St. 73 mtafeia (luta ctnattnili puto V Trstu« v petak. 26. marca 192«. Posamezna številka 25 stot. Letnik LI List Izhaja vsak dan ':/JP^Ig*Naro*n,nsl: M 1 plač«* 3 mea.ee L 2*.-. j^JjE i leto L 7v * «/ L 6 50 več. -/ Po- jjpvffte — Ojtt, l mm jtora. v širokosti & • mTJM^ * 3VSke in ^ -cSe M osmrtnice. iSMljffijffi*.. vabiI* L -*0' °8Itse d«»«rf?(h zavodov L 2.— MairiSS^jP. stot ri besedo, najmanj L i cDINOST Uredništvo In upravniilvo: Trst (3), ulica S. Franccsco d'Assisi 20. Telefon 11-57. Dopisi naj se poiiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla-macije in denar pa upravništvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne „Edinost* Pod uredništvo ▼ Gorici: ulica Glosue Carducci it.7, L n. — Telef. št. 327. Glavni In odgovorni urednik: prof. Filip Peric. :emir * > v v -ver. Ka>ti mir, . i< novi krvavi z^-»i1 > pviui-ikiijono v usod- Borba v Hemfiii za monarhistiino in republikansko idejo Te dni sta se vršili v Nemčiji dve silni borbi velikega političnega pomena. Neugodni zaldjučefc^/.asedanja Družbe narodov, ki naj bi bilo sprejelo Nemčijo v to važno mednarodno organiza-cijo in ji s tem pi-isodilo primeren vpliv pri reševanju mednarodnih vprašanj, kolikor spadajo v kompetenco Družbe narodov, so nacionalistični in monar-histični krogi v Nemčiji po svojih zastopnikih v državnem zboru izrabili za silen naskok na sedanjo vlado, češ da jo na zasedanju v Ženevi nespretno in nevredno zastopala interese in ugled Nemčije. Padala so celo očitanja narodnega izdajstva. Nacionalistične in monarhistične skupine so predlagale nezaupnice nemškim delegatom na zasedanju v Ženevi. Zahtevale so, naj vlada odstopi, ker da ni sposobna za dostojanstvene* in učinkovito zastopanje nemške države napram vnanjemu svetu! In pa naj Nemčija umakne svojo priglasitev za pristop k Družbi narodov. Z ogorčenimi besedami so obsojali dogovore v Locarnu, ker da so pogubni in poniževalni za 80-milijonski visoko kulturni narod. Same zahteve, ki kažejo na stremljenje nacionalističnih in monarhisti čili h krogov, naj se Nemčija povrne k hohenzollernski politiki. Ali, z drugo besedo: borba je to za vzpostavo monarhizma in proti sedanji republikanski obliki vladavine. V tem je veliki pomen te srditi mo-narhistične ofenzive. Kajti, če bi uspela, bi imelo to nedogl^dne posledice le za notranjo rredbo nemške ■ i. ; sarver tudi z:> bodoči razvoj do^ c ov v mednarodni poliiiki. Pred vsem bi se zopet razpalilo komaj ublaženo nasprotstvo mod Nemčijo in Francijo ter bi v? vprašanje: i pletljaji — bi no bližino. V siki boj v nemškem rajhstagu, boi med republikansko in monarhistično idejo, boj med hrepenenjem po miru in njegovimi nemškimi ogroževalci je izvojevan — s porazom teh poslednjih. Zbornica je z veliko večino — ker «o se ji. z ozirom na veliko stvar, ki je v igri, pridružili tudi socijalni demokrati — odklonila predlog za nezaupnico vladi in s tem odbila nacionalistični in mo-narhistični naskok. Kljub nezgodi v Ženevi Nemčija ne umakne svoje priglasitve za pristop k Družbi narodov in vlada je dobila od parlamenta pooblastilo za nadaljevanje svoje mednarodne politike v duhu locarnskih dogovorov. Drugi boj, ki nam je v mislih in ki se je te dni izvojeval v Nemčiji, je sicer na prvi pogled le gospodarskega in finančnega pomena, v resnici pa tudi velike politične pomembnosti. Člani odstavljene cesarske rodbine in z njimi bivši nemški «knezi», ki so s svojo vladarsko — nemodrostjo obremenjali po samezne dežele velike nemške države, zahtevajo namreč od prizadetih dežel naravnost ogromne odškodnine za ime tja. ki jim jih je država odtegnila, oziroma povrnitev razlaščenih ozemelj. Le en primer. Vdova po knezu Sch\varz burg-Sonderhausen zahteva 24.600 hek tarjev, torej nič manj nego tretjino zemlje vse prejšnje kneževine. Take zahteve stavlja na pr. tudi princ Schon-b u rg-\Val d enb u rg, ki je D'Annunziu Snežnik — podaril! Naravno je, da široke mase nemškega naroda, ki se le z muko preživljajo v sedanjem razsulu vsega gospodarstva, vidijo v takih zahtevah grdo po-žrešnost nemških «knezov» in pomanjkanje vsakega usmiljenja do njih. Nastalo je veliko razburjenje v nemški javnosti, ki je zadobivalo od dne do dne večjega razmaha. Socijalisti in komunisti so nastopili s predlogom, naj narod sam odloči in reši to vprašanje, kar je dopustno po določilih ustave. Da l>a more priti do takega «referenduma», glasovanja o vprašanju samem, se morajo predložiti javne liste za vpisavanj zahteve po izvedbi «referenduma». Za tako zahtevo se je po določilih ustave moralo vpisati najmanj štiri milijone državljanov. Vpisovanje se je začelo dne i. marca in se je zaključilo pred par dnevi z nepričakovano velikim uspehom za komunistično-socijalistični predlog. Niso se vpisali samo 4 milijoni, marveč okoli 12 milijonov. In to kljub vsej strastni in hrupni nasprotni agitaciji nacijonalistov in monarhi-stov, ki so trdili celo, da bi odklonitev zahtev «knezov» pomenila «rop na tujem imetju». Po tem uspehu mora vlada odrediti ljudsko glasovanje o zahte-rvi «knezov». Če pa u važu jemo, da je vpisancev veliko več, nego so socijalisti in komunisti na zadnjih volitvah dobili glasov, je jasno, da so se jim 'pridružili tudi stotisoči iz meščanskih in podeželskih krogov. Na podlagi tega dejstva se more računati, da bodo zahteve «knezov» na ljudskem glasovanju odklonjene. Tako se maščuje nad- nekdanjimi mogotci njih lastna nebrzdana požrešnost, ki se ne meni za gospodarsko bedo delavnega in pridobitnega ljudstva. Kar doči notranji politični položaj v Nemčiji. Potem pa gre tudi ob tem vprašanju — tu knezi, tam trpeče ljudske mase — na koncu konca za boj med laiuvga in p* muuiviivp,«, ijuuokiu. r uu ------—— — • bi dobili ti mogočni gospodie, bi bilo; borci za vzpostavo monarhizma in bra-odvzeto državi in zato na škodo držav- nitelji republikanske oblike vladavine. S tem pa zadobiva stvar tudi neizmerno mednarodno politično pomembnost. Saj ni trpba šele pripovedovati, kake perspektive za bodoči položaj v Evropi ___ __________________bi se odprle, če bi začel v Nemčiji pre- njega rešitev neogibno vplivala na bo-' vladavati hohenzollernski duh!