Katolišk cerkven list. Dani"« izhaja vsak petek na celi poli, in v«lj& po poŠti za celo leto 4 gld. fin kr., za pol leta 2 pld. 40 kr , za eetert leta 1 gld. 30 kr. V tiskan i« ! sprejemnoa za leto 4 ld., za pol leta 2 {rld., za .'etert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. Tečaj XXVIII. V Ljubljani 19. listopada 1875. i Ani Koledar za naslednji teden. Lfotopad. — \ovember. 21. .Nedelja XXVII po binkoštih. Evangelij: „Je-zus prerokuje razdjanje jeruzalemskega mesta in tem-peljna. (Mat. 24.) Darovanje Marije Device v tempeljnu. 22. Ponedeljek. Sv. Cecilija, devica in prič., Rim-Ijanka, je pod cesarjem Severom dosegla mučeniško krono 22. listopada v začetku 3. stoletja. 23. Torek. Sv. Klemen papež sprič., Rimljan, je bil v morje potopljen 23. listop. leta 100. 24. Sreda. Sv. Janez s Kriza spoz., pervi izmed bosih karmelitov. t 14. grudna 1591. 25. Otertek. Sv. Katarina, devica sprič., je prejela mučeniško krono 25. listop. 1. 307. 26. Petek. Sv. Peter, sprič., škof v Aleksandriji na Egiptovskem, je bil ob čaeu cesarjev Maksimijana in Galerija 26. listopada ob glavo djan. 27. Sahota. Sv. Valerijan, škof oglejski pri Gorici, spoz. t 27. listop. 1. 389. Sv. pušavnik Barlaam in kraljevi sin Jozafat. Sv. Janez Damaščan je popisal življenje teh dveh svetnikov po starih indijanskih zgodovinskih buhvah. Tukaj na-sledva le kratek posnetek njegovega daljšega popisa. — Sveti apostelj Tomaž je bil prišel v Indijo, in je tam sejal seme svetega evangelija. (Glej Danico lansk. leta. List 51.) V poznejšem času so bili tudi menihi tebajske pušave iz Afrike v Indijo dospeli, in so mnogo ljudstva, tudi nekega slovečega kneza, ve-'; imenitnih mož in kraljevih svetovavcev spreobernili k sveti keršanski veri. To pa je mogočnega ajdovskega, v mesene sladnosti zagreznjega kralja Abenerja močno razdražilo; ukazal je vse kristjane iz svojega kraljestva pregnati, če ne bodo svoje vere zatajili in mali kom darovali. Kristjani so v pušave in hribe bežali, ter se tam skrivali. Okoli leta 323 po Kr. mu je bil rojen sin Jozafat tako zale podobe, da mu ga ni bilo enacega v vsem njegovem kraljestvu. Veselje je bilo neznansko veliko. Darovanje malikom v zahvalo je bilo v vsem kraljestvu zapovedano. Ko Jozafat nekoliko odraste, ga da oče v drugo mesto peljati, kjer je bil v velikanskem poslopji prav skerbno in mehko izrejevan; kralj je namreč njegovim oskerbnikom zapovedal, naj vse od njega odvračajo, kar bi ga žaliti in nepokojnega delati utegnilo; toraj ga ne smejo pušati iz grada med ljudstvo, da ne bode vidil celo nobene reve in težave človeških otrok. Od keršanske vere mu ne sme nihče kar besedice ne pod smertno kaznijo v misel vzeti. Mandariui (maliko-vavski služabniki) so ga v perzijanskih vednostih poduče- vali. Deček, bistrega uma in blazega serca, je bil čudo in veselje svojim uč^nikom, zlasti pa svojemu očetu, ki ga je večkrat obiskal. Mladeneč Jozafat vpraša enega svojih učenikov, do kterega je posebno zaupanje imel, zakaj ga oče ne pusti med ljudstvo. Učenik mu odgovori. da njegov oče zato ne pusti med ljudstvo, da bi ne vidil njegovih nadlog, ktere bi ga žalile, in bi ga nepokojnega delale; pa tudi zato ne, da bi nič ne slišal od preganjanja kristjanov in njih vere. Pri teh besedah prisije žarek nebeške luči v njegovo blago dušo. Mladenič prosi svojega očeta, naj ga pusti iz palače med ljudstvo, da bodo veselega sercii. Oče mu dovoli prošnjo, ter ga ukaže peljati v svojem kraljevem vozu k veselicam. Miadeneč vidi hromega, starega, sivega moža, in vpraša svojega učenika, kaj bode s tem človekom? Učenik mu odgovori: „Umerl bo". Mladeneč: ,,Ali bora tudi jaz umeri, in kaj bode potem l menoj V" Učenik mu ne ve nič gotovega povedati, reče mu pa, da kristjani in menihi, ktere je njegov oče ukazal nekaj iz svojega kraljestva pregnati, nekaj pa pomoriti, vedo veliko od prihodnjega življenja po sraerti povedati. Jozafat serčno želi resnico zvediti. Bog se ga po svoji neskončni milosti usmili, in mu posije keršanskega učenika. V senaarski deželi na Egiptovskem je živel svet pušavnik, duhoven, po imenu Barlaam. Temu svetemu možu je bil Bog v prikazni razodel, da kraljevi 6in v Indiji močno želi zvediti resnice keršanske vere. Barlaam se neutegoma poda na pot v kupčevavski obleki, ter se prepelje v ladiji v Indijo; Duh Božji ga naravnost pelje v kraljevi dvor k Jozafatu. Okolišine in razgovore med kraljevim dvornikom in Jozafatom natančno popisovati tukaj prostor ne dopuša: omenimo pa samo to, da ;ja je Barlaam delj časa obiskoval, ga v keršanski veri podučeval in poslednjič kerstil. Strežniki in učeniki mladega princa so se že dolgo časa čudili, da ta tujec k njemu hodi. Naj visi dvornik Cardan, kteremu je bil kralj dvor in skerb za svojega sina izročil, gre k Jozafatu in mu reče: „Moj gospod! ti dobro veš, kako zvesto sem tvojemu očetu služil; bojim se pa, da bi ta tujic, ki k tebi hodi, kristjan ne bil; če bi bilo to, mi gre za glavo, ker nisem tega sporočil tvojemu očetu'1. Jozafat želi. da bi Cardan nektere keršanske resnice slišal; toraj mu reče, naj se za ogrinjalo skrije in posluša, kar mu bode tujec pripovedoval. Jozafat prosi Barlaama, naj mu vse keršanske nauke ponovi. Cardan jih za ogrinjalom skrit posluša Po Bar-laamovem odhodu vpraša Jozafat Cardana, če so mu bili keršanski nauki všeč, in če jih je voljan sprejeti? Cardan mu odgovori: „Moj gospod in kralj, teh ostrih naukov ne morem sprejeti, zlasti pa tudi ne zato, ker se bojim tvojega očeta4'. Jozafat mu odgovori, da mu je prav iz serca žal, da noče teh lepih naukov sprejeti, ter ga prosi, da naj do vgodne prilike oe pove očeta tega, da ga ne bode žalil. Naslednji dan vzame Barlaam slovo od Jozafata, ker se boji, da bi ga Cardan kje ne izdal ni^pvemu očetu. Jozafat milo joka, in želi z njim iti v pušavo, ker bo doma keršanski veri več koristil kakor v pušavi. Na njegovo prošnjo mu Barlaam zapusti v sjpomia svoj plajš. .