/l&HHhnnotycf\
GLASILO KMETIJSKEGA KOMBINATA ŽALEC
LETO XX	ŽALEC, NOVEMBER 1966	ŠTEVILKA 11
NASA HRANILNO-KREDITNA
»Hmeljar« izdaja Centralni delavski svet. Ureja uredniški odbor; predsednik: Karel Kač; člani: Pla-skan Vlado, Jeriček Zlatko, Janič Vinko in Janše Jože. Urednica strokovne priloge dipl. ing. Kač Miljeva. Glavni in odgovorni urednik ing. Vybihal Vili. — Uredništvo je na upravi KK Žalec. List izhaja mesečno. Letna naročnina 12 N-dinarjev. Rokopisov ne vračamo. — Tisk in klišeji »Celjski tisk« Celje.
SLUŽBA
ODRAZ NAŠE SOLIDARNOSTI
Zadnje čase v slovenskem, pa tudi jugoslovanskem merilu veliko razpravljajo o hranilno-kre-ditnem poslovanju v kmetijskih zadrugah oziroma kmetijskih organizacijah. Pri nas hranilno-kreditno službo imamo, ker je pred leti, kot marsikje, nismo opustili. Značilno je, da sedaj dajejo velik poudarek ustanavljanju kmečkih hranilnic in posojilnic tudi po drugih republikah, kjer do sedaj sploh niso obstojale, ali pa so bile zelo slabo razvite.
Zakaj paudarek kmečkemu hranilništvu in posojilništvu? Vprašanje je odraz premišljenega in dobrega gospodarjenja, načtmo zbiranje denarja za določen namen ali za nepredvidene izdatke. Je tudi odraz zaupanja v vrednost denarja. Mislim, da je dovolj dokazov, da naš dinar po reformi hitro dobiva na vrednosti, saj se bodo v bližnji prihodnosti celo tuji avtomobili dobili za dinarska sredstva. Zbran privarčevan denar pa mora dajati obresti. Zelo napak ravna tisti, ki denar, predvsem večje vsote, hrani doma. Poleg tega, da je denar izpostavljen nevarnosti tatvine, požara itd., izgublja tudi obresti.
Po določilih pravilnika o hra-nilno-kreditnem poslovanju našega kombinata se hranilne vloge obrestujejo 5 %. Če pa so hranilne vloge vezane na daljši čas, so obresti takele:
od 6 mesecev do 1 leta 5,5 % od 1 leta do 18 mesecev 6 % od 18 mesecev do 2 let 6,5 % nad 2 leti	7 %
Naši vlagatelji vedo premalo o višji obrestni meri za vezane vloge in se te ugodnosti ne poslužujejo dovolj.
Obrestna mera je torej v naši hranilno-kreditni službi ista kot v ostalih hranilnicah. V naših hranilno kreditnih odsekih zbran denar pa lahko posojamo kooperantom za nabavo živine, strojev, gospodarskih objektov itd.
Narinijevanje na 2. strani)
Nove brazde
2

(Nadaljevanje s 1. strani)
O dajanju posojil odločajo obratni sveti kooperantov na šojah. Posojila se lahko odrejajo do višine 70 % zbranih vlog za dobo do pet let in po 7 % obrestni meri. Tajnost vlog je zajamčena kot v drugih hranilnicah, za vloge pa jamči podjetje. Poudariti moramo tajnost vlog. Sveti kooperantov morajo kct upr avl j alci	hranilno-kredltne
službe temu posvečati posebno pozornost. Tudi na sejah svetov kooperantov se imena vlagateljev ne smejo objavljati, prav tako nimajo pravice zahtevati podatkov o vlagateljih drugi organi.
Sredstva, zbrana v naših hra-nilno-kreditnih odsekih, so edina sredstva, katera lahko posredujemo kmetom-kooperantom
kot posojila za izboljšanje njihovega gospodarjenja. Kot je znano, kmet-kooperant takih posojil v drugih hranilnicah ne dobi. V avgustu 1965 je bilo ko-onerantom izdanih posojil za
50,000.000 S-din, v letošnjem avgustu pa že za 150,000.000 S-din. Da bi laže zadovoljili potrebam, smo začeli zbirati vloge tudi pri delavcih kombinata, število vlagateljev se je dvignilo na 4.780. Lahko trdimo, da smo po zaslugi naše hranilno-kreditne službe lahko omogočili 545. kmetom-kooperantom najetje posojil.
Pozivamo lunete-kooperante in člane kolektiva, da vlagajo sredstva v naše hranilno kreditne odseke. Vlaganje sredstev je odraz naše solidarnosti in stanovske zavesti.
Vlado Plaskan
Bralcem vso srečo za 29. no
dan
republike
Gospodarski načrt za prihodnje leto
PRIPRAVE ZA SESTAVO PROIZVODNO-FINANĆNEGA PLANA IN NEKATERE SPREMEMBE V METODI PLANIRANJA
ZA LETO 1967.
Pred nami je sestava gospodarskega načrta za prihodnje leto. Gospodarski načrt podjetja v pogojih decentralizacije gospodarjenja in delavskega samoupravljanja predstavlja večje število delnih samostojnih načrtov, izdelanih po posameznih delovnih in poslovnih enotah. Načrtovane obveznosti so izražene z naturalnimi, količinskimi in vrednostnimi pokazatelji. Posamezni načrti, ki so vsklajeni s proizvodnim programom podjetja, predstavljajo kompleks količinskih in vrednostnih predvidevanj za prihodnje obdobje.
Da bi bil načrt vsklajen z možnostmi in obveznostmi kombinata mora biti sistematično obdelan. Vsebovati mora predvsem:
—	osnovptj kapacitete (zemljišča po strukturi, kapacitete hlevov in Ostalih gradbenih objektov, stroji in oprema ter živina);
—	setveni in količinski načrt proizvodnje;
—	načrt investicij;
—	načrt potreb materiala in storitev;
—	načrt potrebne delovne sile;
—	načrt predelave, prodaje in izvoza;
—	cenik planskih cen proizvodov, materiala in 'storitev;
—	načrt amortizacije in investicijskega vzdrževanja;
—	načrt ostalih stroškov, ki se ne dajo neposredno razmejiti na posamezne proizvode;
—	kalkulacije proizvodov in storitev (proizvodno-ekonomski
modeli);
—	načrt potrebnih obratnih sredstev in sredstev za investicije ter predvidenih virov financiranja;
—	načrt celotnega dohodka in njegova delitev.
Tako sistematično obdelan gospodarski načrt zahteva temeljito pripravo. Najodgovornejši strokovni kadri v podjetju morajo za svoje področje sodelovati v pripravah za sestavo gospodarskega načrta. To delo zahteva koordinacijo akcije vseh tehničnih in ekonomskih kadrov od vodij sektorj'ev in oddelkov do vodij delovnih in poslovnih enot ter ostalih delavcev, ki bodo sodelovali pri izvajanju samega načrta. Da bi 'se lahko uresničil postavljen cilj o prihodnjem poslovnem letu po posameznih enotah, morajo sprejete obveznosti bili poznane vsem članom delovne skupnosti. Sprejete obveznosti morajo predstavljati optimalno vskladitev proizvodnih in poslovnih zmogljivosti z istočasnim vsklajenjem interesov delovnih enot, kombinata kot celote in interesov širše družbene skupnosti.
Za izvedbo in spremljanje tako sistematično obdelanega letnega načrta, moramo imeti ustrezno oblikovano in konkretnim razmeram prilagojeno tehnično, tehnološko, delovno, operativno in računovodsko dokumentacijo, organizirano potrebno tekočo evidenco in statistiko. Tako organizirana evidenca omogoča stalen nadzor in kontrolo nad izvrševanjem ‘sprejetih planskih obveznosti, sproti odkriva pomanjkljivosti in napake ter omogoča učinkovito odločanje samoupravnih organov in pravočasno ukrepanje strokovnih operativnih vodstvenih kadrov že v samfem procesu izvrševanja sprejetih Obveznosti. Pravočasno odkrivanje, vzrokov nihanj in odstopanj v posameznih fazah uresničevanja gospodar-
skega načrta omogoča odpravljanje napak pri nadaljnji realizaciji načrta.
Da bi približali načrt delovnim oziroma poslovnim enotam in jim dali možnost odločanja o planskih zadolžitvah, uvajamo nekatere spremembe v našem načrtovanju. S tem hočemo odpraviti pomanjkljivosti in kritike na račun dosedanjega centralnega načina planiranja. Pomankljivosti so bile predvsem v tem, da s centralnim planiranjem ni bilo vedno možno upoštevati vseh specifičnosti posameznih delovnih enot. Zaradi tega so nastali v planu delovnih enot določeni disproporci.
V	dosedanjem načinu planiranja ni bilo direktnega sodelovanja v vseh fazah sestave plana, zato so nekatere delovne enote opravičeno, v večini primerov pa neopravičeno iskale vzroke odstopanj od postavljenega plana v nedoslednem planiranju.
V	novem načinu planiranja so nosilci izdelave plana vodje posameznih poslovnih enot ob sodelovanju centralne planske službe. Planska služba na upravi bo z ostalimi strokovnimi službami pripravila tehnične normative, cenik planskih cen, proizvodno ekonomski model za glavne proizvode ter izdelala metodologijo planiranja. Poleg tega bodo planerji neposredno sodelovali pri izdelavi načrta poslovnih in delovnih enot, dajali podrobnejša navodila in pomagali reševati konkretne probleme pri tehniki izdelave načrta.
Vodje poslovnih enot morajo s svojimi sodelavci resno pristopiti k pripravi za izdelavo proizvodnega načrta.
V	lastni proizvodnji je potrebno:
—	na osnovi poljedelske knjige izdelati setveni načrt, načrt nasadov in načrt proizvodnje po posameznih parcelah;
—	izdelati obrat živalske črede na osnovi sedanjega stanja in predvideti proizvodnjo v živinoreji;
—	prilagoditi okvirne normative materiala, storitev in delovne sile lastnim pogojem.
V	kooperacijski proizvodnji je potrebno:
—	ugotoviti površine hmeljišč in stanje nasadov ter v zvezi s tem oceniti proizvodnjo;
—	predvideti možnosti razvoja kooperacijske proizvodnje pitanja živine, proizvodnje mleka in piščancev;
—• na osnovi izkušenj predvideti ostale oblike sodelovanja s privatnimi kmetijskimi proizvajalci.
Pri tem sproščenem načinu planiranja pa moramo ponovno poudariti, da naj bo plan realno postavljen. Osnove za sestavo načrta naj bodo obdelani podatki preteklih obdobij ob upoštevanju uvajanja nove tehnologije in delovnih izkušenj. V novih pogojih gospodarjenja si ne moremo dovoliti, da bi z »rezervami« v planu, prikrivali svoje proizvodne slabosti, kajti tržišče nam tega ne bo priznalo. Cene, ki jih za posamezne proizvode dosegamo nam morajo biti osnovni pokazatelji načrtovanja in izvajanja načrta, če hočemo da bo naša proizvodnja rentabilna in sposobna konkurirati na tržišču.
Škafar Polde, dipl. ing. agr.
Naraks Dolfe, ekonomist

3
Deio in naloge sindikalnih organizacij
Veliki napori in prizadevanja za čimvečjo proizvodnjo so letos v glavnem za nami. Kolektivi nekaterih delovnih enot že pripravljajo osnove za bodoče proizvodne naloge. V času proizvodnje nismo našli časa za družbeno-politično delo in tudi samoupravni organi so reševali samo prav nujne zadeve. Zaradi tega je šla mimo samoupravnih organov in kolektivov marsikatera odločitev, ki bi morala priti na dnevni red njihovih sej in sestankov.
Sedaj je čas, da nadoknadimo zamujeno in se oprimemo tudi družbeno-političnega dela. Organizacije zveze komunisov in sindikalne organizacije čaka vrsta nerešenih nalog, pojavljajo pa se tudi nove. Četrti in peti plenum CK ZKJ in tudi plenumi komitejev ZK republik so dali družbeno-političnim organizacijam v rešitev obilo nalog. Vrsta teh izvira iz našega vsakdanjega dela in prakse, delavskega samoupravljanja, uspehov in problemov v proizvodnji in delovnih odnosov. Pred nami so konference samoupravlajlcev (zbori delovnih skupnosti) in občni zbori sindikalnih podružnic. Na njih bo treba dati obračun dela, ki ga bodo morali pripraviti DS delovne enote in IO sindikalne podružnice. Na obeh zborovanjih bo treba s predhodnim aktivnim delom doseči razpravo delavcev iz proizvodnje. Delavci naj dajo oceno o delu organov. Poleg navedenih dveh osnovnih nalog, za kateri smo dolžni temeljito izvršiti vse predpriprave, je pred nami še vrsta drugih problemov: priprave na volitve samoupravnih organov v podjetju, priprave na volitev v skupščinske organe, akcije za splošno in družbeno politično izobraževanje, enoletne akcije o varstvu pri delu in končno prihajamo v sezono, ko bomo lahko nekaj več časa posvetili tudi športu. V vsakodnevni praksi se iz dneva v dan pojavljajo nova vprašanja in problemi, ki terjajo rešitve.
Izvršni odbor sindikalne podružnice kot zastopnik celega kolektiva delovne enote naj smelo poseže po analizah uspehov in neuspehov, razpravlja naj o pravilnostih im nepravilnostih pri delu, organizaciji proizvodnje, nagrajevanju po vloženem delu, o delitvi dohodka in osebnih dohodkov in drugem. Na osnovi tako prikazanega stanja na zborovanjih kolektiva naj leta izdela in oblikuje predloge in stališča do določenih vprašanj. Tako oblikovana stališča sprejmejo sindikalne organizacije (kolektivi) kót zaključek in jih posredujejo, samoupravnim organom v potrditev.
Ne moremo in ne smemo dovoliti, da bi ostala za kolektiv nerazčiščena in nerešena kakršna koli vprašanja pa če je to posameznikom prav ali ne. Stremeti moramo za to, da u-stvarjamo iskrene medsebojne odnose, zato ne sme ostati nič nepojasnjenega in sklenjenega nič takega, česar kolektiv ne bi sprejel za svoje.
