fOdng
SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXIII (57) • ŠTEV. (N°) 42	ESLOVENIA	LIBRE	BUENOS	AIRES	•	4	de	noviembre	-	4.	novembra	2004
DA BOMO ENA DRUŽINA IN ENA MOČ
GOLOB ALI JASTREB?
MARUČA ZURC ČEČ ----------------------------
Ko se leto za letom sprašujemo, katere besede bi izbrali za geslo, kaj bi naredili za obletnico, je težko iti mimo dejstva, da se vse to sprašujemo že sami tukaj v Argentini rojeni Slovenci.
To pa ni malo če pomislimo, da že tretji rod sodeluje in pomaga v skupnosti. V skupnosti ki je s takim idealizmom bila ustanovljena, da ohrani tisto Slovenijo ki si jo je vsak želel.
Čep rav vidimo in čutimo pomanjkljivosti, moramo z optimizmom gledati naprej, kaj in kako bomo tudi mi delali v prihodnje.
Ob konkretnih primerih mladih zakonov smo lahko veseli, ko zvemo, da iščejo hišo blizu kakšnega slovenskega Doma, da bodo lahko hodili k slovenski maši ali pa otroci v slovensko šolo. Iz tega sledi, da bodo tudi v tistem Domu kaj sodelovali ali vsaj podpirali, kar v njem organizirajo. Lahko damo tudi za primer parček”, ki se že v prvih mesecih poznanstva pogovarja v kateri dom bosta spadala, ko bosta imela družino. Vsi ti pogovori niso malenkost če hočemo še ohraniti slovensko skupnost.
Moram pa reči, da nam ni tako lahko sodelovati pri vsem kar skupnost potrebuje ali zahteva. Pa ne, da bi bili lahkomiselni ali ohlapne nravi; naše razmerje je daigač-no. Vse več imamo argentinskih prijateljev, sodelavcev, sošolcev s katerimi imamo dobre odnose. Vse več imamo družinskih srečanj: rojstni dnevi, godovi, obiski pri starih starših ... Redkokdaj je bila pred štiridesetimi ali petdesetimi leti še živa babica ali dedek, sedaj jih pa imajo skoraj vsi naši otroci. Mamice smo tudi bolj zaposlene v službah, bodisi iz ekonomskih vzrokov ali pa zaradi osebne rasti.
Zato se nam vsem, ki nas skupnost zanima, otežkoča delovanje v njej. Moramo pa biti še naprej trdni v naših načelih. Ne bomo popuščali v našem prepričanju zato, ker nam je vse težje. Ne smemo dovoliti, da nas komodnost oddalji od vsega tega, kar prejemamo že toliko let, saj smo lahko veseli, da imamo prostor kjer lahko sodelujemo in s tem rastemo in tako drugim posredujemo kar v skupnosti dobimo.
Ni redko, da ti prav pride za službo ali za življenje organizirano delo, ki se nam nudi že iz mladih let, bodisi v šolah ali pa potem v organizacijah. Lahko povem primer pevske turneje treh držav, katere sem se udeležila kot sopotnica. Ob napakah organizacije sem vprašala argentinskega delegata ministrstva za kulturo, zakaj ljudje sploh ne vedo o koncertih, zakaj zbori ne vedo kam morajo iti na večerjo in podobno. Rekel mi je, da mi Slovenci delamo preveč organizirano in smo preveč zahtevni; oni tega niso vajeni in tudi niso zmožni. Pa sem si takrat mislila, Bogu bodi zahval-^	so nas učili delati organizirano.
Reš ft tudi, da je skupnost zelo aktivna: it biti povsod, ne moreš povsod sodelovati. So primeri, za katere vemo, da
V *
sploh ne gredo nikamor, ker je toliko stvari v skupnosti.
Tudi na to moramo paziti, kako in kaj govorimo pred otroci. Od tistih otrok, kjer v družini samo kritizirajo, se ne da dosti pričakovati, ker je vse preslabo ali odveč.
V teh časih moramo starši in vzgojitelji tudi bolj paziti, kaj naši otroci delajo. Ni res da, zato ker so v Domu, je vse v redu. Marsikaj se že dogaja v skupnosti, kar nam še na misel ne pride, da bi bilo lahko res. Zato spremljajmo mlade in glejmo jih s tistimi očmi, s katerimi želimo, da bi nas gledali vsi, ki nas imajo radi. Mladi so drugačni, sedaj je druga doba, vse to je res;
zato je pa težje a bolj potrebno da jih pravilno usmerjamo.
Dovolite, da še malo pogledam na to pris-tavsko družino, ki si želi biti tudi ena moč. Mladina si je izbrala podobno geslo: ,, Kakor družina v bodočnost". To pomeni, da vsi enako čutimo .
Imamo pa že v šoli precej ,,posvojenih” družin, za katere smo zelo veseli in hvaležni, da so izbrali prav Pristavo za svoj Dom. Vem pa, da ne morajo isto čutiti za Dom kakor tisti, ki že od mladih let hodimo na Pristavo. Zato nam je na Pristavi težko kaj novega ali drugačnega narediti. Razdalje so ovira, prezaposlenost je ovira ...
