Št. 2 (720) L. XV.
NOVO MESTO, petek, 17. januarja 1964
DOLENJSH
Dinar na dinar - za bolnišnic
Kaj predvideva 7-letni načrt razvoja brežiške bolnišnice
Na bolnico v Brežicah je vezano blizu 70.000 prebivalcev posavskih občin, kar predstavlja za ustanovo dokaj obsežno zaledje. Takšna, kot je bolnica sedaj, nikakor ne ustreza zahtevani sodobnega zdravstvenega varstva, zato bo treba čimprej uresničiti načrte za dograditev. Potrebna bo podpora prizadetih občin Brežice, Sevnica in Videm-Krško, predvsem pa dobra volja delovnih kolektivov na tem območju.
< število sprejetih botaitav v brežiški bolnišnica stalno narašča, bolniške sobe so prenatrpane in mnogi pacienti se morajo zadovoljiti z zasilnimi ležišči. Pred zadnjo voj-• no sta bili v Posavju dve bolnišnici, ena t Krškem, druga v Brežicah, število bolniških postelj se je v času od 1918 do 1963 povečalo od 170 (tu je upoštevana tudi bivša bolnišnica Krško) na .227, to je za 34 odstotkov. V istem raadobju je naraslo Število oskrbnih dni od 21.700 na 79.371, torej kar za 365 odstotkov. Taksno povečanje je bilo možno le z uporabo pomožnih postelj. Površina, ki odpade na eno posteljo, je za 50 odst. manjša, kakor določajo predpisi.
Da bi se zavod približal strokovni rami, ki Jo zahteva današnja medicinska zna-
nost, predvideva 7-letni razvojni program bolnišnice postopno dograjevanje ustanove. Leta 1970 naj bi imela bolnišnica že 300 bolniških postelj ali 4,84 postelj na tisoč prebivalcev. Republiško povprečje v letu 1963 je 7,4 postelje na tisoč prebivalcev, program sedemletnega razvoja zdravstvenega varstva v SRS pa predvideva 9 postelj na tisoč prebivalcev.
Prvi korak k modernizaciji brežiške bolnišnice je bil napravljen pred dvema letoma. V ambulantno- poliklmičnem traktu, ki je M tedaj ^dograjen, so predvsem fiHikciorial-ni prostori; kiruirgična, ginekološka in intemističha ambulanta, začasni operacijski prostori, rentgen, lekarna in upravili prostori. Izgradnja te stavbe je veljala 156 milijonov dinarjev, od katerih je
Posvet transportnih podjetij
Svet podjetij za mednarodni cestni transport zvezne gospodarske zbornice zaseda vsak mesec v drugem kraju, 1» je v krajih, kjer imajo sedeže člani združenja. 10. Januarja je bil reden posvet pri članu združenja — AVTU Kočevje.
Razen tega zveznega organa je koordinacija dela vseh prevoznih podjetij v Jugoslaviji, ki sodelujejo na mednarod nem trgu.
Kakor vedno so se tudi tokrat pogovorili  o izkušnjah
pri mednarodnem transportu in se pomenili o nadaljnjih prizadevanjih za še hitrejši razvoj inozemskega transporta naših podjetij.
Posveta v Kočevju so se udeležila vsa tovrstna jugoslovanska podjetja (12), sestanku pa so prisostvovali tudi predstavniki zveznih organov in ustanov, ki spremljajo delo tega organa in skrbi jo za vsakršno pomoč podjetjem pri razvijanju mednarodnega cestnega transporta.
S te slike, se vam smehlja DuSko Gvozdič, ki je doma v Brežicah. Na Novega leta dan jc bil star eno loto. Bolan Sc ni bil, razen lani novembra, ko ie prebolel vnetje srednjega ušesa. Ker j0 njegova mamica v službi, očka pa na poti. se Duško greje pri stari mami, katere ne bi dal za ves svet! Na hranilni knjižici, ki jo je dobil ob rojstvu od Dolenjskega lista, ima že več kot 10 tisočakov, ker so mu očka in mamica, sorodniki ter znanci kar pridno povečevali začetno vlogo...
Kakšni so nekateri drugi naši »stari« novoletni prvorojenčki, pa si oglejte na 6. strani današnje Številke! Drugih tokrat nismo utegnili obiskati, pridejo pa na vrsto kdaj drugič.
ustvarila bolnišnica 138 milijonov. Preostalih 18 milijonov dinarjev je črpala, iz sklada za gradnjo bolnišnic Novo mesto in Brežice, v katerega so prispevale STedstva delovne organizacije.
GRADNJA V 7 ETAPAH
Nadaljnja gradnja bo potekala v sedmih stopnjah in bo po 'programu zaključena 1970. leta. Ce bo na razpolago več sredstev, kot je planirano, bo morda zaključena že prej. Za letos je predvidena ustanovitev otroškega oddelka z 20 posteljami. Oddelek bo urejen v stari bolniški zgradbi. V načrtu je še ureditev sanitarij in prostorov za dežurno osebje. Tudi začetek gradnje nove posteljne hiše je planiran za- letos. Dograditi bd bilo treba k'et-ne prostore to ploščo. Nova stavba bo priključena na ambulantno poliklinični trakt. Prihodnje leto naj bi jo spravili pod streho. V tretji etapi predvidevajo načrti ureditev nove kuhinje, pralnice, kotlarne in čistilne naprave v kletnih prostorih. V letu 1967 naj bi uredili U-ansfu-zijsfco postajo, lekarni, labo: ratoriju in rentgenu pa opremili še ustrezne dodatne prostore v ambulantno - polikliničnem traktu.
V peti etapi bo usposobljena polovica nove zgradbe za 105 bolniških postelj, v šesti etapi pa bodo dograjeni novi operacijski prostori in sobe za 49 bolniških postelj. Leta 1970 bo prišla na vrsto dokončna preureditev stare bolniške zgradbe, s čimer bo postopna gradnja zaključena.
Skupna vrednost investicij je 706 milijonov dinarjev, vlaganja v posameznih letih pa bi bila sledeča; 1964. leta 63 milijonov dinarjev, 1965. leta 120 milijonov, 1966. leta
Od sobote naprej: »MODA 1964«
Danes popoldne bodo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli 9. sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnja, izdelkov usnjarsko predelovalne industrije in raznih modnih artiklov. 2e jutri bo sejem odprt tudi za občinstvo, ki bo tokrat videlo na razstavišču tudi razstavo sodobnega pohištvenega blaga, na modnih revijah pa bodo pokazali 240 modelov.
Bazensko posvetovanje sindikalistov
Občinski sindikalni sveti v Kočevju, Ribnici, Črnomlju, Metliki, Novem mestu in Trebnjem so sc sporazumeli za skupim posvetovanje 25. januarja. Tedaj bodo izmenjali medsebojne izkušnje in razen tega pogovorili o problemih gospodarskih organizacij, kadrovski zasedbi in podobnem. Organizator posvetovanja je občinski sindikalni svet v Trebnjem, kjer bo tokratno srečanje.
97 .milijonov, 1967. leta 53 milijonov, 1968. leta 189 milijonov, 1968. leta 145 milijonov in 1970. leta 37 milijonov dinarjev.
Za uresničitev teh načrtov bo potrebno veliko naporov, predvsem pa finančnih sredstev, ki jih bolnišnica sama ne bo mogla ustvariti. Občinska skupščina Brežice bo na eni izmed prihodnjih sej razpravljala o ustanovitvi sklada za financiranje izgradnje bolnišnice, v katerega naj bd se stekali prispevki bolnišnice, prispevki delovnih organizacij in ostalih od izplačanih osebnih dohodkov in prispevki občinskega investicijskega sklada za zdravstvo. Zbiranje prispevkov bo trajalo od 1964. do 1970. leta.
Jt.
DOM NA TRAVNI GOBI je znana turistična postojanka: tu so lepa smučišča, primerna za mlado in staro. Do doma je speljana avtomobilska cesta, prevozna vse leto. Travna gora leži med Ribnico, Loškim potokom in Sodražico. Od tod so tudi lepi izleti v kraje, znane iz NOB. Prav blizu Travne gore so bili italijanski okupatorji v zgodovinski bitki v Jelenovem žlebu krepko poraženi. — S smučišč na Travni gori vidimo lahko tudi Kamniške Alpe. Pridite, gostoljubno boste sprejeti! (Foto: Drago Mohar, Ribnica)
Najširša socialistična tribuna
Danes razpravlja v Ljubljani okrajni odbor SZDL na svoji razširjena seji o nekaterih osnovnih ,družbeno-poli Učnih vprašanjih gospodarskega in družbenega razvoja ljubljanskega okraja v letošnjem ^letu. ■ Gradivo za sejo so pripravili že na ponedeljkovi seji iatrsnega odbora okrajnega odbora SZDL, kjer so med drugim podčrtali še posebej naslednja poglavja:
— dosedanji dosežki: celotnega družbenega razvoja so osnova plana za 1964;
— nujno bo treba še naprej krepiti vse oblike samouprav-
Medobčinska služba bo
Medobčinska inšpekcijska služba, ki je ,v dolenjskem bazenu zaživela lani, pripravlja svoje prvo obsežnejše poročilo, ki bo predloženo vsem občinskim skupščinam, za katerih področje deluje. Poročilo bo obširno, zato naj tokrat povemo zelo na kratko: gradbena inšpekcija se je ukvarjala največ z nedovoljenimi gradnjami. V občini Novo mesto so zabeležili 14, v trebanjski 1 in v črnomaljski 7 nedovoljenih gradenj. Tržna inšpekcija je imela največ dela s kontrolo odkupnih cen živtinei, z mešetarstvam ter kontrolo kvalitete blaga, zlasti vina v gostiščih. Sanitarna in komunalna inšpekcija se je ukvarjala največ s sani-
Na Valiti bodo gradili gostišče
V okviru priprav za 600ilet nico Novega mesta razmišljajo tudi o gradnji novega gostišča, ki naj bd bilo zgrajeno na Vahti na Gorjancih. Novo gostinsko stavbo bi gradili nekoliko nad obstoječo ce s barsko kočo. Novo gradnjo pripravljajo v sodelovanju z glavnim odborom Zveze združenj borcev. Načrte že izdelujejo. Vsekakor bo novo gostišče velikega pomena, saj bo stalo neposredno ob modernizirani cesti čez -Gorjance, po kateri se bo že v bližnji prihodnosti odvijal vedno živahnejši promet. Prav gotovo bodo v novo gostišče radi,pri-hajali zlasti nekdanji gorjan-ski partizani, ka so se v povojnem obdobju^ razšli širom po domovini.
ljanja. Sem sodi tudi prehod na skrajševanje delovnega tedna, nadaljnje poglobljeno vključevanje v mednarodno delitev dela in povečanje življenjske 'ravni.naših ljudi;
— realno bo treba povede vati osebne dohodke, kar je pogoj za uveljavljanje kakovostnih premikov v gospodarstvu; potreben je hitrejši razvoj kmetijstva kot osnove za nadaljnji dvig skupnega gospodarstva in življenjske ravni občanov;
— prav taka skrb naj velja tudi nadaljnjemu razvoju družbenih Služb v okraju;
inšpekcijska poročala
tanio-higienskimt pregledi v gostiščih, pa tudi z uveljavljanjem lani sprejetega odloka občine Novo mesto o ureditvi mest in naselij. Delovna inšpekcija je lani opravljala HTZ preglede predvsem v gozdarski dejavnosti ter v gradbeništvu, poleg tega pa običajne redne, izredne in kontrolne preglede v ostalih panogah.
: -—. vse to pa moramo no-nehno javno obravnavati t vrstah Socialistične zveze, kj se bo le tako uveljavila kot najširša: demokratična in socialistična, tribuna.
Člani izvršnega odbora 00 SZDL so že v ponedeljek opozorili na nekatera važna vprašanja, kot so n. pr.: ekonomska pomoč nerazvitim področjem v okraju (namesto dosedanjih dotacij!); odprava »socialne pomoči« nekaterim podjetjem (prav tu je tudi največ takih primerov, ko dosegajo ljudje dohodke ispod 25.000 din, socialna »pomoč« takim kolektivom pa postaja že potuha za njihovo slabo gospodarjenje!) itd, Treba bo znova pregledati davčno politiko đo nižinskih in višinskih kmetov." Opozorili so tudi na »zamrznjene« štipendije in pokojnine, ni stanovanjsko izgradnjo in na splošen pomen drugih gospodarskih ukrepov. — Današnja seja bo prav gotovo tudi izdatna pomoč občinskim političnim vodstvom ob spreje* manju družbenih planov in proračunov za 1964.
Pomagajmo divjadi!
Tudi letošnja zima povzroča pri divjadi in pticah veliko škode, zato jim moramo kolikor mogoče pomagati s hrano in jih ščititi pred lisicami, volkovi, divjimi lovci, klatečimi se psi in nje-dami.
Nekatere lovske družine ali posamezni lovci, ne glede na težko prehodne terene, lepo skrbijo za prehrano divjadi, kontrolirajo revirje in preganjajo roparice. Sami pa vsemu delu niso kos, zato bi moralo na pomoč priskočiti prebivalstvo, organi občinske skupščine pa naj bi post.-* '' za dosledno izvajanje predpisov o psih čuvajih.
Ledena snežna skorja je ravno tako debela, da se roparice lahko po njej nemoteno sprehajajo, zaradi pomanjkanje hrane pa 80 mnogo bolj napadalne kot v normalnih zimskih mesecih. Srnjadi pa se ledena skorja udira, in se, zlasti če jo gonijo roparice, ne more pra-
vočasno umakniti. Veliko srnjadi je že raztrgane, zato bi ji morale lovske družine še bolj kot doslej pomagati s prehrano iu zaščito. Lovci bi morali redno in v skupinah obiskovati lovišča, sicer bodo spomladi polja in gozdovi prazni in izropani najlepšega okrasa. Pri tem naj bi pomagalo ostalo prebivalstvo. S skupnimi močmi moramo rešiti, kar se rešiti da, sicer lahko postanejo posledice za divjad usodne. Prikrajšana bo narava in vsa družba! J. 2.
VREME
OD 16. DO 36. JANUARJA Približno do 23. januarja bo v splošnem .suho in hladno, včasih manjše snežne padavine, zlasti okrog 15. in 21. januarja. Okrog 25. januarja otoplitev z močnejšimi pada« vinami. Dr. V. M.
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
ČAS JE ZLATO
čas nas priganja, pa ne zato, da bi nas oropal užitkov, marveč zato, ker lahko vsako uro in minuto Izrabimo za svojo srečo — da bi bila naša osebnost bogatejša in življenje polnejše. Ni čas dragocen samo zato, da bi se pehali za več in več materialnih dobrin, čeprav je tudi od teh odvisno lepše življenje. Cas nam je potreben tudi za nematerialne vrednote, ki bodo z napredkom družbe dobivale čedalje višjo ceno.
Ura in minuta postajata danes še bolj dragoceni kot sta bfli včeraj in jutri bosta še več vredni kot sta danes. Vsepovsod. Kar prisluhnimo utripu življenja in čutili ga bomo, kako brni in kako tekmuje s časom. V tovarnah čedalje bolj spoznavajo, kako da ni dobro pustiti se pre-
NAŠ AKTUALNI KOMENTAR
hitevati času. Zato člani kolektivov čedalje bolj hitijo, da bi vzdržali tekmo časa. To pa seveda ne pomeni, da postajajo sužnji tega tekmovanja, saj vendar delajo zase in vsaka zmaga v boju za večjo produktivnost dela je Poplačana z bogato nagrado.
Življenje vrvi tudi drugod: na šoli, v uradu, v raziskovalnih ustanovah in drugje. Le poglejmo, kako se postopoma veča učinkovitost naše Javne uprave. Vse manj Je tiste mlahavosti pri reševanju zadev sitirank, kakršne smo bili navajeni pred leti, ko človek ni vedel, kdaj in kje bo lahko uredil svojo zadevo. Sedaj je efcspeditrvnost uslužbencev javne uprave že mnogo zadovoljivejša in strankam .posvečajo veliko več pozornosti, kot se je to dogajalo včasih.
Po tem malce predolgem Uvodu moramo končno odkriti področje naše družbene dejavnosti, kjer pa celo ura še nima prave cene. Kar obi-Ičimo kako sejo (katerekoli organizacije) in ne bo treba Imeti posebne sreče, da bi naleteli na tisto pravo, ki jo Iščemo — kjer namreč zapravljajo čas. S tem nikakor ne želimo podcenjevati problema, ki je na dnevnem re-
du! Ta je morda celo nadvse pomemben, toda če je sestanek slabo pripravljen in še slabše voden, je tudi obravnavanje pomembnega problema tratenje dragocenega časa. Zakaj tisti, ki pripravljajo sestanke, in tisti, ki se jih udeležujejo, da bi kaj povedali, prispevali k razpravi in morda celo kaj predlagali, bi se morali zavedati tega, da nima nihče časa na pretek. Ne bi smeli pozabiti, da večurno trajanje sestanka ali seje utruja udeležence, zmanjšuje končni učinek, povzroča upadanje zanimanja in napetosti itd. Se več: tak, slabo pripravljen in slabo voden več-urni sestanek odteguje ljudi od drugih pomembnih in koristnih nalog. Nekdo je bil morda namenjen v knjižnico, kdo drug spet bo zamudil predavanje na večerni šoli, ta ali oni je obljubil družini izlet in — kar je "tudi važno — človek mora tudi počivati, da bi lahko začel naslednji delovni dan svež in spočit. Če damo roko na srce, pa . moramo priznati, da nekateri dolgovezni, utrujajoči sestanki v prostorih, polnih cigaretnega dima, nikakor niso priložnost za nabiranje novih In' svežih sil za izpolnjevanje nalog na poklicnem delovnem mestu.
Človeku se zdi, da smo g3c-de tega — po solidnostd priprav, po učinkovitosti vodenja in sploh v tehniki poteka naših sestankov — še zelo daleč zadaj. Doživeti je mogoče tudi take paradokse, da bomo denimo, na nekem sestanku razpravljali o hvalevredni in danes zares aktualni temi — produktivnosti dela, in to (pomislite!) na sestanku, ki ni nič kaj produktiven. To je, milo rečeno, nerodnost. Če bi s čim lahko poudarili pomembnost vprašanja, o katerem razpravljamo, v našem primeru o produktivnosti dela, potem bi morali storiti to z dobro pripravljenim, brezhibno vodenim, kratkim in jedrnatim sestankom, o katerem ne bi mogel kasneje nihče reči, da so na njem mlatili tudi prazno slamo.
Odgovornost za to, da bodo sestanki dobro pripravljeni in vešče vodeni, pa ne zadene le organizatorjev, marveč prav  tako tudi udeležence.
Pretekli teden je bil v svetu močno razgiban. Ustvaril ali razpihnil je vsaj še eno novo žarišče, prinesel pa je še dosti drugega in pomembnega.
V območju Panamskega prekopa, ki sega 16 kilometrov na obe strani kanala in je pod nadzorstvom ZDA oziroma Panamske družbe, je prišlo do krvavih neredov med panamskimi študenti in ameriškimi študenti in prebivalci ob prekopu. Bilo je nadlrideset mrtvih in nad sto ranjenih, panamska vlada . je pretrgala diplomatske stike z ZDA, obtožila Washington agresije pred Varnostnim svetom in izjavila, da ne bo obnovila stikov z ZDA, dokler te ne privolijo v revizijo pogodb, po katerih Panama nima suverenosti nad kanalsko cono.
Ozračje je dodobra zastrupljeno. Pravzaprav je zastrupljeno že od leta 1903, ko je bila sklenjena prva pogodba o prekopu med Panamo in ZDA, toda z leti sta mržnja in napetost rasli in od časa do časa izbruhnili v krvavih nemirih in demonstracijah. Vedenje večine ameriških uslužbencev ob prekopu pa tudi ni bilo takšno, da bi Panamci pozabili na svojo mržnjo proti tujcem, ki so košatijo na njihovi lastni zemlji in jih imajo povrhu tega še za manjvredne ljudi.
Po vseh znamenjih sodeč bo spor trajal še dolgo, ker se ZDA v bistvenih točkah ne bodo hotele omehčati. Za ameriško politiko je vsak tak incident »peklensko dejanje Castra« ali vsaj dejanje, ki ga je Castro navdihnil.
In ker že omenjamo Castra, naj povemo, da je njegov sedanji drugi obisk
v Moskvi prav tako presenetil svet kot njegov prvi lani. Prišel je prav tako iznenada kot prvi. Namen njegovega obiska naj bi bili razgovori s sovjetskimi voditelji — o čem? Najbrž o vsem, kar se neposredno ali posredno tiče
Panama, Castro, arabski„vrh"
Kube: gospodarske težave in pomoč, položaj v karibskem območju, politika ZDA do Kube po prihodu Johnsona na oblast, stališče kubanskih voditeljev do kitajsko-sovjetskega spora (Kuba še ni podpisala moskovskega sporazuma o delni prepovedi jedrskih poskusov.)
Sicer pa je Castro prišel v Sovjetsko zvezo tudi na lov. V uradnem sporočilu je med drugim rečeno, da je prišel občudovat »zimsko pokrajino v Sovjetski zvezi, ki si jo je želel videti.«
V Kairu se je sestalo trinajst vodite. Ijev arabskih držav, da bi se pomenili, kaj jim je storiti spričo izraelskih načrtov o sklenitvi toka reke Jordan. To je bil v resnici povod, zakaj v poročilih iz Kaira je dalje rečeno, da bo konferenca voditeljev položila temelje za enotno arabsko politiko ob nevarnosti, ki grozi arabskim deželam. Od Izraela, seveda. Toda če gremo še nekoliko dalje, vidimo, da tudi to ni vse.
Očitno je, da je arabskim voditeljem
postalo več ali manj jasno, da je treba vsaj nekoliko popraviti odnose med posameznimi arabskimi državami, ki lani niso bili posebno zgledni. ZAR, Sirija in Irak so se celo leto vrtele v začaranem krogu rastoče in pojemajoče napetosti v medsebojnih odnosih, čeprav se je bilo leto 1963 začelo dokaj spodbudno zanje s trojno izjavo v Kairu. Saudova Arabija in Jemen sta tako rekoč na pol v vojnem stanju. Pred kratkim so na maroško-alžirski meji še grmeli topovi. Tunizija in Alžirija sta Šele zdaj začeli navezovati tesnejše stike. Bilanca res ni ugodna.
V Kairu si zdaj prizadevajo na najvišji ravni popraviti te odnose in doseči vsaj minimalno enotnost navzven. Tako je slišati, da sta ZAR in Jordanija spet navezali diplomatske stike, ki so jih bili pretrgali zaradi medsebojnih obtožb na račun jordanskega kralja Huseina oziroma predsednika Naserja. Hkrati je Jordanija priznala tudi republikanski Salalov režim v Jemenu. Govorijo celo o tem, da se bosta pobotala Saudova Arabija in Jemen. Do večjega zbližanja naj bi prišlo tudi med alžirskim predsednikom Ben Belo in maroškim kraljem Hasanom II.
Prvič v zgodovini indijske Kongresne stranke premier Nehru ni bil navzoč na letni konferenci stranke v Bubaneš-varu. Zbolel je in zdravniki pravijo, da bo moral nekaj mesecev počivati. Star je 74 let in se je v zadnjem času močno postaral. Očitno je, da ne bo mogel več prenašati tolikšnih bremen kot doslej. Zato se vsi sprašujejo: kdo bo njegov naslednik?
Zahtevajmo, da nas bodo o sestankih pravočasno obveščali, pa najsi gre za zbore volivcev, seje delavskega sveta, sestanke Socialistične zveze ali za drugačne shode! Terjajmo obvestila o dnevnem redu in kratka ali obširnejša pojasnila k posameznim točkam, odvisno pač od tega, ali nam je zadeva bolj ali manj znana! Ko pa bodo organizatorji sestanka izpolnili svoje, obveznosti, je vrsta na nas, da pokažemo svojo zavest, svoj čut odgovornosti in dolžnosti. Na sestanek moramo priti dobro pripravljeni, v razpravi na njem bomo kratki in jedrnati, nič ne bomo zamolčali, kar Je bistvenega in zares važnega, a tudi otrobov ne bomo mesi&i z nevažnim! podrobnostmi, s ponavljanjem že povedanega in s frazami. Taki, obojestransko dobro pripravljeni — organizatorji
In udeleženci — bomo poskrbeli, da nam bo sestanek vzel časa, kolikor ga je vreden — namreč po rezultatih, ki jih bo omogočfl.
■ Za produktivnost dela se m moramo bojevati na vsa-
| kem koraku, vsepovsod. ! Več prostega časa, to je znamenje bogatejšega in I produktivnejšega družbe-j nega življenja. Ali z dru-j gimi besedami, več kot i imamo prostega časa, bolj I je čas zlato. J. B.
»ZIDARJEV« tečaj za gradbince
Gradbeno podjetje Zidar is Kočevja ic vrsto let skrbi u lasten kader, v glavnem z Izobraževanjem že zaposlenih. Ljudje, ki so se izšolali s pomočjo podjetja, se Ic redko zaposlijo potem drugje. To podjetje sicer nekaj stane, vendar Jim na pomlad ni treba biti v skrbeh za delavce, predvsem sezonce.
Pogoj za tovrstno šolo, ki jo je za gradbene delavce organizirala kočevska delavska univerza v okvira izobraževalnega centra gradbene stroke iz LJubljane, je dovršena osnovna sola. Ker je precej delavcev nima, je DU organizirala nrkajtedenski tečaj, V soboto in nedeljo so vsi, razen treh slušateljev, opravili sprejemni izpit, t ponedeljek pa se Je ic pridela sa-
la, ki jo bo obiskovalo 35 delavcev, in bo trajala do konca februarja.
Pohvalen je način, kako Zidar skrbi za Izobraževanje delavcev. Tak delavec bo veliko uspešnejši na delovnem mestu in bo, tuleč to pozornost, z veliko večjim elanom delal. Skoda le, da tega ne uvidijo tudi ostala podjetja v občini, ki se ukvarjajo z gradnjami ali pa imajo svoje gradbene skupine, saj se od njih ni prijavil v lolo noben delavec.
DOLENJSKI LIST v vsako hiSo Bele krajine. Spod. Posavja in Dolenjske I
J.RATKL
IZ RAZNIH STRANI
4 Na otoku Zanzjbaru so naj
sprotniki zanzibarskega sultana izj vedli   državni   udar  in razglasili
republiko.
• Leva struja italijanskih so<
cialistov, ki se ne strinja z udej ležbo Socialistične stranke Italija v vladi levega centra, se je odcel pilo od stranke in ustanovila nova Italijansko socialistično stranko! proletarske enotnosti.
• V alžirskem mestu Oranu so
izbruhnile demonstracije proti em danjemu režimu predsednika Ben Bele. Pripadniki FLN so demoni strante razgrnili, predsednik Ben Bela pa je napovedal ostre ukrcpfl proti nasprotnikom socializma t deželi. -
• V   Klavnem   mestu indijsluj
države Zahodna Bengalija Kalku ti je prišlo do krvavih verskih spopadov med muslimani in hlndujcj, med katerimi Je bilo nad 160 mrtvih in nad 600 ranjenih. Sele vojski so je posrečilo spet vzpostaviti red.
• V Londonu se je začela kon
ferenca o Cipru, ki se Je udeležujejo predstavniki Cipra, Grčija! Turčije in Velike Britanije. Grkj zavračajo sleherno misel na dehtet otoka, medtem ko Turki sodijo] da bi le delitev otoka resila s*, danji položaj.
• Predsednik Italijanske repni} like Scgni Je odpotoval na uradni obisk v ZDA.
• V Frankfurtu v Zahodni Nenl Člji traja že nekaj dni proces proj bivšim/.esesovskim krvnikom S Ausehvfltza. Vse obtožence je ■ pustil spomin in se no spominji jo, da bi počenjali zločine. Izgd varjajo se tudi na »ukaze od zgft raj«.
• Član vodstva Socialistični stranke Francije in marsejski žfl pan Gaston Defferre, ki bo vej jttno do Gaullov protlknndid.it 4 predsedniških volitvah, je na zbd rovanju v Marselllesu dejal, da I treba postaviti generalu de Ganil po robu politiko in sistem dcnil kratlčnega upravljanja.
• Notranji položaj v Peruju J Je zadnje dni selo zaostril. Opol] cijske desničarsko stranke so sB moglavile vlado Oscarja TrellcS. češ da JI ni uspelo preprečiti tj ko Imenovano »subverzivne le« carske dejavnosti«.
Ni bilo posebnega prometa
13. januarja je bil na sf mi&ču v Novem mestu zan di mraza bolj slab promet, praSički. Naprodaj jih Je J lo 581. prodanih pa 534. K< so prišli kupci tudi od (1<* god, Je cena od zadnjd sejma porasla. Prašički J tokrat veljali 7000 do 11.*
i
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
• Pred dnevi je bil plenum CK ZK Srbije, na katerem so razpravljali o vzgoji mladine, pri čemer so ugotovili nekatere pomanjkljivosti, ki jih srečujemo tudi pri nas. Tako so na plenumu ugotovili, da organizirano vzgojno delo zaostaja za organiziranjem raznih praktičnih akcij in manifestacij. Praktične akcije so resda vrlina mladih ljudi, ki je ne bi smeli z ničemer zmanjšati niti zapostaviti Bilo bi nesmiselno odvračati mladino od akcij in jo kritizirati^ zaradi številnosti in različnosti praktičnih dejavnosti. Prav je, da mladina povsod pomaga in da sodeluje tudi s spremljanjem programov drugih družbeno-političnih organizacij. Toda v tem ne bi smeh pretiravati. Treba je vedeti, da so mladinska zanimanja predvsem v okviru splošnih družbenih in političnih programov, niso pa samo izključno to. Zveza mladine mora imeti tudi svoj program akcij, zlasti pa mora imeti tudi čas in sile, vzpodbudo in pomoč pri uresničevanju programa idejne in politične vzgoje mladine. Vloge mladinske organizacije tudi ne bi smeli pojmovati kot transmisije številnih družbenopolitičnih organizacij, ker na ta način, kot je dejal referent Milojko Drulovie, samo blokiramo te sile in čas mladinskih aktivistov, jih silimo v površnost, v verbalno podpiranje in fra-zerstvo in jim otežtijemo, da bi se bolj zanimali za mladino, da bi spoznavali in izpolnjevali njene želje, da bi se borili tudi za tiste specifične programe, ki pomagajo privabljati in vzgajati mladino.
• Izvršni odbor glavnega odbora SZDL Slovenije je na svoji zadnji seji razpravljal o uresničevanju nalog V. plenuma SZDL Slovenije. Pri tem je poudaril, da bi morale organizacije Socialistične zveze prispevati k takim razpravam o družbenih planih ki hI
pripomogle k premišljevanju, kompleksnemu planiranju ob upoštevanju vseh potreb skladnega razvoja. Nadalje morajo biti organizacije SZDL glavni pobudnik in mobili-zator, da bodo prišle razprave o statutih do občanov in da bodo imeli leti vso možnost oblikovati svoje statute. Vključiti se
MLADINI ČAS IN SILE, SPODBUDO IN POMOČ
je treba tudi v priprave za uvedbo i.' urne ga delovnega tedna, ki ne smejo biti kampanjske in ki morajo spodbujati za zvišanje produktivnosti in za modernizacijo proizvodnje. Na seji izvršnega odboru so govorili o kadrovskih problemih, o potrebi nujnega povečanja štipendij in o drugih vprašanjih.
• Zvezni zbor zvezne skupščine bo, kot pričakujejo, sprejel priporočilo o graditvi stanovanj za trg in o pogojih za industrijsko gradnjo teh stanovanj. Pričakujejo, da bo vsako leto zgrajenih okrog 150.000 novih stanovanj, v sedmih letih torej več kot milijon. Bržčas bodo z naknadnimi predpisi podvojili kredite za stanovanja.
• Zvedeli smo, da pripravljajo predpise o sodiščih splošne pristojnosti, 6 gospodarskih sodiščih, o javnem tožilstvu, javnem |/. ..obr;iuilstvu in advokaturi, ki bodo — prav tako tudi tisti, ki jih bodo sprejeli kasneje — uskladili pravosodni sistem z načeli nove ustave. Z novimi predpisi bodo sodišča razširila dosedanje funkcije: ugo-tavljnla bodo negativne pojave, določala oblike, v katerih nastaja jo družbene deformacije, in proučevale vzroke, hkrati pa bodo
tudi opozarjala na nedograjenost zakonodaje.
• Od 4056 delovnih organizacij, kolikor jih je v Sloveniji, jih je komaj 213 že sprejelo nove statute. Občinske skupščine so prejele v obravnavo le 127 statutov. Ker pa so po ustavnih določbah delovne organizacije dolžne predložiti statute pred sprejetjem v obravnavo občinskim skupščinam, obstaja bojazen, da bodo storile to vse hkrati, zaradi česar bi bile razprave nujno nagle in formalne. Da se to ne bi zgodilo, je potrebno, da delovne organizacije pohitijo z zaključno fazo Izdelave in da ne zavlačujejo s predložitvijo statutov v obravnavo občinskim skupščinam na zadnje dni.
• Pristojni krogi čedalje bolj opozarjajo na potrebo po modernizaciji carinske službe. Pred leti, ko so bile uvedene carine, Je našel ta ukrep carinsko službo nepripravljeno, zlasti tehnično slabo opremljeno. V treh letih bi morali investirati v modernizacijo carinske službe okrog 3 milijarde dinarjev, pri čemer je treba upoštevati, da je carina čedalje pomembnejši faktor v sistemu gospodarjenja.
• Lani je trgovala Jugoslavija s 116 deželami z vsega sveta. V primeri z letom 1960 se je število dežel, s katerimi trgujemo, povečalo za 56. Najmočnejši partner v menjavi je bilo lani konvertibilno področje Zahoda.
• Te dni o bile dane v razpravo teze o samoupravljanju in novem sistemu nagrajevanja v upravi. Sredstva naj bi — seveda na podlagi nalog in programov — odobravala predstavniška telesa, a njihovo trošenje naj bi bilo odvisno od izpolnjevanja teh nalog. V notranjo delitev se predstavniški telesa ne bi vmešavala. O tem bi odločal vsak organ uprave sam.

NA OBISKU V KOČEVSKEM PODJETJU »INKOP« i
Gugalnice za izvoz
Leta 1946 je bila v Kočevju ustanovljena majhna uslužnostna ključavničarska delavnica. V slabih, neprimernih prostorih je delalo nekaj ljudi, njihova dejavnost pa so bile predvsem usluge za obnavljajoče se Kočevje. Delavnica pa je rasla, njena dejavnost se. je širila in z velikim požrtvo-vanjem naraščajočega kolektiva so lahko že prevzemali taka dela, da jih nis0 več mogli spraviti v okvir takratne organizacije podjetja. Potem so se vselili v nove, boljše prostore, pred dvema letoma pa je podjetje dobilo tudi novo ime — INKOP, Industrija kovinske opreme.
Niso bili več uslužnostno podjetje, njihovo delo je že bilo pomembna postavka v občinskem gospodarstvu. Ker pa je zavzela njihova dejavnost spet  preširoke okvire
(proizvajali so okrog 240 artiklov), so jo začeli sože-vati. INKOP sedaj izdeluje le tri osnovne skupine (seveda v več inačicah): okovje in pribor, kovinsko pohištvo in sanitarno opremo.
Z razvojem, predvsem pa z osvajanjem novih proizvodov je pričelo podjetje posegati tudi na zunanje tržišče. Pred dvema letoma so izvozili le za okrog 3000 dolarjev izdelkov, lani se je izvoz povzpel že na 38.000 dolarjev, po letošnjem planu pa riaj bi porasel na 55.000. Izvažajo na Zahod, in sicer v glavnem kovinsko pohištvo (vrtne gugalnice ipd.), pri izdelavi pa uporabljajo skoraj izključno domače surovine. Letos bodo posvetili posebno skrb cenejšemu proizvajanju, za kar je kolektiv živo zainteresiraj saj se dobro zaveda, da je prav od čim nižjih proizvodnih stro-
škov odvisen uspeh na domačem, še bolj pa na tujem trgu. K nižjim proizvodnim stroškom jim bodo v veliki meri pripomogle investicije v višini 98 milijonov din. Urediti nameravajo prostore, ker ne odgovarjajo serijska proizvodnji, delno pa bodo izpopolnili in modernizirali stroje.
Letošnji plan predvideva porast celotnega dohodka od 458 milijonov leta 1963 na 504 milijone, ne da bi pri tem bistveno povečali število zaposlenih. Kar zadeva izvoz, mu bodo dali še večji poudarek, ob tem pa skrbeli za prilagajanje izvoznih izdelkov zahtevam tržišča in modnim muham kupcev. Vse o pa bodo lahko dosegli le s strokovnim delom. V ta namen štipendirajo več študentov na srednjih šolah, že letos pa bodo dobili iz šol deset strokovnjakov.
In težave? Po eni strani *?žko dobijo domač reprodukcijski material, manjka jim pa tudi veliko stanovanj. Stanovanjskega problema ne morejo rešiti na hitro, za to sta potrebna čas in denar. Radi bi gradili lastna stanovanja, pripravljeni pa so podpreti tudi individualne gradnje.
Celotni dohodek (504 milijoni) je planiran že s skrajšanim delovnim časom. V podjetju o tem že dalj časa razmišljajo in menijo, da so možnosti za skrajšani delavnik. Delavski svet je imenoval komisijo, ki naj to temeljito prouči, v drugem četrtletju pa bi lahko že pre-
šli na 7-urni delavnik. Dosedanje analize tudi kažejo, da obstoje realne možnosti za povečanje produktivnosti za 24 odst., kolikor bi jo morali povečati zaradi višjega plana in skrajšanega delavnika.
Boljši uspeh kolektiva pa je odvisen tudi od izobrazbe upravljavcev, zato skrbijo, da si vsak pridobi vsaj osemletno izobrazbo, posebno skrb pa posvečajo strokovnemu priučevanju na delovnem mestu. Precej delavcev Je pridobilo kvalifikacije tudi v tečajih, ki jih je priredila DU Kočevje.
Ne jezite se, če ga v trafiki zmanjka: DOLENJSKI LIST si naročite na svoj naslov!
Tole je vrtna gugalnica, kakršne izvaža kočevsko podjetje INKOP
ZAKAJ IMAMO SLAB KROMPIR?
Neskladnost med cenami semenskega in merkan-tilnega krompirja narašča iz leta v leto In ima za posledico slabo kvaliteto krompirja. V Sloveniji smo v letu 1963 posadili skoraj dva in polkrat manj priznanega semena krompirja kot v letu 1957. V 'zadnjem letu je postala kvaliteta krompirja že tako slaba, da je bil prizadet blagovni premet s krompirjem, lato bi morali razmisliti, v čem je krivda.
Medtem ko smo leta 1957 v Sloveniji posadili več kot 833 vagonov semenskega krompirja, smo ga leta 1962 posadili le 352 vagonov, vse ostalo pa je bil manj kvaliteten krompir. Lani smo v primerjavi z letom 1962 .še nazadovali, zato je kvaliteta krompirja zelo padla.
Krompir je močno okužen s plesnijo, tudi prašna krastavost se je že razširila, razen tega je še vrsta okužb, ki se vedno bolj širijo, ker ne zamenjujemo bolnega semena- z zdravim.
Kadar se kmetovalci pogovarjajo o zamenjavi semena, pravijo, da se jim zaradi neskladnosti cen med semenskim in merkantilnlm krompirjem semena ne Izplača zamenjati. Za kilogram semenske pšenice mora odšteti kmetovalec 1,53 do 2 kg mer-kantilne pšenice, za kg semenskega krompirja pa je moral lani dati kar 4 in še več kilogramov merkantilnega krompirja. V letu 1957 je bila zamenjava ugodnejša.
Za zadruga, ki sklepajo s kooperanti pogodbe, je velik problem cena semenskega krompirja. Semenarna napove ceno, ko pa pošlje račun, vidimo, da je dosti višja. Zato zadruga kmetu v pogodbo ne more vstaviti končnih cen za krompir. Vse to vzbuja pri kmetovalcih nezaupanje.
V zadrugah so mnenja, naj bt semenarna kooperantom že jeseni dostavila krompir z dokončno ceno. M- S.
Zdaj: ISKRA, tovarna usmerniskih naprav. Novo mesto
Tik pred koncem leta je priredil novomeški obrat kranjske tovarne ISKRA majhno svečanost, na kateri je inž. Danilo Dolgan, direktor kranjske tovarne ISKRA, proglasil dosedanji obrat za-samostojno tovarno združenega podjetja.
ISKRA, tovarna usmernl-ških naprav v Novem mestu — kot se zdaj imenuje — je 12. samostojna tovarna podjetja. Nastala je po programu specializacije tal;o, da se je prvotni oddelek usmerniških naprav lani ločil od matične tovarne in pričel po kratki poskusni dobi z redno proizvodnjo usmerniških oljnih ali zračno hlajenih naprav za telefonijo, kinotehniko, gal-vaniko — nasploh za vse de-
javnosti, kjer je potrebna za pogon enosmerna električna napetost.
Dosedanji obrat je v tem kratkem času pokazal izredno prizadevnost, izkušenost in zmožnost samostojnega vodenja, kar je zlasti razvidno iz tega, da je že v prvem letu obstoja presegel letošnji plan proizvodnje za okrog 10 odst.
Za leto 1964 je 125-članski kolektiv tovarne sklenil doseči blizu 900 milijonov dinarjev bruto dohodkov, kar je 100 odst. povečanje proizvod-
nje. Asorfciment bodo v bodoče razširili s področja uporabe elementa selena še na silicij in pozneje tudi na ger-mani j. Razširitev pa je vezana na sestavne dele polvodni-ške tehnike, za katere gradi »ISKRA« v Trbovljah novo tovarno.
■ Po podatkih svetu za gradbeništvo Zvezne gospodarske zbornic« Je za izvajanje letošnjih građenih del sklenjenih že za več kot 169 milijard dinarjev pogodb.
■ Te dni so predali prometu
zadnjih 20 km ceste med Sežano ln Štanjelom na Krasu. Z modernizacijo te ceste se je pot lz Kopra v Gorico skrajšala za 16 km.
BREŽICE: semenski krompir bo treba obvezno zamenjati
Za ravninske predele občine Brežice (6000 hektarov obdelovalne zemlje) je bil že lani sprejet odlok o agromi-nimumu. Po tem odloku so kmetovalci dolžni uporabljati umetna gnojila, zatirata plevel in rastlinske škodljivce. Odslej bodo morali zasebni kmetijski proizvajalci obvezno nabavljati semenski krompir in tako zagotoviti boljši pridelek. Krompir bodo za zasebnike naročale zadruge.