Za pravilna stališča, za stremljenja in želje večine delavcev se moramo nenehno boriti, imeti vedno posluh od teh skupin želja in stališč, ki naj nam služijo za mobilizacijo vseh progresivnih sil, za napredek gospodarstva in dobrobit celotnega kolektiva.
Občni zbori naših sindikalnih nodružnic ne smejo ostati na dosedanji ravni, mnogokrat prazni in formalni s suhoparnimi in sfriziranimi poročili in s tradicionalno malico. Ne, občni zbori in drugi sindikalni sestanki morajo postati tribuna delavcev, preko katere bodo delavci — neposredni proizvajalci uveljavljali svoja napredna stališča in hotenja. Izvršni odbori sindikalnih podružnic so dolžni, da kvalitetno izvršijo Vse politične predpriprave, da bodo zborovanja taka, kot si jih želimo. Poročila za taka zborovanja morajo sicer imeti gospodarsko vsebino, ki naj bo kritična z gospodarsko političnega vidika, vsebovati pa mora mišljenje in stališča do določenih vprašanj, ki jih zastopajo neposredni proizvajalci. V teh poročilih naj bodo kritično obdelani delovni odnosi, uspehi in neuspehi v proizvodnji, vzroki za to, mišljenja in predlogi o delitvenem sistemu in sploh stališča delavcev v neposredni proizvodnji. Razpravo na vseh teh zborovanjih je potrebno smelo usmeriti tako, da bodo delavci razpravljali o problemih delovne enote in podjetja.
V merilu občine, republike in federacije bodo letos in v začetku prihodnjega leta konference samoupravljalcev. Občinska konferenca bo v Žalcu 19. novembra. Naše delovne enote iz obeh občin sodelujejo na tej konferenci. Pred občinskimi konferencami pa morajo biti v vseh delovnih enotah zbori sa-mou.pravl jalcev. Zbore skliče delavski svet delovne enote, za politični uspeh zborov pa so odgovorni izvršni odbori sindikalnih podružnic. Zbori morajo biti izvršeni do 10. novembra. Sicer pa je o podrobnostih delovne enote in sindikalne podružnice pismeno seznanil občinski sindikalni svet.
. Na zborih bodo volili delegate za občin sl o konfrenco po sledečem ključu:, na 20 članov
kolektiva en delegat, na 50 članov dva delegata, na 100 članov trije delegati in na vseh nadaljnjih sto članov, ki aktivno sodelujejo v samoupravnih organih in imajo v samoupravljanju
že določene izkušnje in bodo na konferenci aktivno sodelovali.
Vse navedene naloge terjajo od izvršnih odborov sindikalnih podružnic resno delo in takojšnje reševanje. F. Ivančič
Odšla sta v pokoj
Pred dnevi sta formalno stopila v zasluženi pokoj dva veterana obrata Hmezad — tovariša Vučer Tine in Rehar Ivan. Formalno pravim zato, ker se bosta še vsako leto ob časa prevzema hmelja vračala v Hmezad pomagat s svojimi bogatimi dolgoletnimi izkušnjami. Prisluhnimo, kaj pravita vsak o svoji pestri življenjski poti!
TOVARIŠ VUČER TINE: »V Žalcu sem 1902. leta zagledal luč sveta. Kot mladega fantiča so me dali učit so-darske obrti k Eger Antonu v Celje. V strojilni tovarni na Polzeli sem bil sodarski pomočnik in kasneje mojster vse do prevzema samostojne obrti po dosluženi vojaščini. Odkupovanje hmelja za tvrdko Landesman iz Žatca mi je postalo po letu 1925 glavna dejavnost. Da bi se v hmeljarstvu izpopolnil in si nabral čimveč izkušenj, sem vsako leto potoval na Češko in v Nemčijo k omenjeni firmi. Hmelj sem nakupoval tudi za domače trgovce Vdbiča, Viranta. Abrehta in druge. Leta 1940 sem postal stalni nakupovalec inprevzema-lec hmelja vbivši hmeljarni, 1945, pa pri Hmezadu vzorčni mojster, hmeljski manipulant, prevzemalec hmelja in končno še. referent za HTV in požarno varnost. Hmelju sem posvetil polnih 41 let in lahko smelo trdim, da sem eden redkih.s tako dolgim stažem.«
Vučer Tine in Rehar Ivan odhajata v zasluženi pokoj
TOVARIŠ REHAR IVAN: »Mlajši sem od Tineta za tri leta. Doma v Gotovljah smo imeli hmelj.
Po očetovi smrti zapustim dom in 1920. leta postanem nakupovalec hmelja pri trgovcu Osetu na Vranskem. To dolžnost opravljam do druge svetovne vojne. Med vojno delam v hmeljarni Žalec, 1945. leta pa postanem obrato-vodja in sortimi mojster vri hmeljarski zadrugi Žalec. Zaradi vse večjih odkupljenih količin hmelja opustim dolžnost sortirnega mojstra in se posvetim delu le kot obratovodja. To dolžnost opravljam še danes.
Pozabil sem povedati, da sem imel pred drugo svetovno vojno tudi samostojno obrt za nakup hmelja, lesa in deželnih pridelkov.«
Obema tovarišema vcrekamo: zahvalo za vestno delo in želimo, da bi se po dolgoletnem delu odpočila in zadovoljna uživala zasluženi pokoj.	Vy
ffi*iHhrnotyai\
i
Obisk pri avstrijskih vrtnarjih
Na dvodnevno ekskurzijo v Avstrijo nismo bili poslani, niti povabljeni. Enostavno smo si priskrbeli kolektivni potni list in z Izletnikovim avtobusom rano zjutraj odrinili preko Maribora in Šentilja do Feldkirche-na pred Gradcem. Tam se nam je pridružil predstavnik kmetijske zbornice za Štajersko ing. Kriegel. Pod njegovim vodstvom in po programu, ki ga je pripravila zbornica, smo si ogledali nekaj zanimivih vrtnarskih objektov.
V Feldkirchenu so nam pokazali vrtnarijo gospoda J. Oliva. To je lepo urejen objekt na južnem robu mesta, ki zaposluje poleg družinskih članov le par tujih delavcev. Vrtnarija je majhna, saj obsega komaj dva slaba ha površine. Jedro predstavljajo visoko zasteklene površine (rastlinjaki), ki merijo okrog 30 arov. To so tipski objekti, kakršne smo srečevali tudi v ostalih vrtnarijah. Konstrukcija je iz pocinkanega železa, zasteklitev brezhibna, zračenje in ogrevanje avtomatizirano. Posebno zanimanje je vzbudila kotlarna s kotlom na srednje težko olje, ki zmore 600 tisoč kilo kalorij na uro in služi tudi za razkuževanje zemlje
s paro. Zaprtih gred je le okrog
1.000	m2, preostale vrtne površine pa so sorazmerno ekstenzivno obdelane. V rastlinjakih prevladuje cvetje za rezanje. Najmočneje so zastopani ameriški
ra v lastni cvetličarni v Gradcu.
Pri J. Wallnerju na Murfel-derstrasse so nam pokazali tipično zelenjadno vrtnarijo, ki se je vzorno približala njihovim težnjam. Od leta 1956 dalje je
Na ogledu Wallnerjevih rastlinjakov
nageljni (40%), sledijo jim vrtnice, v manjšem obsegu pa kale, tulipe in krizanteme. Med lončnicami smo videli zelo kvalitetne listnate rastline, horten-zije, ciklame, santpavlije in gloksinije. Vse proizvode plasi-
PRIZNANJE POSEBNE DOBE IZ NOV
Ne bo odveč, če ponovno opozorimo vse člane kolektiva in kooperante, bivše borce in aktiviste NOV, da poteka zadnji rok za vlaganje prošenj za priznanje posebne delovne dobe iz NOV. Z zveznimi predpisi je določeno, da poteče ta rok 31. decembra letos. Do tega roka naj vložijo tisti udeleženci, ki še nimajo priznanega sodelovanja kot posebne dobe, prošnje v dvojniku pri pristojnih občinskih skupščinah na oddelku za gospodarstvo. Po tem roku prošenj za priznanje dobe iz NOV ne bodo več sprejemali.
Prav je, da dajo pred vložitvijo k prošnjam mnenje terenske organizacije Zveze borcev tistega kraja, kjer je borec ali aktivist sodeloval. Prošnji priložite vojaško knjižico, karakteristiko, razna potrdila in podobno! Dokumente prilagajte v overjenih prepisih v dvojniku! Overi jih občinska skupščina ali sodišče.
Prosilci morajo poleg priložene dokumentacije, ali če te sploh nimajo, imeti v dokaz sodelovanja najmanj dve priči. Priči morata biti borca ali aktivista s priznanim stažem v NOV najmanj za isti čas kot prosilec.
Tudi borci NOV in POJ, ki imajo vojaške knjižice iz te dobe in imajo v njih vpisano aktivno udeležbo, nimajo pa te dobe priznane kot posebno dobo in s posebno odločbo pristojnega organa, naj vložijo prošnje po opisanem postopku, ker se jim bo drugače udelažba v NOV štela samo kot enojna.
Se mnogi so zaslužni borci in aktivisti predvsem na vasi med kooperanti, ki tega še niso rešili. Zato naj pohitijo, da ne zamudijo zadnje priložnosti za priznanje in ugodnosti, ki jim jih nudi družba za njihove zasluge V narodnoosvobodilni vojni.
F. Ivančič
postopoma opuščala zaprte grede in gospodari od 1961. leta dalje samo s 40 ari rastlinjakov in minimalnimi površinami odprtih vrtnih zemljišč. Za ogrevanje tipskega rastlinjaka je na razpolago kotel z zmogljivostjo
1,000.000 kilo kalorij. V vrtnariji pridelujejo kumare, paradižnik, papriko, kolerabo, mesečno redkvico in kot dopolnilno kulturo krizanteme. Vsa dela, od setve do prodaje pridelkov na graškem trgu opravijo družinski člani. Za nas je bil zanimiv tudi traktorski nosilec orodij s številnimi priključki za različna strojna dela v vrtnariji.
Primer vrtnarije, ki jih tudi s krediti podpirajo, so nam pokazali v Hautzendorfu na jugozahodnem robu Gradca. Lastnik F. Lienhart je pričel z gradbenimi deli marca 1965, tretjega januarja letos pa so bili objekti
usposobljeni za proizvodnjo, Vrtnarija je še v izgradnji. V sedanjem stadiju pa so vidni stanovanjski, skladiščni in gospodarski objekti pod skupno streho ter neposredno vezavo z rastlinjaki. Med tipskimi objekti so pritegnili našo pozornost manj znani premični rastlinjaki (Rollhaus). Tudi za Avstrijce predstavljajo, podobno kot Ruthnerjevi stolpni rastlinjaki novost, ki jo zaenkrat preizkušajo v manjšem obsegu. 70 arov rastlinjakov (vrtnarija je brez zaprtih gred) ogrevajo z modernim kotlom na srednje težko olje, s kapaciteto 2,300.000 kilo kalorij. Po številnih kulturah, ki smo jih srečali v rastlinjakih, sklepamo, da vrtnarija še nima ustaljenega proizvodnega programa, katerega poskuša šele prilagoditi zahtevam graškega tržišča.
V Wietzu pri Gradcu, kjer smo tudi prenočili, smo obiskali znanega gojitelja kaktej gospoda Muicka, naslednji dan pa prav tako znanega kaktejista Reppenhagena iz Šentvida pri Celovcu. Pri obeh smo občudovali številne zbirke matičnih rastlin in obsežne kulture kaktej za prodajo. ~
Zadnji, žal komaj drugi dan našega popotovanja, je bil izrazito izletniški. Vožnja od Gradca do Celovca in naprej ob Vrbskem jezeru nas ni razočarala. Tudi za bežen ogled obeh mest smo našli nekaj časa. Nepozabne vtise turistično vzorno urejene Koroške je skalil le odsek neurejene ceste na avstrijski strani Ljubelja. Po vratolomni vožnji smo sproščeno zadihali šele na domači strani predora, točneje v lepo urejeni restavraciji, ko smo preobračali žepe in zbirali korajžo za zadnji del vožnje.
(Nadaljevanje na 9. strani)
Matična zbirka kaktej gospoda Muicka v St. Weitzu

NAŠI OBRATI
HISXI SKLAD
Ustanovitev hišnega sklada — obrata za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in poslovnimi prostori pri kmetijskem kombinatu je bila izvršena na osnovi temeljnega zakona o gospodarjenju s stanovanj skimii hišami v družbeni lastnini. Zakon namreč predvideva, da se morajo formirati posebne organizacije — podjetja, enote oziroma obrati, ki bodo v bodoče skrbeli za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih lokalov in Obdržali nezmanjšano vrednost stanovanjskega in poslovnega fonda, ki so ga vlagatelji
prenesli v upravljanje. Istočasno pa naj bi bila ta podjetja oziroma enote nosilec gradnje njihovih stanovanjskih površin in poslovnih lokalov.
Pri ustanavljanju stanovanjskega podjetja oziroma enote je nujno zasledovati ekonomičnost in zagotoviti, da bo podjetje oziroma enota razpolagala s takšnim skladom stanovanjskih hiš, ki mu bo omogočil poslovnost dela v interesu stanovalcev in samega sklada stanovanjskih hiš. Za ustanovitev stanovanjskega podjetja oziroma enote veljajo ista določila in pogoji kot za ustanovitev vsake druge gospodarske organizacije z dopolnitvami, ki so navedene v temeljnem zakonu. Dohodek takšnega podjetja oziroma enote sestavljajo stanarine, najemnine za poslovne prostore, sredstva, ki jih vloži vlagatelj, sredstva za opravljene storitve in drugi dohodki, ki po splošnih predpisih o podjetjih predstavljajo celoten dohodek.