Če smo res ena družina in ena moč kakor doma, ko si en član zastavi nek cilj pa mu vsi pomagamo in mu vse olajšamo, si lahko tako tudi pristavčani pomagamo drug drugemu, da sprašujemo kaj naš prijatelj potrebuje. Če mladina organizira, stopimo vsi skupaj; če šola, pomagajmo vsaj starši, če pa Dom, pa seveda samo vprašajmo, kaj naj naredim!
Tako bo vsem lažje in tudi lepše.
Tudi mlade moči potrebujemo. Res je, da so mladoporočenci obremenjeni s zidanjem hiše in ustvarjenjem doma; je pa skupnost tudi dom, katerega je treba iz dneva v dan graditi in ohranjati.
Imamo primere, ki se sprašujejo zakaj še skupnost in zakaj naj še delamo zanjo? Vsakemu je všeč, da se vsaj enkrat vrne tja od koder je odšel. Če pa ne bi bilo tistih, ki stalno vzdržujejo in delajo za skupnost, bi se tudi ti ne mogli vračati vanjo.
Tisti, ki za skupnost delamo, pa pravzaprav delamo sami zase, ker vemo, da je to dobro za nas, za naše otroke in tudi za daige. Tudi za tiste, ki nas od zunaj samo gledajo. Poslušajmo tiste, ki nam pravijo: ,,vi ne veste kaj imate ko imate skupnost”; pa morda prav ti niso Slovenci.
Če smo dobri Slovenci bomo tudi dobri Argentinci.
Naj končam z mislijo Frederika Turnerja iz knjige ,,La cultura de la esperanza, el renacer del esplritu clasico”, ki pravi: ,,Ne zavemo se, da je skupnost, ki pretrga vezi s svojo preteklostjo, podobna osebi, ki je dobila smrtno možgansko kap.”
Dragi rojaki, ne pretrgajmo vezi. Ohranimo jih, ohranimo si življenje in srečo!
(Govor na
37.	Pristavshem dnevu)
Od našega dopisnika
Božji mlini meljejo počasi, pravi slovenski rek. Ker pa zemeljski dnevi niso merilo za božje čase, ne vemo, če je teh 186 dni med enim nadškofom in njegovim naslednikom veliko ali malo. Vsekakor, toliko jih je bilo potrebno, pa konec.
Ne bom rekel, da je bilo toliko kandidatov za novega nadškofa, kot je Slovencev ali slovenskih vernikov, kot bi to rekli v Argentini o kandidatih za nogometnega trenerja argentinske reprezentance, vendar je vsak vsaj imel kako simpatijo do tega ali onega. Eni so si želeli takega, ki bi šel „na vrat na nož", drugi pa, da bi se v prvi vrsti zanimal za prvotno cerkveno nalogo — evangelizacijo.
Iz Vatikana, iz papeževega izbora je bil imenovan za novega nadškofa v Ljubljani mag. Alojzij Uran, ki naj bi — po mnenju tistih, ki pravijo, da so „vatikanisti", „izve-denci o rimokatoliški Cerkvi" — ne bil med favoriti. Ker človek nikdar ne spozna zadosti, „kam pes taco moli", ko bere analize po slovenskih dnevnikih, mu je ugotovitev Francija Petriča, ki v tedniku Družina citira pirniškega župnika Toneta Marklja še najbolj jasna: „Bog nam je pošiljal pastirje, vsakega z za tisti čas primernimi slabostmi in potrebnimi krepostmi. Vsak je bil primeren za določen čas. Bonaventura, ki nam je podaril slovensko gimnazijo; Gregor, ki je bridko občutil težo križa; Anton, čigar zau-
panje v Gospoda je bilo preizkušeno v ognju; Jožef, ki se je odpovedal pesniški muzi, da je služil nedeljen svojemu ljudstvu; Alojzij, ki nam je bil tako dragocen s svojimi prijatelji v Evropi v usodnih urah našega osamosvajanja"; Franc, ki nas je učil, „naj bomo tudi mi vsaj malo samostojni, naj se končno otresemo suženjstva, hlapčevstva, ki nam ga je že davno očital Cankar".
In tako je zdaj na vrsti nadškof Uran, da vodi slovenske ovčice (in koštrune!) v božji hlev. Pa naj ne mislijo „izvedenci" in drugi, ki so očitali, da je za odklanjanje in sovraštvo do Cerkve kriva drža nadškofa dr. Rodeta; da je bil prenapet, konfliktiven in iskalec konfrontacije; - da bodo imeli sedaj lažje delo pri svoji razdiralni nalogi. Dr. Rode je živel v času, ko je bilo treba „iti na nož", a ne po svoji volji ali prepričanju, ampak ker je bila borba tako zastavljena. Dobri boj je izbojeval, bi parafraziral apostola Pavla, zdaj pa je postavljen nov vodnik v novem boju, ki pa se bo potegoval za iste reči, kot njegovi predhodniki. „Sam bom poskušal nadaljevati zelo zavzeto delo svojih predhodnikov, zlasti v prejšnjem stoletju, ko smo imeli velike škofe, nadškofe in knezoškofe," je dejal. Značajska dobrodušnost, odprtost, veselost in prepevanje pa niso znak, da je le „golob"; zna biti „jastreb", če je treba zagotoviti veri in Cerkvi mesto, ki ji pripada v človeški družbi.
