psfffinra
MarsmrsM
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 123
Maribor, sobota 31. maja 1930
lum/k«
Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri '
Račun;pri poštnem «ek.,iav. v Ujubljani št.‘il.409 Velj» mesečno, prejenan v upravi ali po pošti 10 Din, dfistavljan na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredi]. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it.13
Oglati po tarifu
Oglas« »prejama tudi oglasni oddalak .Jutra" v Ljubljani, Praiarnora ulle^lt.4
Hinl-im pražene tanine meSaaite:
Mešanica VII VI
.	V
,	IV
III
,	II
Special Threestars
V* kg V* » V* .
7* n
Vi ■
Vi . Vi n
Vi n
Vi ;
Din 12 — 14-— 16-— 18 — 20--24-26 — 29-— 32*—
JULIO MEINI, UVOZ KAVE
Ustanovljeno 1862	XIX
Mentaliteta f ažizma
Da je italijanski rasi bombastičnost, Patetičnost, frazerstvo, lepi videz itd. že od nekdaj v krvi, je znana stvar, gotovo pa je, da vseh teh lastnosti še nihče ni potenciral v taki meri kakor fašizem. On si je vzel vse to prav za podlago duševne rasti nove Italije, katero ustvarja, in široke ljudske mase se ob fašistični reteriki naravnost opajajo. Od propada stare izraelske države v Palestini nismo več bili vajeni slišati besed, kakršne se danes gromovito razlegajo s fašističnih govorniških tribun in iz. časopisov in časnikov. Po teh bombastičnih besedah »fašizem ni stranka, ampak od Boga poslan pokret, ki mu je dana vzvišena naloga usposobiti izvoljeno italijansko •iudstvo, da bo s>vetu vladalo in mu vtisnilo svoj božanski in večnostni kulturni Pečat.« — Besede, ki jih je napisal Fari-naci v reviji »Roma fascista«.
Slično je pisal v neki številki list »II fascismo«, ko je govoril o »barbarskih* narodih Balkana: »Naj vedo ti svinjski |n kravji pastirji, ti nomadi brez kulture in tradicije, da je Bog z Italijo, ki mu je Pr'i srcu od vsega začetka in ki si jo je izbral, da bo pokončala vso sodrgo in jo dvignil do nezaslišane višine, do edine blagoslovljene vladarice vseh morij in vseh kontinentov.« Ob neki drugi priliki smo pa čitali v »La volonta«: »Naša (fašistična) moč nam je bila dana iz ne-in kdor se ji noče pokoravati, tega o°do nebesa preklela na vekomaj in ne se več smel prištevati k izvoljenemu ljudstvu svete Italije!« — »Italija je edi-na luč, je edino solnce kulture in civilizacije v barbarski temi, ki nas obdaja in bi ta luč, če bi to solnce ugasnilo, bi “■'o konec sveta in človeštvo bi postaio Cl'eda divjakov.« — »Vse na svetu se spreminja, vse propada, samo Rim in JJjcgov narod sta večna.« — »Padite na kolena, vi barbari in poljubite tla, kamor j® stopila naša noga, kajti mi smo tisti,
, ! smo vam v; svoji neskončni priza.ne.s-J’vosti in dobroti dali, da ste postali lju-’ »U popolo di Trieste.«
Železniška nesreče v Zagorju
VELIKA MATERIJALNA ŠKODA, ČLOVEŠKIH ŽRTEV PA K SREČI NI BILO. - KAKO JE PRIŠLO DO NESREČE.
ZAGORJE, 31. maja. Davi se je pripetila na tukajšnji postaji težka železniška nesreča, ki pa k sreči ni zahtevala človeških žrtev, dočim je gmotna škoda zelo velika. Na postaji namreč ravno premenjavajo tračnice, vsled če sar morajo vlaki voziti počasneje. Jutranji brzovlak je šel skozi postajo še brez nezgode. Kmalu za njim, ob S. zjutraj, pa je privozil na postajo poskusni tovorni vlak, ki ga je spremljal inž. Fine od progovne sekcije Zidani most. Službujoči prometni uradnik g. Prek je dal takoj znamenje za počasno vožnjo. Strojevodja vlaka je začel naglo zavirati, a v tem trenutku je vlak že zavozil na nevaren teren. Trač nice so popustile in s tira je skočilo 8 vozov. Zavirač, ki je bil na enem od iztirjenih vozov, se je srečno rešil.
Ko je namreč opazil znamenje za počasno vožnjo, je stopil s svojega sedeža na zadnjo stopnjico. Videč, da se je voz pred njim iztiril, je nato še pravočasno skočil na tla m se toliko umaknil, da ni padel voz nanj. Pri nesreči sta se dva vozova popolnoma razbila, med njima tudi oni, na katerem je bil zavirač. Na prevrnjenih vozovih je bila natovorjena opeka in premog. Radi železničke nesreče so imeli dopoldanski vlaki dveinpolurno zamudo. Iz ljubljanske železniške delavnice je bil takoj odposlan pomožni vlak s pomožnim osobjem, da očisti progo, železniška direkcija iz Ljubljane je odposlala v Zagorje komisijo, da ugotovi dejanski stan in uvede preiskave. Osebni promet se je vršil dopoldne s prestopanjem.
Češkoslovaška bo ratificirala ženevsko pogodbo
PRAGA, 31. maja. Ministrski svet je pooblastil zunanjega ministra dr. Bene-ša, da sporoči v Ženevo, da je Češkoslovaška na pritisk zunanjih držav pripravljena ratificirati pogodbo o ukinitvi uvoznih in izvoznih prepovedi, vendar pa bo prosila za odgoditev roka za podpis pogodbe, ker mora priti vsa stvar še pred parlament. Podpis Češkoslovaške bo vrh tega odvisen od tega, ali bo pogodbo podpisala tudi Poljska.
Zaleski o Parizu
PARIZ, 131. maja. Semkaj je prispel poljski zunanji minister Zaleski, ki sta ga sprejela ministrski predsednik Tar-dieu in zunanji minister Briand. Na sestanku z Briandom se je razpravljalo o najnovejšem nemško-poljskem incidentu, kakor tudi o Briandovem predlogu za ustvaritev evropske unije- Kakor znano, je Nemčija proti temu načrtu, dokler se ne izvrši revizija poljsko-nemške meje, v kar pa seveda Poljska nikdar ne bo privolila.
ly
Predora poč Rokovskim prelivom ne bo
LONDON, 31. maja. Po poročilu »Dai-Heralda« je odbor za obrambo drža-
ve vložil pri vladi protest proti gradnji predora pod kanalom La Manche. Odbor opozarja na težave, ki bi lahko nastale za obrambo Anglije, ko bi se zgradil ta prekop. Odločitev je v rokah angleške vlade, ni pa verjetno, da bi se katerakoli vlada postavila v nasprotje z odborom za državno obrambo.
Polarno ekspedicija s podmornico
LONDON, 31. maja. Polarni raziskovalec Hubert Wilkins, ki se že dalj časa bavi s polarno ekspedicijo s podmornico, se je lotil sedaj z vso resnostjo priprav, da ta svoj nevarni načrt tudi izvrši. Wilkins upa, da bo dobil dovoljenje za preureditev podmornice »P 12«, ki je postavljena že izven službe, nakar namerava ž njo prevoziti velike ledene pokrajine pod vodo.
Vsakemubirmancu žepni kino
NA3LEPSA BIRMSKA DARILA
pri
3. Peteln-u, Maribor
Gosooska ul. 5
Ur« — zlatnina — srebrnina
To pa so samo nekateri in le slučajno zbrani citati iz frazeologije fašističnega tiska, kajti podobnih stvari morete najti vsak dan v vseh listih in v vseh številkah in ne pišejo jih samo agitatorji Jn strankarski priganjači, ampak tudi ljudje, ki jih že zaradi poklicev moramo smatrati za resne in ne morda šaljivce, profesorji, univerzitetni profesorji itd. itd- Vse to je tedaj v fašistični Italiji prepričanje in globoka vera, s katero se do blaznosti opija- vse »izvoljeno« ljudstvo in v kateri dorašča nova, stoprocentna fašistična generacija, kakor jo je nedavno imenoval Mussolini.
Taka je tedaj fašistična mentaliteta, nerazumljivo za nas in za ves ostali svet, v Italiji sami. pa se pravzaprav nihče j nad njo ne zgraža, tudi tisti ne, ki so si-Icer najhujši nasprotniki fašizma. Toleri«
ra jo pa tudi cerkev in doslej še nismo slišali, da bi protestirala proti temu nedvomnemu identificiranju katoliškega in politično-prosvetnega Rima, identificiranju krščanskega katoličanstva z ita-lijanstvom in fašizmom. Zaradi tega je pa tudi popolnoma razumljiv fanatizem, ki prežema vrste vernih pristašev po-kreta črnih srajc in fanatizem vere v nadzemsko poslanstvo Italije, pred katero se mora ukloniti ves svet. Ta fanatizem pa je koncem koncev ustvaril tudi tisto »žarečo kroglo«, s katero je nedavno zagrozil Mussolini vsem tistim, ki ne bi spoštovali veličine Italije.
Vse to se je doslej v zunanjem svetu in tudi pri nas vse premalo upoštevalo, zato pa tudi prečesto ni bilo prave podlage za presojanje vsega tistega, kar se x ItaJiU dogaja' m zadnjih letih,
5ovjetski tisk o pogreških kolektivizacije
Še pred kakimi tremi meseci je bila mrzlica kolektivizacije v SSSR na višku in noben sovjetski list takrat še ni imel poguma, opozoriti na to, da v vprašanju kolektivizacije ni vse v najboljšem redu in da je pred katastrofo. Sedaj pa tudi že centralni sovjetski organ »Izvestija« bolj jasno govori o »prodorih« na fronti kolektivizacije, o pogreškah in o deficitih v izgradnji koletiktivizacije, ki postajajo mnogokrat usodepolni in izzivajo krizo kmetijstva v celi državi. Začetki krize se že pojavljajo in ne bo dolgo, ko bodo izbruhnili z večjo silo. V SSSR se boje, da bi mogla ta kriza preiti v — katastrofalno lakoto. Po mnenju sovjetskega tiska je glavna pogreška v kolektivizaciji v tem, da njeni izvajalci niso znali pravilno preceniti svojih sil in ekonomskih možnost ter da so vsled tega zabredli v iluzijo, da se bodo spomladanske setve letos v polnem obsegu izvršile. Pozabili so pri tem na individualne ekonomije, ki v SSSR še obstoja in s katerimi je treba računati. Te pa obdelujejo izključno njih lastniki. Ti kmetovalci pa s vojo zemljo niso obseženi v načrtu za razdelitev kmetijskih strojev in potrebščin, semenja in prometnih sredstev. Šele ko se je setev pričela, so se spomnili individualnih ekonomij in tega, da je tudi njim treba pomagati izvršiti spomladanske setve. Izdane so bile nove naredbe, Staljin sam je napisal svoj znani članek' »Nezavest vsled uspeha«, vendar je bilo prepozno. Z naredbami in članki se ne dajo popraviti pogreške v praktičnem delu, tembolj, ker na mestih, za katera so bile naredbe izdane, niso razumevali novih naredb centrale. »Izvestija« same so morale konstatirati, da so bile jasne naredbe in direktive bodisi neprijazno sprejete bodisi sploh ignorirane. O tem priča ogromen materijal o pogreških, ki so se delali skoro v vseh rajonih Sovjetske Rusije. Sovjetski tisk je sedaj primoran priznati, da so »proračuni kolektivizacije izdelani na bazi umetno navrženih številk o elementarnem napredku kolektivnih ekonomij« in da »razpadanje samo na papirju ustvarjenih kolektivnih ekonomij nevzdržno napreduje*.
—	Bridko spoznanje in priznanje!
S padalom iz višine 7620 metrov.
V	okolici Lancaster v bližini Los Angelesa je bil 25. maja potolčen dosedanji rekord v višini za skok iz letala s padalom. Svetovni rekord je bil doslej 5438 m. V nedeljo pa je Amerikanec Bert White skočil iz letala v višini 7620 metrov. Padal je cele pol ure. Skok je bil izredno nevaren. White, ki je skočil iz kabine letala s posebno napravo za kisik, je izgubil najprej zavest in ker mu je padla z ene roke tudi rokavica, mu je roka zmrznila. Šele par sto metrov, predno je prišel do zemlje, je prišel tudi spet k zavesti.
Neprevidna kuharica.