Celotni delavski svet je poveril posebni komisiji izvršitev analize, ki naj bi prikazala, ali bi bilo formiranje posebnega obrata rentabilno, ali ne. Komisija je ugotovila, da razpolaga kmetijski kombinat s 763 stanovanji, da bi bil dohodek od najemnin in stanarin ca. 78,800.000
S-din, da bi bilo 4 % sredstev stanovanjskega prispevka po odbitku subvence še za ca. 74.000J000 S-din. Poleg tega je podjetje izdvojilo iz sklada skupne porabe za stanovanjsko izgradnjo v letu:
1963	86.096.030	S-din
1964	51.353.574	S-din
1965	47.070.000	S-din
Verjetno pa bo podjetje tudi v bodoče izvajalo znatna sredstva za rešitev stanovanjskega problema svojih delavcev. Eden od razlogov za formiranje obrata; je ta, da je stanovanjski fond našega podjetja specifičen. Precej stanovanj imamo še po gospodarskih poslopjih. Posebno vprašanje so stanovanjske površine, ki jih zaseda sezonska delovna sila. Stanovanja podjetja se nahajajo na področju občin Žalec in Celje. Če podjetje ne bi ustanovilo samostojnega obrata za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, bi morali ta fond prenesti v upravljanje občinskega kombinata v Žalcu in v Celju, kar pa bi oviralo vodenje enotne politike na stanovanjskem področju v okviru podjetja.
Obrat hišni sklad je bil formiran na osnovi sklepa centralnega delavskega sveta dne 4. 11. 1965 kot poseben obrat v okviru podjetja z nalogo, da vzdržuje in upravlja stanovanjski in poslovni fond podjetja na območju Žalec in Celje. Obrat je registriran zä svojo dejavnost pri gospodarskem sodišču v Celju dne 22. 1. 1966 in 24. 3.
1966. S poslovanjem je pričel kot ekonomska enota podjetja 1. januarja 1966, kadrovsko pa je bil zaseden šele 1. februarja.
Za normalni začetek poslovanja je bilo potrebno sestaviti evidenco stanovanjskih površin in poslovnih lokalov. Istočasno so bili izvršeni izračuni stanarin na osnovi popisne dokumentacije in izdane odločbe o višini stanarin za leto 1965. Na področju občine Žalec je bilo to mogoče, ker smo prejeli popisni material od občinskega sta-novanjiskega podjetja. Evidenco o vrednosti stanovanjskega fonda na področju občine Celje pa smo sestavili na osnovi odločb, ki jih je izdal bivši zavod za nepremičnine v Celju.
Istočasno z izdajo odločb o višini stanarine smo morali vzbuditi pri stanovalcih zanimanje za samoupravljanje na stanovanjskem področju, ker so posamezni hišni sveti, ki so bili pred ustanovitvijo obrata aktivni, prenehali z delom v prepričanju, da vnaprej hišni sveti niso potrebni.
Ker je CDS sprejel sklep, da upravlja obrat s tistimi poslovnimi lokali, ki se dajejo v najem tujim koristnikom, smo z vsemi najemniki sklenili pogodbe o izkoriščanju poslovnih prostorov.
Skupna) revalorizirana vrednost stanovanjskih površin in poslovnih lokalov, ki so predani v upravljanje našemu obratu, znaša 1,898.238.336 S-din. To pa narekuje obratu, da smotrno vlaga v tiste objekte, kjer bi bilo vsako odlašanje škodljivo. Program investicijskega vzdrževanja stanovanjskih hiš bo razen malenkostnih odstopanj izvršen. Osnovni koncept pri vzdrževalnih delih v letošnjem letu je bil, da obnovimo najbolj poškodovane strehe, popravimo žlebove in uredimo sanitarne naprave. Obnovili smo samo tri fasade. Dokončana so dela investicijskega vzdrževanja na objektih v Celju -^Kajuhova 4, Žalec — četvorček II, Podvin 1, 4 in 9, Žalec 118, Prebold 108, Drešinja vas 17, Vransko 28, Frankolovo 10. Na ostalih objektih pa bodo dela v kratkem končana.
Ena izmed nalog našega obrata je, da bo organizator gradnje stanovanj in mobilizator finančnih sredstev za to gradnjo. Zaradi doErega gospodarjenja je obrat zainteresiran, da uredi takšne stanovanjske objekte,
V Novem Kloštru pri Pakeli ureja obrat hišni sklad fasado na graščini
5
katere bo tudi v celoti uporabljal, kajti prü novih objektih vsaj 30 let ne bo potrebno vlagati večjih sredstev za vzdrževalna dela; ta sredstva bomo lahko vložili v tiste stanovanjske hiše, ' katerim bo z vzdrževalnimi deli trajanje podaljšano. Pripravili pa smo tudi spisek stanovanjskih hiš za odprodajo, in to predvsem tistih, za katera bi bilo treba vložiti znatna sredstva, objektu pa trajanja ne bi podaljšali. Prav tako je obrat zainteresiran za odprodajo posameznih stanovanj, ki so v stanovanjskih hišah, katere upravljajo druga stanovanjska podjetja. Pogoje za odprodajo stanovanj bomo pripraviti in objavili v kratkem. S sredstvi, ki bodo pridobljena z odprodajo stanovanj je po temeljnem zakonu o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami obrat dolžan nadomestiti stanovanjsko površino'v vrednosti odpro-danega fonda.
V letošnjem letu ima naš obrat predvsem nalogo izdelati dokončno evidenco prevzetega stanovanjskega in poslovnega fonda, da bo mogoče izvršiti knjiženje osnovnih sredstev. Z vsemi stanovalci bomo že v sledečem mesecu podpisali pogodbe o koriščenju stanovanj, obenem pa bomo pregledali vsako stanovanje, da bo mogoče čim realneje izdelati petletni program investicijskega vzdrževanja.
Že drugo leto naj bi bil obrat organizator stanovanjske gradnje iz vseh sredstev, ki bodo namenjene za stanovanjsko gradnjo. Za normalno poslovanje obrata bi bilo potrebno povečati število zaposlenih vsaj za eno osebo. Trenutno smo v obratu zaposleni trije delavci.
Naloge Obrata so obširne. Da bi jih lahko izvršili, bo potreben izreden napor. Nujno pa je, da se pri izvrševanju nalog angažirajo vsi hišni sveti in vsi stanovalci s ciljem, da se očuva stanovanjski in poslovni fond s čim nižjimi stroški.
Ur an jek Miha
Dopisujte v
naš
list!
6
SLWrntHpA
Mlekarna v prihodnje
Kombinat je v letu 1962 dogradil novo mlekarno v Medlogu pri Celju. Čeprav mlekarna obratuje šele štiri leta, kar je so azmerno kratko obdobje, že terja razvoj strojegradnje, zlasti pa ugovori potrošnikov mleka in mlečnih izdelkov, da obra' rekonstruiramo.
•Veureditvenn dela bi obsega-
la
—- zamenjavo obstoječe linije za oranje in polnjenje steklenic za konzumno mleko s sodobnejšo na osnovi nevračljive embalaži;
zamenjavo in povečanje zn 'jgljivosti linije za izdelavo jo urta z napravo za izdelovanj- jogurta s strojem za pranje in oolnjenje stekleničk;
-uvedbo homogenizacije m1 ika v tehnološki postopek, s čimer bi se kvaliteta konzumne a mleka, jogurta, masla in si: a bistveno dvignila;
—	dograditev hladilnih prostorov za čuvanje končnih izdelkov;
nadgraditev terase;
—	- preureditev kotlarne;
—	racionalizacija notranjih transportov;
—	ureditev okolice: zgraditev garaž s platojem za pranje vozil in postavitev ograje.
.Stroja za pranje in polnjenje steklenic sta tehnično dotrajana. tehnološko pomanjkljiva in ekonomsko neracionalna. Ob tej ugotovitvi se postavlja alternativa:	ali zamenjati oba
stroja ali uvesti nove sodobne naprave z bistveno boljšim tehnološkim in ekonomskim učinkom. Zamenjava linije za konzumno mleko Z enakima strojema ne pride v poštev, zato kaže naii avi ti in montirati stroj za polnjenje mleka z nevračljivo embalažo. Od razpoložljivih tovrstnih strojev je za naše raz-
mere najprimernejši Pre-pak. Ta stroj omogoča popolno mehanizacijo tehnološkega postopka in kar je še važnejše, absolutno sterilnost posameznih faz polnjenja. Stroj sam pripravlja polietilenske vrečke, jih polni z mlekom in zvari do končne oblike. Prav tako omogoča izdelavo ostalih mlečnih napitkov: smetane, čokoladnega mleka in tako dalje. To daje možnost razširitve asortimana, kar tržišče zahteva.
Poleg naštetih prednosti, ki bistveno vplivajo na kvaliteto mleka, ima sistem Pre-pak še sledeče ekonomske prednosti:
—• zaposluje le dva delavca;
—	za namestitev stroja sta potrebna le dva kvadratna metra prostora;
—	odpravlja pranje, kontrolo in evidenco vrnjene embalaže, kar pomeni, da ni potrebna nabava stroja za pranje steklenic. V zvezi s tem nastane prihranek na vodi, pari in detergentih;
—	odpade lomljenje steklene posode, kar znatno zmanjšuje kalo in preprečuje zdravju škodljive posledice;
—	razbremenjuje prevozni park in sprošča prostor za manipulacijo.
Kapaciteta stroja je izredno velika, saj znaša 1.400 enot na uro; kar pomeni, da napolni v eni uri, če so enote 1 liter, 1.400 litrov ali v desetih urah 14.000 litrov konzumnega mleka.
Proizvodnja jogurta v mlekarni predstavlja poseben problem. Obstoječa linija omogoča le ročno pranje stekleničk in polavtomatsko polnjenje ter zapiranje. Obrat s skrajnimi napori in veliko porabo živega dela napolni letno 800.000 stekleničk, kar je odločno premalo za potrebe -tržišča. V poletnih mesecih se proizvodnja jogurta dvig-
ne celo na 10.000 stekleničk dnevno.
Povečanje kapacitete jogurtne in higienske ter racionalne proizvodnje jogurta je mogoča danes samo z nabavo strojev za pranje in polnjenje ter zapira-
nje firme »Seitz«. Kapaciteta teh strojev znaša 2.000 stekleničk na uro ali 20.000 na dan. Predvideni stroj za polnjenje stekleničk omogoča uporabo nevračljive embalaže (papirnati kozarčki), kar ima izreden pomen za bodoče.
Uvedba homogenizatorja v proizvodni postopek v mlekarni ima poseben pomen. Ta faza še doslej v obratu ni bila znana. Homogenizacija pomeni, da se v mleku maščobne kapljice razbijejo v manjše, s čimer je preprečeno njihovo dviganje na površino, kjer tvorijo sloj zbite smetane. Poleg tega vpliva homogenizacija še na lažjo prebavljivost beljakovin v mleku. Tako pripravljeno mleko ima bolj poln vonj in okus. Posebno velja to za sistem Pre-pak, ker se v nasprotnem primeru lepijo maščobne kapljice na stene polietilenskih vrečk. Zelo priporočljivo je tudi homogenizirati mleko za jogurt, ker je le-ta boljšega okusa, posebno pa je zboljšana njegova konsistenca. Na površini ni več zlepjene smetane, ampak je enakomerno razdeljena po vsej vsebini. Tudi smetana ima boljši okus, boljšo viskoznost in je primernejša za stepanje.
V kletnih prostorih ima obrat nedograjeno hladilnico. Prostor ima vgrajeno hladilno telo, nima pa ustreznih vrat in izolacije. Z izdelavo izolacije na podu, stropu in stenah in vgraditvijo vrat bo obrat pridobil dragocen prostor za skladiščenje končnih Izdelkov.
Nä severozahodni strani objekta ima obrat v prvi etaži
zgrajeno teraso, ki meri 60 kvadratnih metrov in ne služi nobenemu namenu. Tla terase so sicer zgrajena tako, da ne prenesejo večjih obremenitev, vendar je mogoče z montažo železnih nosilcev in z zgraditvijo zunanje stene ter betonske bočne ,steze pridobiti prostor za namestitev štirih cistern po 5.000 litrov, skupaj 20.000 litrov. Ta prostor je namreč edini primeren
za depoje ohlajenega mleka zaradi višinske razlike, ki je potrebna za polnjenje konzumnega mleka in izdelavo jogurta. Poleg tega se bo na ta način sprostil prostor za pripravo mleka za izdelavo jogurta.
Proizvodnjo pare za potrebe obrata zagotavljata sedaj dva parna kotla s skupno ogrevno površino 55 kvadratnih metrov in dajeta 1.200 kg pare na uro.
Parna kotla se orevata s premogom, kar je neracionalno, zlasti pa za živilski obrat neprimerno (veliki depoji, penel itd.). S povečano kapaciteto obrata od sedanjih 15.000 na 20.000 litrov mleka dnevno se bo potreba popari povečala od 1.100 kg na uro na 1.700 kg na uro. Zaradi tega in prej naštetih razlogov je nujno potrebno preurediti kurilnico v obratu in povečati proizvodnjo pare.
Obrat ima neurejen dovoz mleka in odvoz izdelkov. Sprejem mleka in izdaja izdelkov je sedaj na enem mestu. To povzroča zastoje in težave, ki jih je mogoče odstraniti z zgraditvijo obvozne ceste in rampe za izdajo izdelkov.
Obrat praktično nima prostora za čuvanje in pranje transportnih sredstev. Zaradi tega je potrebno zgraditi garaže za deset kamionov s priročno delavnico in ploščo za pranje vozil.
Mlekarno z vsemi stranskimi objekti je potrebno ograditi z žičnim pletivom v skupni dolžini 430 metrov, kar bo preprečevalo dostop vsem nezaželenim osebam in ugodilo zahtevam notranje ureditve.
Franc Selih, dipl. ing. agr.
Ena rampa mlkerane ne zmore več velikega prometa ob dobavi in odvozu mleka in njega izdelkov.
Staro stavbo izmolzišča na Zalogu preurejajo v upravno stavbo, v kateri bo poleg kopalnic, sanitarij In pisarn še lepa klubska soba.

