rartalM Iranko * <mm sms.
29. štev.
V Llubllani, « nedeljo 25. ianuarla 1920.
Lete IV.
IsJaaJa rzz&n SKsKsSaSJkai }n gneva po prašnik«) »Jen ©peltiano
Uredništvo je v Ljubljani, frančiškanska »lica sl. 6/1«, Učiteljska tiskarna«
Dopise /ra si ki ra ti In pod«
pisali, sicer ee iih ne pri* obči. Rokopise s« ut vrača.
Oglasi: Gnostolpna petit-rrstica K 1*50, OBinrtniee In zahvale po K 2'50, raž« glasi in poslano vrsiicii p® K 2; večkratne objave p© dogovora primeren popust.
r ‘
, ;' xhr -
Glasilo Jugoslov. sccUalno • demokratične strank«.
Posamesita itav. slane —— 60 vinarjev. ——
Naročnina: Po poiti aU * dostavljanjem na dom zc celo ieto K 96, za po! leta K 48 za <‘e(rt !et» K 24, za mesec K 8. Za Nemčijo celo leio K 114, za ostalo tujino in Ameriko K 120. — Rektamre je 2* list so poštnine proste.
Upravni&tvo ie v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6 L*
Ueiteliskn tiskarna.
Telefonska St. 313«
Rusija in revolucija.
V svetovni politiki Je bila Rusija uedvomno vedno velik političen faktor, Z nienim carizmom so računali tako zapadni ko? srednjeevropski imperiialisti. pa tudi slovanskemu aaoijonalizmu je bil zaželjen! prija* tel? in protekior. Od ruske revolucije so sl nato vs! imenovani sicer obetali svoje In se je obenem po svoje bali. Poznali niso ne eni re drugi ogromnega naroda, ki je molčal stoletja in sp začel sedaj gibali v vsej svoji veličini. Ssrah pred vojno silr Rusije se ie zače! družiti s strahom pred njenimi idejami. Raz-očara^ krik se ie razlegel po nacijo-?ictlisticnem taboru: Sužnji, tatovi ropa r il
Bil je to ruski boljševizem, jedro in pravi smisel raške revolueiie. ki je navdal z grozo duše meščanstva. O boljševizmu in njegovi usodi se je izreklo nešteto mneni. ki Imaio skupno večinoma le to., da so ponesrečena in da iih poznejši dogodki de-sauviralo. Ko so koncem nki, 1917. boljševiški topovi razgnali poslednje osianke ruskih belih gard. je izrekel Maklakov, poslanik demokratične, prolibo|;ševiš!<e vlade v Parizu, besede, ki so jih ententini časopisi po-navliali kot sveti evangelij: Boljševizem ie popolna amr^iia, ki bo razpade] brez drugih tiplivov v nekaj tednih. In Moklakov ie bil sveiovno-naobražen Rus. ki ie slovel kot naj-bojiši^ poznavalec ruskih notranie-polttičnih razmer. To mnenie Makla-kova se ponavlja v ravnili varpantah po vsem svetu: Boljševizem je neka) popolnoma negativnega, veliko zlo, kateremu se ie treba upreti z dušo in telesom . . ,
Bodimo o praktični izvedljivosti boiiševiškepa programa različnih mnenj, mislimo vsak svoje o tem. v koliko so umestne boliševiške metode v neruskih, naprednejših zemljah. pohabiti pa ne smemo, da ie Moskva danes ne samo idejno najsil-Jiejša, temveč tudi najdoslednejša. Samodoločba malih narodov je geslo ki ga meščanstvo *ako n do izrabila. ski ga na tudi v prvi priliki sramotno zataji. Razlike ne delajo niti veliki, niti mali narodi. Ruski boljševizem, k! negira naciionalizem v niegovem ledru, je edini izvedel to točko dosledno in popolno. In to ne iz kakega doktrinarstva! Ruski malt človek stoji za tem internacijo-nrdizmom. ki tvori bollši del njegove duše, v vsej svoji številnosti. Boj proti vsaki imperialistični voini je naravna konsekvenca tega interna-dovolj }e bilo sicer prelito krvi ker silen Je bi! gniev sto-lena zatiranega naroda, toda vse bolj kot bollševiškega orožla se danes nasprotniki bo!c bnljševiške Ideie, Razpad ruskih belih gnrd je povzročila »pitprjia. razširienie boli-
ševiških načel. Saj bi se drugače
boljševizem ne mogel tako uspešno ubraniti orožju, ki ga je skoval bogati in razumni zapadni imperijaSi-zem. S tem se pa tudi odpira razvoju v Rusiji nova pot. Ravno te dni či-iatno, da ie v sovjetski ruski republiki ukinjena smrtna kazen. To pa prav v času, ko padajo na Madžarskem vsled belega terorja delavske žrtve v takem števil«, kakor še nikjer 3n nikoli.
Govore, da izraža boljševizem *°t potenca ruske revolucil« po eni strani zgolj leakcijo proti stoletnemu suženjstvu ruskega naroda, po drugi pa zgolj potrebo njegove suženjske duše, ki kriči po gospodarju, V resnici pa vidimo, da se je ruski človek, ko je koncem februarja 1917. izbruhnila revolucija, zavedel svoje polne osebne veljave, zavedel, da je prišel čas, da uresniči misli, ki so živele v narodu tekom dolgih vekov. Ogromen razmah je bil to, razmah poln opojnosti in veličine, ki ga ne more slutiti, kdor ie živel večno le v ozkih duševniii in političnih meiah srednjeevropskega tiranstva. Zavladal je narod sam. Sovjeti so prevzeli vlado na fronti in v zaledju, in boljševizem, ki je skušal uresničiti najbolj vroče želje tega velikega naroda, je ustvaril konstitucijo, ki je gibljiva bolj kot vsi vzorci anglo-saškega parlamentarizma. Sovjeti so iorma. kjer vlada delavni človek direktno, brez vsakega birokratičnega posredovanja. ki ubiie ideio. še preden le stopila v življenje. Sedanja sovjetska ustava je izraz svobodoliubnosti, izraz vere v moč naroda samega, ki le zmožen, da vlada sebe. šele ko bo umrla ta vera v lastno silo — kar ie poznavalcu oriaške psihe in moči ruskega plemena izključeno —, bo padel boljševizem, šele tedaj bi mogla nastopiti reakcija, ki bi mogoče presedala celo buržoaznemu zapadu.
»Mi smo oaza na svetu, mi ruski proletarci, in padli borno, »ko -ne pojde kulturnejši zapad za nami«. Ta zavest vlada v boljševiških vrstah, njih conditio sine ona non ie — svetovna revolucija. Ruski narod veruje, da so njegove vsečioveške ideie. edini kvas, ki more preroditi trpeči svet. ker so proste ozkosrčnega računanja nacionalističnih ideologov kapitalističnega sveta. Ruska narava ie široka kot so široke planjave, po katerih biva ta narod bodočnosti, polna mesijanstva je in požrtvovalnosti. ki je sedanjemu realističnemu in konservativnemu svetu tako nepojmljiva. Zapadni svet se boii in je obenem ljubosumen na vlogo. ki jo prevzema ruski narod. »Journal de Petrograd« je pisal v jesenskih dneh leta 1917.: »Vi. Rusi, bočete rešit! s svojimi Idejami ves ev.M Ta lastnost ie lastna Vam vsem
brez razlike od Slavjanofilcev do
boljševtških Ljeninov .. .«
Težko je malemu narodu, kS trati skoro vse svoje boljše sile v malenkostnem eksist, boiu. poimiti velike ideje velikega naroda. Toda to lahko razumemo, da bo ostalo delo ruske revolucije večno in nepremagljivo. Če tudi pade trenotno njen sedanji sistem, njene ideje bodo končno zmagale, prekvasile bodo moderno kulturo, četudi sodi »Narodov« član-kar z ozirom na par porušenih spomenikov in na notranje boje. da ne
pomeni ruska revolucija kulturno ničesar višjega nego carizem. Boljševizem je ugladil pot novemu kulturnemu in socijalnemu razvoju. Metode in oblike, ki so hočeš nočeš morale služili uresničenju velikih idej. nas ne smelo motiti pri presojanju bistva in pomena teh idej za bodočnost. Kar je slabega bo odpadlo, kar je resnično velikega In trajnega bo obveljalo. Ideja bo zmagala, pa naj se sodi o njej kakor se hoče ali more.
Kako urejujejo mezdne spore v Nemčiji.
(Od našega poročevalca.)	Berlin, 22. Jan.
VSI,
88
Pisal sem vara zadnjič o shodih, ki so se vršili tu pretečeno nedeljo. Nai vam še nekaj povem o shodih ki iih je tozadevno sklical v ponedeljek zvečer odbor berlinske strokovne komisije. Razlika v izvajanjih političnih voditeljev in zastopnikov strok, organizacij, vam bo tako! očitna.
V »Konzertballer.« je referira! Schuhmacher. Ton njegovega govora in govorov njegovih ostalih tovarišev je bil precej drugačen, nego onih, ki sem jih bil slišal v nedeljo. Schuhmacher je izvaial. da bodo že itak visoke cene živil vsled določenih premij za kmetovalce zopet znatno poskočile.
