200.000 K; 4. Za stavbo obrtne šole se najemi posojilo 70.000 K; upati je, da bo vsaj 250.000 K prispeval deželni zbor. 5. Za prispevek k zgradbi podvoza na Martinovi četi se najemi posojilo 103.200 kron. 6. Glede liceja predlagala odseka, naj se že zdaj sezida cel trakt, ker bo to ceneje in predlagata, da se najemi posojilo 120.000 K.
7. Odseka priporočata tudi najetje posojila za železnico na Grad ter za razne naprave na Gradu.
8. Posojila za stavbo poletnega gledališča odseka ne moreta priporočati. 9. Za stavbo novega rotovža naj so najame 800.000 K.
Celotno bo torej treba najeti posojila okoli treh milijonov kron, in sicer za najvišjo obrestno mero 4Vi%- Pokritje: 27.000 K, ki bi jih moralo mesto plačevati od odpuščenega državnega posojila
900.000 K, kanalizacijske pristojbine za 60 000 kron, dohodki železnice na Grad okrog 4000 kron, najemščina restavracije na Gradu 2000 K. Primanjkljaja je torej okrog 42 000 K. Posojilo se bo torej amortiziralo s 5% doklado. Delnih zadolžnic, ki jih nasvetuje župan, odseka ne moreta priporočati. — Vsi predlogi obeh odsekov so bili sprejeti. Občinski svet je torej nekoliko obstrigel prešerni
ItTldtč ll bolečine? Revmatične, protinske, glavobol, zobobol? Ali ste jih dobili Vsled prepiha, ali prehlada? Poskusite vendar boii hladeči, zdravilni, krepilni PellerjeV fluid z znamko »Elsafluid*. Ta je re« dober! To ni samo reklamal Tucat za poskušnjo & kron franko. Izdelovalec le lekarnar Foller v Stubici, Elsin trg St. 226 (Hrvaško).
županov načrt. Nesmiselna in lahkomiselna potrata občinskega denarja pa se nam zdi zgradba žične železnice in restavracije na Gradu. Vsi ti načrti z ljubljanskim Gradom nimajo prav nobene finančne prihodnosti in naj magistratni gospodje ugibajo kakorkoli. Če si jih mestna občina nakoplje na glavo, ji bodo obviseli na vratu in bodo žrli proračun brez konca. V času, ko Ljubljana nima niti ene meščanske šole, ko je sistem cestne železnice tako cepopolen. da je promet minimalen, železnica pa v večnem deficitu, je naravnost nerazumljivo razsipavanje občinskega denarja za razae restavracijske zgradbe. Zadeva delavskih hiš, s tolikim hrupom napovedana, se še dosedaj ni ganila z mrtve točke, in že šume občinskim gospodarjem razni nepotrebni, ali pa vsaj nenujni načrti po glavi.
— Potres. Včeraj ob 11. uri dopoludne je bilo čutiti dva močna, več sekund trajajoča potresna sunka, ki sta prebivalstvo precej preplašila; zlasti višje zgradbe so se prav neprijetno zazibale, v zidovju je hreščalo, ponekod so se ustavile ure. Škode potres v Ljubljani ni napravil. Enaka poročila prihajajo iz raznih krajev na Kranjskem, Štajerskem in Hrvaškem ter iz Primorja. V Zagrebu je odletel z dimnikov omet in porušili so se na mnogih poslopjih nazidki. Tudi v Gradcu so čutili močnejše sunke; v geološkem institute je potres napravil obilo škode, sicer so le nekatere strehe neznatno [poškodovane.
— Iz Zagorja ob Savi. Tomo Koprive izjavlja, da posoiilnica ni nikomur zaradi volitev posojila.
— Usoda vajence?. V tržaški bolnici je umrl petnajstletni pekovski vajenec Josip Z'vic, ki ga je njegov gospodar z debelim železnim drogom s tako silo udaril po trebuhu, da mu je počilo črevo na dveh mestih. Bestijo so izročili deželnemu sodišču. — Kaj pomaga vse delavsko varstvo, če nastopi šele tedaj, ko je delavec pohabljen ali pa že mrtev?