Svet za kmetijstvo pri občinski skupščini Brežice je v "četrtek, 9. t. m., sklenil, naj bi kmetovalci obnovili krompir najkasneje v treh letih, vsako leto eno tretjino. Ta predlog so sprejeli zaradi tega, ker je jesenska na-
bava .zamujena, na pomlad pa bo semenski krompir gotovo nekoliko dražji. Tudi zaloge najbrž ne bodo tolikšne, da bi ga zadrugi lahko oskrbeli za celotno območje . naenkrat. Zadrugi ga bosta v prihodnje nabavljali v jeseni in ga oddajali interesentom kar takoj, če ga bodo želeli že takrat odkupiti. Kmetijska zadrugi Brežice in Bizeljsko bosta nadzorovali nabavo krompirja. O spremembi odloka o agrominimumu bo razpravljala občinska skupščina. Zahteve o obvezni zamenjavi krompirja verjetno, ne bo težko uveljaviti, ker proizvajalcu to samo koristi. Nekateri so semenski krompir že zdaj kupovali drugod.
TRGOVSKO PODJETJE
»ŽELEZNIMA« - NOVO MESTO
razpisuje
prosta delovna mesta za:
1. REFERENTA - vodjo oddelka nabave in prodaje avtomobilov In nadomestnih delov,
2. PISARNIŠKO MOč za dela pri skladiščni kartoteki.
Pogoji pod 1.:
a) popolna srednja ali njej sorodna šola in najmanj 3 leta delovne prakse v tej stroki;
b) visokokvalificiran trgovski delavec avtomobilske stroke z najmanj 10 leti delovne prakse.
Kandidat pod a) in b) mora dobro obvladati trgovske posle v avtomobilski stroki in biti sposoben samostojnega vodstva na tem delovnem mestu, kar je pogoj za namestitev. Zaželeno je znanje vsaj enega tujega jezika. Pogoji pod 2.: ,
a) popolna ali nepopolna srednja šola;
b) kvalificirana trgovska moč, ki obvlada tudi dela pri skladiščni kartoteki.
Osebni dohodki po pravilniku ali posebnem dogovoru. Prijave sprejema uprava podjetja do 15. februarja 1964.
Tit Ooberšek:
1
Poučen obisk nekaterih družbenih posestev
Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov — podružnica Novo mesto je v prvi polovici decembra 1963 obiskalo nekatera družbena posestva v okolici Ljubljane in v Savinjski dolini. Obisk je bil za člane društva poučen, sodim pa, da bodo opazovanja in zapiski s toga izleta zanimali tudi druge bralce Dolenjskega lista.
Agrokombinat Ljubljana
je bil ustanovljen pred 4 leti iz več manjših družbenih posestev v okolici Ljubljane. Sedaj upravlja s- 3.000 ha obdelovalne zemlje, ki jo bo povečal do leta 1970 na 5.000 hektarov. Zemljo pridobivajo v glavnem z nakupi, delno tudi s krčitvijo gozdov. Zaposlujejo 1.100 delavcev in uslužbencev, od katerih je 106 agronomov in kmetijskih tehnikov. V letu 1963 so ustvarili 7,1 milijarde din skupnega dohodka ali 6.S milijona din   na  enega zaposlenega.
Delo na kombinatu je vzorno urejeno ter na strokovni višini, zato si obrate tega kombinata hodijo ogledovat poleg domačih tucfl tuji strokovnjaki ln politiki; tu je bil na primer tudi sovjetski predsednik Hrustov ln drugi.
Poljedelstvo Agrokombinata
Kolobar na njivah obsega 60 odst. žit, 20 odst. krom plrja in 20 odst. travnih mešanic. Od žit sejejo 80 odst. ozimnih žit, kjer prevladuje pšenica, dokler ne bomo dobili take sorte ječmena, ki bo dala prav tako velike pridelke kot pšenica. Koruze za silaže ne sejejo več, ker daje premajhne dohodke in ker zahteva preveč delovne sile s spravilom ln krmljenjem. Prav tako ne bodo sejali več detelj (sedanja deteljlšča so preorali), ker je preveč dela s sušenjem. Namesto detelj bodo sejali travne mešanice,
ki dajejo enake pridelke in se lažje sušijo. Strnišča po žetvi ozimnih žit bodo 50 do 60 odst. posejali z belim hornberškim prosom, ki hitro raste ln pravočasno dozori, delno pa tudi z barom (prosu podobno rastlino, razširjeno na zgornjem Dravskem polju). 30 odst. stmišč bodo posejali s travo, ki pride v kolobar namesto strniščne detelje. 10 do 20 odst. strnišča bodo preorali kot strniščno prah.) za okopavine v prihodnjem letu (krompir). Za živinorejo bodo poljedelci pridelovali le seno in slamo. Poleg sena je zelo važna slama, saj jih stane 1 kg slame, ki Jo kupijo v Vojvodini, preden pride v hlev, 23 din. Zaradi tega so sklenili, da bodo slamo za potrebe živinoreje pridelovali doma in od tod izvira velik odstotek žit v osnovnih in strniščnih posevkih. Močna krmila bodo živinorejci kupili tam, kjer bodo cenejša. Poljedelci, ki
tvorijo samostojno ekonomsko enoto z lastnim obračunom, ne marajto zmanjšata svojih dohodkov na račun'živinorejcev. Praksa bo pokazala, ali je to stališče pravilno.
živinoreja v kombinatu
Je razdeljena na farmo krav molznic z 2400 kravami, na pitanje 7000 glav govedi, na pitanje 30.000 svinj in na 96.000 glav kokoši nesnic. Opuščajo rejo sivorjavih krav, ker dajo premalo mleka v primerjavi s težo in porabljeno krmo. V bodoče bodo Imeli le lažje krave pasme jersey, ki v sorazmerju s te žo boljše izkoriščajo krmo in dajejo več mleka. Povprečna molznost krav znaša 3450 litrov mleka letno, ki ima povprečno 4 odst. moščob. Računajo, da bodo dosegli že v letu 1964 3900 litrov mleka letno na kravo. Pri sedanjih cenah mleka ln premijah za mleko bo s tem tudi reja krav molznic rentabilna.
Pitaliiče govedi v Smedni-ku redi trenutno 3800 govedi, po dograditvi pa bodo na tem obratu spitali letno 7.000 govedi. Mlada teleta, ki jih dobijo iz odkupa v teži od 80 do 90 kg, redijo najprej do teže 150 kg. v zaprtih hlevih po 600 glav v enem hlevu. Teleta so v zaprtih hlevih neprivezana v večjih boksih (ograjen prostor). Boksi so globoki. Gnoj kidajo v daljšem časovnem obdobju Ana na 2 do 3 mesece). Nastiljajo s slamo. Teleta so sivo rjave in svetlolisaste pasme. Krmijo močna krmila in seno, ki jih živali žro po volji. V močna krmila dajejo sečnino (urea), ki delno (do 40 odst.) nadomešča beljakovine. Hlev s 600 teleti oskrbujeta le dva delavca, ki sta plačana po prirastku telet. Povprečno zasluži en delavec 33.000 din na mesec.
Ko dosežejo teleta težo 150 kilogramov, jih premestijo v odprte hleve brez sten, le streha je nad živalmi. Tu živali rodijo do teže 400 kg, ko so zrele za prodajo. V teh hlevih, krmijo zrezano slama in močna krmila, ki jih živali žro po volji iz samostreznih krmilnih naprav, katere pol-
nijo enkrat tedensko kar li traktorskih prikolic. Živali so prav tako neprivezane v ved-jih boksih. Stojijo na lesenih mrežastih tleh brez naslilja, Živalske odpadke živali sam« s parkljl stlačijo skozi mrežasta tla v spodnjo odprtino, ki jo čistijo le dvakrat letno, Napajanje je v obeh hlevih samodejno — po volji živali. Delavec — oskrbovalec živali — skoraj bolj opazuje, kot pa oskrbuje (samodejno krmljenje, samodejno napajanje, samodejno kidanje), zato za 2000 glav skrbi le en delavec. Krmila pripelje posebna skupina. Povprečen prirastek na glavo znaša v obeh tipih hlevov 986 gramov na dan. Za 1 kg prirastka porabijo 5,2 kg krmil vseh vrst.
V zimskem času imajo v odprtih hlevih težave s tem, ker morajo vodo za napajanje greti, sicer bi zmrznila, Pri odprtih hlevih j« težava še v tem, ker morajo živali, kadar odstranjujejo gnoj lz hlevov, prestaviti, tla dvigniti in na novo namestiti. Gnoja Imajo veliko in ga zaračunavajo poljedelcem po 0,8 din kg. Cena gnoja je nizka, ker je prevoz drag.
(Nadaljevani« sledi)
Z RAZŠIRJENE SEJE OKRAJNEGA KOMITEJA ZKS V CELJU
Razvoj terja ustrezne kadre
r V preteklem tednu so na razširjeni seji okrajnega komiteja ZKS v Celju razpravljali o nekaterih aktualnih vprašanjih s področja kadrovske politike. Seje so se udeležili tudi zvezni poslanci, predstavniki CK ZKS in sosednih okrajnih komitejev ZKS.
Iz poročila kadrovske komisije pri OK ZKS in razprave je bilo razvidno, da manjka kompleksnih pregledov in analiz o kadrovskih vprašanjih ter da bodo občine ln okraj težko izdelali kakovostne in kompleksne analize, dokler taksnega gradiva ne bodo zbrale delovne organizacije. Podatki o So-lanem kadru, pa kažejo, da glede tega v celjskem okraju zaostajajo tako za republiškim kot za zveznim povprečjem. Ob koncu leta 1962 Je bilo v tem okraju le 4,9 odstotka kadra s srednjo, višjo in visokošolsko izobrazbo izmed vseh zaposlenih v industriji. Podobno je v družbenih službah, javni upravi in v ostalih družbenih dejavnostih. Po analizi stanja v začetku šolskega leta manjka v osnovnih šolah 33 učnih moči za razredni pouk in približno 280 predmetnih učiteljev. Njihova mesta zasedajo predysem učitelji brez ustreznih kvalifikacij. Niz nerešenih kadrovskih problemov je tudi v zdravstveni službi. Tako pride v tem okraju 1 zdravnik splošne prakse na 4326 prebivalcev. Nič boljše ni v javni upravi. Število uslužbencev z nižjo izobrazbo predstavlja kar 304 od-
stotke nad sistemizacijo. Razen tega so 4 občinske uprave še vedno brez pravnikov ln veterinarjev, 10 brez ekonomistov, 9 brez gozdarskih inženirjev, 8 brez gradbenih inženirjev itd.
Vsi ti podatki kažejo, da kadrovska politika ni sledila razvoju na področju gospodarstva in drugih dejavnosti, ki terja ustrezne profile ln kakovostne kadre za uspešnejše delo na višji ravni. Razen tega ugotavljajo v tem okraju, da tudi razpo-
ložljivi strokovnjaki niso v celoti izkoriščeni in smotrno razporejeni.
V zvezi s tem so razpravljali o kadrovskih službah in ugotavljali, da se marsikje še vse preveč ukvarjajo s sprejemanjem in odpuščanjem delovne sile ter delno s štipendijsko politiko. Hkrati so poudarili, da ne gre iskati osnovne vzroke samo v njihovi neustrezni kadrovski zasedbi, temveč predvsem v tem, ali so podani osnovni pogoji za obstoj in njihovo normalno delo (miselnost, organizacija dela, vloga samoupravnih organov). To potrjuje dejstvo, da tudi v nekaterih takih gospodarskih organizacijah, ki imajo zaposlene v kadrovski službi diplo-
mante VKS v Kranju, stanje nI bistveno boljše.
Glede sredstev, ki jih gospodarske organizacije porabljajo za izobraževanje, sg ugotovili, da je pri razvitejših gospodarskih organizacijah s sodobnejšimi koncepti kadrovske politike dovoljeni namenski 1 odstotek sredstev iz bruto osebnih dohodkov občutno premajhen. Sam sistem štipendiranja pa je v glavnem nenačrten in premalo usklajen z dejanskimi potrebami.
Ob zaključku seje so poudarili naloge komunistov, vseh dnižbeno-političnih organizacij in samoupravnih organov pri reševanju kadrovskih vprašanj. Zlasti komunisti bi morali vztrajno delati na tem, da bo sleherni družbeno - politični, samoupravni in gospodarski organ vodil za svoje potrebe ustrezno kadrovsko politiko z namenom, da se na vseh področjih v skladu z Ustavo in Programom ZKJ ter ob upoštevanju specifičnosti osvajajo naprednejši koncepti v kadrovski politiki. V celoti je potrebna večja in jasnejša delitev dela in odgovornost pri vodenju kadrovske politike na ravni delovnih organizacij, komun in okraja. S. P.
RAZGLEDNICA S POTI NA BREZOVO REBER
(Foto: Marijan Dobovšek)
Loškemu potoku se obeta trgovski dom
Trgovsko podjetje Jelka iz Ribnice bo prav kmalu začelo v Loškem potoku graditi sodobno urejen trgovski dom, pod katerega streho se bodo združile vse dosedanje majhne prodajalne. V novi trgovin^ bo poslovanje bolj gospodarno, potrošniku bo na voljo večja izbira blaga, pa tudi nakup bo la-godnejši, saj se bo lahko v eni stavbi vsakdo oskrbel z vsem, kar želi kupiti. Trgovski dom bo do-
grajen do 1966. leta, zanj pa bo treba odšteti približno 30 milijonov dinarjev. Tako obsežne gradnje »Jelka« ne bi mogla začeti, če ne bi kmetijska zadruga v Loškem potoku pokazala velikega razumevanja za potrebe tamkajšnjih potrošnikov. Velikodušno je ponudila 15 milijonov dinarjev svojih sredstev kot dolgoročni kredit trgovskemu podjetju. Preostanek sredstev bo Jelka primaknila bodisi iz svojih sredstev, bodisi bo najela kredite. Tako lepih in spodbudnih primerov sodelovanja med podjetji raznih strok je pri nas zelo malo, zato velja velikodušno gesto kmetijske zadruge v Loškem potoku posebej pohvaliti.
Zmagovalca: Andrej Jurca in Nemška vas
AMD Trebnje je pred dnevi organiziralo občinsko prvenstvo v izmenjavanju te-stovnih pol z vprašanji o cestnoprometnih predpisih. Tekmovanja so se udeležilo vse matične in podružnične šole razen osnovne šole na Mirni in podružnic v Dobr-niču in Mokronogu. Med šolami je zmagala osnovna šola v Nemški vasi, katere ekipa je porabila za odgovorne 53 minut in 54 sekund. Med posamezniki je bil najboljši u-čenec Andrej Jurca iz Sent-ruperta, ki je za test porabil 5 minut in 54 sekund, drugi Je bil Miro Kovačič iz Nemške vasi, tretja- pa Valerija Vidmar iz Trebnjega.
RAZPRAVA 0 STATUTU IN PR0-, GRAMU ZA LETO 1964
(Zapis s sestanka kluba odbornikov novomeške občine)
Na sestanku kluba odbornikov občine Novo mesto, kt je d prejšnji teden, so obravnavali predlog statuta občine Novo metlo ln poročilo o izvršitvi obcto-skc-ga proračuna za leto 1963 in predlog za prihodnje leto.
Stari statut občine, ki 1« bil »prejet leta 195«, Je z ozlrom na določbe nove ustave to zastarel. Komisija, ki Je bila imenovanu za pripravo novega statuta, Je to decembra 1962 dala na predlog občinskega ljudskega odbora nori osnutek v Javno razpravo. Po »prejetju nove zvezne in republiške ustave pa Je komisija dobila predloge od raznih organizacij ln republiških sekretariatov ln J« glede na predloge Stalne konference mest in posvetovanj v okviru okrajne skupščine ln okrajnega odbora SZDL pričela delati nov osnutek, ki h t nekaterih stvareh dokaj razlikuje od prvega Tako Je občinska skupščina decembra 1963 (prejela sklep, da se da novi osnutek v ponovno razpravo zborom volivcev, delovnim in drugim organizacijam ter občanom. Tako se lahko vsi občani stznanjajo z nJim ln lahko dajejo tudi svoje pripombe ln predloge. Nov statut odgovarja družbenemu ln političnemu razvoju in stanju ln je tudi podlaga sa perspektivni razvoj graditve socializma v nali skupnosti. Glede na sklep zvezne in republiške ustave pa mora biti sprejet najpozneje do 9. aprila 1964.
Tako občani na zborih volivcev ln po delovnih ln drugih organizacijah te dni razpravljajo o statutu, saj ga Je občinska skupšči-
na razmnožila v toliko izvodih, da Je lahko vsaj za nekaj časa vsakemu dostopen.
Program razvoja občine za leto 1961! je predvideval hitrejšo rast delovne proizvodnje in storitev v gospodarskih panogah ter se večje viaganje sredstev v splošni družbeni dejavnosti. Predvidevanja so bila stvarna, saj Je bil lanski plan dosežen s 102 odstotkoma, ln to r družbenem sektorju s 103 odstotki in v zasebnem s 96 odstotki. Slabši uspeh v zasebnem sektorju Je predvsem posledica kmetijske proizvodnje, ki Je bila za okoli 300 milijonov dinarjev manj šn od predvidene. Predvidevanja, da bi se povečal celotni dohodek v primerjavi s letom 1962 za 22 odstotkov in narodni dohodek za 19 odstotkov, so bila v celoti izpolnjena.
Največje povečanje celotnega dohodka Je v industriji (za 30 odstotkov), gradbeništvu (34,3), trgovini (22,6) ln prometu (22.5). Manjšo realizacijo imamo le v obrti, saj Je precej obrtnikov pre-nthalo s delom in bo potrebno v novem letu posvetiti temu problemu več pozornosti.
Na osnovi različnih smernic lahko pričakujemo, da se bo ob sodelovanju vseh občanov dvignil celotni dohodek t letu 1964 za 16 odstotkov, ln to v družbenem sektorju za 18,6 ln v zasebnem za 4,1 odstotke. Predvidevanja so postavljena dokaj visoko In Jih lahko Izpolnimo le tedaj, če se bodo svojih nalog zavedali vsi: od pristojnih oblastnih organov, prek družbenih in političnih organizacij do rseh delovnih občanov.
•4k.
Od Ajbla do Čolnarjev: ena skupnost
Krajevna organizacija SZDL razpravlja o krajevni skupnosti
Drago Piršič, predsednik krajevne organizacije Socialistične zveze v Banji Loki, je v razgovoru o krajevni skupnosti, ki jo snujejo, povedal:
— Že dlje časa razpravljamo o krajevni skupnosti, ki jo bo treba ustanoviti, in o tem, kakšne oblike naj bi imela ter kakšne naloge naj bi opravljala na našem sorazmerno obsežnem področ-
ju. V pomenkih smo se mudili najdije okoli tega, koliko krajevnih skupnosti bi kazalo ustanoviti pri nas. Nekateri so bili za to, naj bo več malih skupnosti, drugi spet pa so predlagali, naj bo ena sama. Končno je zmagalo mišljenje, da bi ustanovili eno krajevno skupnost, ki bi zajela vsa naselja od Ajbla 'do Čolnarjev. To je 7 vasi s približno 90 gospodinjstvi. Področje je zelo obsežno, vasi so oddaljene druga od druge, zato smo sc zedinill, da bomo v okviru skupnosti ustanovili pododbore, ki bi opravljali kon-kretne naloge. Pododbori bi bili največ trije, vse pa kaže, da bosta dva dovolj. Nalog prav gotovo ne bo zmanjkalo. Razen skrbi za vodnjake — voda je v našem predelu velika dragocenost — bo krajevna skupnost prevzela še skrb za vaška pota in pokopališča in tudi za zunanjo podobo vasi in naselij. Tod mimo se zlasti poleti vozi mnogo turistov, pa tudi tuji lovci radi zahajajo v okoliške gozdove. Snažne in urejene vasi bodo nam v prid in tudi turisti bodo raje zahajali sem in se tu ustavlJaM.
Resno se bomo morali pomeniti o čiščenju snega. Sneg tu kmalu zapade in dolgo obleži. Vaška pota pozimi marsikje niso splužena, to pa je v škodo prebivalcev. Pismonoše ne morejo dostav, ljati pošte, in če pride do nesreče, so težave z zdrav, nisko pomočjo. Pred vojno so po ustaljenem redu va. ščani sami skrbeli za pluženje snega po vaseh in vaških potih, dandanes T>» te navade ni več. Prav bo torej, če se borni o tem po. govorili.
Tudi o-sredstvih za krajevno skupnost smo razmii. ljali. Del potrebnega denar, ja bodo prispeval: prebival, ci, nekaj bo morala primakniti občinska skupščina, pro. stovoljno delo, katerega smo vajeni, pa bo tudi veliko zaleglo.
»Juke box« na Mirni
V restavraciji »Dane« na Mirni Je začel pred nedavnim igrati »Juke box« (glasbeni avtomat).. Odtlej ima lokal vedno več oblakov. »Ju-ke box« je čez noč postal krajevna znamenitost in vabi ljudi celo Iz najbolj oddaljenih krajev.
VSAK ČETRTEK: Dolenjski list v vsako našo družino 1
Sekcija za zunanjepolitično dejavnost v Novem mestu
Splošno znano Je. da se občani zelo zanimajo za vse mednarodne dogodke, ki ne odvijajo v Hvetovnl politični areni. Klubi OZN so pri nas v marsikaterem središču ie postali stalna oblika dela, ki v mnogočem pomaga k boljši obveščenosti prebivalcev o dogodkih s prej omenjenega področja. Iz novomeške občine so doslej od časa do časa pošiljali večje skupine ljudfc na tovrstna predavanja v Ljubljano. Na seji občinskega odbora, Socialistične zveze v Novem mestu so presodili, da bi bilo vsekakor boljše ustanoviti v Novem mestu sekcijo za zuna-nje-politično dejavnost ln vabiti sem predavatelje <>d drugod. To bi bilo ceneje, hkrati s tem pa bi bila predavanja dostopnejša širšemu krogu občinstva. Sekcija ta zunanjepolitično dejavnost bo deloval« v okviru delavske univerze.
Kdo je odgovoren za prestopke mladoletnikov?
Svet za splošno upravo in notranje zadeve občinske skupščine Črnomelj je imel pretekli mesec sejo, na kateri Je obravnaval predvsem prestopke mladoletnikov tako v celotnem okraju, kot tudi na področju občine. Po poročilih Ljudske milice ln skrbstvenih organov Je v letu 1962 in v prvi polovici preteklega leta 40 mladoletnikov iz črnomaljske občine zagrešilo razne prestopke In kazniva dejanja. Od teh Je bilo 21 prestopnikov starih nad 14 let, 4 pa so bili otroci pod 10 leti starosti.
Od vseh prestopkov in kaznivih dejanj je bilo največ (21) tatvin manjših vsot denarja. Izjemne primero, ko Je 12-loten otrok ukradel 100 tisočakov, ko Je mladoletnik kradel kolesa kar po vrsti in ko Je zmanjkalo več ročnih ur, je treba vrednotiti pose-
bej, v splošnem pa je vse to posledica pomanjkljive vzgoje.
Da so otroci marsikdaj lahkomiselni, kaže primer, da sta dva dečka kar tako zabila na železniški progi med dve tračnici klin. Na srečo na predvidenem mestu ni prišlo do križanja vlakov, sicer bi prišlo verjetno do hude železniške nesreče tik pred mostom. Dečka pa sta šele na sodišču doumela težo svojega lahkomiselnega dejanju.
KDO JK KRIV?
Prestopki črnomaljskih mladoletnikov tako po teži dejanja, kot tudi po številu niso posebno zaskrbljujoči, saj Jih najdemo povsod. S to ugotovitvijo pa ne moremo biti zadovoljni in bi morali ukre-
Iti vso, kar Je mogoče, da bi se njih število zmanjšalo.
Clanl sveta so ugotovili, da so starši v veliki večini pre-
malo prosvetljenl in premalo vedo o pravilni vzgoji. Prav gotovo pa so glavni krivec za mladoletno prestopništvo neurejene razmere v družinah, ki povzročajo lztirjenost otroka. Ni dovolj, če starši nudijo otrokom ugodne materialne pogoje, da jim kupijo vse, kar potrebujejo. Otrokove osebnosti ne moremo vzgajati z denarjem. To zahteva časa, ki ga morata vsak oče in mati najti za svojega otroka.
Razen tega Je Se niz zunanjih činltcljev, ki negativno vplivajo na otrokov duševni razvoj: slabi filmi in tako imenovana »šund« literatura, ki Jo lahko vsakdo dobi v trafiki za 100-dinarskl bankovec ali Se manj.
NEKAJ VENDARLE 7.1. V BLIŽNJI PRIHODNOSTI
Razprava Je nakazal« vrsto smernic za preventivno delo z mladoletniki. Clanl sveta
so bili mnenja, da je treba mladim nudili vse, kar po. t.rebujejo za kulturno in interesno dejavnost in da Je treba čimpruj najti ustrezen način usmerjanja ln vodenja mladine v prostem času.
Sprejeli so nekaj priporočil ln sklepov, ki jih ne kaže zapostavljati, če hočemo prevzgojitl iztirjene mladoletnike, in vse, ki se nagibajo k slabemu, spraviti na pravo pot. Tako bo treba več pozornosti posvetiti predvsem vajenski mladini, kontrolirati filme in določiti, kateri so mladini primerni in kateri ne. Precejšen napredek pa se obeta z novo mlečno restavracijo, k) naj bi poslovala v preurejenem »Lovskem rogu«. V zimskem času bo organiziranih za mladino tudi več vzgojnih predavanj.
Eno P* mora biti Jasno vsem: najprej so otroku doli. nI pomagati stari! in dom, potem iele iola in družba! Tega ne bi auicll pozabiti.
R. B.
4
DOLENJSKI LIŠT~
PO SLAVNIH POTEH ŠTIRINAJSTE DIVIZIJE
Malo jih je ostalo živih
Vsak dan jo srečujemo, pa ne vemo, da je bila tudi ona borka slavne XIV. divizije. Poznamo jo po njenem dolgoletnem delii na prosvetnem in političnem področju, malokdo pa ve, kaj je izkusila kot partizanka. Kdo je to? Profesorica Ema Muser, ravnateljica Zavoda za prosvetno-pedagoško službo v Novem mestu.
Ko je preteklo nedeljo tovarišica Ema na Suhorju stopila iz avtobusa, ki je borce Štirinajste po dvajsetih letih pripeljal v Belo krajino, je med tovariši, ki so se prisrčno objemali in si toplo stiskali roke, našla le malo svojih iz Bračičeve brigade. Večina je padla na štajerskem. Z intendantom in še nekaterimi pa so se le našli in obujali spomine. Z leti so že močno zbledeli, posebno kraji in datumi so ušli iz glave, dogodki pa so ostali živi in nepozabni.
Naprosili smo jo, da bi našim bralcem povedala, kako je bilo na pohodu slavne XIV. divizije na štajersko. Začela je:
— Ko smo pred 20 leti s Suhorja v začetku januarja
»To je bil dolg in težaven pohod, a nadvse pomemben za naš boj...«
krenili čez Savo ln Hrvatsko Zagorje na štajersko, nismo imeli več mirne minute. Streljanje podnevi in ponoči — borbe v snegu in mrazu. Prišli smo v globel pri Rimskih Toplicah. Spominjam se šole v Lokavcu, ozke, visoke stavbe, mi pa smo malo dlje krenili po stezi navkreber. Zaslišalo se je streljanje. Ob pogledu na cesto smo onemeli in naperjene cevi naših pušk so se obrnile v tla. Bili so otroci, veliko otrok, ki so morali iti pred skupinami Nemcev. Padli naj bi oni, če bi partizani streljali. Naše puške pa niso počile vse dotlej, dokler so bili otroci vštric, potem pa smo besno vžgali po Nemcih.
Zdi se mi, da je bilo pri Sentjoštu. Na hribu je bila cerkev, mežnarija in farovž.
2e več noči nismo spali, ranjence pa so kar naprej nosili k nam. Od zaspanosti in utrujenosti se mi je meglilo pred očmi, ranjeni tovariši pa so kar naprej stokali in prosili pomoči. Vso noč smo jih obvezovale in jim kuhale čaj. Zdravil tako nismo imeli. Samo jod in alkohol, obveze in dobro besedo. Ta noč Je bila ena najhujših, kar pomnim.
Za hojo nisem bila nikdar dobra. Po ravnem že še, v hrib pa me je že od nekdaj dajalo. V vsakem pohodu sem šla običajno prva na pot, ker sem vedela, da bom med zadnjimi prišla na cilj. Od napada na radnik Senovo pa sem nosila še zaplenjene rudarske čevlje. Spredaj so imeli kovinsko kapico. Bili so izredno težki in preveliki za mojo nogo. Zadaj mi je ob peti vedno sneg uhajal v čevlje. Nekoč mi je zmrznil ln odrgnil nogi do "kosti, še zdaj se pozna...
i
Spominjam se, da smo nekofi na pohodu prekoračili progo Celje—Maribor. Prek neke Čistine smo Sli v razmiku, naenkrat pa so začeli po nas padati nemški streli. Umik v visokem snegu ni kar tako. Tekli smo in padali, se spet pobirali. Vmes so bili jarki. Eden je bil tako velik, da ga nisem mogla preskočiti in sem padla vanj do vratu. Naši so tekli naprej. Nemci so za njimi streljali, jaz pa v sredini v jarku. Hotela sem čimprej iz njega, pa sem grabila samo sneg. Ko mi je le uspelo priti ven, so Nemci že z raketami osvetljevali. Ena je padla samo nekaj metrov stran od mene. Ce se ne bi zadnji hip vsaj malo umaknila,  bi me videli.
Bilo me je groza! Z zadnjimi močmi sem prišla v hrib, kjer so bili tovariši iz moje brigade.
4
Nekaj malega osebnih stvari sem v vseh pohodih nosila sama. Torbico z bolničarsko opremo na eni, osebno opremo v telečnjaku na drugi rami. Ko smo se umikali na Paški Kozjak, pa so mi tovariši rekli, naj obesim teleč-njak na mulo, da bo imela ravnotežje. Na drugi strani je imela namreč privezan kotel. Prvič sem ^dala iz rok svoje stvari. Kmalu je padel strel, mula je obležala. Ostala sem brez vsega ...
Proti jutru od 24. na 25. februar 1944 sem s skupino utrujenih in premrlih tovarišev ostala nekoliko zadaj. Prišli smo na križišče. Najprej smo £11 v breg na levi, ko pa smo videli, da v snegu ni stopinj, smo se obrnili na desno. Slišali smo streljanje, naših pa ni bilo videti. Prišli smo do neke hiše na samem. Dali so nam toplo hrano, obenem pa nas lepo prosili, naj čimprej gremo, ker imajo šest majhnih otrok, Nemci pa na hišo pazijo. Rekli so nam, naj gremo skozi gozd, kjer bomo našli drugo hišo, bolj skrito in primerno za počitek. Res smo tako storili. V tej hiši smo popadali po klopeh, iz-
mučeni do kraja. Sen je bil globok, naenkrat pa me je zbudil surov krik: »Hande hoch!« Nemci!
Potegnili so kozo iz kozje staje, nas pa strpali vanjo. Pet nas je bilo razen teh pa Se trije, ki so jih privlekli od drugod. Med njimi je bila tudi Ogorevčeva Doris iz Novega mesta. Zjutraj so nas gnali v Ljubno na trg. Tam nas je bilo že več, kakih 30. Stati smo morali, domačini nemškutarji pa so nas zmerjali, pljuvali in sramotili. Potem so nas z dvema kamionoma odpeljali v mariborske zapore. Pet tednov nisem mogla vstati, šesti teden pa so me odpeljali s transportom v zloglasno taborišče Ra-vensbriick. Tam ni bilo nič manj hudo. Toda to je po: glavje zase.
Z velikimi irtvami in težkimi izgubami so enote XIV. divizije dosledno izvedle nalogo, ki so jo dobile od takratnega političnega in vojaškega vodstva slovenskega naroda. Tej diviziji gre' zasluga, da se je na področju vzhodne štajerske močno razrahljala oblast okupatorja in s tem dala oporo in nove spodbude razvoju revolucionarnih sil na tem področju.
Borci zmagovite štirinajsti so prestajali na štajersketh pohodu nadčloveške napore. Vsak izmed njih je to trnovo pot doživljal po svoje in l« malo jih je preživelo pohod, Tovarišica Ema je bila ena izmed tistih žena, ki so v hudi zimi 1944 s tovariši vred prenašale najtežje napore pohoda XIV. divizij* na štajersko, nato pa je morala še skozi pekel nemškega taborišča smrti.
Pogled na preživele borce štirinajste, zbrane pred suhorskim spomenikom, med slavnostjo v počastitev 20. obletnice začetka zgodovinskega pohoda na Štajersko
Žlogarjcva hiša v Bušinji vasi je v nedeljo, 5. januarja, sprejela kar 5 gostov: Od leve proti desni sedijo: gospodar, Zlogarjev očet ter fantje iz štirinajste: Franc Modic iz Sodražice, Rado Husel iz Maribora, Bogo in Slavka Krenčič iz Ljubljane in Stanko Osterman iz Celja. Tako kot v vseh hišah je bila miza belo
pregrnjena in bogato obložena
Rozmanova mama iz Boršta se je za vedno poslovila
Po petih dneh bolesni se je pred kratkim za vedno poslovila od nas Rozmanova mati iz Boršta, ki smo jo imeli vsi radi. Rojena je bila 2. marca 1878 in je hodila v vi-niško Solo skupaj s pesni-
kom Otonom Zupančičem. Leta 1901 je sklenila zakon z Jurijem Rozmanom, posestnikom iz Boršta, kjer je vsa leta živela.
V vsej okolici je bila znana kot preprosta, skrbna, Je-lavna in dobra žena, let je vedno pomagala človeku i) nesreći. Bila je tudi plemenita in vzorna mati devetim otrokom in stara mama 23 vnukom in 9 pravnukom.
Omeniti je treba, da je svoje otroke vzgojila tako, di se je pet njenih sinov udeležilo narodnoosvobodilne vojne. Trije so bili pregnani; eden t vso družino v Bosno, drugi v taborišče na otok Rab, tretji pa v nemško taborišče Mauthausen, od koder se ni več vrnil. Hrabro je prenašala 'vse težave, ki jih je življenje prineslo, ob misli na svoje sinove pa je rada postregla marsikateremu, partizanu, saj so mnogi zahajali v njeno hišo vsa vojna leta.
Vsi, ki so jo poznali, bodq Rozmanovo mamo ohranili v najlepšem spominu!
R. J.
Vlado Mišica-Miha:
2
Zavzetje Ribnice na Pohorju
Razen glave in naslova v začetku vsebuje še označbo specialke: »Sekcija Celje, Slovenj Gradec, Rogatec, Maribor 1:100.000«, nakar preide na označbo sovražnikovih moči in položajev in se glasi takole: »Na sektorju operacij ima sovražnik sledeče sile: Maribor 1200 do 2000, Mariborska koča 37, Sokolski dom 35, Ruše 50, Fala 70, Vuhred 140, Vu-zenlca 120, Dravograd 400, Otlški vrh 24, Šentjanž 660, Slovenj Gradec 370, Mislinja 162, Konjice 300, Slovenska Bistrica 300 mož policije, žandarmerije, vojakov in landvvache.
Naloga enot XIV. divizije je: uničiti sovražne postojanke v Ribnici in Sentlovrencu na Pohorju. V Ribnici Je 16 orožnikov in okrog 100 vvehrmannov,
ki so nastanjeni v treh stavbah, v Sentlovrencu pa 60 wehrmannov, 18 orožnikov in 20 landwache, ki so nastanjeni v dveh zgradbah. Postojanka v Ribnici je zavarovana s 15 bunkerji iz zemlje, v katerih se prek noči zadrži večji dol posadke, nekaj posadke pa je tudi v zasedah okrog postojanke.
V akciji, ki se bo začela 22. t. m. ob 23. uri, sodelujejo: I. UB, TT, II. UB LS in Pohorski odred. Naša brigada izvrši napad na Ribnico in postavi zasede na cesti Ribnica-Vuzenica in Ribnica-Brezno. II. UB izvrši napad na šentlov-renc in postavi zasedo na cesti Ribnica-Vuhred.
Z ozirom na naloge I. UB TT odrejamo:
I. bataljon (45 pušk. 10 puškomitraljezov,  1 ang.
metalec, 6 brzostrelk, dodeljeni minerci) izvrši napad na postojanko z jugovzhodne strani.
II. bataljon (64 pušk, 8 brzostrelk, 9 puškomitraljezov, 1 angleški metalec, dodeljeni minerci) izvrši z dvema četama napad na postojanko s severozahodne strani. Eno četo da v zasedo na cesto Ribnica— Vuzenica pri Kruhojedcu, k. 637.
III. bataljon (56 pušk, 6 brzostrelk, 10 puškomitraljezov, 1 protitankovska puška, dodeljeni minerci) postavi zasedo na cesti Ribnica—Brezno na k. 328.
Zasede naj ceste zami-nirajo z minami na poteg in postavijo barikade ter ob začetku napada porušijo telefonske vode. Zami-niratl progo v bližini za-
sede III. bataljona. Akcija se začne točno ob 23. uri in v tem času morajo biti zasede na svojih mestih. Zasede se ne smejo umakniti brez naloga štaba brigade, ker se bo akcija nadaljevalo prek dneva, če se ne posreči postojank uničiti preko noči.
Vsak bataljon mora postaviti bataljonsko previ-jališče v bližini svojega učinkovanja in ranjence transportirati do brigad-nega previjališča, ki se bo nahajalo pri štabu brigade v hišah nad cesto, ki vodi v Brezno in Josip-dol, 1 km od postojanke.
Vse edinice morajo v štap brigade pošiljati poročila o poteku akcij vsaki dve uri, predvsem pa morajo takoj poslati zvezo po prihodu na položaje. Kurirjem je dodeliti dobre vodiče in hitra transportna sredstva (konje, kolesa), štabi bataljonov so odgovorni, da bo zveza brezhibno delovala.
Brigadna komora se za časa akcij umakne na Pla-
ninko. Bataljonski inten-dantje so odgovorni, da bo moštvo po prihodu iz akcij prejelo zadostno količino hrane. Vsak bataljon dodeli v zaščito komore po 3 puškarje. Brigadni intendant je dolžan organizirati rekvizicijo trgovin v Ribnici za časa akcije.
Znaki razpoznavanja za časa akcije so: Tone-An-drej (nočni bojni), Mitra-ljez-Moskva (nočni), zamahne se trikrat s kapo ali robcem nad glavo, s puško od sebe (dnevni).«
Sledi pozdrav: »Smrt fašizmu — svoboda narodu!« in pečati, podpisana sta politkomisar 1 Tone Turnherin komandant Lado Mišica.
Naloga brigade, ki je štela približno 600 mož —» a od tega je bilo polovico neoborozenih — nikakor ni bila lahka, saj je morala opraviti z dokaj številnim in močno utrjenim sovražnikom. Zaradi tega smo v popoldanskih urah sklicali posvet poveljnikov
ter odšli na severni del Pohorja, odkoder se je videlo v Ribnico. Tukaj smo še enkrat podrobno odredili naloge vsake enote, ki je morala sodelovati v akciji.
Na obronkih Ribnice smo takoj opazili bunkerje, ki so bili najbolj številni z južne (pohorske) strani. S te strani je sovražnik tudi pričakoval morebiten napad partizanov. Prav zato smo mi predvideli, da najbolje oboroženi II. bataljon napade s severne (dravske) smeri šele tedaj, ko bo I. bataljon s pohorske strani pritegnil- nase vso sovražnikovo pozornost. Ker je bilo najverjetneje, da bo sovražnik poslal pomoč napadeni postojanki iz smeri vasi Brezno, smo na to cesto poslali ves III. bataljon, a na cesto proti Vuzenici le eno četo II. bataljona. Morebitne intervencije iz drugih smeri niso mogle priti pravočasno in bi zato bile neučinkovite.
PRI NAŠIH »STARIH« NOVOLETNIH PRVOROJENČKIH
Branka Peterle Iz Velikega Cirnika (na sliki v sredini) je bila rojena 1. januarja 1957 in že hodi v prvi razred osnovne šole. Mamico rada uboga, vendar se raje igra, kot uči. »Kocke sestavljam,« je rekla, »rada pa se tudi sankam. Pozimi je bolj veselo kot poleti...«
»Ljubica bo hodila v šole,« sta sklenila oče in mati ©-letne Mikličeve Ljubice iz Podturna pri Dolenjskih Toplicah. Na Novega leta dan je Ljubica praznovala svoj šesti rojstni dan in tedaj obljubila, da bo marljiva
Slavko Brulc lz Lutrškega, tela pri Otočcu je bil 1. Januarja star 2 leti. Sc nikdar tli bil bolan, in odkar je pri-Sel z mamico iz porodnišnice. Se ni bil pri zdravniku. Očka mu .je junija lani umrl za kapjo. Slavko je bister fantič, dnevi pa mu zdaj pozimi minevajo v igri na peči, pa tudi s psom, ki ga kliče »tato«, se rad poigra.
Andrejka Kuhar iz Dol. Prekope 35 je bila na novega leta dan stara 5 let. Ko smo jo obiskali kot našo prvoro-jenku iz leta 1958, so domači povedali, da je dva meseca stara zbolela za pljučnico. Takrat je preživela 60 dni v ljubljanski bolnišnici, odtlej pa je vseskozi zdrava ln tudi pridna je, kot jo je pohvalila mamica.
Gledališče na tekočem traku
Predzadnji teden starega leta je bilo v popoldanskem času na novomeška osnovni Soli čutiti posebno vzdušje. Namesto športnikov so bili v telovadnici igralci, namesto učencev v razredih igralke baletke in pevci. Sola je bila eno samo gledališče.
35 igralcev pri »Tri in ena«
... kdor me vidi in pozna, pravi Bdeča kapica.
Cemelčeva Babi je bila tisti trenutek središče pozornosti na odru telovadnice. Sele v prvi razred hodi, po odru pa se je sukala kot kaka primadona.
Vtem je prikorakal na oder medved, Babika pa se mu je nasmejala.
— Babi, nazaj! Medveda se moraš prestrašiti!
Scena se je ponavljala, dokler ni Rdeča kapica krik-nila od strahu, ko je zagledala medveda.
Potem je vadila Lučka, ki velja za zvezdo. Tokrat je nastopila v vlogi Katice in jo »odbrenkala« brez popravkov. Režiserka jo je opozorila le na oči, ki ji rade zaplavajo v dalje, tudi takrat, kadar ni treba.
Na oder so prihajali palčki, velikan, mačeha, Pavliha, Kljukec ln Urška. Vajo so vzeli čisto zares. Brez smeha, prerivanja in hihitanja. Ob uprizoritvi v prosvetnem domu se je njihov trud popla čal. Igrica je povsem uspela in navdušila številne mlade gledalce. Vse, kd so imeli glavne vloge, pa je treba še posebej pohvaliti, ker so se res dobro odrezali.
Košarice so vadile v razredu
— En, dva, tri.. dva, dva, tri... še enkrat!
Gregorčičeva Marija, ki hodi v zadnji razred osemletke, je 12 deklic učila za ritmični nastop pri dedku Mrazu na glavnem trgu.
V razredu, kjer sproti od-mikajo mize in stole, so že tri tedne vsak dan vadili. En, dva, tri, dva, dva, tri.
