*tort>(. A«trt«k i«»loto likaj« in talji T Man-Dorn brat pošiljanj* na .lom ta »aa lato it f l. — k. fa pol lata . . 4 ., - ,, H 'etrt lata . t „ tO „
l'<> pošti i
Za i» lato 10 (I. — k. af pul lata 6 — ,, M č.trt lata t ,. tU „
VrfjDiUv.in oprafniatfo ja na atolneni trgu (Dom-plati) hi), it. I7!>.
Oznanil* i
S. nafadno riraitopno
»r»lu »o platuJA K kr.t ta ae natian* I krat, .1 kr. i« »a tiska akrat 4 kr. fa M ti«ka 3\rjt,
Tei a pian.oiike *o pluiu -jajo po prostoru.
Za T-uk tinck j« plufm-kolek (Utaptljf) /a 30 k.
Soknpiii  .   nr »rafajo, lopUi naj <a blagotoljno frinkujojo.
V Mariboru 520. oktobra 18(>9.
rro*5o.j u.
Telegrami „Slov. Narodu."
V K r a n 8 t a t u na Moi avskem 24. okt. Poslancu p;. Hermanu!   Tvoj mogočni glas za svobodo naroda slovanskega je  našel odmev v srcih M o r a v a n o v. Na zdar! FranstaČanje.
V Črnomlju, 20. oktobra. [Izv. dop.] Poslancem gg. dru. VoŠnjaku, Hermanu in soboriteljem v štirskera dež. zboru zavoljo njih neprestrašenega postopanja glede zedinjene Slovenije iskreno zahvalo, in prošnjo, naj ostanejo stanovitni proti napadom nasprotnikov.
Brat z bratom, rod z rodom, ruši vsako nezgodo !! Franjo Šweiger, občinski župan.   Jože Majerle, občinski odbornik. Janez Kolbežen,   občinski   odbornik.   Lovro  Kolesa, občinski
svetovalec.
Vinica nad Kolpo (rnomcljskega okraja, 21 okt. [Izv. dop.j Slava gg. dru. Vošnjaku in Hermanu v štirskem zboru za ne vtrudljivo delo.   Živela! Živel slovenski narod!   Živela Slovenija! Franjo Malic, župan.
V Zagrebu 22. okt. [Izv. dop.] Z ed i njena Slove ni j a je slovenska deklaracija! Živeli slovenski deklaranti v graškem deželnem zboru! Slovenci v Zagrebu.
Parlamentarno strahovanje.
W
Deželni zbor kranjski jo torej za letos dokončal svoji; delovanje. 22. t. m. ga je mahoma sklenil deželni predsednik g. Konrad. S premislekom pišemo mahoma, kajti nepričakovan se ravno razpust no more imenovati. Res je šo pretočeno sredo g. Konrad na uljdno vprašanje Tomanovo prav nedolžno zagotavljal, da so bo sklenil deželni zbor kranjski še lo 23 t. m., kakor je bilo s početka žo odločeno), vendar so si že v četrtek zvečer vedeli poslanci na uho praviti, da ima g. vladni namestnik že v žepu strogo zapo-velje tisti trenotek prestriči nit zborovega življenja, ko bi slovenska večina hotela zapričeti razgovor o resoluciji, to je poslužiti se svojo ustavno pravice, dane jej 8 §19. deželnega reda in preiskovati, kakovšen v j) 1 j i v jo imela decomberska ustava na koristi dežele kranjske.
Kakor kaže že v našem zadnjem listu razglašeni telegram, ni se uresničila Konradova nedolžna obljuba, ampak tajna sumnja med poslanci, in
deželnemu zboru so bila usta zamašenn. Mi iz svojega stališča, kterega nam ošabni dopisnik v „Zukunft" ni z nobenim tudi najmanjim niti ne poskušenim dokazom podkopal, nimamo razlogov zdaj tarnati in plakati. Udarec, kterega ie vladi nnmerjala o svojim ravnanjem slovenskemu narodu, ne bo ?.adel naroda, ampak njo; za narod si obetamo od njoga lo dobička; mi so denes enkrat izjemoma tadujenu. m smo z vlado — zadovoljni.   Vladni korak jo nakopal vladi blamažo, ktero jej denes že očitajo nemški časniki sami. S tem da vlada ni dopustila deželnemu zboru kranjskemu razgovora o vpljivu decemborsko ustave, konstatirala jo sama, da bi tudi najudanejši kranjski poslanec ne mogel ničesar dobrega o decemberski ustavi izustiti, s svojim korakom je vlada svoji ustavi na eno samo potezo vsekala veto rano, kakor bi jo bil mogel vsekati  najdaljši govor kteregakoli ljubljanskega poslanca. S svojim korakom  jo vlada dokazala, da geslo: „onake pravice za vse" v Avstriji pod dlanom Giskia-IIcrbstovim ni druzega , kakor grda laž : lansko leto je sklenil gališki zbor na isti postavni in ustavni podlagi resolucijo , ki je limono mnogo dalje segala nego kranjska in vlada ni ovirala , da se je resolucija sklenila, ni ovirala da jo prišla, pred cesarja in državni zbor. (Ja-liška resolucija je še dandenes tista klada na kteri se se bo bržkono prekucnila vsa sedanja sistema; a vlada pusti galiiko resolucijo vsaj formalno pri miru, mnogo krotkejšo kranjsko pa je prepovedala, prodno je zagledala beli dan parlamentarni.   Vlada je dokazala, da no more niti slišati .  kaj še le uvaževati   glasov   prosto   voljenih ljudskih zastopnikov; vlada je pokazala, da je vse sedanjo parlamentovanje lo toliko časa dovoljeno,  dokler hote poslanci kakor m.imelitki trobiti v vladni rog; vladajo pokazala, da so vso postave in ustave razbijejo na njeni samovolji in denes smemo tej vladi nasproti reči:   Bach  nas jo topel z absolutizmom . (iiskra-Horbst nas hočeta 7 tepsti s parlamentičenjem I
Kakor mora tudi vsacega svobodnjaka boleti, da se parlamentarizem v Avstriji tako diskreditra, ravno tako se smo vsak Slovenec veseliti, da jo bila mala Kranjska tista skala, ob kteri so so razbilo Giskra-Herbstovo slop-ljivo fraze o svobodi; in kdor bi hotel nadaljovati Valvazorjevo : „eb.ro des horzogthums Kritin," no smel bi pozabiti z ilustracijo omonjati sijajno blamažo parlamentarnega ministerstva ua Kranjskem.