Zahtevajte
Ed vieh gostilnah, avarnah le v brivnicah MT M
Iz stranke.
o Greta pri Trata, Odbor krajne organizacije jugoslovanske soc.-dem. stranke na Greti pri Trstu, ima v torek 12. t. m. zelo važno sejo. Odborniki so naprošeni, da se te seje gotovo udeleže.
Shodi.
Ljndikl shod v Zagorju ob Savi bo v nedeljo, dne 10. t. m. ob 3. uri popoldne na vrtu g. Mihelčiča.
Javni železničarski shed, bo v torek, dne 12. oktobra ob pol 8. zvečer v areni Narodnega doma. Dnevni red: 1. Protest proti nameravanem atentatu na pravice železničarjev. 2. Sklepi k prvi točki.
Zadnje vesti.
Lez Azmann. Dunaj, 8. oktobra. V današnji seji deželnega zbora je namestnik K ie 1 m an s e gg izjavil, da vlada iz istih razlogov ne more predložiti lex Axmann v cesarsko sankcijo, kakor ni svoj čas predložila lex Kolisko. Krščanski socialci so se nad tem odgovorom vlade zelo razburjali. Nato je zbornica odkazala vse narodnostne predloge posebnemu odseku.
Duna^j, 8. oktobra. Deželni zbor je nujnim potom sprejel predlog dr. Lu ege rja za ugoto; vitev nemškega učnega jezika na nižjeavstrijskih učiteljiščih. Debata je bila zelo viharna in je došlo do ponovnih kravalov med kršč. socialisti, nem. nacionalci in soc. demokrati.
Dunaj, 9. oktobra. Danes popoldne se na dunajskem rotovžu vrši v zadevi lex Axman konferenca vseh nemških meščanskih strank državnega zbora; konferenci bodo prisostvovali tudi zastopniki onih deželnih zborov, ki so sprejeli enake zakone.
Poplave na Koroškem. Celovec, 8. oktobra. Vsled nalivov zadaj h dni so po vsem Koroškem nastale silne povodnji. Krka je odnesla 10 mostov, poškodovala ceste in bregove, da je v gorenji krški dolini promet pretrgan.
Kriza v fttajerskemdeželnem zbora. Gradec, 8. oktobra. Vled ravnanja nemških poslancev, ki so v zadnji seji ob čitanju slovenske interpelacije demonstrativno zapustili dvorano, je izbruhnila kriza. Deleželai glavar je v tem postopanju videl nezaupnico in je hotel izvajati konsekvence. Po posredovanju ces. namestnika in naučnega mi« nistra in po polni retiradi nemških meščanskih poslancev je glavar začasno umaknil svojo demi-sijo. — Prihodna seja bo torek.
Srbsko laloranfe ob obletniol aneksije. Belgrad, 8. oktobra. Ob obletnici aneksije so sklicali dijaki shod, ki se ga je udeležilo nad 10.000 oseb; shod je protestiral proti aneksiji in iijavil) da jd Herceg-Bsna slejkoprej srbska dežela. — Vse prodajalne so bile zaprte, hiše v žalnih zastavah. Vsi dnevniki* izimši »Pravdo«, so izšli črno obrobljeni. Žalna seja belgrajskega občinskega sveta jo rsled vladne intervencije izostala.
Wabrmandova afera. Dunaj, 9. oktobra. Naučni minister Stiirgkh, ki porablja uradno
časopisje kaj izdatno v reklamne namene za svojo osebo, še do danes ni podal nobenega pojasnila in nobene izjave o svojem nečuvenem preganjanju prof. Wahrmunda.
Praga, 9. oktobra. Včeraj je imel profesorski zbor pravne fakultete konferenco, na kateri je soglasno protestiral proti šikaniranju prof. Wahr-munda. Profesorski zhor zahteva od naučnega ministra, da ne ovira Wahrmunda V izvršavanju njegovega poklica.