Marija jih je lepo naučila. Ta skupina je bila tista, ki je na slavnostno okrašenem odru na Glavnem trgu prva nastopila in o kateri je bilo slišati, da se je ob ognjemetu vžgala. Govorili so, da so morali nekaterim odrezati lase, da jih je več v bolnici, pa vse skupaj ni bilo vredno resne besede. Vžgala se Je vata ln neki deklici se je začelo smoditi krilce. Poškodovan ni bil nihče. Res pa je, da je »požar« prireditev skvaril in đa bi morali organizatorji na to možnost pomisliti.
Obisk pri dramskem krožku na novomeški osnovni šoli
25 različnih kulturnih sporedov
Ko so se po razredih pripravljali na novoletno slovesnost je 25 razredov samostojno sestavilo in naštudira-lo kulturni spored. Tudi to je zahtevalo nešteto vaj in dela, zato so otroci po pouku ostajali v šoli vse do večera. Nekateri starši so se jezili, češ same vaje imajo, in mnogi sploh niso verjeli, .da je to res. Otroci pa so v razredih vadili recitacije, pevske točke, skeče in so bili srečni v svojem delu.
Dramski krožek s 180 člani
Učiteljica Mara Glonar, ki že vrsto let vodi dramski krožek na osnovni šoli »Katje Rupena«, nam je o mladih igralcih obširno pripovedovala.
— Vsa leta, kar pomnjm, je za dramski krožek tako zanimanje in je vedno najštevilnejši od vseh krožkov na šoli. Letos imamo okoli 180 članov. Vsi so delavni in vsi bi radi nastopili. Vesedja jim ne smemo vzeti, zato delamo enkrat s to, drugič z drugo skupino, da se lahko na odru zvrstijo. Na vseh prireditvah med letom gojijo največ zbome recitacije, prav zaradi tega, da jih lahko čimveč sodeluje.
Rednih sestankov dramskega krožka nimamo, pač pa vadimo dan za dnem pred prireditvami. Teh pa je toliko, da dejansko deiamo vse leto. En sam režiser ne zmore vsega sam napraviti, zato smo si letos, pa tudi že prej, pomagali s pomožnimi režiserji lz vrst mladink osmih
__B___,
ISKRA iz Šentjerneja - rekorder!
V novomeški občini je vrsta podjetij, ki so lani,dosegla vidne proizvodne uspehe. Po nepopolnih podatkih je Sentjcrnejski obrat »Iskre« gospodarsko leto 1963 zaključil z bilanco 57 odstotkov nad planom, industrija perila »Labod« v Novem mestu je plan presegla za 44 odstotkov, obrati novomeškega podjetja »Kremen« pa za 26 odstotkov. V primerjavi z letom 1962 je največji uspeh dosegla »Iskra«, ki je lani povečala proizvodnjo za 160 odstotkov. Celotna Industrija v novomeški občini pa je lani ustvarila okrog 15,2 milijarde dinarjev celotnega dohodka oziroma za 30 odstotkov več kot leto dni prej.
razredov, kd že več let nastopajo in imajo prakso. Tako so ob letošnjih vajah za igrico »Tri in ena« precej pomagale Mojca Sali, Mira Gort-nar in občasno še nekatere druge. Za novoletno prireditev na Glavnem tegu pa so pomagale vaditi ritmične skupine Vlasta Lampret, Marija Gregorčič in Nađja Eržen. Razen mladink so dosti truda za uspeh prireditev tako med letom, kot tudi za
novoletno vložile posamezne učiteljice, posebno pa tov. Zamljenova, Marnova, Misle-jeva jn prof. Korenčanova.
Ni lahko postaviti na oder mladinsko igro, zlasti ne, ker imajo pouk v izmenah. Težko je najti prikladen čas za vaje, ki bi vsem ustrezal. Zadnje dnd pred prireditvijo smo morali žrtvovati nekaj ur pouka za skupne vaje na odru
Po novem letu bomo nekaj časa počivali, saj so tuđi otroci že utrujeni, potem pa bomo začeli znova. Nastopi na proslavah, dan mladosti, zaključek šolskega leta ln kar naenkrat bo spet dedek Mraz v letu 1964!
180 navdušenih mladih igralcev imamo, mesto pa je že več let v zadregi za naraščaj v dramski skupini odraslih. To navdušenje in veselje bi morali pri mladini ohraniti tudi v letih dora-Sčanja, ko postanejo mladi igralci dijaki in vajenci, ko vstopajo v poklice. Vseh 180 verjetno nima prave igralske žilice, med njimi pa je precej takih, ki jo imajo — to smo videli pri nastopih. Stvar je v tem, da bi morali razmisliti o ustreznem načinu sodelovanja z mladino vse do takrat, ko mlade »zvezdnice«
na odru ne bodo več metuljčki, palčki in žabice, temveč odrasla dekleta, primerna za vlogo Ofelije in drugih lažjih kot zahtevnejših dramskih tekstov.
RIA BACER
Belokranjcem vso srečo
Belokranjski fantje, ki služijo vojaški rok v Beogradu, pozdravljajo vse znance, bralce Dolenjskega Usta, posebno pa domače v Beli krajlnit Nlko Vi-lini<\ Mirko Kuzma, Jože 2eležnjak iz Črnomlja, Jože Barlč lz Sr. Radenc in Ivan Težak iz Metlike.
Mladi igralci so v igrici »Tri in ena« želi vse priznanje občinstva, prikupen glas in nastop Rdeče kapice pa so si cicibančki še posebno zapomnili
Kri, ki rešuje življenja
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Aleksander Zupan, MaUja Gazvoda, Drago Grahck, Nlko Padevskl, Alojz Derganc, Anton Srebrnjak, Jože Korasa, Franc Sepic, Maks Molim, člani kolektiva 1MV - Novo mesto; Matevt Otovltz, upokojence lz Novega mesta; Marija Prhne, Ana Llpar, Ivanka Zagore, M.ilri RabselJ, Frančiška Verblč, Franc Verblč, Albina Gorlsek, Anica Kovačlč, Alojzija Skrbeč, Jožefa Zupan, Dragica Bučar, Ana Gorenr, Marija Pire, Alojzija !■ iii.il-, Alojz Prah, Marija Skrbeč, Marija Premrli, Kristina Gorlsek, Marija Slmc, Peter I.ustek, Vida Kl.ulnlk, Anton Kerln, Pepca Kritin. Marija Jereb, Jože leii.-ič, Franc Bučar, Stane Grubar, Frane ii.il.M-, Jote Premru, Janez Gorenr, Franc Koitrevc, Ivan Turk, Franc Settna, Marjan Gorenr, člani kolektiva Iskra, obrat Šentjernej; Danilo Kovačlč, član kolektiva Noviteto«, Novo mmto.
Uspešno delo RK v Birčni vasi
15. decembra Je bil v tu- • kajšnjd šoli občni zbor krajevne organizacije RK, katerega se je udeležel tudi predsednik občinskega odbora RK inž. Ivo Zobec, ki Je pohvalil delo našega odbora.
Iz poročil odbornikov Je bilo razvidno, da Je organizacija dobro delala v preteklem letu, posebno pa se je izkazala v krvodajalski akciji, za katero je predvsem skrbela Ivana Bremšak. Pridobila je nad 70 krvodajalcev, zato jI Je občnd zbor za ves trud izrekel Javno pohvalo ln jo denarno nagradi). Razen tega so člani zbrali za Skopje 17.420 din, podmlad-karji pa za Zupančičeve otroke, let so ostali brez staršev, 12.850 din. Za to družino je občinski odbor RK daroval obleko, posteljo ln posteljnino.
Krajevni odbor RK Je 12. novembra organiraral s po-
močjo občinskega odbora RK in učiteljstva tukajšnje šole G0-urni zdravstvenoprosvetiii gospodinjski tečaj, ki ga obiskuje 15 mladink in nekaj mladincev. Predavanja so vsak torek ln petek lz zdravstva, prve pomoči, higiene, nege bolnika in nege dojenčka. Na predavanja pa hodijo tudi ostali prebivalci, tako da je povprečno navzočih po 25—30 poslušalcev. Predavatelji so zdravstveni delavci lz Novega mesta ter učitelji na šoli. Vsa predavanja so v šoli, razen pouka gospodinjstva, ki Je v gostišču na Ruperč vrhu, ker Je Šolska kuhinja premajhna.
Na občnem zboru so razpravljali tudi o šolskem stanovanju, kj ga še vedno zaseda uslužbenec Farmlsovega obrata »Krke« ln njegova družin«. Zborovalcl so bili mnenja, da bi to podjetje' moralo poskrbeti m stanova-
nje, ker Je za učitelje stanovanj vedno premalo. Večina učiteljstva se vozi v • šolo iz Novega mesta že vrsto let, zadnja tri leta pa se vozi ves kolektiv. To je menda edini primer v občini!
Podmladkarjd skrbe za čistočo in red v šolskih prostorih. Letos jim je bilo to delo močno olajšano, ker Je bil 16. septembra v šolo napeljan vodovod, razen toga je Sola dobila nove sanitarne prostore. Zaradi splošne podhranjenosti T 50 %) pa Je zdravje otrok ogroženo. Učenci Imajo slabo držo, so slabovidni, precej Jih uživa alkohol, mnogi pa nimajo dovolj mlaka ln sadja. Vse to nam pove, da moramo na podeželju začeti c načrtnim prosveUJevanJem mladine pa tudi odraslih. Na učne uspehe podmladkarjev pa vpliva tudi pomanjkanje šolskih potrebščin   ln   dejstvo, da le
osmim učencem pomagajo pri učenju starši. Nekateri imajo premalo počitka, saj mora 85 učencev deliti ležišče s starši ali bratom, sestro. Ce od 23 slabovidnih šolarjev nosita očala le 2 in če Ima od 121 učencev zobno ščetko samo 68 otrok, uporablja pa Jo vsak dan le 9 otrok, Je več kot očitno, -da se bodo morali starši resneje zanimati za zdravje svojih otrok. Sede v boljših razmerah ln od krepkejših otrok bomo lahko zahtevali več znanja In boljših uspehov.
člani RK naj bi prihodnjo Jesen organizirali obširno akcijo za vkuhavanje sodnih sokov s sokovniki, saj Jih Ima organizacija 4 na razpolago, ali pa s pollndustrij-sko proizvodnjo t bovmano-vimj lonci.
V novi odbor RK smo te-volill tudi mlajše ljudi, pred-predvsem mladinke, ki obiskujejo tečaj, starejisi odborniki pa Jih bodo vpeljali v delo. Tako bo tudi vnaprej zagotovljeno uspešno delo RK v Birčni vasi.      F. nihar
V Prečni: umor brez povoda
Javnost obsoja početje Ciganov v Podgori pri Prečni, kjer je bil preteklo soboto umorjen
19-letni delavec Bogdan Krese
Preteklo soboto, 11. januarja ob 18. uri, so našli pri Prečni umorjenega 19-let-nega" Bogdana Krese ta iz Podgore št. 2. Komisija, ki je raziskala umor,-je ugotovila, da je bil Krese zaboden l nožem v vrat in prsi.
Sprn niso vedeli, kdo naj bi bil morilec, saj je bil Krese znan kot miren in vesten delavec v straškem o-bratu »Novolesa«. Preiskovalni organi so aretirali in priprli večje število Ciganov iz Podgore, ki so v tem kraju te večkrat vznemirjali prebivalstvo z izsiljevanji in izgredi. Krivca pa jim je uspelo najti šele po daljšem zasliševanju. Ugotovili so, da je morilec 26-letni Valentin Brajdič skupaj s svojim mlajšim bratom Edom.
Usodnega dne se je Krese popoldne vrnil z dela, potem pa je šel na delo v gozd. Nekaj po 17. uri se je odpeljal s kolesom h krojaču in se spotoma ustavil v gostilni, kjer je kupil cigarete. Ko je na poti domov prišel do kraja, ki mu po domače pravijo Marof, sta ga ustavila brata Valentin ln Edo Brajdič. Starejši, Valentin, je potem potegnil nož ln zabodel Kreseta.
Tako je med Izpraševanjem o dejanju povedal tudi starejši mladoletnik Edo Brajdič. Med dragim je deja), da je njegov brat Valentin velel Bogdanu Kresetu, naj ustavi kolo in počaka. Ko se
je Krese ustavil, sta brata Brajdiča pritekla iz ciganskega tabora, Valentin z nožem, Edo pa s sekiro. Ko sta se ustavila, je Valentin brez povoda potegnil nož in ga zabodel Kresetu v vrat. Ko je smrtno ranjeni Krese padel, je Valentin ponovno zamahnil z nožem in umirajočega zabodel v prsi.
Predrzna morilca sta potem pomagala nesti Bogdanovo truplo v Kresetovo hišo. Ve« čas sta se vedla, kot da nič ne vesta o umoru. Kresetove sta celo spraševala, če kaj vedo, kdo bi bil morilec, če je imel Bog-
dan kakšne sovražnike itd. Na ta način sta hotela prikriti svoje podlo dejanje.
Dejanski vzrok za umor še ni pojasnjen, zdi pa se, da je bil Bogdan Krese zaboden brez povoda. Zločin je prav zato še bolj pretresel prebivalstvo v Prečni in okolici in zbudil protest proti neurejenim razmeram okrog ciganskega taborišča v Podgori. Nad početjem Ciganov
so se zgražali občani Prečne tudi na zboru volivcev minulo nedeljo, ko so zahtevali red in mir, ki ga v tem kraju kršijo Cigani.
Kot kaže, ima problem globlje in starejše korenine. O tem pa bomo zapisali kaj več prihodnjič. Predvsem kaže, da bo treba za reševanje tega vprašanja pokazati več posluha, kot ga je bilo čutiti do zdaj.
V samopostrežbi je pozabila plačati
Na 10.000 din denarne kazni, pogojno za 1 leto, je občinsko sodišče v Črnomlju kaznovalo M. C, gospodinjo iz Kanižarice, U je v samopostrežni trgovini v Črnomlju »pozabila« plačati otroško jopico in hlačke.
Imenovana je prišla v trgovino, nakupila nekaj drobnarij, obenem pa spravila pod plašč otroško jopico in hlačke. Pri blagajni je plačala le malenkosti, ko je prišla lz trgovine, pa je izgubila hlačke. Neka stranka jih je pobrala ln prinesla nazaj. Smola je bila še večja, ko je M. C. prislonila ob zid kolo, pri tem pa Ji je izpod plašča padla na tla še jopica. Vse to je nekdo od blizu videl in tudi pričal na sodnijl.
Obtoženka se je izgovarjala, da
stvari nI mislila vzeti, temveč da
jih je pozabila plačati, verjeti pa
ji niso mogli, saj je Jopico in hlačke skrila pod plašč.
Nesreča z bencinom v Sevnici
Prvo nesrečo po novem letu je v. Sevnici povzročil bencin. Pripetila se je v stanovanju Franca Hribarja iz Sevnice, Cesta na grad' 42. Njegova žena Milka je 3. januarja v kuhinji čistila svojo jopico z lekarniškim bencinom. Bencin je imela v litrski steklenici, ki je bila vseskozi odprta. Bencin je pri tem izhlapeval. Po končanem čiščenju je tov. Hribarjeva zakurila štedilnik. Takoj so se vneli hlapi in nastala je eksplozija. Bila je tako močna, da je ob dveh stenah privzdignila strop in razbila stekla na oknu. Ogenj je v hipu zajel kuhinjsko opremo. Tovarišica Hribarjeva je dobila opekline po rokah in no-
gah, vendar se ji je posrečilo zbežati iz goreče kuhinje. Pri tem je nesrečno padla in si zlomila roko. Zdravi se v celjski bolnišnici.
Sreča je v tem, da so delavci iz mehanične delavnice takoj pogasili ogenj v Hribarjevem stanovanju in preprečili večjo škodo. Škodo na družbenem in zasebnem premoženju cenijo na 80.000 dinarjev. Ta požar nas spet opozarja, kako previdno moramo ravnati z bencinom! Posledice so pri večini tovrstnih nesreč zelo hude in marsikdaj zahtevajo celo smrtne žrtve. 'Uporaba bencina pri čiščenju je posebno nevarna v zaprtih prostorih.
Trikrat nesrečni »GORJANCI«
Novomeško avtobusno podjetje »Gorjanci« so težko prizadele prometne nesreče, ki so se pripetile v enem dnevu — 9. januarja popoldne.
• Prva je bila v Mali Bučni vasi ob 15.35. Avtobus, ki vozi redno na progi Ljubljana—Novo mesto—Bela krajina, Je na slabo preglednem ovinku ln neposuti cesti pri srečanju z nekim tovornjakom, naloženim z deskami, zaneslo s ceste. Na srečo se avtobus s številnimi potniki ni prevrnil, ampak samo naslonil na bližnjo hišo. V-nesreči je vozilo utrpelo za 400.000 dinarjev škode, sedem potnikov pa je bilo ranjenih, od teh eden teže.
• Druga nesreča tega dne je bi* la pri Soteski. Avtobus, ki vozi na progi Ljubljana—2užemberk— Novo mesto, je ob srečanju z nekim osebnim vozilom zaneslo s ceste proti Krki. Srečo v nesreči so imeli potniki z voznikom Francem Urbančičem na čelu, da Je avtobus zadržal topol, če ne bi bilo tega drevesa, bi se vozilo prav gotovo prevrnilo v Dližini Jezu v Kr-
ko, ki je tamkaj zelo globoka. Pri nesreči je bilo ranjenih sedem ljudi. Marija Prime si je zlomila nogo, težje poškodbe pa Je dobila tudi triletna Sonja Volf. Škodo na vozilu so ocenili na okrog 400.000 dinarjev.
• Tretja nesreča se je pripetila avtobusu, ki vozi lz Novega mesta v Maribor. V Zidanem mostu je vonj trčil tovornjak. Na srečo se potnikom ni nič zgodilo, medtem ko so morali nedavno kupljeni avtobus odpeljati v popravilo.
Spričo nesreč, ki so zadele podjetje in mu prinesle milijonsko šl.odo, so »Gorjanci« v resni zadregi, kako bodo uredili vožnjo na vseh progah, ki Jih imajo.
V smrt s strupenim škropivom
12. januarja popoldne sta si med ruševinami cerkve pri Roku nad Smihelom pri Novem mestu vzeli življenje gojenki kmetijske srednje šole na Grmu Milojka Tam-še (21) iz Velenja in Milena Spekonja (21) iz Goriških Brd. Zastrupili sta se s škropivom, ki ga potrebujejo za škropljenje hmelja. Vzroki smrti mladih deklet še niso pojasnjeni, preiskava pa je v teku.
Smrt zaradi izčrpanosti
12. januarja 1964 so našli v stanovanju na Brinju 28 pri Sentrupertu mrtvo gospodinjo Frančiško Leskovec (52). Krajevni zdravnik, ki je sodeloval pri ogledu trupla, j« ugotovil, da Je pokojnica umrla zaradi izčrpanosti. — Leskovčeva je 3 leta potem, ko ji je umrl oče, živela sama v svojem stanovanju; začela je kazati znake duševne neuravnovešenosti. Občasna tudi ni hotela sprejemati hrane od skrbnika in sosedov. Preiskava je v teku.
Pri BELSADU je nekaj zmanjkalo
Lani oktobra je pri »BeL sadu« v Kanižaricl zmanjka, lo več sodov, in dve pletenki po 25 litrov. Miličniki so poizvedovali tu in tam, našli pa so jih pri Janezu Trdiču, brezposelnem mizarskem pomočniku iz Dol. Suhorja.
Občinsko sodišče v Črnomlju je tatvino pred kratkim obravnavalo in ugotovilo, da je Janez Trdič 10. oktobra iz odprtega skladišča podjetja »Belsad« vzel najprej 5 hrastovih sodov, dva dni zatem pa še en sod in obe pletenki.
Obtožencu, ki je bil pred leti zaradi tatvine na škodo družbenega premoženja že kaznovan, je prisodilo 6 mesecev zapora.
Pet otrok na begu pred očetom
Pred kratkim se je nekega večera, ko je bila že trda tema in ko je začel pritiskati mraz, znašla pred kandij-skim mostom Jožeta Pahin-ger s petimi otroki, v starosti od 18 mesecev do 13 let. Pred družino, ki je počivala ob cesti, se je ustavil avtomobil:
— Kaj delate tu? Kam greste?
— Ne vemo! Zbežali smo od doma. Iz Starih žag smo prišli peš! Na milico gremo. Naj nas zaprejo, bomo vsaj na varnem.
Ko se je mati z otroki, ki so imeli bose noge ožuljene od dolge poti, usedla ob topli peči v pisarni novomeške-
ga Rdečega križa, se je razkrila velika družinska tragedija; njen krivec pa je alkohol.
38-letni Rudolf Pahinger iz Starih 2ag, ki ima primerno pokojnino, hišo in ,nekaj zemlje, tako razgraja, kadar je opit, da je morala družina večkrat bežati pred udarci pobesnelega očeta.
— Otroka vrže na tla in ga tako obrca, da je strah... Tega ne morem gledati, će se postavim zanj, se loti mene. Tako me je že stolkel, da po tri dni nisem mogla hoditi. V .nedeljo nas je spet pretepal in je na vso moč razgrajal, da smo zbežali. Najstarejši je star 13 let, pa Je že večkrat zaostal v šoli. Kako se naj uči, ko živi v večnem strahu in ima glavo vso bolečo od udarcev. Naš oče ne gleda, kam pade! Saj ga v vasi vsi poznajo ...
Na Rdečem križu so Pahin-gerjevi otroci dobili nekaj obleke, nogavice, čevlje, plašč-ke. Potem so jih peljali v menzo na večerjo, čez noč pa so dobili zatočišče v brš-linskem internatu.
Center za socialno delo je takoj ukrenil vse potrebno. Naslednjega dne so obiskali očeta in ga pripeljali v mesto. Kot že večkrat poprej, je tudi tokrat obljubil, da bo pustil pijačo. Podpisal je celo izjavo, da ne bo več čezmerno pil in da ne bo več razgrajal. (Bomo videli, če bo res tako!) Družina se je vrnila domov.
Žalostno je le to, da so v vasi Pahingerjevo početje dolga leta opazovali in se nad njun zgražali, storil pa ni nihče nič. Kaj pa krajevne organizacije? Mar menijo, da
se jih to nič ne tiče? Nekdo bi moral prijaviti nečloveško pretepanje in grdo ravnanje z družino, pa bi se pekel pri Pahingerjevih lahko že prej končal. Tako početje je sramota za vso vas!
Verjetno je podobnih primerov še več v naših krajih. Vaščani o njih razpravljajo, nihče pa si ne upa posredovati, češ »kaj me briga, bodo že sami uredili.« Pa ni tako! če se ljudje, ki se ne morejo odreči niti kozarčku pijače, izživljajo v tem, da doma kažejo svojo moč nad nebogljeno družino, je to stvar, Id zadeva vso vas, vse organizacije in vso našo družbo!
Samomor s cianovodikom
9. januarja so našli v Ko čevju v tretjem nadstropju samskega bloka mrtvega kemijskega tehnika Aleksandra Kordiša iz Brezovice pri Ljubljani, starega 19 let. Zaposlen je bil v kemični tovarni Melamin, službo pa je iskal tudi drugje. Po prvih ugotovitvah se Je zastrupil s cianovodikom. Mladenič je bil duševno raz-rvan in ni imel urejenih življenjskih raz mer, v čemer je morda tudi vzrok samomora.
Ha čuden način je hotel miriti
10. avgusta lani je bila v bližini metliške vinske kleti zbrana večja družba, dokaj vinjena, med njimi precej Ciganov. Začeli so se prepirati z nekim Zeleznjakom in zadeva je postajala vedno bolj vroča. Janez Hudorovac, delavec iz Krlževske vasi, je hotel družbo pomiriti (kakor je povedal na sodišču), zato je Nikolo Gršiča, ki je odhajal s kolesom domov, mahnil s kolom po glavi, tako da je dobil precejšnjo rano na senceh.
črnomaljsko občinsko sodišče, ki je zadevo obravnavalo, je Janezu Hudorovcu prisodilo 2 meseca zapora, 'ker se je izkazalo, da je čisto brez vzroka napadel in telesno poškodoval Nikolo Gršiča. Razen tega mora oškodovancu plačati 3800 din, Zavodu za socialno zavarovanje pa 3320 din odškodnine.
■ S pomočjo investicijskega posojila v višini 10 milijard dinarjev bodo v Prizrenu zgradili tovarno perlona. Avtomatizirana tovarna bo proizvajala letno več kot 1800 tod različnih perlonsklh vlaken v vrednosti 8 milijard dinarjev. Tovarna bo zaposlovala okrog 200 delavcev, od tega največ strokovnjakov.
■ Industrijsko-kmetijsld kombinat v Osijeku je lani pridelal na 3744 ha povprečno na hektaru 493,84 stotov sladkorne pese. To Je največji pridelek, ki smo ga dosegli v Jugoslaviji.

2
»Le hitro na ono stran, boter!« kliče ribiča. Ta se usede in začne veslati.
V sredo prišedši, ribič upre oči vanj, in kakor bi pozabil vsega, močno drži veslo v roki.
»Prijatelj, Sava bo naju vzela, veslajte,« pravi tuji potnik.
»Kosoman!« pravi ribič.
Mlademu možu zlezejo obrvi skup in roka mu seže k mečevemu ročaju.
»Kaj je! Ali Kosomana nočeš voziti? Da, Ilijev sin sem ali pa Kosoman, kakor me hočeš imenovati. Veslaj! To ti pa povem, če boš zinil pred živo dušo, da si me videl in poznal, ne boš več tod veslani.«
»Kaj še! Bog ve, da ti rajši pomagam, ko škodujem. Ti in tvoj oče sta nam dobro hotela narediti. Pa Bog ni hotel, kaj hočemo! Ne boj se, ne poznam takega, da bi te izdal, kar je kmečkih ljudi. Samo grajskih hlapcev se boj. Saj veš, da vedno slede za teboj.«
»Zdaj bom pa jaz za njimi. Pa ne za hlapci, za gospodarji! Koliko Je že tega, kar se je Jošt baron Turen tukaj prepeljal? Ali veš, kam se Je obrnil? Koliko jih ima s seboj!?«
»Zdi se mi, da Je šel v srajbarski turen k svoji žlahti. Jaz ga še dobro poznal nisem. Sin Je ž nJim in en hlapec. Varuj se ga.'Saj veš, da je on največji sovražnik bil vojski tvojega očeta in tvoji.«
»Gorje mu bodi!« godrnja Kosoman.
»Pravijo, da je ta baron Turen obsodil tvojega očeta v Zagrebu na tako strašno smrt.«
»Ha! Ali si tudi ti to slišal!?« zavpije Kosoman in skoči pokonci, f
»Varuj, da čolna ne prebrneš in v vodo padeš,«
pravi ribič.
Kosoman se zopet usede, pokrije obraz z rokami in nasloni glavo na kolena.
»Alo, pri kraju sva!« pravi ribič.
Kosoman mu ponuja plačo, toda starec zmaja z glavo in pravi: »Ne, Ilijev sin nima takega denarja, da bi ga jaz vzel. )3og te varuj, ker se sam nočeš. Moli, da ne boš kaj napačnega storil. Jaz bom tudi molil zate. Sicer pa me pokliči, kadar se češ prepeljati. O polnoči vstanem zate.«
Solza se je starcu zasvetila v očesu.
Kosoman mu poda roko in se nasmehlja.
»Ti si poštena duša, bog daj, da bi se še kdaj videla.«
»Se kdaj? Povej mi, kam si pravzaprav namenjen. Glej, jaz sem star, morda ti bom svetoval, da bo prav.«
Kosoman pogleda v tla, kakor da bi .premišljal, ali bi povedal ali ne. Cez nekaj časa vpraša ribiča: »Stari, kaj bi tvoj sin, ki je še mlad, storil, ko bi te jaz vpričo njega za uho udaril? Ali bi to kar tako pustil?«
»Jaz mislim, da ne, jeznoritec je pravi. Precej vate skoči,« pravi ribič z nekim zadovoljnim smehljanjem.
»No vidiš, tak sem tudi jaz.«
Rekši, odide Kosoman z naglim korakom po poti, koder so jo prej trije Jezdeci krenili. Ribič gleda
za njim in premišlja tako dolgo, da izgine za drevjem.
»Skoda za njegovega očeta, škoda zanj! Nikamor ne sme med ljudi; kakor lisica se mora po skalah potikati in skrivališč iskati, dokler ga smrt ne zadene. Da bi le zdaj česa nespametnega ne naredil! Hvala Bogu, da je že dobro dolgo, kar so oni trije odšli. Konj menda ne bo došel, ni klek. Ker Je ves iz uma in tega barona neznano črti — Bog mu grehe odpusti in pokoro nakloni! — lotil bi se vseh treh.«
Medtem ko je ribič tako premišljeval, pospešil je bil Kosoman stopinje, in kakor človek, kateremu je veliko do tega, da koga doide, bolj tekel, ko navadno hitro šel. Zavil Je spodnji del svojega obraza v plašč in kapo pomaknil tik do oči, dasiravno ni bilo mrzlo in nikogar blizu pota, ki bi se mu bilo bati, da bi ga spoznal. Ob straneh pota so rastli stoletni hrasti; orumenelo listje je sapa metala potniku pred noge, kakor bi ga hotela ustavljati v naglem dirjanju.
čez kake pol ure pride lz gozda. Razgled čez polje se mu precej daleč odpre. Vedel in videl Je, kod se pot vije in kje zopet v hosti Izgine. Jezdecev, katere je menda hotel doiti, ni bilo nikjer videti.
Utrujen se usede na velik kamen.
»Našel te bom vendar!« pravi zamolklo in zamišljen obsedi.
III. POMAGAČ
Nedaleč od Krškega stoji grad, Id ga kmetje od nekdaj imenujejo Srajbarski turen. Ne spada le-sem, da bi preiskovali, zakaj se ravno tako imenuje. Sloveči stari zgodopisec Valvasor piše, da je bil morda kak »šribar« kdaj lastnik tega grada in da se je po njem ime prijelo. Dasi bolje razlage ne vemo, tudi te ne potrdimo. Pa saj to v naši povesti ni posebno važno.
Tiste dni je brigada sprejela tudi nekaj kadra iz 13. proletarske brigade, ki je bila določena za odhod v sestavo I. proletarske divizije v Bosno. Vsem Slovencem je bilo dovoljeno, da lahko odidejo v slovenske enote. Tako je v brigado prišlo nekaj sposobnih in izkušenih borcev, največ zagrebških Slovencev in Štajercev, ki so iz štajerske prehajali čez mejo in se vključevali v NOV na hrvaškem ozemlju. Največ vodilnega kadra pa je dal bivši vzhodnodolenjski odred. Takšno naglo povečanje Številčnega stanja je postavilo novo vodstvo brigade v kaj težak položaj. Komaj vsak deseti borec je imel za seboj leto partizanskega življenja. Ostali so bili bodisi doma, bodisi v internaciji. Partijska in skojevska organizacija sta bili že prej številčno in ideološko precej šibki. Tako je npr. 1. bataljon bivšega VDO imel avgusta 1943 med 80 borci le 9 članov KPS in 7 članov SKOJ. Aktiv SKOJ se ni predtem 8 mesecev sestal. Tudi vojaško je bil odred slab, saj ni imel večjih bojev. Zato so bili tovariši, ki so prišli po lastni želji kot Belokranjci iz drugih enot v 15. brigado, kaj zaželeni in so poleg tovarišev iz 13. brigade proletarske predstavljali edini vojaški kader z večjimi izkušnja mi. Zaradi vsega tega je bilo treba hitro dvigati vo
Jaški in politični kader, kar je marsikdaj pripeljalo lo večjih napak in izgub. Ve« kot pol leta je trajal ta proces notranjega razvoja ln brigada je imela veliko srečo, da v tem času ni bilo večjih borb.
Prvič je bila vsa brigada v borbi 3. oktobra 1943 v okolici ustaško-domobranske postojanke Ozalj na Hrvaškem. V tej borbi je Imela tudi prve štiri mrtve od sovražnega topniškega ognja. 2e po nekaj dneh se je brigada spet vrnila v Belo krajino.
16. oktobra sta 1. in 3. bataljon v pospešenem maršu krenila čez porušeni metliški most in zasedla
RUDI PUSENJAK-URAGAN: |
2
položaje ob cesti Metlika-Karlovac pri vaseh Dolnje Stranice in Martinski vrh. Toda do spopadov m prišlo, ker so nemško-ustaške enote opravljale samo nasilne oglede in se vedno pravočasno umaknile. 19. oktobra sta se morala oba bataljona naglo umakniti, ker so medtem Nemci prodrli iz Ogulina do Vinice, tam prekoračili Kolpo in začeli vdirati proti Črnomlju in Metliki. Bataljona sta s pomočjo ladje pri Krasincu srečno prekoračila Kolpo in s sovražnikom Dista prišla v stik. Brigada se je zbrala v žumberku Okoli vasi Lovič in Prekrižje.
21. oktobra je 1. bataljon dobil nalogo porušiti brod pri Krasincu, ker so tačas Nemci že vdrli v fcelo krajino in se tega broda posluževali za prevoz tet in materiala. Ostali trije bataljoni so branih osvobojeno ozemlje v Žumberku.
22. oktobra je 1. bataljon prispel v majhen gozd pri vasi Prilozje in se tu ustavil. Toda po vseh cestah Je bilo polno Nemcev, in bataljon naloge ni iz vršil. Ponoči je ena četa izvršila demonstrativen napad na Nemce, ki so taborih ob cesti. Se iste noči »o dezertirali k sovražniku prvi pripadniki bataljona, med njimi desetar Potočar z Rateža. Zato je v zgod njih jutranjih urah 23. oktobra bataljon prešel čez ce »to Krasinec—Črnomelj. Cez pol ure so Nemci sta " ro bataljonsko taborišče obkolili s tanki in oklopni-ml avtomobili in začeli preiskovati bližnje gozdove. Štab bataljona je, hoteč se izogniti spopadom z Nemci, sklenil voditi bataljon okoli Črnomlja in Semiča nazaj v Gorjance. Komisarju bataljona Matiji Bohar-ju-Oskarju je namreč z ugledom, ki ga je užival kot star borec, uspelo prepričati ostale člane štaba, da
Že tako prav. Naslednje dni je Matija Bohar dejan-ko prevzel poveljstvo v svoje roke in uporabljal komandanta Slavka Ograjenška-Iztoka, dijaka iz Vele nja, kot kurirja. Namestnik komandanta Jože Sivec-Maslivec lz Šentjerneja in namestnik komisarja Franc Leveč pa se nista dosti vmešavala v povelje vanje.
L bataljon se je počasi skozi gozdove pomikal mimo Suhorja pri Dragatušu proti Miklarjem na ce ati Kočevje Črnomelj, borci pa so ga zapuščali kar v Skupinah. Največ se jih je vdalo sovražniku, nekateri so se poskrili in se po ofenzivi spet priključili brigadi ali drugim enotam. Malodušje se je polotilo tu m nekaterih starih partizanov, ki so bili mnenja, da je nevarno imeti take vojake in se je zato bolje brez njih prebiti skozi sovražni obroč, nezanesljive! pa naj se znajdejo, kot vedo in znajo. Pri Miklarjih je bataljon srečal bataljon Karlovškega odreda in 12. brigado ter se šele po dveh dneh prebil čez močno Pri«nJei 0 cest0, Natw & mimo Bistrice in Starih 2ag odšel k Brezovi rebri pri Semiču, kjer sc je utabo-ril v gozdu. Komisarja bataljona je bilo sram vrniti SC H J.estavo brigade s tako okrnjenim bataljonom,
S\t«* Preveč črno je gledal razvoj ofenzive. Zato s      oktobra dal ukaz, »naj vsak gre, kamor hoče, ostal livIcVi Pi* SC dobimo pri Gospodični, kdor bo
Je,na lastno pest prevzel poveljstvo na-K." i konlisar-a »• Čete Rudi Pušenjak-Uragan, ki Žrl Eli" 13, P.roleta«-8ke. Uvedel je red med ostan Pin„^r,ilPO,Slt8l,TOM 8 šlab°m brigade v vasi t "nd nHhiwtja P£Zetei' kar je Še »stalo Ostalo pa Lrt 13-501.borcev le 56 sestradanih in na
noskr EP v  ^KJUd' b™» orožja, ki je bilo
S°„ vseh gozdovih, koder se je bataljon umikal. Po prihodu na Popoviče je bil 1   bat il On
ff komisarja bataljona, ves stari štab pa odstav-haTalioniTlllV 'T6 e"0te 2a bor<*- Komandant
KtLi^V^0 ln *b"""-ja 19-14 pri Dolenjskih lopllcah kot komandam bataljona v Dolcnj
U^LI . " JU?ask°.padeL Tudl "k*™ namestnik je postal avgusta 1944 namestnik komandanta in kot tak junaško padel. Matija Bohar pa je bil pre cej dolgo kuhar v partijski šoli.
PROF. JANKO JARC-.
ffiedstvkti v9tiwm mestu
2
Glavni trg se je v svojem spodnjem, proti Krki padajočem koncu močno zožil, od koder je v ostrem loku zavila cesta po strmem klancu navzdol po današnji Pugljevi ulici in vodila k nekdanjim Vodnim ali Karlovškim vratom.  Od  tod  je leseni most vezal mesto s predmestjem Kandijo, kjer so se k mostu stekale po bolj ali manj strmih klancih tri  ceste:  od karlovške strani po današnji Trdinovi in Resljevi cesti, pa od kostanjeviške in topliške strani. Od mostu oziroma z desnega brega Krke se je odpiral pogled na južno fasado mesta, ki jo oblikuje predvsem Breg z nizom malih hišic na robu skalnatega strmega brega in ga na zapadnem robu zaključuje visoki Turen, na vzhodnem pa samostan. "Kdor pa  se je takrat in se še danes vzpne na   griče   ob vzhodni strani mesta pred Rago-vim logom, se mu odpre nedvomno najlepši pogled na mesto. Vse drobne nevšečnosti  in neprijetnosti, pa tudi nered in nesnaga, vse je ostalo nekje daleč med mestnimi hišami in hišicami, ki so od te stra ni    kazale in kažejo le ljubko  nagneteno gmoto krovov, ki se nad raztegnjenim   zidanim poslopjem frančiškanskega samostana strmo vzpenjajo proti Kapitlju. Ta s svojo, od vseh strani kar mogočno skupino zgradb nesporno obvladuje vso mestno podobo ln kraju samemu daje zunanji značaj staro davnega mesta. Nič čudnega, da je prav ta pogled    priljubljeni motiv umetnikom-slikarjem od baročnega bakrorezca preko znanih in neznanih sli karjev-amaterjev  do Bo zidarja Jakca ln Vlada Lamu ta, ki so v svojih barvah  in  grafičnih linijah opevali naše mesto. Rojak Božidar Jakac pravi, da mu je prav ta pogled nenehen  in  nelzčrpan vir navdihov, pred stopetdese tirni leti pa je Oton škola pod akvarelno sliko Novega mesta s prav tem pogledom  zapisal, da ni nič bolj prijetnega kot pogled na sijajno pokrajino v jasni, lepi in veličastni podobi.
Notranjo podoba mesta
Malokatera ulica je takrat Imela svoje nazive, hišne številke so le redko tekle  zapovrstjo. Zaradi
rušenj starih hiš, požarov ali zidave novih stavb in podobnega je v oštevilčenju mestnih hiš nastajal silen nered, ki jp ga večkrat skušali odpraviti. Ko bi se menda takratni meščani med seboj vsi ne poznali in se klicali dostikrat kar s starimi hišnimi imeni, bi se verjetno še sami ne razpoznali v svojem mestu, šele 1892 je ob činski odbor poimenoval na novo kakih 50 mestnih ulic in uličic ter malih trgov (z Glavnim trgom skupaj 5), vsako ulico ali
trg pa so posebej oštevilčili šele leta 1930.
Kako veliko je bilo takrat Novo mesto ln koliko prebivalcev je imelo?
Seznam lz leta 1515 našteva npr. 272 hiš, ob koncu XVIII. stol. jih je bilo 5 manj, torej 267. Statisti ka iz 1. 1857 našteva v No vem mestu 233 hiš ln 1907 prebivalcev, v Kandiji pa. ki so jo šteli za predmest je, čeprav je ležala v so sednji fari in sosednji ob čini, 44 hiš in 245 prebi valcev. Ob ljudskem štetju 31. decembra 1869 so v Novem mestu , našteli 237 hiš  in  1012  moških ter 1056 ženskih, skupno torej 2068 prebivalcev, v Kan diji pa 43 hiš in 175 moških ter 161 ženskih, sku paj   336   prebivalcev. L. 1880 je Novo mesto brez Kandije štelo skupno 2066 prebivalcev, deset let ka sneje pa le 1969, ob ljud skem štetju I. 1900 pa zopet 2160 prebivalcev, od teh 1006 moških in 1154 žena.
Hiše so bile v ogromni večini   pritlične, enonad-
stropne predvsem na Glavnem trgu ln ob Ljubljanski ulici, skoraj vse pa krite s skodlami. Le redke javne zgradbe in večja poslopja so že bila krita z opeko. Ob cesti na Vratih je bilo v Kresiji okrožno sodišče, v sosednji hiši Je bilo okrajno glavarstvo, potem pa so se zvrstile male meščanske hiše vse do nekdanje beneficiatske hiše Matije Kastelca, v kateri je bil edini takratni novomeški hotel, imenovan »pri Soncu« (1. 1943 zbom-bardlrani hotel Koklič). Na
Glavnem trgu so bile edino štiri dvonadstropne hiše: gornjo stran trga so zapirale Bergmanova in Fichtenauova hiša, na vogalu med današnjo Ger-movo in Dilančevo ulico se je dvigala hiša usnjarjev Luzarjev, sredi trga in ob sedanji Muzejski ulici pa stavba, v kateri je danes Zavarovalni zavod. Med lepšimi in večjimi meščanskimi hišami sta bili Germova in Marinova (Pauserjeva). Ta čas so trgovci, ki so skoraj vsi imeli svoje hiše ln trgovine na tem trgu, zazidavali arkade, s katerimi je bil obkrožen ves gorenji široki del, na tem delu trga pa so prav takrat — 1861 — na kraju stare cisterne, ki je zbirala deževnico predvsem za primer požarov, postavili nov. na Dvoru vliti železni vodnjak s šesterokotno spodnjo in okroglo zgornjo kotanjo, v kateri je noč in dan žuborela voda. Pitno vodo je seveda Novo mesto dobivalo kar iz Krke, od koder jo je pri mestnem mli-
nu postavljena črpalka poganjala v vodnjak. V ostalem pa je bil veliki in široki trg še edino, kar je tisti čas spominjalo na nekdanje čase blagostanja, ko sta še cveteli trgovina m obrt in polnili mošnjič-ke meščanom.