_ ljanov. To je razburilo široke mase in od tod veliki uspeh socijalistično-ko-munistične akcije. Kakor je rečeno, pa je to vprašanje tudi politikam v veliki meri, ker bo Ninčićev ekspoze o zunanjepolitičnem položaju Jugoslavije Dobri odnošaji s sosednjimi državami -r Dviganje ogloda bogoslovijo v tenovi Vesti o Ninčićevih razgovorih z Mussolinijem ln Briondom zanikane - Proračun ministrstva zo izenačenje zakonov sprejet BEOGRAD, 25. (Izv.) Na današnji do- šaji miru in mednarodne solidarnosti poldanski seji je narodna skupščina za-| v Evropi čimbolj poglobijo, ključila razpravo o proračunu ministr-: O odnošajih med Jugoslavijo in Bol- stva za izenačenje zakonov. Govorili so garsko je Ninčić izjavil, da so dobri, ter _ še nekateri poslanci opozicije, katerim naglasil dobro voljo Jugoslavije, da|va Bolgarija sedaj veliko simpatij m je odgovarjal minister Srskić, ki je po- sprejme vsak korak za izboljšanje poli-;zaupanja; to pa radi svoje miroijuone sebno temperamentno nastopil za edin- tičnega in gospodarskega razmerja do i politike in ker kaze vztrajno voljo pri stvo države. Nato je bil njegov prora-! Bolgarske. Isto velja za Grčijo. Ugodni I urejevanju notranjega položaja. Keitei čun sprejet z glasovi vladne večine. i so odnošaji tudi napram Avstriji in je tudi, «« ^ tokmm ra^ovorov z * I Madžarski, s katerima je Jugoslavija Popoldanska seja . I sklenila že več pogodb. Glede falsifika- Za popoldansko sejo, na kateri se je,cijske afere na Madžarskem je Ninčić Japonski princ KlUbn prišel v Firenze FIRENZE, 25. Semkaj je'prispel japonski prestolonaslednik princ Kikibu v spremstvu polkovnika Fida Jakodata, ki je prideljen japonskemu poslanstvu v Rimu. Princ Kikibu bo ostal tukaj do sobote ter si bo ogledal važnejše spomenike v mestu. Sneg in mraz v srednji Itollll PIACENZA, 25. Pred tremi dnevi je tukaj temperatura znatno padla, tako da je zavladala v mestu in na deželi prava zima. Sinoči je snejg pobelil bližnje gorovje. Tudi iz Lucce in Perugie javljajo, da se je po nekoliko pomladanskih dnevih povrnilo zimsko vreme. ZMlianie med Jugoslavijo In Bolgarsko Izjavo bolgarskega zunanjega ministra SOFIJA, 25. Bolgarski zunanji minister Burov je izjavil novinarjem, da lahko z zadoščenjem ugotavlja, da uži- začela razprava o proračunu ministr-! izjavil da se je Mala antanta v Teme-stva za zunanje zadeve, je vladalo v-gvaru sp(>razumeia v tem, da je treba prestolnici radi napovedanega Ninčice-j počakati izida tozadevne preiskave; Mi-vega ekspoze j a o zunanjepolitičnem po- 'nister se je pohvalno izrazil tudi o od-ložaju veliko zanimanje. V narodni iiK ii.^cUirim in Aihnniirv« zanimanje, skupščini so.bili vsi poslanski sedeži zasedeni, v diplomatski loži so bili nav-zočni vsi zastopniki tujih držav. Takoj po otvoritvi seje je predsednik skupščine podal besedo ministru za zunanje zadeve Ninčiću, ki je uvodoma navedel, da je najvažnejši dogodek v nošajih med Jugoslavijo in Albanijo, s katero se pripravlja trgovinska pogodba. Taka pogodba se bo v kratkem sklenila tudi s Turčijo, s katero je Jugoslavija pred kratkim obnovila diplomatske odnošaje. Glede Vatikana je Ninčić izjavil, da so se lani vodila pogajanja za konkor- dCvorogva ^taSK"? * katera pa k.ju* dobri opisal historijat Locarnskega sporazuma ter navajal, da je bilo po opustitvi Ženevskega protokola o mirnem reševanju mednarodnih sporov treba pričeti s posebnimi pakti in tako postopoma razrešiti ves komplicirani sistem za za-i tru ran je miru v Evropi. Tako je prišlo do Locarnskih dogovorov, ki so izzvali v vsem svetu upravičeno nado v ohranitev miru v Evropi. Tu je Ninčić na kratko orisal pomen Družbe narodov, ki da postaja vedno močnejši faktor v mednarodnem političnem položaju. Obenem se je dotaknil poloma, ki je nastal s tem, da Nemčija ni vstopila v Družbo. Zaključkoma je minister povdarjal, da postaja sodelovanje Jugoslavije v Družbi narodov vedno intenzivnejše in vedno bolj aktualno. Jugoslavija je zastopana povsod, kjer gre za koristi splošnosti. Priznati je treba, da njen ugled v Ženevi stalno narašča. Na zadnjem zasedanju Družbe so bili tudi jugoslovenski zastopniki izvoljeni v številne stalne organe te institucije in posebno v komisijo za priprave za konferenco za razorožitev. rfa politika odgovarja tradicionalni miroljubnosti Jugoslavije, ki hoče sodelovati pri reševanju važnega vprašanja razorožitve, od katerega volji niso radi obsežnosti in delikatno-sti posla dovedla do sedaj še do nobenega uspeha. Vendar se pričakuje, da bo v tem oziru v najkrajšem Času dosežen sporazum. da se je tekom razgovorov jugoslovenskim zunanjim ministrom Ninčičem prepričal, da obstoja res do-.bra volja za zbližanje med obema državama ter za vzpostavitev takih odno-šajev, kr&odo sloneli na medsebojnem zaupanju in dobrem sosedstvu. Glede balkanskega garancijskega pakta pa ni bil stavljen noben določen predlog. Ponsolos sprejel Knntildnturo za predsednika Grčije ATENE, 25. Ministrski predsednik Pangalos je izjavil, da odobrava misel Zaimisa, ki zahteva kot predpogoj za svojo kandidaturo za predsednika republike, da se sporazumejo v tem oziru