Strokovni pogovori in nasveti

NEKAJ PRIPOMB IN PREDLOGOV K LASTNI
PROIZVODNJI HMELJA
Kakor vsako, talko je bilo tudi to leto nujno, da ob zaključku spravila pridelka analiziramo proizvodnjo in ugotovimo odstopanja v tehnologiji. Vedno moramo skrbeti za to, da napak ne bomo ponavljali in da dosegamo čimbolj še proizvodne rezultate. Pridelki morajo biti iz leta v leto večji in s tem tudi cenejši. Razlike med proizvodnjo in prodajno ceno so vedno manjše, zato je nujno, da sproti odpravljamo napake, ki znižujejo proizvodne rezultate, da v tehnologiji sproti vključujemo novo opremo in delovna orodja, da zboljšujemo kvaliteto dela in da delo hitreje opravimo.
CAS SPOMLADANSKIH
DEL IN VEGETACIJE
Nujno je v zgodnjih spomladanskih dneh izpopolniti vsa prazna mesta z najboljšimi ukoreninjenei. Sadilna mesta je treba posebej označiti z za to pripravljenimi količki, označenimi z barvo.
Prvoletne nasade, predvsem tiste,, kjer manjka večje število sadik, je treba jeseni sanirati z najboljšimi ukor eninjenei, da bo nasad prihodnje leto čimbolj izenačen. Delo mora biti izvedeno čimbolj vestno. Pred sajenjem moramo hmeljišča pognojiti in izvršiti osnovno obdelavo.
Sajenju sadik za nove površine moramo posvetiti več skrbi. Praksa je namreč pokazala, da lahko v prvoletnih nasadih pridelamo celo do 1100 kg hmelja na ha. Zato je nujno, da v jeseni pripravimo zemljišče, postavimo žičnice, zemljo še globoko prerahljamo, spomladi pa pobranamo, razkoličimo in posadimo sadike še pred ostalimi deli v hmeljiščih. Prvolet-ni nasadi letos niso bili povsem izenačeni, manjkalo je precej sadik in pridelek je izostal.
Napeljava vodil je v glavnem potekala organizirano, le žica ni bila pravočasno dobavljena. Obešanje žice ni bilo zadovoljivo, ker žica ni bila obešena pod pravilnim kotom, to je dva fiksna kaveljčka naprej. S pravilno napeljavo žice dosežemo, da so rastline v času vegetacije dovolj osvetljene, po vsej površini enako, in da vise zaradi povesov nad vrstami.
Ker imajo nekateri obrati velike površine hmelja, bi pričeli z rezjo že prvi dni aprila ali že v jeseni. Zaradi napeljave enakomernih poganjkov je nujno izvesti predhodno čiščenje in pri napeljavi izbrati poganjke, ki dosegajo viišno poganjkov, rezanih med osmim in štirinajstim aprilom.
Naj velja pravilo, da so rut vsakem vodilu najmanj fri trte ali največ štiri. V pretekli sezoni smo opozarjali, da je
nujno pri napeljavi poganjkov angažirali ves strokovni kader na obratu. Večina obratov našega predloga ni upoštevala. Zaradi tega je bila napeljava površna, posledica je neenakomerno število trt po vodilu in manjši donosi.
V	času vegetacije smo opazili, da so bile nekatere parcele pregnojene z dušikom. Zato so bile rastline prebujne z malo cvetnega nastavka, kobule so bile preraščene in zaradi tega je bila kvaliteta slabša. V hmeljiščih smo opazili tudi neenakomernost zaradi različnosti tal oziroma agrotehničnih ukrepov. Vsa ta mesta je treba označiti in napake odpraviti (prilagoditi obdelavo tal, povečati dozo hlevskega gnoja, apniti, itd.).
Vsa hmeljišča je treba ne glede na način obiranja na srednje težkih tleh podrahljati, da izboljšamo fizikalne lastnosti tal. V hmeljiščih z medvrstno razdaljo 2,40 m podrahljamo dvakrat, pri razdaljah 1,80 m pa enkrat. Tega ukrepa ne gre zanemarjati, saj je ugotovljeno, da so do globine 60 cm samo enoletne korenine. Zbitost zemlje je takšna, da enoletne korenine, ko dosežejo plast zbite zemlje pod kolesnicami traktorja krenejo navzdol, potem pa ponovno navzgor. Naloga strokovnih služb je, da do druge sezone obiranja pripravijo agregat, ki bo sposoben cel medvrstni prostor temeljito prerahljati.
V	hmeljiščih, ki so bila v dežju strojno obrana in je struktura zemlje neprimerna, je treba ugotoviti stopnjo kislosti (pH) in po potrebi preko zime apniti.
Hmeljišča, ki so bila porezana med prvimi in strojno obrana, bo treba rezati bolj zgodaj in jim med vegetacijo dati večji obrok dušika, da bodo dosegla višino ostalih hmeljičč.
Hlevski gnoj mora biti preležan. Napaka, ki jo delamo vsa leta je, da spomladi uporabljamo okoli 30% svežega hlev--skega gnoja. Količinsko ga je sicer dovolj, zaradi neuležano-sti pa ne zadošča. Zato je treba hlevski gnoj že med letom pripraviti v depojih, in sicer 30 ton za hektar.
ZAŠČITA HMELJA
V tem letu so se na parcelah, kjer hmelj zaradi prepozne dobave žice ni bil pravočasno napeljan, močno pojavili kuštrav-: ci. Zato smo morali škropiti večkrat in večkrat kuštravce ročno odstranjevati. Proti koncu vegetacije smo opazili predvsem tam, kjer smo škropili s; klasičnimi molakulatorji, da je v vrhovih rastlin kobule napadla peronospora. Kjer je 'bilo škropljenje izvedeno z Myer-som ali navadnimi: škropilnicami, seveda če so bile primemo pripravljene, tega ni bilo opaziti. Nekatera hmeljišča v cvet niso bila pravočasno: poškropljena. Ponekod so bile spodnje panoge s cvetnim nastavkom zakrnele, denlo zaradi peronospore, v večji meri pa zaradi kladiosporiuma, kar je deloma tudi posledica nepravočasno izvedenih agrotehničnih ukrepov. Zatiranje bolezni je bilo zaradi neenakomernega razoja rastlin zelo težavno, s
škodljivci, predvsem zelene listne uši in rdeči pajek, so se zopet pokazali v precešnjem obsegu. Zelene listne uši zaradi pravočasne intervencije kljub dolgotrajnemu naletu niso napravile škode, rdeči pajek pa je kljub škropljenju s primernimi insekticidi napravil delno škodo. Težko je trenutno odgovoriti, ali zaradi slabe izvedbe škropljenja ali zaradi rezistent-’ nosti. Nekateri obrati kljub večkratnim opozorilom škropivom niso dodajali insekticidov, zaradi česar so imeli na pridelku delne škode, škoda zaradi malomarnosti ali neupoštevanja strokovnih navodil pa bi bila lahko dosti večja. Da bi odpra- : vil napake, je potrebno:
—	nabaviti sodobne škropilne agregate, in sicer predlagamo za obrate Vransko—Tabor 1 kom., Prebold—Trnava 1 kom., Braslovče 1 kom., Šempeter—Polzela 1 kom., Petrovče : 1 kom., Celje—Vojnik 1 kom., Mirosan 1 kom., skupaj 7 komadov;
—	obstoječe škropilnice za lastno proizvodnjo in kooperacijo za ozke razdalje generalno-popraviti in pravočasno nabaviti rezervno dele za popravilo';
—	dosledno upoštevati strokovna navodila, ker riziko pre-
(Nadaljevanje na 8. strani)
Za prevoz gnoja na bolj oddaljene parcele obrati vedno češče uporabljajo hitre kamione
Akcija varstva pri delu
(Nadaljevanje s 7. strani)
sega materialne možnosti posameznika;
—	da je pri škropljenju vedno navzoča za to odgovorna oseba (obratni inženir ali tehnik), ki odgovarja za kvaliteto škropljenja;
—	da se zaščitna sredstva skladiščijo v centralnem skladišču, ker so v letošnjem letu nastale škode zaradi napačne uporabe. Zaščitna sredstva bomo dostavljali direktno odgovorni osebi na obratu tik pred uporabo;
—	voditi točno evidenco o večjem pojavu bolezni in škodljivcev v prejšnji sezoni (v parcelo označiti žarišče rdečega pajka ).
OBIRANJE HMELJA
Priprava obiralnih strojev mora biti pravočasna in dosledna. Treba jih je temeljito pregledati, zamenjali vse izrabljene ali pokvarjene dele, priskrbeti si zadostno število rezervnih delov. Na obratih, kjer so stroje dobro popravili, ni bilo posebnih okvar in zastojev. Predlagamo, da obiralne stroje pred obiranjem vsaj en dan prej poženemo, da lahko ugotovimo morebitne napake.
Pred začetkom obiranja hmelja je treba nujno organizirati seminar za vse strokovne delavce in mehanike, ki bodo vodili izmene. Letos so bile med posameznimi obrati velike razlike pri organizaciji dela in čistosti v halah.
Izvedena je bila demonstracija odvzema rastlin z opore brez stolpa. Vsi navzoči so omenjeni način odvažanja trt dobro sprejeli in se navdušili za to,, da v naslednjem letu stolpov ne uporabljamo več razen v stranskih vrstah med drogovi in sidri, kjer drugačer ni mogoče. Pri strojnem obiranju je nujno imeti toliko traktorjev in prikolic, da ni zastojev. Po obiranju morajo biti Žične opore čiste, brez praznih vodil in ostankov rastlin. Dele hmeljnih rastlin je treba pobirati.
Pri obiralni hstrojih smo opazili površno čiščenje prikolic.
Nunjo moramo poskrbeti za nadzor nad izvedbo ročnega in strojnega obiranja. Vodje izmen morajo poznati uravnavo stroja, da ne bodo prihajale kobule _ v rezalnik. Kapacitete obiralnih strojev so omejevali rezalniki hmeljskih odpadkov. Zlasti pri obiranju vlažnega ali mokrega hmelja so bili zastoji zelo pogosti. Zato predlagamo, da se pri enakih obratnih rezal-ka izboljša kapaciteta dodatnega ventilatorja. Na obratih, ki imajo po štiri obiralne stroje, je treba imeti v rezervi vedno en rezalnik.
Predlog strokovne službe je, da naj bo v času obiranja pri vsakem obiralnem stroju zapo-
slen po en mehanik v izmeni.
Pri strojnem obiranju smo opazili pomanjkanje hmeljskih košev. Zato je treba manjkajoče hmeljske koše takoj naročiti.
SUŠENJE HMELJA
Vse sušilnice je nujno pred sezono temeljito pregledati, zamenjati dimne cevi in očistiti dimnike in navlako v zračnih kanalih. Prostor pred dimnimi cevmi mora biti čist. V sušilnicah s kuriščem »Pekalo« je treba kurišča temeljito pregledati in cevi zamenjati, kjer peči obratujejo že nekaj let.
Sušilnice je treba po možnosti zaradi visokih temperatur ločiti od skladiščnih prostorov. Priporočljivo je povsod izdelati stresalne naprave z mrežo-Pri teh napravah bi bilò treba namestiti loputo na spodnji, strani mreže, da bi ob praznje-,, nju usmerjala pritisk zraka v, sosednjo komoro. Ob stresalnih napravah morata biti vsaj dva para hmdljskih košev, da se lahko komora čim hitreje izprazni. Obrati, ki imajo humidifi-katorje, naj imajo toliko hmeljskih košev, da se bo hmelj v njih ohlajal. Vsak obrat naj bi imel vsaj eno aparaturo za ugotavljanje vlage.
Vsak obrat naj bi med sušenjem ugotovil kapaciteto sušilnic.
Pred obiranjem je nujno sušilnice predhodno toliko segreti, da v začetku obiranja ni zastojev. Med sušenjem je v prihodnje nujno na obratih urediti službo tako, da bo sposobna vsakih nekaj dni ugotavljati težo škafa in zasledovati količine.škafov na lesi.
Skladiščenju in manipulaciji s suhim hmeljem moramo v prihodnje posvečati več skrbi. Hmeljske kobule ne smejo biti' v taki, meri zdrobljene.
Kolenc Vinko
n

Na pobudo sindikatov je organizirana za področje bivšega celjskega okraja akcija o varstvu pri delu. Akcijo vodi poseben pokrajinski štab v Celju ob
sodelovanju s HTV komisijami pri občinskih sindikalnih svetih. Operativno izvajajo akcijo HTV komisije v delovnih organizacijah in delovnih enotah s pomočjo tehničnih kadrov in ob sodelovanju s sindikalnimi podružnicami.
Akcija se časovno deli v dva dela:
a)	akcija za mesec varnosti — oktober 1966 in
b)	enoletna akcija varnosti, ki traja od 1. 11. 1966 do 31. 10. 1967.
V oktobrski akciji naj bi na vseh delovnih in proizvodnih enotah odstranili vse grobe pomanjkljivosti. Tu je predvsem mišljeno vzdrževanje reda in či-
stoče, vzdrževanje varnosti na napravah, orodjih in drugod. Programe, ki so jih s tem v zvezi izdelale HTV komisije, je potrebno realizirati, v kolikor pa primanjkuje časa, podaljšajte akcijo do Ì5. novembra!
Drugi del akcije naj zajema vse naloge za rešitev katerih je potreben daljši čas in večja finančna sredstva in jih v mesecu varnosti ni mogoče rešiti. Te naloge so npr. ureditev varstvenih naprav na strojih, napravah in objektih, nabava požarnovarnostne opreme, izobraževanje delavcev na področju varstva pri delu in skrb za zdravstveno varstvo delavcev.
Akcijo je močno podprla tudi redakcija časopisa »Zaštita rada« iz Beograda. Na razpolago je dala strokovni kader za konsultacije, nekaj propagandnega materiala, časopise in razpisala v nekaterih delovnih organizacijah ankete o stanju varstva pri delu. Anketo bodo izvedli tudi v nekaterih delovnih enotah našega kombinata.
Delavci, ki so dobili anketne liste, ali jih bodo, naj te vestno in pravočasno izpolnijo in oddajo predsedniku HTV komisije na obratu.