Pa šo iz drugih ra/logov smemo zadovoljni biti z vladnim postopanjem. Če je imel kedaj kteri parlament nenaravno situacijo, imel jo jo sedanji dež. zbor kranjski. Odkar so je bil letos sešel, vedno je visela nad njim Damoklojevemu meču podobna bojazen, da ga vlada razpusti. To ni bilo več parlamontovanjo, bilo jo parlamentarno strahovanje. Značaj, kto-remu velja geslo: „dulco et decorum est pro patria mori", morebiti bi bil v takem položaji dvojno in trojno napel svoje moči, in ako bi mu bilo žo šlo za življenje, bil bi vsaj skušal svojo življenje kolikor mogočo drago prodati. Ali taki železni značaji se no rodo pod policijsko izrejo avstrijsko vsako kvatro, in ko jo vlada vedno kričala našim poslancem: „življenje ali pa pre-
(v vzhodnji Albaniji), 9, Solun (Saloniki v Makedoniji), 10. Dšezair (za Hod in ostalo egejske otoke) in 11. Kirid (Kandia ali Kreta).
Do 1962. 1. je bil štet Beligrad kot 12. vojaško nameštništvo; Srbija jo pa zdaj malo da ne po bombardiranju P»elgrada lf>. junija 1HG2 samostalna, iz vseh trdnjav so so morali Turki jirad Srbi umakniti, sicer po di-ploniatični pogodbi med knezom iu sultanom, kajti inače bi so bili morali sili junaških Srbov hočeš nećeš umakniti. Noben Turek so no smo v Srbiji več naseliti, le nekaj žutakov (rumenih zlntov, menda 200.000) pošilja srbska vlada v znamenje tobožne podložuonosti v Carigrad. Srbija ima tudi samostalno vojsko z narodnim barjakom, ta pa ni stoječa (rasen nekaj 1000 mož), da v bezposclnih časih) v orožji ter le v času V vojski utegne Srbija do 100.000 bralnih, za
Balkanski poluotok.
(Zemljepisne in najnovfljs> zgodovinsko črtico o balkanskem ali grško-turškem poluotoku, spisal M. MiliaHjev). (Dalje.)
III.   Statistika in   zemljepisne razmere evropsko Turčije.
Pokolenje in jezik. — Vladajoči narod — osmanski Turki - ni sko- jampak v mini se vadi (so v raj nikjer poglavitni del stanovništva, in v celem carstvu so nek ne šteje I nevarnosti so klico k orožju, čiste osmansko krvi (z odpadniki grško in slovansko krvi vred) več kot kakili dom in rod navdušenih junakov na nogo postaviti. (Leta 18G2 jo nabirala 12 milijonov, v Evropi le nekaj čez 1 milijon. Albanczov je 1'/„ milj. Ru-^Srbija tudi prostovoljce iz sosednjih slovanskih pokrajin, med tirni sta bila, munov čez 4 milj. ne lo v podonavskih knježo-vinah,  ampak tudi v sosednih kolikor mi je znano, tudi dva za tlačeno slovanstvo navdušena iu izobražena
pokrajinah evropske Turčije. Najbolj mnogobrojni so slovanski  narodi, kojih je okoli 10 milj.; Bolgari, Srbi (Bošnjaki, Hreegovoi,  Crnogorci) in Hrvati prebivajo izključivo v evropski turški. Zemljepisno razmere pak so: a) Evropska Turčija obsega 9G40 št. m.
h) Neposredno podložne dežele obsegajo 0507 št. m. z 10% milj. Slovanov, (Srbov, Hrvatov in Bolgarov), ostali so Grki, Alhani, Turki. . . . Samostojno deželo   pod vrhovno turško   oblastjo   imalo da ne le na videz : —)
a) Srbija (knježevina) z 908 št. m. in       milj. lj. h) Valahija in Moldavija z 20CG št. m. in 4 milj. lj. c) Črnogorska knježevina z 70 št. m. jo popolnoma samostalna in ima le 125.000 lj., teh čotrti del so sami sivi sokoli, t. j. junaki, da jim jih ni para na celem svetu, knjti oni so borijo za „krst častni, kioni so krsti, za krst častni i slobodu zlatnu" (gl. mesto Cetinje z 2000—3000 lj.) A.   Evropska Turška je razdeljena v 11 namestništev ali pašalikov: 1. Drenopolje ali Jedreno (Adrianopelj),   2. Silistrija (v vzhodnji). 3. VViddin (" zahodnji),   4. Niš ali Nissa (v južni Bolgarski),   5. Serajevo (v Bosni). 6. Monastir (v izhodnji Albaniji);   7. Janina (za Epir in Tesnlijo).  8. Uskub
Slovenca).
Znamenita mesta so:
V T raciji: Carigrad (po turško Štambul, Konštantinopel, stari Bizan-tium) je vojaška luka, ima 900.000 lj. Drenoplje z 100.000 lj., Plovdivo (Ki-lipopel) z 60.000 lj., Kirklissa, (iallipoli na dardaneskem prelivu ali Helles-pontu je trdnjava in vojaška luka; tukaj se po 10 milj dolgi in zlo stisneni strugi marmarsko morje v egejsko preliva. Na obeh prolivinih obalah so tako imenovane dardanelske trdnjavice, ki v času vojne, sovražnemu bro-dovju pot zapirajo.
V Makedoniji: Solun z 70.000 lj. (Saloniki, rojstno mesto slavnih slovanskih apostolov in bratov sv. Cirila in Metoda) je trdnjava in pristanišče ; Seres jo manjše.
V Albaniji in Epiru: Janina (trdnjava), Skader s 60.000 lj. stoji na koncu skaderskega jozera; Prizron (znano iz srbskih narodnih pesmi, bilo jo menda nekaj časa stolno inosto srbskega carstva; Nemci pišejo krivo „Pri-srcndali clo Pcrscrin I") jo tudi vtrjono mesto; in morsko mesto Drač(I)urazzo. Dvrchachium, jo bila stara dorska naselbina in tedaj Epidamnas imenovana).
V Thessaliji: Lnrissa, —
V Bolgariji: Sredec ali Sophin z 50.000 lj.; VViddin, Rustčuk in Si-
moženje!". dali so rajijpremoienje, to je odstopili so včasi od svojih pravic, uklonili so so sili, poljubili so roko. ki jih jo hotela tepsti, samo da so rešili deželnemu zboru življenje, ali zaprav životarenje. Temu vladnemu pritiskanju moremo pripisovati, da so deželni poslanci raje govorili in glasovali in usuio galeriae, nego da bi bili vladi predlagali zastareli narodni račun ; temu pripisujemo, da so naši j Davidi raje vihteli svoje frače proti pritlikovskeniu Dežmanu, Kromerju in Klunu, kakor da bi se bili v čvrsti vrsti obrnili proti narodovim .nasprotnikom, kterih je* neškodljivih storiti'več nego deset tisoč. Vladno žuganjo, dri zbor razpusti,'! ležal jo* kakor črna moralna vsem deželnem zboru.