Konsurnenti bodo silno obremenjeni. zlasti ker odpadejo vsi prispevki, ki jih ie dajala država iz svojega, da niso bile že dosedanje cene previsoke. Vsled višjih cen živil, bodo takoj narastle tudi cene vsem drugim potrebščinam. Radi teh razmer, ki povzročaio, da se cene potrebščinam vsak teden kar spotoma menjajo, nimajo tarifne pogodbe — nobene vrednosti. Nastopiti bo morala povsem nova ureditev mezdnega sistema, Plače in mezde se bodn morale silno zvišati. Poleg mezde se moralo urediti doklade ki bodo naraščale vzporedno z draginjo. Prehranjevalna politika vlade ni v stanu odstraniti neugodnega razmera med cenami živil in mezdami. Delavci moraio le potom svojih strokovnih organizacij doseči zadostne mezde Ker pa hočejo podjetniki delavsko gibanje potlačiti s političnimi metodami, bodo morale i strokovne org a« nizaciie seči po političnih metodah z dev>zo: odstranitev kapltal’stič* ne«a gospodarstva.
Sprejela se ie resoluciia, ki pravi:
»Prehranjevalna politika vlade izziva delavno ljudstvo na naiostreiši cdpor. Zborovalci zahtevajo, da vlada obdrži še nadalje dosedanje prisilno gospodarstvo, da vzame v svoje območie vse agrarne pridelke države in da zabrani vsaki izvoz ter
da najstrožje kaznuje oderuhe in ve» rižnike. Le na ta način je možna od-nomoč proti pretečemu popolnemu polomu prehrane.
Omenjeno naraščanje vseh cen vodi do velikanskega neuspeha v vsei dosedanji mezdni politiki strokovnih organizacij. Zborovalci pozivajo strokovno komisijo, da stopi takoj potom debvskega ministra v pregovore z industrijalcl. da se začno takoj Izplačevati delavcem diference med cenami pred »povišanjem, ki je nastopilo 1. januarja 1920«.
Kakor vidimo, je vsemu temu gibaniu vzrok podraženje živil, ki je nastopilo !. t. m. S tem so se bavili že na seii osredniesra odbora (tzv. Centralarbeitsgemeinschaft). ki se je vršila. 24. dec. Ta je sklenila nasled-nle:	»Razliko med cenami pred !.
jan. 1920. jn onimi po 1. jan. 1920. bo prevzela nase industrija — zastopniki delavstva in delodajalcev so si svesti. da ie s tem industriji naloženo precei miliiard stroškov, toda povečani stroški za produkcijo se morajo izravnati s povečano produkcijo. A ko se hoče nahraniti povišan ie cen fabrikatov. inora vsak delavec v industriji izvršiti v polni mer! svojo dolžnost«,
Jasno je, da bodo v letu 1920. vsi produkti iz nemških tovaren silno dražji. Tovarnarii hnčeio cene svojih izdelkov prilagoditi cenam svetovnega trga. Ker bodo tovarne z vso naro delale, bo veliko izdelanega. Svet se trga za izgotovljenim blagom. Plačaio se visoke cene . . . Vse tovore imaio naročil za več let v naprej. Ako želite n.' pr. nov avtomobil marka Mercedes, ga dobite šele čez 2 leti, ako ga danes nnro-čMe . . . ?n cena? Kakoršna pač bo!
Se )o nai vam h koncu povem: Zastopniki nemških stavbinskih delavcev in — francoske stavbinske organizacije so že sklenili medsebojni dogovor radi plač za delavce, ki bodo delnll v porušenih kraiih fran-ros1'p Pravim vam to. da vidite.
kako koraka delavska solidarnost
pred vsem drugimi: po začrtani pot! naprej! In tako je prav!
Bližnje voli ve, inter-n&cijonalci In Nemci*
»Slovenski Narod« z dne 23. t. m. št. 18 Je priobčil članke z naslovom »Naša internacijonala in Nemci«. Vj katerem dokazuie. da se sociialna demokraciia veže z nemškim meščanstvom in škili v Nemško Avstr!« Jo. Prav nič drugega ne pove do-, tični članek in še to v meglenih obrisih. kakor bi se bal. da >>a kdo prime za besedo, ki hi io potem »Slov« Narod« težko dokazal. Članek ie pisan z demagoškim namenom, ki hoče zbuditi v nepoučenih krogih sum ra pripraviti meščansko gospodo na bližnje volitve. Edino ta namen ima članek, dasi je plitev po vsebini in argumentih.
Ml vemo. da tistim meščanskim strankam, ki so uganiule že od nek-dai narodiiošovinistično politiko,uga-laio pri volitvah glasovi tuai nailiuj-šega nasprotnika: vemo, da ijm gre glavno za to. da bi sociialna demokraciia ne dobila glasov tistih narodnosti in manišin. ki so ^ostale manjšine vsled političnega preobrata, in sicer zaraditega. ker bi s tem zado« bila rdt ča stranka preveč moči. Nikakor gospodje ne mislijo, da bi potem tem manjšinam dali varstvo, pafi pa se boje. da se varstvo manišin izvede piav!čno. če bi odločevala poi raznih zastopih sociialna demokraciia. Na to naše mnenje utegne kao odgovarjati, da snubimo to ali ona manišino. Svobodno mu! Opravičevali se ne bomo, ker že itak lahko \sak. kdor se peča s politiko, pozna naš program Ln naše delo, ki stremi za naibolišimi in pravičnimi odnošaii.
Nekaj drugega pa ie. kar moramo tukai omeniti. Na Štajerskem snujejo neko nemško »gospodarska organizacijo«. Dočim se »Siov. Na-lod« spravila nad to organizacijo, so štajeiski Slovenci menda v naiožiem stiku z njo. V *Ci!!ier-Zeitang« rnše-io prvaki Slovencev o tej orauniza-ciii. Celjski Ivan Rebek je na zborovanju obrtnikov iziavil. da moraio biti obrtniki internadionalni. Vse to dokazuie. da štajerski meščanskiSlo-'’enei snubilo Nemce, zato — da bi zanie glasovali, lih vabijo v svojo internacijonalo. češ. mi smo z vami. ker to zahteva skupni gospodarski interes.
Deistvo ie tako. ne pa tako kakor ga ie naslikal »Slov. Narod«. Drugo vprašanje ie na seveda, kje Jc več metaie. kie ie več poštenja v programu in delu. O tem bodo odločevali Nemci, ki so naši sodržav-Hani.
LISTEK.
GLAD.
Spisal K n u t h a m s u n. — Posloveni! Fran Albrecht.
(Dalle.)
lahmf koUrLlem t0 nokašliavanje. začul tudi
iem marv -^V°?i bHžini: okre,,il Da s* nisem. rnarv*. sem nepremično strme! na velike
Stopnice pred sabo.
»Dober večer!« je reklo nato.
Pozabil sem se nasmehniti, niti nisem takoj prijel za svoj kk>buk, marveč sem se samo čudil, ko sem Io videl prihajati od o n e strani.
»Ali ste dolgo čakali?« je vprašala In malce sopihala po urni hoii.
»Ne, nikakor ne. šele par hipov sem tu,« Sem odvrnil.
»In razentega. kaj pa bi škodilo, ako U bil dolgo čakal? Sicer pa sem menil, da boste prišli z druge strani.«
»Spremila sem mama v neko rodbino, nocoj je ni doma.«
»lako-o?« sem rekel.
Zdaj sva nehote pričela iti. Na •.estrom vogalu stoji policist in naju gleda.
»Ampak kam pravzaprav greva?« pravi ona in obstane.
»Kamor hočete, kamorkoli hočete «
»Uf. da. ampak to je tako dolgočasno, ako naj odločam sama.«
Pavza.
Nato rečem laz. samo da neka« nravim:
»Oori pri vas le temi, kot vidim.«
»Da, ah da!« je odvrnila živanno. »Služkinja je tudi dobila dovoljenje, da g*e ven. Torej sem čisto sama doma.«
Tako stojiva oba in gledava v okna hiše štev. 2. kot da iih nihče izmed naju šs bil nikoli prel videl.
»Ali bi naposled ne mogla iti k vam?« -sem rekel, »Sedel bom prav tik duri ako hočete.«
Zdajci pa sem vzdrgetal od razburicni* in se globoko pokesdl, da sem bil tako predrzen. Kaj, ako bi postala huda in šla od mene? Ako bi je ne smel nikoli več videti? Oh. ta beraška suknja, ki sem jp nosil! Brezupno sem čakai odgovora.
»Prav nič vam ni ireba sedati za vrata.* le rekla. Naravnost nežno le govorila in ie de-
iala natanko te besede. Prav nič vam m treba sedati za vrata.
šla sva.
Zunaj na hodniku, kjer i'.’ bilo '•.■mfi, me je prijela za roko in me vodila. Sni mi ni treba
biti tako tiho, ie rekla, lahko govorim. Vstopila sva. Dočiin je prižigala svečo — ne svetilke. marveč svečo — dočiin la prižigala to svečo, ie deiala s smehom:
>Zdal me ne smete gledati. L'f. sram me Je! Ampak nikoli več ne storim tega!«
'•>Česa ne storite nikoli več?«
»Nikoli več... ne, bog me vari... nikoli več vas ne poPulvm.«
»Ne?« sem rekel in oba sv?, se zasmejala. Razprostl sem roke po nji, skočila Je vstran In se izmuznila na drugo plat mize. Gledala sva se za trenotek, luč je stala med nama.
»Poskusite, če me morete vieti.« le rekla.
in z glasnim smehom sem poskušal, da bi ]o dosegel. Čim je begala okoli, ie odvezala pajčolan in odložila kirbnk; niene iskre oči so visele venomer na meni in stražile mote kretnje. Napravil sem nov naskok, se spodtaknil na preprvgi in pal; moia ranjena noga me ni hotela več nositi. V skrajni ztdregi sein se dvl-Knii.