Davi je hotela 34Ietna kuharica Alojzija Hribernik, uslužbena pri neki družini v ulici »Ob jarku« — zakuriti štedilnik. V to svrho se je poslužila večje količine špirita. Pri tem pa je ravnala tako neprevidno, da ji je steklenica eksplodirala in nesrečnica je dobila na desni- roki in spodnjem delu desne noge tako opasne opekline, da so jo morali z reševalnim avtom od-pfemlti m. bolpico.
sffcra a
Slavnostna otvoritev mest-nega kopališča
SODELOVANJE DRUŠTEV — PAVI LJONI — JAVNA TELOVADBA PLES — UMETALNI OGENJ.
V	M a r i B o rti, dne 31. V. i93t
BB®sai2Bi5fJF3Ct ? OTMPMssvm* amKsepr. ?
Petnajsti junij bo za Mariborčane slavnosten dan. Otvorilo se bo velikansko moderno kopališče na Mariborskem otoku, ki pomenja za naše mesto krepko postojanko v njegovem kulturnem napredku, ki bo ponos njegovemu zamislecu in gospodarju, mestnemu magistratu, in v čast njegovemu zgraditelju, inž. stavb, tvrdki Jelence & Šlajmer, in predvsem neprecenljiva pridobitev za meščanstvo našega lepega Maribora.
Z mrzlično vnemo vrši velikopotezne priprave za otvoritveno slavnost prav širok odbor, ki mu stoji na čelu osebnost, ki slovi po svojem strokovnjaškem znanju v vodstvu velikih prireditev in ki ji bo s pomočjo požrtvovalnega mnogoštevilnega štaba vnetih pomožnih činiteljev brezdvomno uspelo, da bo otvoritev nad vse sijajna. Sodelovanje raznih društev je za-sigurano. Autoklub. Ribarsko društvo. Slov. lovsko društvo, športniki »Maribora« in »Rapida«, Sokol-matica z oddelkom telovadcev, godbena društva, zastopniki čolnarskega športa, skakalci-umetniki s skakalnega stolpa, plavači, vsi se pripravljajo, da po svojih močeh pripomorejo k sijaju otvoritvenega dne. Za vzoren red in še za marsikaj drugega poskrbi naša vrla požarna bramba.
Čudil se bo marsikateri Mariborčan, ki je doslej pridno »kibiciral« pri delu na otoku, velikim izpremembam, ki so se že, ali se bodo dotlej izvršile tam na stavbišču. Nič več hlodov in tramov in tračnic, nič več kaotičnega nereda, kanalov in nasipov, doline so se napolnile, hribi odnesli, red in čisto ča povsod in z nove široke verande osrednje kopališčne stavbe bo zrlo oko na široke bazine, napolnjene s kristalno čisto vodo, na groteskno oblikovani, lahki lOmet. skakalni stolp, na bela široka betonska polja, ki obdajajo v osem metrov širokem okvirju celo napravo, na ležalne livade bujne, mehke travice, bele mivke. Vse to ču-Ido bo. obkrožal pester venec, spleten iz Učnih paviljonov, plesišč, odrov za godbe, a kot svetli zaponki bosta sklepala ta venec: mogočna drča in sija-
jen — vrtiljak. Okoli vsega tega pa se bodo razprostirali mični gaji, ki senčijo obsežni otok. In potem, ko se bodo temine razprostrle na vso to kra soto, bo zabliščala pokrajina v sijaju tisočerih električnih svetilk in tam izza skritega kotička v pomladnem gaju bodo sikale v sinji zrak rakete, pokale bombe in bodo bajno razsvetljevali daljno in bližjo okolico mogočni žarometi.
Paviljoni! Tvorili bodo poglavje zase! Abstinent bo gasi! svojo žejo z brezalkoholnimi pijačami, oni drugi... bo našel svojo naslado v celih avenijah samih Bacchovih hramov, v katerih bodo kar najizbranejše Hebe nudile vina, piva in šampanjca, zaloge centralne tovarne za kavo pa bodo skrbele za dotok svojih proizvodov v vse paviljone. O prozaičnih zalogajih, ki so pa seveda potrebni, sicer ni lepo govoriti, a so tudi omembe vredni. Kuhinje bodo obratovale s pol no paro in bo mogel sladkosnednež v kar najširšem smislu zadostiti svojim poželjenjem v posebnem paviljonu za pecivo. In Ti, v ljubezni goreči mladenič! Ako se Ti bo zahotelo, da osrečiš svojo izvoljenko z nežnim šop kom dehtečega pomladnega cvetja, boš umeril svoje korake k lični hišici, kjer Ti bodo na razpolago čudeži naših najbujnejšib vrtov in cvetljična-kov.
Trebalo bi še marsikaj omeniti, toda odbor hrani marsikatero presenečenje za se in ga ne mara izdajati. In prav je tako! Kdor se bo hotel navžiti vsega, kar bo nudil onega dne in njemu sledeče noči Mariborski otok, naj ga obišče. Našel bo tam kaj pestro družbo. Saj ne kaže zanimanja za otvo ritveno slavnost le Maribor sam: iz-celc Slovenije se obetajo gostje; bratje Hrvati nas posetijo in zanima se za res krasno napravo celo inozemstvo. Ako bo še Jupiter dobrotljiv in bo naklonil slavnostnim dnem obilico ugodnega vremena, bodo napolnile takrat Mariborski otok množice ne mani številne, kakor svojčas različni, od Gospoda izvoljeni rodovi svetopisemsko dolino Jozafat.
Mariborski	in
t Rado Kopic
Ni ga več med nami, moža jeklene značajnosti, neprestane delavnosti, vzornega narodnjaka in zvestega prijatelja ter tovariša. Rado Kopič, ki .smo ga še pred dnevi srečali na mariborskih ulicah, ki je še nedavno sedel v krogu svojih tovarišev učiteljskih upokojencev na običajnem mesečnem sestanku, ki je še nedavno živahno sodeloval na občnem zboru Društva upokojencev kot njegov tajnik, ki se je neprestano zanimal za vsa vprašanja javnega življenja, zlasti za gospodarska, — Rado Kopič nam je sinoči nenadoma preminul, zadet od kapi. Nam in njegovi bridko plakajoči rodbini, dobri gospe Ani, ter otrokom mcdicincu Radoslavu, uči-teljiščnici Marici, gimnazijcu Lojzetu in učenki meščanske šole Anici. Ni mu bilo dano, kar si je tako želel: da bi doživel samo še to, da bi bili otroci preskrbljeni. Danes plakajo vsi ob nje govem mrtvaškem odru.
Pokojni Rado Kopič je bil rojen 16. julija 1858 v Makolah, ie študiral v Mariboru, bil 28 let učitelj in vodja šole v Lehnu na Pohorju, 2 leti v Nfovicerkvi pri Ptuju, 6 let na okoliški šoli v Ptuju in končno 14 let nadučitelj v Sv. Lenartu v Slov. gor. Tu se je udeleževal visoko aktivno vsega narodnega, gospodarskega in kulturnega dela v trgu in okraju, sodeloval v težkih narodnih borbah, bil kot na-cijonalist tudi 1. 1914. s pokojnim dr. Rosino in mnogimi drugimi narodnjaki vred aretiran in odpeljan v Gradec,
kjer so ga držali deset tednov in odkoder so ga pod bajoneti pripeljali v Maribor in obdržali še tu v zaporih več dni. Po prevratu je prevzel ge-rentstvo občine Sv. Lenart in jo vodil dve leti. Delj časa je bil tajnik okrajnega zastopa. Sodeloval je v Glavni hranilnici in posojilnici. Leta 1920. ic stopil v pokoj in se preselil v Maribor. Vendar ga je prosvetni oddelek v Ljubljani poveril še z na-da.ljnim vodstvom in je mož hodil še pol leta iz Maribora v Sv. Lenart in vodil šolo. V Mariboru se je nastanil v svoji hišici Ob bregu 4, ki jo je kupil že pred 15 leti. Tudi kot upokojenec v Mariboru ni miroval. Videli smo ga na vsakem nacijonalnem ali političnem zborovanju kot zavednega narod njaka in ravno tako odločnega naprednjaka.
V	svojih stanovskih krogih je bil radi svoje kolegijalnosti in jovijalno-sti visoko spoštovan in priljubljen in je bil dolga leta pri Sv. Lenartu tudi predsednik tamošpjega okrajnega učiteljskega društva. V Mariboru pa je bil mentor svojih tovarišev-upoko-jencev, neprestani borec za pravice staroupokojenccv. med katere je tudi on spadal.
Pogreb bo v pondcljek 2. t. m. ob 17. iz mrtvašnice na Pobrežju.
Bodi ohranjen blagemu možu med nami vsemi najlepši spomin!
Felio et Severo - Berlin Scola
1. Junij 1930
Palats de Dance - Maribor
Čevlji za birme v veliki izbiri
trgovina s čevlji J. Waldach©r-lev masi. W, Wress
iiiiiilliiiiiiilllllllilllllllllilillllllllllillllililllllllillliiiMiiiillllilllllllllllllilllllllllilliilllillllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii'
Maribor, Slovenska ul. 6
Okazija: beli Čevlji z vrvico št. 26—35 samo Din 58’—	uso
Nova imenovanja srezkih šolskih nadzornikov.
Ministrstvo za prosveto je izvršilo nova imenovanja srezkih šolskih nadzornikov v dravski banovini. V mariborskem okrožju so imenovani kot srezki šolski nadzorniki: za srez Celje Rihard Pe-stevšek, šol. nadz. v Celju; za srez Gor-njigrad Ivan Lužnik, šol. nadz. v Gornjem gradu; za srez Slovenjgradec Miloš Grmovšek, šol. nadz. v Slov. Gradcu; za Maribor Ivan Tomažič in Ivan Ko-ropec, šol. nadzornika v Mariboru; za srez Ptuj Jos. Gorup, šol. nadz. v Ptuju, Leon Cepuder, šol. nadz. v Dol. Lendavi; za srez Konjice Božidar Gselman, šol. nadz. v Konjicah; za srez Dravograd Peter Močnik, šol- nadz. v Prevaljah; za srez Ljutomer Franjo Karbaš, šol. nadz. v Ljutomeru; za nekatere sreze so začasno imenovani za pregledovanje šol: za srez Murska Sobota Jože Velnar, šol. upr. v Sv. Lenartu v Sl. gor.; za srez Dol. Lendava Izidor Horvat, šol. upr. v Hotizi; za srez Celje Tone Fink, učitelj v Šmarju pri Jelšah; za mesto Maribor Mirko Kožuh, šol. upr. v Mariboru; za srez Šmarje Hinko Šumer, šol. upravitelj v Šmarju.
Za počitniško kolonijo pri Sv. Martinu na Pohorju
sprejema prijave za stranke, katere nameravajo oddati tjakaj otroke na lastne stroške, društveni tajnik v Strossmajer-jevi ulici št. 26, kjer se dobi vsa podrobna navodila. Priporoča se čim prejšnje prijave, ker se bo v slučaju preobilih prijav upoštevalo dotične stranke, katere so se po vrstnem redu poprej prijavile. Skupina decc srednjih šol in vadnic, katere bodo končale pouk 10. VI., bo odšla na kolonijo ll. junija, druga skupina v začetku julija, tretja začetkom avgusta in zadnja koncem avgusta. Prva skupina slabotnih in manjših otrok pa bo odšla delno 31. V. in 4. VI. V koloniji bo letos pripravljenih nad 100 opremljenih postelj.
<S
•:
t
Bolezni ledvic
ozdravite s pitjem Radenske zdravilne vode. Navodila za pitno zdravitev doma dobite na zahtevo od Zdravilišča Slatina-Radend.
i
v
:•
*
:•
Truplo Blaža Belca najdeno.
Truplo mizarskega mojstra Blaža Belca, stanujočega na Cesti na Brezje, ki so ga pogrešali že od 25. maja, so včeraj potegnili pri Ormožu iz Drave. Belec je bil rodom iz Sv. Urbana pri Ptuju in star 41 let. Dognano je, da je izvršil samomor.
Nesreča pri sekanju dreves.
‘ V Pečkah pri Makolah sc je včeraj popoldne 301etni drvar Ignac Mesarič iz Mostečne pri Poljčanah, vsekal s sekiro tako nesrečno v levo nogo, da so. ga morali odpremiti v mariborsko bolnico. —
Na samovaru se opekla.