-.i/Jdzafat čisto živi, se ostro posti in veliko moli, včasih vso noč. To Cardana močno skerbi in od prevelike skerbi zboli. Kralj Cardana v bolezni obiše. Car-dan mu pove, da je zavoljo serčne britkosti zbolel, ker je kraljev *in Jozafat kristjan postal. Kralj hiti s sprem-Jjavci za Barlaamom, pa ga ne najde. Dvornik Arah pove kralju, da pozna čarovca (copernika) Nahorja, kteri je duhovnu Bar.aamu čisto podoben; ta Nahor naj se štuli, da je Barlaam, ter naj vpričo Jozafata vse ker-šanske nauke prekliče, in reče, da ga je bil s svojimi keršanskimi nauki osleparil, in nato bo mladeneč Jozafat odstopil od keršanske vere. Ta prekanjeni naklep je bil kralpi všeč. Arah gre po noči k Nahorju, in mu pove omenjeni naklep. Nahorja pripeljejo zvezanega k stan-mu kralju, in glas se širi po vsem mestu, da so nčenika Bariauma zasačili, in bo vse svoje nauke preklical. Jozafat se silno prestraši, Bog pa mu razodene v prikazni namenjeno goljufijo. Kralj skliče očiten zbor, h kteremu so bili tudi kristjani povabljeni z obljubo, da se jim ne bo nič žalega storilo. Na kraljevi strani so stoli mandarini (malikova*ski služabniki), vražarji in čar>vci, na Jozafatovi strani pa sta bila Nahor — pod-veržem Barlaam — in še en Kristjan Barahija; drugi s-m ter tje skriti kristjani se niso upali priti, ker niso krai|evi obljubi prav verjeli. Kralj se oberne k maliko-vavcem, rekoč: Ce bote v razgovarjanji une premagali, bo te k na) veči časti povzdignjeni; če pa bote od njih p omagani, vas bom dal vse pomoriti". Jozafat pa se ».Vrne k Nahorju — podverženemu Barlaamu — rekoč: ,,Gorje tebi, o zapeijivec! ker si me s svojimi nauki tako gerdo osleparil, da sem vero svojeg » očeta zapustil iu si njegovo jezo nakopal; zdaj pa je čas govoriti; če dokažeš, da je keršanska vera edino prava m res nična, bom v nji ostal do zadnjega zdihljeja svojega življenja; če pa tega ne dokažeš, in se daš mandari nom premagati, ti bom sam s svojo lastno roko jezik i ■» s rce izroval, da se nihče več ne prederzne zapeljati in s epariti kraljevega sina " Nahor se silno prestraši, n« p- sam šel v zanj ko, kjer ga čaka gotova smert. Božja naredba pa je bila, da je tudi malikovavec dajal Kristusu spričevanje. Nahor je že poprej veliko slišal od keršanske vere, in jo zdaj tako krepko in navdušeno zagovarja, da mu mandarini ne morejo kar besedice ne ugovarjati; bili so tedaj popolnoma premagani. Kralj se serdi nad Nahorjem, vender pa mu nič žalega ne stori, ker mu je bil dovolil keršansko vero zagovarjati. Jozafat se Nahorju zahvali, in mu svetuje, naj se v pušavo umakne, da ga kralj ne ukaže skrivši umoriti. Nahor najde v pušavi duhovna, kteri ga v keršanski veri natančno podučuje in kersti. Mandari so bili bičani, ker so svoje bogove tako slabo zagovarjali. Kralj jim noče več darovati. Ker je bila omenjena zvijača spodletela, svetuje čarovnik Tevda kraliu, naj vse moške strežnike mla-denču Jozafatu vzame, in mu d£ mladega ženstva v postrežbo. Med njimi je bila neznansko berhka kraljeva hči, ktero je bil kralj drugemu kralju v vojski pograbil. Ta princezinja neprenehoma zalezuje čistega mladenča, in se mu v zakon p .nuja, ter mu obeta, da se bode apreob-rniia h keršanski veri. Jozafat ji odgovori, da ie zakon tudi kristjanom dopušen, pa le tistim, kteri niso Bo^u vedne čistosti obljubili. Mladeneč v hudih skušnjavah zoper čistost kleči in moli, pa ga dremota obide. V tej dremoti vidi nebo odperto in slavo čistih duš; po tem pa se mu odpre peklensko brezno, v kte-rem vidi strahovite muke nečistih duš. Mladeneč se prebudi in na vsih udih trese ter nevarno zboli. Oče ga v bolezni obiše; sin mu potoži svoje dušne britkosti, ter mu poslednjič reče, da mu je od same žalosti umreti, če mu ne dovoli iti za Barluamom v pušavo. Kralj se boji za življenje svojega sina, in pošlje čaravca Tevda k njemu. Jozafat Tevdu lepoto, vrednost in potrebnost keršanske vere tako živo popisuje, da ga nagne jo sprejeti. Tevda se verne k kralju in mu reče : „ V resnici, o kralj ! prebiva Duh Božji v tvojem sinu, roi vsi smo premagani. Velik je Bog kristjanov in velike so skrivnosti njih naukov". Tevda sežge čarovske bukve, io gre po Jozafatovem svetu za Nah«rjem v pušavo, kjer ga duhoven v veri podučuje in kersti. Dvornik Arah svetuje kralju, naj izroči svojemu sinu vladarstvo v polovici svojega kraljestva, ker s tem mu bode misel, iti za Barlaamom, iz glave iz bil in ga pri življenji ohranil. Ta nasvet je bil kralju všeč. Dasi-ravno bi bil Jozafat rajše šel za svojim učenikom ia duhovnim očetom Barlaamom, se je vender vdal volji svojega očeta, ter je prevzel vladarstvo v polovici nje govega kraljestva, ker je previdil, da bode keršanski veri doma bolj koristil, kakor pri Barlaamu v tuji deželi. Pod vladarstvom Jozafatovim jenja preganjanje kristjanov, pregnani se vračajo v svojo deželo, v hribih skriti na svoje domovje, tempeljni se prenarejajo v cerkve in nove cerkve zidajo, duhovni z Jozafatom vred sveti evangelij oznanujejo, mnogi ljudje po svetem kerstu tudi telesno zdravje dobivajo. Jozafat je bil ubogim, vbovam in sirotam skerben oče. Vsi ga spoštujejo in ljubijo. Bog očitno blagodarja njegovo deželo. To vidi stari kralj Abener in začna keršansko vero spoštovati, toraj piše svojemu sinu. da jo misli tudi on sprejeti in v polovici svojega kraljestva vstanoviti. Jozafat hvali Boga in hiti k svojemu očetu, ter ga v sveti veri podučuje. Kralj spoznd vpričo vsih svojih dvornikov na očitnem kraji pred postavljenim križem keršansko vero, in prejme sveti kerst. Abener v vsih rečeh posnema svojega sina, še 4 leta pobožno živi in dela ostro pokoro za svoje grehe. Jozafat mu oči zatisne in moli 7 dni na njegovem grobu. Jozafat se verne v svoje kraljestvo, razdeli svoje zaklade ubogim, in oznani svojim podložnikom, da bode spolnil svojo obljubo, in se podai v samoto. Ljudstvo in dvorniki na glas jokajo, ter mu branijo. Jozafat jih tolaži, ter jim svetuje, naj si pobožnega kneza Barabija za kralja zvolijo. Zgodilo se je. Jozafat dve leti iše v spokorni obleki svojega nekdanjega učenika Barlaama. Oh, koliko je bilo veselje, ko ga najde! Kako Ijubez-njivo se objemata! Solze veselja jima migljajo v očeh. Barlaamovo veselje je bilo doveršeno, ko mu Jozafat pove, da je stari kralj sprejel keršanstvo, ga v svojem kraljestvu razširjal in v miru Gospodovem zaspal. Jozafat živi v vednem zatajevanji, molitvi in premišljevanji pri svojem duhovnem očetu. Barlaam mu razodene, da pojde kmalo v večnost, in mu daje poslednje nauke. Jozafat milo joka. Sveti duhoven mašuje, in Jozafata obhaja. Drugo jutro Barlaam vzdigne oči in roke v nebo, prosi Boga odpušenja grehov, mu priporoča Jozafata, kterega pokriža, in izdihne svojo sveto dušo Bogu v roke. Jozafat ga pokoplje. Jozafat moli noč in dan na grobu svojega duhovnega očeta, in na njem zaspi. V spanji se mu prikaže ta dva moža v nebeški svetlobi; slednji ima svetlo krono v svoji roci. Jozafat ju vpraša: ,,Cegave ste svetli kroni?" Odgovorita mu: „eoa bo tvoja, če do konca stanoviten ostaneš; ena pa je tvojega očeta, kterega si ti od malikovanja odvernil in k pokori pripeljal". Tudi Barla&m se mu prikaže v nebeški svetlobi. Jozafat ga prosi, naj