Mislimo, da jo zadnj vladni strel proti slovenskemu nardu ,'kteri je počil v petek v dežclnemfzboru kranjskem, zdramil naše; poslance in da v prihodnjo;, no bodo sami vedJliHUJpod peruti vladne kokoške, ampak da se ojačijo in da nam v prihodnjo ne bo več treba prositi: Domovino, drago domovine se oklenil
V prihodnje še spregovorimo več o tej zadevi.
Iz deželnih zborov.
Dopolni  /bor Ki,iii|*Ki
Poročilo odbora za dr. Bleiweisov predlog, naj se pregledajo splošne državne postave.
Slavni deželni zbor!
Odbor, kteri je bil postavljen , naj g. dr. Bleiweisov predlog, ki se glasi: „Deželni zbor naj na temelju §. 19. deželnega reda prevdarja, kako od 21. decembra 18G7 začenši razglašene splošne postavo in naredbo ustrezajo deželni koristi" — v posvet vzame, in potem slavnemu zboru poroča ter primerne predloge stori, je premišljal, kolikor mu jo bilo v pičlo odmerjenem času mogočo , omenjene splošne postave , ter jo našel, da se more z ozirom na okoliščine, željo in potrebe naše dežele vsa naša pozornost obrniti in usredotočiti na državne osnovne postave, in mod temi zlasti na osnovno postnvo od 21. dec. 1807 o državnem zastopu, zakaj te postave, zlasti postava o državnem zastopu so izvir in vodilo vsem drugim postavam, ter imajo v vsakem obziru našega državnega življenja odločevalno pomembo.
Tudi so je odboru, ko je pretresal specialne postave, povsod kazalo, da kolikor ne ustrezajo našim potrebam in željam, je prvi vzrok tega iskati v postavi o državnem zastopu.
Prevdarjaje to osnovne postave, in ozirajo se na vsakdanjo prikazni političnega življenja moral jo odbor pripoznati, da pretežna večina našega, pa tudi ljudstva druzih avstrijskih kraljestev in dežel ni zadovoljna 8 temi postavami, ker ne dovoljujejo toliko avtonomije, kolikor je jo potreba posameznim kraljestvom in deželam za varovanje svojih posebnih koristi (interesov) in raznim narodnim plemenom za ohranjenje, gojenje in razvijanje svoje posebne narodnosti in svojega jezika.
In kaj je nasledek tega našim in sploh avstrijskim razmeram ne ustrozajočega organizma V Od dno do dno rastoča nezadovoljnost, prepir, nesloga, ki je tako škodljiva deželi in državi, kakor posameznim osebam; ki braui združiti moči za skupne namene, ovira dušni in materialni napredek, in zadržuje s tem razvitek državnih meči , [ rave državljanske svobode in splošnega blagostanja.
Glede na te ne'vesele prikazni, ki se nikakor tajiti ne dajo,^nastaja
listria (vse tri so trdnjave na Donavi, poslednja je znana iz rusko-turške' vojne 1828—29) Šumla t., in Varna t. in pr. na črnem morju (tudi znana iz imenovano vojne).
V Bosni: Sernjovo z 60.000 lj., Zvornik na Drinji in Travnik so malo trdnjave. Na otokih : Kandiji, Hodu, Thasu, Lemnos itd. so neznatna mesta istega imena. — V podložnih knježevinah :
H. V Srbiji: Hehgrad na Donavi ima 25 — .'10.000 lj., knježevo stolno mesto, je trdnjava ; blizo je prijetno mestice Topčider. kjer biva pogostoma srbski knjez in kjer je bil 18G8. 1. 10. junija-) blagi knjez Miloš Obrenovič vsled znane zarote od hudobne-roke zavratno in grozovito umorjen. Naslednik} mu je zdaj vnuk mladoletni Milan (ima še lo 16 let), nadepolen, izobražen mladenič; učil se je na visokih šolah v Parizu in od tukaj je bil vsled žalostne Miloševe smrti v Beligrad pozvan in za prihodnjega vladarja od narodno skupščine jednoglasno proglašen, v kojega imenu vlada do njegove doraslosti ali polnoletnosti začasno vladarstvo, ki je. sestavljeno iz zgolj zaslužnih in rodoljubnih mož. — Krngujevac je glavno skladišče za vojaške potrebe, tukaj jo orožnica (arsenal), Ijcvalnica topov, puškarnica in zavod kapic (kapsel); v Omolju blizo Majdanpeka jo ljevalnica za strelivno zrnje ali kroglje; razen tega je zraven mnogo mlinov za strelni prah, izmed kterih jo najveći in najvnžneji oni v Straganji, vstrojen poleg najnovejše sisteme. Kar so tiče obče vojne in posebej topniško pripravo, ima Srbija vsega v ohilnosti. Itazun OBih400—500 topov, ktere ho jim umaknivši so Turki 1867. 1. v trdnjavah zapustili, od kojih so dajo še mnogi dobro vpotrebiti, je imela Srbija tudi lastnih do 150 topov in to risanih (gezogene kanonen). Najnovejši čas je Srbiji prijazna Pruska 70 novih, štirifuntno kroglje metajočih topov poslala (18G7. 1.), tako da Srbija v stroki topništva Turško popolnoma presega ali nad!;rili. tStrcliva za topove in orožjo ima Srbija več nego bi mogla v še tako veliki sili in dolgi; vojni potrošiti. Oskrbnic za živež vojsko (verpflegsunagazine) nahajamo v Belemgradu in tudi v Kragujevcu. Kader so pokliče narodna vojska na vožbanje (vaje, inanbvers), je za tisto v dotičnih krajih začasno s živežem dobro preskrbljeno. Potujoča vojska pa dobiva navadno hrano od občin. Kasarn je v Belemgradu (Srbi Izgovarjajo vselej brez sklanjnnja priloga „Biograd") in v Kragujevcu, kjer veči del vred-*) Ko ne j« ravno v koiutnjaku (park) s »vojo rodbino iprehajal. Pig.
vprašanje, kaj je storiti, da se stvar na bolje obrne, in da pridemo enkrat po tolikih bridkih borbah do trdne , vsem avstrijskim deželam in narodom všečne državne uredbe.
Odgovor na to vprašanje daje glas, ki se od dne do dne^močneje razlega med ljudstvom tako naše, kakor druzih avstrijskih dežel, iu odbor si je v svesti, da je samo tolmač tega glasu, ako izreče: treba se je na po sebnogti avstrijskih kraljestev in dežel, na različne potrebe narodov bolj ozirati, nego doslej; treba jo preozko mejo avtonomije razširiti, in iz tega namena osnovno postave od 21. dec. 1869 1., zlasti osnovno postavo o državnemu zastopu premeniti.