»Bog. kako ste zardeli!« le rekla; »saj je bilo tudi strahovito nerodno.«
■ Da, to »e bilo res!« sem odgovonl.
in zdaj sva zopet pričela tekati okoli
»Zdi se mi. da šepate?«
■>Dn. zdi se mi da malo šepam, a Mmo čisto malo.«
»Zadnjič ste imeli ranjen trst m zdaj imate ranjeno nogo; strašno, kakšne nadloge imate.«
»Ah da. pred par dnevi sem bil povožen.«
»Povožen? Spet pijani? Ne. bog z vami, mladi mož. kakšno življenie živite!« Za,)*etila mi je s kazalcem in se napravila resno. »loiej sčdiva!« ie rekla. »Ne. ne tam t»ri vratih: preveč skromni ste: tukai: vi tam in laz tu. tako, dal... Uf, dolgčas je s skromnimi lindmi! Potem mora človek vse sam storiti in reči; prav nič ne pomagate človeku. Tako bi na priliko prav lahko dejali svojo roko na moj naslanjač; kaj takšnega bi morali pai sami potuhtati. mislim. Ampak le nikar me ne slepite, da ste vedno tako ponižni; samo ko bi se upali! Dovolj predrzni ste bili, ko ste bili niiani in me zasledovali ter mučili s svojimi duhovitimi domisleki: Knjigo izgubite, gospodična, čisto gotovo izgubite kiieo. gospodična! Ha. ha hal Puf, to ie bilo zares ostudno od vas!*
Sedč-I sem tam ves izgubljen in gledal nanjo. Čuti je bilo, kako mi ie utripalo srce: kri mi te toplo polzela po žtiah. Kakšno čudežna občutje!
>Zakal ne poveste ničesar**
(Dalie prih.)
Za nas je Kotovo le to, da bodo
nemški sociialisti glasovali s soclja-iistL ker se ne bodo dali loviti po valih cbllubah. vaših »gospodarskih organizacijah«, niti ne bodo zaupali svojo usodo slučainim prijateljem Rebekom in Verstovškom. Zanje Je merodajen le socijalistični program
in njih lastna moč. Znamenje obupa in neznačatnosti bi bilo. če hi trezni volilci šli na vabo tistim gospodom, ki prihajajo sedal pred volitvami s programi skupnega dela. dočim so vedno prezirali to delo. S krinko na obrazu hočete med ljudstvo.
Črna knjiga slovenskega klerikalizma.
(Dalje.)
Političnih preganjancev je bilo, kakor rečeno, v Sloveniji zelo veliko. In to največ in v prvi vrsti po krivdi klerikalcev, ki so tirali nedolžne slovenski-ljudi v svoji patrijotični zamaknjenosti naravnost v žrelo vsenemškega imperialističnega, militarističnega nasilstva. Ko so slednjič slovenski klerikalci spravili na varno vse klerikalizmu neljube osebnosti. so mislili, da so sedaj neomajni gospodarji nad slovenskim Ijud-»tvom. AH motili so se. Zagrizeno vsenemštvo se namreč nikakor še ni zadovoljilo s sramotno odkupnino slovenskih klerikalcev, ki je obstojala v ovaduštvu in izročitvi slovenskih srbofilov, temveč ie hotela slovenski živelj popolnoma zatreti.
Slovenski klerikalni podrepniki so bili razočarani. Namesto plačila so morali zdaj okušati kazen za svojo hiperavstrijsko vnetost in hlapčevstvo. Brezvestni vsenemški nacijo-nalci so namreč smatrali vojno za ugodno priliko, da s silo zatro še tisto malce narodnostne svobode v avstrijskih narodih, če o narodnostni svobodi sploh smemo govoriti Posebno na Slovence so vsenemci imeli piko. Brez pardona so zagrabHl tudi slovenske klerikalce za lase. čeprav so ti že neštetokrat pri bogu prisegli svoj patrijotizem, ki Je bB čist kakor zlato. Ničesar ni pomagajo. Celo slavnostne izjave slovenske koroške in štajerske duhovščine niso imele uspeha .Nehvaležnost je pač plačilo sveta, tako so se toJažiH naši klerikalci. Ali kljub temu 5e niso nehali z denunrifcntstvom. Sli so marveč še z večjo pridnostjo na delo, Ni čuda torej, da Je poveljstvo Hi. armadnega zbora v Gradcu, kjer so sedeli sami pobesneli vse-nemški generali, na obupne klice slovenskih klerikalcev po temeljitem in brezobzirem iztrebljenju „srbofilsk« svojati*1 iz srca rado reagiralo In takoj 10. avgusta proglasilo za vse slovenske pokrajine, ki so spadale v njegov delokrog, preki sod z značilno opombo: »proti hudodelstvu zapeljavanla oziroma pomoči pri kršitvi zaprisežene vojaške dolžnosti".
„Sk>venec“ je namreč dosleden svoji policijski misiji, mnogo pisal o slučajih. v katerih ^so razni elementi zapeliavali vojake, in Jim prigovarjali. da ne streljajo na Srbe". Tako
Je torej prišlo do tega, da se je dne 12. avgusta po Ljubljani razbobnal razglas o prekem sodu. Zadovoljilo se je humanitarnemu čutu slovenskih klerikalcev in se jim s tem zasigu-ralo tudi večjo moč v vladanju teptanega slovenskega ljudstva. SLS je sedela, v levi roki križ, v desni meč, visoko na konju...
Zanimalo bo. če povemo še to, kakšno stališče so slovenski klerikalci zavzemali glede nečuvenih per-sekucij, ki jih je izvajala avstrijsko-madžarska oblast na Hrvatskem, v Slavontfi, predvsem na v Bosni. Niti sence o kakem protestu, niti besedice obsodbe takega naravnost barbarskega početja avstrijskih oblasti ni izpregovortla človekoljubna klerikalna stranka. ..Slovenec" Je nasprotno pisal o bosanskih Srbih kot o nekakem človeškem izmečku, ki nima nobene pravice živeti v avstrijski državi in „ki se mora Avstriji le zahvaliti za gosto!jubnost“, da se ga v Bosni sploh popolnoma ne iztrebi. Temu primerno je tudi poroča! z največjo ravnodušnostjo o krvavih demonstracijah v Brodu na Savi, kjer so orožniki na mestu ustrelili več Srbov, ki so klicali: ..Živijo Srbija"; dalje o mnogih srbskih upornikih v Bosni, ki so bili obešeni, o strašnih nasilstvih Potio-reka, ki |e pustil zažigati cele vasi in streljati ljudi kakor zajce. Nobenega krščanskega moža ni bilo tedaj v slovenskih klerikalnih vrstah, ki bi se zgražal nad takimi nečloveškimi nasilstvi. Pa saj SLS tudi časa ni imela, ker Je bila sama preobložena z dobičkonosno detektivsko službo. Klerikalno časopisje sicer ni pisalo o vseh posameznih slučajih, koga da se je že ovadflo. zaprlo in obsodilo, ker se Je balo ljudske sodbe, lahko pa s! predstavljamo, kako Je morala do kosti korumplrana klerikalna stranka izgledati od znotraj, ko je celo s svojimi glavnimi strankinimi glasili okuževala vso okolico, javno zasmehujoč vsak čut poštenosti In človekoljubnosti. Priznati se mora. da le bila slovenska klerikalna stranka izmed vseh drugih strank tudi v ovaduštvu in preganjanju nat-bolj izurjena. In v tej svoji pozi sl Je zaslužila tudi prvo nagrado — sovraštvo.
(Dalje prih.)
MINISTRSKI SVET.	j
LDU. Belgrad. 23. Včeraj dopot-dsie se ie pod piedsedstvom regenta Aleksandra vršila sela mnlstrskega sveta, pri kateri se Je razpravllalo o ultimatumu, ki so ga zavezniki poslali naši državi.
AMERIK A NE ODNEHA GLEDE
JADRANSKEGA VPRAŠANJA,
LDU. New York, 22. (DunKU.) Reuterjev urad poroča: Kakor javlja washingtonski poročevalec Usta »Associated Presse« se objavlja uradno, da se stališče Amerike na-pram Jadranskemu vprašanju od zadnjih iziav predsednika Wilsona v Parizu ni niti naimanle iznremenilo. Poučeni uradni krogi menijo, da se Zedinjene države nikoli ne bodo stri- i
nlale z dogovorom o Jadranskem vprašanju, o katerem se razpravlja ravno sedal, ker ta dogovor popolnoma nasprotuje stališču Amerike in bi se torei brez sodelovanja Amerike megel uveUavitl samo nasilno.
PRED SPLOŠNO ŽELEZNIČARSKO STAVKO V ITALIJI.
LDU. Rim, 23. (DunKU.) Po zadnjih poročilih,,, ki prihajajo iz raznih krajev države, le postala železničarska stavka v Italili skoro splošna. Samo v Rimu Je število stav kujočih zelo omeieno. tako da se vrši promet skoro nemoteno.
BOLGARIJA NAJ DOBI PRISTANIŠČE V EGEJSKEM MORJU.
LDU. Washington. 23. (DunKU.
— Brezžično.) Ameriški senat le
»maBTaaaP' '-ggnzrniopinT.cr:
Dr. K. Dobida:
Marionetno gledališče.
(K otvoritvi.)
V terek se le vršila v »Mestnem domu« prva predstava najmlajšegs in najmanjšega našega gledališča — gieuališča marilonet. Z mešanimi čustvi, velikim pričakovanjem in še večjo nezaupnostio so prišli obiskovalci. odšli so pa vsi enega rnišlje-nja — stvar je lepa. ideja krasna in bogata. Ce morda tudi ni bilo vse, kot bi moralo biti. eno le potovo. da se bodo ti nedostatki. ki so v splošnem večinoma zunanjega značaja, dali kmalo odpraviti in da leži njihov vzrok vse drugod. Pa o tem po-zncis«
Mar?! one te. Čehi Hm pravilo lutke, so nam Slovencem znane kvečjemu iz kniia- In vendar je zgodovina lutke zelo zanimiva, Že v srednjem. da celo v starem veku poročalo o njih. prava niih doba ie Da pozneje. Doma so na jugu. v Italiji in Španiii. poznajo iih pa tudi Francozi In Nenlci. Kaj ic sploh lutka? Neka-jko pravljično bitje v sredi med gro-
sprelel sklec, po katerem bo podpisal prepustitev traciiskega, po Turkih izpraznjenega ozemlja Grški, obenem pa deloval na to. da dobi Boi> gariia izhod na Egejsko morje,
REŠITEV VALUTNEGA VPRASA-
% NJA V POLJSKI.