Sredi trga se proti Kapitlju vzpenja nekdanja Križatijska, danes Muzejska ulica. Ob njej je nekoč stalo veliko poslopje, ki je bilo pred sto leti last Antona Vertačiča. Ta je bil veteran Radec-kega in takrat ponos mest-
ne garde. Njegovi hiši nasproti je stala in stoji še danes nekdanja Hlad-nikova hiša z lepim gotskim portalom. Na vrhu ulice* je bilo prav tako dosti veliko enonadstropno poslopje nekdanje komen-de nemškega viteškega reda, v katerem Je bilo takrat mestno delegirano sodišče, kasneje okrajno sodišče s prizidanimi zapori. Poslopje je bilo med vojno zbombardirano, po osvoboditvi pa obnovljeno za potrebe Dolenjskega muzeja.
Med Kapitljem, Glavnim trgom in Ljubljansko (danes Komandanta Staneta) ulico je bil ta čas še splet malih uličic, med katerimi je še stala sicer že opuščena Florjanova cerkev, ki so jo v davnih časih imenovali Antonovo »v gozdu«. Pod Križatijo proti Bregu je stala in stoji na temeljih nekdanje Ju-rjeve cerkve zgrajena hiša, ki je bila pred sto leti last družine Lehmann (danes Ropaš).
Ob ulici, ki se od sredine trga cepi proti frančiškanom, stoji poslopje, ki je bilo 1746 zidano za novoustanovljeno gimnazi-jp in je pred nekaj več kot sto leti dobila še svoje drugo nadslropje (danes Zdravstveni dom). Od gimnazije do vojašnice in nad Krko je bil zopet splet malih ulic ln uličic z večinoma pritličnimi domovi. Ob prvem jezu pod mestom stoji še danes veliko poslopje nekdanjega mestnega mlina. Današnji dom zdravstvene zaščite na nasprotnem koncu mesta nad Bregom pa je nastal s prezidavo nekdanje Skolove hiše, ki Je s svojo lepo in strmo skodlasto streho gospodovala nad Bregom še pred nekaj desetletji.
N0V0MEŠČANI
Pred sto leti so se prebivalci Novega mesta delili nekako v tri družbeno sloje: 1. uradnlštvo s svojimi družinami ln premožnejši meščani ln trgovci,
Novo mesto okoli leta 1890
Novo mesto 1863: gornji del Glavnega trga s poštno postajo (hiša F. Jelovška-Fichtcnau)
Odprimo vrata pošolskemu izobraževanju na vasi!
22. decembra je bila v domu JLA v Brežicah 8. redna letna konferenca organizacije ZM v občini. Prisotnih je bilo 61 mladincev ln mladink. Udeležba bi bila precej večja, če ne bi obiska konference preprečile neugodne vremenske razmere. Med gosti so bili: sekretar okrajnega komiteja ZM Celje Hubert Herček, predstavniki družbeno-političnih organizacij in občinske skupščine Brežice, vojaki garnizije Cerklje ter predstavnik oficirjev JLA. Konfeienci so prisostvovali tudi predstavniki Počitniške zveze Zveze tabornikov in Zveze z'a telesno kulturo.
Tov. Franci Volčanšek, predsednik občinskega komiteja ZMS Brežice, je v uvodnem referatu obravnaval dvoje:
— delo in vlogo mladine v proizvodnji in njeno uveljavljanje v delavskem samoupravljanju, ter
— naloge mladih pri pospeševanju in organizaciji najrazličnejših vzgojno - izobraževalnih oblik.
Posebej se je referent zadržal ob problematiki kmečke mladine, ustanavljanju klubov mladih proizvajalcev in ob velikih potrebah po dopolnilnem izobraževanju. Pobudnik zanj naj bi bil občinski komite ZMS, organi-
zator delavske univerze, občinska skupščina pa naj bi zagotovila potrebna finančna sredstva v proračunu.
Razprava, v kateri so razen rnladincev sodelovali tudi gostje, je bila tokrat izredno plodna. Diskutanti so govorili o razvoju komune in vlogi mladine pri ustvarjanju novih družbenih in gospodarskih perspektiv, o vsebini mladinskih ur na šolah, o problematiki ženske mladine, o pošolskem izobraževanju ter o kadrovskih in organizacijskih vprašanjih.
Na konferenci je bil izvoljen nov 15-članski komite, v katerem je tudi predstavnik JLA. "
SEVNICA: delavska univerza je zdaj samostojna
Delavska univerza v Sevnici je b.Ha v sezoni 1962/63 zelo delavna, imela pa je tudi predavatelje za zdravstveno vzgojo, kmetijstvo in druga področja. Preteklo Jesen je nehala delati. Zatem je po stala podružnica ustrezne u-stanove v Vidmu-Krškem. Preusmeritev Je zahtevalo pomanjkanje sredstev. Kmalu so ugotovili, da Je poslovanje v novih Okoliščinah precej zamudno, ker ima sev-niska občina veliko gorskih naselij, kamor je prevoz precej drag. S l. januarjem tega leta se je delavska univer-
za v Sevnici osamosvojila in začela svojo dejavnost s potujočim kinom. 11. in 12. januarja so vrteli ameriški film »črni narednik« v Loki, na Studencu in drugod S tem so izpolnili davno željo občanov. Uprava delavske univerze ima začasne prostore v bivšem šolskem centru v Sevnici, vendar se bo kasneje preselila v občinsko poslopje. Trenutno ni dovolj predavateljev, pa rudi financiranje še ni urejeno. Pričakujejo pa, da bo to kmalu rešeno.
S. Sk.
V Stari cerkvi se radi zbirajo okrog televizorja
' Predlani so v Stari cerkvi pri Kočevju zgradili nov prosvetni dom. Odtlej je življenje lepše, saj prihajajo v novo dvorano gostovat razne skupine iz Kranja in Ljubljane, pa tudi od drugod. S kinoprojektorjem, ki ga imajo, niso zadovoljni, ker je že precej star in obrabljen in bi ga kazalo zamenjati z novim. V prosvetnem domu imajo klubski prostor s televizorjem, okoli katerega se zlasti zdaj, v zimskem času, vse dni, ko so oddaje, prebivalci radi zbirajo. -
Domače prosvetno društvo, ki je bilo nekdaj zelo delavno, je zadnje čase povsem utihnilo, če ne bi bilo gostovanj ln če ne bi šolska mladina
prirejala proslav za večje praznike, bi bilo bolj žalostno. Tako so nam povedali starejši prebivalci, ki se zelo čudijo, da prosvetno društvo, v katerem so zbrani predvsem mlajši ljudje, ne more zaživeti. Upamo, da bomo kmalu lahko poročali, da se je stanje popravilo.
Aprila spet kulturna revija v Brežicah
V Brežicah tudi letos pripravljajo kulturno-prosvetne dejavnosti v občini. Program je že izbran in bo obsegal dramske nastope, vzoren klubski večer, nastope pevskih, zborov, večer zabavne glasbe in razstavo turističnih spominčkov z značilnostmi brežiške pokrajine. Razstava in nastopi bodo v Domu kulture in i>i osvete od 6. do 12. aprila.
Nova stavba za ESš in šolo za zdravstvene delavce
2e letos bodo v Novem mestu začeli graditi novo stavbo za ekonomsko srednjo šolo in šolo za zdravstvene delavce. Skupno stavbo za obe šoli bo do gradili v podaljšku vajenske šole. S tem bomo dobili v Novem mestu strnjeno področje srednjih strokovnih šol, obo šoli pa bosta hkrati z no vo streho dobili tudi pogoje za verifikacijo. Sredstva za dograditev v surovem stanju so zagotovljena in bo do konca 1964 stavba že pod streho. Ker sta oba šolska zavoda namenjena celotnemu področju Dolenjske in Spod Posavja, bodo šolo gradili v pretežni meni s sredstvi medobčinskega sklada za investicije v šolstvu. Prepričani smo, da bodo pri tej pomembni gradnji priskočili na pomoč tudi republiški organi.
EKONOMSKA ŠOLA
NOVO MESTO
Vpisovanje v 1. semester oddelka za odrasle na ekonomski šoli v Novem mestu bo do 31. januarja-1964. Oddati Je treba prošnjo, kolkovano s 50 din drž. takse, zadnje šolsko spričevalo in izpisek iz rojstne matične knjige.
Prvi sestanek vpisnikov v 1. semester bo 4. Januarja 1964. RAVNATELJSTVO
Kadrovska raven v prosveti se izboljšuje
Kadrovski sestav prosvetnih delavcev v novomeški občini se je lani precej izboljšal in se še vedno izboljšuje, saj prihajajo novi prosvetni delavci iz fakultet in višje pe dagoske šole. Zahvala za tc gre tudi štipendijski politiki, ker so od lani naprej namenjali štipendije samo za šcu dij na visokih in višjih šolah. To je razumljivo, ker je pro svetnih delavcev s srednjo iz obrazbo na pretek, primanj kuje pa takih z višjo in visoko. Računati je, da se bo ka drovski sestav izboljšal tudi zavoljo tega, ker mnogi prosvetni delavci v zvezi s predpisi o verifikaciji šol skušajo pridobiti višjo izobrazbo z izrednim študijem. Takšna prekvalifikacija jim bo letos v nekaj primerih omogočena tudi s štipendijamj.
Slavnostna grajska dvorana v Posavskem muzeju
PROF. MIRO KUGLER:
O barvah
V naših obsotelskih krajih Je letošnja zima res bela, siva in črna. Ni rdečih zarij in na modrini neba se ne smeje mlado sonce. Morda bo na svečnico kaplja od ledenih sveč oznanila, da se bliža čas kurentovanja; čas, ko pisane šeme preganjajo zle zimske malice, češ pomlad bo. Ledene rože bo zamenjalo pravo cvetje.
Da bomo lepše uredili vrtove in 'okna., dobro izbrali barve v prostorih itd., ne bo narobe, če se nekoliko seznanimo z barvami.
Zanimivo je, da so sodobni znanstveniki ugotovili, da je že skoraj pozabljena ljudska modrost pravilno pripisala posameznim barvam razne lastnosti. Ameriški in angleški zdravniki so v zadnjih le-
tih celo uvedli zdravljenje z barvami kot svetlobnim pojavom. Znameniti slovenski slikar Janez šubic in slavni nemški pesnik Goethe sodita, da učinkuje jasno rumena (9 do 10) veselo in plemenito; umazano rumena pa odvratno, škodljivo in sramotno. Oranžna je odločna in pogumna; modra pa mirna, hladna in odmaknjena. Svetlo rdeča (1) je zaljubljena, ljubka, in zelena prijetna. Vijoličasta izraža nemir itd.
Prav gotovo ni vseeno, kako pobarvamo stene, kako se oblečemo, kako bo naše barvno okolje delovalo na gosta, tujca iz sivega Londona ali Diisseldorfa.
Barv je nešteto. Dajo pa se vsi odtenki razvrstiti s pomočjo barvnega kroga 12 temeljnih barv (glej krog, ki ]e bil natisnjen v prvi letošnji številki!).
Vzemimo za primer št. 1, rdeče, rdeči slez.
Vidite, tako kot z rdečo Je z vsemi barvami. Proti beli blede1. Spremene se v nežno rožnate, rumenkasto bele (krem), svetlo sinje, bledo zelene itd. Obratno proti črni barva temni, postaja zasičena. V sredi je jasna, močna (intenzivna). Proti levi in desni pa se preliva v sosednji barvi. V kresni noči čutimo zasičene barve, ki zaža-re v vzhajajočem soncu, da oblede v beli, slepeči svetlobi poletnega poldneva in zo-
pet zažare pred večerom. (Pomembne so sence. V njih barve žive tudi opoldan. Dolžan sem še obljubljeni sestavek o svetlobi in senci).
Na barvni površini od belega do črnega pa je poiskati prvi dober barvni sklad. Bledo rdeče (rožno), močn rdeče in temno rdeče je pravilna enobarvna sestava. Tako je z vsemi barvami. Bled pomarančast krem (10 do 11) se ujema s pomarančasto in temno pomarančasto (vrsta rjave).
Druga pravilna kombinacija je sestava dveh sosednjih barv, npr: škrlatno in vijoličasto. Ako spojimo prvo in drugo pravilo, še posebno če upoštevamo, da se belo in črno ujema z vsemi barvami, je tu takoj možnost pri izbiri blaga.
(Se nadaljuje)
Nekoga moraš imeti rad
Kritika je zadnjo zbirko pesmi Ivana Minattija sprejela z veliko pozornostjo. To je pesnikova tretja zbirka pesmi, v kateri je razvil in poglobil svoje delo. Zbirka »Nekoga moraš imeti rad« razodeva velike spremembe v obliki in slogu ter razglablja človekovo nezadoščenost v nasprcljlh in moralnem Thrtvilu sodobnega časa. — Knjiga je izšla pri DZS.
Joža Gorjup: KOSTANJEVICA NA KRKI (Iz Gor-jupove galerije v Kostanjevici)
Izobraževanje naj bo dostopno vsakomur
(Iz skupščinskega ekspozeja Janeza Vipotnika o šolstvu)
Ob usklajanju splošnega zakona o šolstvu ter zakona o fakultetah in univerzah z ustavo je bilo sprejeto stališče, da se opravi to delo v dveh etapah. Najprej naj se odstranijo nesoglasja z načeli nove ustave iz obeli zakonov in s tem vse, kar ovira republike, da sprejmejo svoje zakone s tega področja. S tem se omogoča tudi kontinuiteta v obdelavi teh vprašanj v republikah.
V drugi fazi, ki bo zahtevala več časa, posvetov in proučevanja, bo treba Izdelati nov zvezni dokument D Izobraževanju, ki naj bi Izhajal lz ustave in zajel celotni izobraževalno-vzgojni aJ-stem, tiste vidike njegovega življenja in dela, za katere je smotrno ln potrebno določati jugoslovanske norme kot osnovo za bodočo republiško zakonodajo.
Ko prinašamo predlog za Usklajevanje splošnega zakona o šolstvu z ustavo pred prosvetno-kulturni zbor, želimo, da se organiajra diskusija o osnovnih načelih novega zakona o Izobraževanju.
V svojem ekspozeju je zato
tov. Vipotnik obravnaval nekatere osnovne probleme nadaljnjega razvoja izobraževanja z željo, da se čimveč prispeva k odkrivanju 6kupnih iir določenih stališč, na katerih naj bo zasnovan bodoči zakon o sistemu izobraževanja in vzgoje v SFRJ.
Ko je govoril o uspehih na področju izobraževanja. Je med drugim dejal: če gre proces izobraževanja zaradi naglega gospodarskega ln družbenega razvoja v vedno Večjo ekspanzijo ob istočasnih naporih za vedno večjo kvaliteto, se upravičeno postavlja vprašanje: ali Je izobraŽevanje po obveznem šolanju samo sestavni del družbenega standarda? Ali je danes, ko nam rezultati gospodarstva odpirajo nove in nove perspektive nadaljnjega razvoja prcazvajalnih sil in se istočasno kažejo tudi vse bolj kompleksni procesi v borbi za večjo produktivnost dela, ali je izobraževanje samo prosvtetTJevanje nepismenih in ustvarjanje ozkega števila visokih strokovnjakov ali pa to v resnici pomeni nekaj drugega, pomeni faktor, ki se
v moderni družbi nenehno* in tesno povezuje z nadaljnjim razvojem samih proizvajatani sil. Izobraževanje je integralni del družbenega procesa sploh in še posebej v razvijanju njegove osnove. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da je v prvih osnutkih sedemletnega plana in v planu za leto 1964 sprejeta ta koncepcija. Potrebni so nadaljnji napori, da se ta koncepcija do kraja pripravi tako v konkretizaciji in izvrševanju plana kot tudi v razvoju posameznih panog ter v usmerjanju Izobraževanja nasploh.
Tov. Vipotnik je dejal, da delovne organizacije dejansko postajajo del integralnega vzgojno - izobraževalnega sistema in neposredni faktoT, ki formulira kadrovske profile, to pa bistveno vpliva na strukturo programa in pouka v celotnem izobraževalno-vzgojnem sistemu. V nadaljnjem obdobju naj bo izobraževalni sistem zasnovan na tistih znanstvenih, tehničnih, sptošnokulturnih in delovnih vrednotah, ki bodo omogočile hitrejše prilagaja-
nje delovnih ljudi spremembam v proizvodnji. Nadalje je poudaril, da se je treba truditi, da postane izobraževanje dostopno vsakomur. Delovni ljudje delovnih organizacij in družbeno-političnrli skupnosti naj se po svojih materialnih možnostih borijo za uresničitev tega cilja. Treba si je prizadevati, da bo vsak človek mogel realizirati svoje sposobnosti. Naša pot vodi torej k temu, da se ustvarja možnost, da se dO kraja razvijejo sposobnosti vsakega posameznika ter da bi te mogle dati svoj delež razvoju. Zato Je treba razvijati izobraževalne institucije tam, kjer so potrebe po kadrih največje. Izobraževalna institucije se morajo z vso svojo aktivnostjo približati osnovnim potrebam gosprj-darstva in družbenih služb. Naša družba vedno bolj respektira tudi znanja, ki s! jih je posameznik pridobil i vztrajnim prizadevanjem ali pa z učenjem tudi izven klasičnih izobraževalnih oblik. Potrebno Je, da pride do p* nega Izraza stališče, da M primemo znanje, ne pa poti, ki vodijo do nJega.
(Nadaljevanje sledi)
£t. 2 (720)
DOLENJSKI LlSt
Roben   C JLA D T
Meri«    3fwll% I
JE MOJ POKLIC
5
Za hip je premolknil.
»Zatekel sem se že k najrazličnejšim poskusom. Preizkusil sem že na primer eksplozivna sredstva.« Pogledal je skoz okno in rahlo nagubal obrvi. , »Du lieber Himmel!« je rekel polglasno. »Kakšen
smrad!« .    . ....» , .
Vstal je, naredil po pisarm nekaj hitrih korakov
in zaprl okno. _
»Oprostite, prosun,« je rekel z vljudnim glasom.
rsedel se je nazaj za mizo. Po sobi se je še vedno širil smrad, žaltav, oster, ogaben.
»Eksplozivna sredstva, veste, Sturmbannfiihrer, so me razočarala. Trupla so samo raztrgala in konec. Kako pa naj uničim ostanke? Ne, nisem mogel reči, da so trupla popolnoma izginila, kakor mi je bil naročil Reichsfiihrer.«
In malomarno je dvignil desnico.
»Skratka, rešitev je samo ena: trupla sežgati...«
Peči! Kako da že prej nisem pomislil na peči? In vprašal sem:
»Peči, Herr Standartenfiihrer?«
»Kajpada. A dobro si zapomnite, Sturmbannfuh-rer, da tudi ta metoda ne pride vedno v poštev. Če odkrijemo kakšno množično grobnico, na primer petdeset kilometrov od tod, v gozdu recimo, je jasno, da peči ne bom mogel prepeljati tja. Moral sem torej izumiti kaj drugega... kaj drugega...«
Vstal je in se prijazno nasmehnil:
Zlato cigaretnico je vtaknil v žep, vzel kapo in rekel:
»Bitte!« '
Vstal sem, za mano tudi Setzler. Kellner je odprl vrata in naju spustil naprej. Potem je spet rekel »bitte«, naju prehitel in nekemu esesovcu pomignil, naj stopi za nami.
Ko smo stopili iz hiše, je Kellner zavihal nos, rahlo zasmrkal in me bežno pogledal:
»Jasno,« je rekel in se drobno nasmehnil, »planinskega zraka res nimamo tukaj.«
Skomignil je z rameni in pristavil v francoščini:
»Que voulez-vous?« — (Kaj hočete!)
Jaz sem stopal na njegovi desni. Sonce mu je oblivalo obraz, ves prekrit z mrežo drobnih gubic. Tedaj sem spoznal: da, star je bil najmanj petdeset let.
Ustavil se je pred neko garažo in velel esesovcu, naj odpre.
»Plinski kamion,« je rekel in se z roko v rokavicah dotaknil zadnjega dela vozila.
»Izpušni plin, veste,« je nadaljeval z razlago, »smo zajeli v posebno cev in jo napeljali v notranjščino kamiona. Le zamislite si, kako je, če Gestapo zajame kakih trideset partizanov in jih lepo ljubeznivo prepusti meni.... Kamion gre ponje, in ko se pripeljejo semkaj, so že mrtvi.«
Nasmehnil se je.
»Vidite, z enim udarcem ubijemo dve muhi, bi lahko rekel: bencin nam služi za vožnjo in zadušitev. Se pravi...«
Nalahno je zamahnil z roko.
»Ekonomičnost postopka...«
Pomignil je, esesovec je garažo spet zaprl in šli smo naprej.
»Vendar pa,« je nadaljeval spotoma, »tega postopka nikomur ne priporočam. Ni čisto zanesljiv. Pri prvih poskusih smo odprli vrata kamiona, mislili smo, da imamo pred sabo mrliče, ljudje pa so bili samo v omedlevici. Ko smo jih vrgli v ogenj, so vpili.«
Setzler je privzdignil roko, a sem ga prehitel in rekel:
»Herr Standartenfiihrer, saj po barvi kože spoznamo, če je konec: bledi so, z rahlim rožnatim nadihom na podočnicah.«
»Plinski postopek,« je povzel Kellner s komaj opaznim prezirom, »me nc zanima. Kakor sem vam že rekel, uporabljam plin samo takrat, kadar potrebujem trupla. Mene zanimajo samo trupla.«
• Zagledal sem dolgo kamnito stavbo. Na koncu stavbe visok dimnik iz rdeče opeke, kakršne vidimo pri tovarnah.
i »Tole je,« je rekel Kellner. • t,Pred vrati naJu Je vljudno spustil naprej. Prostor je bil cisto prazen.
»Peči so dvojne,« je povedal.
Sam je odprl težka kovinska vrata ene izmed peci m nama pokazal notranjščino.
»V vsako peč gre po troje trupel, kurimo s koksom. Močni ventilatorji v najkrajšem času razpihajo ogenj do potrebne temperature.«
z»prl je vrata peči in vprašal sem ga: » ' Herr Standartenfiihrer, koliko takšnih pe-
ci bi bdo potrebno, če bi hoteli v 24 urah sežgati 2000 kosov?«
Zasmejal se je.
»Dva tisoč, mein lieber Mann! Z velikimi očmi gledate!«
Iz žepa je potegnil beležnico, zlat umeten svinčnik in na papir hitro nametal nekaj številk. »Osem dvojnih peči.«
S Setzlerjem sva se spogledala. In Kellner je nadaljeval:
-  «Jaz imam samo dve dvojni.«
Privzdignil je desno obrv, monokel je padel, ujel ga je v desno dlan spretno kakor rokohitrec in pristavil:
»As temi pečini si ne pomagam dosti.« »Bitte,« je nato rekel.
Nagrajeni reševalci križanke
597 rešenih novoletnih križank se je do ponedeljka opoldne nabralo v našem uredništvu, popoldne pa je komisija iz vrst uslužbencev uprave DL pripravila žrebanje v prisotnosti dolgoletne naročnice našega tednika Lenče Knafljič iz Novega mesta, Resljeva 2. Veliko reševalcev se je zmotilo pri besedah itinerar, skreniti in oris, in so namesto teh besede krojili po svoje. Komisija je izžrebala 30 razpisanih nagrad, ki jih bodo dobili:
1. prvo nagrado, 10.000 din, dobi Tončka Ponikvar, Žužemberk 11;
2. drugo nagrado, 5000 din, prejme Eleonora Bastar, Kočevje, Kolodvorska ulica 8;
3. tretjo nagrado, 4000 din, dobi Albina Lešnjak, Raka 37 pri Krškem;
4. četrto nagrado, 3000 din, dobi Mira Goleš, Novo mesto, Komandanta Staneta 1;
5. peto nagrado, 2000 din, dobi Jože lic, Gorica vas 12, p. Ribnica na Dolenjskem.
- Dvajset knjižnih nagrad dobijo:
Gustelj Pavlin, Novo mesto, Nad mlini 1; Drago Vo-ilovnik iz Brežic; Mira Mesaric iz Vidma-Krškega, Valvasorjeva 1; Mirni Merčnik iz Skocjana 39; Franc Brulc iz Žužemberka 26; Betka Selak iz Lutrškega sela 13, p. Oto-čec ob Krki; Marija škofic, tovarna »Imperial«, Videm-Krško; Marija Bartolj, Birč-na vas 17, p. Novo mesto; Stane Spehar, Črnomelj, Ulica Mirana' Jarca 6; Ljubo Rožič iz Jesenic na Dol. št. 9; Zora Meršol iz Novega mesta, Trubarjeva 3.
Marta Sila iz Novega me-
sta, Kastelčeva 3; Alojz Mate iz Gorice vasi 14, p. Ribnica; Frančiška Mate iz Vel. Lašč 23; Ivanka lic, osnovna šola Ribnica na Dol.; Darinka Zupančič iz Artič pri Brežicah; Tone PezoHn iz Ljubljane, Tugomerjeva 4; Helka Koželj iz Mokronoga 5; Lojze Ke-glovič iz Novega mesta, Pa-deršičeva 8.
Peter Hercog, Dol. vas 12, p. Velika Loka; Cveto Smo-tic, Lesna industrija, Kočevje; Jelka Gortnar, Metlika, CBE 83; Viktorija Mahorčič iz Novega mesta, Pugljeva 1; Branko Vrbinc iz Novega mesta, Skalickega 1 in Minka Vahen iz Kapel pri Brežicah.
Vsem izžrebancem denarnih nagrad sporočamo, da smo danes nakazali nagrade s poštao nakaznico, knjižna darila pa prejmajo izžrebanci v nekaj dneh. Vsem re-; sevalcem lep pozdrav!
Uredništvo lista
BREZ BESED
DEČEK DUB V VESOLJli
—_____________......_
4. Druga dv» Panika sta oče in sin. Sinu je deset let, imenuje se Dubi Jbvduseno gleda sivino oceana pod seboj. — Nenadoma začutti* Potniki močan sunek. Leteči krožnik se je zamajal in z***1 <akoJ nato padati kot uvel list z drevesa. »Kaj se je U8"1107« Je vprašala starejša potnica, ki bi skoraj zadremal* so se vznemirili.
5. Pilot molči. Potnici sploh ni odgovoril. Dubov oče sedi za pilotom. Potrepljal ga je po ramenu in vprašal: »Kaj je?« — »Sedite mirno in ne ganite se,« je odgovoril pilot, ne da bi jih pogledal, »sicer lahko izgubimo ravnotežje.« — »Toda kaj se je zgodilo? Bomo treščili v morje?« — »Bodite vendar mirni« je skoraj zakričal pilot. Pritiskal je razne vzvode in gumbe, toda leteči krožnik je še naprej drvel v globino.
6. Dub se je pritihotapil k pilotu. Ta je bil preveč zaposlen, da bi lahko pazil na dečka. »Nazaj na svoje mesto,« je ukazal. Oče je prestrašenega Duba vnovič privezal na sedež. — Leteči krožnik je padal skoraj navpično. Prebil je že prve plasti oblakov. Morje ni bilo več siva enolična ploskev; bilo je razburkano in na njem so zagledali ladje. Toda pilotov obraz je bil miren. Pozorno je opazoval merilne naprave.
Rešitev novoletne nagradne križanke
VODORAVNO: 1. in 128. vod. — Bralcem Dolenjskega lista želimo srečno novo leto, 23. radar, 24. lopar, 25. Atika, 26. ogorčen, 27. oris, 28. TAM, 29. posmeh! jivost, 32. HC, 33. dis, 34. Madagaskar, 35. skreniti, 37. atake, 39. ritmika, 42. Šibak, 43. rebus, 44. Sljeme, 45. Učka, 46. stepa, 47. T(esla) Niikola), 48. tereni, 50 Rio, 52. tabor, 53. voden, 54. virio, 55. VP, 56. aligator, 61. bos, 62. ris, 64. KA, 65. oje, 66. OM, 68. aceton, 68. SO, 70. to, 72. kota, 74. obed, 75. Gg, 77. anatomija, 79. krilatica, 81. kras, 83. omeđiti, 84. tedaj, 86. RS, 87. tavam, 88. ro, »0. 1. t., 91. pa, 92. oaza, 94. en, 95. Be, 96. Na, 97. b. o., «8. klatež, 100. koncil, 102,-elita, 105. Libanon, 107. elektroda, 112, reven, 113. DZ, 115. nastop, 117. CO, 118. osa, 119. napaka, 120. Ilona, 123. Dionlz,a125. Lika, 127. korakam.
NAVPIČNO: 1. brodarstvo, 2. rariteta, 3. Adis, Abeba, 4. las, 5. Ct, 6. mlad. 7. dama, 8. op., 9. lopa. 10. Eros, 11. jamarstvo, 12. sterilnost, 13. «h, 14. eklimeter, 15. gaj, 16. lovka, 17. Igor, 18. soseščina, 19. trtnik, 20. A(nton) č(ehov), 41. žehta, 22. enciklope-
dija, 28. Ta, 30. SK, 31. isker, 34. mesarica, 36. Ibar, 38. kupola, 40. t. j., 41. imeniki, 45. unikat, 49. ev., 51. ivje, 57. Genovežan, . 58. atamari, 59. totem, 60. onod, 61. boji. 63. sol,'65. obad, 67. .maršal, 69. sito, 71. ok., 73. ta, 74. ocet, 76. ga 78. Miren, 80. itinerar, 81. krokodil, 82. statično, 85. apoteka, 89. paiec,'93. zal, 95. bonton, 96, Nil, 97. bivak, 99. EB, 100. koslč, 101. cepin, 103. lepa, 104. Anam 106. nade, 108. kolo, 109. roke! 110. osat, 111. da, 114. zli, 116 ono, 119. No, 121. OM, 122. as 124. ZO, 126. il.
VSE POČASNEJE
Povprečna hitrost avtobusov v Rimu je po statistiki mestnega prometnega podjetja v zadnjih letih vedno manjša. Leta 1958 so avtobusi v tem mestu vozili s hitrostjo 13,38 i kilometra na uro. Danes se. skozi zelo prometne ulice prebijajo samo s hitrostjo 10,t8 km na uro. V istem času se je zmanjšala tudi  hitrost trolejbusoo,
in siofi ođ 11,28 km na 8,25 kilom*0 na uro: J-
Zđi J". ^ n* <*«teč čas- ko bodo - mestnemu prometu uspeit* »konkurirali« pešci sami--1
(Paese Sera)
Mali oglasi v domačem list^l^1^ "speh!
Pokojnina zaradi alergije
Neprijetno poklicno bolezen ima mizar Leslev Cox. Zdravniki so ugotovili, da je alergičen na les. Se bolj neprijetna pa je ta nenavadna bolezen za občino v Birmlng-hamu (Anglija), ki. je vsako leto ob 500 funtov. To je namreč višina pokojnine, ki jo občina podeljuje alergičnemu mizarju, pa čeprav mu je še-le 33 let.
(Daily Telegraph}
K ribniškemu zimskemu cestnemu prometu spadajo tud! g'|InSn^°!1;'sko vPre8°-Seveda je vožnja s takim »taksijem« lahko zelo zabavna, *fvi"r ,.Ce srebro ni zdrknilo preveč pod ničlo. Sani, kakršne smo nedaV»« ™jj Pred zadružnim domom v Ribnici, v zimskem času niso redkost na c* •oniske in Kočevske doline.
OKROGLE V UNIFORMAH
DA BO SLO HITREJE
' Dan je bil enak za »alarm«. Vojaki so se z vso .naglico pripravili in vzeli svoje stvari. Na pregledu je narednik opazil, da ima Miso kar dve. lopatici.
»čuj, Mišo, kaj pa boS z dvema lopaticama?« se je začudil vodnik.
»Hm... tovariš vodnik,« je zajecljal Mišo, ko je šele zdaj opazil, da ima dve lopatici, . »vzel sem. jih, da se bom hitreje vkopal!«
KRATEK STIK
Vojak Stevo, ki so mu rekli »Don Juan«, je šel s tovariši v mesto. V parku so zagledali m, klopi lepo .blondinko s knjigo v roki. Stevo se je hotel pobahati pred tovariši in je dekle pozdravil kot staro znanko:
»Zdravo, Vesna!«
»Zdravo, Mile!« mu je odzdravila.
»Čakaj, saj jaz nisem Mile,« je odgovoril Stevo.
»Jaz pa nisem Vesna, in sva bot...«
ZGLEDEN VOJAK
»Komandir me zelo obraj-ta!« se pohvali Ivo.
»Kako to?« se začudijo tovariši,
»Zmeraj me postavlja drugim za zgled in pravi: ,WiAor ne posnemajte Iva!'«
Prstni odtisi ne bodo več vidni
Gangsterji ameriškega podzemlja so v svoji borbi proti policiji odkrili novo »tajno orožue«, namreč neko zelo razširjeno antiseptično sredstvo, tet v trenutku začeti majhne rane. Odkrili so namreč, da ta snov prekrije konice prstov z nevidno plastjo, ko pride z njimi v dotdko. Tako ne morejo nastati prstni odtisi«' Pri različnih vlomih v zadnjem času so se gangsterji tako zavarovali pred policijo. Policija je obupana in problem je že tako
resen, da se začenjajo ukvarjati z mislijo, da bd z zakonom prepovedali prodajo tega plastičnega sredstva.
■Vlomilci, ki uporabljajo novo sredstvo, sploh ne -potrebujejo rokavic, toda kljub temu so mnogo varnejši pri svojem nezakonitem početju. Ameriško podzemlje je poslalo po vsem področju ZDA svoje inštruktorje, ki naj bi gangster jem pokazali, . kako se - lahko najučinkoviteje izognejo prstnim odtisom,
»Jejte konzerve!« svetujejo francoski higieniki
Hranilno vrednost konzerv, o katerih imajo ijudje še vedno številne predsodke, so znova potrdili higieniki, ki so se ztonali ob svojem 43. letnem kongresu v prostorih Pa-sbeurjevega inštituta v Parizu.
Francoski higienik Hugeus Gounelle je med svojim poročilom še posebno podčrtal napredek, ki ga Je na področju konserviranja hrane dosegla moderna tehnika: »Nekatere predsodke je zelo težko ovreči. Med temi Je tudi splošno mnenje, da konzerve ne vsebujejo vitaminov. Nič ni bolj napačnega od te trditve.«
Zakaj? Zato, ker je sedanji način sterilizacijskega procesa (s pomočjo toplote) zelo izpopolnjen; čas gretja Je namreč izredno kratek. Eden
od udeležencev kongresa je svoje poročilo zaključil z besedami: »Lahko celo trdimo, da so konzerve, predvsem konzerve , z mesnimi Izdelki, često bolj bogate z vitamini kot jedi, ki jih pripravljajo gospodinje na tradicionalen način.«
Kovanci s Kennedvjevo sliko
Ameriški predsednik Johnson je. te dni zaprosil kongres, da bi dovolil finančnemu ministrstvu kovati kovance po 50 stotank dolarja (v naši vrednosti 375 din) z glavo pokojnega predsednika Kenmedvja. Na obstoječih srebrnih kovancih je glava predsednika Franklina.
MAIGRETOV MRTVEC
Nobenih izkaznic. Nekaj cigaret. Vžigalnik. Modra beležnica, v kateri je bilo nekaj strani, pokritih s stisnjeno pisavo, s svinčnikom.
»Videti je kot verzi.«
»Prepričan sem, da so zares verzi.«
Moers se Je razveselil, ko je zagledal kupčka, in ju je odnesel v svoj brlog pod streho. Kmalu Je neki inšpektor položil na pisalno mizo mapo s spisi o Bronskem.
Fotografija, trda in mrzla kot vse antropometrič-ne fotografije, se ni čisto ujemala z Marchandovim opisom, ker je mladi mož imel še upadle poteze, neobrito brado, štrleče Adamovo jabolko.
»Je Janvier telefoniral?«
»Rekel je, da je vse mirno in da ga lahko pokličete v Passvju 62-41.« »Pokliči mi številko.«
Polglasno je bral. Kot je pisalo v spisih, se Je Bronskv rodil v Pragi in mu je bilo zdaj petintrideset let. študiral je univerzo na Dunaju, potem Je nekaj let preživel v Berlinu. Tam se Je oženil z neko Hildo Braun, ko pa Je s pravimi papirji prišel v Francijo star osemindvajset let, je bil sam. Takrat je že navajal kot poklic »strokovnjak za kinematografijo« in njegovo prvo prebivališče je bil neki hotel na Bul-var j u Raspali.
»Janvier je pri aparatu, načelnik.«
»Si ti, fant? Si povečerjal? Dobro me poslušaj. Z avtom ti pošljem dva moža.«
»Saj sva že dval« je nejevoljno ugovarjal inšpektor.
»Nič za to. Poslušaj, kar ti pravim. Ko prideta, ju pusti zunaj. Ni se jima treba kazati. Posebno kdo, ki bi se vračal peš ali ki bi stopil iz taksija, ne sme zasumiti, da se vrtita tam okoli. Ti in tvoj tovariš pa stopita v hišo. Počakajta, da v sobi hišnice ne bo več luči. Kakšne vrste hiša pa je?«
»Nova, moderna, kar imenitna. S širokim belim pročeljem in vrata so iz kovanega železa z vdelanim steklom.«
»V redu. Odidita po stopnicah in poprej zmom-ljajta katerokoli ime.«
»Kako naj najdem stanovanje?«
»Imaš prav. Kje v okolici je gotovo mlekarna. Zbudi prodajalca, če Je treba. Povej mu kako zgodbico, najrajši ljubezensko.«
»Razumem.«
»Se znaš vlomiti ključavnico? Vstopita. Ne pri-žigajta luči. Postavita se v kot, tako da bosta oba lahko skočila, če bo potrebno.«
»Velja, načelnik,« je zavzdihnil ubogi Janvier, ki bo očitno moral več ur prebiti negiben v temi neznanega stanovanja.
»Predvsem ne kadita!«
Nasmehnil se je sam sebi, ker je 'bil tako neusmiljen. Potem je izbral dva moža za stražo v Ulici du Longchamp.
»Vzemita vsak svojo pištolo. Nič ne moremo vnaprej vedeti, kako se bo vse izteklo.«
Spogledal se'je s Colombanijem. Moža sta drug drugega razumela. Opraviti nimajo s sleparjem, ampak s poglavarjem ubijalske tolpe; nimajo pravice tvegati.
Laže bi ga prijeli na primer v točilnici v Folies-Bergeres. Ampak ni mogoče vnaprej uganiti, kaj bo na to storil Bronskv. Možno bi bilo, da bi bil oborožen, in najbrž Je to človek, ki bi se branil, ki bi morebiti streljal v množico, da bi izkoristil paniko.
Maigret Je telefoniral Marchandu v zabavišča. Vprašal Je:
»Je tam?«
)«£Vkar sem Ka opazil.«
fifPo, Nič ne recite. Samo pokličite me po tele-BBmM
(P nekaj trenutkov bo v Folies stopila na oder Frajtff6 Latour v družbi s komikom Drmanom in breZjn0?51 00 takrat njen ljubimec za hip odšel v *,rv, ,dvoran°. se kot stalni gost posprehodil po ho*"« 2 raztresenim ušesom poslušal dvogovor, ki .m& na Pamet, smeh, ki se bo usipal z galerij.
f£^ja je še zmerom ležala v svoji bolniški sobi, gfcfv7, vsa besna, ker so ji čez noč vzeli otroka, in na ^ j sta stražila inšpektorja; še eden, en sam, " hilv drugem krilu bolnišnice Laennec, kamor so pV^ prinesli Petra iz operacijske dvorane.
fjecej nervozni Comcliau, ki je bil pri prijateljih
fliuvarju Saint-Germain in ki je za trenutek za-»^s{jl aruibo, da je telefoniral, je poklical Maigreta. "  »je zmerom nič?«
jjfekaj malenkosti. Karel Lipschitz je mrtev.« »Je streljal kateri od vaših mož'« -jl<e; eden od njegovih. Mali Peter pa je dobil pa«* kroglo od nekega mojih inšpektorjev.« v fiako da ostane samo še eden?« »Ja, Sergij Madok. In poglavar.« rfj ga še zmerom ne poznate?« »i mu je ime Jean Bronskv.« ->An ni to neki producent filmov?« >J*e vem, ali je producent, ampak špekulira pri
■ , li       o* dal obsoditi na f^jfred komaj tremi leti sem ga
-,jpjst mesecev ječe.« ostaje.«
jte mu na sledi?«
Jdajle Je v Folies-Bergeres.«
JU ga ne primete?« " n-A nmelim
■Jmalu ga bomo. Zdaj imamo čas. Rad omejim ^,11«. 6aj razumete?« '
»Zapišite si mojo številko. Približno do polnoči bom pri prijateljih. Potem bom Čakal doma, da me pokličete po telefonu.«
»Najbrž boste nekaj časa utegnili spati.«
Maigret se ni motil. Jean Bronskv in Francine Latour sta se najprej odpeljala s taksijem v »Maxim«, kjer sta na samem povečerjala. Ves čas jima je z Zlatarskega nabrežja sledil Maigret, kamorkoli sta se obrnila.
Trenutno je bil pravzaprav podoben človeku, ki se preizkuša. Kot mu je ravnokar rekel sodnik Comeliau, je samo od njega odvisno, kdaj bodo prijeli Jeana f Bronskega. Spomnil se je na tisto, kar je z nenavadno resnobo izrekel na začetku preiskave, ni več vedel, pred kom:
»Tokrat imamo opraviti z ubijalci.«
Vsi dobro vedo, da nimajo ničesar več, kar bi še lahko zgubili. Tako da bi bila policija nezmožna preprečiti linčanje, če bi jih prijeli v množici, če bi tej povedali, da so to možje pikardijske tolpe!
Po vsem, kar so storili na kmetijah, Jih bo katerokoli porotno razsodišče obsodilo na smrtno kazen, to jim je znano, in komaj Marija utegne zaradi otroka upati, da jo bo pomilostil predsednik republike.
Ali se bo to zgodilo? Bilo je dvomljivo. Zoper njo je govorilo pričevanje dekletca, ki se je rešilo, ožgane noge in prsi. Njena predrznost samice in še celo njena divja lepota, ki bo na porotnike vplivala njej v škodo.
; Civilizirani ljudje se bojijo zveri, posebno zveri njene vrste, bitij, ki jih spominjajo na pretekle dobe življenja v gozdovih.
Jean Bronskv je bil še bolj nevarna zver, zver v obleki najboljšega krojača z Vend6mskega trga, zver v svileni srajci, ki je študirala na univerzi in ki ji frizer vsako jutro nakodra lase kot kaki spogled-. ljivki.
»Zelo si previden,« je enkrat pripomnil Oolom-bani, ko Je Maigret potrpežljivo čakal pred enim od telefonov.
Slavnemu kritiku Boileauju je kralj Louls pokazal svoje pesmi in ga vprašal, kaj sodi o njih.
»Veličanstvo,« je odvrnil Boileau, »vam ni nič nemogoče. Hoteli ste napraviti slabe verze in posrečilo se vam je.« *
Ena izmed osrednjih kulturniških osebnosti na dvoru Louisa XIV. je bil prav gotovo svetovno znani komediograf Moliere, človek, ki si je zastavil življenjski cilj: prodreti vv smešno stran človeškega značaja in razkrinkati — vsaj na odru — napake tedanje družbe. To poslanstvo je dovršeno opravil.