Dunaj, 9. oktobra. Danes bo upravno sodišče sklepalo o pritožbi prof. Wahrmunda proti odlokom naučnega nrn^strstva, s katerimi mu je slednje zabranilo predavanja in seminar v poletnem tečaju 1909.
Ogrska kriza. Dunaj, 8. oktobra. V današnji petčetrturni avdijenci ogrskega ministrskega predsednika Wekerleja še ni padla odločitev gleie ogrske krize. Cesar si je odločitev pridržal za bližnji ča«, dotlej pa je naprosil sedanje ministre, da vztrajajo na svojih mestih.
Finski konflikt. Helsingfors, 8. oktobra. Finski konflikt zadobiva zmerom resnejši značaj. Brezobzirni in protiustavni nastop ruske vlade v zadevi vojaškega vpraša aja je pognal celo staro-finsko stranko v opozicijo. Vsi finski senatorji so sklenili svoj odstop, ker smatrajo, da je v vojaškem vprašanju opravičen slepati edinole deželni zbor.
Klofač pred častnim sodom. Praga, 9. oktobra. Urednik «Samostatnosti» je tožil Klofdča pred častnim sodom češkega časnikarskega društva zaradi žaljenja časti. Častni sod je Klof&ča izključil iz društva.
Univerza v Trstu.	D'alje.
Ni samo narodna vzgoja, ni samo naše slo-veBsko narečje merodajno. Naši ljudje morajo postati predvsem dobri delavci v vseh strokah dela, naši ljudje morajo biti moderno šolani in morajo biti dobro vešči jezikov obeh naših sosedov in še tudi hrvaščine. V malo urah preleti brzovlak slovenske pokrajine! — Tudi človek iz mase, delavec mora znati te jezike. Vsi nimajo prostora na slovenski zemlji, ki se na njej rode in kruh je prvo. Tudi v domovini bo Nemec, bo Lah konkuriral; prihajala bosta iz dobre novodobne šole. Novodobna agrarna veda in tehnika, ki podpira kmetijo, stvarja delavce, ki petkrat toliko iz zemlje pridobivajo kakor sedanji kmet. Kmeta ne bo treba toliko; že zdaj ga je na Nemškem in v drugih tehnično razvitih državah komaj 35—38% vsega prebivalstva. Kmet daje in bode oddajal dosti ljudi v obrtne struje. Kruh kulija ni dober. V Ameriki živeči Slovenci bodo povedali, kako je delo kulija trdo, kako jemlje mozek telesnih in duševnih moči. Samo na slovensko ozemlje, ali celo na Ljubljano kot nebesa na zemlji, se Slovenec ne bo mogel opirati, Slovenec bo moral delati na to, da si pridobi trdna tla .na vsem slovanskem jugu, ker je mej Jugoslovani še najbolj obrtno izomikan — in je v laški in nemški šoli pridobil toliko nauka, da bi lahko bil dober kvas v gospodarski organizaciji na slovanskem jugu, ki ima še priti. Ia vsaj ne bomo Nemcem, Lahom in Madjarom prepuščali profitov, ki jih daje obrtno delo na slovanskem jugu!
Ib ni daleč čas, v katerem bodo mase po* stale merodajne in te ne bodo videle v kultiva-ciji narodnosti viška življenja; dobro živeti bodo hotele sicer na lastni zemlji, ali pošiljale bodo svoje otroke za kruhom in naukom tudi po drugem svetu. — Slov. delavec bo gledal dalje kakor v Ljubljano in tudi drugi bodoči S!ovenec, in to bo lahko storil; ob važnem morju živi, v Trstu ima veliko mesto svetovnega značaja in v njem nauk za vse, kar mu treba za pridobitev zmožnosti dobrega delavca r vsaki stroki dela.