Služkinja Alojzija Hribernik pri trgovcu Auerju v Vetrinjski ulici je danes zjutraj krog 8. kuhala na samovaru. Pri tem je prišla z roko preblizu plamenu in ker je potegnil tudi prepih in zanesel plamen, jo je opeklo po roki. Vendar so poškodbe neznatr,'"
Micka Kovačeva — z vlomilskim orod* jem v žepu.
Sinoči krog 11. ure je bil na Aleksandrovi cesti v neko gostilno poklican stražnik, češ, da je tam neznan gost, ki razgraja in noče plačati. Ko je stražnik prišel na lice mesta, je neznanec že bi! na cesti, kamor so ga vrgli ostali gostje iz gostilne. Neznanec stražniku ni hotel povedati imena. Ko je stražnik otipal žepe neznančeve suknje, je začutil v njej neko sumljivo orodje. Aretiral ga je in odvedel na stražnico. Med potjo pa ga je neznanec napadel. S pomočjo drugega stražnika se je posrečilo ga spraviti na stražnico, kjer so na podlagi nekih listin ugotovili, da je neznanec 20letni Jelko Oven iz Ljubljane, sluga — kakor je izjavil — pri Vesnaverju. V žepih so mu našli pilo in žagico za žaganje železa,-ključ za kolesa itd. Pridržali so ga v po« licijskem zaporu.
Ribarsko društvo v Mariboru
poziva svoje člane, da se udeležijo polnoštevilno pogreba preminulega člana g. generala Emila Stramlitsch-a, ki se bo vršil danes ob 17. uri.
Ciril Metodova mariborska žen. podružnica
preloži zaradi tombole reševalnega in gasilskega društva svoj dan bonbončkov od 1. na 8. junija.
Kavarna »Evropa"
od nedelje 1. junija 1930
nov spored
Otroška tekma v našem mestnem parku
Kakor je že javljeno, se bo vršila jutri, v nedeljo, dne 1. junija, ob 10. uri v našem mestnem parku, in sicer v glavni aleji, izredno zanimiva otroška tekma, pri kateri bodo sodelovali otroci od 4. do 12. leta. Spored obsega najrazličnejše vrste športnega udejstvovanja, kakor: tek, štafeto, šaljivi tek, tek z ovirami, dirko s kolesi, s skiri, z obroči, s tricikli, »holenderji«, avtomobili in drugimi sličnimi vozili. Zmagovalci bodo prejeli lične diplome, ki jim bodo lep spomin na srečna otroška leta še v poznejši dobi. Prepričani smo, da se bo tekme udeležilo čim največ občinstva, ki se bo ob gledanju iskrenega in neprisiljenega otroškega veselja gotovo od vsega srca zabavalo. Prireditelju, Podmladku društva Rdečega križa, je čestitati, da se je spomnil tudi naših najmlajših ter jim dal priliko za merjenje mladih sil. Med tekmo bo svirala godba »Drava«. Tekmovalci se naj javijo z vozili vodstvu od 9. do po! 10. ure pri godbenem paviljonu. V kritje izdatkov se bo pobirala vstopnina po 3 oziroma po (sedeži) 5.-' Din.
Konces. zobotebnik Wolf
je preselil svoj atelje iz Valvazorjeve ulice na Kralja Petra trg 1.	157(
Vinotoč F. R. Jarc, hrib nad kamniško grabo, otvorjen. Krasen sprehod skoz Kamnico. V nedeljo, dne 1. junija popoldne se oglasi tamkaj tudi pevski zbor »Drave«. Odhod * Glavnega trga ob 13.30.	1597
Kavarna »Astoria«.
Danes soboto otvoritev kavarniškega vrta. Večerni koncert.
Na telovadišču v Rušah se je našlo par gojzerc. Lastnik naj s oglasi v upravi »Večernika«.
Telesno zaprtje, slaba prebava, abnof malno razkrajanje in gniloba v črevesu, pomnožena vsebina kisline v želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih, čermasti turi, marsikateri katar* motne sluznice preidejo z uporabo narav; ne »Franz Josefove« grenčice. Številu’ zdravniki in profesorji uporabljajo »Fran2 Josefovo« grenčico že desetletja pri raslih in otrocih obeh spolov z na j večjim uspehom. »Franz Josefova« greneča se dobi v vseh lekarnah, drogerijah *d špecerijskih trgovinah.
Čišienle naših krajevnih imen
(Piše Davorin Žunkovič.)
S
PRAVI
FRANCK:
vedno
odlična kakovost!
musn^Ta
2. »Počehova« ali »Počehovo«?
Od mariborskega »gradišča« t. j. višine, kjer ie nekdaj stal grad nad Mariborom, se razteza okoli 3 km dolgi hrib proti Pesniški dolini, katerega označuje ljudstvo deloma kot »Počehova«, deloma kot »Počehovo«, ker si ni več v sve-sti, kateri naglas je pravilnejši, in so se radi tega tudi izcimile razne inačice. Smatramo pa obliko »Počehovo« kot prvot-nejšo, ker se ji je pridajal celo določilni pridevek »selo«, kar razvidimo iz oblike »Pozcngazelo« v najstarši še ohranjeni listini iz 1. 1130.
V poznejših stoletjih beremo v latinskih in nemških listinah oblike »Pots-gave« (1. 1265);	»Pozegau «« (1. 1279), »Potskawe« (1. 1328) in v zadnji dobi že »Potschgau«. — V »Geografskem Vestniku« (III.) pa čitamo dosledno »Počo-hovski breg«, oblika, ki je tudi etimolo-gično neupravičena.
V tem' slučaju smo pa v obojem na jasnem. Naši prastari predniki so gledali vse naravno in tudi primerjali vse naravno. Pri našem dolgem hribu, ki je vzdolž grebena večinoma gol, ker vodi po njem skoro vseskoz cesta, ob bokih ali obronkih pa večinoma pogozden, so spoznali isto sliko, kakor pri ženski, ki nosi ob temenu prečko in ob straneh kito, ter so na podlagi te prispodobe tudi hrib imenovali »počeha« in naselbino ob vznožju in obronkih pa »Počehovo selo«.
Popolnoma. slično prispodobo pa rabi tibdp Hrvat, Srb in Bolgar pod istim uti-s«tt v njemu lastnih izrazih. Tudi njemu ie podolgasti hrib »kosa«, t. j. po naše »kita«, in »griva« ali »grivica«, če je greben kakega raztegnjenega hriba po-raščen z drevjem, ker izgleda v naravi v velikem tako, kakor konjska griva v Halem.
Iz tega primerka narave s človekom in °bratno pa zvemo zopet nekaj, na kar stno pri naši razvadi glede tujk že popolnoma pozabili. Pleteršnikov slovcn-sko-nemški slovar še sicer vsebuje gla-žol »počehati«, ne omenja pa več sorodnih samostalnikov »počeh, počehar, počeha«. Te izraze so že popolnoma izpodrinile tujke: »frizer, frizura, frizirati«. — Oblika »Počohovski breg« v omenjenem »Vestniku« je tudi še iz tega vidika neutemeljena,, ker vendar ne rečemo glavniku »čošelj« nego »češelj«.
Za zbiranje takih tekom dolgih dob zgubljenih izrazov našega jezikovnega zaklada bi bilo nujno potreba kake skupne torbice, ne pa da ostane vse brez vsakega reda in sistema raztreseno po raznih časopisih, vestnikih, zbornikih ali koledarjih, in bi naj bilo vse kje osredotočeno v enem predalu in javni oskrbi. Iri če je kateremu slovanskemu narodu Potrebna akademija znanosti, potem pridejo gotovo v prvi vrsti Slovenci v poštev s svojim najbogatejšim in čudovito raznolikim besednim zakladom, h kateremu se zatekajo vsi drugi Slovani, pa tudi v obče vsi jezikoslovci pri zasledovanju kakega spornega izraza kot zadnjemu in najzanesljivejemu vedežu. Srenja je še, da imamo nekaj zasebnikov, ki Sa< za silo zamašujejo to vrzel.
Izmed vseh inačic razpravljanega imenu Pa se naj izbere oblika »Počehovo« k°t stalna za javno rabo, in pozabljeni lzrazi »poččh, počehar, počeha« se naj Vnovič uvrstijo v naš jezikoslovni zaklad.
3. »Vinarski dol« ali »Vinarje«?
Med Mariborom in Kamnico je tako-z-vani »Wienergraben«, za katerega se Je s časom zgubilo slovensko ime, ko zagospodovali nemški priseljeniki nad cm večinoma vinorodnem kraju. Da pa 0 hne nima nikake zveze z »Wien« je ^eskoz jasno, kajti srednjeveške listi-le še sploh ne poznajo imena »Wiener-jtraben« nego samo »in den Wiennern« \x/ *®®)» »im Wiener« (1. 1451), »im nyenner« (]. 1495).
. o prevratu se je sicer že začela ra-1 oblika »Vinarski dol«, kar pa je zo-£ Prevod nemškega »VVienergraben«. ‘natramo Pa tukaj najstarejšo obliko »in n Wiennern« še kot najpristnejšo za oznanje, da je bilo prvotno ime edinole ‘Parje«, ker poznamo tudi še sličneje drP oblike za »Vinarje« v drugih kra-
jih, kakor »Weinaren« (h- 1490) in »Wiennarn« (1. 1460). — Dodatka »graben« pa tu sploh ne smemo upoštevati, ker je bil tam tudi »Wienerberg«. katerega še navaja Schmutzov slovar (Gratz, 1823) v mariborski okolici, čeravno po legi ni tam natančneje omejen.
Popolnoma upravičeno je torej uvesti za ono zgubljeno ali zanemarjeno ime zopet cnakozvočno in od nekdaj slovensko obliko »Vinarje«, katera sc sicer v naših vinorodnih krajih neizogibno še nekolikokrat ponavlja, ne more pa radi tega povzročati uradom kake znatne zmešnjave, ker so tam skoro izključno le viničarije,- kleti in gospodarske hiše za letovišče, in ne more tega sploh nihče preprečiti, da ima pod istimi pogoji isti kraj tudi isto ime.
4. »Zavrč« ali »Zavrče«-
Dalj časa že beremo vzporedno »Zavrč« in »Zavrče«. Haložani sami rabijo obliko »Zavrče, v Zavrčah«, uradno se je pa vgnezdila oblika »Zavrč, v Zavrču«, na katero je pa uplival očividno nemški »Sauritsch«. — Kindermann (1798) trdi celo, da je slovensko ime »Savrač«, kar ie pa samo njegova domneva.
Ime se je ustalilo pod trajnim utisom lege te naselbine. Dravskopoljci kakor Haložani niso imeli druge podlage za krajevno označenje, kakor da leži selo skrito za vrhom s cerkvijo sv. Marije, ter je po takem »Završe« ali jezikovno pravilneje »Završje«. Ljudski govor se je pa sprijaznil z obliko »Zavrče« in je menda najboljše, ako ostane tudi vnaprej pri tem, ker je jezikovno-zgodovinska tvorba tega imena nad vse jasna in se ne more zlahka več stemniti, dokler bodo tu živeli Slovenci.
Moramo pa pri tej priložnosti opozoriti na samopašnost onih tolmačev krajevnih imen, kateri so n. pr. začeli pretvarjati »Cirkovce, Dobrovce, Skoke« v »Cerkovci, Dobrovci, Skoki. Na gornje-dravskem polju ni niti ene naselbine, katere ime bi se končalo v ljudski govorici na »i«, in se izraža v tem nekaka krajevna jezikovna posebnost. Vsa ta imena označujejo nekako skupino v. skrajšani obliki, pri kateri se naj menda pri-štedi določilni dodatek: ves, selo. občina, grad, tabor ali kaj sličnega. Miklošič je sicer tolmačil ta imena, kot da bi bila nastala iz osebnih imen, toda pri poznejši presoji se je izkazalo kot pogrešilo, da bi bil naselbinam: Hoče, Prepole, Rače, Sestrže, Toplice dal ime kak »Hod, Prep, Rak, Sestr, Topel«, ker poznamo večinoma korenino omenjenih imen tudi še po pomenu. — Naj v bodoče nihče več ne spreminja krajevnih imen pri zeleni mizi in spoštuje ljudsko ideologijo!
Novosti v »Ljudski knjižnici«.