GB
Pred vlado še Državni zbor
Po konstituiranju državnega zbora četrtega sklica ter izvolitvi parlamentarnega vodstva bodo parlamentarci najkasneje do 21. novembra morali oblikovati parlamentarna delovna telesa, s čimer se bo dokončno sklenilo konstituiranje državnega zbora. Šele potem se bodo posvetili obravnavanju sestave vlade na podlagi predloga, ki ga bo za mandatarja poslal predsednik države.
Poslanke in poslanci so na ustanovnem zasedanju ob začetku mandata brez večjih zapletov oblikovali prvo delovno telo, in sicer mandatno-volilno komisijo, medtem ko ostala delovna telesa še niso ustanovljena. Predsednik državnega zbora France Cukjati je minuli teden poslanske skupine povabil, naj mu do te srede, 3. novembra, posredujejo svoje predloge. Zatem bo lahko stekel prvi usklajevalni pogovor vodij
poslanskih skupin o številu državnozborskih odborov, njihovi sestavi in razdelitvi vodilnih funkcij v delovnih telesih med poslanskimi skupinami.
Državni zbor bo namreč delovna telesa ustanovil in določil njihove naloge na predlog kolegija. Kolegij bo tako odločil o tem, koliko mest v delovnem telesu bo pripadlo posamezni poslanski skupini ter nato še o dokončni razdelitvi vodilnih funkcij; torej katerim poslanskim skupinam bodo v delovnih telesih pripadla mesta predsednikov, katerim pa mesta podpredsednikov. Poslovnik sicer pravi, da se pri določanju vodilnih funkcij v delovnih telesih upošteva velikost poslanske skupine, vendar pa se po drugi strani odločitve na kolegiju sprejemajo z uveljavljanjem večinske volje. Odločitev na kolegiju je tako sprejeta, če je predlog podprt s strani
vodij poslanskih skupin, katerih člani predstavljajo več kot polovico vseh poslancev v državnem zboru. Razdelitev vodilnih funkcij bo tako najverjetneje odvisna od možne vladne koalicije. Kot verjetna se v tem trenutku napoveduje koalicija "3 plus I" - tri pomladne stranke (SDS, NSi in SLS) ter DeSUS -, ki bo, če bo tudi dejansko "ustoličena", imela v 90 članskem državnem zboru večino 49 poslank in poslancev.
Ob začetku prejšnjega mandata je razdelitev vodilnih funkcij izzvala številne proteste takratne opozicije. Vodilne funkcije so namreč takratni opoziciji od skupno desetih odborov pripadle le v odboru za obrambo. Poleg tega so opozicijski poslanci bili na vodilnih mestih v komisiji zadolženi za vprašanja, povezana z nezdružljivostjo opravljanja funkcij s pridobitno dejavnostjo, ter v dveh nadzornih komisijah, za nadzor proračuna in za nadzor nad delom varnost-
Nad. na 2. str.
	
POSLANSTVO KATOLIČANOV	IZ ŽIVLJENJA ZVEZE
IN CERKVE V EVROPI	2	MATER IN ŽENA	4
PRISTAVA JE SLAVILA	SLOVENSKI DIRIGENT
SVOJO 37. OBLETNICO 3	NA OBISKU V MENDOZI 4
novi
(■■■■M■■■■■■
Cerkev in kristjani v združeni Evropi
IZ ŽIVLJENJA
DR. ANDREJ SAJE
Rocco Buttiglione, italijanski kandidat za komisarja za pravosodje, svobodo in varnost v novi komisiji Joseja Barrosa, je s svojimi stališči na nedavnem zaslišanju v Evropskem parlamentu sprožil precejšnjo vznemirjenje.
Liberalno usmerjeni odbor Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine njegove kandidature zaradi njegovega zastopanja krščanskih vrednot ni podprl, predvsem zaradi njegovega pogleda na družino, vlogo žensk v družbi in pojmovanja istospolnih skupnosti.
V reakciji omenjenega odbora se kaže poskus absolutiziranja človeške svobode, ki si svoje meje želi postaviti tam, kjer mu trenutno ustreza. Svoboda se v tej točki enači s samovoljo in arogantnostjo. Liberalno Evropo nauk Cerkve moti in vznemirja, zato je njen glas treba utišati in ji povedati, da nima pravice govoriti, niti takrat ne, ko gre za usodna in temeljna vprašanja vrednot, ki prihodnost Evropo postavljajo na kocko. Smo kristjani, ki nam je Jezus zaupal oznanjevanje evangelija vsemu stvarstvu, ob odkritemu nespoštovanju človekovega dostojanstva in krščanskih vrednot lahko brezbrižni? Bomo molčali in se
umaknili iz javnosti?
Učenje in zastopanje krščanskega nauka tudi v slovenski javnosti pogosto sproža očitke o nestrpnosti katoliške Cerkve do te ali one skupine ljudi, katerih stališča glede tradicionalnih krščanskih in družbenih vrednot niso v skladu z naukom Cerkve. Na ta način bi nas radi izolirali in omejili našo temeljno pravico do javnega izpovedovanja vere.