ga seboj vzame v svetlo mesto. Barlaam mu odgovori: „Zdaj še ne; boš pa za menoj prišel v nebeško slavo, če stanoviten ostaneš v svetem življenji". Jozafat se zbudi, in je močno osercen. Jozafat preživi 35 let v pušavi, in mirno zaspi v Gospodu v 60. letu svoje starosti proti koncu leta Na Božji opominj pride pušavnik k njegovi celici in ga pokoplje zraven Barlaama. Ravno ta pušavnik gre na povelje Božje pravit kralju Barahiju, da sta Barlaam in Jozafat umerla. Barabija se berž vzdigne s spremljavci na pot, vzemši seboj dve lepi in dragi trugi. Kadar groba odkopijejo, najdejo oba svetnika nestrohnjena in žive barve; priie ten duh puhti iz njiju. Kralj pelje svetnika v trugah v Indijo, kjer sta bila slovesno položena v cerkev. O tej prilihi se je mnogo čudežev zgodilo. Vodilo sv. Barlaama in kraljevega sina Jozafata so bile besede Kristusove: ,,Ako hočeš popolnoma biti, idi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim, in bos zaklad imel v nebesih". (Mat. 19, 21.) - Dasiravno nismo vsi k toliki poponomosti poklicani, si moramo vender vsi za popolnomost v nižji stopnji prizadevati. ,.Bodite t*daj popolnoma, kakor je vaš Oče nebeški popolnoma." (Mat. 5, 48.) Sreii angeli r ar lil so zelo imenitni pomočniki pri odrejanji in podučevanji otrok. V malokterih bukvah sem to bral, zelo zelo go stokrat pa sam se prepričal. Dobro je znano, da ker šfanski nauk pri otrocih v soli, še bolj pa pri teb, ki so šolo zapustili, je za marsiktere^a gospoda kateheta kaj težaven križ, posebno v sedanjih časih. Slišal sem pa pri nekem misijoni, kako so neki jezuit nam duhovnikom tole povedali: „Kedar koli v kaki kraj pridem, kličem vselej prav goreče na pomoč ss. angeie, ki so prebivalcem tega kraja za varhe dani: ker oni zaroorejo veliko hudega zabraniti, in veliko dobrega pospešiti". Tedaj sem si mislil: kaj pa, ko bi angele varhe, ravno tako pa tudi patrone vseh tistih, ki kcršanski nauk obiskujejo, ali pridigo poslušajo, na pomoč klical? Pričnem tako, in vsaki dan, posebno pa še tudi pred keršanskim naukciu in pridigo se jim z dvema očeoa šf-ma in češena-marijama priporočim; in morem poter-diti, da se je veliko spremenilo, ter zdaj zvonenje h keršanskemu nauku in k pridigi celo z drugimi občut-Ijeji slišim, kakor popred. Ne vem, kako je to: šepetanje in drugi nemiri so nehali, slabo učenje in odgovori so ee zboljšali, letanje iz cerkve pred večernicami je minulo itd. Pazljivost pa je veksa, vedno se je boljšalo, in zdaj brez vsega motenja z velikim veseljem podučujem in pridigam, ker spozn&m, da je vse bolj veselo in prijazno, kakor popred. Od tistega časa se pa tudi vselej pred šolo vsem angelom varhom in patronom svojih šolarjev ob kratkem priporočim, in to mi toliko pomaga, kakor pri ker-šanskem nauku in pri pridigi. Kdor se le na nebeške moči ima zanašati, kakor mi duhovniki na Nemškem (pa dostikrat mi kateheti v sedanjih časih), — zapušen od vsake človeške pomoči (celo še od staršev, ki pa zato tudi svoje poštenje pri otrocih vedno bolj zgubljaj« ) : raki se uči moiiti, kakor tisti, ki je na viharnem morju! — Povedal sem vam tukaj prosto, pa resnično, kar sem — že v svojih starih dnevih — sam dož'vel: morda kdo v enacih stiskali ravno tako dela, kakor jaz, in se potem prav dobrega vspeha veseli. Tako pripoveduje nek star fajmošter v Badenu na Nemškem. Uno spričevalo starega, visokovrednega častitljivega duhovnika priporočamo tudi staršem in gg. kate-ketom za premišljevanje. Mi katoliški redniki in kate-keti se moramo vsi pač učiti bolj s čeznatornimi pomočki otroke odrejati, kakor smo, bodi Bogu milo, morebiti do zdaj delali. Odrejo v sedanjem času (kakor se vidi pri toliki večini tistih, ki so zlasti vikši šole zaDustili) tlači huda osoda, in celo malo izda, ker napčna modrost nove šege hoče brez Boga in nebeške pomoči odrejati. Še več: kdor je prepekan liberalec, ki vedno kriči: „naprej. naprej" (ne k Bogu, temuč prjč od Boga I in „iuč, luč" (ne luč, ki pomeni Kristusa, temuč luč od luciferja), taki odreja Bogu ukljub. Taki močno skerbe, da bi zrejencu pravo vero v Boga in večnost z zasmehovanjem iz serca iztergali. Zato pa tudi toliko hide strasti v tolikih družinah, v tolikih šolah, česar smo >e prepričali že nekterekrati, in še uni dan, ko so >ič°nci neke nemške naprave v nekem mestu na Slovenskem imeli sv. Obhajilo. (Nadalje si ne upamo popisovati nad-zverske, več kot turške divjačnosti in neobtesanosti. Gorje družini, gorje človeku, vsaki hiši, kamor kteri takih obsedenih spačkov pride!) Odreja se mladina le preveč z zaupanjem na na-torne pomočk«*, pozabi se pa na čeznatorne. Z zgolj vednostjo iu skerbljivostjo na vse stra:.i se hoče več opraviti, kakor pa z milostjo iz nebes; zato se rado vse skazi. Dobro si zapomnimo, da brez božjega blagoslova ni celo nič mogoče, in že celo pri odreji mladine ne. Častimo, kličimo na pomoč svoje in tistih angele varhe, ki so naši skerbi izročeni, bodi si že pri odreji otrok v učilnici ali doma, ali kteri poslušajo pri keršan*k"m nauku, pri pridigah itd. Pri vsakem poduku nam bodi v spominu: ,,Božja pomoč ostani vselej pri nas'.-* Šopek fenenHhih cvetlic. Podlesek (colehicum autumnale — Herbstzeitlo•<"!. /♦*-;<- ska študija. (Pis. Rafael Skalovič.; (Konec.) Kakor je podleskov koren — čebulica — g' oi.ko v tleh skrita in v „devet sukenj"' zavita, tako j-skrivna družba framasonov, intemacijonalcev itd., ki okuži o marsiktero lepo dolino. Kavno zdaj ta Bmrad spodkopava velikausko cesarstvo Rusko. Bocio li mogli c*r>ki v-rt-narji to otrovno zel zatreti? Mnogo je ze podl"-*"»vt-semena zasejanega, po mestih ekoraj povsod, a p«- «!e-želi se kaj rado prime močvirnih tal in debeiic.a«te zemlje, raztrosijo ga židovski in liberalni Ii«?ti, strupena šopirna valovina. Se ve, da se delajo ned«.lžne, kuicor dični cvet podleskov, ter imajo polne usta praznih be-ed o blagostanji, napredku, omiki itd., ali kakor je -den izmed njih rekel: ,,Mi hočemo to, kar če o vsi o< bri ljudje: „Resnico, moč, lepoto". Pa kdor se njih pravila derži, zapade nasprotno v ,.laž, slaboto, gnjus «to '. Čebulica podleskova ima neprijeten perčev . ko-zlovsk) duh, ter je spomladi neki naj bolj stnu.eoa. Evo zopet čudne podobe onih nesrečnih, ki se "^ajo mesenosu in razberzdanosti, ali pade,o v -«ik»' ka.