Akcija je v celoti zelo pomembna za vse člane kolektiva, predvsem pa za delavce iz proizvodnje. Prav je, da jo vsi podprem o in v njej sodelujemo.
F. Ivančič
Zapeljal je preveč na rob stare struge Ložnice

Pri avstrijskih vrtnarjih
(Nadaljevanje s 4. strani)
Za konec pa še nekaj podatkov, ki naj dopolnijo predstavo o štajerskem vrtnarstvu:
o-r
u £.5
55
<0 > O P.Ä
cd
>
O
M
cd
••—i
.s
53 «
S
r* O
KS £* “j
si m!
1947
1964
564
500
651
330
8.500
200.000
47.500
200.000
Na vrtnarije z rezanim cvetjem in ostalim okrasnim rastlinjem odpade največ, okrog 180.000 m2 zasteklenih površin. Med kulturami, ki jih te vrtnarije proizvajajo, so na prvem mestu ameriški nageljni, katerim takoj slede vrtnice. Za
Komaj je pospravila in odpeljala z znojem prepojen dokaj dober letošnji pridelek hmelja, že nas je zapustila v 78. letu starosti pridna in skrbna naša dolgoletna kooperantka
Cetina Frančiška
po domače Batnikova mama iz Zg. Grušovelj.
Lepo vrsto let je vedno zdrava z ljubeznijo gojila in negovala na 2,50 ha zeleno rožo v trdni veri v lepšo bodočnost savinjskih hmeljarjev. Trudna in počitka potrebna je legla pod domačo grudo in se za vedno poslovila od nas.
Njen zadnji dom obdajajo hmeljišča, iz katerih bo dobri in skrbni Batnikovi mami šum vetra še nadalje nosi? pozdrave savinjske zlate rože.
Obrat KK — Šempeter
mnoge je siljenje čebulic še vedno interesantno, medtem ko je krizantema, podobno kot pri nas, še vedno sezonska rastlina.
Intenzifikacija zelenjadarstva ni potekala s takim tempom. Prevladuje mnenje, da je zele-njadarstvo manj donosno in so tudi vlaganja v to panogo znatno manjša. Kljub temu pa je danes v zelenjadarstvu 23 ha zasteklenih površin, katerih struktura se je v zadnjih 4 letih temeljito popravila od razmerja 1:10 na 1:5 v korist rastlinjakov. Povečevanje rastlinjakov za proizvodnjo zelenjadnic pa spremlja opuščanje njivskega zelenjadarstva, katerega obrtni vrtnarji — zelenjadarji vedno bolj prepuščajo poljedelcem. Zlasti tisti kategoriji kmetov, ki imajo tako majhne površine, da morajo prehajati na intenzivnejše in donosnejše kulture. Tako se je v zadnjih letih močno uyeljavila pogodbena proizvodnja zelenjave, katero so razširili leta 1965 že na 600 ha.
Pri izobraževanju osnovnih kadrov za vrtnarstvo, so ostali kot večina zahodnoevropskih držav pri vajencih. Obrtna šola za vrtnarske vajence iz celotne Štajerske, Voralberga in Salzburga je na Raiffelsenhoffu v Gradcu. Tu opravljajo tudi mojstrske izpite ter prirejajo krajše seminarje za posamezne veje vrtnarstva. Na majhni poskus-no-učni vrtnariji, ki ima komaj 60 arov vrta in 3,4 are rastlinjaka, opravljajo številne praktične poskuse iz najrazličnejših področij vrtnarstva.
Za usmerjanje in pospeševanje vrtnarstva je odgovorna kmetijska zbornica s posebnim oddelkom za vrtnarstvo. Mnoge naloge pa prevzemajo tudi poklicna vrtnarska združenja. Najpomembnejšo vlogo pri modernizaciji vrtnarij so odigrali ugodni krediti in privatni kapital, ki ga je država vezala na svoje kredite. Na tak način so investirali v zadnjih letih 120 do 200 tisoč šilingov na ha vrtnarske površine.
Ne glede na dosežene uspehe pa tudi avstrijsko vrtnarstvo ni brez problemov. Evropska gospodarska skupnost postaja realnost, ki bo vplivala tudi na razvoj avstrijskega vrtnarstva.
Prav dobro se zavedajo, da bodo njihove male, čeprav dobro opremljene vrtnarije le s težavo sledile velikanom, ki se bodo pojavili med proizvajalci in trgovci .skupnega trga.
Ljudje, s katerimi smo največ kontaktirali, si za enkrat s te-
mi problemi ne tarejo glav. Dokler lahko prodajajo v avgustu paradižnik in fižol po 10 šilingov, karfijolo po 15, zelje po 4 šilinge za kilogram, cvet vrtnice za 5 šilingov, res nimajo posebnih skrbi.
Nas so izredno lepo sprejeli. Pri teh ljudeh, med katerimi so orevladovali poklicni vrtnarji, smo naleteli na gostoljubje, kakršnega nismo pričakovali.
Ludvik Dermol
PRESODITE, AL! JE TAKO PRAV!
Neprijeten slučaj, za katerega želim, da je osamljen, se je dogodil naši delavki Račič Angeli iz DE Šempeter.
Vsa vesela se je odpravila s svojo štiričlansko družino na dopust v Crikvenico v naš ali skoro bi lahko napisal svoj dom, da bi si malo odpočila od celoletnega garanja že precej stare kosti in si nabrala novih moči do naslednjega dopusta. Srečna in zadovoljna je prispela v rekreacijski center. Kaj bi tudi ne, saj so jih lepo sprejeli in pozdravil jih je lep sončen dan. Dodeljena ji je bila lepa sončna in prostorna soba s številko 12 in po vrhu še s pogledom na morje in že je bil zasiguran del lepega dopusta. Prvič in morda zadnjič na skupnem družinskem dopustu so že uživali krasote našega Jadrana.
Toda glej smolo, veselje in zadovoljstvo se je hipoma spremenilo v razočaranje in jezo, ko je po šesturnem bivanju vstopil v njihovo sobo šef rekreacijskega centra in naznanil, da je treba to sobo izprazniti za drugega, najbrž bolj zaslužnega sina našega kombinata. Na ugovarjanje: »Zakaj tako, če imam pa tudi na napotnici napisano soba št. 12?« ni nič pomagalo, ampak je sledil odgovor: »žal mi je gospa, ravno zdaj sem dobil telefonsko obvestilo in moram to izvesti.« Jezni in razočarani nad takšnim poslovanjem in orna-loževanjem delovnega človeka, so pospravili zopet svojo prtljago in se vselili v novo dodeljeno sobo št. 17, ki je mala in seveda manj udobna.
Ni se še v Račičevih srcih polegel čut manjvrednosti in ponižanja, že je zasedla njihovo sobo tovarišica Pekovšak in uživala skoraj cel teden sama s svojim malčkom lepo in prostorno prej Račičevi štiričlanski družini dodeljeno sobo.
Ta štiričlanska družina pa se je stiskala v sobici št. 17 in sanjala o veselih počitnicah, tovarištvu in enakopravnosti.
Predsednik sindikata: Udrih Filip
Krava in Jabot
Diplomiran veterinar tovariš Julij Florjane iz Braslovč nam je poslal popravek »Razgovora s kooperanti in delavci«, objavljenega v prejšnji številki »Hmeljarja«, sklicujoč se kot odbornik občinskega zbora skupščine občine Žalec na člen 100 usfave SRS. Popravek se glasi:
Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma umrl naš dolgoletni kooperant
Veber Frane
iz Dolenje vasi pri Preboldu.
Kolektiv delovne enote Prebold
»Članek, objavljen v mesečniku »Hmeljar«, opisuje dogodek drugače, kot se je resnično dogodil. Lastnica živali, Korber Vera iz Letuša je iskala veterinarsko pomoč pri meni. Bil sem pripravljen intervenirati, čeprav sem bil na dopustu. Lepo sem pojasnil, da nimam odpirača za usta, ki je neobhodno potreben za poseg take vrste. Odpirač je bil last veterinarskega inšpektorja Weber Milana in sem ga vrnil pred odhodom na dopust. Absolutno pa zanikam izjavo »da me naj pusti pri miru do konca dopusta«. Lastnica živali se je pripeljala z avtomobilom, dežurni veterinar pa je bil v Preboldu.
Julij Florjan, dipl. vet.
Braslovče
®'iHhrr>oUa*\
10
Razgovor s kooperanti
Malo je v življenju takih oktobrov, kot je letošnji. S svojim lepim toplim vremenom streže setvi, spravilu obilice zadnjih pridelkov, delom v hmeljiščih in pripravam za nove žičnice. Vsi hitimo, zavedajoč se, da lahko prinese vsak naslednji dan dolgotrajno deževje in mraz, da lahko onemogoči vsa dela na polju, da celo okrog Dneva mrtvih rad zapade prvi sneg.
Hmezad je živ od jutra do popoldneva. Tu se vrstijo vozovi, traktorji in kamioni, visoko naloženi z balami dišečega hmelja. Stari in mladi kooperanti hite razkladati hmelj in ga voziti na tehtnico. Sam gospodar šteje bale in poleg prevzemalca s pridržanim pričakovanjem in rahlo nestrpnostjo čaka od bale do bale zeleno od lupulina umazano gumijasto pest žene, ki skozi lino strese vzorec hmelja.
Na Dan mrtvih ponesimo šopek krizantem na grob partizana in mu v spomin prižgimo drobno svečko.
V okolici Celja je več kmetov odpovedalo naše glasilo. Želeč se prepričati, zakaj ta odklonitev lista, pohitim mednje. Vsi so po večini manjši kmetje, ki so lani in letos izorali hmelj. »Ali ne veste, da prejemate list zastonj vsi, ki imate z nami kakršne koli pogodbene odnose, nai ste hmeljarji, živinorejci, pridelovalci krompirja, sadja, pitalci brojlerjev? Poleg vas prejemajo »Hmeljarja« naši dijaki, študentje in upokojenci«. Tako vprašujem in tolmačim. Na Ostrožnem mi Guček Karl z ženo razloži: »Mislili smo, da je »Hmeljar« tako kot ostali časopisi, ki jih dobivamo kar nenaročene in kmalu sledi položnica ali poštarjeva terjatev. Kljub temu, da z možem oba bolj slabo vidiva, rada pogledava »Hmeljarja«. O, če je zastonj, nam ga kar pošiljajte!« Take in podobne odgovore sem prejel tudi drugod.
»Z možem sva izorala hmelj. Ni ga bilo veliko, zahteval je pa svoje. Otroci so naju zapustili, razen naj mlajšega, ki nama še pomaga. Za obrat pitava po enega ali dva bikca. Rada bi dokončala popravilo hiše, a je bolj trda za denar,« je končala gospodinja.
ODPRTI RAČUNI
Kar trije ali celo štirjje so, ki molče ali z redkimi in tehtnimi komentarji primerjajo pripeljano rožo s tremi vzorci Hmezada.
Ob prevzemu sva se srečala s starim prijateljem Jožetom Turnškom, ki mi je povedal, da pričakujejo v šaleški količinsko toliko hmelja kot lani, za kvaliteto pa želi, da bi bila čim boljša. Pri tovarišici, ki bale tehta, sem na tehtnem listu prebral, da tehtajo hmelj Obu Miha iz Podkraja pri Velenju. Sam mi je povedal, dà ima dvajset bal, zelene plošče na balah pa so označevale drugi razred. Tovariš Obu je imel ves hmelj druge vrste. Lep uspeh, ki vzbuja zadovoljnost nad vloženim trudom in krepi voljo do dela v prihodnje.
Lep pozdrav — urednik * V
KOMENTAR JE POTREBEN!
V zadnji številki »Hmeljarja« je bil v članku »Pogovor s kooperanti« omenjen tudi veterinar Florjane iz Braslovč. Del članka, ki se nanaša na njega, je bil pisan zlonamerno in tendenciozno. Veterinar Florjane je medtem, ko ga je prišel iskat kooperant iz Letuša, preživljal svoj letni dopust, za kar ima polno pravico. Kako in kje ga preživlja, pa čeprav v družbi tasta in na klopi, pa je vseeno. Dejstvo, da je tudi vrnil potre-
ALI ŽE VESTE...
—	da bo znašal letošnji narodni dohodek Jugoslavije okrog 8.740 milijard S-din. V zvezni proračun bo odvedenih 867 milijard in 700 milijonov S-din, od tega pa 60% ali 520 milijard in 620 milijonov S-din vzame armada;
—	da je dobil obrat Tabor bika francoske pasme charolaise (šarolč), ki je izrazito pašna žival in bo plemenil v prirodnem pripustu telice v hlevu pod Ojstrico nad Taborom;
—	da so pridelali lani v marijskem hmeljarskem rajonu v kraju Joškar — Ola povprečno 948 kg suhega hmelja na hektar. Republiško povprečje marij-ske ASSR je znašalo 500 kg na ha, povprečje cele Sovjetske zveze pa 640 kg na hektar;
—	da je predstavnik slovenske kmečke zveze v Celovcu gospod Blaž Singer skih kmetijah v Slovenjem na posvetovanju o višin-Gradcu dejal, da je kravji gobec polovica mehanizacije višinskih kmetij;
—	da je bila letos v Nemčiji zelo slaba letina hmelja. Zaradi tega še letos ne izorjite hmeljišč, ki ste jih nameravali;
—	da je na zemlji 170 milijono vozil, od tega je 130 milijonov osebnih. Kar v Evropi jih je nad 51 milijonov. V ZDA pride en avto na 2,2 prebivalca, na Švedskem na 4,2 prebivalca, v Franciji na 4,5 prebivalcev, v Angliji in Danski na 5,2 prebivalcev, v Zahodni Nemčiji na 6 prebivalcev. Jugoslavija ima 142.000 avtomobilov in pri-de 132 prebivalcev na en avto, na Japonskem 17, v SSSR pa 43 prebivalcev na en avto.
—	da je občina Žalec z odlokom št. 46/1965 znižala davek na steklenico piva s 1. januarjem 1966 za 7 dinarjev. Gostilničarji pa so v isti 'sapi zvišali ceno steklenici piva za 20 din in imajo sedaj najmanj 96 din bruto dohodka pri steklenici.