»Ljudska knjižnica« je * nabavila celo vrsto novih knjig: Masaryk T. H.: »Zbornik«, Lothar E.‘- Der Kampf um das Herz, Beradt E.:	»Schipper an der
Front«, Orožen prof.: »Masarykova čitanka«, Danilo: »Spomini«, Regnier H.: Beg, A. Conan Doyle: »Znamenje štirih«, Bevk Franc: »V zablodah«, Rey-mond St.: »Kmetje I. Jesen«, Osendow-ski F.: »Zivotinje, ljudi i bogovi«, Me-reschkovsky: »Der Messias«, Fletscher J. S.: »Alpdruck«, »Verbrecher im Man-nersley«, Hill H.: »Das Ratsel vom M. M. 21«, Christie A.: »Der blaue ExpreB«, Macdonald P.: »Die weiBe Krahe«, Ma-stermann W. S. »2 L. O.«, Packard F. L.: »Das verschlossene Buch«, King R.: »Mord nach der Uhr«, Williams V.: »Die rote Messe«, Galsworthy John:	»Die
Weltbriider«, Oppenheim E. P. »Spiel um Freiheit«, »Seine fixe Idee«, Queux W.: S. O. S., Strobl K. H.: »Das Grab des \veiB Konigs«, Wallace E.: »Das geheimnisvolle Haus«, Wells: »Der Apfel vom Baum der ErkenntniG«, Wilton L. W.: »Die Konigin der Nacht«, Martel Jean:	»Clemenceau	spricht«, Martin
Maurice: »Nacht und Tag«, Zeckendorf F.: »Zeche Gnadenfeld«, Bevk France: »Julijan Sever«, Kranjec Silvo: »Zgodovina Srbov«, Arnau Frank: »Kampfer im Dunkel«, Ludwig E.: »Lincoln«, Pedro Calderon de la Barca: »Sodnik Zalamej-ski«, Reymont: Kmetje II- Zima, »Kmetje Pomlad«, Mereschkovsky: »Napoleon«.
■■iiiiiiiMiiinii imuiiiiMi m« im n milu t i wn ii iiuiiiimimm
Spomladanske čirke na Cuenu
V četrtek popolde so se vršile na dirkališču žrebčarne na Cvenu pri Ljutomeru velike spomladanske kasačke in galopske dirke. Udeležba dirkačev je bila tako velika, da so se morale prve tri dirke vršiti vsaka v dveh oddelkih. Tudi obisk dirke je bil rekorden, nad 3000 ljudi z Murskega pol.ia, iz Prekmurja, iz Slov. goric, iz Podravlja in celo iz južnih delov države se je zbralo v areni. Prisostvovala je tudi slovita rumunska ja-hačica gospa Milaia Trifon, ki je bila deležna navdušenega sprejema s strani komiteja in občinstva. Ministrstvo in bansko upravo je zastopal g. inšpektor Zidanšek, politično oblast srezki načelnik dr. Trstenjak, navzočih je bilo mnogo višjih oficirjev, predsednik Centrale Kasaških društev za Jugoslavijo Lippit, zastopniki kasaških društev iz Maribora itd. Obiskovalci iz južnih krajev, celo iz Srbije, se niso mogli dovolj načuditi velikanskemu razvoju konjereje v naših krajih.
Dirk je bilo prvotno določenih petero, na čast gospe Trifon je komite še priklopil šesto, galopsko dirko.
V dirki Rcdaun (enovprežni za Sletne konje) je zmagal Finiš Fr. Herica iz Borec z 1.55; druga ie bila Lija, tretja Bo-rica, četrta Psina in peti Rujan.
V dirki konjerejskega društva dravske banovine (enovprežni za 4—121etne konje) je bila prva zopet znamenita Koketa Ivana Biinderla iz Veržeja (1.50); sledili so Silva. Schatzl, Robinson, Juriča, Princa, Plistra, Čikra, Dona Dillon, in Asan.
V dirki VVarren - Lippit (enovprežni za 3—121etne konje) je zmagala Polda Mihaela Filipiča iz Starenovevasl® sledile so Elza, Felčika, Egga II, Silva II in Prlma.
V dirki Čakovec (ravna galopska dirka za častniške in civilne konje) so dirkali samo častniki. Zmagala je Beba poročnika Vladimira Petroviča. Sledili so Scerry, Rozika, Rokoko in Lasta.
V spominski dirki pl. Rossmanit (avo-vprežna za 3—12 letne konje) sta bila prva Finiš-Felčika, drugi Psina-Lenčika itd.
V naknadno priklopljeni šesti galopski dirki na čast rumunski jahačici je zmagala gospa Milada Trifon na Bebi proti Rokoko in Scerryju. Občinstvo je zmagovalki prirejalo burne ovacije.
Knjigovodski tečaj za mariborsko okolico.
Dne 4. junija, ob 13. uri se otvori v poslopju mariborske Trgovske akademije (vhod na Zrinjskega trgu) knjigovodski tečaj za trgovce, njihove pomočnike in svojce, ki ga priredi Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI. Pouka se lahko udeležujejo tudi gostilničarji in njihovi pomočniki. Poučevalo se bo 4., 5., 6., 10., 11., 12., 13. in 14. junija, vsakokrat od 1. do 5. popoldne, in sicer: knjigovodstvo, kalkulacija in spisje. Po možnosti se priključuje na tečaj še poučna predavanja o davkih, ustanavljanju družbenih in zadružnih ustanov in o gremi-jalnem poslovanju. Doslej je prijavljenih 23 udeležencev in se jih nekaj še lahko sprejme. Novi udeleženci naj se javijo najkasneje pri otvoritvi tečaja dne 4. junija ob 13. uri. Učnina je določena za samostojne trgovce na 50 Din, za pomočnike na 25 Din za celo dobo in se pla-
ča pri prijavi. Potrebne učne formularje dobijo udeleženci od vodstva tečaja brezplačno.
Ljutomer.
V nedeljo, dne 25. maja je imela naša Glasbena šola v šolski dvorani svojo letno produkcijo, ki sc jc v vsakem oziru najlepše obnesla. Šola šteje nad 80 gojencev, ki se uče petja, goslanja in klavir. Dosedaj še ni prejela nobene subvencije, razen od mestne občine. Šola je del »Glasbenega društva«, ki vzdržuje godbo na pihala in skromen orkester na lok, ki je v polni meri izpolnil svojo nalogo pri opereti »Grofica Marica«. Produkcijo je otvorilo predavanje predsednika, šolsk. nadzornika gosp. Karbaša o glasbi sploh, o narodni in umetni pesmi in o programu. Za tem so se izvajale vse točke sporeda prav sigurno in samozavestno: mladinski pevski zbor (gdč. Minka Zacherl), goslanje-solo, dvo-, tri- in četveroglasno s soremlievanjem klavirja, (učitelji gg. Jamšek. Presl, Štancer), klavir dvo- in štiriročno (gdčna Schcithauer) in končno še dve točki z orkestrom. Prav lepo jc ugajalo »Jurjevanje«, rajanje s petjem in klavirjem — deklice v narodnih nošah. Radi tesnega prostora ni mogoče podrobno opisati potek cele prireditve. Želimo le, da bi doživeli še več tako ljubkih nastopov naših malčkov. Hvala vsem, ki ste nas posetili in podpirali. —
Promenadni koncerti v Ljutomeru.
Na binkoštno nedeljo se bosta vršila na Glavnem trgu dva promenadna koncerta mestne godbe in sicer prvi ob pol osmi uri zjutraj, drugi po osmi maši v prid »Rdečemu križu«.
Križevci pri Ljutomeru.
Mesec nastopov je tu, da na njih pregledamo svoje delo v telovadnici. Posebno pa je treba pohiteti letos za našo sokolsko olimpijado, za katero bomo tudi mi položili svoj skromen obolus. Ob priliki društvene lOletnice priredi Sokolsko društvo v Križevcih pri Ljutomeru na binkoštni pondeljek, dne 9. junija ob 3. pop. svojo društveno telovadbo s sodelovanjem vseh domačih društvenih oddelkov. Moška in ženska deca izvaja skupne proste vaje, obvezne za celjsko sokolsko župo. Prvič nastopi letos tudi osnovno-šolska mladina s svojimi sokolskimi vežbami. Vabimo vsa bratska društva in prijatelje Sokolstva na poset. Prireditev se bo vršila na travniku g. Oster ca. Prvič bo ob 11. ljudski koncert godbe na trgu. Glave skušnje pa bodo že od 9. dalje. Igrala bo mestna ljutomerska godba. Po telovadbi bo veselica s plesom.
Končna redakcija novega obrtnega za? kona.
V prvi polovici junija bo v Beogradu v ministrstvu trgovine velika konferenca gospodarskih strokovnjakov o novem obrtnem zakonu. Ves materijal je pripravljen in urejen, v načrtu zakona so izvršene večje spremembe na podlagi upravičenih mišljenj in predlogov posameznih korporacij in zbornic. Definitivno stilizacijo dobi zakon po tej konferenci, ki bo trajala verjetno več dni.
Nekdaj je bilo...
A.: Vi stanujete v zelo mirnem delu mesta, kaj ne?
R.: Ne več!
A.: Kako to? Kaj ste se preselili?
B.: Ne — ampak dobili smo dvojčke ...
Stran i
MarTbtffSlcT V FCE R N T K mra
v m a r i d o r n.aneTTTTV'. T93i
Romanopl^eva romantična
ljubezen
HONORE DE BALZAC IN PRINCEZA HANSKY. — USODNO SREČANJE- -PETNAJST LET DOPISOVANJA IN ZAKON.
Življenje večine pisateljev, posebno današnjih, je kaj malo romantično, veliki francoski romanopisec Honore de Balzac (rojen v Toursu 1. 1799., umrl v Parizu 1. 1850.) je pa le doživel tudi sam roman, ki je zares nenavaden. Začel in končal se je pa ta roman takole: Ko je Balzac bil že na višku svoje slave, je nekoč odpotoval v Švico, hotel, v katerem se je nameraval nastaniti pa je bil že napolnjen in morali bi ga bili odsloviti, ako se ne bi bil neki gost, bil je princ Hansk? s soprogo, namenil odpotovati. Služabnik je držal spoštljivo vrata kočije odprta in vstopila je lepa ženska v nenavadno krasni popotni obleki, za njo pa častitljiv, debel ter najmanj dvakrat toliko star princ.
Tu je lepa dama nalahno vzkliknila ter se v prosečem tonu obrnila do svojega soproga. Ta ji je nevoljno mrmrajoč nekaj odgovoril, na kar je princezi-nja skočila z voza in stekla po stopnicah navzgor v sobo, katero je bila baš prej zapustila. Tam pa so med tem že Balzacu odkazali prostor. Stal je pri odprtem oknu in gledal na odhod prejšnjih stanovalcev, ker ga je lepa princezinja jako zanimala. Poleg njega je stal hotelir. Naenkrat mu je tedaj zazvenel na uho ljubek glas in zaslišal je besede: »Ah, prosim, oprostite, da se še enkrat vračam. V naglici sem pozabila knjigo, ki me bolj zanima kakor vse potovanje.« Vzela je knjigo z okna, skoraj ravno izpod Balzacove roke in izginila v naslednjem trenutku iz sobe.
Spodaj se je debeli princ pritoževal nad pozabljivostjo ženskega spola in nad obnašanjem svoje boljše polovice, ki med vsem potovanjem ne ve nič boljšega, kot brleti v neumne pisarije. Še tedaj je zabavljal, ko se je kočija že odpeljala. Za opazovalca na oknu to zabavljanje ni bilo nič drugega kot en sam velik poklon, ker je njegovo bistro oko
opazilo na platnicah pozabljene knjige svoje lastno ime. Hotelir, ki je novega gosta dobro poznal, je tudi prebral naslov. Ko se je princezinja vrnila v njegov hotel., ji je povedal, da je zadnjič vzela knjigo, ki ji napravlja toliko veselja, izpod pisateljeve roke same. To je dalo povod, da je pričela lepa princezinja s svojim ljubljencem dopisovati. Da-siravno sta razpravljala v svojih pismih le o literaturi, se je vendar razvilo med obema neko osebno sporazumljenje.
Petnajst let je trajalo to medsebojno dopisovanje in med vsem tem časom se slavni romanopisec in lepa princeza nista nikoli videla. Nekega dne je pa prejel Balzac od princezinje pismo, v katerem ni bilo nič pisanega o literaturi, temveč samo o njej sami. Sporočila mu je, da je že nekaj časa vdova in da se ji je soprog vendar enkrat oddolžil za sitnarjenje in trpljenje, ker jo je postavil za dedinjo vsega posestva in premoženja. Ker sama ne more živeti, je pri volji, da se drugič poroči in ga vpraša, če je pripravljen vzeti jo v zakon.