Nekoč so ga vprašali:
»Kako je mogoče, da v nekaterih deželah kralji prevzemajo' oblast že v trinajstem letu, poročiti pa se smejo šele z osemnajstim letom?« ...
»Zato, ker je veliko laže vladati nad kraljestvom kot, nad ženo,« je odgovoril Moliere.
SMEH STOLETIJ
V razdobju Louisa XV. in XVI. se je gospodarski položaj Francije zelo poslabšal, pri čemer ni dvor ničesar ukrenil, nasprotno, državna blagajna je bila večna žrtev raznih gostij, zabav in sprejemov. Državniki v zgodovini — razen redkih izjem — niso nikoli posebno varčevali, za Louisa XV. pa je veljalo prav načelo: »Uživajmo! Dokler bo šip, bo šlo za nami je lahko tudi potop!« : Razmere so bile tako obupne, da celo dvorni uradniki niso dobivali plače o pravem času. Tedaj so se operni pev-td pritožili pri kralju, naj v tem pogledu napravi red. Kralj jih je potolažil:
»Gospoda moja! Najprej moram pomiriti tiste, ki jočejo, šele potem pridejo na vrsto tisti, ki pojejo.«
Ko so v navzočnosti pariškega policijskega ravnatelja markiza d'Argensona govorili o smrti, je pripomnil:
»Prijatelji moji, pravite, da je umreti zelo težko. Rad vam verjamem. Toda nazadnje se to kljub vsemu vsakomur posreči.«
Grofu Sebourgu, ljubimcu svoje žene, pa je dejal, ko ga je ta prosil za službo:
»Za vas imam pripravljeni dve zelo prikladni mesti: ravnateljstvo v Bastilji in v Domu invalidov. Toda če vam priskrbim novo mesto, bodo ljudje govorili, da sem vas poslal tja jaz; če pa bi šli v Dom invalidov, bi ljudje mislili, da vas je tja poslala moja žena.«
*-
Fracoski moralist Jean de la Bruvere je slovel zaradi svoje udvorljivosti do lepega spola. Nekoč ga je prijatelj vprašal, zakaj nikoli nobene ženske ne vpraša, koliko je stara. Odvrnil mu je:
»Dragi moj, rajši vprašam starca, kdaj bo umrl, kakor pa zrelo žensko, kdaj se je rodila. Verjemi mi, da je izmed teh dveh vprašanj drugo vse bolj nevarno!«
*
Kardinal La Rue se je fogal francoskemu igralcu Dan-courtu, češ da je komedijant, dokler mu ta ni zasolil:
»Saj ste vi tudi! Med nama ni nobene razlike: jaz sem komedijant v Parizu, vi pa v Vatikanu.«
— Roke kvišku!
Na dnevnem redu: izobraževanje gostincev
O lani sveta m- turizem ln gostinstvo pri občinski skupščini Frežice so na svoji zadnji seji namenili precejšen del razprave izdaji turističnega prospekta za območje brežiške občine. Odločiti se je bilo treba med dvema predlogoma, ki so ju na seji zagovarjali posamezniki. ,
Po prvi varianti naj bi z izdajo prospekta počakali leto dni, da bo le-ta čimbolj realen in da bosta dograjena oba večja turistična objekta — Mokrice in čsateške Toplice. Ves ta čas bi morali izkoristiti za priprave: za izboljšanje cest in prometa, za lepši videz naših krajev, za ureditev naravnega kopališča
ob Krki, kakor tudi za turistično vzgojo prebivalstva.
Večina članov se je ogrela za drugi predlog, po katerem ;"e prospekt treba napraviti že za letošnjo turistično sezono. V tem smislu je bil sprejet tudi sklep. Prospekt naj bi se omejil predvsem na področje od Krške vasi do Ča-teških Toplic in Mokric. Vključeval naj bd tudi znamenitosti mesta in privlačnosti pokrajine na štajerski strani, posebno na Bizeljslkem in v Pišecah, kjer želijo razviti izletniški turizem. Zdravilišče čateške Toplice ln gostišče v Mokricah imata za propagandne namene že nekaj sredstev   pripravljenih. Podjetji
sta nameravali izdati prospekt vsako zase, zdaj pa bosta sredstva združili in še občina bo nekaj primaknila.
Razpravi o prospektu je sledila razprava o izobraževanju gostinskih kadrov. Do leta 1965 bo za povečane zmogljivosti ča teških Toplic in go-
Premalo poznamo gospodarstvo v občini
Dvodnevni seminar, ki ga je občinski odbor SZDL v Brežicah priredil pretekli mesec, je bil dobro obiskan. Med slušatelji so bul člani občinskega odbora ln krajevnih odborov SZDL, nekateri predsedniki sindikalnih podružnic ih predsedniki aktivov ZMS.
Za začetek so bila na sporedu predavanja o aktualnih gospodarskih problemih občine s posebnim poudarkom na kmetijstvu in industriji. V razpravi o teh problemih je sodelovalo 25 diskutantov. V popoldanskem nadaljevanju je podpredsednik glavnega odbora SZDL Slovenije tovariš Franc Kimovec-Ziga obširno govoril O zunanjepolitičnih vprašanjih.
Naslednji dan popoldne je to-
variš Kimovec predaval o vlogi, oblikah in metodi dela pri reševanju političnih nalog v občini, krajevnih odborih in podružnicah. To predavanje so posluSali tudi slušatelji večerne politične šole. Predsednik občinskega odbora SZDL tovariš Vlado Deržič je prisotnim orisal delo ln naloge krajevnih odborov Socialistične zveze.
Popoldne so predsedniki nadzornih odborov, tajniki in blagajniki KO SZDL obravnavali način vodenja sestankov, evidenco članstva, članarino in ostala organizacijsko tehnična vprašanja.
Seminar 1e bil dobro pripravljen. Razprava je pokazala, da so krajevni aktivisti premalo seznanjeni z gospodarsko problematiko v komuni. Prisotni so ugotovili, da bi bilo podobnih seminarjev lahko veo, ker je ta oblika'Izobraževanja zelo uspeSr.a. Naloga vseh krajevnih odborov je, da dobro preštudirajo gradivo s tega seminarja, posebej pa še gradivo V. kongresa-SZDL, in jih uporabijo kot kažipot pri svojem delu.
Dva nova kinoprojektorja v Brežicah
V kinu Brežice so do konca decembra montirali dva kinoprojektorja, izdelana v tovarni 1SKK \ po najmodernejših načelih. Obiskovalci kino predstav v Brežicah bodo odslej bolj zadovoljni, ker bo slika na platna enakomerna, predvajanje pa bo potekalo nemoteno, brez pavz. Sredstva za nabavo obeh projektorjev Je delno prispeval republiški sklad za po-$pc$evanje kino dejavnosti, in sicer 2,800.000 dinarjev. Prav toliko je prispevala občina Brežice.
Kinoprojektor, s katerim so do zdaj predvajali filme v Brežicah, bodo odpeljali v kino Cerklje, ker jc tamkajšnji projektor že Iztro-Srii. V prihodnjem letu bosta pri-lla na vrato za nabavo novih kinoprojektorjev kino Globoko in kino Blzeljsko. Potem bodo tudi tamkajšnji gledalci lahko videli filme  v - cinemaseopu.
Pošta Brežice
Jc v decembru 1963 sprejela za odpravo 457 brzojavk, 425 paketov, '.i.;.i:;n navadnih pisem, 30.004 dopisnic ter 23.168 tiskovin, med ka-11 -1«- so vštete tudi čestitke.
V istem mesecu Je dostavila 49.851 navadnih pisemskih pošiljk, 2.466 priporočenih pisemskih pošiljk in 507 brzojavk. Izdala Je 84K paketov.
Produktivnost pošte je bila v decembru za 22 odstotkov večja od povprečja v letu 1963, k čemur Je največ pripomogel poštni promet pred novim letom, precej pa je tudi porastel br/njavnl in telefonski promet.
BREŽIŠKE VESTI
stišča v Mokricah treba usposobiti precejšnje število strežnega in kuharskega osebja. Zdravilišče že štipendira 15 slušateljev gostinske šole, 10 pa naj b4 jih Zavod za zaposlovanje usmeril v izredni študij po skrajšanem programu te šole.
Svet je sprejel tudi predlog za prirejanje zimskih te-ča.'ev v okviru delavske univerze. Obiskovali naj bi jih fantje in dekleta, ki se želi-
jo zaposliti samo v poletni sezoni. Takrat bo priliv turistov največji, in stalni uslužbenci ne bodo zmogli vsega dela. V zimskih tečajih naj bi se izpopolnjevali tudi tisti gostinski delavci, ki so že zaposleni. Programe teh tečajev bi bilo treba posebej pripraviti in pri tem upoštevati potrebe in pomanjkljivosti pri dosedanjem delu.
Svet je nadalje razpravljal tudi o možnostih za poživitev zimske sezone. Gostišča naj bi jo popestrila z domačimi običaji, kot so na primer koline. Povabilu na odlične krvavice bi se meščani prav gotovo rad odzvali. Tudi plesnih in drugih prireditev bi bilo lahko več. Zakaj ne bi na primer organizirali gozdarskega plesa, lovske večerje ali valčkovega večera. In kdaj pa kdaj bi se tudi smučarji ali sankači po veselem športnem popoldnevu zbrali ob dobrem domačem prigrizku. Možnosti je precej, treba jih bo le izkoristiti na kar najbolj izviren način.
Jt.
»D0K0« iz Dobove združeno z metliško BETI
Obrtno podjetje DOKO iz Dobove se je s 1. januarjem 1964 združilo z belokranjsko tekstilno industrijo BETI (Metlika).
Podjetje je že daljše obdobje v gospodarskih težavah ln je julija 1962 začelo prve razgovore za pripojitev k tovarni BETI. Do uresničitve ni prišlo. Dobovska Ple-tilnica je imela precejšnje zaloge in pogoji za pripojitev so bili težki. Zadeva se je zavlekla za dobro leto. Težave v Dobovi so bile vsak dan večje in podjetje s svojimi pleteninami ni moglo več konkurirati. Zaradi širjenja kapacitet trikotažne industrije in ustanavljanja novih tovrstnih podjetij so se znašla v krizi tudi večja, bolj mehanizirana podjetja. Zniževala so cene svojim Izdelkom celo za 40 in 50 odstotkov, da so se lahko obdržala na tržišču. Dobovska Pletilnica s svojimi zastarelimi, dotrajanimi stroji je lahko samo še životarila in v svoji stroki ni imela več nobenih perspektiv.
To je spodbudilo delavski svet, da. se je odločil za izdelovanje konfekcije. Zavod za zaposlovanje v Brežicah je omogočil podjetju nabavo 16 šivalnih strojev za 4,200.000 dinarjev. Podjetje Je zaposlilo nekaj novih nekvalificiranih delavk, za katere je bilo pri-učevanje na šivanje fine konfekcije zelo težavno. Zaradi tega je trpel tudi finančni uspeh podjetja.
Medtem so dozoreli dogovori z BETI. Delavski svet belokranjske tekstilne industrije je sklenil, da se DOKO z novim letom združi z BETI. 16. decembra pa se Je za to odločil tudi delavski svet obrtnega podjetja DOKO.
Tovarna BETI predvideva razširitev obrata v Dobovi. Po teh načrtih bi sc Število zaposlenih žensk povečalo od 45 na 160.
O združitvi Je dne 24. decembra razpravljala občinska skupščina Brežice, ki bo obratu v Dobovi zagotovila 11 milijonov kredita za dobo treh let ter zemljišče
za gradnjo nove tovarniške hale. Kolektiv podjetja DOKO pričakuje, da bodo z združitvijo prenehale dosedanje težave in da bo leto 1964 zanj uspešnejše. Jt.
Socialistična zveza pripravlja razgovor o kulturi
Občinski odbor SZDL Brežice pripravlja razgovor o kulturni problematiki v občini, na katerega vabi 25 u-deležencev. Udeležili naj bi se ga kulturni in prosvetni delavci raznih strok, člani sveta za prosveto in kulturo, predstavniki občinske skup ščine in drugI. Namen razgovora je zbrati mnenja in predloge za poživitev kulturno-prosvetne dejavnosti v občini.
Statuti le počasi napredujejo
V občini Brežice je 32 gospodarskih organizacij. Delovni kolektivi v 13 organizacijah že razpravljajo o svojih statutih, 12 osnutkov je v dokončni obdelavi, 8 manjših delovnih organizacij pa pri tem močno zaostaja. Občinski sindikalni svet meni, da bo obrtnim, gostinskim in drugim manjšini podjetjem potrebna pomoč, najbolje v obliki seminarja. Do sedaj je občinski sindikalni svet priredil že tri tovrstne seminarje.
Premalo žena in mladine v Socialistični zvezi
Krajevni odbori Socialistične zveze v občini Brežice se lotevajo pomembne akcije -vključevanja novih članov v vrste SZ. Na vasi je včlanjenih zelo malo.žena, kar izvira iz miselnosti, da je dovolj, če hišo zastopa gospodar. Tudi mladine bo treba več vključiti. Do sedaj so marsikje pozabili nanjo, potem ko ie prerasla svojo organizacijo. Pridobivanje novih članov pa je odvisno tudi od delavnosti posamezne krajevne organizacije. Dolgočasni in .nepripravljeni sestanki niso privabljali občanov, zato bo treba organizirati drugačne oblike dela, takšne, ki bodo zaradi svoje aktualnosti in vsebinske tehtnosti razgibale članstvo. O tem so vodstva krajevnih organizacij obširno razpravljala na seminarju v Brežicah. Sprejela so obvezo, da bodo pomnožila svoje vrste tako, da bo vključenih v SZDL 70 odst. volivcev. Ta odstotek je dosežen samo v Brežicah, v ostalih krajih pa je precej manjši. Najbolj se bodo morali potruditi v Krški vasi, v Brežicah-okolici in v Veliki dolini, saj se odstotek članstva v teh krajih giblje komaj med 43 in 45.
Kaj je novega v Dobovi
— V Dobovi je že 210 naročnikov Dolenjskega lista, število pa še narašča, ker ga ljudje radi bero. Za njim Je na drugem mestu po številu naročnikov TT, zatem pa Nedeljski dnevnik in Kmečki glas.
— Po novem letu je postalo v Dobovi zelo živahno. KUD pripravlja igro, krajevna organizacija ZB pa pustno zabavo s pestrim programom.
— V Dobovi je pet manjših podjetij, ki zaposlujejo 309 ljudi. Razen tega je še več Dobovčanov v službah izven domačega kraja in se vsak dan v službo vozijo.
— Imamo prosvetni dom,
v katerem je dvorana s 400 sedeži, lepo urejen oder, prireditev pa zelo malo. Ogledamo si lahko samo kino predstave, včasih pa bi radi slišali tudi Avsenike, Beneške fante, Zadovoljne Kranjce ali kak drug znani ansambel.
— Vse pogosteje razmišlja-
mo o gradnji manjše dvorane, ki bi jo uporabljali kot klubske prostore ali za zabave. Ta prostor bi največ koristil mladini, lahko pa bi v njej tudi telovadili. Pobudo za gradnjo je dala ZB na podlagi dejstva, da imamo v Dobovi 175 mladincev in mladink med 14. in 18. letom, do 14. leta starosti pa je v kraju 606 otrok.
— Kaj več bo treba narediti za olepšavo naselja. O tem doslej nismo dosti govorili, v prihodnje pa bi kaza-
lo vsaj pred prosvetnim domom zasaditi drevesa.
I. V.
Še nekaj »starih« številk
Lani je bilo v brežiški občini rojenih 311 fantkov in 291 deklic, skupaj torej 602 otroka.
Umrlo je 59 moških in 67 žensk, porok pa je bilo v občini 48.
Razveseljiva razgibanost mladine v Artičah
Na osnovni šoli v Artičah so z delom mladine zelo zadovoljni. Večino šolarjev   močno privablja
tehnika, zato jih veliko sodeluje v tehniškem klubu in fotoklubu. Za svoje delo so prejeli že več nagrad in pohval.
Mladi šolarji se zelo navdušujejo za petje. V mladinskem pevskem zboru jih poje 110, v pionirskem pevskem zboru pa 46. Mladinci delajo pod vodstvom prosvetnega društva tudi v dramski sekciji. —Med športnimi igrami je najbolj priljubljen rokomet. Barve šole zastopajo mladi artiški rokometni igralci tudi na medšolskih tekmovanjih.
VEČJA DRUŽBENA POMOČ NEPRESKRBLJENIM
Svet za zdravstvo in socialno varstvo je za zadnjo sejo občinske skupščine v Brežicah pripravil nov predlog odloka o družbeni pomoči nepreskrbljenim osebam. Od sprejetja prejšnjega odloka so potekla že skoraj tri leta, v tem času pa so se življenjski stroški precej povečali. Višina podpore, ki je določena s tem odlokom, ne zadošča niti za najnujnejše preživljanje, zato so podpore v novem predlogu tudi večje.
Po novem odloku se smatrajo za nespreskrbljene tiste osebe, ki plačujejo letno manj davka kot 500 dinarjev, ln osebe brez premoženja, ki so delno ali popolnoma nesposobne za delo. Stalna družbena pomoč naj bi bila po novem predlogu 2.000 do 10.000 dinarjev, enkratna pomoč prav tako do 10.000 dinarjev, študijska podpora pa naj bi znašala največ 12.000 dinarjev. Povprečje sedanje stalne podpore v naši občini je 2.700 dinarjev. Podpor občina ne bo zviševala vsem podpirancem po vrsti, ampak predvsem starim, obolelim ljudem, ki so potrebni tuje nege. Studijska pomoč bo zvišana zaradi večjih stroškov za vzdrževanje v internatih. Najvišje zneske bodo prejemali •amo otroci brez staršev ali brez premoženja, pri ostalih pa bo dodeljevale« podpore upošteval vse dohodke v družini.
Občinska skupščina je odlok o družbeni pomoči nepreskrbljenim sprejela na seji dne 24. decembra. Odborniki so v razpravi poudarili, da je služba za socialno varstvo pri občini dolžna obiskovati ne le uživalce podpor, ampak tudi tiste, ki so pomoči potrebni in Je še ne prejemajo. Vpeljati bo treba evidenco o ostarelih ljudeh, ki se trenutno ie lahko preživljajo z lastnim delom, čez nekaj let pa bodo morali priti na seznam podplrancev. Na seji Je bil sprejet predlog, naj bi se vsako leto pred sprejetjem družbenega plana napravila revizija družbene pomoči, ker se življenjski pogoji pri posameznih podpl-ranclh spreminjajo.
V letu 1964 Je za družbeno pomoč nepreskrbljenim namenjenih 10 milijonov dinarjev. Jt.
SPODNJE
Še enkrat: pojasnilo občinski skupščini in 3400 naročnikom našega lista v krški občini
»Naši pogovori«, glasilo občinskega odbora SZDL Videm-Krško, so 25. decembra 1963 odgovorili na naše »Odprto pismo«, ki smo ga objavili lani 12. decembra občinski skupščini ln takratnim 2975 naročnikom našega lista v občini Videm-Krško. Ker se odgovor dotika problemov, ki zanimajo vse naročnike in solastnike Dolenjskega lista, mora kolektiv uredništva ln uprave našega časnika s tem v zvezi nekatere stvari znova osvetliti, nekatere pa še dodatno pojasniti:
1. Dolenjski list je medobčinsko .(pokrajinsko) glasilo SZDL našega področja; njegovi lastniki in Izdajatelji so občinski odbori SZDL, v nobenem primeru pa to nI glasilo okrajnega odbora SZDL Ljubljana oziroma Celje, ki sta lani decembra sklenila, da Je financiranje lokalnega (medobčinskega) lista izključno v pristojnosti lastnikov, to je občin, ki Ust izdajajo. Seveda bi bilo lopo ln za nas ugodneje, če bi list tudi v bodoče finančno podpirala oba okraja (LJubljana ln Celje); toda na posvetovanju, ki Je bilo 3. decembra 1963 v Novem mestu (na nJem pa predstavnikov občine Krško ni bilo), so se vsi navzoči lastniki lisi a strinjali z dej-
stvom, da preide sofinanciranje pokrajinskega glasila SZDL poslej v pristojnost občinskih skupščin.
2. Nikjer nismo trdili, da bi izhajanje občinskih glasil SZDL zmanjšalo področni, pokrajinski pomen Dolenjskega lista. Seveda pa Je vsaki občini prepuščeno, na kak način bo učinkoviteje in uspešneje, hkrati pa hitreje ln ceneje obveščala svoje občane o vsem, kar mora danes občan vedeti, če hoče kvalitetno sodelovati v upravljanju. Človeku pa se nehote vsiljuje primerjava: občinsko glasilo v Krškem bo stalo na leto približno 4,500.000 dinarjev, če bo izhajalo samo enkrat na mesec. Ko bo začelo izhajati vsakih 14 dni, bodo stroški narasli vsaj za 75 odstotkov, če ne več, o čemer imamo dobre 14-letne Izkušnje. To seveda ni naša Skrb, toda ko krški »Odgovor« govori o varčevanju ln skrbnem gospodarjenju, tega ne bj smeli prezreti, kakor tudi ne dejstva, da ima danes Dolenjski list v občini Krško že nad 3400 stalnih naročnikov in nekaj kolportaže. Ljudje v občini so bili doslej vsak teden več ali manj seznanjeni z najvažnejšimi dogodki svojega področja, zdaj pa bodo seznanjeni ■ tem
enkrat   na mesec.
3. Občina Videm-Krško oziroma odgovorni predstavniki njene skupščine in ObO SZDL se načelno ne strinjajo, da bi se pomoč za Izhajanje medobčinskega glasila SZDL našega področja delila na podlagi doseženega narodnega dohodka. Sest drugih solastnikov lista pa se Je odločilo prav za to načelo, ker se jim zdi, da je na-pravičnejše ln da tudi sicer ustreza tako ekonomski moči ln-razvitosti posameznih občin, kakor tudi številu naročnikov Dolenjskega lista. — Ni nam znano, kakšna je proračunska masa posameznih občin, ki se zdi odgovornim tovarišem v Krškem pravllnejša za ključ pri delitvi dotacije Dolenjskemu listu. Po našem mnenju pa je občina Videm-Krško tudi pri masi proračuna prav gotovo vsaj na 2. mestu bivšega , okraja.
4. Občina Krško naj bi prispevala letos za Dolenjski list 3,914.000 dinarjev, j Pri 2575 naročnikih, ki Jih je imela la-nI 27. novembra, je odpadlo po gornji vsoti na posameznega naročnika 1.481 dinarjev pomoči. Zdaj, ko ima že nekaj nad 3400 naročnikov, Je skupni znese* dotacije še vedno enak, pomoč na po-
Hitra rast sevniške Mizarske zadruge
Plan za 1964: že 800 milijonov dinarjev
Ko so v Mizarski produktivni zadrugi v Sevnici sprejemali plan za leto 1963, so računali, da bo rekonstrukcija zaključena konec prvega polletja, a so se ušteli. Dela so se zaradi objektivnih težav zavlekla. Plana rana realizacija 600 milijonov dinarjev ni bila v celoti realizirana in je znašala ob zaključku teta 100 milijonov dinarjev manj. To pa nikakor ne pomeni, da se delovni kolektiv ni trudil za povečanje produktivnosti. Družbeni produkt se je v primerjavi z letom 1962 povečal za devet odstotkov, torej nič manj kot v celotni lesni industriji Slovenije.
Podjetje je imelo v preteklem letu težave z nabavo reprodukcij skega materiala in kooperanti, ki ga oskrbujejo s kovinsko galanterijo. Tudi tržni pogoji niso bili najbolj Ugodni. Zadruga je obdržala cene iz leta 1960, čeprav so se medtem surovine podražile.
Za letos so v Mizarski produktivni . zadrugi planirali 800 milijonov dinarjev seali-zacije. Napravili so sedemletni proizvodni plan in sedemletni plan kadrov. Podjetje zaposluje trenutno 250 ljudi, od tega nekvalificiranih delavcev samo 42. Pretežno so zaposleni delavci mizarji, ki obvladajo vse delovne faze od čitanja načrtov dalje. Imeti morajo torej obrtniško znanje. Zadruga izdeluje po naročilu in po meri vso notranjo opremo, lesene stenske obloge in strope.
Delavce dobi mnogo teže kot tovarne s serijskim načinom proizvodnje. Letos nameravajo sprejeti 30 vajencev za mizarsko stroko in 6 do 8 vajencev rezbarjev.
Premalo sredstev za kodre
Sredstva za izobraževanje kadrov so skopo odmerjena, kajti en odstotek od bruto osebnih dohodkov je lani znašal komaj 1,638.000 dinarjev, letos pa se bo morda povečal na 2 milijona dinarjev. To je še  vedno premalo.
Kljub temu je skrb za kadre v podjeflu vzorna. Na fakulteti za arhitekturo imajo dva štipendista, po enega pa na višji lesnoindustrijskd in tehniška srednji šoli. Lani
so zaposlili štiri štipendiste, dva iz tehniške srednje šole, enega iz ekonomske srednje šole in enega iz šole za oblikovanje. Na razpis so pridobili kar tri tehnike in enega absolventa šole za oblikovanje. Tehničnega kadra imajo zdaj dovolj, zapolniti morajo le še vrzeli pri mizarjih. Po sedemletnem planu jih morajo vsako leto zaposliti 30. V dogovoru z vodstvom osnovne šole v Sevnici pripravljajo kratek razgovor z osmim razredom, v katerem bodo predstavniki    podjetja skušali
vzbuditi učencem veselje do mizarskega poklica. O polletnih počitndcah bodo šolarje povabili v podjetje, da bodo lahko sami spoznali mizarsko delo.
Podjetje ima lastno učno delavnico, nima pa še prostorov za teoretični pouk. Ko bo v Sevnici dograjena nova osno\na šola) računajo, da bodo v sedanji savski šoli dobili na razpolago tri ali štiri učilnice. Za vajence bo po' m kar d. br poskrbljeno.
Do novega leta za 300 milijonov pogodb
Mizarska zadruga uživa sloves doma in v tujini. Lani je izvozila 'za sto milijonov dinarjev izdelkov. Največ prodaja v Nemčijo, Italijo, Anglijo, ZDA, Sovjetsko zvezo in na švedsko.
Novo leto je podjetje začelo s številnimi naročili, tako da v proizvodnji ni oddiha. Do konca decembra je bilo sklenjenih za 300 milijonov dinarjev pogodb. Za prihodnost torej ni bojazni. Izdelki so kvalitetni, naložbe v kadre1 pa to zagotavljajo tudi vnaprej. Pot, ki so jo ubrali, jih bo po bližnjici pripeljala do uspehov.
Jt.
Kabinet tipa BLED, izdelan po načrtih Mizarske zadruge v Sevnici, gre zelo dobro v prodajo, rred letLje bil razstavljen v Ljubljani in je zelo navdušil obiskovalce.
ZABELEŽENO
Zakaj je kavarna v Sevnici zaprta?
V Sevnici imajo blizu postaje gostinski obrat z restavracijo in kavarno. Lokal je kar prijeten, v njem se ustavlja veliko stalnih in prehodnih gostov, zlasti tistih, ki potujejo. Čakanje na vlak je tam mnogo udobnejše kot v prenapolnjeni postajni čakalnici. Marsikdo si po kosilu ali malici zaželi nekoliko posedeti v kavarniškem prostoru, ta pa je zaprt.
V Sevnico me je pot zanesla pred kakimi desetimi dnevi. Ustavila sem se tudi v restavraciji. S kosilom so mi kljub velikemu številu gostov hitro postregli. Kave nisem naročila v gostinskem prostoru, ampak sem jo želela popiti v kavarni. Toda obstala sem pred zaprtimi vrati. V kuhinji sem se pozanimala,, čemu je zaklenjeno, pa so mi odgovorili, da je to vedno. Neka prijazna tovarišica mi je vrata celo odklenila, ko sem ji povedala, da telim pisati. Prostor žal ni bil zakurjen in nisem dolgo ostala tam. Natakarica, ki mi je prinesla kavo, je povedala, da se jim kavarne ne splača imeti odprte, češ da ni pravih gostov.
Morda je to res nerentabilno, toda niti za domačine niti za tujce ni vseeno, če je opremljena kavarnica zaklenjena. Sevničani sami se sprašujejo, zakaj tako. Morda lokala niso dovolj obiskovali, ker je odmaknjen od središča in je bil kolektiv restavracije prisiljen zapreti en prostor.
J. T.
Kako dela politična šola
Večerna politična šola v Sevnici ima letos tri oddelke. Vodita jo šolski odbor in upravnik. Program za I. stopnjo so napravili na podlagi ankete — zrastel je iz želja in potreb. Obsega 105 ur predavanj in posvetovanj. Sestav slušateljev je zelo pester. Za šolo so se letos odločali prostovoljno. Predavanja so v popoldanskih urah enkrat na teden. Obisk je dober in tudi slušatelji iz bolj oddaljenih krajev ne izo-stajajo. Teme za seminarske naloge so že izbrali. Zanimajo jih bolj praktična vprašanja s katerimi se dnevno srečujejo v podjetju, kjer so zaposleni.
Program za II. stopnjo (za absolvente prejšnjih političnih šol) je nekoliko krajši in obsega 65 ur. Sola ima seminarsko obliko. Tudi slušate-
lji II. stopnje so se odločili za seminarske naloge, šolo bodo končali v začetku februarja.
SEVNIŠKI VESTNIK
Slušatelji I. stopnje bodo končali šolo v drugi polovici marca. Zaključne izpite bodo opravljali po tematskih področjih, ki so jih izbrali za naloge.
Predavanja so letos zelo redna in niso še nikoli odpadla. Zamenjav skoraj ni bilo oziroma so bile za slušatelje neopazne. Predavatelji so sodelavci šole že več let in so
se ustalili, kar tudi dobro vpliva na potek šole. V šolo je vpisanih 76 slušateljev. Za prihodnje leto predlagajo samo seminarje, ker je I. stopnjo obiskovalo zadnja leta že veliko članov Zveze komunistov. Vsem tem pa je potrebno dopolnilno znanje.
MORDA VAS ZANIMA
Na območju postaje Ljudske milice v Sevnici Je bilo lani 45 prometnih nesreč. Smrtnih primerov ni bilo. Hujše telesne poškodbe so bile posledica dveh nesreč. V večini primerov je bila škoda samo gmotna in je znašala največ 300~.000 dinarjev.
Ostale nesreče: eno hujšo nesrečo je povzročila elektrika, pri kateri sta bili težko poškodovani dve ženski. Obe sta brez o-trok. Nesreča se je pripetila v hmeljišču, kjer deli dve parceli prazen prostor, po katerem Je speljan vod visoke napetosti. Delavki Angela So-ber in Ana Rovinšek sta se dotaknili voda z drogom za natikanje, žic v hmeljišču.
Razen tega so v Sevnici Imeli dve nesreči s smrtnim izidom, eno železniško, druga pa se je dogodila v gozdu. Anton Go-šek je spodžagal od vetra podrto drevo, pri tem pa se je nenadoma usula nanj zemlja ob koreninah in ga zadušila.
V letu 1963 se je zgodila ena lažja obratna nezgoda v Jugotaninu.
Požari so bili štirje, trije pri zasebnikih in en gozdni požar v družbenem sektorju.
Postaja ljudske milice v Brežicah je lani obravnavala 280 kaznivih dejanj; zabeležila je 102 prometni nesreči, od tega 3 smrtne; zaradi prometnih prekrškov je bilo v letu 1963 kaznovanih kar 852 oseb.
V brežiški občini je bilo lani 21 požarov. Skup na škoda znaša 42,570.000 dinarjev, preprečena škoda pa 64,430.000 dinarjev.
Zadnje priprave za javno razpravo o statutu -
Osnutek statuta občine Sevnica bo končan v tem tednu. Občinska statutarna komisija bo razpravljala o njem po 13. januarju. Dokončni predlog bo pripravljen do konca meseca. O njem bosta razpravljala občinska skupščina in občinski odbor SZDL na skupni seji, nakar se bo pričela javna razprava. Statut bodo pretresali zbori občanov ter delovne in družbene organizacije. To bo trajalo ves mesec. Po končani splošni razpravi bo komisija pregledala vse pripombe in predloge in jih poskušala vm-sti v statut. Dokončni osnutek bo ponovno obravnavala občinska skup Sčina in ga sprejela z ustreznimi popravki.
Letos še več krvodajalcev
V letu 1963 je krvoda jalska akcija v sevniški občini manj uspela kot prejšnja leta, verjetno zato, ker so ljutije ves oktober op ravljali težka poljska dela.
Na seji okrajnega odbo ra RK v Celju so ugotovi 11, da potrebujemo letos mnogo več krvne plazme, zato je predvideno, da bo do krvodajalci iz sevniške .občine darovali v letošnjem letu še enkrat večjo količino krvi.
Komisija za krvodajalstvo pri občinskem odboru RK Sevnica je sklenila, da bo letos dvakrat od v/cmala kri: marca in v septembru ali oktobru. Se
ta mesec bo posvetovanje z zastopniki gospodarskih organizacij in ustanov, prav tako tudi s predsed niki osnovnih organizacij RK. Potrebna bo boljša propaganda za večji odziv.
S. SK.
Ljudje in voda na Malem Kamnu
Mali Kamen je vas pri Senovem, v kateri je 60 hišnih številk. Prebivalci se preživljajo večinoma s kmetijstvom, nekateri pa delajo v senov-skem premogovniku. Vas je elektrificirana, skoznjo pelje cesta proti Vidmu-Krškem in proti Celju, skratka Mali Kamen bi bil lahko takšen, kot
je povprečno slovensko naselje v bližini manjšega indu-. strijskega središča, če ne bi bilo stiske za vodo.
To sorazmerno veliko naselje Ima nekaj primitivnih vodnjakov pri hišah in vaški vodnjak sredi vasi, ob cesti. Vsi vodnjaki razen vaškega poleti redno usahnejo. Vaški
vodnjak je žal tako zanemarjen, da preti nenehna nevarnost okužbe. Ob njem je neuporabno perišče in napaja-lišče za živino ... Živina poskrbi, da je nesnaga še večja. Zajetje in zbiralnik sta bila zgrajena še v predvojnem času, po ne najboljših načrtih. Ostre zime so oboje prizadele ln v zajetje pritekata površinska voda ter gnojnica iz neurejenih gnojišč. V zbiralnik se zateče včasih tudi mrčes: neredko se primeri, da Je cev zamašena s preveč re-jeno žabo, da po njej priplava belouška ali poginula miš in podobno. Takšno vodo — ln ta je v poletnih mesecih edina na voljo - pa uživajo prebivalci!
S skrornnimi sredstvi, ki so vsako leto na razpolago za ureditev vaških vodnjakov, v Malem Kamnu ne bi mogli rešiti stiske z vodo. Ce nočemo, da bi izbruhnila epidemija, bo v to kislo jabolko morala ob pomoči občinske skupščine ugrizniti krajevna skupnost. Prebivalci Malega Kamna, ki so pri stvari najbolj prizadeti, pa bodo morali krepko sodelovati in pomagati, saj se bodo rešili nečesa, kar jih že dolgo pekli.
Jože Muškim
sameznega naročnika pa se Je znižala že na 1151 dinarjev! Zaradi tega se druge občine lani decembra niso ogrele, da bi bil ključ za dotacije morda Število naročnikov ali število prebivalstva. Na drugi strani pa bo na primer občina Novo mesto letos prispevala Dolenjskemu listu 6,764.000 dinarjev ali PO 1124 din za vsakega svojega naročnika. Tak račun nam spet pokaže, da je narodni dohodek vendarle najpravič-nejše merilo za soudeležbo občin pri financiranju Dolenjskega lista.
5. Občina Krško Je pripravljena tudi letos prispevati toliko kot lani (to je 500.000 din) oziroma »še več, in sicer v proporcu porasta proračunskih sredstev«. Pri tem pozablja, da 80 občine lani prispevale za izhajanje svojega glasila samo simbolične zneske, ker sta težo pomoči nosila okraja Ljubljana in Celje. Hkrati trdi njen odgovor še tole: »Smo pripravljeni prispevati tudi večji znesek za sofinanciranje Dolenjskega lista, kolikor je pripravljen celjski okraj to upoštevati pri participaciji, to je pri delitvi sredstev med okrajem ln občino. Vsekakor pa bi bilo izpolnjevanje naše obveze odvisno od realizacije dotoka proračunskih sredstev.« — Tak odgovor seveda ne pove, kolikšen znesek Je občina Krško resnično pripravljena prispevati za Izhajanje medobčinskega glasila SZDL našega področja. Zdaj je jasno, da okraji ne bodo sofinancirali medobčinskih glasil. Na drugi strani pa tudi uprava Dolenjskega lista ne more predlagati
tiskarni v Ljubljani: »Mi vam bomo plačevali račune za tisk lista, kolikor bo dotekal denar v našo blagajno.« Tako, žal ne gre; tisk lista sloni na čvrsti pogodbi s tiskarno, pogodbe o sofinanciranju lista pa so prav tako pravni akti z Jasno določenimi pravicami in dolžnostmi obeh pogodbenih strank.
6. Po vsem naštetem nam ni jasno, kakšen sporazum bi bil za občino Krško »zadovoljiv in sprejemljiv«. Ce bo na primer občina Metlika, ki je v bivšem okraju prav gotovo najmanj razvita, oziroma ima 1 milijardo in 473 milijonov din narodnega dohodka (v letu 1962), prispevala letos za pomoč Dolenjskemu listu 760.000 din, kako naj potem sprejmemo od občine Krško (ki je imela leta 1962 7 milijard in 607 milijonov narodnega dohodka!) samo 500.000 din pomoči (oziroma »nekaj več«, kar pa doslej s krške strani ni bilo povedano v številkah)?
7. Odgovor iz Krškega se končuje z željo: »Zato si mi tudi v bodoče želimo tesnega sodelovanja z uredništvom ln upravo DL. To sodelovanje pa naj sloni, kot je že omenjeno, na za nas spre jemljivl osnovi.« Za sodelovanje smo vedno bili, saj smo prav z našim listom prvi dali pobudo za dvoletno uspešKo medobčinsko sodelovanje. Letos pa je potrebnih listu pri 54-milijon-skem prometu 19 milijonov dotacij. Občine jih bodo prispevale takole: BREŽICE 2,432.000 din, ČRNOMELJ 1,805.000 din, METLIKA 760.000 din, NOVO MESTO 6,764.000 din, SEVNICA
1,824.000 din in TREBNJE 1,501.000 din, (občini Kočevje in Ribnica bosta krili s svojima dotacijama stroške, "ki jih bosta terjala povečan obseg in višja naklada lista za njuno področje). Raz. lika od naštetih 6 zneskov je predvidena dotacija občine VIDEM-KRŠKO: 3,914.000 din. Tesno sodelovanje ln uresničevanje skupnih nalog sloni torej v celoti na zdravi materialni podlagi, ki pomeni hkrati solastništvo lista z vsemi pravicami in dolžnostmi. Upamo, da si tovariši v Krškem ne predstavljajo tega sodelovanja tako, da bi Dolenjski list na račun drugih občin vsak teden sproti obveščal prebivalce krške občine o vsem kot doslej, toda le za simbolično letno dotacijo. Ponovno moramo Javno poudariti: brez denarja, Žal, pokrajinskega časnika še ne znamo in ne moremo izdajati. Stol za devetega člana v naši gospodarsko in kulturno zaokroženi pokrajini Je seveda še vedno prost; ni odvisno od nas, ali bo ostal nezaseden! Na občinski skupščini v Krškem je, da obnovi svoje solastništvo pri Dolenjskem listu. Pogoji so znani in od njih ne moremo odstopiti, niti ne bodo ostali lastniki lista mogli dovoliti, da bi z njihovim denarjem prek našega skupnega glasila SZDL pokrivali obveščanje na področju, ki nI pripravljeno prispevati svoj ustrezni del stroškov za kritje te skup ne medobčinske službe.
KOLEKTIV UREDNIŠTVA IN UPRAVE DOLENJSKEGA CISTA
POSAVJE
Šolstvo zaostaja - Črnomelj ni izjema!
Tehtne misli so prispevali tovariši Andrej Petek, prof. Skrbinšek, prof. Kambič, Dušan Muc, Stane Žula, Alojz Cvitkovič, Franc štajdohar. Fanika Toman, inž. Rado Dvoršak in še nekateri drugi —
Ponovna ugotovitev: šolstva ne smemo zapostavljati!
Občinski odbor SZDL Črnomelj je pred nedavnim na razširjeni seji obravnaval problematiko šolstva v občini. Navzoči so bili Judi predsednik občinske skupščine inž. Rado Dvoršak, poslanec Viktor Zupančič, članica republiškega sindikata prosvetnih delavcev Silva Bauman, predsednik občinskega sindikalnega sveta Franc Kočevar in še nekateri drugi gostje. Razen teh so bili vabljeni vsi predsedniki šolskih odborov, upravitelji vseh centralnih šol in medobčinski zavod za prosvetno-pe-dagoško službo, ki je poslal dva zastopnika: prof. Iva Kasesnika in Dušana Muca.
Za sodoben pouk je nujno treba vsem šolam zagotoviti učne prostore, opremo, strokovni kader in stanovanja zanje. To vemo vsi. Kaj radi uporabljamo te besede, kdor pa ima količkaj stika s šolo, ve, da so to premnogokrat le lepe želje, ki se nehajo pri denarju. To pa ne velja le za črnomaljsko občino, temveč Je že kar splošen pojav, zato je zadnje čase o šolstvu toliko slišati.
Kljub vsemu pa ne smemo prezreti dejstva, da je bil v zadnjih petih letih tudi na področju občine Črnomelj dosežen precejšen napredek, saj je bilo v šolstvo investiranih 80 milijonov dinarjev, materialni izdatki pa so se za trikrat povečali. Vse to pa je vendarle še premalo, če ho čamo, da bo šolstvo vsaj lovilo korak za mnogo hitreje razvijajočim se gospodarstvom.
Premalo prostora - za 2875 učencev
Šolska mreža je v črnomaljski občini kar dobro razvita, saj obiskuje nlžeorganizirane šole le 2,3 odst. učencev, podružnične šole 16.4 odst., vsi ostali pa so deležni pouka v popolnih in razvijajočih se osemletkah. Položaj na terenu in tudi zahteve šolske reforme narekujejo razvoj centralnih šol. Te so že ali pa postajajo premajhne za ves mladi rod. Posebno pereč Je problem'prostorov na osnovni šoli Črnomelj, na Visjid in v Semiču, kjer razen učilnic manjka tudi kabinetov, delavnic, telovadnic in učil.
Na vseh šolah je 93 učiteljev in profesorjev, potrebovali pa bi jih še dosti več. Številčno stanje še ni tako kritično kot strokovnost prosvetnih delavcev, posebno v višjih    razredih popolnih
Udeležite se zborov občanov!
Občinska skupščina v Črnomlju ln občinski odbor SZDL v Črnomlju vabita vse občane, da se množično udeležijo ZBOROV OBČANOV v prihodnjih dneh, kjer bomo:
1. razpravljali o predlogu družbenega plana in proračuna občine Črnomelj za leto 1964,
2. reševali tudi druga vprašanja pod »Razno«.