med seboj ne samo politične stranke, ampak tudi elementi vojske. Ako se bodo stranke sporazumele, je rekel Pangalos, da bo vlada podpirala to kandi-ker da stremi Zaimisov pro- da se mišljenje Nemcev kljub Locarnu ni prav nič spremenilo. Nemci so odložili krinko, s tem pa je postala poljskat stvar pfi vseh članicah Družbe narodov popularna. V debato so posegli zastopniki skoraj vseh parlamentarnih strank, ki so vsi ugotovili, da je izid marčnega zasedanja Družbe narodovi za Poljsko nezadovoljiv. Ministrski predsednik grof Skrzynski je tekom debate še dvakrat govoril in med drugim izjavil, da mora Poljska nadaljevati svojo mirovno politiko iu storiti vse, da so omogoči mirno sožitje vseh narodov. Končno je izjavil, da so v Ženevi splošno odobravali načelo, dai mora dobiti Poljska stalen sedež v Svetu Družbe narodov. ....... . x., daturo, Na koncu svojih izvajanj je označil gram pQ notranjem pomirjenju in po Ninčić bilanco zunanje politike Jugoslavije kot bilanco miroljubnega gospodarja, ki ne ustvarja svoje bodočnosti na zlu in nesreči drugih, marveč stremi za temf da pripravi čim lepše dni sebi in s svojim đetdto koristi tudi drugim. Minister je priporočil Nar. skupščini, da naj sprejme njegov proračun. Izvajanja poslancev Hohnjeca in Pribičevića Nato se je oglasil najprej k besedi poslanec SLS Hohnjec, ki je med drugim omenil, da nima ničesar proti prijateljskemu paktu med Italijo in Jugoslavijo, vendar pa da ne more Jugoslavija preko trupel Hrvatov in Slovencev v Julijski Krajini prožiti Italiji prijateljske roke. Svetozar Pribičević je v svojem govoru očital Ninčiću, da preveč poredko-ma obvešča narodno skupščino o smernicah svoje zunanje politike, ter razpravljal o krizi Družbe narodov. Nato je bila seja nar. skupščine zaključena. Jutri popoldne bo narodna je v mnogih ozirili odvisen s^ošni mir. skupščina nadaljevala razpravo o pro-Vlada bo v kratkem predložila narodni računu zunanjega ministrstva, kateri skupščini večje število mednarodnih bo najbrže pozno ponoči tudi sprejet. pogodb, sklenjenih pod okriljem Družbe narodov. Nadalje je minister Ninčić izrazil svoje začudenje radi komentarjev, ki Spor Pašić-Jovanović BEOGRAD, 25. (Izv.) Radi afere med Pašićevim sinom Kadetom in Jovanovi-jih je izzvalo njegovo potovanje v ino-|ćevim zetom Dragišo Stoj ad in o vicem se zemstvo v izvestnem delu evropskega. je spor med Pašićem in Jovanovićem tiska. Na njegovih zadnjih sestankih s' zelo poostril. Radikali trdijo, da ta spor prvim ministrom Italije Mussolinijem in francoskim ministrskim predsednikom Briandom da je šlo le za izmenjavo misli. V sedanjem mednarodnem položaju so perijodične izmenjave misli službenih predstavnikov Jugoslavije z italijanskimi in francoskimi zastopniki potrebne. Dosedanja politika Italije in Francije, potrjena s podpisom Locarnskih dogovorov, ter neomajna želja Jugoslavije po dobrih odnošajih z vsemi državami, jamčijo za to, da so vse izmenjave misli zastopnikov Jugoslavije ne more ostati brez hujSib posledic, ako se Jovanović ne bo uklonil. Od rešitve tega spora je baje odvisen tudi nadaljnji obstoj sedanje vlade. Bivia grška kraljevska dvojico odpotovalo ▼ Bnknrost BEOGRAD, 25. (Izv.) Opoldne je bivši grški kralj Jurij s svojo soprogo Jele-no in z ženo bivšega romunskega prestolonaslednika Jeleno odpotoval v Buka res t. Na kolodvoru so se od odličnih gostov poslovili ^alj Aleksander, kra- in vsa razpravljanja o političnem po-" ljica Marija, princ Pavle in njegova so-ložaju usmerjena le na to, da se odno-' proga Olga ter romunski poslanik. Frtistiziranle It&IOansie diphmacOe RIM, 25. 'V nekaterih diplomatskih krogih zatrjujejo, da bo v kratkem imenovan za italijanskega poslanika na Dunaju časnikar Francesco Coppola. Nadalje potrjujejo vest, da bo poslanec on. Orazio Pedrazzi določen za posla-i nika v Buenos Airesu. Tudi državni t>dt:\inik zunanjih zadev on. Grandi bo najbrž odposlan v inozemstvo na neko zelo visoko mesto. Ameriški sonat fio razpnvlld Jntri o doiovora glede poravnavo italijanskih vojnih dolgov RIM, 25. Agenciji Roma poročajo iz VVashingtona, da se bo najbrž že jutri pričela v senatu razprava glede ratifikacije ameriško-it&lijanskega dogovora za ureditev italijanskih dolgov napram Ameriki. Ker se je v zadnjih dneh raz- položenje ameriške opozicije napram dogovoru znatno z bol j šalo, je ratifikacija dogovora v senatu več ali manj zagotovljena. Mine preiskave pri komnnistih Karabinerji so našli več orožja tor odvedli v zoper dvo komunista FIRENZE, 25. Sienski karabinerji so izvršili v Chiantiju na stanovanju nekaterih prevratnikov hišno preiskavo ter zaplenili veliko množino nenaznanj enega orožja. Komunista Pucci Fau-sto in Orazio Fattorini sta bila odvedena v zapor. ^ , fV4 milijona Ur zo Bottiotftjev spomenik RIM, 25. Predsedništvu vlade prihajajo še vedno prostovoljni prispevki za zgradbo spomenika Cesare Battistiju v Bolcanu. Dosedaj je bilo v to svrho nabranih že 3 milijone 137 tisoč in 17 lir. povratku k normalnemu položaju. Pri tem pa je treba, da priznajo vsi faktorji javnega življenja brez pridržkov republiko. Pangalos je dostavil, da se bo umaknil iz političnega življenja, ako bo ta sporazum lojalen, češ da bi bila s tem njegova naloga napram domovini dovršena. ATENE, 25. Zaimis je odklonil kandidaturo za predsednika republike. Stranke so se nato sporazumele za kandidaturo Demertzisa, glede katerega pa je Pangalos izjavil, da ne nudi vseh .garancij za resnično pomirjen je. Radi tega se je Pangalos odločil predložiti svojo kandidaturo za predsednika republike. __ Poljska proti vsakemu popuščanju v Ženevi VARŠAVA, 25. Včeraj je