-c ina skrivnemu društvu. Taki služijo listemu, k1 ima včasi kozlovo podobo (stari Egipčani -o tra tuoi pod to do-dobo častili . hudiču, a njih duh okuži s -m^a^-m. Bere se v živl^nji očetov pu^avn kov, r.a j«; nekdaj ange.j v človeški podobi spreitljU pušavnika. V^a^ta pa do nekega merliča, ki je že hudo dahnil, in pušav-nik si koj L09 zatisne, ker ni mogel prestajati smradu. Angeij ga vpraša: „Zakaj si pa nos mašiš V" „Kdo more prestajati tak smrad, da ne bi nosa tišal," oddgovori pušavnik. Dalje potujoča srečata lepega nališpanega mladinca. Angeij si jame nos tišati, kakor da čuti strahovit smrad, in ko ga začuden pušavnik vpraša, zakaj to dela, mu angeij odgovori: „Ta nečisti mladeneč veliko huje smerdi pred Bogom in an<*elji Božjimi, kakor oni jjnjili merlič pred ljudmi". (Markantius Hort. Past. p. 3'J4). V življenji sv. Filipa Nerija se tudi bere , da si je nos tišal, kadar je kak nečistnež memo njega šel. Nasproti so naj čistejše duše na svetu že nekak prijeten duh imele, ter ga še po arnerti ohranile. Podleska, kjer se zakoti, ni skoraj mogoče več popolnoma zatreti, ker ima ploboko k« reniko, in ako bi ga izkopali, bi senožet pokvarili. Naj bolje bi bilo spomladi meseca maa, kadar se valovina šopiri, jo brez usmiljenja porovati, preden seme dozoruje, tako bi tudi moč korena (čebulice) polagoma opešala, in podlcsek bi odmeri. Tako je človeku »koro nemogoče slabe misli, skušnjave, popolnoma zatreti, pa ako v mladosti že zatira slabo poželenje in hudo nagnjenje kroti, mu bode v starosti veliko laglje premagovati se. Kakor vtelesnjen duh jesenski je dična nježna podleskova cvetlica, ali perva slana jo verže na tla, lepa barva hitro mine in postane gerda, blatna, kmalo ni sledi več za njo med drugo travo. Isto tako je greh kratke sladnosti, zgine ko senca, pa globoko v sercu pusti sk lečo rano, strupeno želo. ,,Sladek med so ustnice nečistnice in svetel nje obraz, pa poslednje njeno je grenjko ko pelin, in ostro kakor na obe strani na-brušen meč." (Prov. V. 3.) V starem poganskem Rimu je rastel pred mestnimi vratmi „Porta libitina" nek gozdič, log, boginji mese-nosti Libitini posvešen. Pa les onega loga je bil zavarovan, ter so ga rabili za germade, na kterih so mer-liče sežigali. Torej božanstvo veselja mesenega bilo je tudi božanstvo soierti. — Pa detkena moja cvetlica, podlesek, ti si nedolžna stvarica Božja, dosti sem te danes obrekoval; moram tudi kaj dobrega o tebi reči. Ti v jesenskem v zimo prelazečeni času edino z dičuim cvetkom kiučaš naše senožeti: tako bodo v jeseni našega življenja, kadar se bode zima sinerti približala, edino le dobre dela kinčale in tolažile dušo nažo, vse drugo odpade, nas zapusti, zgine. Kako nas bo veselil pogled na vse, kar smo za-volj Bo^a dobrega storili, ali hudega preterpeli, to ostane, kakor seme podleskovo, dobro zavarovano z „devetero suknjo", ter bode spomladi vstajenja našega stoteren sad doneslo za večno življenje. Nobeno blago ne poje podleska, in zima mu nič ne škoduje v korenu; tako nas opominja naš Zveličar, da si takih zakla ov nabi-rajmo, kterih tatovi ne ukradejo in molji jih ne snedo. Ker je sok podleskove čebulice dober za bolezen pjtiko (podagro — (licht), t<*r so ga ueUdaj kot skriven lek med \ino mešali, da niso pijanci v nogah opešali (vinum colchici), naj bode za danes moj podieskov list zdravilo zanikarnim in razuzdanim, da se ne opijejo svetne obilnosti, ter da Čver3to korakoma proti večnemu domu, k^kor jaz hitim domu, ker sem premišljevaje podlesek skoro v noge ozebel. Že se je zmračilo in neka živalica mi okoli ušes zenči: ,,domu, domu!" To so gov-njači, ki v večernem mraku vse križem letajo, dokler si ne najdejo prenočišča v sebi primernem kraju, v blatu. Ze malemu dečku, ko sem krave pasel, mi je rekel oče: Zvečer, kadar boš slišal tistega kebra, ki pravi: ,.domu, domu'/' le vzemi šibo v roke, ter ženi domu, ker kmalo potlej bo „Ave-Marijo" zvonilo. Ko sem s palčiko v roki iz jesenskega sprehoda se napotil proti domu, so tudi volareki in pastirci prepevaje gnali domu, in čisto gerlo nedolžne deklice slišim, ki poje: „0 Marija, sladko ime, K tebi zdihuje nase sereč, Roža duhovna, milosti polna, Prosi za nas grešnike vse!" S. Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. List ljubljanskega škofijstva f„Laiba-cher Di<»česanblatt"), vredovan po gosp. Leop. Klinarji, je v pervi številki prinesel: Pastirski hst, dani o nastopu do duhovatva; nektere določila iz Rma v oziru na sv. leto in božične maše; okrožnico vojnega mini-sterstva o pregledovanji in pokopovanji samomori vcev, in od naučnega roinisterntva o kerstnih listih za vojaško osebstvo, ki je doma; klic v prid pogorelcev v Veliki vasi; vabilo k naročevanju in duhovske sp;em-*mbe. — Nosil bode list postave, ukaze in vravnave, ki duhovske reči zadevajo, pa tudi zgodovino naše škofije, sklepne izdelke pastirskih konterencij in druge vednostne času primerne spise, pa duhovske spremembe. Določila sv. penitencijarije zastran odpustkov sv. leta se na to le izhajajo: 1. Ako je iz kacega vzroka le ena sama cerkev za obiskovanje odločena namesto 4 cerkev, — se mora vse štirikrat ravno tisti dan obiskauje opraviti, dosti pa je, če se po enkrat gre k cerkvi in se vsaki pot 4krat gre v cerkev in zopet iz cerkve; tako skos 16 dni. Za odpustek sv. leta velja, ako kdo pogoje svojega škofa opravi tudi v drugi škofiji. 3. Ravno tako velja, če spoved in sv. Obhajilo opravi v tuji škofiji, drugo pa doma. 4. Enako velja, ako se kdo, ki je že nekaj opravil, preseli v drugo škofijo in tam po naredbi novega škofa dopolni obiskovanja. 5. Kdor se preseli zarad stanu, službe, zakona ali iz kakoršnega koli vzroka, še preden je opravil obiskovanja, mora začete opravila v novi škofiji doversiti. 6. Ako je cerkev tako majhn«, da zarad tesnobe ne morejo vsi vanjo pri procesijah za sv. leto, morajo tisti, ki so zunaj vrat, z unimi moliti, ki so znotraj, in tako so vsi eno telo in molitev velja za odpustke. 7. Med sedanjim sv. letom zamorejo verniki dobiti tudi tisti popolnoma odpustek, ki je sklenjen z blagoslovom, ki ga škofje včasi dajejo vernikom v imenu sv. Očeta. 