Ali ta prememba, da bo imela trdnost in obstanek, naj se ogiblje tiste poti, ktera je bila za vse dosedanje avstrijsko ustavo nesrečna in po gubljiva, naj se ogiblje samovoljnosti in sile.   Sodelovanje vseh kraljestev^ iu dežel, sporazumljenje in pogodba z vsemi avstrijskimi narodi, to bodi temelj, na kterega so postavi poslopje avstrijske ustave, Jrdno in nepotresno.
Kar se tiče vprašanja, koliko avtonomije naj se odmeri posameznim kraljestvom in deželam, sodil je odbor, da jo potrebno in da se jim tudi lahko — brez vsake skrbi in broz škode za skupno državo — prepusto vse reči, ki se tičejo pravosodja, bogočastja in nauka in sploh deželno upravo (administracije.) Da je to brez škode mogoče, no bo treba sklicavati se na Švico, kjer vživajo kantoni, kterih so mnogoteri veliko manjši od najmanjše avstrijske dežele, skozi stoletja gori omenjeno avtonomijo; ne na severno Ameriko; ampak imamo domač zgled nad trojedno kraljevino dalmatinsko, hrvaško in slavonsko , ki jo po pogodbi z ogersknn kraljestvom avtonomijo v vseh gori omenjenih rečeh zadobila.
Ako bi pa vendar ktera dežela vseh teh reči sama oskrbovati ne mogla ali ne hotela, lahko bi se dalo tudi temu pomagati s tem, da bi se vsaki deželi na voljo pustilo, da se z obzirom na svoje historiške, narodne, fiuancialne ali materialne razmere s ktero drugo deželo po vzajemni pogodbi v veco državopravno skupščino združi.
Odbor jo prepričan , da bo slavni zbor za svojo dolžnost spoznaval, na korist deželo in države, odkritosrčno izreči svoje misli in knr jo koli v njegovi muči, pomagati, da se sedanja državna uredba tako prenaredi in uravna, da bo vsem avstrijskim narodom po volji in poroštvo notranjega miru, svobode in napredka.
Odbor predlaga tedaj, slavni deželni zbor naj sklene: a) Deželni zbor kranjskega vojvodstva stavi na podlagi §.19. dež. reda sledeči PREDLOG:
Državne osnovne postave od 21. decbr. 1867 naj se v sporazumljenju vseh kraljestev in dežel tako prenarede, da se avtonomija posameznih kraljestev in dežel, toraj tudi vojvodstva kranjskega poveča tako, da se pravosodje, bogočastjo in nauk in sploh cela deželna uprava (administracija) izloči iz kompetencije državnega zbora in odkaže deželnim zborom posameznih kraljestev in dežel, kterirn naj so pa pusti na prosto voljo, po svojih historiško-pravnih razmerah, po narodnem so-plcmenstvu ali z ozirorn na finaucialno ali sploh materialno okoliščine združiti se v državopravne skupine (grupe.) h) Deželnemu odboru so nalaga, da izroči ta predlog vis. c. k. vladi. Dr. Jan. B 1 e i w o i s, prvomostnik.       L. S v e t o c , poročevalec.
Deželni zbor {rorliki.
(V seja 15. oktobra.)   Seja se. prične ob 5. uri popoldne; pre-bero in potrdi se zapisnik poprejšnjo seje. Gospod dež. glavar naznani nektere
jeno vojske službuje. Od vojaških učilišč jo ena topniška šola v Belemgi adu, namenjena častnike za topništvo izobraziti; v njej so uči od 40—50 pitomčev. Razun tega so uče srbski častniki v višjih vojaških šolah v Petrogradu, Berolinu in Parizu.
Srbsko trdnjave, ktore 60 bilo do 1867. 1. v turških rokah so te: Grad Belgrad z MOOO mož turško posadke; grad Ada-Kale in Tekija z 000 mož ; grad Šabac z 800 mož, grad Kladova z 200 mož; grad Smederevo z 900 mož, in grad Mali Zvornik s 100 mož turške posadke.
Ta poslednji ni spadal prav za prav pod Srbijo politično, ampak kot na desnem bregu Drine stoječ, samo geografično. Nu za razmotanje vzhodnjega vprašanja žalibog prezgodaj umrli, pogumni in blagi Miloš je vedel tudi ta grad vsled dogovora s turško vlado materi Srbiji pridružiti.
Bode li Srbija imenovano gradove ali trdnjave, koji so v denašnjem stanju proti novemu iskustvu orožja vso važnost izgubili (zvunej Belgrada) vzdržavala, ne vemo, pa dvomimo.
Ni čuda, ako bode tedaj v vsem, v blagostanju (ona nima nikakor-snih dolgov, ter jo v Evropi edina država brez dolgov in letnih prirnanklja-jev) in v vsaki struki prosvete in omike napredujoča Srbija pri razmotanju bližnji ga vzhodnjega vprašanja zlo imeniten faktor, s kterirn bo treba pO-štovati. Bog daj kmalu, da bode lo tlačenemu Slovanstvu na korist! —
C. V Valahiji ali Rumunjski jo Bukurešt z 100.000 lj., stolno mosto dotičnega knjeza ali „hospodara." Ko so 1867. 1. bivšega, le za svoj žep in razkošno življenje skrbečega knjeza Kuzo po nekrvavem puntu vjeli, ter čez arstrijsko mejo odpravili, je bil od narodno skupščino kraljevič Karol, iz ho-hencolerske prusko kraljeve rodbino za hospodara izvoljen, kteri menda m zlo uv8tro-ogerski državi prijazen, kajti dozdeva se, da je le orodje v Bis-markovi roki, da pomaga od druge strani Avstrijo spodkopavati. Bil je pred pruski gardelieutnant pri dragonarjih, ter vlada zdaj Rumunsko pod imenom Karol I. — Nova Orsova, na Donavi tik avstrijansko bnnaške moje jo malo mestice; Krajova na reki Šilu, Rimnik na Aluti, Ploješti, Braila in Ojur-gjevo ; poslednji sti trgnjavi na Donavi. —
V Moldavi je Jaš (Jassy) z 80.000 lj. iu Galac, pristan in trgovsko mesto na Donavi, kjer se Sereth v Donavo zliva. —
vloge, ki se izročć peticijskemu odseku; potem sporočuje poslanec dr. Tonkli v imenu odbora za vladne predloge o načrtu postave, ki zadeva organe, kteri imajo razsojati, ali se da po zameni zemljišč zboljšati gospodarstvo dotičnih posestev Zbor sprejme brez razgovora naslov iu tekst postave v slovenskem in italjanskem jeziku in jo potrdi po VVinklerjevem nasvetu tudi v zadnjem branju. Poslanec dr. Pajer poručuje v imenu deželnega odbora o pomoči, ktera naj bi so dovolila za narcjanjo mosta čez Sočo pri Pieris-u in nasve-tujo , da bi hotel skleniti vis. zbor: Dovoljuje se pomoč 25 000 gl. iz deželnega zaloga za narejanjo mo»ta pri Pierisu po tehničnem operatu, ki ga je potrdilo c. k. ministorstvo za notranjo zadeve; ta znesek naj so plača v dveh odplačilih, to je, 12,000 gl. leta 1870 in 13.000 gl. I. 1871 ; deželnemu odboru pa se naroča, naj pnzi, da se dovrši delo po narisih iu preudarkih, ktere on potrdi, in naj dovoli izplačilo otnonjenih zneskov tudi po odplačilih (ratah), pu kakor bo delo napredovalo. —
Poslanec Dot tori opazuje v imenu peticijskega odseka, da jo ta isti že poprej pretehtal predlog odborov, in da ga jo enoglasno odobril — sprejme se brez vgovora. Poslanec dr. Abrani poroča o preudarku deželno-občiuskoga zaloga za 1 1870 v imenu finančnega odseka in nasvetuje, naj sklene visoki zbor: Preudarek deželno-občinskega zaloga, ki ga je predložil dež. odbor, je potrjen z dohodkom 1805 gl., in naročuje se odboru, da ualoži na obresti ostalo gotovino 82 gld. Predlog je sprejet. Potem poroča isti poročevalec o proudarku glavnega zaloga za uboge za 1. 1870 in predlaga: visoki zbor naj blagovoli skleniti: I. Preudarek glavnega zaloga za uboge za 1. 1870 jo potrjen z dohodkom 25.048 gl. in s stroškom 22.242 gl., kakor je razloženo v preudarku. II. Naročuje se dežel, odboru , da naloži ostalih 2806 gl. na obresti, ako deželni zbor ne določi drugače. Predlog obvelja. Poročevalec tinunčnega odseka, poslanec grof Strnsoldo, poročuje o preuderkih za 1. 1870 1.) gospinskega zaloga, 2.) zaloga Codelli-evih štipendijev, 3. zaloga VVerden berg-ovih štipendijev; 4. štipendijskega zaloga; 5) zaloga za poljedelstvo in gozdnarstvo.