imel sejmov odbor za zunanje zadeve sejo, na kateri je zunanji minister grof Skrzynski podal svoje poročilo o zasedanju Društva narodov. Dejal je, da je imelo marčno zasedanje pravzaprav le namen, sprejeti Nemčijo v Družbo narodov kot posledico locarnskega pakta. Toda še predno so prišli posamezni delegati v Ženevo, se je začelo opažati dvoje stru j. Ena struja je šla za tem, naj bi se na tem zasedanju le sprejela Nemčija v Družbo narodov, druga smer pa je bila za. to, naj se razširi Svet hkrati s sprejemom Nemčije. Zato se je zborovanje v Ženevi začelo pod skrajno neugodnimi razmerami. Opažalo se je tudi, da so prišli skoraj vsi delegati v Ženevo s striktnimi navodili. Taki imperativni mandati se morajo v bodoče opustiti, ker ima Družba narodov vendar veliko nalogo, da se doseže sporazum med po-edinimi državami. Zaradi nasprotujočih si instrukcij pa.je bilo v Švici dvoje vetov: proti povečanju Sveta in proti sprejetju Nemčije brez istočasnega povečanja Sveta. Kljub vsemu temu se je vendarle rešil prestiž Družbe narodov, dasi je bil položaj zelo mučen. V Ženevi je na eni strani pretila kriza Družbe narodov, na drugi pa kriza locarnskega pakta. K sreči sta bili obe krizi spravljeni s poti. Zastopniki držav so se odpeljali iz Švice v nadi, da se bodo dale v bodoče odstraniti vse težave. Minister je potem govoril o stališču Poljske. Varšavska vlada je zahtevala, da mora hkrati s sprejemom Nemčije v Družbo dobiti stalen sedež v Svetu. Te svoje zahteve ni stavila poljska delegacija zaradi prestiža, ampak v veri, da se da zagotoviti mir in pripraviti moralna razorožitev le, ako sta v Svetu Družbe narodov zastopani tako Nemčija kakor Poljska. Nato se je razvila živahna debata, v katero je poseglo več govornikov. Zastopnik skrajne desnice, krščanski na-cijonalec Stromski, je izjavil, da je bila v Ženevi odklonjena zahteva Poljske po stalnem sedežu v Svetu. Pokazalo se je takoj, da pomenja Locarno nevarnost za Vzhodno Evropo, namesto da bi bil korak dalje na poti za sporazum med narodi. Poslanec Seyda je dejal, Bratianu bo demisijoniral jutri BUKAREST, 25. Agencija «Rador» poroča, da bo v soboto opoldne ministrski predsednik Bratianu predložil kralju demisijo celokupne vlade. Civilno ime Karla romunskega BUKAREŠT, 25. Uradni list je včeraj objavil odlok, ki pooblašča bivšega prestolonaslednika Karla, da. nosi ime Ka.rol Kara j man, ter da si za svoje civilno prebivališče izbere'kraj Monasti-rea^ kjer ima svoja posestva. Referendum za razlastitev starih vladarskih hiš v Nemčiji BERLIN,. 25. V Nemčiji se že nekaj dni nabirajo glasovnice za referendum glede razlastitve premoženj prinčev starih vladarskih hiš. Do sedaj je bilo nabranih 2Vo milijona podpisov za razlastitev. V smislu ustave pa je treba 4 milijone podpisov, da se more na podlagi referenduma zakonski načrt za razlastitev, katerega podpirajo socijalni demokrati in komunisti, predložiti državnemu zboru za nadaljnje sklepanje. Unden o ženevskem zborovanju STOCKHOLM, 25. Zunanji minister Unden je včeraj v državnem zboru govoril o ženevskem zborovanju Družbe narodov. Branil je svojo politiko in izjavil, da je švedska delegacija izprem<'-nila svoje stališče šele tedaj, ko se je bilo bati, da bo radi zadržanja Švedske nemogoče izravnati nesporazumi j en jai med Francozi in Nemci. Dodal je, da kljub neuspehu zborovanja locarnski duh še ni izginil. Državni zbor je Unde-nove izjave sprejel z burnim odobravanjem. _ Državljanska vojna na Kitajskem LONDON, 25. Včeraj so čete generala Liciiilina vkorakale v Tintsin, ki je bil v zastavah. Prebivalstvo je prirejalo četam burne ovacije. General Vupejfu je zaplenil 600 vagonov, da bi mogel svoje čete čim prej spraviti v Peking. V Pekingu se boje nemirov. «Daily Te-legraph» poroča, Ha namerava general Feng umakniti svoje čete v Mandžurijo, kjer jih hoče v tamošnjem gorovju zopet urediti. Iz Tientsina je odšel oklopni vlak z belo rusko posadko v Jang-sun, da napade oklopni vlak Kuorning-suna. _ Eksplozija na ladji - 38 mrtvih LONDON, 25. Iz Ria de Janeira poročajo, da se je parni k «Paes de Carva-lho», ki je vozil po reki Solimees, potopil radi eksplozije. Mrtvih je kakih sto potnikov, med katerimi se nahajajo tudi poveljnik ladje, prvi in drugi ča.s(-nik. Ladja se je potopila. Rešilo se je 78 potnikov in nekaj članov moštva. O vzrokih eksplozije se dosedaj še nič ne ve. RIO DE JANEIRO, 25. Po zadnjih vesteh o potopitvi rečnega parnika aPaes de Carvalho» izhaja, da je prišlo ob življenje 26 potnikov, kapitan, *2 častnika in 9 članov moštva. Politične vesti POLOŽAJ V JUGOSLAVIJI Glasom beograjskih vesti se borba proti Pašiću poostruje. Posebno radi gjere, v katero je zapleten njegov sin. Razpoloženje v radikalnem klubu da je zelo resno, skoroda kritično. Večina kluba se nagihlje na stran Ljube Jova-novića, ki se smatra kot naslednik Pa-šićev. Tudi prvaki v stranki priznavajo, da je položaj vlade tako kritičen, da ne bi iznenadilo, če bi prišlo do demisije vlade že pred izglasovanjem prorar-čuna. Sodijo namreč, da Ljuba Jovaiitn vić stopi iz dosedanje rezerviranosti in da sprejme ^orbo, ki se mu vsiljuje. Ninčić je dospel v Beograd in se z njegovim prihodom spaja cela vrsta političnih kombinacij. Med temi tudi ta, da utegne Ninčić sestaviti novo vlado. On pa da se teip.u upira, ker si noče nakopati sovraštvo PaŠića in njegove okolice. Razen tega ni še nič znano, kako je razpoloženje na dvoru. Važno je, da je bil Ninčić že dve uri po svojem prihodu v avdijenci pri kralju. Avdi-jenca je trajala eno uro. Potem je obiskal PaSića v skupščini. Na vpra&anje novinarjev ni hotel dati Ninčić nika-kega