8. V sedanjem sv. letu dobi popolnoma odpustek za duše v vicah in zase vse na enkrat in ob enem, kdor obiskanja in drugo opravi. Iz Ljubljane. {Olika brez svete Cerkve.) Kdo ima pomočke in zmožnost, kdo ima spretnost narode zrejati V Kdo iuoa k temu potrebno poslan je, oblast? Ne drugi, kakor sv. Cerkev. „Pojditc po vsem svetu, učite vse narode." S tem poveljem je sv. Cerkev prejela zapoved, nalogo in oblast, da mora narode učiti izobraževati, likati, blažiti, osrečevati. Zato se tudi brez Cerkve nikomur drugemu in nikjer to delo ne posreči. Kakošen lagoj so gnali pred kratkim z ,.nemškimi učitelji!" Rekli so, da ti so Francoze otepli, pripisovali jim neznansko inteligencijo, klicali so jih celo v slovanske dežele na shode, ali stopali saj z njimi v zavezo, dopisovaje si itd. Pa kaj so zdaj začeli pisati in na glas oznanovati iz Nemškega? Na Nemškem je čedalje huje (kakor povsod, koder se Cerkvi vpliv jemlje), raz uzdanost se toliko strahovito razširja, da se ne dd več tako živeti, postave se morajo poojstriti: ne manj kot 64 novih kazenskih paragrafov se mora novemu zboru predložiti in pridjati nemškemu kazenskemu zakoniku. (Potreba bi bilo pač tudi drugod kaj podobnega zoper tolike hudobije.) Res berlinski izkaz ministerstva za pravico razodeva, da število hudodelstev se je poslednji čas ondod strahovito narastlo. „Magd. Ztg." pravi: „Ako bo div-jaštvo v tej meri napredovalo, se bližamo naj britkejšim okolišinam." Liberalni listi, pravi moravski „Botschafter", in z njimi kolobar njih brezmiselnih blebetačev pri teh pri-godbah in djanjih sedanjega časa in pri Bismarkovem poojstrovanji zdravilnih pomočkov stoje v zadregi kakor otroci, ki se zasačijo pri debeli laži in so v taisti brez ugovora prepričani. Ti liberalni časniki in njih lažnjivi trabanti so dozdaj evet skuš&li preslepiti, kako se svet razsvetiuje z novo ,,aufklarungo", s sramotenjem molitve, z metanjem križev iz šol, z zasramovanjem naj potrebniših čednost, z naj manjši mero keršanskega poduka, kar se le da, z razširjanjem sovraštva zoper vero in Cerkev, češ, da se zatira „vraža", praznoverstvo, in da bode ljudstvo zdaj še le svobodno, srečno, zdaj dospelo do blagostanja, ko bo otreslo Boga in vero. Kaj pa se je v resniei zgodilo? Bismark, veiiki očanec nemškega ,,liberalizma", je prisiljen vsemu svetu naznaniti in prusko ministerstvo poterjuje, da razuzdanost in razdivjanost se med množicami leto na leto strahotno širi, prisesolomstvo, nesramnost in hudovoijno podkopovanje tujega poštenja zaliva občinstvo kakor povodenj, to vse pa v izgiedni deržavi novošegne },aufkiiirunge", v pruski kulturoborski deželi! (Botschft.) Poglejmo pa tudi drugod. Kdaj je bilo toliko tatvin, ropov, pobijanj, samomorov, toliko brezvestnosti in krivic v vsakem oziru, toliko nepoštenosti, ostudnih sle parij, kakor sedanji ča3, česar co napolnovani vsi časniki! Lažiliberalci so hotli iz vojnic spraviti versko čutilo in občutek čistosti in sramežljivosti, izpregli so pa s tim vse naj hujši strasti, in kdor te aposteljne laži posluša, ni le sam nesrečen, temuč pripomore ob enem k nesreči vsega občinstva. Obernimo se torej vsi skupaj k Bogu, Boincu vse olike: bliža se konec sv. leta! Maloserčnim proti konca svetega leta. Sveto leto se bliža koncu. Kaj počenjaš, kaj boš počel, ki si morebiti v grehu hujše pokopan? Boš mar opustil vdeležiti se nezmerne milosti, ktero iše milijone vernikov? Nikar! Tolika dobrota je vredna nekoliko truda. Premagaj svojo nemarnost. Ni tako težko, kakor 3e ti morebiti zdi: Serčno, brez odlašanja začni. Kadar bos dvakrat, trikrat cerkve obiskal, se ti bo že prijetno zdelo. V naslednji dogodbi pa imaš ogledalo, po eni strani, kako nevarno je spravo z usmiljenim Bogom odlašati, po drugi pa, kako sladko je grešniku, kadar je premagal hudo ter se k Bogu obernil. O kako sto- in stokrat taki potlej blagruje samega sebe v svojem prijetnem, mirnem stanu! Beri. Bogat in imeniten mož je živel v veliki malomarnosti zastran zveličanja. Čeravno sredi pobožne družine, se vendar ogiblje vsih verskih vaj in opravil in še celo terdi, da nima vere. Leta 1835 ga v hiši na kmetih, v krajini Orne, napadejo hude in dolge bolečine. Mislili so že, da je blizo smerti. V neznanskih bolečinah neče slišati ne o duhovnu ne o zdravniku. Njegova pobožna, nepotolaž-Ijiva žena pa se v toliki stiski oberne k Mariji, Tolaž- nici žalostnih in Pribežališču grešnikov. Pokaže možu svetinjo Marije Device, — kar pa si on terdo prepovč. Težko je grešniku premagati se, ki je delj časa brez Boga živel. Bolezen hujši prihaja, žena še dalje moli in sklene še enkrat svetinjo mu ponuditi. Lejte, kaj molitev res premore! Zdaj jo sprejme in zaželi tudi duhovna. Pošljejo po duhovna, bolnik že tudi moli prav goreče in pro3i Boga za milost dobre spovedi. Spove se z občutki popolnega spreobernjenja, prejme ss. zakramente za umirajoče z obljubo, da bo popravil pohujšanje, ki ga je dajal z nekeršanskim življenjem, ako mu Bog le še zdravje podeli. Tudi to je dosegel. Od zdaj se mu manjšajo bolečine in zdravnik mu pove, da že ni več nevarnosti. Pismo, katero je osreceni nekaj dni pozneje, 10. grudna 183;"), pisal svoji sestri, se tako le glasi: „Moram ti naznaniti svoje čudovito spreobernjenje. Kdo ve o tem bolje soditi kakor jest? Tudi nočem na nič druzega misliti, ko pretečeno življenje obžalovati in hvaliti Božjo previdnost. Oh, koliko hvalo sem ji dol žan! Moje sere«, moja duša. vse je bilo naenkrat spre menjeno v meni. Vera nastopi na mesto dvoma. Ako-ravno sem se spominjal svojih pregreh, je bilo moje zaupanje vendar že popolno, ko sem pribežal k Mariji. Ne morem dvomiti nad njenim očitnim varstvom, ker zadobil sem telesno, pa še dražje dušno zdravje. Moje perve stopinje so bii^, da sem se šel zahvalit Bogu v cerkev v Champeaux (Sampo), kjer me je sreča došla, da sem predvčeraujem. v praznik brezmadežanega Spočetja, bil pri sv. Obhajilu. Čutim se tako srečnega, kakor koli je mogoče na zemlji, in upam zadobiti stanovitnost vkljub ovir, ki si jih ue prikrivam za prihodnjost. Milost, ki me je spremenila, me bo podpirala zoper satana in zoper ozir pred svetom." Njegova gorečnost se je v resnici le množiia in 8 polnim sercem je govoril o neprecenljivih milostih, ki jih je prejel od Boga po priprošnji presvete Device. Zdaj pa pojdi in stori tudi ti kako. Začni še danes cerkve obiskovati, ali saj jutri. Lepše studiranje. Dandanašnji sega vse le po posvetnem, bodi si že denar in premoženje, ali strežba in mehkuženje po-čutkov. Zatajevanje, ki je vender tako silo potrebno, je prav malo znano. Naslednje verstice iz življenja posebno slovečfga moža utegnejo torej v marsikom dobre misli obuditi in ga k dalinemu premišljevanju napeljevati. Sveti Ljudjvik iz Granade, iz reda dominikanov, je bil ves čas, ki mu je pri izverševanji dolžnost njegovega dubovskega stanu ostajal, naj rajši v svoji celici ali v bukvarnici, ter gaje obračal samo v molitev, premišljevanje in učenje. Današnji čas se učenje, studiranje rameno čisla, zakaj bi sc študija molitve in premišljevanja ne? Ljudovikova ponižnost in ljubezen do uboštva je bila tolika, daje vedno le ponošeno obleko nosil. Iz velikega zatajevanja si ni dopustil naj manjšega počitka, vžival je le prav malo, razdelil ubogim