Zbori občanov bodo:
\
V Črnomlja — 20. januarja ob 19. uri v Domu ljudske prosvete;
V Crmošnjicah — 18. januarja ob 18. uri v osnovni toli;
V Rožnem dolu — 19. januarja ob 14. uri v osnovni šoli;
V Kotu pri Semiču - 18. januarja ob 18.\ uri pri AloJ-zu Bukovcu;
V črešnjevcu — 19. januarja ob 14. uri v osnovni šoli;
V Stranski vasi — 17. januarja ob 18. url pri Slavi Oven;
V Semiču — 19. Januarja ob 9. uri v prosvetnem do mu;
V Strekljevcu — 19. Januarja ob 14. url v osnovni loli;
V Zuničlh — 18. januarja ob 18. uri v gasilskem domu;
V Dragatušu — 19. Januar ja ob 9. url v zadružnem domu;
Na Tancl gori — 18. januarja ob 18. uri pri Antonu Stefaniču;
V Dragomu ;i vasi — 21. Januarja ob lil, url pri AloJ-ru Panjanu;
Na Goleku — 19. januarja Ob 14. uri pri Janku Matko-vlču;
V ftrdarcih — 22. januarja ob 18. uri pri Janezu Pašiču;
Na Belčjetn vrhu — 17. januarja ob 18. url pri Francu Goršetu;
V Velikem Nerajcu — 22. januarja ob IS. uri pri Jožetu Rog ini;
Na Sinjem vrha — 19. ja-nuarja ob 10. uri v osnovni Boli;
V Bpeharjih — 19. Januarja ob 14. uri pri Ivanu Lak-nerju;
Na Preloki — 17. januarja ob 18. uri v osnovni šoli;
V Ziljah — 17. januarja ob 14. uri v osnovni šoji;
V Stari Upi — 19. januarja ob 14. uri v osnovni šoli;
Na Hrastu pri Vinici — 20. Januarja ob 18. uri pri Matiji Franko viču;
V Gribljah — 18. januarja ob 18. url v osnovni šoli;
V Tribučah — 19. Januarja ob 14. uri v osnovni SolU
V Bojancih — 22. januarja ob 18. uri v osnovni šoli;
V Dobličah — 19. januarja ob 14. uri v osnovni šoli;
V Kanižarici — 18. januarja ob 18. uri v samskem domu;
V Loki pri Črnomlju — 18. Januarja ob 19. uri v sejni dvorani občinske skupščine Črnomelj;
V Butoraju — 19. januarja ob 14. uri pri 2uničevih; Na Talčjcm vrhu — 19. Januarja ob 14. uri v osnovni šoli;
V Petrovi vasi — 19. Januarja ob 14. uri v osnovni šoli;
V Vojni vasi — 18. januarja ob 18. uri pri Stanku Vaj-su;
V Vranovičih — 17. januarja ob 18. uri pri Martinu Plutu;
V Pavlčičih — 21. Januarja ob 18. uri pri Antonu Bohtetu;
V Čudnem selu — 19. januarja ob 14. uri pri Antonu Mišici;
Na Stražnjem vrhu — 19. Januarja ob 14. uri v zadruž ni kleti; ,
V Drsincu - 22. januarja ob 18. uri pri Jožetu Jermanu;
Vabimo občane, da se sklicanih zborov udeleže in se prijavijo na razpravo ter predloge po predlaganem dnevnem redu.
Na Vinici, v Starem trgu ob Kolpi in v AdleSičlh so zbori občanov ie. bili.
osnovnih šol. Primanjkuje zlasti lingvistov za pouk tujih jezikov, saj sti v občini samo dva taka strokovnjaka za 1331 učencev.
Je res delo merilo za osebne dohodke?
O osebnih dohodkih je bilo na tej seji precej govora. Ustava navaja, da je delo edino merilo za osebne dohodke posameznika, zato so prosvetni delavci prizadeti, ker imajo v resnici mnogo nižje dohodke od strokovnjakov z isto izobrazbo v ostalih službah.
Večkrat kdo navaja dokaj visoke dohodke »prosvetar-jev«, pri tem pa upošteva tudi nadurno delo, ki je ponekod zaradi pomanjkanja učiteljev nujno, in primerja ta zaslužek z dohodkom drugega strokovnjaka, ki doseže morda enak osebni dohodek v svojem rednem delovnem času. Zato taka primerjava ni
NOVICE
ČRNOMALJSKE
KOMUNE
pravična. Pray žalostno je, da gre učitelj, ocenjen za ves čas službovanja z oceno »se odlikuje«, v pokoj s 24 tisočaki na mesec.
Navzoči prosvetni delavci so zastavili svojo besedo ostro, toda odkrito:
— Tako ne gre več naprej, občine bi morale spremeniti odnos do šolstva!
— Osebne dohodke prosvetnih delavcev je treba čimprej uskladiti z dohodki občanov v drugih službah v občini!
Občina ni vsega kriva
Predsednik skupščine je k vsemu temu povedal svoje mnenje in naglasil, da za nastalo kritično situacijo v šolstvu ne bi smeli dolžiti Izključno občinske skupščine Rekel je, da tudi v gospodarstvu nimajo strokovnjaki z enako izobrazbo enakih dohodkov, saj zaslužijo pri nekem podjetju več, drugod pa manj. Med drugim je pove dal, da je vrednotenje pro
svetnega dela delikatno vprašanje, na enak način pa v bodoče šolstva ne bomo smeli zapostavljati, saj je prav tako pomembno za" naš družbeni razvoj kot gospodarstvo.
Na seji so razpravljali tudi o 42-urnem delovnem tednu v prosveti, precej pa je bilo govora o statutih. S temi imajo težave na vseh šolah, škoda pa, da na razgovore o sestavi statutov niso vabili prosvetnih delavcev. Potem bi bila zdaj drugačna situacija. Razen tega so na seji ugotovili, da je prosvetni sindikat, odkar se je združil s sindikatom za družbene službe, bore
malo napravil. Ponovno je padla beseda o ustanovitvi oddelka glasbene šole, o štipendiranju in o študiju pro-svttnih delavcev.
Vseh naštetih problemov občina v tekočem letu prav gotovo ne bo mogla rešiti.
Prepričani pa smo, da bodo z dobro voljo, ki so jo pokazali tako predstavniki občinske skupščine kot tudi prosvetni delavci, našli zadovoljivo rešitev, sprejemljivo za občinsko blagajno, za šole in za prosvetne delavce.
Črnomaljske stolpnice v zimskih dneh
Štirje statuti so že izdelani
Leto dni je minilo, kar so občinski sindikalni sveti začeli s pripravami na izdelovanje ' statutov v "delovnih (.•igandzaoijah. V podjetjih so iiv.3novali komisije, ki so sicer obstajale in se sestajale, zaželenih uspehov pa vse do nedavnega ni bilo opaziti. _ S. /ar se je zares premaknila ' šele konec lanskega novembra po posvetu, ki ga je sklical predsednik občinske skupščine z vsemi direk. torji. V zvezi s tem smo pretekli teden prosili predsednika občinskega sindikalnega sveta Franca Kočevarja za odgovor na tri vprašanja.
Načelnih razniotrivanj o statutih je bilo dovolj. Koliko statutov imate že izdelanih in kje s ti m delom še niso pričeli?
— Na področju naše občine Je 23 delovnih organizacij in ustanov, kj morajo izdelati svoje statute, razen teh Se 9  šol.  Prve  štiri statute:
Splošnega trgovskega podjetja, Zdravstvenega doma, Lekarne in Zavoda za zaposlovanje obravnavajo prav te dni v skupščini. Šest osnutkov statutov je tik pred zaključkom. To so osnutki delovnih organizacij Belta, črnomaljske Zore, podjetja Lič, Obrtnega servisa Semič, Gostinskega podjetja Črnomelj, Belokranjskega grafloe-nega   podjetja  in podjetja
»Kovinar« v Črnomlju. V ostalih 12 organizacijah star tute pripravljajo, nič pravega pa nimajo pokazati še na vseh šolah in pri Mizarski delavnici na Vinici.
Ker manjše delovne organizacije nimajo primernih strokovnjakov, je bilo sklenjeno, da jam bo komisija, imenovana pri občinski skup ščini, pomagala pri izdelavi osnutkov.
V čem je vzrok, da delo ni hitreje* napredovalo?
— Ne smemo pozabiti, da so bile medtem volitve, poletna sezona in nesreča v Skopju. Res pa je, da je bila kljub temu premaj'.ina aktivnost samoupravnih organov v delovnih organizacijah.
Komisije so čakale pomoči in stikale za »vzoroi«, ki bi se dato uporabiti, če že ne prepisati. Glavni vzrok, da delo nI hitreje napredovalo, pa je v tem. da imamo "pri naših podjetjih in ustanovah premalo ljudi, ki bi bili • zmožni to delo opraviti.
Bo dovolj časa za kolektivne razprave?
— Statuti so resna stvaa-, bolj kot si marsikateri mislijo. Upam, da bodo v naši občini kljub vsem naštetim težavam pravočasno sprejeti, bojim pa se, da vsebina povsod ne bo take, kot bi morala biti. V nekaj dneh ali najkasneje v dveh tednih mo-
rajo biti osnutki narejeni, potem naj jih v kolektivih razmnože in izroče vsakemu članu kolektiva. Razen tega bo treba vse to še temeljito premleti na kolektivnih razpravah. Tu pa bo spet težko z organizacijo, posebno tam, kjer delajo v izmenah.
Včeraj sem povprašal pri vseh delovnih organizacijah, kako napreduje izdelava osnutkov statutov. Odgovori kažejo, da so povsod vse sile posvetili prav temu de?u. Zato upam, da bomo to nalogo tudi v naša občini zadovoljivo izpeljali.
■ 3. januarja jc začela v Kopru kot prva v Jugoslaviji poslovati prosta carinska cona. Cono so odprl! potem, ko je posebna komisija za carine iz Beograda pregledala vse varnostne ln upravne ukrepe.
■ Po nepopolnih podatkih je slovenska Industrija v preteklem letu dosegla za 14 odstotkov večjo proizvodnjo kot l«|o dni prej. Največji porast so zabeležili v kemični industriji in elektroindustriji. Porast kmetijske proizvodnje je znašal okrog 8 odstotkov, od tega na družbenih posestvih več kot 22 odstotkov.
■ Ptiljska ladjedelnica »Uljanik«
je zgradila doslej največji dlesel-ski motor v državi. Motor z 12.000 konjskimi močmi je prvi iz serije 25 motorjev, ki Jih bo »Uljanik« zgradil za ladje Sovjetske zveze, ki jih gradijo jugoslovanske ladjedelnice. Puljska ladjedelnica bo letos razen tega zgradila se več motorjev z močjo od 10.000 do 11.000 konjskih moči.
Zboru občanov največ pristojnosti!
Slavko Orlic iz Metlike pripoveduje o osnutku statuta krajevne skupnosti Metlika, ki je bil najbrž prvi te vrste izdelan na našem področju.
V teli in v prihodnjih dneh bodo v vseli občinah pričeli z javno razpravo o osnutkih občinskih statutov. Naslednja, nič manj odgovorna naloga, ki taka zlasti organizacije Socialistične zveze, jc priprava osnutkov statutov krajevnih skupnosti. Tudi te marsikje že pripravljajo, toliko hitreje pa bodo priprave stekle povsod, ko bodo sprejeti občinski statuti, ki so pravzaprav občinska ustava.
V metliški občini so pohiteli bolj kot drugod: osnutek statuta krajevne skupnosti Metlika imajo pripravi jen že od februarja lani. Posamezna določila bo treba popraviti in prilagoditi občinskemu statutu, ko bo ta sprejet, in naloga bo hitro opruvljcna. Prav gotovo hodo marsikaj od tega. kar jc o osnutku statuta krajevne skupnosti Metlika povedal eden i/med scstavljalccv, tov. Slnvko Orlic, koristno uporabili (udi drugod.
— V grobih obrisih izdelani osnutek statuta smo pripravili v februarju 1963 sami ln takrat tudi zbrali gradivo, ki naj bi po naši zamisli bilo zajeto v posameznih členih statuta in v njegovih poglavjih. Veliko zaslug za to, da je osnutek lakScn. kakršen |e. Ima jo predstavniki bivše občine Medvode In občine Ljubljana-renter. ki so v pri pravah »delovali ln nam pomagal! Veliko pomoči nam je nudil ln dal nunogo koristnih, nasvetov predsednik nekdanje občine Medvode tov Ludvik Tramte, kateremu smo Se danes hva
ležnl.
Prav gotovo nima pomena govoriti o posameznih členih osnutka statuta krajevne skupnosti Metlika in tudi ne o posameznih poglavjih. V vseh občinah so že izdelani osnutki občinskih statutov, vsak statutarni akt pa vsebuje kopico določil, ki so sicer neizo gbna. pa so si kljub temu zelo podobna. Ker je naš osnutek te precej slar. ga je ra/.voj marsikje že prelil tel, mto bi bilo še bolj odveč guvo riti o posameznih členih Pri izdelavi »mutka statuta krajevne skupnosti je
'najvažnejše troje: kakšne naloge naj krajevna skupnost opravlja, kako so porazdeljene dolžnosti v njej in iz če-^a naj svojo dejavnost finansira. Prisluhnite, kako smo v našem osnutku rešili ta tri pomembna vprašanja.
KAKŠNE NALOGE IMA KRAJEVNA SKUPNOST.' Ce smo odkriti, ima krajevna skup nost neomejene naloge. Omejujejo jih žal denarna sredstva, ki so ji na razpolago. Krajevna skupnost organizira in pospešuje gospodarsko, komunalno, stanovanjsko, socialno, zdravstveno, kulturno, prosvetno, šolsko ln vzgojno dejavnost ter razen tega še vse druge dejavnosti, ki so namenjene zadovoljevanju potreb družbe, gospodinjstev, naselij, pa tudi zadovoljevanju potreb krajevne skupnosti. To, kar sem naštel pravkar, bi lahko ocenili kot družbeno dejavnost krajevne skupnosti.
Poleg tega ima krajevna skupnost nekatere docela določene naloge: obvezno razpravlja ter daje predloge ln pripombe k osnutku družbenega plana občine, razpravlja o urbanist tonem načrtu za svoje območje, daje predloge in pripombe nanj ln sodeluje pri uresničevanju tega načrta.
Dejavnosti, ki sem jih omenil v začetku, so naštete na splošno, vsaka izmed njih pa vsebuje celo kopico nalog. Komunalna dejavnost na primer pomeni, da krajevna skupnost, ki jo opravlja, skrbi za kanalizacijo, za par-
Rekordna zaposlitev
Minulo leto Je bilo, kar se zaposlovanja tiče, prav gotovo rekordno, kot menijo na oddelku sa delovna razmerja v metliški občini. Na novo so se s področja občine zaposlili 304 ljudje. Od tega jih je našlo v delovnih kolektivih metliške komune zaposlitev približno 250, preostalih 60 pa se je zaposlilo drugod, največ v Ljubljani, nekaj pa tudi v sosedni SRH. Pretežni del teh, ki so se zaposlili v občini, je našlo kruh v belokranjski trikotažni industriji Beti, ki je prav lani močno povečala svoje zmogljivosti, sledita pa ji Komet in Novoteksova predilnica.
Zaposlovanje, ki je bilo še pred nedavnim v metliški občini najbolj boleč problem, torej ni več težava. Celo več: ženska delovna sila, ki je še pred nedavnim na vse pretege iskala zaposlitev, je bila lani že iskana. Pri Beti nameravajo svoje zmogljivosti še naprej povečevati, enake načrte pa imajo tudi pri Kometu. Zlasti pri Beti so že ugotovili, °a bodo morali delavke iskati na drugih področjih, s temi, ki so prišle iz SRH, so imeli mnogo težav Mte, ker so večinoma samovoljno zapuščale delovna mesta. Kot je slišati-, pri Beti že razmišljajo o Prevažanju delavk z avtobusi.
Kar je mladih ljudi, se sproti, brez posebnih težav zaposlijo in zapuščajo vas. Nekoliko teže je se vedno z zaposlovanjem odraslih moških, ki so že lansko jesen v večjem številu na oddelku za delovna razmerja iskali zaposlitev. To so največkrat kmetovalci lz vinomerskega' predela, kjer se je Uni zaorao Podriižbljanje zemljišč. Med njimi je največ ™"k» srednjih let, ki so bili doslej kmetovalci in '"so bili v rednem delovnem razmerju.
Lani 160000, letos 390000 dolarjev izvoza
Ko pripravljajo osnutek občinskega družbenega plana za 1964
13. decembra je svet za družbeni plan ln finance obilne Metlika razpravljal o osnutku družbenega plana za 1964. O osnutku so razpravljali tudi mnogi drugi organi. Čeprav nobena izmed številk, ki Jih bomo navedli, ni nepremakljiva, saj bo osnutek v javni razpravi prav gotovo deležen Izpre-memb in dopolnil, posredujemo bralcem kratek izvleček.
Analiza lanskih uspehov v gospodarstvu, pa tudi lanske investicijske naložbe in te, ki so v načrtu letos, izboljšana organizacija dela, povečanje števila zaposlenih, zmanjšanje stroškov v proizvodnji in vsi ostali činitelji, ki vplivajo na proizvodnjo, kažejo, da se bo lahko celotni dohodek v letu 1964 povečal za dobrib 46 odst. Hkrati s tem bodo sorazmerno večji tudi ostali elementi gospodarskega računa. Pri sestavljanju   osnutka družbenega
plana so ocenili, da bi se materialni stroški povečali za okroglo
5C odst., družbeni proizvod za 47 odst., narodni dohodek za 48 odst., dohodek za dobrih 52 odst., čisti dohodek za 42 odst., osebni dohodki za nekaj manj kot 40 odst., skladi podjetij za dobrih 43 odst., zaposlenost pa bi se pri tem povečala za 25 odst. Vsi našteti pokazovalci se bodo povečali za navedene odstotke v primerjavi z minulim letom. Brez dvoma je planirano povečanje ze-
lo veliko in bodo potrebni precejšnji napori, da bi ga gospodarstvo uresničilo.
Največ si obetajo v belokranjski trikotažni industriji Beti, kjer bodo letos povečali celotni dohodek od lanske 1 milijarde dinarjev na 2 milijardi. Sledi invalidski zavod Komet, temu pa Novoteksova predilnica v Metliki. Na formiranje sredstev podjetij bo vplivalo dejstvo, da se zaradi povečanega prispevka lz dohodka pri boljšem finančnem uspehu dajatve povečujejo hitreje kot dohodki podjetja. Kljub temu se bo akumulacija v gospodarstvu povečala, to pa bo vplivalo na povečevanje proizvodnih zmogljivosti in na hitrejši razvoj družbenega standarda
Ko so na seji sveta pretresali predloge planov podjetij, so ugotovili, da so le-ta premalo skrbela za zaposlovanje strokovnjakov, za
štipendiranje m za lzoDiaževanj« delavcev. Delovne organizacije se bodo morale resneje lotiti kadrovske politike in izdelati tozadevna dolgoročne načrte, kot je priporočil svet za plan in finance.
V osnutku družbenega plana so dali precejšen poudarek na izvoz. »Lepis» s Suhorja bo izvozil po« lovico svoje proizvodnje, izvoa bodo povečali tudi v Beti in V Novoteksovi predilnici, o tem pa se pogovarjajo tudi v metliškem Kometu. V minulem letu so iz metliške občine izvozili za 160.000 dclarjev izdelkov, letos pa name* ravajo izvoziti za 390.000 dolarjev. ~ Razprava na seji sveta za družbeni plan ln finance je bila zelo živahna, pa tudi na seji občinske skupščine so v razpravo o osnutku družbenega plana posegli mnogi odborniki. V razgovoru nI manjkalo kritičnih pripomb, ki so dopolnile hotenje po hitrejšem razvoju, ki ga vsebuje osnutek.
METLIŠKI TEDNIK
Dobrničani so pripravili vprašanja
Od starega leta smo se poslovili. Eni z večjimi, drugi z manjšimi uspehi. Toda vsi smo tudi že napravili načrt, kaj bomo delali v naslednjih dvanajstih mesecih. Najprej smo predvideli, kaj bo delal posameznik, nato pa, kaj bomo počeli vsi skupaj. V seštevku letošnjih nalog so upoštevane tudi nekatere nerešene zadeve prejšnjih let, in te bomo reševali najprej.
dan. Ljudje pa vedo, da »v slogi je moč« in se zato čedalje bolj zatekajo pod okrilje skupnih prizadevanj.
Za dobrniško javno tribuno bodo podobne oblike razprav o perečih vprašanjih tudi v drugih krajih trebanjske občine, vsekakor še pred sprejemom družbenega letnega plana za leto 1964. Čeprav Je že danes znano, da vsega ne bo možno uresničiti (pomanjkanje sredstev), bodo tribune  obveljale   vsaj kot
pom tiben kažipot v nadaljnje obravnavanje in reševanje problemov in težav.
Učenka boljša od učencev
športno  društvo osnovnj šole v Trebnjem je 5. jami arja na trebanjskih smuči« j ščih  priredilo prvenstvo  V . slalomu. Zanimivo je, da je. najboljši čas na tekmovanja J dosegla Boža Rus, učenka 8. J razreda, ki je za progo po*.* trebovala 54,5 sekunde. Med ' učenci je zmagal Nace Sili s časom 56,6, drugi pa je bil Andrej Bukovec.
Spremembe v proračunu
rroracun metliške občine na leto 1963 bo po dosedanjih ocenah realiziran približno 92-odstotao, "Torej skladno z dotokom dohodkov. Na koncu leta so opravili rebalans po posameznih postavkah, ki so bile prekoračene, in jih izravnali z onimi, ki niso bile dosežene, oziroma s sredstvi iz neplaniranih dohodkov. Prispevek občinskemu skladu za financiranje šolstva je bil zaradi večjih izdatkov povečan za 2,124.000 dinarjev, v sklad » osemenjevanje goveje živine je bilo, ker kmečka gospo-
darstva niso nakazala OolZ-nih zneskov, vplačanih iz proračuna 300.000 dinarjev, dotacije družbenim organizacijam pa so bile povečane za 520.000 dinarjev. V proračunu ni bil predviden izdatek 1,900.000 dinarjev, ki ga je bilo treba plačati za medobčinske inšpekcijske službe. Te izravnave so bile krite s 3 milijoni dinarjev dotacije iz okrajne rezerve, z 1,320.000 dinarjev nižjimi osebrumi izdatki v državni upravi in s prihrankom pri plačanih anuitetah, kj so bi le za 1,160.000 clinarjev nižje od p'aniranih.
Izpada v proizvodnji ni bilo moči nadoknaditi
Lesno-predelovalna industrija »Lepiš« v Metliki bi morala v lanskem letu izvoziti *a 134.000 dolarjev izdelkov.
konca leta so Izvozili za 130.500 dolarjev izdelkov, letni Plan celotne proizvodnje pa so dosegu s približno 90 odst. v minulem letu bi morali ustvariti za 200 milijonov di-carjev vrednosti, to, kar sc naredili, pa je bilo za 20 milijonov dinarjev manj, kot je nalagal plan. V prvem tro-
mesečju 1963 Je žaga na Su-horju zaradi slabe oskrbe s hlodovino nekaj časa stala, precej časa pa je delala z delno zmogljivostjo. Tega izpada pozneje niso mogli nadoknaditi. Po predvidevanjih plana bi morale biiti v obratu čez leto zaposlenih 120 ljudi, zaposlenih pa je bilo le 110. Le tos je oskrba s hlodovino ne koliko boljša in je upati, da če ne bo v prihodnjih dneh kakšnih vodjih žametov, ne
Tudi občani v Dobrniču in okoliških vaseh so napravili svoj delovni načrt. Vrsto potrebnih del so našteli v njem. Upoštevali so predvsem dela, ki jih bo treba opraviti v skupno korist. Njihovim željam, predlogom in težavam je prisluhnila Socialistična zveza in se zadolžila, da vse krajevne probleme zbere in organizira zanje javno razpravo.
Nedavno so člani krajevnega odbora SZDL in predstavniki drugih kraje—i!h organizacij na skupni seji pretresali posamezne sovari in se pogovorili o obliki javne obravnave. Odločili so se za javno tribuno občanov. Ta bo v Dobrniču 19. januarja. V Trebnjem pa so medtem že naprosili nekaj občinskih uslužbencev ih strokovnjakov, da bodo pojasnjevali vprašanja, ki jih bodo na tej tribuni zastavljali občani.
Nekaj glavnih vprašanj, ki so pripravljena za obravnavo, je že znanih. Iz teh je možno razbrati, da teži prebivalca Dobrniča in prebivalce ostalih vasi več stvari. Med drugim postavljajo v ospredje vodovod, ki v tem kraiju še čaka
na ureditev. Zatem se zanimajo za organizirano kmetijsko pridelovanje, radi bd vedeli, katere parcele bodo prišle v postev za arondacijo zemljiških kompleksov. V zveza s tem se sprašujejo, kako bi rešili vprašanje starejših in ca delo nezmožnih ljudi. Menijo, da je treba posvetiti največjo skrb predvsem tistim ostarelim kmetom, ki so lz takega ali drugačnega razloga potrebni pomoči socialnega skrbstva. Glede na to, da Je Dobrnič eden izmed večjih krajev v občini, bi občani radi, da bi jih zdravnik obiskal vsaj vsak teden enkrat. V kraju ni obrtnikov, najbolj pa pogrešajo mizarja in kovača. Radi bd se predvsem pogovorim, kako bi prišli do delavnice za tega ali onega obrtnika. Tudi dovoz do zadružnega skladišča v Dobrniču čaka na moško besedo tistega, ki je sposoben in pristojen urediti vprašanje.
To so torej znana vprašanja, ki Jih bodo obravnavali v Dobrniču. Na koliko dodatnih improviziranih vprašanj bo treba odgovoriti, nihče ne ve. 2ivljenje v tem predelu Je pestro in težave so vsak
Statut ponovno v obdelavi
Osnutek statuta občine Trebnje so začeli obravnavati v lanskem februarju. Odtlej je bila vrsta organiziranih in specifičnih razprav v vrsti družbenih in političnih organov, v upravnih in samoupravnih organih delovnih organizacij, temeljiteje pa so o osnutku razpravljali tudi občani na zborih volivcev. Povsem razumljivo je, da se marsikje s vsebino in formulacijo v osnutku bodoče občinske ustave niso popolnoma strinjali. Nabralo se je nešteto novih preciznejših predlogov in dopolnil. Na podlagi teh bo občinska komisija za statute v kratkem uskladila spremembe in oblikovala novo ustrezno vsebino.
Največ sprememb oziroma dopolnil bo doživel tisti del satutarnega osnutka, ki govori 6 razširjenosti, vlogi in delu družbenih služb v občini. Med drugim so bistvene popravke doživela tudi poglavja o krajevnih skupnostih, za katere še zdaj niso razčiščena vprašanja obsega, oblik financiranja in nekaterih temeljnih dejavnosti. Razen tega bo treba temeljiteje formulirati vprašanja socialnega varstva in skrbstva, komunalnih zavodov itd.
Popravljeni osnutek bo po 20. januarju prišel tudi pred skupščino občine. Predvidevajo, da bo tokrat tudi potrjen kot samoupravno pravni akt trebanjske občine. Po tej »občinski ustavi« se bo odvijalo vse družbeno, politično, gospodarsko, kulturno in ostalo življenje. Menijo, da bo osnutek pravno potrjen najkasneje v začetku marca.
ke in nasade, za javno snago, za upravljanje pokopališč, javnih kopališč ter *a vzdrževanje ostalih komunalnih naprav.
Med dejavnostmi smo našteli tudi Va?oJo: krajevna skupnost ima ustanoviteljske pravice do vzgojno-varstve-nln ustanov. Mednje štejejo varstvene ustanove za predšolske in za šolske otroke, otroška igrišča, šolske kuhinje *n podobne reči. Skupnost lahko po Potrebi za opravljanje posameznih dejavnosti ustanavlja servise, zavode in druge službe.
rJ^dim' bl bilo odveč naštevati "^ne Pravno-formalne naloge krajevne skupnosti, ki so splošno znane.
KAKO SO PORAZDELJENE °OLZNOSTl IN PRISTOJNOSTI
Clm začnete v osnutku statuta vprašanje pristojnosti zapletati, se v klobčiču ne boste več znašlii. Krajevna skupnost je namenjena občanu, zato naj lma ta največ pristojnosti in dolžno-■ti v njej. Tako smo se odločili pri nas. Osnutek Je zato lahko razumljiv, Pristojnosti pa niso preveč zapletene.
Delo krajevne skupnosti ln njenih organov Je Javno, omogočena morata biti vpogled in nadzor občanov ln družbenih organizacij na njenem območju, smo napisali v 7. členu. Občan vodi in usmerja delovanje krajevne skupnosti 8 pomočjo zbora občanov. Ta sklepa o vseh zadevah, ki so pomembne za Posamezno naselje ali celotno krajevno, skupnost, zlasti pa raspravlja ki sklepa o vseh zadevah, ki Jih določa občinski statut. Zbor občanov sprejema "tatut krajevne skupnosti, sprejema Program njenega dela ter potrjuj« za-
ključni račun in poročilo o tem, kako je naloge, določene v programu, opravila. Zbor občanov odloča o najemanju kreditov, voli in razrešuje člane sveta krajevne skupnosti ln čjane samoupravnih organov na področju skupnosti, sklepa o uvedbi samoprispevka občanov, o ustanovitvi samostojnega sklada skupnosti ter razpravlja o vseh predpisih, ki Jih da v razpravo in odločanje občanom občinska skupščina.
STATUT JE" BREZ OBČANOV MRTVA TOČKA
Malo prej sem našteval naloge, ki smo jih v osnutku našega statuta »naprtili« krajevni skupnosti. Mnoge izmed teh nalog niso nove, že doslej so Jih marsikje opravljali razni zavodi, servisi in podobne ustanove. Te naloge so izraz potreb v družbi in ne bodo rešene zgolj s tem, da bomo krajevno skupnost ustanovili. Tega smo se pri sestavljanju osnutka dobro zavedali. Prav zato pa smo največ pristojnosti ln dolžnosti prepustili občanu. Samo občan bo oživil krajevno skupnost.
Zato bo najmočnejše orožje, da se tako izrazim, krajevne skupnosti zbor občanov. Tam bo prebivalec načel to, kar ga teži, svoje mišljenje bodo povedali tudi ostali. Iz obojega se bo izoblikoval predlog. Občani bodo torej soodločali o tem, kaj Je najpotrebnejše, hkrati ■ tem pa bodo ugotovili tudi to, da brez sredstev in sodelovanja vseh, ki so zainteresirani, sprejetega sklepa ne bodo mogli uresničiti. Zbor občanov bo pri tem postal tudi Informator občanov. Slednji nemalokrat neupravičeno godrnjajo, marsikdaj so nji-
hove opazke upravičene, skoraj nikdar pa ne vedo, koliko težav je treba pre-b res ti, preden je navidezno majhen problem rešen. Krajevna skupnost bo postala šola samoupravljanja, v kateri bodo veliko zvedeli in se veliko naučili.
S CIM FINANSIRATI DEJAVNOST KRAJEVNE SKUPNOSTI
To poglavje bo v vseh statutih prav gotovo najtrši oreh. Kako smo se ga lotili mi? V 54. členu smo kot vire financiranja našteli: iz občinskega proračuna dodeljena sredstva, odstotek občinske doklade iz kmetijstva in obrti na področju skupnosti ter del kmečke dohodnine iz deljivih dohodkov. Poleg tega naj bl skupnost dobivala tudi del rednega in dopolnilnega proračunskega prispevka, pobranega v gospodarstvu in izven gospodarstva, najemnino od zemljišč SLP, najemnino od zgradb, ki jih upravlja krajevna skupnost, sredstva tržnic, sejmišč, -kopališč in turistične takse. Krajevna skupnost naj bi dobila 3 odstotke od stanarin in 5 odstotkov od najemnin za poslovne prostore, del dohodka od taks na vprež-na vozila in pse ter del sredstev iz gasilskega sklada.
Nekaj sredstev se bo nabralo iz dejavnosti krajevne skupnosti: iz njenih servisov, zavodov Itd., pa tudi samoprispevek občanov in darila bodo prispevala nekaj. Morda bo prav, če se bodo občani v prihodnjih dneh, ko bomo začeli z javno razpravo o občinskem osnutku statuta, ustavili malce podrobneje prav pri tem, kakšna sredstva zagotavlja osnutek občinskega statuta krajevni skupnosti oziroma ie boljše: kako jih zagotavlja.
V škripcih zaradi proračuna
Finančniki in gospodarstveniki trebanjske občine si belijo lase zaradi predvidenega primanjkljaja v proračunskih dohodkih v letu 1964. Čeprav ustrezni plan še ni sprejet, vedo, da ne bodo mogli biti kos vsem nalogam, zlasti tistim ne, ki jih navadno financira občinska blagajna. Pričakovani izpad bo tudi tokrat tako hud, da bodo mnoga za letos predvidena dela
TREBANJSKE NOVICE
počakala rešitve v prihodnjih letih. Čedalje bolj se pojavlja vprašanje, ali je vsaj možno Izravnati razlike med proračunskimi dohodki in izdatki. Se težje je rešljivo vprašanje, kje vzeti, da bi dali drugam oziroma drugemu. Upoštevaje Izkušnje prejšnjih let, to ne bo lahko. Trebanjska občina namreč ie nikoli nI bila med tistimi občinami, U jih vprašanje proračunskih dohodkov in izdatkov in delitev teh ni spravljajo v precep. L*tos,
ob novem ključu delitve celotnega občinskega dohodka, jo pričakujejo, koliko sred* stev jim bo ostalo. Naj bo pa še z večjo zaskrbljenost-tako ali drugače, sredstev bo premalo tudi za opravljanje tistih nalog, ki jih občina lz leta v leto več prevzame od okraja, medtem ko o novih nalogah, .ki jih je treba reševati skladno s splošnim razvojem, niti ne kaže posebej govoriti.
Zadnja leta se tudi struktura proračunskih dohodkov v trebanjski občini naglo spreminja. Pouružbljanje kmetijskih zemljišč je povzročilo zmanjševanje prora« čunskega dohodka iz zasebnega sektorja kmetijstva, zlasti v nižinah. Z ozirom na velike zaloge podružbljanja zemlje In proizvodnje letos in vsa prihodnja leta pa sa bo ustrezna struktura še bolj in hitreje spreminjala. Ob vsem tem je težko predvideti, kje bo možno odpreti nov vir sredstev za dotirane de« javnosti. Naloge se ob zmanjševanju proračunskih dohodkov ne zmanjšujejo, ampak povečujejo! Spričo tega Je zadeva ie bolj kočljiva ln zapletena.
,,MELAMIN": prva skrb kvaliteti
V »Melaminu«, kemični tovarni v Kočevju, so konec decembra hiteli z zadnjimi u-krepi, ker je nova tovarna, pon Kočevja, šla v prvih dneh 1964 v poizkusno proizvodnjo. Z nepopolnimi zmogljivostmi so vzporedno z izgradnjo obratov začeli s proizvodnimi poizkusi v želji, da bi dosegli kar najboljšo kvaliteto. Njihove izdelke so še v Času, ko je nova tovarna rasla, na domačem in tujih tržiščih povsod zelo pohvalili. Kolektiv  je   lahko ponosen
KOČEVSKE NOVICE
nad uspehi, ki jih je pri tem dosegel, in lahko brez strahu gleda v bodočnost.
V »Melaminu« bodo izdelovali laminatne plošče, imenovane melapan. Izdelek te vrste smo doslej uvažali in je bil pri nas znan pod nazivom »ultrapas«. Melapan je vsestransko uporaben v lesnopredelovalni industriji (za pohištva, pisarniške opreme, za opremo poslovnih prostorov, Blasti tistih, kjer je potrebna velika snaga), uporaben ,'e v Industriji potniških vagonov, v notranji opremi avtobusov, skratka: postal bo nepogrešljiva surovina pri urejanju vseh prostorov, v katerih Še človek zadržuje.
Melapan so doslej povsod, kjer so ga preizkušali, nadvse pohvalili. Požel je kopico priznanj na domačem tržišču, pa tudi v inozemstvu so ugotovili, da v ničemer ne zaostaja za tovrstnimi tujimi Izdelki.  Kolektiv se je skrbno
pripravljal na prvo, večje srečanje s tržiščem, do katerega bo prišlo v letu 1964, in ,'e pri tem glavno skrb posvečal kvaliteti.
V kemični tovarni »Mela-min« so s tem, ko se pričenja polzkusna proizvodnja, zaključili prvo stopnjo izgradnje. 2e zdaj vse kaže, da bo prav kmalu treba misliti na nadaljnjo razširitev proizvodnih zmogljivosti v okviru druge stopnje. To narekujeta dve dejstvi: potrebe po me-lapanu so na tržišču izredno velike. Kot vse kaže, bo tovarna le stežka zadoščala naročilom. Z nekaterimi dodat-'.imi pogoni bi lahko proizvodnjo znatno povečali, hkrati s tem pa tudi znižali ceno izdelkov, ker bodo osnovne zmogljivosti nato bolje izkoriščene. Velike potrebe in cenenost izdelkov sta torej dva činitelja, ki spodbujata k drugi stopnji Izgradnje v kemični tovarni. Zanjo ne bodo potrebovali posebno veliko naložb, proizvodni stroški pa se bodo hkrati s povečano proizvodnjo znižali. Mlademu kolektivu želimo pri njegovih naporih, ki so bili že doslej
kronani z uspehom, kar največ delovnih zmag!
Nove tarife za dimnikarske storitve
V Kočevju in v občini Kočevje so se spremenile tarife za dimnikarske storitve. Občinska skupščina je na zadnji seji sprejela odlok o najvišjih tarifah dimnikarskih storitev, ki naj bi bile naslednje: za plezalne dimnike se tarifa dvigne od 90 na 150 din, za navadne pa od 60 na 80 din (v mestu in-okolici do 3 km). Ometanje štedilnikov bodo gospodinje plačevale odslej 80 din, od štedilnikov z dvema kuriščema pa 100 din. Te tarife se v oddaljenosti od mesta od 3—10 kilometrov povečajo za 20 din, nad 10 km pa za 40 din.
Novici iz Predgrađa
* Pred kratkim je imelo redni letni občni zbor Prostovoljno gasilsko društvo v Predgrađu. Kot gost je zboru prisostvoval tudi poveljnik občinske gasilske zveze tovariš Lesar. Iz poročila u-pravnega odbora je bilo videti, da so bili gasilci v mi-
nulem letu precej delavni, morali pa bi še to in ono stvar izboljšati, da bi bih lahko povsem zadovoljni. Izvoljen je bil novi odbor, ki mu želimo kar največ u-spehov pri delu.
9 Lovska družina Pred-grad je pred nedavnim priredila skupen lov. Tovarišu Saši Cvetku je bila lovska sreča posebno naklonjena, saj je ustrelil jelena z meter dolgimi rogovi, lovec Milan Stojnic pa je ustrelil težko divjo svinjo. J. S.
STOP! Pešci imajo prednost v teh zasneženih zimskih dneh, ko pritiskata mraz in burja ...
Pozabljeni kraji
Na meji med kočevsko in grosupeljsko občino leži vas Tisovec. Od vseh strani jo obdajajo gozdovi in grmovje, ki sili prav v vas. Skromne njivice ogroža razen grmovja še divjad, tako da morajo gospodarji, če hočejo kaj pridelati, posevke čuvati od pomladi do pozne jeseni. Vse noči gore okrog njiv ognji; ljudje z ognjem in klici odganjajo divjad. Le v sJabem vremenu ostanejo kmetje doma, tedaj pa najraje pride divjačina na polja in napravi veliko škode.
Pred leti, ko je bila še občina Dobrepolje in je spadal Tisovec vanjo, so začeli v vas napeljavati elektriko. Z dru-
gimi kraji so tudi Tisovčani prispevali znatna sredstva za elektrifikacijo. Dali so večje količine lesa, ker pa so verjeli obljubam, so montirali električno napeljavo tudi po hišah. Potem pa se je dobre-poljska občina združila z grosupeljsko in kočevsko, Tisovčani pa niso imeli elektrike. Vas je, kakor vse kaže, pozabljena, čeprav so ljudje v lesu in gotovini prispevali skoraj poldrag milijon din. Gradnjo daljnovoda odrivajo iz leta v leto, napeljava po hišah bo pa kmalu potrebna popravila. Tisovčani si želijo, da bi čimprej dobili elektriko, da bi s tem tudi v njihovo va3 pos\etili novi časi.
I. S.
KRATKE 0 LOVSTVU
Lovska zveza Kočevje ima 17 lovskih družin (na območju bivšega okraja), 470 lovcev in okrog 70 tisoč hektarov lovišč. Izvedli so tudi katastriranje in bonitiranje lovišč.
Na seji sekretariata 8. januarja so se domenili, da bodo izdelali gospodarske plane posameznih družin s posebnim poudarkom na domačem in inozemskem lovskem turizmu, od česar bo imelo precejšnje korjsti narodno gospodarstvo.
O sedemletnem in letnem planu so se pogovorili tudi z obč. skupščinama v Kočevju in Ribnici. Predvidoma bodo lovske družine pretežni del investicij v loviščih opravile s prostovoljnim delom.
Komisija za škodo, ki jo povzroča divjad, je ugotovila, da je divjad lani napravila škode za skoraj dva milijona din (medved, jelen, prašiči), skupno s škodo, povzročeno po jelenjadi in srnjadi (o kateri ni še vseh podatkov ), je je že precej nad dva milijona. Lani je bila škoda, ki so jo napravili medvedi in jeleni nekoliko manjša, ker je sadje dobro obrodilo in se je divjad zadrževala bolj okrog sadja.
Kočevska razglednica iz teh dni
Kaj dela 1300 članov Zveze mladine
V kočevski občini je. 1.300 članov Zveze mladine, ki delajo v 34 mladinskih aktivih. ♦5 aktivov je v gospodarskih Organizacijah, 7 v šolah, 12 pa je vaških. V gospodarskih prganizacijah je vključenih 692 mladincev, dijakov je 440, zasebni kmetje pa so le trije. Podatek ni nič kaj razveseljiv, saj nam kaže, da vasi resnično izumirajo. Vse, kar Je mlado, si želi v mesta, v industrijo, za boljšim zaslužkom in kruhom, doma pa ostajajo le stari ljudje, nesposobni za delo, ostajajo prazne domačije.
Mladinski aktivi v vaseh se tudi sicer otepajo z velikimi težavami. Predvsem so to materialni problemi, marsikje so pa tudi neiznajdljlvl.
Matični urad Kočevje
Od 25. 12. 19KI do 8. 1. 1904 so v Kočevju rodile: Alojzija Gole lz Kočevja — Alojza; Angela Brajdlč lz 2eljn — Veroniko; Angela Mi-nor lz Kočevja — Ksenijo; Amalija Levstek lz Kočevja — Mlrjam; Dara Stanič lz Kočevja — MIlana.