LDU. Nauen, 22. (Brezžično.) .•»Berliner Borsenkurir« poroča Iz Varšave, da le bil v seji pojske"? državnega sveta z veliko večino sprejet načrt vlade, ki določa relacijo avstriiske krone napram poljski marki v izmeri 50 mark je 100 kron.
PROGRAM MILLERANDOVEGA
MINISTRSTVA.
LDU. Pariz, 23. (DunKU. — Brezžičn.) Včeraj popoldne le francoski ministrski predsednik Millerand prečital v zbornici iziavo vlade obsegajočo temelina načela, katerih se hoče držati novi kabinet in metodo, po kateri se hoče ravnati. Prva skrb vlade bo, pravi izjava med drugim, predložiti zbornici pregled vseh onih sredstev in pripomočkov, s katerimi nai se prepreči nadaljnje tiskanje bankovcev in omogoči vzpostava ravnotežia v državnem proračunu: prva točka v državnem proračunu bo zavarovani© državnega dolga. Vlada bo z vso energijo stremila za tem. da preoreči vsakršen beg pred davkom, vendar tako. da pri tem ne bo ovirala in prestrašila duha podjetnosti. Mir v notraniosti države tn mir z inozemstvom le ona želia. katero iz vseca srca goii javnost, potrta zaradi ogromnih žrtev, za katere bo Nemčila pred zgodovino nosila odgovornost. Da se v bodoče prepreči taka usodenolna katastrofa, se le treba posvetiti oživotvorienlu zveze narodov, ki ie itak samo nov izraz starodavne francoske ideje. Vlada francoske republike ne bo. v kolikor to odvisi od nie. zanemarila ali opustila ničesar, s čemer bi mogla koristiti zvezi narodov In utrditi nieno organizacHo. — Izvršitev vseh določb versaillske mirovne pogodbe bo za vlado neprekršlllv zakon. Izvršitev se bo brez prenagljenosti. pa tudi brez slabotnega omahovanja zahtevala in izvedla
PROTI MADŽARSKIM ZAHTE-jfe VAM.
LDlf. Budimpešta. 23. (DunKU.) Brzolavka agenture Pacia poroča: Rumunsko ministrstvo za zunanje stvari ie prelelo brzoiavko iz Pariza, ki poroča, da so rumunski ministrski predsednik dr. Vajda-Vo?voda. čeho-slovaškl minister za zunanie stvari dr. BeneS ter jugoslovanska delegata Pašič in dr. Trumbič sklenili pri mirovni konferenci složno nastopiti pro' ti voditelju madžarske miroven dele-gaciie grofu Apponvju. kakor hitro bi se ta iz Budimpešte povrnil z novimi zahtevami v Pariz.
KABINETNA KRIZA NA ŠPANSKEM.
LDU. Lizbona, 22. (DtinKU.) »Agence Havas« poroča: Vsled zadržanja portugalske lludske stranke ie podal kabinet svojo demisijo. Predsednik republike Je demisijo snrelel.
bim Kaspcrl' m in še nežnejšo silho-ueto. Lutka Je tip .ie pojem, ona Je poosebllena grotesknost. To le posebno značilno zanjo: venomer se zavedaš, da vse kar vidiš ni resnično, a vendar občutiš v nji gorko kri in žlvllenle. precel oddaljeno sicer, a zato tem rahlejše in vse finejše. Najboli surova stvar postane nežna, če jo predstavlja lutka, kajti ona ni nič realnega, nič konkretnega, samo odsev resničnosti je. Vse kar vidiš na marijonetnem odru. vse je oproščeno zemeljske peze. ki tlači človeka in sra vleče k tlom. figure same so popolnoma dematerijallzirane. Lutka le kot ustvarjena za otroka* vzbuja njegovo fantazijo, daje mu impulze in ga opozarja In navaja k opazovanju. Njen višji simbolični pomen pa ravno v naših letih privlačuje vedno širše kroge umetnikov in pisateljev, ki so spoznali, da lutka ni nekai malenkostnega, omalovaževanja vrednega, temveč, da se je po svoiem bistvu, ki Je oripro-sto in globoko obenem rodila iz onega. človeštvu od pradavnin lastnega nagnenia k igranlu, ki Je obenem njegova najiepša poteza.
Novice,
— Zopet požl«. Na Hruševju pod
Toškim čelom ie pred tremi dnevi zopet neznanec zanetil požar, ki je upepelil dvema kmetoma gospodarska poslopja. Ljudje sumijo kot požigalca nekega vojaka-ubežnika. Ta požar ie nastal tudi v okolišu pol-
Gledališče, ki se Je otvorilo te dni v dvorani »Mestnega doma«. Je menda prvo te vrste v Jugoslaviji, če pa pogledamo njegovo umetniško višino, pa prav nič ne zaostaja Za onimi v Nemčiji in drugod. In pri tem se moramo zavedati, da imajo ona gledišča svojo staroslavno tradicijo. ki jo bo pri nas treba šele ustvariti. Kaiti to naše g'eda!išče je zgrajeno na novih tleh. samo iz sebe in iz lastne moči. Č'ovek. ki gleda predstavo si niti oddaleč ne more predstavljati, koliko truda le bilo treba, predno ie bila vsa stvar urejena. Kdor je videl ta tako umetno sestavljen oder, s svoiimi kompliciranimi lučnimi pripravami, scenerijo. kulisami in ostalim sceničnim aparatom, ki lahko predoči. koliko dela in truda leži v vsem tem. In potem prospekti in lutke samel Nad šestdeset lepo kostumiranih lutk visi v veliki omari in niiii število se vsak dan veča: Vsak dan namreč mojster uvrsti nove člane, ki bodo nastopili v prihodnil noviteti. Tu so zastopani vsi stanovi in poklici, vsake starosti in zunanjosti, od kralja do pastirja, od velikana do pal-
hovgraške občine, kler Je bilo tekom dveh tednov že troje slučajev ognja. Varnostni organi so pred dnevi aretirali nekega delomržneža in tihotapca kot požigov in ropa pri posestniku Mihi Orehcu sumljivega. Pri niem so našli mnogo denaria. ki ga zeio obremenjuje.
— Tatvine nn gradu Boka vel pri Ljubljani Meseca mat ca lanskega leta je padlo nekaterim prebivalcem Nove vasi pri Glincah na misel, da so udrli v grad Bokavce ki je last nemškega barona dr. Mtillerja iz Gradca. Od 7. do 20. marca 1919 so iz gradu po malem odnesli razne mani ali več vredne predmete, razne drobnarije in perilo, porcelan in steklenino, kozarce in skodelice, posteljno pdejo in žimnice, krompir m krtače, ^umivalnike in toaletne mizice z zrcali. V pravem pomenu besede. grad so dobro izpraznili, tako, da ceni gospodar škodo na 9100 K in na 4900 K za razne poškodbe poslopja. Ukradene predmete so potem večinoma nazal dobili. Pred llubljanskim deželnim sodiščem so bili včerai za-rati teh tatvin soieni In obsojeni: lv. Senger na eno leto. Jožefa Oblak na osem mesecev. Feliks Ciuha na šest mesecev, Marlana Ciuha na deset mesecev, Karolina Oblak na osem mesecev, Marija Ciuha na šest mesecev. France Smuk na šest mesecev in 181etni Valentin Zorman na eno ieto težke ječe. Poslednji le bil bale duševni povzročitelj te plenitve.
— Slike človeške družbe. Na zatožni klopi ljubljanskega deželnega sodišča sede 18—20-letnl mladeniči, inteligentni in elegatni. Četvorica Je, ki je vzrasla v verižniško lahkoživem ozračju. Nekemu dijaka ki je zelo bojazljiv, so izsiljevali denar pod grožnjo »sodnije«, dobili so od n]ega 2000 kron. dalie so poneverili elektrotehniku Josidu Okornu 1900 kron. katere ie enemu teli tovarišev izročil v zameno, ker so bile nežigo-sane: da so zamogli iti v gledališče sta dva zastavila tul fo+ografični tparat, dalie so v novembru lanskega leta odnesii vsi štirie iz zavodov Sv. Stanislava v St. Vidu en motor v vrdnosti 1000 kron. Soieni so bili zaradi hudodelstva tatvine, poneverbe in izsiljevanja: bivši diiak trgovske Sole G. K. na deset. A. M., trgovski sotrudnik na deset, J. Ž.. urarski pesnočnik ua deset in J. R.. mizarski pomočnik na štiri mesece težke leče.
— Afera na budlmpeštanskl telefonski centrali. Dunaj. 21. jan. Avstrijski listi poročajo iz Budimpešte: Tukaišnje bančne in borzne kroge vznemirja Škandal, ki ga ie odkrila budimpeštanska telefonska centrala. Dognalo se ie. da so bančni in borzni kro# uradnike telefonske centrale podkupljali, da so iim dovolievaii telefonske pogovore z Dunajem. Bančni in borzni interesenti, ki potrebujejo v borznem času telefonske zveze med Dunajem in Budimpešto, so ponujali za telefonski razgovor do 500C K.