Zadnji porotuje v imenu peticijskega odseka poslanec Dottori o prošnji cestnega odbora Kanalskega, da naj se izpusti cesta od Gunjač do Plavi iz vrste skladovnili in o vlogi cestnega odbora Goriškega, da naj se ona prošnja zavrne, ter nasvetuje: deželni zbor naj prestopi o prošnji Kanalskega cestnega odbora na dnevni red, dež. odbor pa naj naznani ta sklep Goriškemu cestnemu odboru.   Predloga sc sprejmeta.
Poslanec dr. Pajer dobi besedo, in naznani ta-le predlog: Visoki zbor naj ustanovi odsek 5 udov z naročilom, da bo pretresal, ali in kako naj bi se imele vpeljati v naši deželi neposrednje volitve poslancev za državni zbor in da predloži primerne nasvete. Poslanec bar. Ritter podpira ta predlog iu nasvetuje, naj se kot nujen obravnuje. Poslanca dr. Deporis in Pretiš podpirata tudi Pajer-jev predlog.
Deželni glavar dti glasovati o nujnosti, ki pa ostane v manjšini ; potem sklene sejo, naznanivši, da bo prihodnja soja dno 19. t. m. ob 5. uri popoludne. Na dnevnem redu bo dr. Pajerjev predlog iu odsekovo poročilo o ustanavljanji, obiskovanji in vzdrževanji javnih ljudskih šol.
Is LJubljani 22. oktobra [Iz. dp.] Danes jo bila volitev v državni zbor. Iz velikega posestva je voljen g. grof Albin Margheri, iz kurijo mest in trgov spet dr. To man. — Dr. V. Zarnik jo bil in jo v obče zoper poši
ljanje poslancev v državni zbor, toraj danes volil ni. Jutri pride resolucija na dnovni red. Obče je počil glas, da bo g. Conrad, deželni predsednik, precej „stante pedc" zbor sklenil, ko pride ta točka v obravnavo. — Pred češkimi volitvami je bilo skleneno . to iz naj boljšega vira vem, zbor zarad slovenskih za piknikov in sicer na vsaki način razpustiti. Zdaj po čeških volitvah pa vlada tega poguma več nima, toraj ga bočo pred obrevnavo resolucije sklenili Dela vlada, kakor tič strus, kader so iz straha pred lovci z glavo v pesek zarije. Resolucija, kakor jo je dr. Zamik klubu—i predlagal, glasi se :
1. Deželni zbor kranjske vojvodine, oprt na § 19 redii deželnega zbora, izreka:
Državni obraz, ustrojen z osnovnimi zakoni, razglašouimi 21. decembra 1867 leta, večini avstrijskih ljudstev in (udi prebivalcem vojvodine kranjske ni ustregal, ker no daje toliko s a m o u p r a v j a, kolikor ga silno potrebujejo razna kraljestva iu dežele, da bi si moglo braniti svojih posebnih koristi, in razni narodi, da bi si branili, gojili in razvijali narodnost in jezik. —
Raspor in nezadovoljstvo, ktero je zaradi tega nastalo, zavira, da se notranji mir ne more povrniti, goji nezaupnost in svado med raznimi narodi, a državi no vpira samo utrditi so in svojo moč okrepčati, uego daje tudi povod njenim sovražnikom, da celo o njo životnoj moči dvomijo ter na to snujejo svoje črteže. A vse to celoskupuej državi ter njo vsacemu posameznemu delu, posebno tudi našej kranjskej Vojvodini, rodi kvaro v duševnih iu gmotnih koristih, in pogubo grozi celo državnemu obstanku.
2. Zgodovina uči. da so žo večkrat bile v ožjej zvezi to dežele, po llterih prebivajo Slovenci. Ako se tudi v misel ne vzame, da se je pod celjskimi grofi južna štirska družila s kranjsko zemljo, imela jo vendar Kranjska, Gorica in Gradiška še 1803. lota vkupej eno deželno poglavarstvo v Ljubljani, ter šo le v novejšej dobi se je od Kranjsko brez njeno ustavne dovolitve odtrgala avstrijska Istra s Krasom, kteri jo bil po državnem pravu od starine del kranjsko zemlje. Tudi žuinbrski okraj jo zmerom spadal k Kranjskej, in kranjski deželni zbor si jo 13. septembra 1847. leta izrecno prihranil, žumberski okraj in Marijo dol z osredji zopet zahtevati posebno tedaj, kader bi so utegnil ločiti od vojaške granico, kar se zdaj godi.
3. Priznava se, da Avstrija po izgubi lombardo-benedskega kraljestva -branečega jezu potrebuje zoper nasilne valove italjanizma in zoper poželjive roke vlaškoga kraljestva, dasi ohrani odprto cesto do svojega edinega namreč adrijanskega primorja, in tudi primorje samo.