LJUDSKE NAPOVEDI
če se v novembru dež z mrazom menjuje, slabo letino napoveduje.
Listopada zmrzlina, je svečana ne bo; listopada južnina, bo svečana mrzlo.
ni instrumentarij, ki je potreben pri zadavitvah, veterinarju Webru, brez njega pa je vsaka intervencija nemogoča. Kot informacijo bi navedel še to, da vsakega veterinarja, ki je odsoten, nadomešča drugi, zato bi se pač moral dotični kmet obrniti na njega. Potrebno ie_le malo razumevanja in dobre volje. Morda bo le veljal stari rek, da je nehvaležnost plačilo tega sveta.
Veterinar Ocvirk Franc
Kazenski postopek
Tovariš Gluhak Jože, delavec iz obrata »Mesnine« je z vrsto prekrškov grobo kršil delovno dolžnost in je bil obravnavan na prvostopenjski komisiji obrata. Komisija je imenovanega tovariša predlagala delavskemu svetu podjetja za izključitev iz delovne skupnosti delovne enote oziroma podjetja.
Delavski svet je na svoji 4. redni seji zadevo obravnaval in s tajnim glasovanjem izključil tov. Gluhak Jožeta iz »Mesnin« oziroma podjetja.
PREGOVORI
Hišni prag je najvišja planina.
Pomisli, preden kaj rečeš; tudi beseda človeka ubije.
Kogar hoče sreča končati, ga prej razvadi kakor neumna mati.
UGANKA
Samica stojim poleti, spomladi, pozimi me vse objema in gladi.
(oad Bnsn.iAj)
SS
#5
JS!X
m
M)
M
SK
mi
riè
,M
STRO
XVI. KONGRES EVROPSKEGA HMELJARSKEGA BIROJA V PRAGI
Udeležba
16. kongres EHB je bil od 12.—14. 8. 1966 v Pragi na Cehoslovaškem. Udeležilo se ga je poleg uradnih predstavnikov še veliko število gostov iz poedimh držav članic EHB: iz Belgije 31, Francije 18, Velike Britanije 24, Španije 2, Zvezne republike Nemčije 42, Jugoslavije 19, Poljske 4, Ce-hoslovaške 25 in Bolgarije 4.
Na kongresu pa so sodelovali še kot opazovalci: iz Madžarske 6, Demokratične republike Nemčije 4, Rumunije 3 in iz ZDA 1, medtem ko so se povabljeni predstavniki Avstrije, Švice in SZ opravičili.
Po uradnem seznamu je bilo torej na kongresu skupaj 183 udeležencev. Jugoslovansko delegacijo so sestavljali: Cetina Lojze, predstavnik Jugoslavije v predsedstvu EHB in podpredsednik EHB; Pavlič dr. Peter, Republiška gospodarska zbornica, član revizijske komisije EHB; Rankovič Nikola, Pokrajinska privredna komora, Novi Sad; Dražič Milenko, PD Er-devik; Cimperšek Rudi, KZ Sevnica; Janič Vinko, KK Žalec, obrat Petrovče; Kri-vokučin Dean, Kooperativa, Novi Sad; Bubnjevič Slavko, Kooperativa, Novi Sad.
Na stroške gospodarskih organizacij so se kot gostje udeležili kongresa še naslednji tovariši:
Piaskan Vlado, Žalec; Karapandžič Drago, Žabalj; Spasojevič Života, žabalj; Ga-šič Milan, Bačka Palanka; Balšič Radko, Ravno selo; Sudji Jan, Kisač; Autonijevič Miloš, Erdevik; Simovič Jožef, Bački Petrovac; Mikuš Jan, Bački Petrovac; Miloševič Ilija, Zmajevo; čosič Milan, Erdevik.
PROGRAM KONGRESA
11.	8. dopoldne prihod delegacije četrtek
16.00	— 19.00 ogled Prage
19.00	— 21.00 sprejem pri predsedniku mesta Prage
12.	8.
petek
9.00	— svečana otvoritev
9.30	— 12.30 seja tehnične komisije EHB
9.30	—• 10.50 seja predsedstva EHB
11.00	— 12.30 seja ekonomske komisije EHB
12.30	— 14.30 kosilo
15.00	— 17.00 seja tehnične komisije (nadaljevanje)
13. 8. sobota
9.00	— 12.00 zasedanje generalne skup-ščinc
13.00	— 15.00 kosilo
15.00	— 18.30 izlet na grad Karlstein
20.30	— 23.00 večerja s programom (Garden-party)
14.	8.
nedelja
8.00	— 10.00 ogled hmeljarskega področja Podlesi
10.00	— 11.00 obisk kmetijske proizvodne zadruge Kneževes
11.00	— 12.00 vožnja skozi Podlesi v Žatec
12.00	— 12.30 sprejem pri predsedniku mesta Žatec
12.30	— 14.00 kosilo
14.00	— 17.00 ogled hmeljarskega področja Udoli Zlateho potoka (Dolina zlatega potoka) in obisk kmetijske zadruge Blšany
17.00	— 19.00 povratek v Prago
20.30	— 23.00 zaključna večerja, ki jo je priredil minister za kmetijstvo in gospodarstvo CSR
15.	8.
ponedeljek
Odhod udeležencev kongresa
Delo kongresa se je odvijalo v zasedanjih organov kongresa EHB:
—	predsedstva
—	ekonomske komisije
—	tehnične komisije
—	generalne skupščine
SEJA PREDSEDSTVA
Seja predsedstva EHB je bila 12. 8. ob
9.30	v prostorih hotela International z naslednjim dnevnim redom:
1.	Imenovanje članov predsedstva
2.	Potrditev poročila z zadnje seje predsedstva z dne 12. 3. 1966
3.	Priprava na zasedanje generalne skupščine
4.	Razno
V odsotnosti predsednika Rice-ja (Anglija), kateremu vsi prisotni želijo skorajšnje okrevanje, otvori sejo podpredsednik Knakal (CSR) in posebej pozdravi novega poljskega predstavnika v EHB.
Ad 1. Posamezne države članice EHB so imenovale naslednje predstavnike v predsedstvo:
Belgija: Top; ZR Nemčija: Höfter; Španija: Arcenegni; Francija: Lüx; Poljska: Tomazsewski; Cehoslovaška: Knakal; Jugoslavija: Cetina; Anglija: Cap. Holmes (namesto predsednika Rice-ja).
Sekretariat: A. Schneider.
Predsedniki komisij: opravičeno odsotni.
Ponovno je bilo potrjeno, da imajo predsedniki komisij v predsedstvu samo posvetovalni glas. Živahna razprava se je raz-
XVI. kongres EHB v Pragi. Otvoritev kongresa. Govori pomočnik ministra za kmetijstvo in gozdarstvo CSSR.
vila o vprašanju: ali imajo predsednik in podpredsedniki enakopraven glas tudi, če niso istočasno tudi deligirani predstavniki svojih dežel v predsedstvu. Vsi člani predsedstva, razen nemškega predstavnika, ki je to vprašanje načel, so bili odločno proti posebnemu glasu za predsednika in podpredsednike, ker to ne bi bilo v duhu statuta EHB, ki v svojem 11. členu jasno pravi: »Predsedstvo sestavljajo po 1 član iz dežele, ki ima najmanj 500 ha hmelja. Imenujejo jih hmeljarske organizacije držav članic.
Predsedstvo izvoli predsednika in tri podpredsednike za dobo 2 let. Po izteku mandatne dobe jih je mogoče ponovno izvoliti.«
In dalje v 5. odstavku:
»V predsedstvu ima vsak član samo en glas«
Prav zaradi tako jasne formulacije glede glasovanja v statutu je zahteva nemške delegacije izpadla čudno, ozirom nerazumljivo za večino delegacij. Mi smo zastopali stališče, da 5. odstavek 11. člena statuta izključuje vsako nejasnost glede pravice glasovanja tudi v primeru, ko država članica zamenja svojega predstavnika v predsedstvu, ki je bil izvoljen za podpredsednika z novim.
Naj pojasnim to s konkretnim primerom. G. Adorno, bivši predsednik Nemške hmeljarske zveze, je bil doslej predstavnik ZR Nemčije v predsedstvu EHB. On je bil izvoljen tudi za podpredsednika EHB. Ker je letos ZR Nemčija imenovala za novega predstavnika g. Höfterja, sedanjega predsednika Nemške hmeljarske zveze, g. Adorno ni več član' predsedstva in zato pó našem mnenju nima pravice glasovanja. Kajti ravno z motivacijo: da je čudno, da podpredsednik nima pravice glasovanja, so namreč nemški predstavniki utemeljevali svojo zahtevo, Po našem mnenju je logično, da je s tem izpraznjeno tudi mesto podpredsednika, čeprav statut o tem izrecno ne govori, če bi izhajali iz nemškega predloga, bi lahko vsaka država, katere predstavnik je izvoljen za predsednika ali podpredsednika, imenovala še po enega novega predstavnika v predsedstvo in bi tako imela 2 predstavnika s pravico glasovanja v predsedstvu. S tem bi bile te države pri glasovanju v boljšem položaju, kar nikakor ni v skladu z duhom naše organizacije.
Ravno zaradi tako jasnega principa naše organizacije in dovolj jasne formulacije statuta, je vzbudila nemška zahteva sum, ali ne gre za nekoliko prikrito tendenco večjega vpliva nemških interesov v EHB.
Na koncu razprave je bilo sklenjeno, da se to vprašanje razjasni, na naslednji seji predsedstva. Po našem predlogu ni potrebno drugo kot dopolniti 2. odstavek 11. člena: »Predsedstvo izvoli i^med svojih članov predsednika in tri podpredsednike ...«, čeprav smatramo, da je vsako kompliciran je tega vprašanja nepotrebno in samo zamuda časa, ko imamo na drugi strani toliko važnejših problemov, katerim bi bilo treba posvetiti več časa.
Ad 2. Zapisnik zadnje seje predsedstva je bil po korekturi številke za Španijo pod 3 d) 30.000 kg namesto 3000 Ztr, soglasno sprejet.
Ad 3. Dogovorjeno je bilo, da bo podpredsednik Knakal prečital otvoritveni govor predsednika Rice-ja in da ekonomska komisija pripravi predlog resolucije za generalno skupščino.
Ad 4. Angleški predstavnik Holms je povedal, da se želijo hmeljarji, ZDA Vključiti naši organizaciji in predlagal, da pred-
^ PRILOGA
sedstvo o tem razpravlja. Večina prisotnih je bilo mnenja, da je to principielno vprašanje, ki bi bistveno spremenilo obseg, strukturo in karakter EHB in so predlagali, da bi o tem razpravljali na spomladanskem zasedanju predsedstva v Parizu. Tudi mi nismo mogli zavzeti glede tega vprašanja določenega stališča, zato smo se s preložitvijo strinjali. Pred spomladansko sejo predsedstva bomo morali doma temeljito proučiti vse dobre in slabe strani sprejema ZDA v EHB.
Generalni sekretar dr. Schneider je obvestil predsedstvo, da je Bolgarija, oziroma združeno državno, podjetje »BOLGARSKO PIVO« ETSCHICHMELL Sofia IV San Stefano c. 22, zaprosilo za sprejem v EHB, kar je bilo soglasno sprejeto. Bolgarija ima trenutno 1198 ha hmelja.
S pismom od 11. 7. 1966 je tudi Demokratična republika Nemčija, oziroma »Državna kontrola pijač« iz Leipziga, izrazila željo za pristop k EHB. Ker iz pisma ni bilo jasno razvidno katera organizacija naj bi zastopala DR Nemčijo v EHB — to vprašanje bo razčiščeno do septembra — smo glasovanje o sprejemu preložili do spomladanske seje predsedstva.
Po raznih informativnih razgovorih z nekaterimi delegati obstoja bojazen, da se bi odnosi v EHB s sprejemom DR Nemčije zelo zapletli. ZR Nemčija preti v tem primeru celo z izstopom zaradi spoštovanja Hallsteinove doktrine, čeprav druge delegacije načelno ne zavračajo sprejema DR Nemčije v EHB, bi jih lahko grožnja ZR Nemčije privedla do tega, da bi glasovale proti sprejemu. Naše stališče in stališče drugih socialističnih držav je poznano. Iz razgovora s predstavniki DR Nemčije lahko povzamemo, da bodo oni vstra-jali pri svoji zahtevi ne glede na posledice, ki bi jih lahko imelo. Po grobi oceni lahko računajo na podporo vseh socialističnih držav: Poljske, Čehoslovaške, Bolgarije in Jugoslavije, nadalje Francije in verjetno Velike Britanije. Negotovo je stališče Belgije, medtem ko bo Španija verjetno, ZR Nemčija pa sigurno proti sprejemu. Po statutu sprejema nove člane predsedstvo z 2/3 večino glasov. Če torej od 9 članov predsedstva več kot 3 glasuje proti, lahko preprečijo sprejem DR Nemčije v članstvo. Ako bi torej uspelo ZR Nemčiji, da poleg Španije pridobi na svojo stran še Belgijo in Veliko Britanijo, bi s tem preprečila sprejem DR Nemčije v EHB. Kako pa se bodo odločile Belgija in Velika Britanija, je še danes nemogoče zagotovo reči. Tudi na to vprašanje, ki bo spomladi na dnevnem redu seje predsedstva se moramo pripraviti.
Angleški delegat Fremantle je v imenu predsednika Rice-ja sprožil vprašanje do-tiranja Zvezni komisiji. Ker ima sedanji proračun že itak primanjkljaj in ker bi bilo potem potrebno govoriti tudi o financiranju tehnične in znanstvene komisije je bila večina delegatov zato, da se tej zahtevi zaenkrat ne more ugoditi. Tudi stroške prevodov referatov nosi vsaka država za sebe. Na spomladanski seji predsedstva bi o tem ponovno razpravljali.
Na predlog podpredsednika Adorna je bil sprejet sklep, da morajo biti vsa vprašanja, ki bodo na dnevnem redu seje predsedstva, 6 tednov prej razposlana vsem članom predsedstva na vpogled.