— širjenje španske bolezni. Španska bolezen se širi tud; na Madžarskem. Umrljivost Je velika in znaša 10 odstotkov. Ko Je španska bolezen nastopila zadnjikrat, ie znašala umrljivost samo poldrugi odstotek.
— Padel skozi okno. Protokolnl
šef sir Robert Svnge ie umrl vsled padca skozi okno svojega stanovanja v Londonu.
— Katastrofai.il potres v MehlkL Po poročilih iz Washingtona Je bilo pred neka! dnevi razrušeno v Me-
hiki mesto San Joagum v deželi Ve. rakruz. Mesto Je štelo 3000 prebival-cev.
Vsi starši, delovodje, zastopniki str®, kovnih organizacij, vajenci bres razlike obrti se vabite na
radi obrtne nadaljevalne šole v nedeljo, dne 25. januarja 1920 ob 8 uri dopoldne v Mahrovo hišo.
Poročalo se. bo, zakaj ee je odreklo letošnji pouk na obrtno-nadaljevalni šoli.
Dnevne vesti. •
Nobenih notajan«!
Včerajšnji »Slov. Narod« piše zopet o pogajanjih med zastopniki JDS in JSDS glede sestave nove de?;elna vlade za Slovenijo. Izjavili smo že, da ne vodi naša stranka nobenih pregovorov v svrho sestave deželne vlade, ker so bila vsa tozadevna oo-eaiania no skleou strankinega načelstva definitivno oretreana. »Slov. Narod« govori vzlic temu o pogajanjih, o katerih ne ve naše strankino načelstvo ničesar IziavSja-mo še enkrat, da ne vodi naša stranka nobenih tozadevnih pogajanj, ker se ie. kakor rečeno, v smislu zadnjega strankinega sklepa, ki se ga je naznanilo dež. vladi In ki smo ga pted časom objavili tud« v našem ii1-stu, kar si lahko tudi »Narod« ogleda. pretrgalo sploh vsa pogajanja. To nai blagovoli vzeti končno ra znanje tudi vSlov. Narod«.
Nezaslišano oostonauie poverjeništva za notrante zadeve.
Na Rimski cesti št. 7. stanuje g, Karl Wencais. vpokoien uradnik, n« čegar vizitki je še vedno čitati *K. k, Steueroberverwaiter«. Ta penzi-iortiranec le sam s svolo soprogo. Mogel bi prav lahko živeti zunaf LjubHane. posebno ker ima stanovanje tudi na Dolenjskem, kamor se umakne vsake počitnice. Nima namreč v Ljubljani prav nikakesa posla. Stanovanje, koie ima v najemu g. Wencais. obstoja iz 4 sob in kuhinje.
VrnivSI se \7. Italije. Mer sem bi!
Interniran, vzel sem od omenjenega stanovania v podnajem dve mali sobici za svojo družino, ki obstoja iz 5 članov. Po preteku 4 mesecev pa ie zahteval g. Wencais, da se Izselim iz stanovanja. Ker teua nisem storil, me je tožil po svojem zastopniku dr. Fr. Tekavčiču Zgodilo pa se le. da ie stanovanjska komisija odpovedala g. Wencaisu celo stanovanje. ker on kot penzijoniranec n? -ma v sedanjem času stanovaniska bede sploh ničesar iskati v Ljubljani.
Prinominiam. da sem bil m. oktobra začasno poslan službeno na Koroško, in da sem vzel v svoj tesni prostor svojega brata in njegdVo ženo. ki ie pričakovala poroda. Vrni! se ie takrat iz Francije in ie bil sprejet v Ljubljani v državno službo, a ni mogel naiii drugod stanovanja.
Q. dr. Fr. Tekavčič se ie pritožb imenom svojega klijenta proti odloku stanovanjske komisije na Deželno vlado za Slovenijo.
Upravičeno sem veroval, da bode deželna vlada potrdila odlok stanovanjske komisije. Ista Je bila namreč natančno poučena o stanju stvari. Vedela je, da je g AVencais vpokoien uradnik, ki lahko brez vsake škode za. j in za ostali svet stanuj« kjerkoli na deželi. Vr*dela Je. da štej*
čka. Vse so povsem c.iginalno Koncipiranje in z umteniško gesto do zadnle. najmanjše malenkosti izvršene. tako da sem celo že čul. da so vse preveč prinucijozne in realistično gledane. Mislim pa. da je to zaenkrat edino pravi način, nele zaradi otroK, ki bodo itak tvorili glavni kontingent mariionetnega gledališča temveč tudi zato. ker bi stilizirane lut~ ke prijale samo za čisto posebno vrsto iger, predvsem takih simbolične vsebine. In takih nimamo, ko niti drugih nikakih ni. Pol do stila vodi preko naturalizma, stil se razvile sčasoma sam iz premaganih naturalističnih oblek.
Scenerija le krasna, naravnost vzorna za ptava gledališča. Ce bi naša drama imela vselei tako opremo. bi bila lahko ponosna nanjo. Ozadja so slikana z veliko spretnostjo in p?av umetniško komponirana. Tudi s čisto teatrališkega stališča so na višku. Pri vsem se vidi, da je avtor na odru doma in da mu nobena njegovih tajnosti ni ostala prikrita. Lučne spremembe so posebno efektne In celotni intimni značaj gledališča nemalo povzdignejo. Da
Imamo v Ljubljani tako gledališče, kjj bo lahko postalo ena njenih najza-nimiveiših posebnosti, če se enkral spopolni (sal celo Dunai nima svoje« pa stalnega manjotnega gle i-*), ie zasluga slikarja Milana '.enčiča, ki je zasnoval, izvršil in vodi vse gledališče. Sam je narisal, modeliral in kostumirai lutke, naslikal kulise, zgradil oder in uredil vse drugo, kar tak kompliciran aparat potrebuje. Marijonetno gledališče v Ljubljani le njegvoa in samo njegova zasluga.
Predstavlja se »Čarobna piščalka«. delo naivečie<ia nemškega in naibrž enega največjih vseh svetovnih pisateljev, ki so pisali igre za rcarijonetne odre — grofa Franca Poccija. Delce le staro nad pedde-set iet. O njegovih vrlinah govoriti je odveč: ie eno Izmed naiboli uspelih del tega klasika marijonetnega gledališča. Naiboliši dokaz temu Je, da še, dandanes slavni lutkarski odri v Miinchenu in Berlinu igrajo to igro. IJrevod je oskrbel dr. Ivo Šoili. Onih čisto nemških, tako značilnih narodnih tonov, ki iih ie toliko opaziti v originalu ni prevod podal, tudi
Btev 20.
*T l .	-	-
V APR B J.
Stran 1»
rrtoia družina 5 oseb. a ona R. Wen~
cais-a samo dve (on in soproga), ter da imam pod svoio streho še svoje-fta brata s soproKo stoječo pred porodom.
Klfub temu pa }e izdala odlok od
24. decembra 1919 št. 14735. s katerim ie miodila pritožbi g. K. Wen-caisa. Posledica ie bila. da me le dr. Fr. Tekavčič pozval, da Izpraznim z bratom vred sobi. ki jih imava v podnaiemu. tekom 3 dnll! Med tem je soproga moieea brata porodila In b! morala iz otrošk postelle z otrokom vred naravnost na 11 u b 1J a n -s k o blato. — To vse samo zato. ker se ie zastopniku pen-zijoniranca Karla Wencaisa posrečilo — potom protekcije ali ka|?! — prepričati uospodo pri poverjeništvu za notranie zadeve, da ie navzočnost vpok. Steuerobervenvalter-{a v Liubliani bolj potrebna kakor dveh družin, katerih očetie se nahajalo v ak favni službi! Naj omenim samo mimogrede, da se Je moj brat bori! takoj v početku vojne kot do-brovoliec na strani hrabre srbske armade. in ie nrestal vse grozote umita preko Albaniie v zimi 1915-16.
Nai tore' javnost izve. kako lah-komLehio postopa poverjništvo za notranje zadeve v stanovansklh stvarili. Da g. Wenzais ne potrel>uje fe stanovanja obstoječega iz 4 sob, je že dokaz samo dejstvo, da ena teli sob, in sicer jako prostorna, služi v sedanjem Času pomanjkanla stanoval kot — magazin za shrambo pohištva neke tretje stranke. Sploh pa. kakor že rečeno g. Wencais ne potrebuje nikake sobe v Ljubljani Mojemu bratu je sicer deželna vlada potem, ko si je obrusii pete v tekanju od urada do urada, milostno dovolila. da ostane v stanovanju do 15. februarja: potem pa bode. ako ostane odiok vlade v veljavi, prisilien, da si poišče s soprogo in novoro-jenčkoni — r od milini nebom stanovanj, samo zato. da s bo vpokoien! Steuerobervervvalter Wencais lahko šopiri! v stanovanju obstoječem iz 4 pob v deželnem glavnem mestu.
Naj javnost sama sodi. kako je kvai fieirati tako postopanje poverjenih va za notranie zadeve.
Ivan Jeras.
Pos erjeništvo za notranje zadeve In varnostni orcanl
ljieieli smo in priobčujemo: Varnostni oruani smo izmed vseh državnih uslužbencev na naislabšem. Ne Pri? a se nam niti tega. kar nam po zakonu gre namreč osemurni delavnik. Varnostni organ ima sedaj 24 i r službe. 24 ur pa prostega. Res čudtm ic. če pomislimo, da moramo var; tni organi paziti na to. da se
osemurni delovni čas, ki le po zakonu vpeljan po celi državi ne zlorablja. med tem ko ta zakonita uredba ne velia za nas same. Prosili smo
že in zahtevali, pa se nam odgovarja, da se nas baje ne more piištevati k delavskemu razredu. Odkrito povemo, da bi nas veselilo, če bi končno pri poverjeništvu za notranje zadeve zavladali drugi nazori. Saj se drugače nimamo nadejati, da bi se tudi za nas uvljavilo osemurno delo. Naj sodi o tem delavstvo, h kateremu spadamo tudi mi če smo upravičeni zahtevati to ali ne. Prepričani smo. da je zahteva pravična in zato imamo povodov dovoli, da odločno tirjatno od vlade, da nam prizna osemurni službeni čas in drugo, kar potrebujemo.