V ozadju nesprejemanja krščanskega nauka je pojmovanje človekove svobode kot nečesa absolutnega, to je, da si človek meje postavlja sam. Človek, ki ga zavezuje naravni oziroma moralni zakon, v srcu čuti, da neke meje vendarle so. Meja človekovi svobodi je na vsak način svoboda bližnjega. Po nauku Cerkve človek ni svoboden v smislu absolutne interpretacije svobode. Človek je svoboden in obenem tudi odgovoren za svoja dejanja. Njegova svoboda je v tem, da se lahko svobodno odloči za uresničitev duhovnega in moralnega ideala, zaradi katerega je bil poklican v življenje. Na svetu nismo samo zato, da bi zadovoljevali zgolj vsakodnevne biološke in fiziološke potrebe, ampak je naše poslanstvo vezano predvsem na presežni svet.
Mnoge stvari so predmet dogovo-
ra in kompromisov, nekatere, kot so vrednote, pa ostajajo nedotakljive. Človek ni Bog in mora zato spoštovati ustvarjeni red stvari. Družina je velika vrednota in ji zaradi njenega bistva in poslanstva ob bok ni mogoče kot enakovredne postavljati druge oblike človeškega sobivanja. Podobno velja tudi za evtanazijo in druga bioetična vprašanja.
Ena od pomembnih nalog kristjanov v novi Evropi je prizadevanje za ohranitev človekovega dostojanstva od spočetja do naravne smrti. Na tem področju se mnenja zaradi različnega pojmovanja vrednot močno razhajajo. Človekovo dostojanstvo ni samo v svobodi, ampak tudi v svobodnem sprejemanju tega, kar nas presega in je v naše srce položil Stvarnik.
Predsedniki osmih srednjeevropskih škofovskih konferenc, ki so podpisali poslanico po zaključenem Srednjeevropskem katoliškem shodu v Mariazellu v Avstriji maja letos, so vernike med drugim spodbudili tudi k aktivni in odgovorni udeležbi v družbi in poudarili, da nova in boljša Evropa ne more biti zgrajena brez kristjanov. Vloga kristjanov je predvsem v trdni zakoreninjenosti v Evangeliju, praktičnem življenju po veri in aktivni udeležbi v družbenem življenju.
TONE MIZERIT
Pred vlado...
Nad. s t. str.
nih in obveščevalnih služb, ki sicer na podlagi poslovnika pripadajo opoziciji.
V skladu s pravili mesta predsednikov in podpredsednikov delovnih teles praviloma pripadajo poslancem različnih poslanskih skupin. Če je predsednik delovnega telesa iz vrst predstavnikov poslanskih skupin vladajoče koalicije, je podpredsednik delovnega telesa praviloma iz vrst poslanskih skupin opozicije, in obratno, pravi parlamentarni poslovnik. Poslovnik določa tudi ključ, ki ga mora kolegij upoštevati ob ustanavljanju delovnih teles. Kolegij bo tako v skladu s poslovnikom moral ob določitvi števila članov v vseh delovnih telesih, ki pripadajo posamezni poslanski skupini, upoštevati velikost posamezne poslanske skupine, ob določitvi mest v posameznem delovnem telesu pa upoštevati razmerje med poslanci vladajoče koalicije in poslanci opozicije. Vsaki poslanski skupini se praviloma zagotovi vsaj eno mesto v vsakem delovnem telesu.
Novi predsednik državnega zbora Cukjati je minuli teden, le nekaj dni po izvolitvi v državni zboru, poslanske skupine pozval, naj mu posredujejo predloge glede konstituiranja delovnih teles DZ. Poslanske skupine je tako pozval naj mu sporočijo, v katerih delovnih telesih želijo mesta predsednikov oz. podpredsednikov, katera delovna telesa naj se ustanovijo v tem mandatu in ali naj postopek oblikovanja delovnih teles razdeli v več faz. Gre za predlog, da bi najprej ustanovili pet stalnih komisij, ki so obvezne po poslovniku, šele potem, ko bi bila dokončno znana ločnica med prihodnjima pozicijo in opozicijo, pa bi prešli k oblikovanju drugih odborov in komisij.
Državni zbor ima v skladu s poslovnikom pet stalnih komisij. Mandatno-volilno komisijo so že ustanovili na prvi seji v tem mandatu, čaka pa jih še oblikovanje komisije za poslovnik, komisije za narodni skupnosti, ki jo vodita poslanca narodnosti, komisijo za nadzor proračuna in drugih javnih financ in komisijo za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb. Vodilne funkcije v zadnjih dveh praviloma pripadajo opoziciji.
Poleg stalnih komisij so v prejšnjem mandatu delovale še štiri komisije, in sicer za peticije, za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ustavna komisija in komisija, ustanovljena po zakonu o nezdružljivosti. Komisija za peticije bo najbrž delovala tudi v tem mandatu, vprašanje pa je, ali bo še naprej obstajala samostojna komisija DZ za sodelovanje s slovenskimi rojaki izven matične domovine.
Poslanci o svojem premoženju
Novoizvoljeni poslanci bodo morali v skladu z letos uveljavljenim zakonom po nastopu funkcije novi samostojni komisiji za preprečevanje korupcije, ki je začela delati z oktobrom, predložiti podatke o svojem premoženjskem in poklicnem položaju.
V skladu z zakonom bo državna komisija nadzirala premoženjsko stanje funkcionarjev na podlagi podatkov, ki jih bodo funkcionarji komisiji predložili na posebnem obrazcu oz. vprašalniku. Osnutek obrazca je komisija že pripravila, vendar pa ga bo lahko dokončno določila in objavila v uradnem listu šele po predhodnem soglasju pristojne komisije državnega zbora po zakonu o preprečevanju korupcije. Te državni zbor še ni ustanovil.
Predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos pričakuje, kot je povedal za STA, da bodo poslanke in poslanci kmalu po svojem konstituiranju ustanovili omenjeno državnozborsko delovno telo, tako da bo lahko komisija, ki jo vodi, dokončno predpisala vprašalnik. Dokler ne bo vprašalnika, namreč funkcionarji ne bodo mogli protikorupcijski komisiji poročati o svojem premoženju. Glede na to so se odločili, da se bo enomesečni rok, ki so jih za predložitev podatkov dolžni spoštovati funkcionarji, začel upoštevati od dneva objave omenjenega obrazca v uradnem listu, je še povedal Kos. Omenjeno parlamentarno telo bo sicer skrbelo za opravljanje neposrednega nadzora nad izvajanjem nalog protikorupcijske komisije, povezanih z nezdružljivostjo, omejitvami pri darilih in poslovanju ter nadzorom nad premoženjskim stanjem funkcionarjev.
Poslanci (in drugi funkcionarji) bodo morali predložiti podatke o dohodkih kot tudi o celotnem svojem premoženjskem stanju, tako o jahtah, jadrnicah, osebnih vozilih v vrednostih večji od dveh milijonov tolarjev kot tudi o nepremičninah, delnicah, vrednostnih papirjih in bančnih računih ter o morebitnih dolgovih, prevzetih jamstvih in drugih obveznostih.
V primeru, da poslanci (in drugi funkcionarji) ne bodo predložili zahtevanih podatkov o premoženjskem stanju, jih lahko doleti sankcija, najprej znižanje plače in kot končna posledica tudi začetek postopka razrešitve. V primerih sumov izogibanja oz. prenašanja svojega premoženja in dohodkov na družinske elane, lahko komisija zahteva tudi podatke za družinske elane. Razrešitev oz. prenehanje funkcije pa funkcionarjem grozi tudi v primeru, da po nastopu svoje funkcije še naprej opravljajo prejšnjo poklicno dejavnost, nezdružljivo z njihovo novo funkcijo.
V KORUPCIJI NA 31. MESTU AIR FRANCE
Nevladna organizacija Transparency International, ki se ukvarja s preučevanjem obsega korupcije, je v Londonu objavila letošnje poročilo o razširjenosti korupcije v 146 državah. Slovenija se glede na indeks zaznavnosti korupcije (Coruption Perception Index - CPI) uvršča na 31 mesto, skupaj z Estonijo in Bocvano. Glede na omenjeni indeks pa je že peto leto zapored država z najmanj korupcije Finska. CPI je pripravljen na podlagi podatkov o zaznavanju korupcije med poslovneži in nacionalnimi analitiki.
V SLOVENIJI
Air France bo 15. novembra odprl novo linijo Ljubljana - Pariz. Potnike bo z Brnika do letališča Charles de Gaulle in obratno med tednom dvakrat dnevno, ob sobotah in nedeljah pa enkrat na dan, prevažal lokalni letalski prevoznik v lasti Air France Regional.
Ni bilo ene prevladujoče snovi pretekli teden. Dogajanje na argentinskem političnem odru pa je bilo kljub temu nadvse zanimivo.
Kdo varuje predsednika? Že v prejšnji številki smo poročali o okvari v predsedniškem letalu, ki pa ni imelo hujših posledic. Ze dvakrat pred tem smo lahko zabeležili okvare v predsednikovem helikopterju. Ta teden pa je še čuden dogodek vrgel sumljivo luč na predsednikovo varnost. Mlad neznanec je v zgodnjem nedeljskem jutru preskočil zid predsednikove rezidence, se tri ure sprehajal po obširni posesti, celo prosil služinčad kozarec vode in, ko so varnostniki zaznali njegovo prisotnost, popolnoma neoviran znova preskočil zid in odšel. Seveda so takoj zamenjali vodstvo predsednikove varnostne skupine. V vladnih krogih so tudi poudarjali, da ima neznanec profesionalne sposobnosti za tak podvig, kot da bi bilo to kakšno opravičilo. Tukaj gre za nasprotne, tekmujoče skupine v najvišjih krogih varnostnih organov, ki postavljajo v nevarnost predsednikovo osebo in kažejo, kako se stvari delajo v državi, ki je izgubila smisel odgovornosti in resnosti.
Zunanja fronta. Za ta teden so napovedali, da bo ekonomska ekipa predstavila dokončno ponudbo, s katero skuša država urediti svoje zunanje obveznosti. Prvotni pogoji so precej izboljšani in v vladi upajo na množičen sprejem ponudbe in hitro preureditev problema zunanjega dolga. Vendar stvarna presoja ne soglaša z vladno. Gotovo bo vrsta upnikov ponudbo sprejela, pri drugih pa se bo problem nadaljeval, verjetno tudi na mednarodnih sodiščih. A ob vsem ostaja eno temeljno vprašanje: če bo Argentina zmožna ohraniti sedanjo višino gospodarskega delovanja in če bo rast notranje proizvodnje imela isti zagon, ki zbuja sedanji optimizem. Brez tega bo država v kratkem zašla v podobne težave, kot one, ki so povzročile grozljivi default.