Seja predsedstva je bila zaključena ob 10.55 uri.
Seja ekonomske komisije
Ekonomska komisija je zasedala dne 12. 8. ob 11.10 ure dalje v istih prostorih kot predsedstvo. Od naše delegacije so se seje udeležili 4 delegati, ker je večina sodelovala na seji tehnične komisije.
Dnevni red:
1.	Imenovanje predsednika komisije
2.	Imenovanje sekretarja komisije
3.	Potrditev zapisnika zadnje seje
4.	Razprava o problemih proizvodnje in tržišča
5.	Predlogi
6.	Predlog resolucije za generalno skupščino
7.	Razno
Češki predstavnik Riha je otvoril sejo in predlagal nemškega predstavnika Adorna za predsednika, kar je bilo soglasno sprejeto.
Izvoljeni predsednik Adorno je prevzel vodstvo seje in predlagal generalnega sekretarja komisije, kar so navzoči soglasno sprejeli.
Zapisnik zadnje seje od 13. 8. 1965 je bii dopolnjen z naslednjim:
—	»Dr. Pavlič zahteva, da se površine hmeljišč ne povečajo preko povprečja zadnjih let« in med predlogi
—	»sklenili naj bi, da se površine hmeljišč ne bi povečale preko povprečja zadnjih let.
S temi popravki je bil zapisnik soglasno sprejet.
Predsednik Adorno preide na naslednjo točko dnevnega reda v kateri je podal primerjavo površin in pridelkov oziroma pridelka za 1. 1966, Tabela je priložena zapisniku generalne skupščine.
Nadalje je ekonomska komisija razpravljala o predlogu resolucije za generalno skupščino.
Češki predstavnik Riha meni, da kadar govorimo o tem, da prodajna cena ne krije proizvodnih stroškov, ne mislimo na cele dežele, ampak na poedine proizvajalce. Hmeljarje je treba opozoriti na to, da predprodaja blokira ceno hmelja, medtem ko plače, cene zaščitnih sredsev, strojev itd. rastejo. Od leta 1958 do 1965 so se npr. povečale plače: v ZR Nemčiji za 65 %, v Franciji za 60, Belgiji za 42 in Angliji za 23 %. Cene piva prav tako naraščajo. Tako je hmeljar, ki je v predprodaji prodal hmelj, edini partner, ki ima vezane cene. Zato bi bilo po našem mnenju potrebno vložiti vse napore, da se tudi v predprodaj-ne pogodbe vključi dodatna klauzula, ki bi dala možnost spremembe predprodajne cene v skladu z inflacijskim procesom. Kot osnova za to bi lahko služil splošni indeks porasta cen ali kaj podobnega.
Cap. Holmes, angleški predstavnik, je ponovno poudaril, da moramo kljub povečanju proizvodnje piva nadalje vlagati vse napore v to, da uskladimo proizvodnjo hmelja s potrebami na svetovnem trgu.
Obe pobude so bile vključene v predlog resolucije.
Španski predstavnik Arcenegri pove, da so se proizvodni stroški hmelja v Španiji leta 1966 povečali za 15 % nap ram letu 1965. Nadalje predlaga, da se v predlog resolucije vključi tudi vabilo španske delegacije da bi bil 17. kongres EHB naslednje leto v Španiji.
Predsednik Adorno predlaga, da bi zaradi obsežnih nalog ekonomske komisije na naslednjem kongresu predvideli v programu več časa za delo ekonomske komisije.
Seja je bila zaključena ob 12.45 uri.
Seja tehnične komisije
Tehnična komisija je zasedala v veliki dvorani hotela International 12. 8. od 9.39 do 18.00 ure. Za delo tehnične komisije je vladalo veliko zanimanje. Vsi referati so bili prevedeni v vse 3 uradne jezike: francoščino, angleščino in nemščino, razmnoženi in izdani v posebnih publikacijah, ki so bile udeležencem na voljo.
Delo TK se je odvijalo po naslednjem dnevnem redu:
1.	Otvoritev zasedanja
2.	Referat ing. Gerber (Francija): Raziskave o izboljšanju žičnih konstrukcij za hmelj v Alzaciji.
3.	Referat ing. Vent (Čehoslovaška): Moderne možnosti za mehanizacijo hmeljarstva
4.	Referat Dir. Day (Anglija): Razvoj predelave in sušenja angleškega hmelja
5.	Poročilo predsednika TK dr. ing. Ma-tona (Belgija) o delu komisije 1965 — 1966
6.	Volitve predsednika za leti 1966 — 1967
7.	Zaključek popoldanskega zasedanja
Kosilo
8.	Referat prof. dr. ing. Hupfauer (ZR Nemčija): Raziskave na tračnih sušilnicah za hmelj
9.	Referat dr. Keininger (ZR Nemčija): O tehničnih in tehnoloških problemih sušenja in kondicioniranja hmelja
10.	Referat dr. ing. Maton, ing. Van de Vyver (Belgija): Hmeljski ekstrakt
11.	Splošna diskusija o referatu in izmenjava mnenj o bodočem delu TK
12.	Zaključek zasedanja
Delegati so sprejeli vse razmnožene referate v obliki brošure po želji, v angleškem, francoskem ali nemškem jeziku. Dva primerka sta na inštitutu za hmeljarstvo med kongresnim materialom. Zato jih v poročilu ne bom podrobneje obravnaval.
Pod točko 5. dnevnega reda, je dal predsednik dr. ing. Maton obširno poročilo o delu komisije. Med drugim je povedal, da se je v letih 1965—1966 krog sodelavcev TK povečal. V letu 1966 je bil ustanovljen Svet tehnične komisije, ki ga sestavljajo po eden predstavnik iz držav članic EHB. Njegova naloga je programiranje in koordinacija dela TK in sprejemanje ukrepov, ki bi pospeševali mednarodno sodelovanje na področju tehnike v hmeljarstvu. Našo državo zastopa v svetu TK ing. L. Cetina, Inštitut za hmeljarstvo, Žalec.
Svet TK je imel svojo prvo sejo 11. marca 1966 v Parizu. Seje so se udeležili predstavniki iz 6 držav. Po živahni diskusiji je bilo med drugim sklenjeno, da bi v bodoče — od 1968 leta dalje — obravnavali na zasedanju TK le eno temo, ki pa bi naj bila osvetljena z vseh aspektov. Čim več časa bi moralo ostati za diskusijo in široko izpnenjavo menj. V letu 1968 bi ob-
ravnavali problem zaščite hmeljišč. Zasedanje leta 1967 bo potekalo še na običajen način, da bi raziskovalci lahko poročali o svojih tekočih temah.
Nujno je potrebno tesnejše sodelovanje med tehnično in znanstveno komisijo EHB, ki se ukvarja z biološkimi in kemičnimi problemi v hmeljarstvu. Zato lahko pozdravimo dejstvo, da je seji znanstvene komisije 1966 v Miinchnu lahko prisostvoval predstavnik TK in, da sejam TK od leta 1965 dalje prisostvuje tudi predstavnik znanstvene komisije. Nujno je, da bi se te vezi v bodoče še učvrstile, kajti znanstvene probleme v hemljarstvu moramo gledati kot celoto, čeprav lahko imajo biološke, kemične, tehnične in ekonomske aspekte, in je za njihovo reševanje potrebno sodelovanje različnih znanstvenih disciplin.
V preteklem letu so bile izdane dve serije t. j. okrog 70 rezimejev objavljenih del s področja tehnike v hmeljarstvu za
3-jezično dokumentacijo, ki je bila izdana leta 1963.
Za predsednika TK je bil ponovno izvoljen dr. inž. Maton (Belgija), za sekretarja pa njegov sodelavec ing. Vantilborgh. Vsi prisotni so pozdravili ponovno izvolitev izredno aktivnega in zaslužnega strokovnjaka dr. Matona za predsednika TK.
Nekaj po 18.00 uri je bil tudi popoldanski del zasedanja končan.
Zasedanje generalne skupščine EHB
je bilo 13. 8. od 9.—12. ure in je potekalo po naseldnjem dnevnem redu:
1.	Otvoritev
2.	Potrditev zapisnika lanskoletnega zasedanja
3.	Poročila delegatov: Anglije, Nemčije, Belgije, Španije, Francije, Poljske, Ceho-slovaške, Jugoslavije, gostov in komisij
4.	Poročilo generalnega sekretarja
5.	Poročilo nadzornega organa
6.	Potrditev zaključnega računa 1965/66 in proračuna 1966/67
7.	Diskusija o poročilih
8.	Prva ocena pridelka 1966
9.	Čas in kraj naslednjega kongresa
10.	Resolucija
11.	Podelitev hmeljarskega odlikovanja
12.	Razno
Ad 1. Zasedanje generalne skupščine je namesto odsotnega predsednika otvoril
podreprdsednik Knakal (CSR) in prečital otvoritveni govor predsednika Rice-ja. V njem je predsednik opisal delo ekonomske, tehnične in znanstvene komisije. Za plodno delo komisij, ki po njegovem mnenju v veliki meri opravičuje obstoj naše organizacije, se je zahvalil predsednikom in drugim sodelavcem poedinih komisij.
Kot eden najvažnejših problemov v preteklem letu je navedel hiter razvoj uporabe hmeljskega ekstrakta. Po njegovem mnenju lahko tak razvoj pripelje do zmanjšanja povpraševanja po hmelju. Edini izhod je povečana potrošnja piva.
Ko je tako orisal strokovni in ekonomski pomen naše organizacije v cilju jačanja prijateljstva in dobrega medsebojnega razumevanja. V tem smislu je lahko naša organizacija vzor celo širši javnosti. Vsakoletna srečanja ter izmenjave mnenj prav gotovo prispevajo svoj delež k mirovni akciji v svetu.
Ad. 2. Zapisnik zadnjega zasedanja generalne skupščine, ki je bilo avgusta 1965 v Tettnangu (ZR Nemčija) je bil soglasno potrjen.
Ad. 3. Po vrsti so podali poročila o proizvodnji in prodaji hmelja za leto 1965 predstavniki držav članic: Anglija, ZR Nemčija, Belgija, Španija, Francija, Poljska, Čehoslovaška, Jugoslavija in Bolgarija, ter predstavniki držav opazovalk ZDA, DR Nemčije, Madžarske in Romunije.
'Predstavnik ZDA Netter je izrazil željo po tesnejšem sodelovanju z EHB in po njegovem osebnem mnenju (to ni formuliral kot uradno mnenje) bi se morali hmeljarji ZDA priključiti, če ne polnopravni pa vsaj pridruženi člani EHB.
Jugoslovansko poročilo, ki ga je podal ing. L. Cetina, je priloženo. Ostala poročila so v našem jeziku priložena kongresnemu materialu.
Nato. so podali poročila še predsedniki komisij EHB: ekonomske (Adorno — ZR Nemčija), tehnične (dr. ing. Maton — Belgija) in znanstveno (prof. dr. Zattler — ZR Nemčija).
Ad 4. Generalni sekretar dr. Schneider je dal v svojem poročilu najprej kratek pregled delovanja EHB in njegovih organov v preteklem letu.
V	drugem delu svojega poročila je dal pregled površin hmeljišč in pridelka za leti 1964 in 1965 (tab. 1) ter gibanje površin in pridelkov od 1956 do 1965 v državah članicah EHB (tab. 2). Zanimiv je nadalje svetovni pregled proizvodnje hmelja (tab.
3)	in grafični prikaz proizvodnje in potrebe po hmelju, izražene s pomočjo proizvodnje piva (sl. 1).
V	8 državah članicah EHB je bilo leta 1965 proizvedeno 1,012.764 stotov ä 50 kg (v nadaljnjem besedilu stotov) hmelja v letu 1964 pa 1,047.888 stotov. Ocena pridelka hmelja za leto 1965, ki je bila podana na 15. kongresu avg. 1965, ni bila dosežena. Pridelek je bil za 35.124 stotov ali
3,4	% manjši od ocene.
Svetovna proizvodnja hmelja v letu 1965 je ocenjena na 1,822.644 stotov, nasproti 1,862.379 stotom v letu 1964, kar pomeni zmanjšanje za nekaj nad 2%. Iz tabele 3 vidimo, da se je hektarski pridelek hmelja zmanjšal od 26,3 stotov v letu 1964 na 25,5 stotov v letu 1965. Čeprav so se v tem času površine hmeljišč povečale od 70.710 na 71.452 ha, to povečanje ni kompenziralo zmanjšanje hektarskega pridelka, zato je bila skupna proizvodnja kljub povečanju površin manjša.
Grafični prikaz (sl. 1) v katerem primerja proizvodnjo hmelja in piva od 1964
leta dalje, je sestavljen na osnovi predpostavke, da se proizvodnja hmelja iz prejšnjega leta porabi za pivo naslednje leto. Zato je krivulja proizvodnje hmelja pomakniena v primerjavi s krivuljo proizvodnje piva za 1 leto nazaj. Npr. primerja se proizvodnja hmelja v letu 1964 s proizvodnjo piva v letu 1965. Skale za proizvodnjo hmelja in piva so izdelane na osnovi relacije: 175 gramov hmelja = 1 hi piva. Tak način prikazovanja nam omogoča, da lahko ocenjujemo položaj na osnovi odstopanja krivulje proizvodnje hmelja od krivulje proizvodnje piva, Kadar je krivulja proizvodnje hmelja nad krivuljo proizvodnje piva imamo hiperprodukcijo hmelja in cene padajo in narobe. če pogledamo potek obeh krivulj V zadnjih letih vidimo, da je krivulja hmelja rahlo nad krivuljo piva, kar povzroča, da ene hmelja niso visoke, so pa kljub te snu še ostale stabilne. Vendar nas to dejstvo opozarja, da bi vsako najmanj: še pove sinje sedanje proizvodnje hmelja resno ogrozilo obstoječe ravnovesje.
Ad 5. Po poročilu generalnega sekretarja je dr poročilo član nadzorne komisije. Poročile je bilo sprejeto.