Za Izenačenje prodajnih cen za živila.
LDU Deželna vlada fe poslala vsem okrajnim glavarstvom In g. civilnemu komisarju za Prekmurje navodila. po katerih naj se določijo v celi Slovenili kolikor možno po enotnih načelih prodajne cene za živila in druge vsakdanje potrebščine. Ta navodila so potrebna, ker se v spIoS-rem opaža, da postopajo občine pri določanju prodajnih cen brez sistema, se ne oziralo na dejanske razmere. zlasti pa na sosednfe okoliše, temveč vpoštevajo predvsem le svoje lokalne Interese. Ureiena prehrana Je pa mogoča edinole tedaj, ako se bodo za okoliše, ki tvorijo gospodarsko enoto, določile ti;di enake cene. Pri vsakem okrajnem glavarstvu nal se sestavi posebna komisija za presojanje cen kot posredovalni organ okrajnega glavarstva. Tem kormsnam. ki bodo sestavljene Iz strokovnjakov in izvedencev, se pritegnejo. kar se razume samoposebl. tudi zastopniki konsurrentov. Prav posebna razlika se pa kaže pri prodajnih cenah za klavno živino, da-si baš za to razliko ni nobenega tehtnega razloga. Nasprotno, ravno glede klavne živine se more vsa Slovenila smatratj za enoto, ki naj bi imela tudi enotne prodajne cene. Zato le potreba, da se ta razlika čim preje odpravi in tako omogoči redna preskrba prebivastva z mesom. Po iziavi strokovnjakov, ki jih }e zaslišal odsek za prehrano, ie smatrati naslednie cene za klavno živino kot primerne in odgovarjajoče sedanjim prilikam: za vele I. vrste 10 K za kg žive teže, H. vrste 9 K za kg. III. vrste 8 K	za	kg.	za krave I. vrste 8
kron za kg. 11. vrste 7 K	za kg. 111.
vrste 6 K	za	kg.	za bike	in telice 1.
vrste 9 K	za	kg.	II. vrste	8 K za kg
III. vrste 7 K za kg žive teže. Koščena živina brez razlike 5 K za kg
nam ni d«! nikakega nadomestila zanU-. Zato se sliši tekst mestoma precej banalno.
Vsebina ie pestra In nudi lutkam obilo priložnosti, da pokažejo vse svoie vrline, a ravno zat,- je naloga tem težja, posebno za igralce-začet-nike. In to so vsi naši nevidni akterji. ki vlivalo mrtvim lutkam živ-ljeje. Lutke so še malo neokretne in nesigume. toda to se bo popravilo samo od sebe. Vaje manjka hi rutine. * ,.!® ’?ra'ec z marijonetami rabi v toliki meri. Od ljudi, ki delalo vse Iz ljube .ni do stvari in požrtvovalnosti napram mlademu tempih* umetnosti.
pr,čakovati tudi v bodoče še Pomnožene vstralnosti In delavnosti. Vendar to za vedno ne bo šlo tako. Treba ie vso stvar temelito predrugačiti. Naleti in primemo plačati igralce, ki se bodo po poklicu, event. poleg svoiega poglavitnega opravila pečali z lutkarskim gledališčem, kot je to v navadi v Nemčiji, pa tudi na Češkem. To le posebno nujno zato. ker tudi recitiranje ni bilo na višku. O tem ni treba izeubljati besed. Jasno le, da je za to treba veliko va-
je in zmožnosti, ki se le ne pridobi kar čez noč. Oasovi so premalo izraziti in vse premalo diferencirani, tudi prehitro se le govorilo. Pa to so stvari, ki bodo vedno boliše. posebno še. če se pritegne res dramatske igralce, da bodo sodelovali pri tem novem gledališču. Posamezni prizori so prav zanimivi in umetniško dovršeni: prikazen kralla Bakrezija. velehumoristična scena pred sodnikom In pa ljubki prizor po koncertu na dvoru. Serenada pod balkonom v luninem svitu, mora vsakemu otroku ostati nepozabna, kot nekaj idealno lepega.
Zastor Je naslikal slikar Ivan Vavpotič In predstavlja par najbolj značilnih tipov marijonet. Zdi se mi, da Je za otroško oko nekam prepoln in vse premalo razločen Tudi godba se ie prijetno podala v celotni okvir predstave, ki je pokazala, kal se vse da napraviti iz tega gledališča kljub malenkostnim dimenzijam in mnogim začasnim nedostatkom. Glavni namen avtorja le bil menda, da pokaže vse velike možnosti marijone-te. To se Je popolnoma posrečilo.
žive teže. Okrajna glavarstva Imajo
poskrbeti, da se te cene čimpreje uveljavijo ter vsako navijanje teh cen prepreči.
.*
Umrl le po kratki in mučni bolezni gesp. Alojzij Smuč, sin bivšega cbčeznanega kantineria v šent-Detet sk! vojašnici. Pokojnik, po poklicu črkostavec, je bil do izbruha vojne zaposlen v »Učit. Tiskarni« kot strojni stavec. Ko le v zimi leta 1914./1915. z mnogimi drugimi trpini prenašal krutost vojne v Karpatih, so mu pomrznili udie na nogah in rokah, vsled česar je izgubi! pol stopala in več prstov na roki. Po prestanem trplieniu ni mogel več izvrševati svoiega pok'ica in je bil od tedaj kantiner v topn. vojašnici. Bil je dober in odkrit tovariš. Tudi takih je malo. kot si bil Ti. Lojze! Počivaj v miru! — Preostalim naše iskreno sožalje. — Stavci »Lčit. Tiskarne«.
S, P. Lanegger nmrl. Podružnica steklarjev v Zagoriu naznanja Žalostno vest, da le njen dolgoletni član, Peler Lauegeer, steklarski mojster, umrl 19. januarja 1920 v svojem 69. letu. Pogreb se je vršil dne 20. t. m. ob 4. uri popoldne. Naj počiva v miru.
Trpini se vračajo! Tc dni se vrne iz itaiiie okoli 50.000 naših fantov iz krutega ujetništva. Prvi večli transporti prideio v par dneh. Čas prihoda se bo objavil pred pošto in na deski na frančiškanskem motsu. Poživljamo občinstvo, da v velikem Številu kar naiorisrčnejše pozdravi te naše mučenike. — Mestni magistrat.
SrbohrvatskJ literarni kure se
prične danes (v soboto, dne 24. t .m.) ob 6. uri zvečer na realni gimnaziji na Poljanski cesti. Kdor se ga misli udeležiti, nal pride danes tja: predaval bo prof. Ilešič.
Pogreša se Koritnik Afolzfia. doma iz Hrastnika, rojena leta 19CL r»-javih las, sivih oči in srednje velikosti Oblečena le v ruiavo bluzo, nosi črn predpasnik, rujavo krilo In bele volnene nogavice. Od doma je odšla 10. t. m. Komur je kaj znano kje se nahaja, nal naznani na naslov: Ma-tiia Koritnik, kemična tovarna v Hrastniku.
Iz stranke.
»Svoboda* priredi v nedelio. dne 25 t. m. v hotelu »Tivoli« ob 7. uri
zvečer na čast delegatom Zadružnega dneva
POZDRAVNI VEČER.
pri katerem sodeluje tamburaški zbor »Svobode« fz Gline ter vojaška
Da se stvar razvije kot zasluži, je naloga čisto drugih fčktoriev. Seveda ni upati na to, dokler se bode lavno istim faktorjem zdelo, da }e zunaniolt lokeia in okolice sploh čisto irrelevantna za celotni vtis. ki ga napravlja gledališče. Najboljša in še najboij dovršena uprizoritev ne more zadovolliti človeka, če mora sedeti pred tem neokusnim zabojem (zakai ga niso vsaj svetlo prepleska-1P), na takih stolih in v taki dvorani. To so malenkosti, toda važne in za celotni učinek soodločilneua pomena. in to ie tem manj umljivo, ker so vendar cene prostorom razmeroma zelo drage in v nikakršnem razmerlu s stroški gledališča. Tako ne bo šlo. To novo gledališče ne sme postati objekt trgovske Podjetnosti.
Kar je bilo avtorjevih dolžnosti in nalog njegovih Požrtvovalnih mladih sodelavk in sodelavcev, meni je bilo zadoščeno. Zdai je naloga onih d rueih faktorlev. da ookažejc svojo voljo sodelovati m pomagati, da se na?e prvo marijonetno gledališče povspe do višine, ki io mora doseči, če hoče res služiti umetnosti.
godba. Na vrsto pride tndl petje In
deklamacije. — Vstopnina 10 K. Za člane >>Svobode« In Člane konsum-rega društva 5 K.
Pevski odsek »Svobode« kliče vse svoje člane za nedeljski nastop v »Tivolijue 25. t. m. vb 6. uri zvečer v tajništvo. Šelenburgova ulica, kjer se vrši zadnja vaja.
Shod tobačnega delavstva se vrši v pondeljek, dne 26. t. m. ob pol 5. uri popoldne v Mahrovi hiši. Krekov trg št 10. Dnevni red: Poročilo glede pogsianj v Belgradu in ujedinfenje tobačnega delavstva v Jugoslaviji.