Balzac bi bil tudi neglede na materi-jalnc razmere takoj v to privolil- Lepa princezinja ga je bila že pri prvem srečanju očarala, njeno* zanimanje za njegove spise mu jo je bilo še bolj približalo, vsled dolgoletnega dopisovanja je pa bil spoznal tudi njene osebne lastnosti in njeno idealno mišljenje ter je bil uverjen, da bi s tako družico lahko srečno živel. Brez obotavljanja je tedaj odpotoval na grad ob Renu, kjer je stanovala in v katerem sta se kmalu na to tudi poročila. Poroka je bila izredno slovesna in ko sta odšla v Pariz, kjer je Balzac doživel največ triumfov, se jima je tudi tam vse klanjalo. Kaj takega ne doživi pogosto pisatelj — in zakon, sklenjen po tako romantičnih okoliščinah, je bil baje srečen.
Kaj je in kaj ni Ljudska univerza?
(EPILOG POLEMIKI O LJUDSKI UNIVERZI V STUDENCIH.)
Objavljamo odgovor našega poročevalca g. Hrenu ter želimo, da se nadaljnje razpravljanje o smernicah Ljudske univerze preloži na začetek nove sezone, kar bi za bodoče delo bilo vsekakor uspešnejše.
Uredništvo.
Zal je problem Ljudske univerze v Studencih krenil v smer polemike, ki skuša s povdarkom »osebne odgovornosti«, z lekcijami o »pomanjkanju takta«, s pomočjo »tiskarskega škrata« i- dr. zabrisati vse nedostatke glede na cilj in program pretekle sezone.
V	stremljenju po čim uspešnejši funkciji te velevažne ustanove se hočem pomuditi le pri »glavnem cilju«, ki ga g. Hren postavlja kot »glavni namen« lanske in bodoče sezone studenške Ljudske univerze.
Kljub obširni analizi delavstva in njegovih razmer, njegov »glavni cilj« ni v skladu s »spoznanji javnega udejstvovanja« iti je za današnjo dobo povsem ne-prikladen.
Kdor je proučeval problem povojne ljudske izobrazbe drugod In pri nas, mora priti do prepričanja, da ne more biti gjavni cilj ljudskega izobraževališča ta, »da se delavca vsaj enkrat na teden za dobro urico iztrga iz vsakdanje močvare, da se ga usmeri drugam, da tudi v drugih stvareh razmišlja in govori, krat* komalo: da živi poleg fizičnega tudi duhovno (?) življenje«.
Proti takemu subjektivnemu pojmovanju ljudske izobrazbe so se opetovano izrekli vsi naši poborniki povojne vzgoje najširših plasti našega naroda (dr. Oz-vaid, dr. Žgeč, dr. Jeraj i. dr.)!
Ljudstvu je danes treba nuditi pač ne-
:	kakor satr.t^cmejeno dosico pre-
davanj za »iztrganje« in »usmerjanje drugam«... To je povsem aristokratičen način motrenja ljudske vzgoje in izobraževanja sploh. Sredstva in pota za tak način izobraževanja res ne potrebujejo nikakih »utemeljenih programov«, pač pa jim je treba dokaj »spretnosti« za pridobivanje predavateljev »na brzo roko« in kakor pač nanese slučaj...
S takimi metodami se morejo ukvarjati Ljudske univerze »srednjih« in »višjih« slojev, ki se hočejo za 1 ali 2 uri »iztrgati iz dnevnih skrbi, da pozabijo na pezo življenja in usmerijo svoj pogled drugam...« Razvedrilo! Pri delavstvu, ki ga mučijo težke življeuske razmere, to »usmerjanje drugam« jemati za cilj, je — ironija, kakor bi bilo nečloveško in cinično, ako bi siromašnega berača skušali s praznimi besedami »usmerjati drugam« ...
Demokratični način motrenja ljudske vzgoje zahteva, da postavimo vzgoji in izobraževanju najširših plasti konkretno naSoge in višje cilje.
»Ljudska visoka šola naj bo res nekaka visoka šola za ljudstvo, ki mu pokaže smernice za življenje in delovanje; ki mu pokaže pojave realnega življenja v jasnejši luči; ki ga navadi samostojno misliti, razsojati in se udejstvovati, ki mu posreduje nove etične vrednote.« (Dr. F. Žgeč.) Podobno pojmujejo ljudsko izobrazbo tudi drugi pisatelji in znanstveniki. Morda bo temu kdo oporekal, čsš znanost in teorija sta eno, realno življenje s svojimi razmerami pa drugo! Toda — realno življenje s svojimi križi in težavami zahteva danes jasne smernice in globoko pojmovanje vzgoje in izobrazbe širokih narodnih mas. To je tern bolj potrebno, ker je — kakor so pokazale izkušnje preteki« sezone —, pri de-
lavstvu težnja po izobrazbi za življenje
zavestna volja, ki jo je treba stalno upoštevati in se zanimati za njegove kulturne in življenske potrebe. Zato je gotovo, da delavstvu nesistematična tedenska predavanja .ne morejo mnogo koristiti. Z golimi »slučajnostmi« ne morejo poseči dovolj globoko in ne mroejo nuditi delavstvu tega, kar ono potrebuje. Ni namreč dovolj, če delavec sliši predavanja n. pr. o garjah, o srednjeveških inkvizicijah, o Eskimovcih in Egipčanih itd. Delavstvo rabi prave globoke izobrazbe, katere snov mora biti prikladna duševnosti delavca, mora biti zajeta iz miljeja delavca ter mora imeti sama na sebi zanj praktično vrednost. Delavec živi povečini med stroji sredi procesa proizvajanja. Zato ga bodo najbolj zanimali stroji in principi, na katerih so zgrajeni, zakonitosti, ki se v njih izražajo, potek procesa proizva-nja in njegove zakonitosti, razvoj strojev, orodja, dela itd.
Tako delavec ne bo več mehanski stroj, ki ve le, kako se izdeluje šivanka, temveč postane delavec-mislec, ki razmišlja in razume, ki hoče izpopolniti stroje, si jih podvreči in jih voditi s krepko roko. Cilj nam tu pač ne more biti količina znanja, temveč ustvarjanje celih ljudi.
Tako bi Delavska ljudska univerza naj bila šola mišljenja, razsojanja in razglabljanja, šola značaja in šola pravega člo-večanstva. To je energična zahteva naše dobe, ki hoče po žalostni dobi državne politike privesti narod čimprej v novo življenje.
Zato je pač neodpustno, če na potrebe delavstva v tej važni ustanovi ne mislimo! S primernim programom, izdelanim sporazumno s poslušalci za daljšo dobo, s poljudnimi debatami in drugimi pripomočki bi dosegli, da bi zanimanje rastlo in bi se prebivalstvo z vso ljubeznijo in energijo oklenilo te ustanove za vedno. Razumelo bi, da mu hoče Ljud- univ- pomagati, saj poznajo delavčeve razmere in težnje. Le tako bo postala studenška Ljudska univerza res prava »Delavska visoka šola« z vlogo, ki ji jo je namenila
—	potreba časa.	f
Litteraria
Franjo Baš: Protestanti v Prekmurju.
Posebni odtis iz »Geografskega vestnika«. Ljubljana, 1930. — Prekmurje je bilo do osvobojenja najmanj poznana slovenska pokrajina. Stoletni separatni razvoj pod uplivom tujega madžarskega okolja, je postavljal na Muri mejo, preko katere skoraj ni bilo stikov, ne narodnih, ne političnih ne kulturnih. V slovenskem slovstvu smo imeli samo dvoje, troje publikacij, ki so govorile o Slovenski Krajini. Za časa osvobodilnih bojev in mirovne konference smo dobili dvoje francoskih brošur, po osvobojenju Slavičevo »Prekmurje« in Kovačičevo »Zgodovino slovenske Štajerske in Prekmurja«, kot tretje, čeprav po obsegu skromno, se jim je sedaj pridružilo še Baševo delo: »Protestanti v Prekmurju«. Kot geograf se je pisatelj strogo držal svoje stroke, vendar pa je dodal še toliko zgodovinskih, kulturnih in gospodarskih pripomb, da najde čitatelj v njegovem spisu vse, kar ga zanima. Problem slovenskih prekmurskih protestantov, katerih je bilo 1. 1921., torej pri zadnjem ljudskem štetju, 24.603, od teh 23.803 pripadnikov avgs-burške in 800 helvetske veroizpovedi, postaja tudi sicer vsak dan važnejši, ker gre za njihovo kulturno uvrstitev v celoto slovenskega naroda, ki je drugače katoliški. Prav tako važno in aktuelno pa je tudi vprašanje višje cerkvene organizacije slovenskih prekmurskih protestantov, ki so sedaj podrejeni protestantski oblasti tujerodne nemške manjšine. Vse to bo pa mogoče rešiti šele tedaj, kadar bo vsa Slovenija poznala! važnost in pomen te naše narodne skupine, zato moramo Baševo studijo iskreno pozdraviti.	—r.
Anica Černejeva: Metuljčki. Pesmi za mladino. Celje, 1930. Izdala in založila »Zvezna tiskarna« v Celju. Strani 56, cena 15 dinarjev. — Vsa dolga prejšnja desetletja nismo Slovenci dobili toliko mladinskih pesemskih zbirk kakor v poslednjih letih. Zdi se, da jih dobivamo celo že preveč, posebno zato, ker je med njimi red^daj ,:več zares plodnega in
klenega zrnja. Sedaj jim je pridružila še naša mariborska pesnica Anica Černej;-va svoje »Metuljčke«. Knjižica je lepo opremljena, res okusna po zunanjosti, po vsebini pa še ni v celoti tako zrela kakor bi si želeli, čeprav vsebuje nekaj prav posrečenih pesmi, ki kažejo da ima naša pesnica talent in nam bo v bodočnosti kdaj morda zares dala lepo in zaokroženo delo. V tej zbirki se vse preveč ponavlja, oklepa se pa tu in tam tudi že davno in večkrat obdelanih motivov o: 1 metuljih, cvetkah, solncu itd. Bolj posrečene kakor daljše so krajše pesmi, ker so bolj jasne in neposredne, tako n. pr. »Bele snežinke«, »V sveti noči«, »Saši je dedek umrl« in dr- Nekaj dobrih misli je v nekaterih pesmih IV. in V. dela.
V	poslednjem opeva naše izgubljene kra* je, Primorje:
Soča je naša solza,
Istra je naša bolest,	1
a mi smo romarji v svetu brez doma, brez ciljev in cest.
Gorica je naše zdravje,
Vipava je naš raj,
pri Trstu v našem morju
umira naš vzdihljaj...
Lepa je tu »Molitev:
O Bogec, glej,
tam preko mej
ie naša hišica bela-
O Bogec, daj
da gremo nazaj,
pa bo mamica ozdravela...
Premalo pa je gdč. Černejeva pazila na čistočo verzov in rim. Pravopisno ji je težko odpustiti, da se je že na naslovni strani pregrešila, ko je napisala Anica Černej-eva. Take vezaje pozna pri nas pač nepoboljšljivi uradni šimelj, ne pa leposlovni jezik.	—r.
Popotnik. Po daljši zakasnitvi Je izšlo sedaj kar četvero številk v enem samem zvezku. Razprave in opise so prispeva« li: Dr. K. Ozvald, Anton Osterc, M. Sen* kovič, dr- I. Jančič, Fr. Čižek, Jos. Ju* rančič, J. Kontler, P. Bregant, K- Dober* šek, A. Žerjav, A- Černejeva, I. Dimnik,
J- Mlinarevičeva, M. Vauda, K. Grobelšek, J. Dolgan in E. Vrane. Zelo bogat in obsežen je tudi listek. S to številko so odložili uredništvo gg. dr. Zgeč, A-Osterc in E. Vrane. Odslej bo časopis urejeval g. M. Senkovič, šolski nadzor* nik v pokoju.
mariborsko gledališče
Sobota, 31. maja ob 20. uri »Pravljica o rajski ptici«, ab. C. Kuponi.
Nedelja, 1. junija ob 20- uri »Caričin« Amazonke«, znižane cene. Kuponi.
Pondeljek, 2. junija. Zaprto
Torek, 3: junija ob 20. uri »Na fronti sestre Žive«. Ab- A. Kuponi. Zadnjič.
Sreda, 4. junija- Zaprto.
Četrtek, 5. junija ob 20. uri »Bobrov kožuh«. Premijera. Proslava 351etnice ge Štefe Dragutinovičeve. Izven-
Ptujsko gledališče-
Pondeljek, 2. junija ob 20. uri »Pravljica o rajski ptici«. Gostovanje mari« borskega gledališča.