odgovora in je le izjavil, da poda obširen ekspozć v narodni skupščini. « EDINOST* V Trsta, dne 26. marca 1926. DNEVNE VESTI stunimnisko opnMt Tukajšnji prefekt gr. uff. Gasti Je naslovil vsem senatorjem in poslancem trža-#ktm, ustanovam, predsednikom javnih naprav, bank, zavarovalnic in družb pismo, s katerim jih poziva, naj prispevajo k gradnji novih stanovanjskih hiš v me- — ]>. k. "N. Tommaseo. Danes točno ob *tu, da se ublaži velika stanovanjska kriza. jg-jg vaje ya j dejanje. Pozivajo se vsi pri-Potreben je kapital, s katerim naj se zac- za(jeti, da se vaj udeleže. — Načelnik, ne zidanje novih stavb Čim prej, da bo __ »ujrtja.. Danes ob 20.15 skupna vaja tudi tržaško mesto deležno prispevkov s. za jntrlinji nastop. Vaje se morajo udele-Strani vlade, ki jih predvideva kr. ukaz-;žiti Tgi pevci. Prert^dnikT ZAPLEMBA -ISTARSKE BUEĆb. Včerajšnja številka «I istarske RijeČi» je bila zaplenjena radi uvodnika «Naši mladi« in članka tarom stazom — novom snagom!»__ zakon od 10. marca 1926. Ta odlok napove duje pomoč vlade za gradnjo stanovanj v znesku 100 milijonov lir. K vsaki novi stavbi bi prispevala vlada z 20%, a za ostalih 80% morajo poskrbeti krajevne ustanove in privatniki. Prav v ta namen je sklical prefekt Gasti za danes popoldne ob 17 sestanek predstavnikov raznih krajevnih ustanov v svrho ustanovitve tozadevnega konsorcija in nabave potrebnega kapitala. Poležal Inozemskih obrtnikov v obmejnih krdih Prejeli smo nekoliko vprašanj, ki se nanašajo na položaj tujih državljanov v obmejnih krajih kraljevine. Naj odgovorimo prizadetim na tem mestu, da opozorimo istočasno tudi vso ostalo javnost na najnovejši zakoniti ukrep, ki je bil izdan glede te stvari To je kr. ukaz-zakon od 2*. septembra 1925, št. 2461, kateri je bil objavljeni v uradnem listu «Gazzetta Ufficiale» od 21. Januarja 1926. * Po določbah tega ukaza zakona se nahajajo vsi oni inozemci, ki bi hoteli izvrševati gotove poklice ali obrti v obmejnem pasu 30 km, v izjemnem položaju. Oblastva imajo pravico po tem odloku, da jim vz- — Važna seja magdalenske podružnice «Šolskega društva», se vrši danes točno ob 8.15 zvečer v navadnih prostorih. * Pridite vsi! — Predsednik. — Z. M. D. Predavateljski tečaj. Nadaljevanje predavanj se prenese na poveliko-nočni čas. Dan in ura bodeta pravočasno javljena. «—Odbor. SPORT Športno Uflruienjo Seja O. S. V. se bo vršila jutri 27. t. m. ob 21. uri v navadnih prostorih. Rad? važnosti seje naj nihče ne izostane. M. D. Magdalena: M. D. Višava 5-2. Preteklo nedeljo se je odigrala na igrišču «Adria» prvenstvena tekma med omenjenima četama. Zmagala je Magdalena. Svojih pravih sposobnosti pa niste mogli pokazati ne ena ne druga Četa radi močnega vetra, a dejstvo je, da je Magdalena v prvem polčasu, ko je igrala z vetrom, zabila štiri gole in je v drugem polčasu, ko je Višava igrala z vetrom, rešila čast dneva z dvema enajstmetrovkama. Kljub tej ovi- ri ni trpela igra na živahnosti in napetosti, tem odloKu, aa jim >z,- Cetu(ji je razdrapana in so bili zares kratijo tozadevno dovoljenje. Tistim pa, klj tehnično lepi momenti prav redki, že imajo dovoljenje za izvrševanje poklicev - in obrti, se to dovoljenje lahko odvzame. Te določbe veljajo od 21. januarja t. i. OBILO PONUDNIKOV Za poteštatovska mesta po naših občinah se je priglasilo silno mnogo kandidatov; posebno mnogo je med njimi bivših častnikov. O uvedbi poteštatov sploh imamo svoje mnenje, katerega ne smemo danes iznesti pred javnost. Pri nameščanju poteštatov bo oblast postopala, kot se ji bo ljubilo. Opozorili bi oblasti na žalostno skušnjo, ki so jo imele z raznimi občinskimi komisarji, bivšimi častniki, prva leta po končani vojni. Dober vojak še ne pomeni dober upravitelj. Skoraj po vseh občinah, kjer so komisarili bivši častniki se je ustvarilo takrat silno napeto razmerje med njimi in pa upravljanimi občmarji. Ne smatrali bi za umestno, da bi se ponesrečeni poskus zopet ponovil na škodo občin ar je v. PAZITE NA SNAGO V VAGONIH! Včeraj je prišel neki naš človek v naše uredništvo ter nas prosil, naj mu pojasnimo, kako je neki mogoče, da so ga v vlaku globili z 10 lirami samo zato, ker je nehote držal noge na klopi nasproti svojemu sedežu. Njegova nejevolja proti dotičnemu Četa Magdalene: Vilanič, Macarol in Ma-hor; Stepančič, Sugan, Vekjet; Sancin, Nardin, Kobec II., Kobec., Krpan. — Sodil je g. Bertoncelj. Reprezentanca 8. U. — C. S. Baneari Nedelja 28. 3. 20. (Predhodni javni training na igrišču Obzora). JRaprezentanca si je izbrala krasno četo za javno alenacijo — Baneari stoje na Čelu pokrajinskih «proetih» in to po vsej, pravici, ako pomislimo, da so v vseh prvenstvenih tekmah inkasirali le en goal in še tega po kazenskem strelu. Javen training, ki bo brezdvomno privabil na igrišče veliko našega športnega občinstva, se bo vršil na igrišču Obzora, nasproti serti Nicchetto v Rocolu. Reprezentanca, objavljena V i vodstvom civilnega Ženija, je prevažal iz-(kopan materijal v majhnih vagonih, kakr-l šne navadno rabijo pri tekih delih. Pri tem poslu je I vančič po nesreči prišel z desno nogo med dva taka vosa, ki sta mu ud močno poškodovala pod kolenom. Nesrečni, mož je dobil prvo pomoč v mestni bolnišnici, kamor je bil prepeljan z nekim tovor- ( nim avtomobilom, nato je bil na lastno] željo prepuščen domači oskrbi. — Ko je 27-1 etni mehanik Gualtiero So-leri, stanujoč v Lonjerju St. 217, sinoči pregledoval ventilacijsko napravo pred železniškim predorom na Vrdeli, so ga zoba-sta kolesa zgrabila za rokav in mu hudo raz mesari! a desno roko pod komolcem. Soleri je pohitel na bližnjo postajo, odkoder je bil z avtomobilom rešilne