Ako pogledam v Trst, se mi laška univerza, in bodi po starem uravnana, ne zdi nič nevarna Slovencem. Kaka nevarnost so bile dozdaj nemške univerze v Gradcu in na Dunaju P Res, dosti nem* čevanja se je privleklo v naše kraje po uradništvu in srednješolskih učiteljih, ker smo Slovenci le študirali za lemenat, naši meščanski otroci pa se niso radi učili, ali pa so bili otroci nemških staršev. Sele Knafiove štipendije so omogočile slov., fantu pot na univerzo in naposled je le zmagal slovenski element na Primorskem, Kranjskem in bode tudi na Štajerskem in ti pionirji za utrditev slovenske narodnosti so bili učenci nemških univerz. Stoletja ni imel Slovenec svoje univerze, vladali so ga doma nemško izrejeni uradniki in duhovniki, prestal je to dobo. Mesta na slovenskem Štajerskem je ponemčil ta uradnik in učitelj; nemčilo pa je kmeta in meščana tudi to, da sta Nemec in Slovenec v obmejnih krajih v gospodarskih zvezah. In tako Lah in Slovenec. Sedaj le to
slednje zadržuje uspehov slovenskih rojakov v pridobivanju domovini odtujenih rojakov domov. Ako bi bili štajerski Slovenci dobri novodobni obrtni in kmetski delavci kakor Nemci, bi ne tarnali, da izgubljajo ob mejah zemljo in ljudstvo.
Ako bi bila laška univerza v Trstu, bi bilo na tej prav živahno življenje. Slovenski in hrvaški fantje bi napolnili dvorane te univerze in kakor danes naši fantje, ki se uče na univerzah v Gradcu in na Dunaju, bi ostajali zvesti svojemu narodu, gospodovali bi pa oni v auli univeze, ker bi jih bilo veliko več kakor Italijanov. In kaj bi bilo škode, ako se ti fantje igraje naučijo dobro italijanskega in hrvaškega jezika P Znajo potem štiri jezike, ker nemščino mora vsak slovenski srednješolec itak znati. Ti fantje bi, ko dodelajo univerzo v Trstu, preplavili vsa krušna mesta, ubogi Lah, ki bi znal le en jezik, bi ne mogel ž njimi konkurirati! — Lah je nemaren v naučenju tujih jezikov, Slovenec* se jih nauči od začasne ljubice.
Konec prih.
H. Suttner
Ljubljana :: mestni trg
razpošil:a ure, zlatnino in srebrnino na vse kraje sveta, obrnite se zanesljivo na domačo slovensko tvrdko. — Veliki novi cenik zastonj.
Novost: Ploščnata, tanka, prava ntkelnasta Anker - Roskopf ura na 6 kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 36 ur idoča K 4’50. — Srebrne ure od 6» K naprej. — Večletno jamstvo. Ako blago ne ugaja, se denar vrne nazaj. — Verižice s slov. trakovi: :: nikelnasta K 1‘20, srebrna K 5’—. ::
Iščem dva ali L*1
oziroma
2—1
trgovsko pomočnico
ki imajo veselje do službovanja v konsumnih društvih. Vse drugo po dogovoru.
Aoton Kristan, Seleaburgora ulica 6|ll.
Redka priložnost! Kupil sem
■	  od	tovarne,
ki jo je uničil požar, celo zalogo, krasnih, težkih 2—1
flanelnih posteljnih odej
v vseh najnovejših in najkrasnejših vzorcih, ki imajo čislo neznatne, komaj vidne madeže od vode in pošiljam 3 kose za 9 K« Odeje so za vsako boljšo družino za pokrivanje postelj in oseb in so jako tople in mehke. OTON BEKERJI, c. kr. fin. nadstražnik v p. v N&chodu na Češkem.
Proda se nova
enonadstropna MSa
udobno zgrajena, s tremi stanovanji in velikim lepim vrtom. Ista se nahaja na jako mirnem kraju v neposredni bližini Ljubljane.