Celjsko gledališče.
Sreda, 4. junija ob 20. uri »Pravljica 0 rajski ptici«. Gostovanje mariborskega gledališča.
Na XX. koncertu Glasbene Matice, ki se bo vršil v sredo 4. junija, nastopijo kot solisti gg.: Ina Vodenikova, so* pran, Avg. Živko, tenor, Ant- Faganeli, bariton in I. Vlah, bas. — Ponovno opozarjamo vso javnost na ta izredni koncert, im katerem se bo proizvajala ruska cerkvena skladba na staroslovensko besedilo: A. Grečaninova »Demestvcn-naja liturgija«. Izvirno besedilo se <lobl pri ge Brišnikovi in g. Hoferju- PripO' ročamo, da si je vsakdo nabavi že rad« lažjega umevanja skladbe, kakor tudi kot zanimivost. — Koncert se bo vršil v stolnici. začetek ob 20. uri.
Podmladek Rdečega križa dekliške osnovne Šole v Studencih
uprizori drevi, 31. maja in v nedeljo, dn® 1. junija ob pol 20. uri v šolskih prostorih na svojem novem gledališkem odr11 Gasparijevo koroško pravljico v 5. jJe' janjih: DIVJI MOŽ. Vabimo vse pr>ia* telje mladine k Številnemu posetu re izredno mične igrice!
Sokolstva
Uverenja za zlet v Mursko Soboto (za
vožnjo na železnici) se bodo dobila utri zjutraj pred odhodom vlaka (ob 5. ari 15 minut) pred blagajno na glavnem kolodvoru.
Šport
Začetek državnega prvenstva.
Jug. nogometni savez je sklenil, da se tekme za državno prvenstvo začnejo še le 6. julija in sicer:
Prvak Zagreba s Slavijo (Osijek). Drugo plasirani klub Zagreba z Ilirijo (Ljubljana). Jugoslavija z Sandom (Suboti-:a). Slavija (Sarajevo) s prvakom Skop-tja.
BSK in Hajduk glasom zaključka glav-le skupščine JNS ne sodelujeta v izločilnih tekmah, temveč igrata takoj v prvenstvu za točke.
Z. N. S. (službeno).
Sodniški kandidati, ki nameravajo požgati podsavezni izpit, ki se bo vršil meseca junija, naj se nemudoma javijo poverjeniku g. Franklu, Vetrinjska ulica 5. \ko se bo prijavilo zadostno število kandidatov, se vrši izpit v Mariboru in bo akse prost.
Kasaško društvo v Mariboru
Priredi v dneh 19. in 22- junija spomladanski derby meeting na dirkališču na Teznu pri Mariboru. Obenem se priredi 5rvi dan uvodno nagradno skakanje (kalorija L), 8 prepon, 9 skokov, drugi
dan nagradno skakanje preko pojačanih prepon, 10 prepon, 13 skokov. Za kasaški derby meeting kakor za concours hippique vlada v vseh športnih krogih veliko zanimanje. Že danes se računa, da bo prijavljenih nad 50 konjev za kasaške dirke in 25 konjev za skakanje. Vsak dan bo po ena dirka, v kateri morejo dirkati tudi konji iz inozemstva. Tako bo na tem meetingu zbranih konjev kakor jih doslej še ni bilo v Mariboru in najbrže tudi ne drugod po prevratu v Jugoslaviji. Te dni se razpošljejo vsem interesentom propozicije za kasaški meeting in concours hippique. Mariborska športna udruženja se prosijo, da upoštevajo to priredbo pri določevanju svojih priredb.
Rnekdote
Slavni poljski violinist Henrik Wie-niawski je bil o prilik svojega bivanja v Petrogradu pozvan, da naj jgra pred carjem Nikolajem. Prišel je v zimsko palačo, nakar so ga odvedli v neko dvorano, v kateri se je kmalu pojavil tudi car in sicer v spremstvu velikega psa. Ko jc pričel Wienia\vski svirati, se je pes dvignil in šel naravnost proti njemu. Umetnik je sviral dalje, čeprav je pes s svojini gobcem sledil vsakemu gibu njegove roke. Umetnika je iz strahu oblil pot po čelu. Car je ot»azoval vso stvar in rekel končno:	»Wieniawski,	Tebe	gotovo
ženira pes?« Umetnik pa je nato jedrnato odgovoril: »Veličanstvo, mislim, da jaz žeiiiram njega«. Car Nikolaj se je nato glasno zasmejal in dal takoj odvesti psa iz dvorane.
Znani nemški dirigent Hans Biilo\v je bil šele kratek čas naslednik Franca Lacknerja v Monakovcm. Po nekem koncertu, kateremu je Lackner prisostvoval v prvi vrsti, jc vprašal Btilow z izzivalnim posmehom: »No, gospod tovariš, ali ni orkester sijajno sviral?«
»Seveda«, jc odgovoril Lackner, »v dveh mesecih, kar ste tu, vendar še niste mogli pokvariti orkestra, kateremu sem dirigiral jaz nad 30 let!«
In Blilow od tega dne ni nikdar več vprašal Lacknerja za njegovo mnenje.
5)t
Car Pave I. jc o priliki neke parade ostro kritiziral nastop nekega oficirja in končno zavpil: »Takega oficirja ne potrebujem. Povejte mu, naj se umakne na svoje posestvo in naj nadzira svoje kmete!«
»Veličanstvo,« je odgovoril nagovorjeni general, »poročnik izvira iz obubožane plemiške rodbine in nima nobenega posestva«.
»Pa mu poskrbite kako posestvo,« je zaukazal car.
In to se je tudi takoj zgodilo in mladi oficir je prav rad prosil za odslovitev iz armade.
elektromagnetski valovi radia. Zato se sedaj vedno ob času popolnih soln-čnih mrkov vrše poleg astronomskih opazovanj tudi opazovanja radio-tclc-grafskih signalov na različnih valovnih dolžinah. Ker je pa zlasti popolni solnčni mrk izredno redek pojav in traja vedno le kratke sekunde ali v najboljšem slučaju nekaj minut, je na ravno število opazovanj o vplivu soln-čnili mrkov na radio-signalc še zelo nezadostno in se ne dajo iz njih sklepati sigurni zaključki. Nasprotno po dozdanjih opazovanjih postajajo ti pojavi vedno bolj zanimivi in zagonetni. Tudi letošnji popolni solnčni mrk v oktobru bodo izkoristili v svrhe novih opazovanj. Ker je cona letošnjega popolnega solnčnega mrka ob Avstraliji preko Fidži- in Union-otočja, kjer so že oddajne radio-postaje, se bodo te brez posebnega truda in stroškov dale izkoristiti za opazovanja in poskuse z radio-valovi ob priliki solnčnega mrka. Opazovanja bo vodila zvczdoslovna družba Nove Zelandije.
Radio in solnčni mrk
Dne 22. okt. t. I. bo popolni solnčni mrk. Ker solnce zelo upliva na ra-dio-valove, se pri popolnih solnčnih mrkih vedno opažajo zanimivi pojavi v sprejemanju radio-signalov. Iz teh sprememb sc da marsikaj sklepati na razmere v gornjih plasteh atmosfere in o tem, kako se skozi te plasti širijo
Dirigiranje na daljavo.
V	nekem njujorškem gledališču so te dni prvič napravili poskus z najnovejšo pridobitvo na polju radioznanosti, z radiotelevizijo. Veliki gledališki orkester je vodila slika kapelnika, ki jo jc predvajal orkestru radio. Kapelnik je stal v laboratoriju neke radio-družbe, več milj oddaljene od gledališča, in je odtam vodil orkester. Istočasno je poslušal kapelnik izvajanje orkestra s pomočjo telefon-skega aparata.
Michel Zčvaco
fukceclja S&ocgia
Zgodovinski roman
107
»Spominjajte se, gospod, da naju je dičtii gospodar te krčme sprejel, ker sva na begu; midva se peljeva vsaj v Sardinijo, če ne dalje — tako sem ga nalagal, ko sem pravkar govoril z njim. Gospodar torej ve, kar je treba vedeti, in v par minutah bodo vedeli vsi mornarji, kar jih jc tu. Potem nama preostaja le še edina zadrega, da izbereva enega izmed njih.«
»Torej počakajva!«
Čakanje ni trajalo dolgo. Čez par minut se je zates približal star mornar s sivo brado, opoteka! se k mizi naših znancev ter prisedel, ne da bi ga bil kdo povabil. Natočil si je poln kozarec vina, izpil ga v dušku, namežiknil Ragastensu in dejal nato:
»Jaz sem lastnik »Stelle« ... fina barčica je to: leti po vodi kakor morska lastovka. Ime mi je pa Giuseppe.«
Ragastens je važno prikimal z glavo.
»In kakor se sliši,« je povzel mornar, »kopna žemlja vas menda peče v podplate?...«
»Kakor pravite, kapitan Giuseppe.«
»In zategadelj vam ne bi bilo zoperno pogledati, kaj je novega v Sardiniji?«
»Ne bi bilo.«
»Torej, če vas srce žene, vas vkrcam na »Stel-to«, pa dvignemo sidro ob štirih zjutraj. To stane za vsakega samo po dva cekina: en cekin pred odhodom, drugega, ko stopite na suho ...«
»Ta cena mi prija,« je dejal Ragastens.
LXI.
Barka »Stelia«.
Dve uri nato sta Ragastens in Spadacappa zapustila čudno gostilno. Napotila sta se v pristanišče, in Spadacappa je vodil vitezovega in svojega konja za uzdo. Kmalu sta našla »Stello«, ki je stala ob nekem mostičku.
Vkrcali so tudi konje, kajti lastniki teh malih ladij, s katerimi so opravljali najrazličnejše posle, so bili pripravljeni za vse slučajnosti. Ob štirih zjutraj je kapitan Giuseppe, kakor je bil napovedal, dvignil sidra in odrinil na široko.
Vseeno pa se je zdel v zadregi, kakor da ima hekaj na srcu, kar bi rad povedal. Naposled se je odločil:
»Res, nocoj ponoči sem vam pozabil reči... ob. saj ni nič tako važnega! Vozimo se v Sardinijo, in celo naravnost; toda sc spotoma ustavimo.'..«
»Ustavimo? ... Pa kje? ...«
»Oh. samo toliko, da sc dotaknemo Caprerc, flato odrinemo takoj!«
»Vi pristanete na Capreri?!« je vzkliknil Ra-fcastens.
»Odgovoren sem za vse.« je dejal kapitan tiho. .■»Saj ni nobene nevarnosti. Sicer..pa hočem izkrcati dva nasažirja...«
Ragastcnsovo srce je pričelo silno utripati. Prebedel je nekoliko. Giuseppe Je opazil to izpremem-
bo njegovega obraza; pomežiknil je in dodal:
»Oh, ne bojte se ničesar! Tista dva pasažirja nista nevarna ... Mlad mož in stara ženska.«
»In se vozita na Caprero?«
»Da! Sinoči smo se pogodili, in spala sta že na krovu. Morda sta imela še več povoda skrivati se, nego vi.«
»Kje pa sta?«
»V svojih kabinah, ki sem jima jih žc včeraj pripravil... Toda naposled, kaj ne, da vas ne moti, če se dotaknem Caprere?«
»Ne ... nasprotno.«
Giuseppe jc začudeno pogledal Ragastcnsa. Ni ga razumel. Toda kot človek, vajen spoštovati vse skrivnosti, kakor hitro je plačan za to, je molčal. Ragastens pa je bil ves omamljen od te novice.
»Kje pa je moja kabina?« je vprašal čez nekaj trenutkov.
»Tamle ... Pojdite tu doli... našli boste dvoje dobrih postelj, ako si hočete odpočiti.«
»Zelo sem potreben ... Da ne pozabim, kapitan Giuseppe, zapomnite si, nepotrebno je, da bi ona dva pasažirja vedela, da sem na barki...«
»Razumem!« je dejal mornar in pomežiknil iz-nova.
Ragastens je namignil Spadacappi. naj mu sledi ter se je po majhni lestvici spustil v brlog, ki mu je bil namenjen, trdno prepričan, da bo lastnik yStelle« strogo, čuval njegovo skrivnost.
»Spadacappa,« je dejal Ragastens, ko sta bila sama, »dva pasažirja sta na barki«.