Pesifikacija. Pretekli teden je tudi vrhovno (in obenem ustavno) sodišče izreklo zadnjo besedo v zadevi pesifikacije. Gre za ljudi, ki so imeli v bankah naložene vloge v dolarjih, pa jih je vlada ob valutni preuredbi spremenila v pese, v sorazmerju 1=1,4 čeprav je dolar poskočil na 1=3 in v tej višini ostaja še danes. Sodišče je izjavilo, da ta ukrep ni protiustaven, ker so okoliščine in javna blaginja opravičile sicer krivičen korak. Razumljivo je, da je to povzročilo ponoven protest tistih, ki so imeli svoje prihranke v dolarjih. Prav tako je zagorela polemika med tistimi, ki so razsodbo opravičili in onimi, ki so
vztrajali, da je pesifikacija grobo protiustavna. Vendar na splošno so opazovalci pričakovali tako razsodbo, ker je logična posledica vseh polomij in zablod, v katere so spravile državo zadnje vlade.
Napredovanje. Zadnje tedne smo lahko opazili pozitiven razvoj v gospodarstvu. Kar nekaj dejavnikov se lepo razvija, med njimi tudi zunanje investicije. Za prihodnje je obzorje še bolj pozitivno, zlasti če vladi uspe urediti vprašanje zunanjega dolga. Med drugimi je špansko-argentinsko petrolejsko podjetje Repsol-YPF, potem ko je zamenjalo lokalnega predsednika, napovedalo investicije v višini 1.200 milijonov dolarjev. Pozitivno se razvija tudi nivo zaposlenosti, kar je še najbolj razveseljivo ob tem položaju.
Radikali za opcijo. Te dni so se predstavniki radikalne stranke zbrali na posebnem „doktrinarnem kongresu". Srečanje je sklical narodni komite, ki mu načeluje Angel Rozas. Na srečanje so pohiteli zastopniki vseh notranjih skupin, ker vsi soglašajo, da je stranka v intenzivni negi, in se mora potruditi, da se povrne na zdravo pot. Vsi želijo, da bi stranka postala opcija sedanji peronistični premoči. Kot je jasno, danes peronizem popolnoma obvlada argentinsko politično življenje in na obzorju ni stvarne možnosti za izbiro. Sedanja vlada kljub vsem težavam še vedno ohranja priljubljenost in če bi bile volitve danes ni nobenega dvoma o ponovni zmagi, pa naj bi bil kandidat kdorkoli. Vendar si radikali niso enotni glede poti, ki naj jo prehodijo. Na splošno prevladuje prepričanje, da morajo idejno ostati v sklopu socialdemokracije. A tukaj se soglasje neha. Enako so sklenili, da bolj ostro zavzamejo položaj opozicije. A kako to izvesti tudi ni enotne formule. Stranka se še vedno izživlja v notranjih razprtijah in ideoloških vprašanjih, daleč od konkretnih vsakdanjih problemov normalnega državljana.
Levica formalizira. Močna levičarska grupacija, znana pod imenom ARI, ki jo vodi Elisa Carrio, je te dni formalizirala svoj obstoj. Kljub temu, da že nekaj časa nastopa v argentinskem političnem življenju in ima močno parlamentarno zastopstvo, je prvič predstavila svoje vodstvo kot vsedržavna stranka. Zanimivo je, da v tem vodstvu prevladujejo ženske. Kot predsednica še vedno nastopa „Lilita", glavna tajnica pa je Elsa Quiroz. V celoti vodstvo sestavlja 6 žensk in trije moški. V lastnih vrstah vzbuja mnogo upanja. „Ču-tim, da je prešla zima in prihaja čas žetve", se je navdušila gospa.
SLOVENCI V ARGENTINI
venska gora, na katerega je župnik Jakob Aljaž postavil stolp in sezidal triglavsko kočo.
Po opisu slovenskih gora je zbor Zarja mladosti zapel pesem „ Pozdravljam te, gorenjska stran",
S kratkim filmom in slikami, smo obudili Papežev obisk na Brezje. Lahko smo videli tudi romarsko svetišče Marije Pomagaj na Brezjah. Na kratko se je tudi omenilo razne pesnike in pisatelje, ki so bili rojeni na Gorenjskem, med njimi tudi največji slovenski pesnik, France Prešeren. Rojen je bil v Vrbi, vas kateri je posvetil enega svojih najbolj znanih sonetov,	,,Vrba". Film	je nato
podrobno pokazal	pesnikovo hišo,	med tem
pa se je v ozadju predvajalo uglasbeno verzijo soneta v izvedbi pevca Vlada Kreslina.
Kulturni program se je zaključil s pesmijo „Meglica nad jezerom", ki jo je zapel zora Zarja mladosti.
Sledile so zahvale vsem osebam,ki so s svojim delom na zelo različne načine pripomogle k tako lepemu	uspehu 37. pristavskega	dne. Seveda so	organizatorji tudi	vse navzoče povabili,	da bi še ostali	na prosti
zabavi, kjer je sodelovala skupina EQE.
jmr
Delovanje pristavskih mater in žena
Z nastopom novega odbora smo vpeljali sestanke ob priložnostih državnih praznikov. To se je zgodilo štirikrat: 20. junija, 9, julija, 17. avgusta in 11. oktobra. Namen teh sestankov ni bil ne samo razgovor in načrtovanje skupnega dela, temveč tudi pridobitev duhovnih, telesnih in kulturnih dobrin. To smo tudi dosegle, saj vsako srečanje je bilo tako bogato, da je ostalo še marsikaj za razgovor, vprašanja in razjasnitev.