Male, zdaj ob meji razkosane okrajine se gotovo no morejo nasprotniku tako vpirati, kakor bi se vpirala večja celota. Zedinjencga slovenskega naroda starodavna znana zvestoba k državi ter njenemu vladarju bi gotovo bila najkrepkejši jez na meji cesarstva.
4. Hoče zaželjena premeinba dobiti obstanek , ter dolgovečno zadovoljstvo objeti vso narode v cesarstvu, mogočo je to edino po ustavnoj prena-redbi, in samo tako, da vsi narodi v soglasji s slavno vlado nj. c. kr. apostolskega veličanstva izdelajo glavni čitež to nove ustavo, in da se sprava med narodi osnuje ter dovrši po načelu ravno razmerjenih pravic in bremen, pa da se odvrne vsaka neustavna sila.
Mnogovrstnost avstrijskih narodov, raznost njih omike, potreb in želj, tudi razlika njihovega gmnotnega položja uči, da samo federativna zveza deželnih skupin , pri kterih se je ozirati na zgodovinsko in narodno razmerjo ter na izjavljene narodno želje, podli cesarstvu potrebno edinost in moč, kraljestvom in deželam samopravjo, ktero jo zagotovljeno z najvišjim
IV. Vera in n r a v n o s Izlam ali mahomedanska vera je vladajoča. K nji so spoznavajo *) Turki (Osmanlje), en del Hošnjnkov in Hulgarov, ki so večidel nekdaj k Islama pristopili, da niso svojega premoženja zgubili; večidel so bili pleme-nitaši in bogatinci, ki so kot poturice hujše kot Turki z svojimi rojaki vselej ravnali. (Izgled temu je poturica okrutni Omer Paša, bivši avstrijski ši-kovnik ali feldvvebel, ki je vsled necega zločina, menda nezvestobe, tatvine, na turško vbežal, in tam s svojim sicer bistrim umom do časti „generalis-sima" v turški vojai dospel). — Kršanski prebivalci turškega carstva: Grki, Srbi, Rumuni, Armenci, veči del Bošnjakov in Bulgarov so pravoslovne ali grške nezedinjene cerkve ali verozakona, katoličanov med temi je blizo l milijon. V evropski Turčiji je razmerno število kristjanov proti Turkom (Mo-zlemom) skoraj kakor 9 : 4. - - Nravnost in ljudska omika je povsod (izvzomši omenjene podložno knježevine) obžalovanja vredna. Vpljiv Izlnma (Korana) in političnega robstva kršanskih narodov je moral tudi sleherno kal ali po četek napredka in izobraženja potlačiti in čisto razdjati. -Proizvodi i u živež: Kršanski prebivalci, raja ali od turkov džauri t. j. psi imenovani, se pečajo skoz in skoz s poljedelstvom ; (Grki in Armenci deloma tudi s trgovino, ravno tako veliki del muhamedanskoga ljudstva; namreč Turki, potur-čeni Bolgari, Hošnjaki, Srbi (v turški Srbiji) in Albanci ali Albanezi imenovani. Obrti in trgovine je šo nekaj, nkoravno javne okoliščine vsaki višji rnz-vitek ovirajo.
V. Državna v r a v u a v a ali usta v a. Državni načelnik se 6ultan ali padiša imenuje. Njegova oblast jo le po koranovih predpisih („sv. pismo krivega preroka Mahomcda") omejena, sicer jo popolnoma neomejen vladar, ki smo s svojimi podložnimi, posebno kristjani ravnati, kot pastir s svojo čedo. Njegov „harem", v kterem več stotin njegovih žen stanuje (vsaka ima svojo palačo), stoji vsako leto milijone in milijone, ter je podoben velikanski gobi, ktera največ soka popije, to je, narveč dohodkov iz krščanskega znoja in žuljev stisnenih požre. Zarnd tega že pametni Nemci in vsi svobodoljubi priznavajo, da jo turško vladnnje za kršansko Evropo in sebično vzajemno zavidljivo vlado neizbrisljiv sramoten
*) Treba je vediti, da govorimo v Viem in povsod le o evropoki Turčiji,  za drugo nam tukaj nič mar.
madež , naj se lo kolikor jim drago s svojo kulturo ponašajo. Od kake ko-likaj svobodne ustave no moro tu niti govora biti. Tri jo razredi prebivalstva so: Mozlemi nli Turki, raja (ti so na pol robovi) in pravi robovi. Mozlemi imajo naravno po Koranu vse pravico, šo do kristjana ubiti so smoli po-pred brez kazni, in tudi zdaj ni \kljub vsem fermnnom, hatihamajumom in hatišerifom nič ali lo malo boljšo. Na papirju so sicer kristjani spoznani za enakopravne, ali tudi tam je, kakor pri nas 19,teorija od prakso ali djan-skega vresničenja tako daleč vsaksebi, kot sta si zemlja iu nebo. Tudi ne bode boljše, dokler se turško no razruši in na tistega razvalinah nova krepka slovanska država no postane. Pokrajine opravljajo veliki od porte naimeno-vani, inače prav samovoljno vladajoči namestniki ali paše, ki so navadno okrutni, lakomni trinogi in odrtniki. (Izgled jo Omer paša, Mitbad paša itd.) Srbija ima, kakor jo bilo pred omenjeno, lastnega knjeza, knježevina je dedna in poplatna (tributptlicbtig), tako je tudi Valahija in Moldavija, ki imate le enega knjeza ali hospodara, kterega domače plemstvo izbere in visoka porta potrdi. Se ve da imajo evropsko velevlasti svoj vpljiv pri taki volitvi s svojimi strankami, kakor je bilo po pregnanju poslednjega hospodara Kuzo o volitvi sedanjega hospodara Karola I. videti. — Razun tega jo sultanova vrhovna oblast le po imenu od oddaljenih namestnikov pripoznana. Nekdaj tolikanj strahovita vojaška sila, vsled ktero so morali vsi Mozlemi za orožjo /grabiti, jo sedaj vkljub poskušnji, sedanjo turško vojsko po evropskem, zlasti francoskem kopitu preustrojiti, na slabem glasu. Tudi nekdaj strahovito pomorstvo je od Navarinsko bitke in od tega kar so Grki odpadli in poslednjo krimske vojne zlo onemogla, tako, da bi so zamogla komaj z malim avstrijskim pomorstvom meriti. Vsa znamenja kažejo bližnji razpad turškega silništva, svoj sedanji obstanek ima ono lo vzajemni zavisti evropskih velevlasti zahvaliti. Tudi razne skušnje kršansko-evropska kulturna načela vpeljati so spodletela zarad trmoglavosti turskoga značaja, ter tisto skušnjo so bile bolj znamnja, kakor pa lek proti temu razpadu. Sicer jo neka „mladoturška stranka", ktero je volja nektera kulturna načela vpoljati, ali ovir ima pri starih Turkih toliko, da jih ne bo mogla nadvladati, kajti oni menijo, da potem nehajo hiti to, kar so sedaj bili, to je : nehajo biti zvesti privrženci preroka Mahomedn. — (Daljo prih.)