postaje prepeljan v mestno bolnišnico, Jcjer je dobil potrebno pomoč. Ozdravil b ter ga izpraznili; ugrabili so celo kokošjo družino, ki je štela 6 glav. — šofer barona Economo je včeraj javil na policijskem komisarijatu v ulici S a niti da mu je neznan zlikovec ukradel z avtomobila, ki ga je pustil za hip brez nad-j zorstva na ulici, velik kožuh, vreden 1500 lir. Dobre Jo prodala tobak. Zasebnica Marija Sturli, stanujoča v-uli-c.i Piccardi št. 7, je imela večjo količino do- j brega tobaka, ki bi ga rada prodala. Ob neki priliki je izrazila to svojo željo nekemu znancu, delavcu Josipu Seghina, ki je trdil, da se dobro razume v takih kupčijah ter jo zagotovil, da ima možnost, da tobak dobro proda, seveda proti primerni odškodnini. Sturli jeva je bila zadovoljna s ponudbo in je izročila Steghini polno vrečo dragocenega blaga, vrednega najmanj) 2000 lir. Od tedaj ni bilo moža več na spregled in tudi o tobaku, oziroma denarju, ni i bilo'ne duha ne sluha. Naposled je Sturli-[ jeva, uvidevši, da čaka šaman, Javila za-' devo na policijskem komisarijatu v ulici Brunner. Na podlagi te ovadbe je bil Se-' ghina aretiran jn pridržan v zaporu. Razen! njega sta morala v zapor tudi njegov zna-j nec Marijan Giraldi, ki mu je pomagal pro-J dajati tobak, in Fran Vattovez, ki je blago kupil. bližno trideset kg bakrene žice v vrednosti bil čas. «Edinost» je svoj čas ponovno oj>o. kakih 800^lir. Lastnica žice je bila železni- zarjala naše ljudi, naj pravočasno menjaj« krone, ter objavila obširna tozadevna navodila. DAROVI — Tončkov Frence daruje 100 lir aa «Solsko društvo» in 100 lir xa «Dija£l< rici. Ponudbe na goriško upravo. 419 poldanskih urah. Upravičenke naj si pre- ■ -—-—-——---— skrbijo krstni list iz farovža in zadnje Šol-lHI8NA 7a vsa dela ** Gost)In« MALI OGLASI ODPRETJE nove moderne pekarne v vi a delVIstria št. 4, v soboto, dne 27. marca, Cenjenemu občinstvu se priporoča lastnik Jakob Merhar. 423 sko spričevalo. — Javno predavanje o določbah pravilni-ka k zakonu o spuščevalnicah za bike priredi v nedeljo dne 28. tega meseca ob 10. uri dopoldne v rudniškem gledališču živinorejski nadzornik g. Milton tflavžar. Ker je to predavanje z ozirom na določbe p* vilnika velike važnosti za kmetovalce in naše živinorejce sploh, je Želeti, da se tega predavanja udeleži čim večje število živinorejcev, da se tako čim podrobneje seznanijo s temi novimi določbami. TELOVADNI VEČER, v via Sapone št. 5. 4*€ SLUŽKINJA, pridna s spričevali, se i-^e. Via Romagna 10/IV.. levo 421 SLUŽBO krčmarja ali kaj stičnega sprejmi mladenič v tej stroki tcvežban. Položi kavcijo. Ponudbe na goriško upravo. 41U HI&NA za vsa hišna delu se išče. Gostiln? v via Sapone §t. 5 4iJ(I SLUŽKINJA, pridna s spričevali, se išče. Via Romagna 10 IV, ievo 4i?l ji^SS^JI SLUŽBO krčmarja ali kaj sličnega sprej.no ~ """ " " " mladenič v tej stroki izve/ban. Položi kavcijo. Ponudbe pod «Krčmar» na Telovadno društvo v Idriji, se ne bo vrt 11. IZ ORAHOVE OBČINE - ORANT Od povsod se oglašajo v ei\em ali dru-! gem časopisu, samo pri nas smo, kakor bi bili pozabljeni v tem le najzadnjem kotičku naše dežele, pa si jaz mislim, naj bi že bilo, ako bi bili v resnici od vseh pozab-j ljeni, pa ni, žalibog, tako. Sedanji čas nas prav zelo pritiska. Ljudje.se popvašu jejo' in tožijo drug drugemu slabo stanje, ki je upravništvo. 41« ENONADSTROPNA hiša, z gostilno, kegljiščem, vinogradom in vodnjakom, v 1»>-pem in prometnem mestu, na glavni ce. sti Trst-Reka, občina Kastav. Jugoslavija, se proda po nizki ceni. Pojasnil« daje. A. Pegan, Mat ulje. pri nekaterih že skoraj nevzdržno. Kaže,1 POROČNA soba, svetla. L 1.200 dru+ta i j Vesti z Gorlikesa PLANINSKO DRUŠTVO V GORICI I. letoinji izlet se bo vršil v nedeljo 28.! III. 1926 in sicer v eni sami skupini. Odhod1 Naše gledališče Brandon Thomas: «Char!ejeva tetka*. Dramatični odsek M. D. P. — Trst ponovi v nedeljo 28. t. m. ob 15.30 to velezabavno komedijo v 3 dejanjih. Ker je igra žela že pri prvi uprizoritvi velik uspeli, bo nedeljska ponovitev privabila gotovo obilo našega občinstva v dvorano pri Sv. Jakobu. Posebno ugodno priliko nudi zgodnja po- Šijo. Igra je dobro naštudirana in se bodo igralci potrudili podati svoje vloge kar najboljše. Režijo vodi g. Rado Fač. Za to priliko je odbor M. D. P. — Trst znižal cene. Karel Lanfs in Wiljam Jacobi: Velika repatica. Da se prepriča ali je še mnogo bedakov \ ££ajev na svetu, ki bi taki neslanosti verjeli, si izmisli časnikar duhovito aprilsko šalo; prerokuje veliko repatico, ki bo treščila na zemljo in povzročila konec sveta. Stari Kamenar, da spametuje mladega vetrn jaka Trpovca; mladi Trpovec, da sprijazni starega Kamenarja s sprtim sinom, skušata drug drugega prepričati, da je ta časnikarska raca živ evangelij. Ker je okoli njiju dveh še mnogo drugih takih, ki to verjamejo, nastane velika zmešnjava in nered. To je vsebina lepe in zanimive trodejanske komedije: * Velika repatica». Dramatični odsek M. D. «Zarja» uprizori to komedijo V dvorani DKD pri Sv. Jakobu v nedeljo 28. tek. m. ob 20. uri in pol. Prepričani smo, da občinstvo v obilnem Številu prihiti, da si ogleda to Igro, posebno še, ker bo to prvi nastop M. D. «Zarja». sprevodniku se je polegla še le tedaj, ko poldai-,ka ura našim okoličanom, da si smo mu povedali, da sc mu ni pripetilo. igrQ ogiedajo in se prav od srca nasmejejo nič protizakonitega, ker je bil svoj čas iz- §ai«vjm prizorom, ki se neprenehoma vr-dan ministrski odlok, s katerim se onesna-žanje vagonov, posebno tudi sedežev strogo prepoveduje. «Edinost» je tedaj obširno poročala o tem odloku. Slučaj, ki nam ga je sporočil naš prijatelj, pa nam