Več pove upravništvo tega lista.	3—2
Kavarna
,Unione‘ v Trstu
ulica Caserma in Toire Blanca
se priporoča.
H
Restavracija
(International1
v Ljubljani, ob Resljevi cesti št. 22
v bližini južnega kolodvora se priporoča. Točijo se pristna vina in izborno sveže pivo.
ssass Gorka in mrzla jedila. = Na razpolago je lep aenčnat vrt in aalon.
Postrežba točna.	Cene	zmerne.
Na obilen poiet vabi Marija Petrič 21—10	restavraterka.
NajbolJSi češki nakupni vir.
fCeno posteljno perje.
(P	1 kg sivega puljenega 2	K, bolj-
VV	šega 2 K 40 h; polbelega	2 K 80 h;
belega 4 K; belega, pnhanega 5 K VNvj\ 10 h; 1 kg velefinega, snožnobe-| "\M	lega puljenega 6 K 40	h, 8 K;
S. Benisch^Z^M^B } ^ P«ba sivega 6 K,	7 K; be-
———=■	lega,finega 10 K; nnjfinejči prsni
12 K puh Kdor vzame 5 kg dobi franko.
Izgotovljene postelje
z gostonilega, rdečega, modrega, belega ali rmenega nan-kinga, pernica, 180 cm dol* a, 116 cm široka, z dvama zglav-mkoma, vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavnice 3 K, 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko, Za neugajajoče se povrne denar.
5. Bcnisch, pescbenitz 11 758, (eJKi l«
(Bohmenvald). — Ceniki zastonj in franko. 15—6
Turjaški trg št. 7 s: LJUBLJANA :a Turjaški trg št. 7
KTcijvečjeL zaloga pohiitva za spalne in jedilne sobe, salone in go-sposkp sobe. Preproge, sastorji, modroci na zmeti, žimnati modroci, otroški yozički i. t. d.
Najtilžje oene.	Najaolldnelite blago.
Ceniki zastonj ln poštnina prosto I
Pozor!
Kdor želi imeti dobro uro, Baj jo zahteva z znamko «Union>, ker te ure so najbolj trpežne in natančne. Dobe se pri:
Našim rodbinam priporočamo
KolinsKo ciKorijo!
urarja in trgovcu
v Ljubljani
delničar in zastopnik švicarskih tovarn »Union* v Bielu in Genovi. 40—26
1© v trgovini s papirjem
Ivan Vrečko ;
Ljubljana, Sv. Petra cesta 31.
Mf	Zaradi preselitve 10% popusta.
Svoji k svojim!
Lud. Černe
zlatar in trgovec z urami
ter zapriseženi sodnijski cenilec
Ljubljana, Wolfove ulice 3.
Izborna zaloga briljantnega blaga, zlatnine, srebrnine in raznih nr.
Častna dclaVttica	f
za popravila in nova del a.
Cene najnilje. Solidna postre2ba.	/K
Hodna trgovina.
P. MAGDIČ
Ljubljana nasproU glavni pošti
Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam
zagrebško In : češko pivo :
v Trstn
Via Cecilia št. 14
priporoča:	35-24
vse modne in nakitne predmete, potrebščine za krojače in šivilje, damsko perilo, bluze, hišne halje, spodnja krila, narodne vezenine, ::	zastave,	trakove in znake.	::
Klobuke za dame in deklice. Potrebščine za modistinje. Popravljanje damskih klobukov.
posebno z zeletljaDO, Sadjem In.Dlnoni (navadnim namiznim in najfinejšim vinom v steklenicah) istrskim in fnrlansklm žganjem.
Upravna pisarna za realitete na deželi in v mestn.
5-2	Projekte	za kmetijska in gozdarska podjetja
Vse vrste klobukov za gospode in otroke, tkano barvasto in belo perilo, kravate, rokavice in vse športne in toaletne predmete.
Isdsjitelj in odgovorni urednik F m n Bar tl.
Tiaka It. Pr, Lampret v Kranju,