vse, kar so mu v hudih boleznih za boljši postrežbo pošiljali, in še pustil ni, da bi mu v naj hujši zimi njegovo celico kurili. Nekoč v hudem mrazu njegov tovarš k njemu pride in že postarnega pobožnega moža v taki zapuše-nosti vidi. Zavzame se in pravi: ,,Prečastiti oče, velika starost vas že tare, že ste opešali od bolezni in slabosti, in vreme je neizrečeno merzlo, dajte si vendar v svoji celici zakuriti; in ker so že vaše oblačila tako ponošene in raztergane, da vas ne morejo varovati pred mrazom, mi dovolite, da vam preskerbim novo obleko". Starček ga prijazno posluša in pravi: „Tega ni prav n:iČ potreba. Ako me je Božje usmiljenje že toliko 16t v 'nudi zimi obranilo, upam, da me tudi zdaj bode, zlasti ker je moia obleka se dosti terdna, da me varuje pred hudim mrazom'-. Pri vsem tem pa, če tudi tovars zelo vanj sili, vendar nikakor ne privoli, temuč mu od-ijfvvDri v veliki priprnstosti in ponižnosti: ,,Nehajte, častiti oče, in ne govorite dalje o tem, ker čez vse moje za*iuž*»nje dobro se mi godi. Gotovo jih je veliko, ki so bolj revni od mene, in pri tem še veliko boljšega stanu in življenja, ki se mraza tresejo in lakote umirajo; tem podelite, kar hočete meni dati, in me pustite tudi v prihodnje tako živeti, kakor sem vajen od mladosti!" - Ti tedaj, ki vedno misliš in vertaš, kako bi se prav zložno > ravnal, si vedno več pridobil, le na viši in visi sopijo rasti prišel, — začni že enkrat študirati kaj boljšega, kaj blagšega, in prični pri zatajevanji, pri molitvi in premišljevanji. Vidil boš, da se ne boš kesal. Kazgled po svetu. Laško. Laška zbornica se je zopet pričela. Kakor današnji svet ne more drugač, da Cerkev terpinČi, tako tud: laški tramasoni s svojimi krivicami še niso pri koncu. Tudi zdaj utajo na dnevu „verske prašanja", ktere deatičarji hočejo rešiti po hinavsko, pod plajšem postave, levičarji pa se nagibajo na silovitost in očitno pret;anjanje. To rec ,.Unita" razlaga prav osoljeno, in laški poštenoviči si dopuste še do čuda veliko očitati (sej rec Š-* ni dognana^, gredo pa vender le svojo pot. Pri»»-i »e čas posleiiujega napada; duhovstvo ima še kako rn-rvico, tudi to se mu mora uzeti, toda po postavi, ,,le^:.it:iente4'. Učili so se boje laški ministri od Bismarka. '»• vr..ti*'a*skega »kota Forsterja izgnal iz njegove škr •• m je pote:u ,.j><« postavi o vpravi izpraznjenih škotii" kvt-strirai pretroženje. Omenjeni časnik meni, da izpadanje na cerkveno lastino bode vojska doveršenega por^rtja. Tri točke imajo obravnavati, ki so: 1. nekako \ravnanje cerkvene lastine; 2. nova ople-nitev semei. *: zatertje *tro«kov ta bogoslužne namene. V {.enem rar< davni pogani: s krivico bodo razdjali sami >v.>)e pajčevi: e in pokopali sami sebe. Znano je, kako so pri sv. Lordom in pri tolikih druzih svoje dni vohali in piaza-nli ie p » denaru in denaru pa po drugim premoženji. In k i e s«> z-ia | ^rabeži vere in lastine!? Takrat mlada IVrk-v pa }♦* razširjena po vesoljnem svetu; cvet človeštva — zares cvet človeštva so njeni udje. Nemško Dva ovna, ki sta se v začetku v pri jaz .m s:i med seb j ca Pija IX zaganjala, se že davno ire.l seb tako hudo terkata, da imata saj omotene, če : e k. rvavih glav. Ime jima je: Bismark in Arnim. V Zuiigu ^Ziiricb) na Švicarskem je prišla na sviti « knji- žura, imenovana „Pro Nihilo" (Za prazni Nič), ki obravnava ravs med imenovanima moiema. Vvod ima podpis iz Potsdama, 4. vinotoka. Knjižura je zbudila veliko zgledovanje in šumenje, ker pojasnuje vse, kar se je godilo še pred Arnim-Bismarkovim šviganjem. Bismark je s pravdo Arnima na 9 mescev v ječo bacnil, Arnim pa (ako je res brošura od njega, kakor se misli) je Bis* marka b to knjižuro v novo hudo ošeškal. Začetek raz-pora pripisuje knjižura shodu gr. Arnima z ministrom Eulenburgom in nekim prostomišljaškim cerkvenim do-stojnikom iz Kolonije v Emsu 1. 1872. V tem dogovoru je Arnim poterdil misel dveh tovaršev, da začeta silovita politika Bizraarkova zoper škofe in duhovstvo ne more gnati do prusakom doželenega cila. Se ve, da tako rešetanje Bismarkovega otepanja po Cerkvi in du-hovstvu Bismarku ni bilo všeč. Druga reč, ki je Bismarku jezo podkurjala, je bilo to, ker je iz nekterih pisem menil vediti, da gr. Arnim ima biti veliki kancelar nemškega cesarstva. Obsega pa knjižura tudi nektere vradne, dosedaj neznane dopisevanja. Med temi je posebne zanimivosti določilo kanclerja Bis-marka od 19. rožn. 1873, ki hudo graja in š pije grofa Arnima zarad njegovih neposrednjih sporočil do cesarja. Brošura je na Pruskem prepovedana, Arnimu pa zarad njč zopet z novo pravdo žugajo. Drobne DOVice. Francozi se nekako ponašajo, da so od pečetka leta dobili kar celih 110 milijonov več deržavnih dohodkom, kot je bilo postavljeno v pred-števu. Naj bi pomnili, da jih sliši onč, ki se s francoskimi milijardami ni nasitil. — Naznanil o vedno novih roparstev, tatvin in tolovajstev po Laškem ni ne konca ne kraja. Čudno ni..., sej se tudi vedno naznanja, kako se je zopet to pa uno svetiše Cerkvi ugrabilo! — Laška vlada obravnava z britansko, da bi pridobila otok 8v. Helene ter bi vstanovila ondi naselbo spokornikov. Pač potrebno! Sej če bode tako se dalje vertilo, bode treba še veliko veliko tacih spokornic, in še nič ne bode pomagalo, dokler »e framasoni sami ne bodo pričeli pokoriti. — Grof Monti, tajnik gr. Cham-borda, je dospel v Pariz v posvet s postavnimi (legiti-miškimi) poslanci, piše časnik „France". — Pruski princ Karol je na potu v Petrograd, ter bode s carjevo družino obhajal praznik sv. Jurja. Čud no; luterani zaničujejo češenje svetnikov, in vender pojde protestanški princ k ruski razkolniški družini sv. Jurja obhajat! — Nemški cesar je v dolgem govoru do treh predsednikov deržavnega zbora tudi pravil, kako navdušeno je bil na Laškem sprejeman, da je v novo poterjeno prijatelstvo obeh narodov, pa kako vzvišeno miren (!?) je sedanji evropejski stan. Tudi ima terdno upanje, da se bo bos-niška zaoeva mirno rešila (potem ko je že toliko kervf prelite)! — V Indiji sultan Izmail zbira znatne moči, da bi Angleže pregnal iz Malake. V Peraku rogovileži obst-dajo angleško rezidenci;o. Za vero in omiko^ bi bilo *labo, ako bi azijansko barbarstvo zmagalo. Iz Sangaja naznanujejo, da tudi v okrajini Knikovski je rogovil-stvo. — V Heidelbergu sta dva Japonca ovenčana z doktorsko častjo. Poslana sta bila na pervo v severno Ameriko, po tem pa v Evropo na Nemško doveršit si odgojo in vednostne nauke, zlasti v politiki... Prav je, da bi ti kosmati fanatikarji se naučili po svetu kaj človekol jubja in jenjali