daje priliko, da danes ponovno opozorimo naše občinstvo, naj pazi na snago v vagonih. Pa še nekaj! Čitajte pridno in redno «Edinost», v kateri najdete vsa navodila in opozorila, ki jih morate vedeti, da ne pridete v zadrego in škodo*. _ NAŠA ŠPORTNA RUBRIKA. Kakor je našim športnikom znano, je uvedlo uredništvo «Edinosti» dogovorno s Športnim udruženjem pred meseci posebno športno rubriko, v kateri se objavljajo uradna poročila S. U., naznanitve tekem, poročila o odigranih tekmah itd. Kar se tiče poročil o odigranih tekmah (kritik), je bilo — tudi sporazumno s S. U. — določeno, da se bodo taka poročila objavljala v torkovih številkah «Edinosti», medtem ko bi se v ostalih številkah tedna objavljala le uradna poročila S. U. in naznanitve tekem za naslednjo nedeljo. V glavnem nam je bilo do sedaj mogoče urejevati našo športno rubriko po tem načrtu, ker so se športni kritiki večinoma držali tozadevnih navodil S. U. in naših priporočil. Vendar pa ne moremo trditi tega glede vseh športnih društev in krožkov. Mnogo jih je še, ki ne poskrbijo, da bi nam kritiki njihovih tekem poslali pravočasno svoje kritike za torkovo številko. Posledica tega je, da je ta rubrika o «sportnih dogodkih pretekle nedelje« nepopolna. O nekaterih tekmah so nam na razpolago dolge in večinoma predolge kritike, medtem ko se druge ne omenjajo ali pa nam prihajajo tozadevna poročila druge dni v tednu, ko jih ne moremo več objaviti. Ker pa je naš namen, ki ga zasledujemo s športno rubriko, podajati vsak teden naši javnosti čim točnejšo sliko gibanja naše mladine na tako vožnem polju, kakor je sport za telesno vzgojo nagega naroda opozarjamo tem potom ponovno naša tržaška športna društva na potrebo, da nam prinesejo njihovi kritiki svoje prispevke že za torkovo številko, t. j. da nam jih izročijo že v ponedeljek popoldne. Le poročila o tekmah po deželi bomo objavljali v poznejših številkah in sicer najkasneje v Četrtek. Upamo, da bodo vsi športni krogi upoštevali to našo željo, tako da bo naša športna rubrika v bodoče čim popolnejša in da bo v čim večji meri odgovarjala vsem zahtevam našega sporta. SMRTNA KOSA Fmrla je v tukajšnji bolnišnici g.a Kar-lota Kravosova iz zavedne slovenske družine iz Skril j. Imela je 80 let. V dolgih letih svojega življenja je podučevala razne jezike; slovenščino, italijanščino, francoščino in nemščino. Pokojnici lahka zemljica* prizadetim pa naše sožalje! da. i Delovanje trgovske-obrtne zbornice v Gorici v mesecn marcu Iz tozadevnega poročila posnemamo:! Zbornica je pristopjla kot članica k nacionalnemu udruženju proti preklinjanju;; dosegla je, da je prehod črez tračnice naj poti iz Ronkov v Selce le tedaj, ko se vrše j na progi razna premikanja vagonov, kar j se do sedaj ni godilo in so morali vozovi Čakati ure in ure pred zaprtim prehodom;; zavzela se je pri civilnem geniju v Gorici za to, da se cesta iz Ajdovščine črez Col do Črnega vrha popravi. Ta del ceste je bil zelo slab, nekaj jo je pokvarilo deževje, nekaj pa povečani promet, tako da je bila hitra in varna vožnja popolnoma i** ključena. S popravili se je začelo: zraven tega je zbornica podprla mnoge prošnje malih in srednjih obrtnikov, posredovala je pri poklicanih oblastih, da se je izplačilo vojne odškodnine pospešilo. Navedli smo v tem le ono delovanje, ki se je tikalo manj ali več naših ljudi in naših Iz triaikega iivUonJa V olfv. M Ml skoro v tonil. Včeraj opoldne se je pripetila v tovarni olja pri Sv. Andreju nenadna nezgoda, ki bi bila skoro imela tragične posledice. V oddelku za čiščenje olja je bil med drugi* mi delavci zaposlen tudi 22-letni Karel Meule, stanujoč v ulici Prato št. II, ki je prilival neko kislino v velik bazen iz cementa, napolnjen z oljem. Iz neznanih vzrokov je pletenica s kislino počila in tekočina se je pri tem razlila okoli Mauleta. Radi smrdljivih hlapov, ki so se pri tem razvili, je mladeniča obšla omotica, izgubil je ravnotežje in štrbunknil v bazen. Bil bi žalostno utonil v olju, da ga niso navzočni delavci naglo potegnili na varno. Kljub temu pa je bil siromak skoro zadušen od velike količine popitega olja. Na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje mu je podal prvo pomoč, nakar je bil ponesrečenec prepeljan v mestno bolnišnico. Njegovo stanje ni nevarno, vendar pa bo Meula moral več dni čuvati posteljo. Razne nezgode. Pri delu v skladišču agencije tovarne avtomobilov «Ford» v prosti luk! V. E. III. je 29-letnemu težaku Marijanu Gorjup, stanujočemu v ulici Sorgente št. 9, včeraj zjutraj padel na desno nogo težak zaboj in ga tako hudo zadel, da mu je zlomil kost v gležnju. Gorjup je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v kirurgični oddelek okrajne bolniške blagajne. — V prosti luk i Duca D Aosta se je včeraj popoldne ponesrečil 53-letni težak Ivan Ivančič, stanujoč v ulici Settefontane St. Splošno slov. ionsko drnŠtvo v Gorici vabi vse svoje članice k rednemu občnemu zboru, ki se bo vršil v nedeljo dne 28. t. m. ob 4. uri pop. v društvenih prostorih v ulici sv. Ivana št. 7, I. Dnevni red: I. Nagovor prednice. 2. Poročilo odbora o delovanju in stanju društva. 3. Volitev petih Članic odbora in predsednice. 