MV
diplomom razglašenim 20. oktobra 1860. leti. in ucm narodom ravnopravno resnično svobodo.
Torej deželni zbor, goječ iskreno željo, da bi se odpravilo dozdanje razmerje, ker dela kvnro državi in oalffj deželi, svetuje na podlogi cj!9 deželnega reda :
a. Državno osmvne zakone rnzg'iše,:e decembra 1867. leta, pregledati je po ustavnem poti. in tako popraviti, da samoupravje posameznih kraljotev in dežel, torej ludi kranjske vojvodine, bode tako razširjeno, da *r oblasti državnega zbora odvzame vso, kar spada k pravosodju, b o g o ( a s t j u in nauk n ter k vsej upravi.
v b. Dežele in okrajine. koder prebivajo Slovenci rekše: kranjsko, južno Mrsko, |otookoroškodeželo, Istro, Gorico, ter Gradiško in tržaško zemljo je po uslavncm poti združiti v eno državno skupino pod imenom: Slovenija z enim občnim deželnim zborom ter z eno obČOO odgovorno vlado, c. Žuruberske stotnje (kompanije! in Marijo dol a osredji je združiti
s kranjsko vojvodino. Iz Maribora, 22. okt. [Izv. dop.] Zdaj ko se nova ustava Avstrije snuje, zdaj ko vsi nebinavski prijatelji Avstrije zahtevajo, naj se narodi vseh jenih kraj i n pomirijo in se jim zadovolji, zdaj moramo tudi mi Slovenci svoj program si sestaviti in ga svetu predložiti. Ker pa je to za trenotek težko delo, zato naj se glasovi v časnikih, ki so javno govorišče slovenskih rodoljubov, priobčajo, da se s časoma pravi smisel našega slovenskega programa do tenka sčisti in da bode čez nekoliko časa slovenskim poslancem in drugim vpljivnim rodoljubom slovenskim mogoče v kakem občnem zboru a d hoc o takem programu se zodiniti in ^a slovenskemu narodu kakor tudi drugim avstrijskim narodom prijaviti . in kedar bo nova vlada sestavljena, jej že gotovi program predložiti.
V sledečih vrsticah hočem v kratkem ustavo našega cesarstva in posebno vredjenjo slovenskih zadev nacrtati. Pri tem ll nikakor ne laskam, da bodem kaj novega, povedal, ali pa, daje ta moj program edino pravi. Ako so papežu v Rima celo v verskih rečeh infnlibilitet jemlje, kdo hočo dan-denes in politicis za infalibel veljati? Le naj vsi, kterirn bodo zato mar, moj program ostro presodijo in popravijo, kar se jim nepravo in nekoristno zdi. Kar bodo vsi sklenili, kar jo veljavnih mož, to naj bode potem merilo in prepričanje narod«.
Najvažnejše je vprašanje: kako naj bodo naše cesarstvo vredjeno ? Ali bodi tudi zn naprej dualistično ali ne.
Na to vprašanje jaz odgovarjam : dualistično ne smeje vedno ostati, ampak samo dokler se z Ogri o preinačenji zgovorimo. To se pa da po privatnem poti in v delegacijah storiti. Najprcjc moramo, kakor silno in težavno nam je takraj Litave, v delegacijo iti, in v delegacijah poskušali, kar se da. Samo so morajo delegacije drugačo osnovati, nego so se od cislajtanske strani do zdaj zbirale. V delegacije moramo mi iz deželnih zborov voliti, ne pa iz cislajtanskega „reihsrata". Ta reichsrath nosi krivo ime in tega moramo odpraviti , dokler občnega, od vseh narodov nvstrijanskih sostavljenega „avstri-jnnskegii parlamenta", pa po dogovorih in po prosti volji vseh narodov ne dobodemo. Dokler pa narodi v tega ne dovolijo, ostanejo deželni zbori z delegacijami edini avstrijski parlamenti.
Deželni zbori in delegacije se morajo za podlago pri ustvarjenji novo ustave vzeti. Deželni zbori pa so morajo po zahteva nji različnih narodov na novo prestrojiti.
Oni menjši ali veliki zbori, kteri to hočejo, naj se zedinijo, kakor n, p. Češki in moravski; oni zbori pa, kjer jo dvojo narodnosti, ki se nočejo pobotati in med seboj združeno biti, naj so ločijo in vsaki del naj so k svojemu sorodnemu delu priklene Ako je kje manjšina z dotičnim zborom nezadovoljna, naj so od zbora loči. To jej bode s časoma mogoče, ako se lo poslanci v dotično zbornico trdovratno več ne pošilajo, Tako bodo vlade prisiljeno, nezadovoljuikov prošnjo uslišali. Kajti v politiki vlada oni, ki jo močnejši, in kjer se v državah z dobrim nič ne opravi, tam se mora pravica s hudim prisiliti. Ako pridejo federalistično misleči možje b krmilu države, potem nam je upati, da z dobrini do svojih pravic pridemo.
Pri prestrojanji deželnih zborov pa je naše največe skrbi in energičnosti treba. Kranjski Slovenci nas morajo bolj podpirati kakor do sedaj ; oni morajo očito izreči, da je tudi jim treba zediujenja vseh Slovencev , ker tudi njim proti politična in narodna smrt, ako pride neiušlvo do njih meje in kože. Naj se Kranjci ne zanašajo na svojo število, na svojo gorsko oklepje in na svoje zemeljsko lego; vse to jih brani samo nekoliko časa, potem pa tudi na nje pride vrsta.
Da pridemo do zedinjo.no Slovensko , ktera nam bodo šo le pot k večemu narodnemu delovanju in k večej politični moči, treba nam vse žile napeti. Naprvo se morajo etnogrnfično meje zanamovati in število slovenskih ljudi. Politična društva morajo širje in več delati nogo do zdaj; ljudstvo so mora po vseh potih: veselicah, knjižicah, potujočih govornikih, taborjih i. t, d. podučavati, naj se zdrami iz dušnega spanja in začno o svojem sužnjem stanji premišljevati, kako ono v različnih krajih pred Nemci in Vlahi nič ne velja, kako se službe samo tujcem delo, kako so slovenski denarji za tuje šolo, za tuja učilišča in zavode troše, kako bode s časom Slovenec na lastni zemlji berač postal itd.