V Ljubljani »o rodile: V.mika Nagu iz Zeljn — deklico: Nada Ručki lz Kočevja - Natašo; Julija Eupnik iz Kočevja — dvojčki; Stanislava Vidmar iz Kočevja — deklico.
V Novem mestu Jc rodila: Ivanka Mihelič lz Kočevja — dečka.
Poročili so se: Valerln Fillpovtč, delavec iz Podturna, in Marija Novak, delavka lz Starega Ix>ga; Vinko. Matnar, delavec is Kočevja, ln Marija Zidar, poljedelka lz Padovi pri Fari; Ivan Sluga, čebelar lz Vasi, ln Ivana Rauh li Delača: Dimitrij Nacič. samostojen obrtnik, In Elizabeta Rajhard. delav-k i. oba Iz Buzeta Sajmište: Stanislav Ofak, tekstilni delavec. In Irena Kenda. uslužbenka, oba iz Kočevja.
V Ljsbljanl sta se poročila: Matija i "ii uslužbenec, ln Marija Pintar, medicinska sestra, oba lz Kočevja.
1'mrla sta: Vinko VrsčaJ. učenec lz Kočevja. 14 let. In Alojz fcturm. upokojenec lz Kočevja — Rudnik, (C let.
Matični urad Kostel
\rven porodnišnice Je bil rojen «n deček.
Večjo mladinsko aktivnost na podeželju je opaziti pred vsem poleti, ko pridejo domov študentje.
Mladina v gospodarskih organizacijah budno spremlja proizvodnjo in jo redno obravnava na svojih proizvodnih konferencah. Na proizvodnih konferencah obravnavajo tudi odnose v kolektivu ln odnose do vajencev, na kar so opozorili tudi na minuli občinski mladinski konferenci. Ponekod premalo skrbijo za njihovo strokovno izpopolnjevanje, kar bo obč. komite ZMS obravnaval tudi na eni svojih sej.
In problemi mladine, v šolah? To so predvsem učni uspehi. Ob prvi letošnji re-dovalni konferenci na gimnaziji je bilo le 40 odst. dl-Jukov brez nezadostne ocene, medtem ko jih je bilo lani 51 odst. Tem problemom bo morala mladina na gimnaziji posvetiti večjo skrb.
Namesto gozdov -gmajna
Vas Tisovec Je še Imela svojega črednika, ko jih že daleč naokrog ni bilo več. To je bilo pred kakimi sedemdesetimi loti, ko so Imeli Usovškl gospodarji veliko koz ln druge živine. Koze so uničevale grmovje, da ni moglo rasti, razen tega so pa ljudje vsako pomlad pozigaili suho travo "krog grmovja, ckt je bila potem tam lepsa pa.sa. Niso pa vedeli, kakšno škodi delajo s tem. Ko bi vsaj takrat pričeli smotrno pogozdovat! svoje gmajne, bi imeli st-dnj lepo gozdove in s tem denar.
Koz nI več, grmovje pa so je povsod razftopirilo. Namesto gozdov imajo tu le leAo, trnje, brinje, le redkokje pa tuste lepo drevje. Sedaj slr-er nekaj pogozdujejo, toda pre-Počasi.      , I. g
V rudniku pripravljajo statut
Organi delavskega samoupravljanja v rudniku premoga v Kočevju so že v avgustu letos sprejeli osnovna načela za bodoči statut podjetja. Odtlej posebna komisija, ki .'o je imenoval delavski svet, pripravlja   osnutek statuta.
Tri mesece za MPš
Mladinsko politično šolo v Kočevju, ki se je pričela ob koncu novembra, obiskuje 25 slušateljev. Predavanja so dvakrat na teden po štiri ure. V šoli, ki bo trajala do sredine januarja prihodnjega leta, se izobražuje predvsem mladina, ki aktivno dela v svoji organizaciji.
Komisija pri tem tesno sodeluje z enakimi komisijami pri ekonomskih enotah. Osnutek pripravljajo po poglavjih, katerih bo 7 do 8. Ko so izdelali osnutek prvih dveh poglavij, so ga takoj razmnožili in dali v razpravo po ekonomskih enotah. Naslednji dve poglavji sta pravkar v razpravi, preostala poglavja pa bodo kmalu zrela za javno razpravo, tako da upajo z njo zaključiti konec februarja. V začetku marca bodo organi samoupravljanja sprejeli statut, dopolnjen z vsemi pripombami iz razprave. Obetajo si, da bo razprava najbolj živa pri poglavjih o pristojnostih posameznih or-
ganov voditva in samoupravljanja v kolektivu.
»MLIN« dobi novega lastnika
Na zadnji seji občinske skupščine v Kočevju so obravnavali tudi lastništvo stavbe podjetja Klas (mlinK Doslej je stavbo štiri leta u-pravljala kemična tovarna Melamin. Ker tovarna teh prostorov ne potrebuje in ker Je iz podjetja v izgradnji prešlo v poskusno proizvodnjo, je »mlin« spet prevv.ela občina. Komu bodo stavbo dali v upravljanje, se še ne ve, najverjetneje pa kakemu podjetju Izven komune, da bi v njej odprlo svoj obrat.
O DRUŽBENEM PLANU KOČEVSKE OBČINE
KOČEVJE 1964: od 14 na 16 milijard din
Pretekli petek je občinski zbor občinske skupščine Kočevje razpravljal o gospodarskem razvoju občine v letih 19GH in 1964, sprejeli pa so tudi sklep o sklicu zborov voliveev, ki naj bi bili od 12. do 20. januarja. Na zborih volivcev naj bi občani razpravljali o družbenem planu in proračunu občine za tekoče leto ter o ustanovitvi krajevnih skupnosti. V Fari in Kočevju naj bi na zborih volivcev izvolili tudi nove šolske odbore.
Za preteklo leto lahko trdimo, di je bilo v kočevski komuni močno razgibano. Gospodarstvo je napravilo krepak korak naprej, zaradi praznovanja 20-letnice Kočevskega zbora pa je bilo marsikaj postorjeno tudi po Kočevju.
Po dosedanjih ocenah bodo z družbenim planom za leto 1963 postavljene naloge zadovoljivo realizirane, čeprav so bile dokaj zahtevne. Po planu Je bil predviden porast družbenega bruto proizvoda za 19,2 odstotka, narodnega dohodka za 21,5 odstotka ln zaposlenosti za 7,2 odstotka. Ta porast bo dosežen, oziroma celo Se prasežena. Po tekočih cenah bo v primerjavi z letom 1962 presežen družbeni bruto proizvod za 26,3 odstotka, narodni dohodek za 28.7 odstotka m zaposlenost za 7,9 odstotka. Doseženi rezultati temeljijo na smotrnih knve.sticijflkth vlaganjih v gospodarske panoge v preteklih letih, uspehi pa so tudi posledica boljše organizacije dela.
Na zelo visok porast v Industriji vpliva kemična tovarna Melamin, ki Je bila
prvič vključena v družbeni p!an občine ter je po oceni dosegla okrog milijardo 250 milijonov din družbenega bruto pru-izvoda. Visok porast so dosegli tudi Elektro — 10,2 odst., Rudnik — 22,5 odstotkov, Itas — 1,1 odstotka, Inkop — 31,7 odstotka, obrata Inlas v Kočevju in Podpreski — 23, Tekst liana — 2,5 ln Kočevski tisk — 32,7 odstotkov. Gradbeništvo ln komunala sta dosegli visok družbeni bruto proizvod zaradi praznovanja 20 • letoice Kočevskega zbora.
Investicijske naložbe v gospodarstvo so lani znašale okrog milijardo 159 milijonov. Od tega je bilo Investiranega v industrijo 38B milijonov, v kmetijstvo 237 milijonov, v gozdarstvo 105 milijonov, v promet (Avto ln pošta) 173 mlilljonov itd.
Lani Je bilo vloženih v objokte druž-bonega standarda okrog 1.080 milijo nov. Ena pomembnih tovrstnih Investicij je gradnja nove ceste, ki bo med druflim ugodno vplivala rta razvoj gospodarstva, prt>dv.t'm pa turizmu In go
stinstva, ki sta po strukturi narodnega dohodka doslej na zadnjem mestu. Dokončno je bil dograjen dom telesna kulture, preurejen zgodovinski Seskov dom, pričeli so graditi zdravstveni dom, zgrajenih pa je bilo tudi 241 stanovanj. V gradnjo stanovanj je bilo lani investiranih 368 milijonov.
Ol) 14 NA lfi MILIJARD V LKTU lillil
Po predlogu družbenega pluna za letošnje leto naj bi celotno gospodarstvo občine povečalo družbeni bruto proizvod od 14 milijard 433 milijonov na 16 milijard 93 milijonov ali za 11.5, odstotka, narodni dohodek od šest mir lijard 110 milijonov na šest milijurd 964 milijonov ali za 14 odstotkov ln zaposlenost za 1,1 odstotka (od 4.7'Jr) na 4.777).
V družbenem sektorju je predvideti nekoliko višji porast kot v zasebnem. V družbenem sektorju naj bi se brutJ proizvod dvignil zu 12 odstotkov, nsV rodni dohodek za 15 odstotkov, v z«1 sebnem sektorju pa za 5,8 odstotka oz'" roma za 2,8 odstotka. Zasebni sektof kmetijstva bo le neznatno napredoval« ker število zasebnih kmetovalcev stal' no pada. V gostinstvu ln obrti privatnega sektorja pa računajo na visok py rast zaradi večjih potreb po g istinski" In obrtnih storitvah. Na razširitev " dejuvnusti zasebnikov, bodo še nad*' lje ugodno vplivale zmerne davčne ob vcunostl.
Od go/odarsklh organizacij naj ol
10   DOLENJSKI LIST
St. 2 (73»'
INLES: nadaljnja specializacija
Podjetje s področja dveh občin v novem gospodarskem letu
Zadnji petek pred novim letom je centralni delavski svet lesnega kombinata INLES v Ribnici razpravljal o planu za letošnje leto s posebnim ozi-rom na sedemletni perspektivni plan. Značilnost letošnjega plana lahko strnemo v nekaj kratkih postavk: povečano izkoriščanje kapacitet, posebno v sekundarni predelavi, na preveliko povečanje števila zarx)sleflih, izkoriščanje konjukture doma in v tujini; povečanje produktivnosti s sedanjimi proizvodnimi sredstvi, nadaljnja specializacija, znižanje materialnih stroškov in dvig narodnega dohodka na enega zaposlenega ter stimuliranje izvrševanja Planskih nalog s povečanjem osebnih dohodkov.
. Lesni kombinat INLES Je mlado podjetje; nasta-,0 je sredi 1962. leta po združitvi vseh lesno predelovalnih obratov na področju dveh komun, ribniške in kočevske. Združite* šestih podjetij, v Ko-t-evju, Podpreski, Loškem Potoku, Sodražici, Ribnici }n Dolenji vasi, so narekovale potrebe po boljši izkoriščenosti bogatega surovinskega zaledja, zaradi združitve skladov za smotrnejši razvoj ba-enske le sne industrije, specializa-clJe ter za usposabljanje zastarele lesne industrije, da se približa s storilnost jo evropski ravni. Zanimi-. vo je, da v podjetju potrebujejo še vedno enajst Ur, da pride kubični meter hlodovine s skladišča prek žage in sušilnice na železnico, medtem ko je evropsko povprečje okrog štiri ln pol do pet ur. S koncentracijo žagarske proizvodnje, računajo, S3 bo čas skrajšal na okrog šest ur, kar bo za naše razmere velik uspeh, še vedno pa ne bo dosežena evropska raven. S skrajšanjem tega postopka bo-
do lahko močno zmanjšali število zaposlenih na žagah, več pa bi jih lahko zaposlili v predelovalnih obratih, kar je pravzaprav smoter vseh njihovih prizadevanj. Predvsem mislijo pri tem na izdelavo stavbnega pohištva, po katerem je zadnje čase veliko povpraševanje.
Zanimivo je, da pred vojno lesna industrija v teh krajih ni bila posebno razvita, čeprav živimo tako rekoč sredi gozdov. Vsa lesna predelava se je odvijala v nekaj žagah, ostalo lesno bogastvo pa je šlo drugam. Z načrtnim razvojem lesne industrije smo pričeli šele po vojni, ko smo ustanavljali nove lesno predelovalne obrate (npr. LIO v Kočevju, LIP v Ribnici in drugod). Mala lesna podjetja, ki vsako zase niso imela posebnih pogojev za uspešen poseg na tržišče, so nujno vodila v združitev vse bazenske lesne industrije. Plan novega Inlesa pred dvema letoma je še temeljil na planih bivših samostojnih podjetij in se je približal dvema milijardama 670 milijonov dinarjev, lansko leto se je povečal že na blizu tri milijarde in bil presežen skoraj za 10 odstotkov.
Podjetje ima precejšen delež v izvozu. Preteklo leto so nameravali izvoziti za milijon 600 tisoč dolarjev izdelkov, vendar so zaradi težav s hlodovino v prvih mesecih, predvsem pa zaradi zapore ameriškega trga v tem času morali plan znižati skoraj za 300 tisoč dolarjev. Največji delež v izvozu ima obrat v Kočevju (skoraj polovico), tretjino ribniški, obrat v Sodražici pa proizvaja skoraj izključno za zunanji trg (različna lesna galanterija).
Na podlagi ugodnih lanskoletnih uspehov je delavski svet sprejel za 13 odst. višji proizvodni plan — tri milijarde 380 milijonov din — izvoz pa naj bi se povečal na milijon
420 tisoč dolarjev. Podjetje bo proizvodnjo povečalo izključno z višjo produktivnostjo, saj bo le nekaj več zaposlenih. Interna realizacija se bo letos povečala od 400 na 600 milijonov, ker bodo predelali doma več polizdelkov.
Težave s hlodovino...
Kombinat ima velifc težave s hlodovino. V prvih treh mesecih lani so bili zaradi hude zime močno prikrajšani, posledice pa so občutili še precej časa po tem. Pa tudi sicer podjetje ne dobi vseh lesnih zalog na kočevsko-ribni-škem gozdnogospodarskem območju. Od 72.000 m! iglavcev ostane npr. za potrebe Inlesa le dobrih 56 tisoč kub. metrov. Pri
66 odst. izkoriščanju bo iz teh količin približno le 37 kub. metrov žaganega lesa iglavcev. Vsekakor pa bodo v prihodnjem planskem letu, če se stvari ne bodo spremenile, v primarni predelavi občutno nazadovali in svojih kapacitet niti toliko ne bodo izkoristili kakor pretekli dve leti. Tako bodo morali za kritje proizvodnih potreb celo kupovati bukove polizdelke.
UEŠETO
... in zaradi pomanjkanja delovne sile
Prizadevali si bodo, da se bo ustalilo število zaposlenih, čezmerno izseljevanje na delo v tujino v zadnjih letih se občutno pozna tudi pri njih. Z zaposlovanjem delavcev iz drugih republik se povečuje stanovanjski problem, trpi pa tudi proizvodnost. Obrata v Ribnici in Dolenji vasi npr. vse do lanskega leta nista mogla uvesti kompletnih drugih izmen, ker ni bilo dovolj ljudi. Predvsem je veliko pomanjkanje delavcev v obratih stavbnega mizarstva; kako velika je ta vrzel, pa govori podatek, da
niti z delom v treh izmenah ne bi bih kos vsem naročilom.
Preteklo leto so v Beogradu odprli skladišče stavbnega pohištva. Kljub tovrstnim trgovinam številnih drugih proizvajalcev iz več republik je največje povpraševanje po Inle-sovih izdelkih, tako da je njihovo skladišče v Beogradu, čeprav ga izdatno zalagajo, skoraj vedno prazno, kupci pa že vnaprej plačujejo, da bi prej prišli na vrsto. V šestih mesecih so v skladišču prodali za 63 milijonov din stavbnega pohištva, kar .predstavlja četrtino Inlesove proizvodnje.
Poglavitna skrb pa jim bo še nadaljnja specializacija in koncentracija določene proizvodnje na enem obratu. Žagarska proizvodnja naj bi se v prihodnje skoncentrirala v Ribnici, Kočevju in Loškem potoku, stavbno mizarstvo v Ribnici, šolsko pohištvo v Kočevju itd.
Za to bodo potrebne večje investicije, bruto produkt pa bi se že do leta 1970 povečal na štiri milijarde din ob isti porabi lesa in oh neznatnem povečanju števila zaposlenih. Povečal se bo tudi izvoz (na milijon 800 tisoč dolarjev). Manj bodo izvažali žagani les in več končnih izdelkov.
Sedemletni plan predvideva tudi znižanje materialnih stroškov in povečanje narodnega dohodka
na enega zaposlenega. Leta ie bil leta 1962 671.000 din, lani 854.000 din, letos pa bi se povečal že na 937.000 din.
Hkrati se v podjetju že pripravljajo na prehod na 7-umi delavnik. Ko bodo preštudirali vse variante, bo delavski svet sklepal o tem in predlagal obrat, ki naj bi prešel na poskusni skrajšani delovni teden. In kaj pravijo o tem delavci? — Bo šlo, zakaj pa ne!
Obrat lesnega kombinata INLES v Kočevju
Sem ter tja po Sodražici
■ V Sodražici gradijo poslovno stavbo, v kateri bodo krajevni urad, pošta ln trgovina. Razen tega bodo v njej uredili šest stanovanj. Zgradbo, ki bo veljala okrog 48 milijonov dinarjev, gradijo  s   sredstvi stanovanjskega
SKl O (5*1
!1 Šola. ki so Jo začeli graditi leta 1948, še danes nI končana. Dokončno so Jo pričeli urejati šele v zadnjem času. V prihodnjih mesecih bodo pri šolskem igrišču zgradili bazen, ki bo služil tudi v turistične namene.
■ Z zdravstvenim domom, U so ga odprli v tem kraju letos.
je rešeno eno najbolj perečih vprašanj ribniškega podeželja. Stavba je posvečena padlim borcem ln žrtvam fašističnega nasilja. Veljala je okrog 51 milijonov dinarjev, od tega so blizu 10 milijonov dinarjev prispevali občani. Splošna zdravstvena služba je začela delati že pred meseci, te dni pa so v Sodražici dobili tudi zobozdravnika.
■ Prebivalci Sodraiice ln okoličani se nadejajo, da bo v letu 1964 le asfaltirana cesta Žlebič— Sodražica, ki je bila v načrtu že za 1963. Ljudje se zavedajo, da pomeni dobra cesta tudi večje dohodke v gostinstvu in turizmu.
■ Vrata let je morala preteči, preden so v Sodražici lahko začeli popravljati pokopališče. Urejajo ga te dni. Tudi v ta namen so imeli nabiralno akcijo med prebivalstvom.
■ V gostinskem obratn »Majo-lika« Je privlačna znamenitost. Ribniški upokojeni ravnatelj Janko Trošt je po risbah akademskega slikarja Franceta Mlhellča ni lejs užgau in obarvou« ribniško pesem »Sem Rib'nčan Urban«, U Jo je zložil Janez Podboj (1845 do 1893). Slike na lesu a tekstom Podbojeve pesmi visijo po stenah v posebni sobi obrata »Majolike«.
Slovo od partizanske matere
Smrt neusmiljeno kosi. Spet je iztrgala iz naših vrst vrlo ieno in partizansko mater Marijo Lesar iz Zapotoka pri Sodražici. Pred zatonom starega leta je po hudi in neozdravljivi bolezni v 68. letu starosti umrla Lukova mati, kakor so rekli ljudje Lesarjevi.
Bila je prava podoba žilave slovenske matere, ki bo
ostala vsem v lepem spominu. Na majhni domačiji je po odhodu moža v svet sama skrbela za družino. Ko je prišel italijanski okupator, seje tudi ona z družino vključila v osvobodilno gibanje. Pomagala je partizanom.s hrano, nudila jim je gostoljubje, v njenem domu so se partizani počutili varne. Tudi ona je darovala svojo kri za osvoboditev domovine. Eden njenih fantov je šel v partizane in padel v boju s sovražnikom junaške smrti.
Kakor med vojno tako je bila Lukova mati zavedna tudi po osvoboditvi. Bila je aktivna članica Zveze borcev. V času volitev je bila med prvimi na volišču. Na lanskih volitvah, ko je bila že bolna, pa je bila prva na volišču.
Taka je bila Lukova mati: dobra, poštena in vedno pripravljena pomagati sočloveku. Bila je prava slovenska in partizanska mati. Lepi pogreb je bil dokaz njene priljubljenosti. Naj ji bo lahka domača zemljical -f
Blizu 300 rudarskih stanovanj
Izboljiano gospodarjenje v kočevskem premogovniku je skupaj z večjo produktivnostjo omogočilo obsežnejšo gradnjo stanovanj. 1963 se je med letom vselilo v nova družinska stanovanja v stolpnicah 11 družin, v torek, 24. decembra, se je 20 ru-darkih družin vselilo v novo stolpnico, letos pa bodo za rudarski praznik predali stanovalcem ie eno 20-stanovanjsko stolpnico.
V ribniškem obratu Inlesa izdelujejo tudi ščipalke za perilo. Teodora Kozina iz Ribnice dela pri montaži Scipalk.
večji meri povečala proizvodnjo kemična tovarna Melamin, kjer naj bi se družbenj bruto proizvod dvignil za 46 odstoukov, to je od 1 milijarde 250 milijonov na 1 milijardo 825 milijonov. Na zmeren porast proizvodnje računajo tudi ostala podjetja razen komunalnih, ki so imela lani izjemoma veliko dela. Prav izredna aktivnost komunalnih podjetij lani je potrdila njihovo veliko sposobnost in strokovnost.
Več pozornosti pa bodo morale gospodarske organizacije posvetiti letos ^vomiim nalogam, ki preteklo leto niso blle dosežene (razen Avto, ki je imel večji uspeh). Potrebna Je stalna ana-tujega trga zaredi hitrejšega prihajanju proizvodnje tržnim razmeram.
Gospodarske organizacije planirajo poz v višini dva milijona 82 tisoč do-jarjev, kar je za 65 odstotkov več kot jani. itas D0 za 220.000 dolar-
jev, Irtkop za 55.000, Melamin za 430 t tisoč dolarjev, obrata Inles za 633 tisoč, KGP za 347 in Avto za 340.000 dolarjev. Precej deviznega" prometa s tujimi gosti pričakuje tudi gostinstvo.
ZA NADALJNJI RAZVOJ SO POTREBNE INVESTICIJE
če naj bi bilo gospodarstvo kos številnim nalogam in da bl se še hitreje razvijalo, so. potrebne še velike Investicije. Po predlogih gospodarskih organizacij naj bl letos znašale investicije skoraj dve milijardi ali 73,3 odstotka več kot lani. Investicije bi črpali predvsem iz kreditov (1 milijarda 364 milijonov), nekaj nad 600 milijonov pa bi bilo lastnih sredstev.
Poslej velja nov način investiranja oziroma združevanja Inve^icijsicih sredstev. Medtem ko so bila doslej sredstva v komuni raadrobljena, niso bila
možna načrtna večja investicijska vlaganja. Kolektivi so iz leta v leto investirali lz svojih (večjih ali manjših) sredstev in so bila takorekoč vsa leta »v Izgradnji«. V prihodnje pa naj bi bila komunalna banka denarnica, kjer bl se zbirala vsa sredstva, ustvarjena v komuni. Zaželeno bi bilo — o tem pa naj se odločijo samt? gospodarske organizacije — da bi nalagale okrog 10 odstotkov svojih sredstev pri KB. Tako bi letos zbrali okrog 100 milijonov din. če prdštejemu sem še bančna sredstva in sredstva občinskega tnvetstlaijskege sklada, bi zbrali okrog 300 milijonov din. Z njimi bd pa že lahko krili glavne potrebe za gospodarske in negospodarske investicije. S temi sredstvi naj bi razpolagala KB, ki bi tudi odobravala kredite tistim gospodarskim organizacijam, ki imajo najboljše pogoje, glede na ekonomičnost in rentabilnost vlaganja. Predvsem pa naj bi ta sredstva služIla kot soudeležba občine pri najemanju kreditov pri drugih bankah.
KAJ PA KADRI?
V razpravi so se odborniki strinjali, da so planske postavke za tekofe leto realno postavljene, prav tako investiranje. Po mnenju večine pa Je dotacija krajevnim skupnostim v višini šest in pol milijona odločno premajhna. Odbornik iz Strug Je poudaril, da Je nujna elektrifikacija nekateriu vasi v tistih krajih (Tisovec). Tu Imajo že dalj časa postavljene drogove in napeljavo ▼ hišah, denarja za dokončno elektrifikacijo pa ni. Nesmiselno Je tudi, da imajo ljudje v hišah napeljavo, daljnovod gre nedaleč proč, svetijo si pa s petrolejem. Te vasi so prostovoljno
e
zbrale okrog 11 milijonov din, kar je premalo, dotacije krajevnim skupnostim pa tudi ne predstavljajo kdove kaj.
Poslanec kočevske komune v republiškem gspodarskem zboru Ignac Kar-ničnik Je poudaril, da predstavljajo plani gospodarskih organizacij veliko dinamiko v proizvodnji. V novo poslovno leto bomo startali s enakim elanom, s kakršnim je bilo končano preteklo obdobje. Z novim gospodarskim planom in še predvidenim povečanjem narodnega dohodka se kočevska komuna torej vključuje med komune, ki so po narodnem dohodku nad povprečjem, kar je vsekakor razveseljivo.
Nekateri so opozorili še na pomanjkljivosti plana, kjer ni govora o kadrih, ki so eden največjih problemov v komuni. Čudno je tudi to, da Je predvideno povečanje števila zaposlenih le za 1,1 odstotka, medtem ko se kolektivi intenzivno pripravljajo na 42-urni tednik in na uvedbo tretje izmene. Te stvari bi bilo treba še preštudirati in določno formulirati.
O PLANU BODO RAZPRAVLJALI ZBORI VOLIVCEV
O gospodarskem planu komune v letošnjem letu in o proračunu občine te dni razpravljajo občani na zborih volivcev. Vsekakor bodo volivci dali precej koristnih predlogov ln želja, kar bo morala skupščina temeljito proučiti in sprejeti ustrezne sklepe. Zbori volivcev bodo razpravljali tudi o postavljanju krajevnih skupnosti, kar naj bi bilo v prihodnjem obdobju tudi ena poglavitnih nalog. (vec)
Gospodarjenje z dobrinami v občini
je odgovorna naloga
Na skupnem plenumu sta občinski odbor SZDL in ObSS v Novem mestu 9. januarja obravnavala temeljne predloge za letošnji družbeni plan občine. Ob gradivu, ki so ga pripravili za zbore volivcev (od 12. do 24. ianuarja), je bila živahna razprava, v kateri so sodelovali: Andrej Grča, Slavko Doki, Avgust Avbar, Milan Senica, Stane Škufca, Jože Cvitkovič. Miro Gošnik, sekretar okrajnega odbora SZDL Ljubljana, in drugi.
Podpredsednik skupščine novomeške občine Andrej Grča je uvodoma prebral gradivo za zbore volivcev. Iz njega je razvidno, da je občina lanski plan presegla za 2 odstotka, letos pa se bo proizvodnja v posameznih panogah predvidoma takole povečala: v industriji za 28,2 odstotka, v kmetijstvu za 13, 6, v gozdarstvu za 4,8, v gradbeništvu za \ 0,1, v prometu za 7,3, v trgovini za 7,8, gostinstvu za 11,3 in v obrti za 13,4 odstotka. V industrijsko izgradnjo bo letos vloženih okrog 2,7 milijarde dinarjev. S temi investicijami se bodo zlasti povečale proizvodne zmogljivosti. Med drugim bodo sredstva porabili za nadaljevanje gradnje tovarne ravnega stekla, proizvodne prostore IMV, obrat za drobno pohištvo v Straži, razširitev »Iskrinega« obrata v Žužemberku, gradnjo o-bratnih prostorov v »Krki« Itd.
V kmetijstvu bo začela veljati nova organizacija v sklopu novomeške KZ, medtem ko bo imel družbeni kmetijski sektor letos že 2395 ha obdelovalne zemlje. Med večjimi investicijami v živinorejo je treba omeniti gradnjo treh novih hlevov za 1200 pitancev v Draškovcu. Gospodarjenje gozdov sta po reorganizaciji prevzeli gozdni gospodarstvi v Brežicah in Novem mestu, ki imata skupaj 38.700 ha gozdov. Letos bo podružbljanje gozdne proizvodnje zajelo tudi okrog 30 odstotkov zasebnih gozdnih površin, tako da se bo družbeno gospodarjenje z gozdovi še bolj uveljavilo. Gradbeništvo Ima velike naloge v Stanovanjski Izgradnji in bo letos dokončalo okrog 150 stanovanj.. V prometu sa bodo storitve povečale za 6,8 odstotka, medtem ko bo tr--govina povečala promet za 7,88 milijarde dinarjev ali za
10,1 odstotka v primerjavi z lanskim letom. Gostinstvo in turizem bosta ob dograditvi in ureditvi ustreznih zmogljivosti povečala promet za okrog 11 odstotkov. (V tem času bodo tekle pospešene priprave na proslavo 600-letni-ce Novega mesta, ki jo bomo praznovali v prihodnjem letu.)
Obrt bo povečala usluge za 13,4 odstotka, s tem da bo okrepila servisne službe in posvečala pozornost drobni storitveni dejavnosti. Zelo razgibana bo tudi komunalna dejavnost. V sklopu te bodo izdelali več urbanističnih in zazidalnih načrtov naselij v občini. Urejeno bo električno omrežje z javno razsvetljavo v Novem mestu in v nekaterih drugih večjih krajih. Enako skrb bodo posvečali drugim delom, med katerimi je v ospredju vodovodna dejavnost v vrsti krajev širom po občini. Prav tako nameravajo zgraditi v tem letu plavajoči bazen na Loki v Novem mestu, kar bo prebivalstvo nedvomno pozdravilo, šolstvo bo nadaljevalo z reorganizacijo osnovnih šol in predvsem odpravljalo kombinirani pouk. V Novem mestu bodo začeli graditi šolsko poslopje za ekonomsko srednjo šolo in šolo zdravstvenih delavcev, v Vavti vasi in šmi-helu pa bodo dokončali dozidavo učilnic. Načrte za nova šolska poslopja bodo pripravili za osnovni šoli v Mirni peči ln Dolenjskih Toplicah. Razen tega bo povečana skrb za stanovanja prosvetnih delavcev in podobno. Več pomembnih stvari lahko pričakujemo tudi v zdravstvu, zlasti ker bosta letos odprta kirurški ln otroški oddelek v novi kandijski bolnišnici. Vprašanju zdravstvenih in lekarniških prostorov v Novem mestu, Šentjerneju in Dolenjskih Toplicah pa bo posvečena posebna skrb. Ostala
področja so v predlogih letošnjega razvoja v občini dobro zajeta, vendar so najvažnejša ta, o katerih smo spregovorili.
Same Investicije še ne jamčijo napredka!
0 Skupna seja SZDL in sindikata naj bi predvsem opozorila na politične momente, ki se utegnejo pojaviti med razpravo o predlogu za razvoj v 1. 1964. Spričo tega so v razpravi posvečali večjo pozornost dejavnostim, od katerih pričakujemo določen učinek, manj pa vrednosti del. Nekateri diskutanti so n. pr. menili, da investicije same ne bodo prinesle zaželenega uspeha, če ne bomo uskladili, oz. povečali delovne storilnosti, izboljšali organizacije dela in izkoristili vseh rezerv v razpoložljivem fondu delovnih ur. Prav tako bo treba odpraviti pomanjkljivosti v delitvenih sistemih, torej na področjih, kjer se interesi posameznika-srečujejo z interesi podjetja oziroma skupnosti.
0 Sekretar okrajnega odbora SZDL Miro Gošnik je med drugim dejal, da je v vsej razpravi čutiti prizadevanje, ki je v skladu s celotnimi nalogami v letu 1964. To velja posebno za izvozne naloge podjetij, ker se na ta način podjetja vključujejo v mednarodno delitev dela.
Ob koncu seje je Avgust Avbar ugotovil, da bi kazalo posvečati posebno pozornost naslednjim na seji obravnavanim vprašanjem: izdelovati je treba ekonomske analize, ki naj na svoj način prikažejo šibka mesta v gospodarjenju, kar bo prišlo zlasti v poštev pri prehodih na 42-urni delovni tednik; pospeševanje izvoza naj bo ekonomska zahteva, ne pa politično geslo, kot to radi večkrat pojmujemo; iz delitvenega sistema je treba izbrisati kategorijo 25.000 dinarjev, ki jih kot osebni dohodek prejme nad 32 odstotkov zaposlenih v občini itd.
Da bomo to dosegli je prav tako potrebno izpolniti vrsto drugih pogojev za ustalitev življenja in dela v delovnih kolektivih. V prvi vrsti stopajo v ospredje zahteve po čim temeljitejšem izobraževanju zaposlenih in kadrih, ki jih gospodarske organizacije dobijo s pomočjo štipendiranja. »Vsakemu ustrezno delovrfo mesto!« v tem primeru ni geslo, ampak zahteva, mimo katere ne more nobena gospodarna organizacija. Vsakemu pa tudi u-strezno plačilo in osnovne pogoje za delo in življenje. Le ob vsestranskem upoštevanju vsega tega moremo upati na uspehe v proizvodnji, izvozu in drugje, kjer je zainteresiran neposredni proizvajalec.
V nedeljo, 12. januarja, je bilo v novomeški občini sklicanih 12 zborov občanov, ln sicer: v Birčni vasi, Malem Podljubnu, Prečni, dol. Kamcncah, Stopicali, na Dolžu, v Dol. Maharovcu, Zameškem, Gor. Vrhpolju, Hinjah, Sclih in Orehovici. Zaradi premajhne udeležbe niso bili sklepčni zbori na Dolžu, v Hinjah, Selih in Orehovici. V ponedeljek, 13. januarja, je bilo sklicanih 5 zborov v Novem mestu ter še na Malem Slatniku, v Vel. Brusnicah, v Gabrju, Šentjerneju, Gor. Gomili in v Ostrugu. Zaradi premajhne udeležbe ni bil sklepčen edinole zbor v 5. volilni enoti v Novem mestu (naselje Majde šile in Ragovska).
Na zborih so se v razpravi o osnutku občinskega statuta ustavljali največ ob krajevnih skupnostih in njihovih pravicah ter dolžnostih ter ob vprašanju, kakšni viri bodo krajevnim skupnostim na razpolago za finansiranje njihove dejavnosti. Občane zanima predvsem to, kako osnutek občinskega statuta zagotavlja krajevni skupnosti opravljanje njenih nalog in kolikšna sredstva ji namenja. V pravno formalna določila statuta se občani niso spuščali.
KAKO SO POTEKLI PRVI ZBORI OBČANOV
Ker je bilo na nekaterih zborih občanov slišati opazke, zakaj ni osnutek statuta predložen gospodinjstvom, da bi ga lahko občani prebrali, velja poudariti, da je bilo razposlanih toliko izvodov, da pride na vsakih 60 občanov po eden. Izvode osnutka so prejele vse delovne organizacije, vse organizacije SZDL, vse družbeno-politične organizacije in krajevni odbori ter odborniki skupščine in vsi člani skupščinskih organov. Vse kaže, da so ti izvodi, ki so bili namenjeni širši razpravi, ostali nekje po predalih. Razen tega je bil po enakem postopku že lani v začetku leta razdeljen prvi osnutek, ki je bil publiciran tudi v Dolenjskem listu.
Na mnogih zborih so se v razpravi o osnutku družbenega plana in proračuna občani čudili, kako to, da dobiva občina vedno večje naloge, njena sredstva pa se ne povečujejo. Domala povsod so načenjali krajevne komunalne probleme in v razpravi pokazali mnogo razumevanja za predložene načrte. To je razumljivo, saj je skupščina lani dodelila za krajevne potrebe 13 milijonov dinarjev sredstev (predvsem za popravila poti) in dodeljuje letos v te namene enak znesek. V večini primerov, kjer zbori niso bili sklepčni, je bilo vzrok slabo obveščanje.
Z ZBORA OBČANOV 1. VOLILNE ENOTE V NOVEM MESTU:
„Brez osnutka statuta ne moremo razpravljati!"
Novomeščani, ki prebivajo na področju. 1. volilne enote, so se 13. januarja zbrali v poslopju sodišča na svojem zboru. Dnevni red je sicer obsegal samo 3 točke: razpravo o osnutku občinskega statuta, razpravo o realizaciji družbenega plana za 1963 in o osnutku za 1964 ter razno, kljub temu pa se je zavlekel pozno v noč. Dnevni red, sicer navidezno kratek, je bil le preobsežen. Mladi odbornik, ki so ga volivci lani izvolili v občinsko skupščino, Janez Korošec, je kot poročevalec svojo nalogo dobro opravil. ^Zbrano, dokaj preprosto in kar se da na kratko je volivcem poročal o gradivu, ki ga j« dobil. Ko je zaključil svoje poročilo o osnutku statuta, so se volivci v razpravi najprej dotaknili krajevne skupnosti, nato pa so menili, da je težko seznaniti se s statutom, ki je precej obsežen, kar tako, ob zgoščeni razlagi, ki jo posreduje odbornik. Takšno mišljenje je izreklo več diskutantov, nato pa je zbor sprejel sklep, da volivci iz 1. enote predlagajo, naj občinska skupščina posreduje vsakemu gospodinjstvu v občini po 1 izvod osnutka statuta. Ko ga bodo ljudje prebrali, bodo o njem laže diskutirali.
Ko je bilo podano poročilo o realizaciji družbenega pla-
Obeta se peš pot ob železniškem mostu
Ze lani smo pisali o želji prebivalcev z desne strani Krke, da bi ob železniškem mostu v Novem mestu zgradili hodnik za pešce, ki bi mnogim Novomeščanom ln prebivalcem obrobnih naselij z desnega brega skrajšal vsakodnevno pot na delo v industrijski predel Bršlina. Razgovori s predstavniki že leznice so ugodno zaključeni. Železnica Je dograditev takšnega hodnika dovolila, idejni načrt zanj pa Je tudi že na rejon.
na za minulo leto in o osnutku plana za 1964, se je razvila razprava o komunalni problematiki s področja volilne enote. Volivce je zanimalo, ali zidajo IMV, Iskra in tovarna »Labod« kakšna stanovanja, in ko so prejeli pojasnilo, se je začela razprava o modernizaciji Ulice talcev, ki je v osnutku družbenega plana. Volivci so predlagali, da bi hkrati z Ulico talcev modernizirali tuđi Jerebovo ulico, ker se po njej odvija močan promet z osebnimi avtomobili, ki je usmerjen k stavbi sodišča in k izpostavi oddelka za notranje zadeve. Prah, ki se dviga pri tem, jim v poletnih mesecih onemogoča zračenje stanovanj. Vprašali so, zakaj ni pri Kosako-vem gostišču postavljen prometni znak, ki bi prepovedoval tovorni in ostali avtomobilski promet po Ulici talcev, ker so to na zboru volivcev že večkrat predlagali. Predlagali so vnovič, naj pristojni organi postavijo tak znak ter naj usmerijo promet mimo bencinske črpalke.
Občani so v zvezi s tem menili, da bi odbornik na vsakem zboru moral poročati, kako je s sklepi, ki Jih je prejšnji zbor sprejel. Ker je bil sedanji odbornik izvoljen šele sredi lanskega leta, o starejših sklepih ni vedel poročati, pač pa je poročal o dveh sklepih, za katera je dobil podatke od občinske skupščine.
Nato se je razvila razprava o 600-letnici Novega mesta. Več diskutantov je poudarilo, da Novo mesto ryma primernih  prostorov   za kulturno
razvedrilo in vzgojo občanov, bodo možne v šolstvu nove saj so ti, ki so na razpolago, bili zgrajoni pred tremi de setletjl za takratne potrebe in so danes premajhni. Dramska skupina Svobode »Dušan Jereb« si mora deliti prosvet ni dom s kinom, kar ovira njeno dejavnost. Predlagali so. naj bi do 600-letnice zgra dlli   paviljonsko   stavbo, v
katero bi se preselil kino, prosvetni dom pa bi res služil
samo kulturno-prosvetnemu namenu. Preden so se razšli, so razpravljali še o težavah s prometom, ki se mora ustaviti, kadar je na Glavnem tr-
gu, edinem primernem prostoru v mestu, kakšna javna manifestacija. Odbornik jim je pojasnil, da bo ta težava odpravljena, ko bo po urbanističnem načrtu zgrajena obvozna cesta.
fovomešls kroriilsa
■ V samopostrežni trgovini pri mostu imajo čedalje več strank, med njimi pa se skoraj vsak dan lajd« potrošnik, ki »pozabi« to lit ono reč plačati. Nekaterih predmetov ne spravi v koSarioo, temveč tar v žep ali pod plašč. Uslužbenci Tgovine so povedali, da Je med takimi strankami precej otrok. Izmikajo pa predvsem sladkarije.
■ Na oni strani hriba, kjer se Maiof prevesi proti Brslinu, Ja vedno dovolj sankačev. Večinoma •e tu sankajo večji otroci, ker po ledeni cesti brzijo sanke z neverjetno hitrostjo. Kljub temu da Imajo nekateri motoristične čelade ln prvovrstno opremo, je v snegu opaziti sledove krvi. Kdor se zaleti ali na ledu prevrne, navadno ne odnese cele kose.
■ Na področju mest* so te dni volivci na zboru občanov obravnavali osnutek statuta občinske skupščine in družbeni plan. Mimo tega so o Isti stvari razpravljali volivci delovnih organizacij v posameznih volilnih enotah.
■ Prihodnji teden se začno polletne počitnice sa učence osemletke ln dijake srednjih sol. Učencem In njihovim vzgojiteljem telimo po napornem delu prijeten odmor, v drugi polovici šolskega let« pa več uspehov predvsem tistim, ki Jim bodo polletna spričevala kazlll ucveki«.
O Kanalizacijska dela v brilin-ski in predelu mesta se letos nadaljujejo. Dogradili bodo kanalizacijo v stanovanjski četrti, ki se Je zlasti v minulih dveh lcUh v Brslinu močno razvila.
O Komunalna ureditev Novega mesta se je v lanskem letu močno Izboljšala, tako ugotavljajo volivci
na zborih, ko razpravljajo o realizaciji družbenega plana sa 1963. Tu ln tam je slišati tudi zahteve, ki presegajo razpoložljiva finančna sredstva, na splošno pa so predlogi zborov stvarni. V eni izmed prihodnjih številk bomo o novomeški komunt pisali obširneje in predstavili NovomeSčanom tudi nekaj delovnih kolektivov, ki so s dobrino mero razumevanja prispevali sredstva za komunalno ureditev okolja tovarn.
■ Zgornji del tržnice je bil pretekli ponedeljek skoraj prazen, v spodnjem delu pa so gospodinje lahko kupile peso po 120 din kg, smetano v skodelicah po 120 din, radič na merice po 70 din, selj-nate glave po 60 do 90 din, mleko po 70 din, Jajca po 50 din, suhe slive po 200 din kg. Jabolka po 110 do 130 din kg, fižol po 220 do 250 din kg. kislo zelje in repo po 60 din krožnik, orehe po 200 din IirkelJ in čebulo po 90 din kg.