»Vem. gospod, slišal sem.«
»Ta dva pasažirja sc izkrcata na Capreri! ...«
»Da! Prav tako; to nama nudi priliko, da se izkrcava tudi midva.«
»Spadacappa, na vsak način jc treba izvedeti, kdo sta ta dva človeka in kaj hočeta na Capreri.«
»Tudi jaz sem že mislil, gospod.«
Med razgovorom je Spadacappa iztikal po brlogu, ki ga je lastnik »Stelle« ponosno imenoval kabino, dočim je bila v resnici samo luknja, služeča za razno šaro.
Spadacappa je nazadnje našel v kotu staro fri-gijsko čepico in rdeč pas, kakršnega nosijo mornarji.
»To je nekaj zame!« jc zamrmral.
V	desetih minutah je bil pri kraju s svojo iz-premembo in sc jc prikazal z golimi nogami, odpetimi prsi in frigijsko čepico na glavi. Tako oblečen
—	ali slečen — sc v ničemer ni razlikoval od ostalih mornarjev na »Stclli«.
»Gospod vitez,« jc dejal »ne ganite sc odtod in ne pokažite sc. Preden mine ura, vam prinesem natančnih vesti«.
S temi besedami je Spadacappa odhitel po lestvici na krov, kjer je hodil kapitan Giuseppe sem-intja, nadziral svoja jadra in kriknil včasih hratko povelje. Stopil je k njemu.
»Kje pa sta tista dva pasažirja?« ga jc vprašal potihoma.
»Spredaj. Zdi $e. da vas vznemirjata... Toda jamčim vam za njiju!«
»Previdnost ni nikdar odveč.«
Spadacappa se je neopazno spravil na sprednji
del ladje. Tam se je odpirala luknja, povsem podobna tisti, ki je bila zadaj. Poleg odprtine se je dvigal kur vrvi. Spadacappa sc jc vlegel poleg teh vrvi kakor brezdelen mornar, ki se hoče naspati. Ravnal pa je tako, da jc ležala njegova glava čez nekaj časa na robu odprtine.
Izprva ni videl ničesar. Nato pa so se njegove oči navadile teme brloga, kamor so upirale svoj pogled. In nazadnje je Spadacappa zagledal v najtemnejšem kotu staro žensko, ki je ni videl nikdar poprej, poleg nje pa mladega moža, ki ga je takoj spoznal, ker ga jc večkrat videl oddaleč v papeževem spremstvu ob dnevih velike slovesnosti. Bil je abat Angelo, ki je veljal v Rimu za enega izmed prvih ljubljencev njegove Svetosti.
Dalje nego dve uri je Spadacappa prežal In prisluškoval. Toda ničesar ni videl, niti besede ni slišal, ki bi mu bila mogla razodeti namen obeh potnikov. Nazadnje je s pomirjenim srcem vstal ter se vrnil k Ragastensu.
»Torej?« je vprašal ta.
»Ne bojte sc ničesar, gospod vitez. Spoznal sem moškega; mlad abat je, član papeževe družine, abat Angelo.«
Ime samo ni povedalo Ragastensu ničesar.
»Kar se pa tiče ženske,« je . zaključil Spadacappa, »je ne poznam; toda po vseh znakih si mislim, da mora biti kakšna hišnica ali služabnica signore Lukrecije. Očividno jc, da sta obadva namenjena v Caprerski grad.«
»Ali ne govorita ničesar?...«
»Ničesar.«
Proti šesti uri zvečer se je z barke že videla Caprera. Ragastens je stopil na krov ter se skril na krmi ladje, kjer je bilo nakopičenih mnogo vrvf in druge ropotije. Rad bi si bil ogledal abata in starko, ki ga je spremljala.
Videlo sc je obrežje Caprere s svojimi štrlečimi skalami, vrhu katerih sc je dvigala svetla mas? Lukrccijinega gradu. Ragastens je željno zrl na veliko poslopje, zavarovano z debelimi zidovi. Nepopisna razburjenost mu je davila srce.
Nenadoma pa ga je iztrgal njegovim mislim okret, ki ga je napravila barka na povelje kapitana Giuseppa. Ragastens začuden nad to izpremembo poti, ki mu je bila neumevna, je poklical Giuseppa Ta jc prišel k njemu.
»Ali ne boste pristali? ...«
>Nc še: dotlej moram nekaj časa križariti, i‘A se nc oddaljim.«
»Kdaj pristanete?«
»Ponoči!«
»Ponoči!« jc ponovil Ragastens sam pri sebi »Popotnika imata torej vzrok, da sc ne pokažeta? ... Toda. če gresta v grad. kakor bi si človek mislil, zakaj sc potem bojita pristati o belem dnevu?«
Med tem pa je solnce zašlo. Se kaki dve uri je barka križarila pred Caprero. Noč jc bila padla, črna, brezmesečna noč. Barka je nenadoma krenila naravnost proti skalam: kako uro kasneje je obstala, to je, zadrgnila jc jadra, ni pa se zasidrala. Mornarji so pritegnili čoln, ki je bil zadaj prive*: zan tej spustili vanj lestvico iz vati
rTTTmTmmfmmTmTTTmTrTmTmmmrrmi
Cenjenemu občinstvu naznanjamo, da otvorimo danes
RIBARSKO DRUŠTVO V MARI-BORU sporoča žalostno vest, da je dne 29. maja umrl njegov dolgoletni odbornik, gospod
Emil Stramlitsch
general v pok. in hišni pos. v Mariboru,
S pokojnikom smo izgubili za dni štvo zaslužnega člana in ga bomo ohra nili trajno v častnem spominu.
Odbor Ribarskega društva,
Kis za olaganle	Špirit za olaganfa
Fel. 25-30 JHKOB PERHH1IEC, IKIRRIBOR, Gosposka ulica 9 Tei. u«
Pojedina jagnjetine,
odojčka in ocvrtih piščancev bo v nedeljo, dne 1. junija 1930 v gostilni PAVEŠIČ (Šerag) v Kamnici. Istočasno bo tam koncertirala novo ustanovljena mesarska godba. Z mrzlimi in toplimi jedili, kakor izbornimi vini in Tsclieligijcvim pivom bo dobro preskrbljeno.	1596
Kožuhovino, zimske
obleke in preproge
se čez poletje proti garanciji prevzamejo. 20% popust pri popravilu kožuhovin. Cepiče vseh vrst se po meri izdelujejo. Za društva zelo nizke cene.
Športne čepice od auto-čepice od gasilske čepice od čepice za motocikliste od bele čepice od železničarske čepice od
Din	20 —	naprej
.	50’-	,
,	40'-	„
.	50--	„
.	60--	„
..	50--	„
K. GRKNITZ'Maribor
Gosposka ul. 7
PIJTE ZA ŽEJO IN OKREPITEV
»Chabeto
Brezalkoholna, osvežujoča namizna pijača, pripravljena z mlečno kislino, brez vsake umetne barve in čistim sladkorjem. — Zahtevajte povsod »ORIGINAL - CHABESO«. Vsaka CHABESO-steklenica predvidena je s pasico in oznako »Ori-ginal-Chabeso« zaprto. Z zakonom zaščiteno. — Tovarna „CHABESO", Maribor, Aleksandrova 162*.
.	'	rr<t\c„
OOt°Nt	'	C°4Tl!
kupite zelo ugodno in poceni. — Pridite
in oglejte si v trgovini
S. Amon • Maribor
Dvorakove cesta 4
vis a vis kavarne Orient.
AiAAiiiltiAA A AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA AAAAAAAAAAj^AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA^. ^
“njrx _	   «	LASTNIK:
EKSPORTNA HISA ..LUNA
m__________________________A.PRISTERNIK
Maribor, Aleksandrova cesta štev. 19
Za pomladansko sezijo, binkoštne praznike in birmo ItUdilft bogato zalogo in sicer:
Otroške nogavice, par od Din 5- naprej, črne. drap, sive, ij«ve in bele moške nogavice od Din 5'- napiej, damske nogavice od D 7*- naprej, flor nogavice od D 12*- naprej. Za kakovost prevzamem polno garancijo! Nadalje nudim vezenine pro m od D --75 naprej, čipke m od D P- naprej. Rjzni sukanec, prejico za vezenje, šivanke, gumbe m drage potrebščine za kiojače in šivilje po brezkonkurenčnih cenah. Lastna pletilnica in predtiskarijaSrajce, spodnje hlače, kravate, palice, dežnike v bogati izbili po znižanih cenah. Otroške usnjene čeveljčke in sandale ročno delo od D 24*- naprej.
Svilene trake od Din 1*— naprej.	1212
Naznanilo!
I
S tem obveščam cenj. občinstvo, da prevza-mem s 1. junijem 1930 gostilno v Studencih. Cankarjeva ul. 11 (preje Gačnik). Potrudila se bom postreči cenj. goste vedno z najfinejšim vinom, kakor tudi z izbornimi jedili po konkurenčni ceni Predvsem se priporočam vsem cenj. društvom, katerim je vedno za prireditve na razpo' lago dvorana. — V nedeljo, dne 1. junija bo
otvoritveni koncert.
Točilo se bo priznano dobro vino iz vinogradom g. Lorberja iz Sv. Petra. — Za obilen obisk se vliudno priporoča	1572
I. ILGO.
Zahtevajte povsod „Vecernik!“
v Mariboru Aleksandrova cesta št. 9
(Martincev d sr) podružnico za detaii-rto prodajo
Vljudno Vas vabimo, da si ogledate našo bogato zalogo damskih, moških in otroških čevljev. Da so ti čevlji prvovrstne kakovosti in po zelo nizkih cenah, ^ se lahko osebno prepričate.
ff1
DRI1ŽBJI Z 0. Z., TOUHRHH LEHUEV
kAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA/ ‘ ‘>AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA.AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA|
Mariborski V
■BMRE9K2H
OTVORITVENO NAZNANILO
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril v Frančiškanski ulici štev. 12
SLIKARSKO DELAVNICO
in se cenjenemu občinstvu toplo priporočam.
Solidne cene!	Najfinejša	izdelava!
SAFRAN MARTIN, SLIKAR
Potrti žalosti javljamo, da je našega, nad vse ljubljenega, nenadomestljivega soproga, očeta, oziroma svaka, gospoda
Radoslava Kopica
nadučitelja v pokoju
dne 30. maja 1930 v 72. letu starosti, Bog nenadoma poklical k sebi.	1604
Pogreb bo v pondeljek, dne 2. junija 1930 ob 17. uri iz mestne mrtvašnice na pokopališče v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo brala v torek, dne-3. junija 1930 ob 7. uri v Stolni in mestni župni cerkvi.
MARIBOR, dne 30. maja 193).
ANA KOPIČ, soproga; RADOSLAV, MARICA, LOJZE in ANICA, otroci ter ostalo sorodstvo.
Pristopajte k »Vodnikovi družbi"!
t
i
V Mariboru, 'dne 31. V. 1.930.
8&B££Sh itmmm
Mariborski v P C E F N! K Jutraf
mn#t&
Mizarstvo Ciril Razboršek,
Taborska ulica 22, izdeluje pohištvo in renoviranja.__________________XV
Elektroinštalacije,
montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše izvršuje Ilič & Tichy, Maribor. Slovenska ui. 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga, motorjev po konkurenčni ceni. XII
Oddam takoj stanovanje,
3 sobe in kuhinja s pritiklinami in manjše stanovanje z sobo in kuhinjo. Vprašati Primorska ulica 4.	1564
Nove razglednice!
Izšlo je 60 krasnih posnetkov Maribora in okolic j. Za preprodajalce odgovarjajoče cene. Trgovina s papirjem F. Novak, Gosposka ulica. Založba 170 krajevnih posnetkov.	1256
Prisilna prodaja
sodnijsko zaseženega pohištva se vrši v Delavski ulici 61 (nova kolonija) dne 14. junija ob 15., na kar se opozarja interesente. ■	1588
Kupim razno pohištvo,
obleke, perilo, šivalni stroj, garniture. Plačam v gotovini. Pismene ponudbe na Makor, Ruška cesta 35.	1589
Sprejmem
dve dijakinji v vso oskrbo. Cvetlična ulica 27, vrata 9.	1590
Izborna cenena domača hrana
na željo tudi dijetna in zajutrk. Abonenti. dobrodošli. Koroška cesta 17 ali Vojašniški trg 3.	1591
Promenadni čevlji,
ročno delo. Moški in ženski vsake ■ velikosti. Ima na zalogi najnovejše oblike Ivan Krois, Maribor, Koroška cesta 18.	1583
Oddani stanovanje,	°
obstoječe iz dveh sob, kuhinje in pritiklin, solnčna lega. Poizve se v Vr-
,'ai'ovi ulici, zadnja stavba levo. 1584
Hitro popravilo ur,
ceneno in točno z 1—51etnitn jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica št. 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom._______________XVII
Izletniki, pozor!