Ad 6. Tudi bilanca za poslovno leto 1965/66 v višini 12.658 in primanjkljajem od 1.658 ì 3 francoskih frankov je bila sprejeta s pripombo, da se primanjkljaj prenese v predračun za naslednje leto. Po povečan ju članarine v letu 1965/66 se prej nastali primanjkljaj postopoma zmanjšuje. Prejšnji prispevek je znašal za Jugoslavijo 100J sedanji pa 1250 fr. frankov.
Ad 7. Prijav za diskusijo ni bilo.
Ad 8. Na podlagi ocen pridelka hmelja je bila i delana skupna ocena za področje EHB ir države opazovalke. Pregled je prikazan.1. Lab. 4.
Ad. 9. Po običajni rotaciji prirejanja kongre: v, je naslednje leto na vrsti Španija. Zato je španski predstavnik povabil prisotne, da se udeležijo 17. kongresa, ki bo naslednje leto v Španiji.
Ad 10. Predlog resolucije ,ki ga je izdelala ekonomska komisija je bil po razpravi soglasno sprejet.
Resolucija generalne skupščine:
Ob priliki 16. kongresa Evropskega hmeljsl -ga biroja (EHB) v Pragi so predstavnik1 nacionalnih hmelj skih organizacij naslednjih držav: Belgije, Nemčije, Anglije, Francije, Jugoslavije, Španije, Poljske in C ehoslovaške, članic EHB, na zasedanju generalne skupščine v Pragi dne
13.	8. 1966:
1.	pozdravile sprejem Bolgarije v članstvu EHB;
2.	z zadovoljstvom sprejele na znanje,
da se kot opazovalci udeležujejo kongresa predstavniki Bolgarije, DR Nemčije, Madžarske Rumunije in ZDA ter ugotovili, da so svojo odsotnost opravičili opazovalci iz Avstrije, Švice in Sovjetske zveze.
3.	boleče obžalujejo smrt g. g. Alberic Sarny n-: in Frans Hoed-a, predstvanikov belgijskih hmeljarjev ob ustanovitvi EHB;
4.	ugotovijo, da
a)	so znašale površine hmeljišč dosedanjih 8 držav članic EHB 37.240 ha v letu 1965, v etu 1966 pa znašajo 37.297 ha;
b)	je znašala proizvodnja hmelja v teh državah i,013.254 stotov ä 50 kg in je bilo v celoti prodana, da pa vsi proizvajalci niso megli kriti proizvodnih stroškov;
c)	da se svetovne površine hmeljišč in odgovarjajoče letine gibale takole:
O
1960	64.076 ha	1,626.716 a
1961	62.203	1,366.689
1962	66.240	1,613.407
1963	69.744	1,838.347
1964	70.710	1,862.379
1965	71.500	1,839.500
d)	svetovna proizvodnja piva nadalje raste:
1960	418 milijonov hi
1961	439
1962	455
1963	471 milijonov hi
1964	510
1965	515
e)	znaša prva ocena pridelka hmelja za 1966 v 9 državah članicah (vključno Belgijo) 1,051.000 stotov ä 50 kg.
5.	priporočajo hmeljarjem vseh dežel, da pri predprodaji upoštevajo naraščanje proizvodnih stroškov;
Generalna skupščina - Praha
6.	zahvaljujejo Zvezi španskih hmeljarjev za vabilo, da bi bil 17. kongres EHB leta 1967 v Španiji.
Ad 11. Podeljenih je bilo 36 odlikovanj zaslužnim hmeljarjem in hmeljarskim strokovnjakom. Med njimi so bili tudi 3 Jugoslovani: Bobovnik Mišo, direktor obrata Hmezad Žalec, Smukavec Franc, dolgoletni upravnik Hmeljne komisije za Slovenijo in Cosič Milan, šef proizvodnje hmelja KIK »ŠID« Erdevik.
Ad 12. Ker za to točko ni bilo nobenih prijav, je bilo zasedanje generalne skupščine 16. kongresa EHB s tem zaključeno.
V poročilu je zajeto samo delo organov kongresa, ne vsebuje pa programa strokovnih ekskurzij, razstav in osebnih razgovorov, ki pa so prav tako važen sestavni del vsakoletnih srečanj na kongresu.
1966. Poročilo Jugoslavije
1. Površina hmeljišč in proizvodnja v letu 1964 in 1965
Področje
Pridelek 1964
Pridelek 1965
	ha	Ztr/ha	Skupaj Ztr é 50 kg	ha	Ztr/ha	Skupaj Ztr é 50 kg
Slovenija	2.426	28,4	69.020	2.358	23,7	55.800
Bačka	1.530	30,7	47.000	1.480	27,4	40.640
Skupaj	3.956	29,4	116.020 .	. 3.838	25,1	96.440
2. Bilanca proizvodnje hmelja			v Ztr é 50 kg			
1964	1965
Skupna proizvodnja	116.020	96.440
+ Uvoz	—	—
Skupaj	116.020	96.440
— Domača poraba	13.040	10.900
— Ivoz	102.360	85.530
— Kalo oziroma zaloga	620	10
Skupaj	116/020	96.440
3.	Vegetacija v letu 1965
Hmeljna rastlina je dobro prezimila in začela zgodaj odganjati. Zaradi deževnega vremena so se spomladanska dela zakasnila. Deževno in hladno vreme v maju in juniju je povzročilo počasno rast hmelja. V Bački so poplave v tem času uničile 50ha hmeljišč. Oskrba in zaščita hmeljišč je bila dobra, zato je bil kljub ugodnim pogojem za peronosporo pridelek dobre kakovosti. Po količini smo imeli srednji pridelek. Okrog 13 % pridelka je bilo obranega z obiralnimi stroji.
4.	Prodaja hmelja letnika 1965	Ijšrobfsk
Okrog 80 % pridelka je bilo prodanega v predprodaji, 20 % pa kasneje po 98—110 USA dolarjev za Ztr (slovenski hmelj). Zaradi nizkega pridelka ni bilo problemov pri prodaji.
5.	Vegetacija v letu 1966 in ocena pridelka
Pomlad je bila zgodnja in topla, zato so bila spomladanska dela zgodaj opravljena. Nadaljnja rast hmeljne rastline je bila v Bački TJujnejša, v Sloveniji pa nekoliko počasnejša, vendar enakomerna. Rastlina je srednje razvita in nima bujnih ponog. Zato pričakujemo le srednji pridelek.
Poslovno združenje STYRIA — CELJE
Tabela 1
Pregled površin in pridelka hmelja za leti 1964 in 1965
v stotih po 50 kg
Država	Pridelek 1964	Ocena pridelka 1965	Pridelek 1965	Razlika med leti 1964 in 1965 + —	
ZR Nemčija	367.137	375.000	363.600		— 3.537
Anglija	256.436	261.000	262.867	+ 6.431	
Belgija	34.140	35.000	38.000	+ 3.860	
Španija	26.555	28.000	24.417		— 2.138
Francija	48.850	45.500	40.945		— 7.905
Poljska	61.000	56.000	41.920		—19.080
Čehoslovaška	137.770	140.000	143.865	. + 6.095	
Jugoslavija	116.000	103.000	97.150		—18.850
1,012.764	+ 16.386	—51.510
— 35.124
PRILOGA
Skupaj
1,047.888
1,043.500
XVI. KONGRES E H B V PRAGI
PRILOGA (Vloži v 2. in 3. stran)
Tabela 2
Pregled površin in pridelka hmelja od 1956—1965
Površina v ha
Leto	Belgija	Češko slovaška	ZR Nemčija	Anglija	Španija	Francija	Jugosla- vija	Poljska
1956	744	8.100	7.787	8.097	450	1.420	2.151	1.841
1957	764	7.680	7.977	8.248	544	1.420	2.473	1.812
1958	925	8.200	8.741	8.537	623	1.624	3.478	1.878
1959 '	960	8.400	8.738	8.221	679	1.625	3.480	1.856
1960	960	8.400	8.405	8.120	836	1.410	3.881	2.053
1961	900	8.400	8.211	7.951	909	1.370	3.709	2.226
1962	850	8.420	8.416	8.207	1011	1.311	3.714	2.324
1963	930	8.520	9.077	8.487	1137	1.327	3.915	2.524
1964	950	8.560	9.581	8.436	1184	1.327	3.946	2.577
1965	1000	8.600	10.414	8.359	1187	1.350	3.838	2.474
Pridelek	v stotih	ä 50 kg						
Leto	Belgija	Češko slovaška	ZR Nemčija	Anglija	Španija Francija		Jugosla- vija	Poljska
1956	16.280	87.450	281.479	189.404	~ 5.900	29.000	46.020	25.560
1957	24.730	96.420	291.745	271.950	6.779	34.000	52.720	28.880
1958	34.040	130.138	349.096	307.482	7.227	45.120	59.900	27.140
1959	33.000	119.000	360.213	227.246	7.272	47.500	89.240	32.851
1960	31.000	146.000	323.400	253.228	8.009	48.000	119.740	31.600
1961	24.000	120.000	258.002	206.996	11.343	38.000	94.240	39.620
1962	24.500	141.900	308.034	271.081	16.540	31.250 106.580		42.102
1963	30.100	180.160	361.257	280.806	23.374	46.300	99.160	51.700
1964	34.140	137.770	367.137	256.436	26.558	48.850 116.000		61.000
1965	38.000	143.880	363.600	262.867	24.417	40.950	96.360	41.920
Tabela 3
Svetovni pregled površin in pridelkov hmelja 1964 in 1965
1964	1965
področje Država,	Površina ha	Pridelek stotov ä 50 kg		Površina ha	Pridelek stotov ä 50 kg	
		na ha	skupaj		na ha	skupaj
Nemčija	9.581	38,3	367.137	10.414	34,9	363.600
Francija	1.327	36,8	48.850	1.367	29,9	40945
Belgija	950	35,9	34.140	1.000	38	38.000
Evropska gospodarska						
skupnost	11.858	37,9	450.127	12.781	34,6	442.545
Španija	1.184	22,4	26.555	1.187	20,6	24.417
Jugoslavija	3.956	29,6	116.000	3.839	25,3	97.150
Češkoslovaška	8.700	15,8	137.770	8.600	16,7	143.865
Anglija	8.436	30,4	256.436	8.359	31,4	262.867
Poljska	2.577	23,6	61.000	2.474	16,9	41.920
Države EHB	36.711	28,5	1,047.888	37.240	27,2	1,012.764
DR Nemčija	2.185	23,9	52.288	2.200	18,1	40.000
Madžarska	700	14,3	10.000	700	13	9.100
Avstrija	120	27,9	3.345	120	21,4	2.574
Romunija	809	13,7	11.000	809	13,7	11.000
Švica	12	23,4	281	12	33	395
Sovjetska zveza	12.000	12,7	140.000 +	12.000	12,7	140.000 +
Bolgarija	1.093	10,79	11.794	1.100	10	11.000
Evropa	53.630	23,8	1,276.596	54.181	22,6	1,226.833
ZDA	13.203	36,7	484.242	13.304	36,8	490.670
Kanada	427	32,5	13.887	419	31,7	13.293
Avstralija	805	26,2	21.128	863	26,5	22.857
Nova Zelandija	247	24,3	6.006	233	39	9.072
Japonska	1.543	35,5	54.850	1.609	33,7	54.300
Mandžurija	100	9	900 +	100	9	900 + 1.600 +
Koreja	500	3,2	1.600 +	500	3,2	
Argentina	132	13,6	1.800	120	14,6	1.750
Južna Afrika	123	11,1	1.370	123	11,1	1.370
Svet skupaj	70.710	26,3	1,862.379	71.452	25,5	1,822.645
Nad 45 cm dolga korenina ščav-ja je rasla navpično Posnetek: Keronek Milan
Aparat za ugotavljanje vlage hmelja v Hmezadu
površina v ha
Površina v ha
Z>ržava	1965 *	1966 +			—
Belgija	1.000	1.050	50		
Češkoslovaška	8.600	8.750	150		
ZR Nemčija	10.414	11.000	586		
Anglija	8.359	8.217		142	
Španija	1.187	1.190	3		
Francija	1.367	1.210		157	
Jugoslavija	3.839	3.750		89	
Poljska	2.474	2.130		344	
Skupaj EHB	37.240	37.297	789	732	+ 57
ZDA	13.304	13.010		294	
ĐR Nemčija	2.200	2.150	27		
Bolgarija	1.200	1.200			
Romunija	800	800			
Madžarska	700	700			
Tabela 4
Površina in ocena pridelka hmelja za leta 1965 in 1966
Posnel: Milan Veronek Slika levo spodaj:
Tudi na prodnatih tleh in zbitih tleh rast*» jo živice osata do 35 centimetrov globoko
Članice EHB pričakujejo letos povečanje pridelka za 23.746 stotov po 50 kilogramov.
Pridelek 1965 in ocena pridelka 1966			v sto tih ä 50 kg	
Država 1965	1965	1966	+	—
Belgija	38.000	32.000		6.000
Češkoslovaška 143.865		160.000	16.135	
ZR Nemčija	364.090	380.000	15.910	
Anglija	262.867	239.000		23.867
Španija	24.417	29.000	4.583	
Francija	40.945	45.000	4.055	
Jugoslavija	97.150	100.000	2.850	
Poljska	41.920	52.000	10.080	
Skupaj EHB	1,013.254	1,037.000	53.613	29.867
ZDA	490.670	466.000		24.670
DR Nemčija	44.404	50.000	5.596	
Bolgarija	10.100	14.000	3.900	
Romunija	10.100	11.200	1.200	
Madžarska	9.098	9.000		98
SVETOVNA PROIZVODNJA HMELJA IN PIVA
Proizvodnja piva v letih
mili-
Relacija: 175 gr hmelja/1 hi piva Primer: hmelja 1963 = pivo 1964
jonov
1.872.5
1.837.5
1.802.5
1.767.5
1.732.5
1.697.5
1.662.5 1.6273
1.592.5 1.5573
1.522.5
1.487.5
1.452.5
1.417.5 1.3823 1.3473
1.312.5
1.277.5
1.242.5
1.207.5
1.172.5
Proizvodnja hmelja v letih
stoto* a 50 kB