NEPREMIŠLJENA ZAHTEVA,
LDU. Zagreb, 23. Danes je poslal predsednik odseka poslancev iz zasedenga ozemlja dr. Dinko Trinajstič ministrskemu predsedniku Davidoviču nastopno brzojavko: Povodom poziva mirovne konference vladi Srbov. Hrvatov in Sloven-cev, naj se v štirih dneh izjavi radi predlaganega načrta o rešitvi Jadranskega vprašanja, ker bi se sicer hvedel londonski pakt, smatra ožji odsek poslancev iz zasedenega o-zemlja, da bi bil edin dostojen odgovor takojšnja izvedba splošne mobilizacije.
AKADEMIKI PROTI NAMERAVANI
REŠITVI REŠKEGA VPRAŠANJA.
LDU. Zagreb. 23. Jugoslovanska akademska omladina najodločneje protestira proti vsakršnemu popuščanju naše mirovne delegacije v Parizu in zahteva, da se rešitev jadranskega vprašanja izvede na temelju pravice samoodločbe narodov. Zlasti oozivlje z ozirom na zadnji rftimat alliranih sil vlado kraljevine Srbov. Hrvatov In Slovencev, naj zaoove naši deleeacill. mirovno konferenco takoj zapustiti, ker nam tam kot Slovanom :<n poštenim ljudem ni več mesta.
KONFERENCA INDUSTRIJALCEV
LDU. Beograd. 23. Predvčerajšnjem je bila orvorjena v Beogradu konferenca industrialcev iz vse države. pri kateri je minister *a šume in rude Kristan razvil svoj načrt za obnovo industrije. Po njegovem načrtu bl se ustanovila Industrijalna banka s kapitalom 250 mil. dinarjev.
IMENOVANJE VSEUČILlSKIH
PROFESORJEV ZA LJUBLJANO.
LDU. Belgrad. 23. V ministrstvu prosvete le podpisan ukaz o imenovanju profesorjev za ljubljansko vseučilišče.
STAVKA POŠTNIH NASTAV-LJENCEV VTTALIJL
LDU. Rim, 21. (DunKU.) Kakor poroča »Agenzia Stefani*, stavka poštnih, brzojavnih in telefonskih nameščencev pojenlule. Služba pri poštnih, brzojavnih in telefonskih uradih v Rimu se le že začela v polnem obsegu.
POGAJANJA MED ANGLIJO IN SOVJETSKO RUSIJO PREKINJENA.
LDU. Moskva. 23. (DunKU. —• Brezžično.) Ljudski poverjenik zc zunanie posle Cicerin le angleškem«
ministru za zunanje posle brezžična naznanil, da je danska policija omejila odposlancu sovjetske Rusije. Lit-vinovu. v Kodaniu svobodno gibanie. Pogaianja se tedal ne morejo vefi vršiti v Kodaniu. temveč se mnra r.o-iskati drug kraj. Dokler angleška vlada v to ne privoli, so nadaljna pogajanja nemogoča.
USTAVITEV ŽELEZNIŠKEGA PROMETA V ROMUNIJI.
LDU. Beograd, 23. Kakor objavlja romunsko ministrstvo saobra-čaja. Je v Romuniji zaradi pornenjka« nja premoga ustavljen ves železniški promet Vozi samo še Simplon-Orient ekseres.
PLEBISCIT V ŠLEZIJL
LDU. Varšava. 22. (ČTU.) Kako« se poroča iz Lvona, se bo vršilo ljudsko glasovanje v Gorenji Slezlji da« 20. februarja t. I.
Za pomoč Petrogradu. Vsa narodna društva, ki so prožeta slovanske ideje. IJubavi do trpečin bratov v: Rusiji in človekojublja. vabi Ruski kiužok na setanek. ki se vrši v pon« deljek. dne 26. t. m. ob 5. uri popoldne v posvetovalnici na magistratu, Na sestanku se ima sestaviti odbor,, ki bo nabiral v sporazumu z narod« nimi krogi v Belgradu In Zagreba dobrovoljne prispevke za stradajoč« in naibednel.*e slole v Petrogradu.
Kultura.
Ii gledališke pisarne. Radi obolelosti gdč. Thierrijeve se spremenit« repertoirja za opero in dramo sledeče: D r a m a: v soboto. 24.. »Sanje«, Abcnement D. V nedeljo. 25., »Rigo« letto«. Izven abon. V pondeljek. 26* »Prodana nevesta«. Izven abon* uradniška predstava. V torek, 27« »Hoffmanove pripovedke«. Izve* oban. — Drama: V soboto. 24* vNočnl čuvaj«. Abon. C. V nedeljo, 25., »Pepelka« (popoldne). Izv. abon. V nedeljo, 25., (zvečer) »Nočni čuvaj«. Izven abon. V pondeljek, 26. zaprto. V torek. 27., »Korenček-Že« ritev«. Abon. D. __________________
Ste prehlaienl? Imate bolečin« v prsih? V grlu? Ali kašljate? Imate nahod? — Dobri prijatelj v takiK hudih dneh Vam Je Pellerjev pravi Elza-fluidt 6 dvojnatih ali 2 veliki špecljalni steklenici 24 K. — Zagorski sok zeper kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 5 K.
Slaba brana Vam le pokvaril« želodec? Fellerjeve prav« Elza* krog.'lice ga spravijo v led! 6 škat-Uic 12 K. — Omot in poštnina posebej. a nalceneje! Eugen V. Feflcr, StubJca donja, Elza trg St. 252 Olr-vatsko).	—B—.	930
Izdajatelj Ivan Mlinar, Odgovorni urednik: Rudolf Golouh. Tisk »Učit. tiskarne« v UuhbarsL
š
■■■	‘. -k*
. ..v . ■
Tehnično osobie „Učiteljske tiskarne“ naznanja tužno vest, da je umrl naš ljubi in dobri tovariš
ALOJZIJ ŠMUC.
Ohranimo mu časten spomin.
					
		tmm	mmm		
	SIsiSIMii	Ihm		msBm	mšm.
M
Arhitekt in mestni stavbenik 71
Robert Smielowski
Rimska cesta 2.
Arhitekt in stavbeno podjetja
Viljem Treo
Gosposvetska cesta 10.
72
Gramofoni, godbeni avtomati
A. Rasberger
Sodna ulica 5.
76
žarnic«
91
»Svetla**
Mestni trg M. 28.
Ancnčnl zavod Drago Besellaki jfobijana, Cankarjevo nabrežje 5
—■	:—	—== y Ljubljani: =■
priporoia
•ledete tTr<U« la patfietjat
j Beton, ieleiobeton ia vodne zgradba
f Inž. dr. Miroslav Kasal
HilSerjevE utica 7. 7t
Klak trote hničnl predmeti
»Svetla*
Mestni trg 70,
Fotograf
Veličan Bester
Aleksandrova cesta 5.
74
n
Graver
A. Černe
Dvorni trg 1.
veletrgovina
Regovc & Comp.
Kolodvorskn ulica 31.
V
78
Misaratvo
Josip Slejko
Zg. Siika It 83.
Restavracija „Maribor“ otrajski trg 1.
Manufakturn
Dragotin Jančič
Aleksandrova cesta 11.
Modna trgovina	86
Frnnjo Majer, Glavni b*.
Kopa< & Nitergsl, Glavni trg j
Manufaklura in zaloga oblek
Sehwab & Bizjak
Dvorni trg 3. Popravila kontrolnih blagajn
T. Bar
Cankarjevo nabrežje 5.
80
Prodaja is popravila pis. strojev
The Rex
Šeleobursjovn ulica 7/1.
81
Špedicij«
83
F. & A. Uher
Šelenburgova ulica 4.
H«"n rorge8 MV°d Z" pokonČHVan^i Stsvt)- in pohištveni pleskar »c ličar
Miroslav Zor
Kolodvorska ulica štev. 39/n.
Josip Jug
Rimska cesta it 18.
84
Gostilna „Mali Triglav*
Karol Cigler
Spodnja Šfcka pri državnem kolodvora.
95
Stavbeno podjetje
Tavčar & Svetina
Gosposvetska cesta 6. Železnina
Zalta & Žilic
Gosposvetska cesta 10.
$2
«4
Kleparstvo in vodovodna instalacija
Leopold Bogi
Gosposvedska Cesta ?t. 18.	98
Špecijalna trgovina s Č0V;li
Nakup in prodaja poseatev
H. Havlik
Gregorčičev* ulica St
87 j Špecerije	88	[	Trgovma s moSKuim Madoni 89 j Cevljarstw
Atioit	A!ei>»odvova e. i3. :	Marija Slenienšek
Fvjš Or»in^r, Gospodka u'%s 2. j
X
Ham A ih i rej
M;iMirova ulic« 1/.
Veti m
L
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom,
prijate) em in znancem pretresujočo vest, da je naš srčnoijubljer.i, nepozabni soprog, ozir, oče, sin, brat, svak, zet in stric, gospod
Alojz Uher,
sc la stnik tvrdke F. & fl. Ufcer,
včeraj dne 22, t. m. ob 8. uri zvečer po kratki bolezni mirno preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto dne 24, t. m. ob pol url popoldne iz hiše žalosti Šelenburgova ulica st. 4 na pokopališče k sv. Križu.
V Ljubljani, dne 23. januarja 1920.
Ivanka Uber roj Ocvirkova, soproga. Oldfih, sinko.
Astonin in Cecilija Uh rovi, stariii.
Fran Uher, solastnik tvrdke,
Anton Uher, VIL žežkoslovenski tater. pluk -Vladivostok, brate. Vai ostali sorodniki.
Mesini poerebni zavod v ljubi lani.