Prvovrstna izletna točka pod Pohorjem! Lep senčnat vrt. Postrežba v vseh ozirih najboljša. Pristno pekersko
vino, shajališče »Poštele« in »Lire«. Pridite! Jutri veselica »Poštele«. — Vstop prost. Vabi vas: A. A. Lobnik, gostilna, Spodnje Radvanje. 1606
Majhno sobo
oddam. Sodna ulica 30/1.
1594
Lepo veliko solnčno sobo
oddam takoj. Sodna ul. 30/1.
Posredovalnica Iv. Godina,
Maribor, Tattenbachova ul. št. 19 I-
proda'-
Veleposestvo, obsegajoče 130 oralov, njive, travniki, sadovnjak in 80 oralov gozda. Cena 400.000.
Posestvo v izmeri 40 oralov, njive, travniki, redi se lahko do 18 glav goveje živine, veliki sadonosnik, 2'A oralov vinograda in gozd, z bogatim inventarjem. Cena 550.000 Din.
Krasno posestvo, z velikimi gospodarskimi poslopji v lepem trgu. Cena Din 260.000.
Posestvo pri Brežicah, na ravnem z vi-sokopritlično hišo in gospodarskim poslopjem, cena 115.000 Din.
Manjše posestvo, poleg železniške postaje, redi se lahko do 6 glav goveje živine. Cena 130.000 Din.
Dve dvonadstropni stanovanjski hiši v Mariboru, »Centrum«.
Enonadstropna hiša z restavracijo. »Centrum«, Maribor.
Enonadstropna hiša v trgu, z gostilno in trgovino z zemljiščem. Cena 250.000 Din.
Tri posestva pri tovarnah, od 100 do
^ 200.000 Din.
2ago venecijanko z novo hišo in nekaj zemljišča, stalna voda. Cena 150.000 Din pri Hrastniku.
Manjša in večja posestva, hiše, vile, trgovske lokale, gostilne itd.
Dalje iščem vseh vrst posestva, hiše, vile, gozdna posestva, za svoje re-flektante.	1587
Birmska darila
najceneje pri J. Mulavec, Maribor, Kralja Petra trg 1. Ogled neobvezen, neugajajo-če se zamenja ali vrne denar.
1509
Lepo opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam s 1. junijem. Magdalenska 33/1.	1605
Stanovanje,
sobo in kuhinjo, oddam takoj zakoncema brez otrok. Nova vas, Livadna ulica 4.	1567
Jako dober jabolčnik
proda poceni Karol Pugel, Maribor, Trg svobode 3.	1562
Pozor!
Izdelujem najmodernejše pletene čevlje po meri v vseh barvah- Na zalogi imam tudi nekaj ugotovljenih- Ivan Pirc, Aleksandrova cesta 24.	1561
Hiša
s trgovskim lokalom, lepa enonadstropna z mansardo, brez popravil, dvoriščno poslopje in velik vrt na prodaj pod ugodnimi pogoji. Maribor, magdalensko predmestje. Dopisi pod 385.000 na upravo Večernika. 1559
Bučno olje
najboljše kakovosti, priporoča tovarna bučnega olja J. Hochmuller, Maribor, Taborska ulica.	1558
Že dolgo dobivajo
foto-amaterji plošče 6X9 za 18 Din, 9X12 od Din 30 naprej. Izdelava v 4—6 urah. Fotomayer, Gosposka ulica 39.	1531
Trda drva,
kratko žagana, se dostavljajo po najnižji ceni. Prodajajo se letve, štafelni in deske. Električna žaga M. Obran, Tattenbachova ulica, telefon 2094.
1592
Kupim
za specerijsko trgovino pudel in ste-laže. Naslov v upravi Večernika. 1603
1593
TDEIKHCO
dame in gospode IDEALNO OBLAČILO
za
zimo in leto!
i.orhik
KOROŠKA Q-
Popravila
ur, zlatnine, srebrnine in gramofonov najbolje, najhitreje in najceneje samo pri tvrdKl M. Ilger-ja sin, Maribor Gosposka ulica .15.	1542
Sobo in črkoslikanje,
barvanje fasad izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.	IX
Stole vpletam
s prvovrstno trstiko in sprejemam v popravilo vsakovrstne košare in sita. Josip Antloga, košarski in sitarski mojster, samo Trg svobode, zraven mestne tehtnice.	529
Gramofone
popravlja najbolje in najceneje mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tattenbachova ulica. 14.	602
Predtiskanje najmodernejših vzorcev,
kakor tudi popravilo svilenih nogavic v ateljeju za perilo Rupnik, Slovenska ulica 20.	833
Iščem
vajenca ali vajenko za damsko in ■ moško krojaštvo. Elegance, Aleksandrova cesta 48.	1570
Otroško dvokolo
kupi Javornik, Vojašniška 2, Maribor.
1571
Prostovoljno gasilno društvo
Bistrica p. Ruše priredi povodom župnega sestanka M. G. Z. dne 1. junija veliko vrtno veselico pri gosp. L. Rottner v Bistrici. Igra godba Schon-herr iz Maribora.	1595
Za strojno vezenje
se prevzame posteljno perilo, zavese itd. Barvarna Nedog, Gosposka ul. 33.
1585
Kam pojdete v nedeljo?
Svirala pri meni slavna goba bo domača, sir in kruh, piščanci, svinjska krača, mrzla topla vsa jedila — bodo se delila vam, ki ste dobrovoljčki — šmenti; zato so dobrodošli tudi abstinenti! Vsak pride na svoj račun! Pridite! Jože Tomše, gostilničar, Pekre.
1607
Kranjske klobase,
prvovrstne in kislo zelje na debelo za gostilničarje in na drobno za vsakega dobavlja trgovina, Meljska cesta 24.
1526
Oddam veliko sobo
z eno ali dvema posteljama. Ob železnici 8, vrata 7.	1602
Najboljši trajni kodri
in najnovejše postopanje pri barvanju las, s katerim je omogočeno tudi trajno kodranje, samo v salonu »Dobaj«, Gosposka ulica 38.	1205
Sšvi lasje
dobivajo naravno barvo in mladostno svežost brez barvanja. Že 20 let izkušeno. Natančnejša pojasnila brezplačno. — A. ZORKO — MARIBOR. Poštni Predal 80.	1352
1 C Y * !	Vinotoi 1 HalhUrfh
MARIBOR	n n. i h n 11 ii Tru bar jeva ulica j odprt
Sl
Zli POLETNO SEZIJO
Priporočam krasne nove modele svilenih damskih oblek, kakor tudi velikansko izbiro raznovrstne
kristal-svile ....od Din	24.— naprej
»Foulard«-svile...od Din	52.— naprej
surove svile......od Din	24.— naprej
Crep de Chin, Voiie Gaze, Crep Mongol itd., najnovejše tkanine!! —
Oglejte sl v 36 velikih Izložbah razstavljene novosti.
). PREGRAD
TRGOVSKI DOM, MARIBOR
159 J
Lepa obleka za mal denar
Dobro moško blago v vseh barvah in modernih vzorcih, 3 m za kompletno obleko samo Din 180’-Cela Obleka po sporočilu prsne širine, trebušnega obsega in hlačne dolžine samo Din 33|Da-Vpošiljatev se izvrši pri predplačilu zneska ali po povzetju franko vsake pošte, nezacarinjeno.
Arnold Weisz,
1524	expedit,	Levice	43 CSR.
Preselitveno naznanilo!
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem svoj zobni atelje iz Valvazorjeve ulice preselil na	1576
Kralja Petra trgr 1
v Beraničevo hišo
MAKS WOLF
koncesij, zobotehnik
illllMIMKnMMMiMMIMIIIIIMMMi
Slfšn S.
MaHBčMTVE C E R NIKJbfra
V M a r I b o r u, dne 3!. V. 1930
Poiskusite naše nove pekarske špeciialitete
Preprodajalci popast!
Pošilja se na vse strani!
kakor: Stole a la cokosette, sijajne v okusu in trajne
Samostanske rogljičke iz francoskega testa	^
Pravi tirolski sadni kruh (ni za zamenjat z drugimi izdelki) v vsakt velikosti, trajen'
Gastelnski prepečenec v vseh oblikah, izvrstno čajno pecivo, veselje vsake gospodinje Pravi opatijski prepečenec, izvrstnega okusa
in naši vsestransko znani in priljubljeni orehovi rogljički, poiunjski upognjenci”* n vinske palčice, venčasti kolači itd.
Pekarna Schmid, Maribor, Jurčičeva ulica 6
TOVARNA GLASBIL IN GRAMOFONOV
MEIKIEI
HElfolD
a
Gramofoni od Din 298'— dalje
Mandoline Violine Gitare Trombe Rotne harmonike
136-95 — 207 — 505*—
85'—
3361
PRODAJALNA: TRG SVOBODE Nova Scherbaumova zgradba
Zima,
afrik,
gradi za
madrace
tkanina za pohištvo
prvovrstne
XVIII kvalitete
vVEKA
@ MARIBOR ©
za solnčenje, pleteno po hlštvo,potne košare, galan terijo; drobnarije, parfumerijo, vrvarske Izdelke, motvoz Itd.	1302
nudi najugodneje
Drago Rosina
Maribor, Vetrinjska ul 26
Antiseptično preparirana
PRlMEROS
GUMA
Je znitno bolj zduva in zanesljiva. Zahtevajte jo povsod izrecno.
Sanatorij v Mariboru
1117
♦
Gosposka 49 Tel. 23-58
Najmodernejše urejen za operacije. Električni zdravilni aparati: diater-mija, višinsko solnce, tonizator, infrardeča žarnica. Cene zmerne.
rti
2
jOj6ER-irvsiN
»lARlfiCa*
A
Zlate, srebrne in nikljaste ure za dame in gospode prodajamo po čudovito nizkih cenah.
Za vsako uro garancija!
Najugodnejša priloZnost za nakup
bfrmskih daril!
Oglejte si cene v izložbi! Prodaja tudi na obroke!
M. JLGER'JCV SIN
urar	1587
MARIBOR, GospOfka15
TELEFON 280
PARNA BARVARNA IN
kemična čistilnica
PAVEL NEDOG
Gosposka ul. 33, telefon 2127 I Razlagova uL 22, telefon 2280
Predaja trgovine
Podpisana si dovoljuje vse p. n. stalne in odjemalce na knjižico obvestiti, da je svojo	1582
špecerijsko in kolonijalno trgovino Ivan Sirk
prodala s 1, junijem 1930 svojemu dolgoletnemu poslovodju gospodu JOS. SKAZA in se zahvaljuje tem potom vsem odjemalcem za doprine-šeno ji zaupanje z vljudno prošnjo, da isto ohranijo tudi njenemu nasledniku.
Maribor, dne 1. junija 1930.
Z odličnim spoštovanjem
Marija Sirk
Prevzem trgovine
Podpisani si dovoljujem sporočiti vsem cenj. odjemalcem, da sem kupil in prevzel s 1. junijem 1930 najbolje vpeljano
špecerijske in keleniialne trgovino Ivan Sirk
lastnica g. Marija SIRK, Maribor, Glavni trg 14,
in prosim, da se mi ohrani isto zaupanje, kakor ste ga izkazali moji prednici.	1531
Potrudil se bom s svežim in prvovrsh' blagom po najkulantnejših cenah svoje odjemalce vedno zadovoljiti.
Maribor, dne 1. junija 1930.
Z odličnim spoštovanjem
los. Skaza
\
Kaj je za vlagatelja najvažnejše?
Popolna varnost njegove naložbe!
Zato nalagajte svoje prihranke v
OBLASTNI HRANILNICI MARIBORSKE OBLASTI
za katero jamči DRAVSKA BANOVINA z vsem svojim premoženjem in-z vso svojo davčno močjo.
Centrala. MARIBOR, ir« svobode 3	Podružnica:	CEL3E,	Cankarjeva	ulica	11
(Prej: Južnoštajerska hranilnica)
Najugodnejše obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu. Vsakovrstna posojila pod najugodnejšimi pogoji.
Vlagateljem izven Maribora in Celja na razpolago položnice.	1J1(
Izdaja- Konzorcij ;Wntra« * Ltobijaiil: predstavnik izdajatelja to urednik:F&N»R<> ZOViC v MaribVru.' Tiska Marfhorske tiskarna	ii^KO	DCTlu
v Mariboru.