■ Gibanje prebivalstva: rodile so: Anica Progar lz Adamičeve B — Stanislava, Martina StukelJ z Glavnega trga 16 — Katarino, Anica Pavlenč iz Koštlalove — Slavka, Alojzija Barle lz Volčlčeve 22 — Matejo, Mira Terzln iz Valctiče-ve 5 — deklico, Marija Travizan i? Siukove — dečka. — Poročila sta se: Stjepan Radakovlč, pek iz Hladnlkove 3, In Marija Spendal, uslužbenka lz Trdinove 3a. — Ponesrečila sta se: Janez Kristan, sin uslužbenca Iz Koštlalove 33. Je pri smučanju padel ln al poSkodovnl glavo; Ivan Petrič. gradbeni tnhn'k iz Smlhelske 9. Jc na poledeneli cesti padel ln si poškodoval levo koleno. — Smrti do ponedeljku v
mestu ni bllu.
V Dol. Toplicah razpravljajo o statutu krajevne skupnosti
V novomeški občini so Dolenjske Toplice prve, ki so izdelale osnutek statuta krajevnih skupnosti. O njem bodo v prihodnjih dneh razpravljali na zborih volivcev. Osnutek obsega 8 poglavij, v katerih so določene pravice ln dolžnosti krajevne skup nosti kakor tudi ostalih organov na območju skupnosti, ki obsega 32 naselij in vasi. Zbori občanov bodo v Dol. Toplicah, na Uršnih selih, » Podtunnu, Poljanah, Podho-sti in Polju, kjer bodo izvolili v svet krajevnih skupnosti J2 članov. Delovne, družbene in politične organizacije bodo v ta svet izvolile 13 članov.
V osnutku je glavna skrb posvečena industriji in kmetijstvu, gozdarstvu, turizmu in obrti, poleg tega pa nekaterim negospodarskim panogam, kot je spomeniško var-
stvo NOB. V bodoče bo treba bolj kot doslej pospeševati razvoj obrtniške dejavnosti in domače obrti, s čimer se bo dvignila življenjska raven občanov.
Dokajšnjo pozornost posveča načrt tudi organizaciji izletov, taborjenju in razvedrilu domačinov ln turistov. Za financiranje krajevnih skupnosti je predvideno, da bo dajala sredstva občinska skupščina, deloma se bodo natekala od prostovoljnih prispevkov občanov ln delovnih organizacij, nekaj pa jih bo krajevna skupnost ustvarila sama z dohodki servisov, ln organizaeij.
Osnutek statut« predvideva tudi poravnalni ln potrošniški svat, dopušča pa možnost, da krajevna skupnost imenuje po potrebi tudi razne komisije. D. G.
Priprave Pionirjevih kegljačev za republiško ligo
Prihodnji teden se prične letošnje največje keglJaSko tekmovanje — republiška liga. Na lanskem tekmovanju Je Pionir z osmim mestom za las ostal v ligi, kajti vsako leto Izpadejo po Stlrt ekipe.
Ekipa Pionirja, ki nima doma možnosti za uspeSen trening, Je tudi v letošnjih pripravah na ligo gostovala po mnogih kegljiščih. Tako Je v prijateljskem srečanju iprala na Seststeznem kegljišču v Ljubljani In premagala oslubljeno ekipo Ljubljane ter Lokomotivo, s katero je Imela Istočasno dvobo(. Pionirjeva ekipa Je dosegla dober rezultat 6G54 (povprečno 832). Tudi posamezni tekmovalci so se odi I kovull z dobrimi rezultati Odličen Jo bil Mrzlak (897). pa tudj LefUt (1:761 ln Hren (860) sta dosegla dobre rezultata. Barblč (6.161, Jun
tez (805), Vukšlnlč (8031 in Romih (7771 pa so tudi sprlspevall svoje. Pri LJubljani sta bila dobra Grom z 910 in Likovnik z 908, najboljši tekmovalec troboja pa je bil Kum z 927 kegljl.
Pionir Je gostoval tudi v Celju, kjei pa zaradi slabih kegljev niso bili doseženi bolisl rezultati. Najboljši so bili Hren z 852. LegiSa (833), Krušič (804) in Murn (803).
Tako ima tehnično vodstvo težko delo. kako sestaviti ekipo za prvi nastop v Ljubljunl, ki bo t nedeljo. 19. Januarja. V ekipi Ja enajst popolnoma enakovrednih kegljačev. tako da so na vsaki tekmi kar trije Igralci v rezorvl Ze-l.mo kegljnčem Pionirja, da bi uspešno zastopali dolenjsko kegljanje, (ni)
LETOS: jugoslovanske športne igre
(Razmišljanja ob novoletni želji predsednika Zveze telesnokultur-nih organizacij Slovenije Janeza Zemijariča)
Novoletni prazniki so za nami. Še eno leto smo shranili v mapo, na kateri piše »ad acta«. V telesnokulturnem smislu leto 1963 ni bilo ne blesteče, ne zgodovinsko, niti prelomno, vendar se nam določenih uspehov le ni treba sramovati. V nekaterih športnih panogah so uspehi prav ohrabrujoči in dajejo upanje, da bo 1964. leto še uspešnejše. Ne nameravamo se ustavljati pri uspehih oziroma neuspehih v posameznih športnih panogah. Kdor je kolikor toliko redno spremljal poročila na naši športni strani, si je lahko sam ustvaril mnenje o napredku ali nazadovanju v posameznih panogah na področju Dolenjske. Zanima nas nekaj drugega.
Pred nami je velika telesnokulturna akcija, ki naj bi dokončno besede spremenila v dejanja. Ze vrsto let govorimo in govorimo o množičnosti v naši telesni kulturi. Ugotavljamo, da smo še precej za drugimi narodi, ki sodijo med razvite. Pripravili smo tudi vrsto akcij, s katerimi bi dvignili množičnost, a pravega uspeha ni bilo. Uspehi so bili le delni — na nekaterih področjih.
Pred nedavnim Je bi! v Beogradu sestanek vidnejših telesno-kulturnih delavcev iz vse države, katerih glavna naloga naj bl bila
V letošnjem 1964. letu — organizacija JUGOSLOVANSKIH SPORT-Mil IGER. Znano je, da so se delavske športne igre ponekod (pri nas npr. v Novem mestu, deloma v Vidmu-Krškem itd.) že udomačile in da je tudi porast števila nastopajočih iz leta v leto večji, fial pa ni bilo povsod tako. Ponekod te oblike rekreativne dejavnosti sploh niso poznali. Omejili »o se le na nekatere športne prireditve in — konec.
Sedaj pa gre zares. Leto 1964 mora biti v pogledu množičnosti v telesni kulturi prelomnica! V vsako komuno, v vsak kraj mora prodreti glas o nujnosti razvijanja in razširjanja športne rekreativne dejavnosti delovnih ljudi! Povsod je treba izkoristiti vse možnosti za fini večje vključevanje proizvajalcev v telesnokulturno aktivnost.
Da bi to dosegli, ni dovolj proglas, ni dovolj, da Se Izvoli odbor, ki bo akcijo vodil, ni dovolj napisati o tem članek. Za uresničitev Ideje o Jugoslovanskih športnih Jpah se mora angažirati čim širši krog družbenih sil v komuni in
V vsakem kraju posebej.
Novoletna želja predsednika ZTKS
Ko razmišljamo o Jugoslovanskih športnih igrah, ki naj bi bile Podobne množičnim manifestacijam telesne kulture v tako imenovanih- razvitih državah (v ZSSR Imajo-npr. spartakiado, ki je lani jajela nič manj kot 66,000.000 državljanov Sovjetske zveze), ne moremo mimo novoletne želje predsednika ZTKS (Zveze za telesno kulturo Slovenije) tov. Janeza Zemijariča, ki je med drugim Izjavil:
»Ob prehodu v novo leto imamo Vedno mnogo želja, med katerimi Je včasih največjo težko določiti. Vseeno pa bl bila največja želja, da bi v letu 1964 uspešno začeli Jugoslovanske športne igre v komunah. Menimo, da bodo te Igre, te jih bodo v komunah pravilno razumeli in izkoristili, pomenile Veliko stimulacijo za bodoči razvoj telesne kulture. Igre bodo po našem konceptu mobilizacija vseh Sil komune na telesnokulturnem Področju, pregled doseženih uspehov in priložnost za sprejemanje ncvlh kratkoročnih in dolgoročnih nalog za razvoj telesne kulture v
šolah, delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in družbenih organizacijah. S pomočjo Jugoslovanskih športnih iger bi si morala telesna kultura pridobivati ustrezno mesto na vseh območjih naše republike, predvsem pa v tistih, kjer Je relativno zaostajala.
Prav zato je naša velika želja za leto 1934, da bi JUGOSLOVANSKE ŠPORTNE IGRE kar najbolj uspele. To je obenem tudi ena najvažnejših nalog Zveze za telesno kulturo Slovenije, republiških strokovnih zvez, okrajnih in občinskih zvez za telesno kulturo in vseh delavcev na področju telesne kulture.«
2elja predsednika ZTKS ni samo njegova želja, to Je želja vseh, ki trezno gledajo na razvoj našega telesnokultumega gibanja. Ce želimo tudi glede množičnosti doseči velike uspehe, podobno kot v vrhunskem športu, potem se moramo akcije lotiti še bolj organizirano kot doslej, in to od vrha pa do najmanjše komune. Vsekakor pa Je treba več delati, od besed Je treba preiti kdejanjeml
V SSSR: 66 milijonov nastopajočih!
Sovjetska zveza sodi vsekakor med najbolj razvite države na svetu, zato ni čudno, da je njen primer pritegnil našo pozornost. Podatek, da Je na tekmovanjih in prireditvah III. SPARTAKIADE NARODOV ZSSR (to so nekakšne velikanske delavske športne igre lokalnega ln zveznega značaja obenem) lani aktivno sodelovalo okoli 66,000.000 državljanov ZSSR, je dogodek brez primere v vsej dosedanji zgodovini. S takim angažiranjem množic se da primerjati morda ' le velikanska mobilizacija armad v II. svetovni vojni, toda takrat je šlo za veliko večje teritorije ln za večje število držav. Ce govorimo o množični osnovi sovjetske telesne kulture, lahko množičnost dokažemo tudi z drugim: za značko GTO (pred 15 leti je bila po njihovem zgledu pri nas uvedena značka ZREN, lani pa »navadna športna značka«) Je lani tekmovalo 10 milijonov prebivalcev ZSSR, a 5.5 milijona jo Je osvojilo. -
Tudi v drugih državah podobno kot v ZSSR skrbijo za množičnost v telesni kulturi. Tragično preminuli predsednik ZDA John Kenne-dy se je zavedal, da je telesna kultura neobhodna za ohranitev fizičnih sposobnosti. Pozval Je mornar-
je naj v manj kot 20 urah prehodijo 80 km in tako pokažejo svojo fizično zmogljivost. Poziv mornarjem se je spremenil v poziv narodu ZDA, ki je od predsednikovega brata Roberta Kennedvja in najbližjih sodelavcev pa do ■ študentov odšel na ceste in s tem pri-lično napornim maršem pokazal svoje telesne sposobnosti. Posledice so bile več kot zadovoljive. Res Je bilo precej vnetij mišic, oteklih in ožuljenih nog itd., Joda dandanes v ZDA obstoji 4600 lokalnih centrov, ki sistematično organizirajo pohode in na ta način prispevajo k dvigu telesnih sposobnosti ameriškega naroda.
Se in še bi lahko navajali primere, ki se pojavljajo v tujem športnem tisku in kažejo, kako nekateri narodi rešujejo probleme množičnega vključevanja prebivalstva v telesno kulturo, da bi povečali telesne sposobnosti in utrdili ljudsko zdravje.-
Na severu Evrope so v modi množična tekmovanja v smučanju, v orientacijskem krosu in za športne značke. Šolska tekmovanja zajamejo vse zdrave dijake in študente. Vse hitrejši je tudi razvoj rekreativne dejavnosti v gospodarskih organizacijah in v podjetjih v obliki krajših izletov, kampiranja in podobnih aktivnosti v prirodi.
In kako je pri nas? Kaj smo ml storili, da bi telesna kultura prodrla v najširše ljudske množice?
Pri nas - žal samo poizkusi...
Odgovor na ta vprašanja bi bil v različnih predelih naše države, pa tudi na področju naše Dolenjske — različen. Ponekod so dosedanje akcije uspešno izvedli in zabeležili pomembne rezultate, drugod pa Je ostalo le pri poizkusih. Na splošno pa lahko rečemo, da je marsikatera dobro zamišljena akcija naletela na gluha ušesa prt odločujočih činiteljih v komunah kot osnovnih celicah naše družbe. Poglejmo nekatere primere:
— Že precej časa je poteklo, odkar Je bila sprejeta odločitev, da se uvede tekmovanje za »navadno športno značko«. Izdana so bila pravila, osnovani odbori, tiskane propagandne brošure, izdelana je bila značka, tako da Je preostalo le še to, da se prične tekmovanje. Toda do tega ni prišlo ali pa se je po prvih poizkusih na to sčasoma "pozabilo. (Tudi v Novem mestu je bilo tako!) Nezainteresiranost je bila tolikšna, da je bilo v vsej državi nabavljenih (od podjetja IKOM Zagreb) le 60.000 značk, vprašanje pa je, koliko jih je bilo od tega števila osvojenih. Glavni potrošniki značk pa so bili štabi mladinskih delovnih brigad, kar meče še slabšo luč na telesnokul-turne organizacije. In vendar bl ta akcija lahko mnogo prispevala za razvoj telesne kulture pri nas!
*
— Splošno Je znano, da poleti v različnih krajih naše države veliko ljudi utone v rekah in Jezerih. Na bi navajali podatkov, toda položaj Je zelo resen. Zato so bili potrebni odločni ukrepi za odpravo »plavalne nepismenosti«. Sprejet je bil sklep, da se v letu 1963 organizira splošna jugoslovanska akcija za učenje plavanja. Spet so bili izvoljeni odbori, napisani članki in sprejeti načrti za izvedbo akcije, a iz vsega ni bilo nič. Leto je za nami. Namesto obsežnih akcij, propagande, tečajev, plavalnih šol in tisočev novih plavalcev smo dočakali le nezainteresiranost in pasivnost. Besede brez dejanji
*
— Od prihodnjega meseca naprej bo tekla akcija za JUGOSLOVANSKE ŠPORTNE IGRE. Ta akcija bi morala zajeti milijone Jugoslovanov, Jih spodbuditi, da se vključijo v eno od številnih vej telesnokulturno dejavnosti. Pobudniki iger so si zamišljali, da bl bila to široka aktivnost, odprta vsakemu, ki to želi, ne glede na starost, spol, poklic in športno pripadnost, žal so se ponekod že pojavili predlogi nekaterih »strokovnjakov«, da bl se kar rednim prvenstvenim In pokalnim tekmovanjem nataknil naziv »Jugoslovansko športne Igre«.
Jšl - pomemben mejnik
. Taki ln podobni predlogi nekaterih kratkovidnežev so se že pojavili. Kaj bi s tem dosegli? Nič, Kajti v tem primeru ne bl mogli govoriti o večji množičnosti in no-
vem vključevanju državljanov SFRJ v telesnokulturno aktivnost.
Jugoslovanske športne igre bi morale biti nekaj novega, bistveno drugačnega od že obstoječih oblik telesnokulturne dejavnosti. Morale bi se bistveno razlikovati od obstoječega in toliko kritiziranega sistema tekmovanj v našem kvalitetnem športu! V Jugoslovanskih športnih igrah bi smeli in morali sodelovati vsi, ki to žele, brez vsakih omejitev, posebno takih »registracijske« narave. V njihovi organizaciji pa bi morali sodelovati vsi športni in telesnovzgojni delavci in organizacije, scveil i pa tudi niz drugih zelo važnih čini-teljev, ki imajo možnost mobilizirati široke množice delovnih ljudi. To so: mladinska organizacija, SZDL, sindikati, krajevne skupnosti, organi upravljanja v podjetjih, šole, JLA itd.
Vsakomur Je jasno, da za realizacijo takih idej ni dovolj, da se samo objavijo, da se izvolijo organizacijski odbori itd. Za njihovo uresničitev je treba angažirati vse, ki lahko pripomorejo k uspešnemu zaključku iger. Težišče celotne akcije bo seveda v občini, vendar bj treba tudi v vrhu (v okraju, republiki itd.) pripraviti vse (prospekte, plakate, pravila itd.), da bo akcija čim prej in čim lepše stekla.
1 i. MIKEC
Poldeta in Duška, ki znala na smučeh tudi brez palic zavijati v levo in desno, občudujejo vrstniki, Kfeao iz šole. Vse lepo in prav, če ne bi bilo to sredi Črnomlja, na poti, ki iz glavne mestne ulice ^•»viie v hrib proti vrtcu. - Ne pozabite na previdnost, smučarji in sankači, posebno zdajle v počitnicah l
Prelepa smučišča na Gačah in drugod v okolici Črmošnjic vabijo
Pridejo tudi Polda, Mulej in Štefe!
Samo dober teden nas še loči od V. republiškega smučarskega prvenstva gozdarjev, lesarjev in lovcev, ki se bo odvijalo 25. in 26. januarja na zasneženih poljanah in strminah Gač in Črmošnjic. Dolenjska nastopa tokrat prvič kot gostitelj v republiški smučarski prireditvi. Preden . poročamo o tem, koliko je že pripravljenega za smučarsko srečanje, naj povemo najmlajšim, ki se bodo kot navdušen; gledalci zbrali v nedeljo, 26. januarja, v Crmošnjicah: prav od blizu si bodo lahko ogledali Janeza Poldo, Tinčka Muleja in Jan-ka Stefeta!
Po'.da, ki je še pred leti v zamejstvu pomenil isto kot Jugosla-
vija, saj je našo slavo ponesel v svet, leteč po največjih evropskih skakalnicah, kjer je rušil vse rekorde, ter njegova vrstnika Mulej in Stefe, najslavnejši in najbolj priljubljeni jugoslovanski smučarji, se bodo tekmovanja v Crmošnjicah udeležili kot tekmovalci! Mladina, ki si je svoje ljubljence doslej ogledovala samo na slikah, v filmih in na televizijskih zaslonih, jih bo tokrat lahko videla prav od blizu in najbrž bo »padel« tud', marsikak avtogram. Belokranjska šolska mladež se že pripravlja na organiziran prihod v Crmošnjice, kamor jo bodo popeljali šolski avtobusi,
čas se hitro odmika, pripravljalni odbor za tekmovanje pa ima polne roke dela. Prihodnji teden
bodo začeli krasiti področje od Vavte vasi pa do Kota pri Semiču, kjer bodo ob cesti v gozdih razpostavljene zastave ter napisi z dobrodošlicami. Gostinski kolektivi iz črnomaljske in novomeške občine bodo postavili koje, v katerih bodo gledalcem na voljo topel čaj, enostavna topla jedila, prigrizek in pijače. Pri crmošnjicah bo urejen parkirni prostor, ki bo lahko sprejel množico avtomobilov in avtobusov, s katerimi bodo prihiteli gledalci. Prostor za gledalce pri veleslalomski prog] bo ozvočen, na slavnostni tribuni pa se bodo zbrali častni gostje.
Otvoritev tekmovanja v veleslalomu v Crmošnjicah bo nekaj več kot to: s tem bo začel živeti zim-skošportni center Dolenjske v prihodnjih letih ob sodelovanju črnomaljske in novomeške občine. V začetku tega tedna so začeli montirati vlečnico, ki bo premostila največji vzpon na spodnjih 450 metrih veleslalomske proge. Kot je videti, bo vlečnica predana namenu še v tej zimski sezoni. Prihodnja leta bo na Gačah zrasel dom zimskega oddiha, ki bo smučarjem in ostalim ljubiteljem zimskega športa nudil vse ugodje. Ob smučarskih progah bodo pozneje urejene še sankaške, v Crmošnjicah pa bodo uredili tudi naravno drsa-
lišče. Ob veleslalomski progi j« teren zelo ugoden za gradnjo smučarske skakalnice za skoke nad 70 metrov, kot so ugotovili smučarski strokovnjaki. Skratka, v Crmošnjicah bo v prihodnosti zrasel zimskošportnl center Dolenjske, v katerega se bodo lahko zatekali odrasli na smučanje in oddih, mladina pa bo v njem našla vežba-lišče, kjer se bo lahko predajala beli opojnosti.
V večjih delovnih kolektivih v novomeški in črnomaljski občini se že pogovarjajo o tem, kako organizirati kolektivni obisk smučarske prireditve v Crmošnjicah in tudi področna avto-moto društva že razmišljajo o tem, da bi priredila množične pohode avtomobl-listov v Crmošnjice. Prav gotovo bo nedelja, 26. januarja, ostala mnogim ljubiteljem belega športa z našega področja v najlepšem spominu, najdlje pa jo bodo pomnili najmlajši, ki bodo tokrat prvič videli svoje ljubljence: Poldo, Stefeta in Muleja!
Namiznoteniška šola v Kočevju
Od 18. januarja do 1. februarja bo v Kočevju zvezna namiznoteniška šola za najboljše mladinske igralce. Treniralo bo osem mladincev ia osem mladink, šolo pa bosta vodila bivši državni reprezeh-tant Grujič iz Novega Sada in Trutković iz Duge Rese. Namiznoteniška šola bo v novem domu telesne kulture v Kočevju. Ob zaključku bo namiznoteniška zveza Slovenije v Kočevju priredila republiški namiznoteniški turnir.
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.55.
SOBOTA, 18. JANUARJA: 8.05 Vedre melodije za konec tedna. 9.25 Mladina poje. 10.15 Nekaj domačih z majhnimi narodno-za-bavniml ansambli. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — inž. Mileva Kač: Izkušnje v zaščiti črnega ribeza pri nas in drugod. 12.25 V paviljonu zabavne glasbe. 13.30 Glasbeni sejem. 14.35 Naši poslušalci "čestitajo in pozdravljajo. 15.15 Zabavna glasba. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 18.45 Novo v znanosti. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Zabavna glasba.
NEDELJA, 19. JANUARJA: 8.00 M.mlinska radijska igra — Marjan Marine: Mali hišni svet. 9.05 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši. .. Vlado Lenardič - Vojko: Nenadni rafali v ' Cerknem. 11.30 Nedeljska reportaža. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Za našo vas. 14.10 Nekaj melodij — nekaj ritmov. 15.05 Od .uverture do kola. 16.00 Humoreska tega tedna — Moss Hart: Doktor in njegov bolnik. 17.15 Radijska Igra — Al-rbonse Daudet — Franjo Kumer: Lek prečastltega očeta Levičnika. 18.02 Glasba lz znamenitih oper. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Izberite svojo popevko.
PONEDELJEK, 20. JANUARJA: 8.55 Za mlade  radovedneže. 9.25
Ppjeta sopranistka Ksenija Vidall ln baritonist Samo SmerkolJ. 10.55 Glasbena medigra. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Jelka Hočevar: Izkušnje s herbicidi v poljedelstvu in vrtnarstvu. 12.25 Zabavni orkester RTV Ljubljana ln pevci 13.30 Glasbeni sejem. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.45 S knjižnega trga. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Glasbena križanka št. 8. 18.10 Na obisku pri bol-garsltih zabavnih ansamblih ln pevcih. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Skupni program JRT — Studio Beograd.
TOREK, 21. JANUARJA: 8.35 Domači napevi za prijetno dopoldne 9.25 Veliki zabavni orkestri. 10.40 »Valpurglna noč« iz Gouno-dove opere »Faust«. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Lado Simončič: Pridobivanje gozdnega semenja na sadjarski način. 12.25 V ritmu polke ln valčka z narodnimi ansambli. 13.30 S poti po Španiji in Italiji. 14.35 Slovenske narodne v priredbi Matije Tomca. 15.30 V torek na svidenje. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.45 Na mednarodnih križpotjih. 19.05 Glasbene razglednice. 20.20 Radijska igra — Ho-v/ard Rodman: Konjiček.
SREDA, 22. JANUARJA: 8.55 Pisani svet pravljic ln zgodb. 9.25 Glasba ob delu. 10.45 Človek in zdravje. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — inž. Janko 21v-ko: Plan melioracij v vzhodni Slo-
veniji. 13.30 O jugu in soncu v ruskih skladbah. 14.35 Od Sofije do Moskve. 15.40 Komorni zbojr RTV Ljubljana poje pesmi slovenskih skladateljev. 16.00 Vsak dan za vas. 17.30 Iz fonoteke radia Koper. 18.45 Ljudski parlament. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Lahki glasba z velikimi zabavnimi orkestri.
ČETRTEK, 23. JANUARJA: 8.05 Z opernih in koncertnih odrov. 9.25 Slovenski pevci, orkestri ln ansambli. 10.15 Pihalna godba Tha band of the Royal Marines. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 Kmetijski nasveti — Čebelarstvo. 12.25 Domače pesmi in napevi za opoldne. 13.30 Glasbeni sejem. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.15 Zabavna glasba. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Igra ansambel Harry Mobten. 17.15 Turistična oddaja. 18.45 Kulturna kronika. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov.
PETEK, 24. JANUARJA: 8.05 Poi ure v vedrem ritmu. 9.25 Baletni lntermezzo. 10.35 Novost na knjižni polici. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 RKU — Inž. OtO Muck: Rezultati večletnih poskusov s silažo. 12.25 Popevke in lepe melodije. 13.30 Virtuozi nam igrajo ... 14.35 Domače melodije z narodno zabavnimi ansambli. 15.15 NEpotki za turiste. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Petkovo glasbeno popoldne pri skladatelju Claudu De-bussvju ln Ottorinu Respighiju, 18.45 Iz naših kolektivov. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Revijska glasba.
SM ^20)
DOLENJSKI  LIST 19
V TEM TEDNU VAS ZANIMA

Petek, 17. Januarja — Anton Sobota. 18. januarja — Vera Nedelja, 19. Januarja — Marij Ponedeljek, 20. Januarja — Boštjan Torek, 21 januarja — Neža Sreda, 22. januarja — Viktor Četrtek, 23. januarja — Rajko Petek, 24. januarja — FeUcijan

GOSPODINJSKO POMOČNICO _
veščo kuhe. sprejme družina s triletnim otrokom. Pogoji zelo ugodni. — Milica Mekinda, Ljubljana, Turnerjeva 35 ( novi blok).
PRODAM malo rabljeno spalnico, tudi na ček. Pevec, Novo mesto, Partizanska c. 2.
POCENI PRODAM vinograd v Triki gori. Katarina Flandija, Novo mesto, Foersterjeva 2.
KI.T1M vprežno kosilnico z žetveno napravo. Naslov v upravi lista. (15-64)
IŠČEMO gospodinjsko pomočnico, | veščo kuhanja, k družini s štirimi otroki od 8 do 17 let. Začetna plača 12.000 din. Starejše imajo prednost. Dr. Ivan Hri-bernik, Kranj.
ZA DOPOLDANSKO POMOČ v gospodinjstvu pri štiričlanski družini v Novem mestu nudim sobo ln 8000 dtn na mesec. Ponudbe pod »Pridna in poštena« na upravo lista.
.NAJDENO moško kolo na Mirni se dobi pri Francu Kordanb, Za-brdje 14, Mirna na Dol. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA. — - Ce bolehate na želodcu ali na jetrih, žolču ali črevesju, če vas muči zaprtje ali hemoroidi in vam umetna zdravila ne pomagajo, se posvetujte z zdravnikom in poizkusite zdravljenje S  učinkovitim  naravnim sred-
stvom: rogaškim vrelcem »Donat«. Zahtevajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobe v Novem mestu pri trgovskem obratu »ZADRUŽNIK« - tel. 129 (KGPK).

Črnomelj: 17. in 19. I. angleški barvni  film »Valček toreadorja«.
21. in 22. I. ital.-fra.nc. film »Slasti sobotnega večera«. 23. in 24. I. španski barvni film »Mati, poslušaj mojo pesem«.
Kočevje — Svoboda: 18. in 19. I. ameriški barvni film »Gusar«.
22. in 23. I. angleški barvni film »Safir«.
Kočevje — Jadran: od 17. do
19. I. ameriški barvni film »Poslednji mrak«. 19. I. matineja sovjetskega barvnega filma »Človek — amfibija«. 20. in 21. I. ameriški film »Nenadoma lansko poletje«. 22. in 23. I. nemški barvni film »Fredi pod tujimi zvezdami«.
Kostanjevica: 19. I. francoski barvni film »Babet gre v vojno«.
Metlika: 18. in 19. I. angleški film »Obtoženi ste, Oskar VVilde«. 22. in 23. I. Jugoslovanski film »Naš avto«.
Mokronog: 18. m 19. I. angleški film »Pot v visoko družbo«.
Novo mesto — Krka: Od 17. dar
20. I. ameriški barvni film »Veli-častvenih sedem«. Od 21. do 23. ameriški film »Cudodelka«.
Novo mesto — Dom JLA: Od 20. do 22. I..ameriški film »Sere-nada velike ljubezni«.
Predgrad: 19. I. nemški barvni film »Ljubezenska zmešnjava«.
Sevnica: 18. ta 19. I. ameriški film »Prijatelj Joey«. 22. I. nemški film »Med časom in večnostjo«.
Ribnica: 18. in 19. I. angleški film »Krog sleparij«.
Sodraiica: 18. in 19. I. italijanski film »Beatrice Cenci«.
Straža: 18. in 19. francoski film »Ambiciozna«.
Trebnje: 18. In 19. I. ameriški barvni film »Zlomljena zvezda«.
Kamene — Anico, Marija Bregar iz Šentjerneja — Ksenijo, Marija Kužnik iz Ljubljane — Antona, Marija Brulc iz Lutriškega sela — Marijo, Pepca Cimermančič lz Vi-nje vasi — deklico, Marija Zupančič iz Lokev — dečka.
Iz brežiške porodnišnice
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Stanjko iz Sv. Križa — Mtrjano, Marija Cerjak iz Sentlenarta — Bogdana, Olga Brakus iz Brežic — Ljiljano, Julka Mikolič lz Rovišča — Viljema, Štefanija Glogovič iz Velikega Obreza — Stanko, Marija Križnik lz Stolovnika — Jožeta, Terezija Budič iz Leskovca — Bojana, Terezija Preskar iz Podgorja — Romano, Ivana Kozinc iz Šmarja — Mihaelo.
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoč v novomeški bolnišnici: Marija Prime, užitkarica iz Sel, si je pri prometni nesreči
poškodovala levo nogo; Martin Malerič, sin upokojenca lz Vojne vasi, Je pri smučanju padel ta si poškodoval glavo; Lojzka Jamnlk, delavka iz Gotne vasi. Je na poti padla in si poškodovala desno koleno; Franc Koren, delavec lz Črnomlja, si je na stroju poškodoval prste leve roke; Albin Savinc, upokojenec iz Loga, je padel in si poškodoval levo nogo; Mirko Pacek, sin tesarja iz Malega Mraševega, se je z vročim mlekom opekel po glavi in desni roki; Sonja Volf, hči ključavničarja iz Ljubljane, al je pri avtomobilski nesreči poškodovala glavo.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Anton Poljšak, upokojenec lz Sremiča, je padel ta si poškodoval desno nogo; Frančiška Jazbec, gosp. pomočnica lz Volovnika, je padla in si zlomila levo nogo; Franc Vimpolšek, preužitkar iz Pisec, Je padel in si poškodoval desno nogo; Franca Hlastana, delavca iz Stare vasi, Je nekdo pretepel ia mu prizadel poškodbe po glavi.
OBJAVE — RAZPISI
OBVESTILO
V zamenjavo za žito lahko dobite vsak delavnik v rednem delovnem času naslednje mlevske izdelke: fino ta navadno belo moko, ajdovo, rženo, koruzno ta zmesno moko, ješprenj, kašo; drobljenje žiti (mletje za prašiče) se izvrši takoj.
Kovačič, mlin, Novo mesto — Kandija
MLIN P0VŠE OBVEŠČA
Moka vseh vrst vedno na zalogi r zamenjavo za žito. — Mlin Pov-šc, Podboršt, Mirna peč.
OBVESTILO PRODAJALNE »KROJAČ« V NOVEM MESTU
Prodajalna podjetja »Krojač« na Cesti komandanta Staneta obvešča potrošnike, da ima naprodaj ženske plašče ta obleke, moške obleke in suknjiče — po znižanih cenah.
Razpis »K0-MET«, I. L. METLIKA
razpisuje
razprodajo naslednjih osnovnih sredstev:
— stroj dvoiglica 112 W 130,
— krojni nož za rezanje »Mirna«.
Ogled ta Informacije na upravi »KOMET«, Metlika. Razprodaja bo 18. januarja 1964. Prednost nakupa ima družbeni sektor. ,
Matični urad Metlika
V decembru ni bilo rojstev Izven porodnišnice.
Poročili so se: Franc Hočevar, uslužbenec LM iz Kojskega pri Novi Gorici, in Danijela Simčič, gospodinja iz Huma pri Novi Gorici; Ilija Deanovič, kovač, ta Alojzija Vraničar, vrtnarica, oba iz Metlike.
Umrli sta: Cvetka Obe rman. gospodinja iz Curil, 24 let; Bara Prus, gospodinja iz Krmačine, 55 let.

Matični urad Novo mesto
od 7. do 13. januarja Je bilo rojenih 12 dečkov in 13 deklic.
Poročili so se: Jože Jančar, delavec iz Orehovice, ln Neža Su-štaršlč, poljedelka iz 2apuž; Jože-Danijel Sladic, delavec iz Velike Bučne vasi, ta Veronika Božič, uslužbenka iz Dobrove.
Umrla je Jelka Panjan iz Črnomlja, S leta.
nar Iz Jurne vasi — Vesno, Ivanka Lamovšek z Malega Cirnika — Bernardo, Veronika Lipar iz Vr-bovcev — Stanislava, Ljudmila Zu-punčič lz Meniške vasi — Stanislava, Lojzka Hočevar lz Dolnjih
NA VRSTI SO:

Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Angela Papež lz Ratja — Antona, Marija Sušta-rlč iz Trate — Mojco, Jožefa Lu-kek z Mirne — Antona, Jožefa Zupančič lz Dolnje Nemške vasi -Jožka, Antonija Spehar lz Bednja
— Tatjano, Ana Vidmar iz Zaloga
— Marjanco, Marija Simončič iz Boitanja — Franca, Marija Tršči-
Prejemki pod 25.000 dinarjev
V ponedeljek so se pri predsedniku občinske skup sčine Ribnica sestali pred-zacij, predstavniki obratov, ki imajo sedež izven komune, in predsedniki delavskih svetov, da bi se pogovoniHi b sta-
tutih delovnih organizacij, o osebnih prejemkih pod 25.000 din in o nadaljevanju gradnje počitniškega doma v Novigradu.
Gospodarske organizacije intenzivno pripravljajo statute, težave imajo le majhni kolektivi, kjer statuta pravzaprav nima kdo napraviti. Marsikje je nejasnih še vrsta stvari. Pri Inlesu npr. sprašujejo, kako je z investicijami oziroma decentralizacijo sredstev. Verjetno bo najbolje, da tudi v prihodnje še nekaj časa razporeja sredstva centralni delavski svet, kjer so zastopani vsi obrati. V podjetju tudi živahno razpravljajo o stimulativnem nagrajevanju. Nekateri obrati namreč zaradi strukture svo Je proizvodnje ne dosegajo v prodaji lastne cene. Statut naj bi določal taka merila delitve, da bo tudi proizvajanje sedaj pasivnih izdelkov stimuliralo ljudi za nadaljnjo proizvodnjo teh artiklov. Seveda pa bodo morali posvetiti posebno skrb zniževanju lastne cene z znižanjem materialnih stroškov, odpravi ozkih grl v proizvodnji, izkoriščanju notranjih rezerv itd.
Na sestanku so veliko govorili tudi o ekonomskih enotah, njihovih pristojnostih ln o prenašanju pristojnosti na svet ekonomske onote, ki naj bi približale samoupravo čim širšemu krogu delavcev. Razen tega so se pogovorili še o Investicijski politiki in s tem v zvozi o kadrih. Poudari« so, naj bi v prihodnje vprašanje strokovnjakov reševali vzporedno z invosticlja-ml, ali z drugimi besedami, ne smemo razširjati delovnih zmogljivosti m kupovati novo stroje, če no vemo, kdo bo za te stroje pripravljal delo in kdo bo z njimi upravljal. V tej smeri pa Je bilo doslej, žal, še vso premalo storjenega (O statutih delov-
nih organizacij bomo obširneje spregovorili v eni prihodnjih številk).
Druga stvar, kateri bo tre ba posvetiti vso skrb, so prejemki delavcev pod 25.000 din. Po statistiki je v ribniški komuni zaposlenih 42,68 odst. ljudi, ki prejemajo mesečno pod 25.000 din. Odstotek bo seveda nižji, če upoštevamo vse dohodke delavcev (premije po periodičnih obračunih, nagrade, nadure). Na ponedeljkovem sestanku so' nekateri opozorili, kako škodljivo bi bilo, če bi prejemke zvišali procentualno, prav tako pa tudi na težnje po »izravnavi«, kar bi nestimulativno vplivalo na produktivnost predvsem mladih delavcev in ljudi z večletno prakso. Potrebna je predvsem temeljita analiza dosedanjega načina nagrajevanja ter uvedba nagrajevanja po delu v vseh kolektivih.
Vse strokovne službe podjetij naj analizirajo norme in Jih temu primerno uskladijo.
Ko so predstavniki podjetij govorili o gradnji počitniškega doma v Novigradu, so se zavzeli za pospešitev del, da bi bila do sezone opremljena kuhinja ln spodnji prostori, kjer bi že letos lahko prve skupine preživele letni dopust, (vce)
COfBLltDLDfima)
LJUDJE MED SEBOJ ...
Kavarna. Vesela družba v kotu pri peči. Zunai je mrzlo, tu in tam pade kaka snežinka (le naj, saj smo jih že vajeni!), pn peči pa ie toplo, da se ti kozarec piva kar prileze. V drugem kotu hrešči bleščeča glasbena skrinja svoje skrhane, izrabljene, sto in stokrat prežvečene melodije.
Družba pri peči hrupno rezgeta. Drug drugega tolčejo po hrbtu. Skozi gosto zaveso cigaretnega dima prhutajo glasovi, besede, stavki se odbijejo od druge stene in obvise na dimni pajčevini s stropa. Nekdo stoji pred omizjem; širok nasmeh in postrani klobuk. Odpijc pol steklenice piva, ostanek zlije na razbeljeno peč. Cvrčanje, oblaki alkoholnih hlapov. Rezgetanje...
Pepelnik ie poln pepela in ogorkov. Zvrhan. Isti »junak« ga izprazni na s pivom polito peč. Pivo in pepel se spojita v elektro-filtrski pepel, primeren za opeko.
Natakarica s cunjo. Očitajoče besede se odbijejo od prsi in ušes »gostov« in obvtsijo, skupaj z izrabljeno popevko, na dimnih paj-čevinah pod stropom. Natakarica odide z umazano cunjo. Umazanijo na peči spet po-plaknejo s pivom. Družba natakarice niti ne opazi. I,c nekdo jo mimogrede potrcplja, nekdo drug pa molče zre v tla, kot bi ga bilo sram! Morda. Mene je bilo.
Da je bilo to v kočevski »Zvezdi« in da je bilo v silvestrskera pričakovanju, ni treba omenjati. Zakasnela reakcija? Niti ne; takih dni je precej, ne le pred novim letom. Lc da so včasih drugi ljudje in drugi motivi. Odnosi med liudmi pa so približno vedno enaki...
(fg)
Destilacija
»DANA«, Mirna
razpisuje mosjo
obratnega ključavničarja - oz. mehanika
Ponudbe pošljite na naslov podjetja.
Personalna uprava
DRŽAVNEGA SEKRETARIATA ZA NARODNO OBRAMBO
JE RAZPISALA
KONKURS
po katerem bodo v letu 1964 sprejeli gojence v naslednje vojaške šole:
1. v pehotne podoficirske šole
2. v artilerijske podoficirske šole
3. v protiletarske artilerijske podoficirske šole
4. v inženirske podoficirske šole
5. v podoficirske šole oklopnih enot
6. v podoficirske šole ABH obrambe
7. v podoficirske šole enot za zvezo
8. v prometne podoficirske šole
9. v sanitetne podoficirske šole
10. v podoficirske šole za zveze tehničnih služb
11. v tehnične podoficirske šole
12. v letalske mehanične podoficirske šole
13. v letalske podoficirske šole za zvezo
14. v vojnopomorske podoficirske šole
15. v mornariško-tehnične podoficirske šole
16. v šole za vojaške godbenike in
17. dijake gimnazij državnega sekretariata za narodno obrambo
Prošnje za sprejem v naštete šole sprejemajo pristojni organi narodne obrambe pri vsaki občinski skupščini do 10. februarja 1964.
Pri odsekih za narodno obrambo (pri občinski skupščini) dobijo interesenti tudi vse potrebne podatke glede razpisa za sprejem kot tudi o šolanju v naštetih šolah.
IZ PERSONALNE UPRAVE DSNO
RAZPIS DELOVNIH MEST
F A R M I S, obrat KRKA
NOVO MESTO
.... 'j-, :;, —   , ,
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1. sekretarja —• šefa splošnega sektorja
2. KV električar j a
3. K V strojnega ključavničarja
POGOJI:
pod 1. visokošolska izobrazba (pravna ali ekonomska fakulteta) z najmanj 3-letno prakso ali višješolska izobrazba z najmanj 5-letno prakso na vodilnih delovnih mestih;
. pod. 2. in 3. ustrezna kvalifikacija s prakso za samostojno delo.
Osebni) dohodki po pravilniku o delitvi osebnega dohodka.
Interesenti naj prošnje dostavijo na naslov: Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij FARM IS, obrat KRKA, Novo mesto.
OBJAVA Avtopromet in tuzemska špedicija
»G 0 R J A N C I «
NOVO MESTO
obveSča cenjene potnike, da bo s 1. februarjem 1964 na vseh avtobusnih progah začela veljati nova avtobusna tarifa, ki bo povečana za približno 20 odstotkov.
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI YN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Brežic«, Črnomelj, Kočevje, Metlika, Novo mesto, Ribnica, St-vnlca ln Trebnje.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoAnJk (glavni ln odgovorni urednik), Ria naoer, Franr« Orlvcc, MiloS Jnkopoe. Jožica Teppey ln Ivun Zoran.
IZHAJA vsak petek - Posamcuin šlovllka 30 din
- Letna naročnina 800 din, polletna 450 Uln; plačljiva Je vnaprej. Za Inozemstvo: 1800 đin - Tekoči račun pri portr. NM v Novem mostu: 00C-II-80R-D - NASLOV UREDNIŠTVA IN ,UI'ltAVE: Novo mesto, Olavnl trg S
- Poštni prc-ilnl 33 - Telffnn 21-227 - Rokopisov ln fotorrraflj nc vračamo - TISKA: Časopisno podjetje DELO v I.l ubijani.