Anton Černe
(3RAVEUR
Marija Vičar, Tovarniška zaloga
Uiibiiana = E=papirja
Selenbuteova ulica. |n razgledni«
■ El
m k
slavnemu občinstvu, dr. ucm I ijutu pričel v Domžalah št 166 »edlatsko in tapetniško obit. Vsa v to stroko spadajoča popravila bodo najceneje in točno dovršena. Z odličnim spoštovanjem Martin Mali, sedisr in tapetmk.
za trgovin« metanega blaga
se proda.
Kje pove upravnišivo,
Valeniin Rtd jssSaftrs
Sv. Jakoba trgu v Ljubljani stare žen» I ske in moške klobuke v popravilo. Druge dni v tednu pa jih robira zame e. Kovač pri »Virantu*, Zvezdarska ul. 1.
98
hlapca
Sprejmeta se takoj dva pridna zanesljiva trezna
k boljšim konjem, proti dobri hrani, oskrbi ter visoki plači.
Ponudbe na: Emonska cesta 8.|l. pisarna.
Ravno tam se sprejme tudi izvežban trgovski
sluga.
H0“-
S ar ko
Pisarniški
SLUOA
ki je na sveti večer v Zidanem mostu prenočeval, na se zglasi ker se je njegov etui za smodke na&el,
družba z o. z.
inženirska pišema in stavbeno podjetje
Ljubljana, SofM llliia 2. Maribor, ViktricglOflVl lliita 34.
J, 1 P. Ljubljana, Brzojavni naslovi:	J,	LP	Maribor,
Tehnični ravnatelj; avtor. dv. inž. V e c 1 a v F i d r h e L Komerdjclm ravnatelj: Viktor Kukovec.
Odd, i Projekti, proračuni, Nasvetovanje in 2«stop. Presoja in stavbno
Odd. II. »e takoj sprejme Sv Petracesta 711 2	, •
___________________i	Odd. V.
Odd. VL
lisa vajm i# pat pniiito
»prejme Jernej Pirnat« pilama, Ljuoljana, Martinova cesta 8.	320
zorstvo.
Vodne gradbe; izraba vodnih sil; poljedelska melijoracija.
Beton, železobeton. Železne konstrukcije.
Železn>ce, ceste, prrdori, mostovi.
Industrijska in gospodarska poslopja
Komercijalno razpečavanje giadiva, orodja in industrijskih tvarin.
m
| v Ljubljani.	646
dobi takoj službo pri SitialBBitilJat®-'"*”1-”1®"11'
le! iiiil Jim
i J El
Gosposvetska
foto raf H o g o n
(6 ! 11 i b š e rl Ljub j«na, Valvazorjev tre št. 7, nasproti Križanske cerkvo. 849
64
cesta 2-H.
takoj
115
že izvežbana, dobi siuibo pri
dl Sili J
Gosposvetska cesta 2-11.
Novo, po sestavi In načinu zdravljenja od vseh dosedanjih mazil bistveno razlikujoče se sredstvo proti srbečici in garjem.
Vsaka garnitura, zadostujoča za eno odraŠčeno osebo, sestoji iz ,SARKO* mazila št 1, ,SARKO‘ mazila št. 2, tSARKOe prah za posipanje, in natančnega navodila uporabe. Cena 16 K, po posti 18 K. Izdeluje in razpošilja: Leka na pri SreSfilfi® sokolu, Brežice.	46
Karbidne svetilke
v najrazličnejših izdeljavah in velikostih se dobe po zmernih cenah pri tvrdki
Svetla Ljubljana, Mestni trg 25 • j Spodnja Slika, Miti e!. 11, v iastii ii
-	5	r’*--"-"".	ge priporoča v iiitpravo^vsako-
Krznarska moda 1920!
U
Kabhn okoli 3000 gozdnih delavcev
za drva, doge, švelere in gredice. Gozdovi izvrstni in dobra plača. Kdor želi priti, naj se ta' oj ja\i na Nikola G. Petrovič, šumski trgovec, Karlovac, Banija 72,
VABILO
53
na
Rezan les (smrekov, jelkov, borov, mecesnov, bukov) Tesan les (smrekov, jelkov, borov)
Okrogel ses (smreka, jelka, bor, mecesenj Bukov les (hlode od 25 cm debelosti naprej)
Drva (trda in mehka)
Stoječi les v g« zdu Smrekovo skorjo
kupi vsako množino *w
II HI M jjjg jpijjj I IMiUj liljj
2. S. Z,
v Mariboru.
vrstnih mizarskih dei. Tudi se dobi gotova sobna in kuhinjska oprava itd. Izvršitev solidna in po nizkih cenah. Prosim blagohotnih naročil.	91
Nemoderni mufi, boe itd. se modernizirajo in izgotav-ljajo v najkrajšem času. V za'ogi lastno i/delane garniture ter specijelno damske kožuhovinaste čepice.
Prevzamem vsakovrstne kože v stroj ter jih popolnoma izgotovim v najmodernejše garniture.
Ludovik Rot, krznar,
arftdtSte 7, nasproti Dramskega gledati*?«.
|g0W
i
s as 5
Slatina krni
•isu>i»as«ssss»sstssi<s»ss>sas»
105
znamka
Vardar
II
v zavitkih po Va in '/» kg
Tovarna:
Mo Gipil - Kova Mia
Zaloga za Slovenjo:
Podrtsžn ca Jovo Gogovič
Maribor, Glavni trg 21.
Priporočamo:
JOSIP JUG
stavbeni - pohištveni pleskar in ličar LJUBLJANA
!
12© do 14« IIP
event. stalne naprave kupi Stavb, družba d. d. Ljubljana,
.Levstikova ulica 19,
Nova smrt
žeiezirčsrsfco veselico
ki jo prirede »Železničarji" skupina Zagorje
v Trbovljah v delavskem domu v soboto 31. januarja 1920.
SPORED:
1.) Ples. 2.) Šaljiva pošta.
3.) Prosta zabava do jutra.
Vstopnina 3 (tri) krone za ost bo,
Začetek ob 7. uri zvečer.
Svirala bo del.godba iz Trbovelj.
Ker je pa čisti dobiček namenjen v prid železničarskemu domu v Ljubljani, v»bimo vse bratsi e organizacije, da se ; te veselice po možnosti udeleže.
Predplačila se hvaležno sprejemajo. •K ob Ini udeležbi vabi ODBOR.
IzteMioMMaioMrtili
išče
pevovodjo.
Plača po dogovoru. Služba stalna. Ponudbe do 31. jan. 1920 na podružnico Hrastnik.
MP Proda se:
stroji za pekarno, blaga \na (sist,,National4), 1 lovski voz in druge stvari.
Skaboform se zopet dobiva!
Proti srbenju, svrabu, lišajem, nečistostim kože zahtevajte v na (bližnji lekarni preizkušeno in zdravniško priporočeno
dr. Flescha orig\ Skahofo* movo mazilo.
Ne maže. ne pušča barve, brez duha. Po vteranju puder „Skubaform“. Dobiva se po vseh lekarnah. — Generalka zaloga za Ljubljano in okolico
pri „ZiaUm jelenu14 IV., - - - Marijin trg. - - -
Rihas-d Sušnik
a«. - - naasfeisraussiB
no
i
za juodgane in miši, katere se zarnore popolnoma in zanesljivo zatreti le 7. novo, 10 !et rahljivo iznajdbo, je avtomatična past „Samostavlianka-. V eni noči j ; se lahko vjame 20-30 miši ali Rimska cesta 16.	;	1	podgan. 7.a uspeh jamčijo mnogo-
brojna priznanilna pisma Cena " z navodilom za 1 komad I. vrsle, nekoliko večja K 25'—, II. vrste,
ICDkBIll unuo I«
se sprejmejo osebe	!	stavljanka*	na	Anončni	zavod
Drago Bes el jak v Ljubljani,,
Cankarjevo nabrežje 5. 9:8 , Mb* ‘-o*1« *»ehlllo<*|ew.
restavraciji Maribor
Grajski trg št 1.
poizve se pri kranjski stavbeni družbi v Ljubljani, Levstikova uliea št. 19.	65
Kupim v s* ko množino
cinkaissvinca
po najvlijlh cenah.
M. Ussar,
Meč hiš ¥
m v$č|e tovamflko posI©p!@
Im n B pr oda I-
Pojasnila (Seje Tehnična pisarna
tl tjjgt 18,»'
Potrebujte trpežne ždvii«!
Potem si oglejte zaiogo pri
Jakobu Lah
Tam dobite zanesljivo močne, vsakovrstne čevije po najnižji eeiii, tako tudi galanterijsko btago, torbice za trjj, potne košare i. t. d,
Postrežba tožna!	Cene	brez konkurence!
Priznano fml kranjski
firnež
lastni i/delek razpošilja
a ulica 17<
ilvan Premeri,
J
IjBiiliaiis Jtiitok« o ita si. II
II
£5 % W
Podružnica Uubliana.
Delniška glavnica  ..........................K	30,000.000.
Rezerve  ........................K 10,(00.000.
CENTRALA: TRST,
hi ■  -------------- ----- v m-j m. »» mm- —— — — - m	mm	m ^
Podružnice: Dubi«vnik, Dunaj, Kotor, Metkovič, Opatija, Spljet, Šibenik, Zader.
d	Ekspozitura	Kran’;.
SPREJEMA'. Vloge na knjižice, na tekoči m žiro račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Penini davek plača banka iz svojega.
EVtLJE /A t HODA,JA: Devize, valute, vredn. papirje, itd.
ESKON71JRA : Menice, devize, vrednostne papirje itd.
IZDAJA: Ceke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
DAJE PREDliJME: Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščil;
DAJE KREDITE. Pod najugodnejšimi pogoji.
PREVZEMA: Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
I M
Brzojavni naslov: JADRANSKA.. Telefon št. 257.
jMNBHfi ■ .1 HiHIfglS '