uboge kristjane terpinčiti, zlasti k»-r sedaj že spet ,olikani'1' evropejci v roke jemljejo ta posel! — V Cilejski republiki nastopajo volitve, in kaže, da liberalna vlada bode konservativni dala prostor. — Na španjskem otoku Kubi manjka denara, kakor doma v Madridu, da bi se mogli vojskovati zoper čebele", p;še „Epoca' v Madridu. Osem tisuč vojakov imajo še odpraviti na Kubo. — Francoski deržavni zbor v Versaillesu se že davno peča z volitveno postavo; 10. t. m. so obravnavali, če bi dopustili vojaštvo k volitvam. — Naznanuje se, da cesar Viljem je k sebi poklical kanclerja Bizmarka in kneza Hohenlobeskega, poslanca v Parizu, v posvet zastran ohranjenja (?) miru. Taki pogovori, meni ,,LJnita", imajo toliko veči tehtnost, ker lordu Disraeli v poslednjem svojem govoru na kosilu pri lord-majoru Londinskem se je hotlo ločiti angleško politiko od politike treh cesarstev. Rekel je, da Anglija bi pokazala ,,svojo moč in hrabrost, ako bi okolišine zahtevale". Nemški cesar, kteri bi hotel peruti svojega varstva (?) razprostirati nad celo Evropo, ni mogel biti zadovoljen s temi besedami, in zato se je posvetoval, kaj bi bilo početi. Borza v Parizu, na Dunaju in v Berlinu se je tega ustrašila. — V Parizu se je 9. t. m. obhajala sv. maša za Garcia Moreno-ta. bivšega katoliškega predsednika Ekvadorskega, ki so ga tolovajski ljudje zaklali. Soš o se je bilo čez 1000 ljudi. Med njimi je bil vnuk Morenov, nadškof iz Borges-a, škofa Angerski io Neverski, mons. Segur, mnogi pariški fajmoštri, redovniki in redovnice raznih redov, poslanci, vojaki, členi katoliških društev in katol. časništva. — V pruskih politiških krogih se boje razodeva neka sum-Ijivost (recimo: nevošljivost) do Rusije, ki si prilastuje brambo bosenških in ercegovinskih upornikov ter od turške vlade zahteva poroštvo za doveršitev obetanega zboljšanja, češ, da se je pred nekterimi mesci Rusiji to zdelo nepotrebno. — Huda otročja šiba, vratna vnetica, se je dosti ljuto prikazala tudi v Milanu. 10. t. m. je bilo samo v bolnišnici „Osp. maggiore" oddanih 5 otrok s to bolezni|o. Naj se poboljšajo v sv. letu posebno tudi otroci, ki so dostikrat že v svojih pervih letih močno zauikarni in spačeni, zato ne mara (in pa da še ktere za zveličanje pridobi, ki bi se pozneje pogubili) Bog otroke s posebno šibo tepe. — Iz Carigrada naznanujejo, da visoka Porta je okrožja Trebinje, Bileče, Matzko, Nikšič, Pivo, Ljubinje odločila od Bosne in bodo imele 1« čeno upravo po evropejsko pod keršanskim poglavarjem Kostant.-effendijem. Vilajet Kostan bi so imenovala nova okrajina. — ,,Bund" v Bernu naznanuje, da vlada je sklenila preklicati tisto določilo, po kterem so bili Ju raski duhovni pregnani. Tako je katoliška stanovitnost premagala terdoserčnost preganjavcev. To je tudi Bis-marku bunka po butici! — Turški časnik ,,Bassiret" pravi, da je na severu (v Bosni in Ercegovini) 1(54 000 mož turške vojne. — Družbi Jezusovi je umeri slavni orientalist o. Wenig, ki je bil poterjen za rektormagni-fika na univerzi v Inomostu. — V Turon na Francoskem je bilo silovito ljudstva priromalo na grob svetega Martina undan na njegov god. Sploh se mora reči: Francozi so začeli moliti in zato je upati, da jih Bog morebiti vender ne bo dal zopet krivovercem v roke, ako ne bode prevagovala brezbožnost rudečkarjev. — Pravda zoper morivce časnikarja Sonzogno ta v Rimu je dokončana: Frezza morivec, Luciani glavni deležnik, pomočniki Armati, Morelli in Farina — so vsi obsojeni na terdnjavo za vse žive dni. — julija t. 1. na smertoi postelji katoličanka postala. Pa reva za mertvoudom drugo bolezen dobi: pljuča so iz nje smerdele, da ni bilo ekoraj mogoče hudfga duha prenašati, in precej velika rana se ji odpre, da še na herbtu ležati ni mogla: iz rane ji teče ravno tako smerd-ljiva reč, »akoršno je iz pljuč metala. Bila je v drugič na koncu življenja. Naš izverstni, vse hvale vredni gospod zdravnik je nad njenim življenjem obupal in očitno rekel, „da ne ve, kaj da jo še pri življen i derži". Ni je bilo že druzega kot kost in koža. Naprosim toraj nektere osebe, da z m^noj vred v čast naše ljube Gospe presv. Serca 9dnevnico za n|eno zdravje opravljajo: in berž ko smo jo že v drugič Mariji priporočili, se ji tudi vidno boljšati začne. Zdaj j-zdrava in se z veseljem uči keršanskega nauka. Toraj naj serčniši zahvala naši ljubi Gospej presv. Jezusovega Serca! L. J$., duh. pom. Mariji prcserfna zahvala! Prehuda in nevarna bula se mi je biU naredila na očesu; vsi so rekli, da se tui bo oko pokazilo: že 4" dni nisem nič vidila. Začela sem se Mariji živo priporočati, devetdnevno češenj« k nji opravljati, in precej nato sem začela nekoliko viditi ter sem se popolnoma ozdravila. V Ljubljani, 14. listopada 1875. M. S. Preserčna zahvala naši ljuhi Gospej za prejete duine dobrote na njeno priprošnjo! Ana, v Ljubljani. Prošnja. Nekdo, ki je tudi ud bratovšin»* Ma*ere Božje Gospe presv. Serca Jezusovega, p^osi z vs.in zaupanjem vse svoje soude, naj mu sprosi-o po Mariji zdravje in če ga doseže, hoče to o svojem času v Da niči z naj veči hvaležnostjo naznaniti. Prošnja. Sestra priporoča svojega razizdanega brata, kteri je sosebno pijančevanju, preklinjvanju, nečistosti in nagli jezi vdan, vsim družnikotn brat ■ vsi ne ,,Naše ljube Gospe presv. Serca" v gorečo molitev, za spreobernjenje ter ponižno prosi: ,.Spomni se, o naša ljuba Gospa vsih molitev zanj". Po uslišani molitvi hoče v Danici zahvalo naznaniti. Odgovor na nektere vprašanja č. g. M. A., ki velji sploh. Želim razširjati bratovšino Naše ljube Gospe presv. Serca, pr< sim naznanite mi: 1. Kam se pošiljajo imena? Odgovor: Preča-iitemu vodniku gosp. kan. io stolnemu fajm. Jožefu Zupanu, ali pa č. g. Jak. Dolencu, stoljnemu kaplanu, Ki zapisuje. 2. Ali zadostuje, da se imena predstojništvu poa-ljejo? Odgovor: Zadostuje. 