V juniju smo imele med nami Metko Havelka Magister s temo, ki zelo dobro obvlada: kako ravnati s telesom za boljše počutje. Pokazala nam je primerne drže, stoje in pregibe, tako pri vsakdanjem delu kakor takrat, ko hodimo ali stojimo dolgo časa, ter počivamo leže ali spimo. Prinesla je tudi pripomočke za bolj poučno razlago, ki je bila obširna in praktična.
Julija nam je predaval pater dr. Alojzij Kukoviča o temi: Pohujševanje v Cerkvi. Govoril je o celibatu in pripravi novih duhovnikov na to.- Nastala so različna vprašanja o psihologih, drugih verah, o izgubljanju vere, o svobodi. Razjasnil nam je tudi zakrament sv. maziljenja in odvezo v smrtni nevarnosti. Poglobile smo se v načrt zakona, ki podpira svobodo spolnega življenja in celo izbiro tega. Pogovarjale smo se tudi o tem, da hočejo dovoliti sp-
lav in zahtevajo, naj bi o vsem govorili tudi v šolah, državnih in katoliških.
Tretji sestanek, meseca avgusta, je bil posvečen ceremonialu in protokolu. Predavala je Lenči Likozar Komar in nam odprla vrata v temo, ki se ukvarja s človekom v družbi. Razložila nam je pomen in obseg ceremoniala ter zgodovinski in kulturni vpliv, ki je skozi stoletja gradil kar danes vsebujejo pravilniki najrazličnejših družb, ki narekujejo vse, kar je potrebno za dobre medsebojne odnose, kakor udi vse podrobnosti, od pozdrava preko naše obleke ter jedilnega bontona ob diplomatskih srečanjih ali obiskih. Predavanje je bilo polno praktičnih nasvetov in pojasnil. Prav zaradi razsežnosti snovi je ostalo še veliko neobravnanega.
Oktobrski sestanek je bil posvečen Sloveniji tako kot jo danes vidi Ana Marija Klanjšček Flren. Na podlagi osebnih vtisov je primerjala življenje v času Titove dobe in spremembe, ki so nastale po osamosvojitvi. Dotaknila se je pozitivnih stvari, ki povzročajo občudovanje pri vsakem, ki potuje po Sloveniji. Omenila je tudi kočljivo vprašanje, kot je prisotnost oziroma aktivno delovanje slovenske vlade v prid slovenstva v zamejstvu, posebno sedaj, ko je Slovenija stopila v Evropsko skupnost.
A.M.K.H.
IZLET V MUNDO MARINO
CASTELAR
37. Pristavski dan
biti različna družbi, kateri naj priča z zgledom.
Po končani sv. maši, je bilo na razpolago kosilo in razna okrepčila.
Popoldne se je pričel napovedani kulturni program. Po pozdravu predsednika doma Janeza Jelenca in predsednika ZS Lojzeta Rezlja, je imela slavnostni govor gospa Maruča Čeč. V njem nas je opomnila naj delujemo bolj združeno, premagujemo razne ovire, se izogibamo komodnosti in se trudimo da zares ohranimo slovensko skupnost. Njen govor objavljamo posebej.
Po govoru je gospa Nadica Grohar predstavila točko kulturnega programa, v režiji g. Dominika Oblaka. Naslov te je bil „Jaz pa pojdem na Gorenjsko...". V njej so nam predstavili Gorenjsko pokrajino v besedi, s slikami in filmom projeciranim na platno, ki ga je pripravil Andrej Golob. Pri oblikovanju slik in filma pa so sodelovali Saši Golob, Gusti Čop in Martin Križ, zvok pa je imel na skrbi Marko Čop. Sprva smo se lahko seznanili z Gorenjsko v zemljepisnem pogledu, čemur je sledil kratek pogled v zgodovino te pokrajine. S podnaslovom ,,0, domovina" smo lahko prisluhnili Cankarjevi pesem z istim naslovom, v kateri slovenski pisatelj in pesnik hvali lepote Slovenije. Otroški pevski zbor Zarja Mladosti je nato, pod vodstvom prof. Marjane Jelenc in ob spremljavi na klavirju gospe Anke Savelli Gaser, lepo ubrano zapel pesem „Po jezeru, bliz' Triglava".
Po kratkem opisu znane gorenjske noše, je pristavska folklorna skupina zaplesala gorenjski svatovski ples. Ta je v kakšnih delih koreografije zahteval vso spretnost plesalcev, ki so se res izkazali z nastopom.
Predstavilo se je kmetovanje in trdo življenje Gorenjcev. Občudovali smo značilne kozolce in obdelovanje polja, pa tudi, na šaljiv način, skopost ki se očita prebivalcem slovenskega goratega sveta.
Sledil je opis cvetlic, čebelarstva in gora na Gorenjskem. Julijske Alpe so posejane s krasnimi cvetlicami. Nekatere so dobile svoje ime po najditelju, kot je to Zoisova zvončica (Campanula Zoisyi). Rože v goratem svetu so zaradi svoje lepote in slave postale zelo ogrožene. To je povzročilo da se je že ob koncu 19. stoletja izdal seznam ogroženih cvetlic.