V zedinjeno Slovenijo moramo zahtevati Štajersko, Koroško, Goriško, Tržaško okolico in Istro; tudi Medjimurce in Uskoke moramo reklamirati. Mestom ostanejo njih dosedanjo pravice in tudi narodnost so jim hočo ohraniti. Trst mora svojo okolico zgubiti in naj bode'svobodno mesto s posebnim zborom. —
Naj se naša poneračenn mesta in trgi zdinjeno Slovenijo no boje! Mi Slovuuoi no želimo vladati na drugimi narodnostmi; mi lo želimo svobodo, pravo, občno, vesoljno svobodo vsem in sebi; v Sloveniji bodo za vso narod-
nosti, za vcroizpovednnja in za vsako svobodo prostorn dovolj. Kd<r nas izobražene Slovence razklicuje za nesvobodnjake, ta nas ne pozna, in nas krivo -odi. Nam je za svobodno Avstrijo , za blagor vseh narodov v njej živečih, nam je za avstrijsko samostalnost.
_ X.
Politični razgled.
Ko ro ški deželni zbor jo prosil, naj so koroški odpuščeni vojaki v tem času , ko je po deželi dosti dela, no jemljo v Dalmacijo. Ministerstvo odpisuje dež. zboru , da je meje svojega oblastja prestopil. Poslanec Lugin protestujo zoper ta odpis.      Torej celo na Koroškem košček samoupravne
volje! —
Upor dalmatinskih Bokezov cislajtanski vladi 9trašno veliko preglavico dela. Vladna poročila veliko molče, kor — nič dobrega za vlado povedati no morejo. Uporniki so močneji kakor je bilo misliti. Črnogorski knjez ne more ustavljati svojih ljudi, da ne bi svojim dalmatinskim slovanskim bratom na pomoč prišli. In dasiravno ima vlada že tisoče in tisoče vojakov na mestu, in da si je vlada že do tega več milijonov morala plačati sa to „ekspedicijo," vendar je iz raznih poročil videti, da do zdaj zmagujejo uporniki, Cesarski vojski so celo vzadnjič vzeli fort (utrjen kraj) S t arij c vi č, in ondotni vojaki so se upornikom udali. Uporniki imajo poseben vstajen odbor , ki je izdal oklic, kteri pozivlje „junaški sokole naših gor," daljo sorodne Crnogorce in Hercegovinco v orožje za „sveto reč" in za „pravico ter svobodo očetov." — Kakor so v „Koln. Ztg." piše, se vlada ni upala poslati jugoslovanskih regimentov v Dalmacijo, kar jo veliko znamenje našega časa. Sicer pa spoznavajo neodvisni časopisi, da je breztaktna zdanja vlada sama kriva, da se preliva zdaj kri v cesarstvu.
Prnžki mestni zbor je volil deklaranta dr. BeTskega za župana. Ni gotovo, da bi cosar to volitev potrdil..
Kako zelo so avstrijski Nemci mod seboj needini, kaže tudi to, da moravski deželni zbor, kjer po izstopu Cehov sami Nemci sede, ni za neposredne volitve, temuč samo hoče, da so iz. doželnib zborov podvoji število državnih polnncev.
Polj ske volitve v Lvovu so končane in zdanje ministerstvo je ž njimi dobilo '»ov težak udarec. Ministerijalni poljski narodnjak in oportunec Ziemialkovski, pravi poljski Svetec,jo padel. Zmagala je stranka opozicijonalna , zedinjeni Smolkovci in resolucijonisti. Voljeni so: Vil d (resolucijonist), Čemerinski in Molcki (demokrata Smolkove stranke.) Te volitvo so jako važno, ker bodo imelo neizmeren vpljiv na vso poljsko t. j. na opozicijonalno avstrijsko politiko. Še en majhen udarec in zdanje ministerstvo in zdanja sistema v Avstrija so bode zgrudila,
Z Rusijo našo cesarstvo do zdaj ni bilo v posebno prijateljski razmeri. V zadnjemu času pa Beust skuša sprijazniti se in zato je imenovan grof K o t e k za diplomatičnega poročevalca na ruskom dvoru. Ruski časopisi pak, ki oimajo dosti vere v Avstrijo, ne govore posebno navdušeno o njej in naravnost odsvetovajo državi, naj no bode „policaj" in naj ne izgublja slovanskih simpatij.
Razne stvari.
* (Dr. Z ar ni k.) Dasiravno smo zajemali iz najboljega vira, ko smo poročali, daje izstopil dr. Zamik iz slovenskega kluba, bili smo vendar krivo podučeni, /urnik je ostal do zadnjega trenotka ud tega kluba. Še bolj krivo podučeni pa so vsi, ki dr. Zamika pripisujejo, kar se jo pisalo v „Slov. Nar." o ljubljanski resoluciji.
* (Kupci j b k a zbornica kranjska) jo imela 19. t. m. vdnr gič volitev predsednika in podpredsednika kupčijsko zbornice; in to zarad tega, ker so ni dan volitve ministerstvu naznanil, kar se mora zgoditi pri volitvah predsednikov v novih zbornicah. Ministra pooblastenec, g. knejz Metter-uich, izrečo po govoru zadevajočem važnost zbornic trgovskih in obrtnijskib, daje zbornica ustanovljena in potom prevzame gosp. J.Blaznik predsedništvo. Volitev se je vršila tako kakor prvič, zopet sta bila gosp. V, C. Suppan (a 15 glasovi) in gosp. Horak (s 15 glasovi) voljena.
(„Be se d ui k"), ki izhaja prvi in tretji četertek v mesecu in velja za celo leto 2 gld. 60 kr., za polleta pa 1 gld. 30 kr., naznanja po smrti rajnega vlastnika Antona Janežiča to-le: Z denašnjim listom tedaj je „Bosednik" začol izhajati v založbi vdove gospe Karoline Janežičeve. Na-njo naj se pošilja naročnina in sploh vse, kar spada v administrativne zadeve, spisi vred-ništvu namenjeni pa pod vrednikovira imenom. Živo priporočamo „Besednika" Slovencem, navdaja nas sladka nada, da bo čedalje bolj raslo število naročnikov. Vradništvo si bo posebno prizadevalo, da bo list kolikor mogoče napredoval, zato pa prosimo, da nam prijazni ostanejo doadanji pisatelji in blagovolijo prihajati z novimi spisi. Izdateljstvu jo rosna volja, da druge razmere ostanejo, kakor so bile pri ranjkem Janežiču, in ustrezalo se bo tem bolj na vse strani, čem več bo prihajalo denarne podpore. Da bi se toraj če dalje bolj mzširjal „Besednik" I
Telegram „Slov. Narodu.44
(Došel po dokončanem vredovanji.)
V Gradcu, 25. oktob. Deželni zbor peticije slovenskih studentov noče sprejeti, ker je slovensko pisana.   ToSnjak energično protestuje.   Jutri zopet seja,   Slovenski poslanci ne bodo več Sli k zboru.
l/.iluielj in vrednik Anton Tomšlć.
I .m iniUi: Dr. Joto Vošnjab In dragi.
Tiskar fidnard Jantlć.