4. Slučajnosti. Prosi se za mnogoštevilno in točno u-deležbo. Sklepi spravnega odbora videmske pokrajine iz seje dne 23. marca t. 1. Zadeve, ki so se odobrile: lijfli u Družinski davek 192ti.; fti. Vtika pn: družinski davek; Idrija: Ustanovitev dopolnilne šole; Kraljeva komisija: pritrditev vodovodnega konsorcija vipavskega in kraškega, prispevek za upostavitev svetišča M. Đ. na Sveti gori pri Gorici; 6mož»: stavbni red Gorica: oddaja hiše v ulici sv. Ivana št. 9 (bivša mestna dekliška šola); Dole: Družba za dobrotljivost, bilanca 1925-1927. Razni drugi sklepi: Anfcovo: rekurz proti davkom Jug (zavrnjen). PHVAOINA. Neznani tatovi so obnesli ob železniški progi med našo občino in Rifenbergom pri- da gremo vsi tisto pot. Tu pri nas živimo od živinoreje. Dostikrat se zgodi, da posestnik, ki bi rad prodal glavo iz hleva, je ne more prodati niti po tako smešno nizki ceni, kakršna je letos. Druge potrebščine kupujemo pa od dneva do dneva draže. Davki, naklade in naklade in davki. Sedaj se ljudje pritožujejo, kako bodo plačevali od bikov-plemenjakov kar po L 40 in če bo treba še več. Pri nas imamo tudi vojno škodo na zemljišču. Napravili smo Že davno konkordate, seveda prav za malenkostne svote, skoraj niti za stroške, ki smo jih morali plačati za prošnje in druge sitnosti. Pa vse to naj bi že bilo, če bi ve»!eli,' da dobimo kmalu vojno odškodnino, toda j čakati in čakati, to je v tem času hudo.' Naši ljudje bi radi vedeli, kaj bo z neza- p menjanimi kronami, ali pride sploh do g kake rešitve. Da bi se ta zadeva ugodno rešila ,bi radi videli rajši danes kakor jutri vsi. Pa tudi tu, se nam zdi, da bo treba čakati in čakati. Dočakal pa bo, kdor bo živ. O priliki se zopet oglasim. — Prip. nred. Glede nezamenjanih avstrijskih kron ,je treba pripomniti, da je rok za zamenjavo že davno zapadel (v prvih povojnih letih.) Pozneje se je par-krat govorilo o nekaki akciji za dosego zamenjave zastalih kron, toda potem so tozadevni glasovi popolnoma utihnili. — Kako. vse kaže, ni več nikakega upanja za tiste, ki jih niso zamenjali tedaj, ko je mahagonijevega lesa, psiha, marmor, zrcala. 1500.— dve popolni postelji ? vzmetmi in žimnicami ,")0f>, vzmeti 70, damaskl* rane 90, Žimnice 65, drugo pohištvo, vse novo prodani. Fonderia 10, skladišče Trg pred bolnišnico) 41-1 POMLADNO ZDRAVLJENJE. Smllojod Trpoški sok izdelan v lekarni Castella-novich. Trst via Giuliani 42, posebno priporočljiv za starejše proti poapnenju žil, revmaiizmu in vsem drugim boleznim, ki izhajajo iz krvi, ker. vsebuje jod uro in je vsled tega. izborno Čistilno in krp pilno sredstvu. Popolno zdravljenje ti steklenic. Stoklenii-a stane L 11. Dobiva so samo v lekarni Castellanovich. Zobozdravnik Međ. U. dr. D. Moč specijalist za ustne in zobne bolezni perfekcijoniran na dunajski kliniki ' ordinira v TRSTU Via M. R. Imbriani 16,1. (prej Via S. Gimi) od 9-12 in od 3-7 321 Borzna poročila, DEVIZE: Trst,'25. marca AratUrdam od do li*) ~ Beleiia «d IGO.—d® W2 -; Pari* 86 75 do 87 2"> LcmUn od 120.30 do 121. ; New Vork od 24.80 do Španija od do 353.— ; hvtca od 477.60 do -»79.20; Atene od 33.o > do 3 t.50; Berlin od 590,— do 5f^o.— ; Buk&rešt od 10.25 do II.— Praga »d 73.(>5 d« 74.-: Ogrska od 0.0.148 do 0.0351; Dunaj «d —.350 do —.3 »3; Zagreb od 43.75 do 44.-. Renačijske obveznice 70.55. KRONE po L 2.10 komad Zlate, triliaiite. platio. Zl-krusln zlati imii kupuje In plačuje po najvišjih cenah Albert Povh — urarna Trsi« VI« Hanini 46 318 O priliki velikonočnih praznikov ne pozabite obiskati znanol prodajalno i« M Mfifid Trst. Corso V. E. 111.26 nasproti zastavljalnici kjer dobite najnovejše blago, izdelane obleke, površnike tu- in inozemskih tvrdk 30. po nsiugodnsjših cenah, j Govori se slovensko Odpretje TBt V soboto 27. t. m. lty Odpretje L* EOONOMIOA Trst — Via Riborgo 23 (Piazza Hosarlo) — Trst Izdelane obleke za moške in dečke, površniki, perilo, pletenine, obleke za deto; hlače, nogavice, ovratnice Itd. itd. Bogata Izbera volnenega In bombažastega blaga.--Lastna krojačnlca. — Edini In pravi nakupni vir po nizki ceni 1! 1 — Oglejte si naše skoraj razpro-dajne cene! — Edina prilika za praznike! Edina prodajalna, ki prodaja blago po nizki ceni. 407 PODLISTEK JULES VERNE: (36) Skrivnostni otok «No, Pencroff, je rekel Nab z nekoliko posmehljivim glasom, Ce je to vsa divjačina, ki ste jo obljubili prinesti domov mojemu gospodu, tedaj ne bo treba bogve kakega ognja za- pečenko. — Le potrpite, Nab, je odgovoril mornar ko se vrnemo, nam ne bo manjkalo plena. — Vi ne zaupate v gospoda Smitha. — O da! — Vendar pa ne verujete, da nam bo preskrbel ognja? — To bom verjel šele tedaj, ko ga bom videl plapolati na ognjiSču. — Moj gospod pa je to obljubil, torej bo ogenj plapolal. — Bomo videli!« Solncc se ni Se vzdignilo do najvišje točke. Zato so Sli Se naprej in Harbert je od- užitnimi sadeži. Bila kril najprej drevo z ___ ___________ ____je to neka vrsta pinije, ki raste v zmernem 487. Na pomolu St. 6, ki ga popravljajo pod pasu Amerike in Evrope in rodi visoko ce- njene pečkatc plodove. Sadeži so bili popolnoma dozoreli in Harbert jih je priporočil svojima spremljevalcema, ki sta si jih z veseljem privoščila. «Namesto kruha alge, namesto vina sirove klapavice in mandlje*) za povečerek, to je prav primeren jedilni list za ljudi, ki nimajo niti ene užigalice več, je dejal Pen-croff. — Zaradi tega ni treba še tožiti, je odvrnil Harbert. — Saj tudi ne tožim, sinko, je odgovoril Pencroff, ponavljam samo, da bomo pri taki hrani zelo pogrešali mesa. — Top ni tega mnenja...» je vzkliknil Nab, ki je skočil v goščavo, v kateri je pes z glasnim lajanjem izginil in iz katere se je slišalo neko Čudno kruljenje. Mornar in Harbert sta 31a za Nabom. Če se je nudila prilika ubiti divjačino, pač ni bilo časa, prepirati se o tem, ali jo bo mogoče speči ali ne.. Lovci so kmalu dohiteli Topa in videli, kako je pes držal z zobmi za uho neko Žival. Bila je to nekakšen divji prašiček, pri- *) Sadeži pinije imajo okus sladkega m&ndja. bližno dva in pol čevlja dolg, temnorjave, na trebuhu svetlejše barve, s trdimi, to