3. Pri kom se dobivajo podobice in svetinje? Odgovor: Pri gosp. bukvarju Henr. Ničmanu a 2 kr.; tudi g. J. Dolenec zamore to oskerbeti. Crei hi sati z resic tnoiUee. Zahvala. Neka M. E. iz R. je od mertvouaa zadeta celih 48 ur v popolni nezavednosti ležala. V tej smertni nevarnosti priporočil sem jo Mariji Devici, da bi ji na Njeno priprošnjo vsaj toliko odleglo, da bi svojo sicer nezadolženo zmoto spoznala (bila je protestanka) ter v naročje sv. katoliške cerkve se povernila. Res ji odleže; in ona, ki je še zdrava govorila: ,,od svoje vere nikdar ne odstopim", je v hudi bolezni 27. Listek za raznoterosti. Iz Ljubljane. (Iz vradn. Škofijskega lista.) Preč. g. Martin Pogačar je postal direktor in č. g. Leop. Klinar arhivar kn. škof. pisarnice (prideržavsi dušno pastirstvo na Gradu); kanonika pp. nn. gg. Mat. Meršol in Peter Urh revizorja cerkvenih poštevov; Mons. Janez Globočnik, knežje-nadškof. tajnik v Gorici, je postal pravi konzist. svetnik ljublj. kn. škof. konzist. V nemški Gradec v filozofijo so poslani čč. gg.: Jan. Svetina, Mavr. Šarabon in Ant. Žlogar. Č. g. Ant. Dolinar, kapi. na Dobrovi, je prišel za prefekta v Alojzijeviše. Preč. g. Andrej Potočnik, fajmošter v pokoju, so stopili preteklo sredo v 90. leto. Rojeni so bili namreč 17. listopada 17*0. Na opomin njih sorodnikov preč. gospodov gvardijana o. Salvatorja Pintarja in brezov-škega fajm. Jan. Potočnika so nekteri prijatli ta dan omenjenega gospoda s svojim obiskanjem razveselili in izročili so jim pr?v lepo spominsko tablo, na kteri je bila v raznih barvah prelepo natisnjena lctnica: Caro AnDreae nonagerarlo aMICl el Vs gratVLantes aflerVnt Vota slnCera. Podpisani so med drugimi tudi posebno odlični gospodje. Posvečeni so bili precastitljivi gospod ll.kimovca 1814, tedaj so dopolnili tudi že 01. leto svojega masni« štva in so pri tako dobrih dušnih in telesnih zmožnostih, da še zmeraj mašujejo. Torej vsi po pravici kličemo s kronogralistom: I.aetare saLVsfjVe TIbl AnDrea Potočnik - IV bi Lan te« preCaMVr! P. B. Veselj', Potočnik se Andrej, Ti sreča bodi mila! Tako glasijo danes naše serčne se vošila. Naj stareji duhoven naše škofije so prečast. gospod Frančišk Pire, bivši misijonar v Ameriki, rojeni 20. listop. 17X0 v Kamniku, ki torej 20. tega mesca, to je, jutrišnji dan, imajo spolnjeno devetdeseto leto svojega življenja. Posvečeni so bili 13. sušca 1813, so torej že v 03. letu svojega mašništva. Stanujejo v šenklavški duhovski hiši in še so toliko terdni, da zamorejo še vsak dan v cerkev iti. Za njimi pervi so prečast. gosp. Mihael Bore, rojeni 24. kim. 1780 v Mengšu in posvečeni 11. kim. 1814, ki so torej tudi že pred 2 mescema nastopili 90. leto svojega življenja in so v 02. letu svojega mašništva. Ta mnogozaslužni gospod so še v duhovskem pa-stirstvu pri sv. Trojici v Moravški fari. Spodbudek za delo sv. Detinstva. Iz blage roke so nam došle naslednje verstice: „Po ljubih „Monatrosen" spodbujena in podučena, Vam pošljem nekaj obrabljenih pismenih mark v dobri Vaš namen. Zal mi je, da več ne morem storiti. V prihodnje bodem jih prav pridno zbirala, in da bi jih pač mogla prav veliko stotin dobiti za blagor in zveličanje ubnzih poganskih otrok. Iz Idrije 5. listop. 1875. K. P, V Konjicah pri sv. Ani, kakor piše „Go8p.<4, je že postavljen nepozabljivemu dekanu Rozmanu lep spominek iz belega marmorja pohorskega. Napis ima: „Po« kojišče preč. gosp. Jožefa Rizmana, častn. kanonika lav. škofije, kn. šk. konzist. svetovalca, nadžupnika in dekana v Konjicah. Rojen 10. pros. 1812 v Stražišču poleg Kranja, t 12. vel. serp. 1x74. R. 1. P." Mil. knez in škof Lavantinski bodo 21. t. m. v Zdolih novo cerkev posvetili. Liberalni laški tergovci SO imeli te dni shod v Rimu in sedeli so tudi v nedeljo! Treba je bilo seje v nedeljo, da se da tergovstvu izgled oskrunovanja dneva Gospodovega; in ravno odkar se skrunijo prazniki (Poslušajte tudi ljubljanski štacunarji!), od tistega časa se je italijansko tergovstvo z naglico pognalo na pot bobna in rszdjanja, — pravi „Unita" v Torinu 10. t. m. Na ,.svobodnem, zedinjenem Laškem" celo hranilnice niso varne pred sleparstvom. V Kazalu (Casale) se je 9. t. m. pričela velikanska pravda zoper blagajnika in tajnika ondotne hranilnice, ki sta zatožena, da Bta zla-goma izmikala celi milijon in 53 tisuč lir! Na vse zadnje bode svet s strahovito težo vsak dan obilniših hudodelstev prisiljen prepričati se, da sv. Cerkev kaže pravo pot, ne pa dandanašnji „osreČevalci"! — Na Danskem V Jiitlandiji sredi luteranov so v novo širi sv. katoliška Cerkev, ktero so pred 300 leti po sili zaterli. V mestu Aaihuus-u so une dni dozidali zalo novo cerkev s šolo vred. (Gosp.) — Jiitlandija je gornji del nekdanjega cimbriškega polotoka, ki se šteje k Danskemu, med Kategatom in Severnim morjem, s kacimi 700.000 prebivavci. Naj jenjajo vojske! „Dokler hoče en narod dru-zega tlačiti, tako dolgo bodo vojake". To piše katoliški veri sovražen list. — Ali da narod naroda ne bo tlačil, vekomaj nikoli drugač ni mogoče, razun le s tim, da narod je v resnici sprejmejo in diansko zveršujejo keršansko katoliške nauke in načela... Capito? MPuhorahe mpreutembe* V Ljubljanski škofiji: C. gosp. Merjasec pride iz Drage za kaplana v ('eruomelj ;v č. g. Fr. Zbašnik iz Čateža v Mirno peč; č. g. Fr. Cernalogar iz Mirne peči za 11. na Kerko, k]er č. g. Lor. Oblak postane 1. kapi..; č. g. P. Kramar iz Polhovega gradca v Selce; č g. Ljud. Skufca v Polhov gradeč; č. g. Jož. Poklukar v Metliko. — C. g. Damijan Pavlič je postavljen za administratorja v Sodražici. — C. g. Peter Režek je dobil faro Stari terg pri Poljanah. — Fara Adlešiška je 2. novembra zopet razpisana. —^ Č. gosp. Jan. Tavčar pride iz Planine v Breznico. — C. g. A. Rihar od sv. Križa pri T. v Planino. V Lavantinski škofiji: Č. g. Anton Pučko je postal župnik v Polenšaku in č. g. Martin Brezovšek provizor ri sv. Martinu na Pohorju. — v Prestavljeni so čč. gg. aplani: Jože Hajšek za I. v Skale; Anton Merčnik v št.-Il na Goričkera; Anton Lednik za I. v Ruše; Jože Rostaher v Cirkovec, in Juri Galun k sv. Emi. — Fara sv. Martina na Pohorju je do 24. t. m. razpisana. JUo6rotni tiar o vi. Za novo napravo bolehnih v Ljubljani: Prejel gosp. Heidrih posebej: iz Kostanjevice iO gl.; N. N. 30 gl.; č. g. St. iz Gotenic 5 gld.; g. Mol. iz Loke. 15 gld. — Prejelo vredništvo: C. g. Jernej Jarc, fajm. v Dolu, 5 gl.; Smledniški č. g. duhovni pastir in farmani 31 gl.; g. Miroslav Tomec 1 gl. Za sv. Očeta: Neimenovana oseba iz Polhovega gradca 2 gl.; druga 1 gl. sr. — Fr. Z. 1 gl. s prošnjo sv. blag. za zadnjo uro. — Od sv. Jakopa pri Savi 3 gl. po g. B. — Neimen. 1 gl. sr. s prošnjo sv. blagoslova za skesano odkritoserčno spoved za sv. leto. Za afrikanski misijon: Iz Breznice Fr. Z. 1 g. — Od sv. Jakopa pri Savi 4 gl. 98 kr. po č. g. B. — C. g. f. J. Jarc 2 gl. — G. prošt dr. Jarc 3 gl. — Po g. fajm. Tedeski-u 3 gl. Za sv. deželo: Č. g. J. Dol. Sentjanški: Zbirke A. L. prejeli. — Iz Radeč zbirke A. L. prejeli. Za ubegle Ercagovince in Bošnjaki■: Od sv. Jakopa pri Savi 4 gl. 58 kr. č. g. B. — Iz Breznice: Frančiška Zupan iz Smokuča 10 gld. in nekaj obleke; drugi farani 18 gl. 50 kr. — Iz Zaspega po čast. gosp. fajm. 9 gld. Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznllovl dediči v Ljubljani.