Važen pobudnik čebelarstva je bil Anton Janša. Zlasti slovijo še sedaj njegove naslikane panjske končnice.
Med gorami izstopa Triglav, najvišja slo-
„Gospodična, kam bomo šli drugo leto?" so nas navdušeno vprašali otroci, ko smo se vrnili iz „Temaiken" (to je posebni živalski vrt ).
Slomškova šola je organizirala 11. septembra, izlet v Mundo Marino, to je največji oceanarij v Južni Ameriki in sicer v San Clemente del Tuyu, 292 km iz Buenos Airesa.
Že zgodaj, ob petih zjutraj, smo se odpeljali izpred Slomškovega doma. Priporočili smo se Mariji za srečno pot, saj smo se vozili skoraj štiri ure.
Starši smo mislili, da bodo otroci med vožnjo hitro zaspali, a so bili ves čas nestrpni in veseli; noben pedagoški pripomoček ni uspel ...
Ko smo končno prišli v San Cle-
mente, je bilo vreme malo oblačno in hladno. Hitro smo si začeli ogledovati razne predstave. Kot uvod smo imeli razlago, kako je nastal Mundo Marino in delovanje znanstvenikov v tem prostoru.
Zelo duhovita je bila predstava smešnega znanstvenika, ko nam je razlagal o pingvinih. Navdušeno so otroci gledali, kako so se morski roparji vojskovali in rešili princesko...
Z veseljem smo gledali, kako so skakali delfini in tunine iz vode proti nam, presenetila nas je veličastna orka, ki se je kot kraljica morja predstavila pred našimi očmi.
Tudi tjulni in morski levi so se pred nami igrali, a na žalost je bila ura za povratek.
V avtobusu pa so otroci nenadoma utihnili...
Veliko smo se naučili in se prijateljsko dobro imeli.
Majhen Tomi pa je zopet vprašal: „Kam bomo šli drugo leto?"
P.D.L
V nedeljo, 24. oktobra smo se Pristavčani zbrali, da bi kot vsako leto, praznovali Pristavski dan, to pot z geslom „Ena družina, ena moč". Geslo je imelo globok smisel, saj smo le združeni, kot ena sama družina, lahko prehodili kar 37 let na poti ohranjevanja slovenstva. Ta družinska povezanost nam je dajala moč, da smo vzdržali, se ohranili, in danes predajamo vrednote slovenstva in krščanstva novim rodovom. Zato je bilo lepim praznovanje popolnoma utemeljeno.
Malo po napovedani uri se je izvršilo dviganje obeh narodnih zastav ob zvokih argentinske in slovenske himne. Potem nas je gospa Nadica Grohar, ki je napovedovala posamezne točke programa in vse prisotne lepo pozdravila, povabila, da se udeležimo mašne daritve. Mašo je daroval delegat slovenskih dušnih pastirjev, prelat dr. Jure
Rode, somaševal pa je krajevni dušni pastir pater dr. Alojzij Kukoviča. Pri pridigi nas je mons. Jure Rode opomnil naj ne bodimo le ponižni pred ljudmi, temveč naj bodimo ponižni pred Bogom in pred nami. Ker je vzporedno pristavskemu dnevu potekalo na Pristavi tekmovanje v športu za člane mladinskih organizacij pod 21. letom, je bilo prisotnih tudi veliko mladih iz drugih domov. Pri pridigi je dr. Rode pozval mladino, naj si upa izstopati in
Iz življenja Zveze slovenskih mater in žena
zimskih paketov s prehrano, ki jih deli centrala med naše najbolj potrebne rojake. Poleg tega pa krajevni odseki po potrebi organizirajo nabirke in v svojem okolju še posebej pomagajo."
Kar nekaj časa smo se še zadržale v pogovoru in tako lepo praznovale našo obletnico.
Smo pa tudi v zaostanku z našo kroniko, zato vsaj nekaj besed o rednih mesečnih srečanjih. Omeniti moram izredno pripravljenost vseh naprošenih oseb za razgovore o temah na sestankih.
Gospa Marjanka Lenarčič Dobovšek je obiskovala pred časom tečaj o kuhanju, postrežbi, gospodinjstvu, i. t. n. Posredovala nam je mnogo praktičnih navodil za sodobno družbeno življenje. In o bon-tonu, ki nikdar ne zastara.
Tudi gospa Anka Savelli Gaser se je odzvala povabilu. Ona je v glasbi in petju doma — rečeno po domače. Tako smo se tudi pogovarjali: o njeni življenjski poti z danimi talenti za posluh v petju že po starših. Komaj 17-letna je že spremljala zbor Gallus pod taktirko pokojnega očeta dr. Julija Savellija. Preobširna je njena delavnost v skupnosti za objavo v nekaj stavkih.
Tone Mizerit je vedno dobrodošel med nami kot poklicni časnikar. Beremo njegove članke, še raje ga pa poslušamo. To pot je pojasnil nekatere poglede na oblast in družbo v Sloveniji in v Argentini.
Vem smo zelo hvaležne za čas, prisotnost in pripravo razgovora. Nič se samo ne naredi, za vse je potreben napor. Najlepša hvala! Se priporočamo za naprej!
ZSMŽ
Prva sobota v septembru je bila določena za našo obletnico. Dosledno smo se tega držale, da se ne pozabi na letnico začetka zveze — do lani ... Leta so prinesla spremembe in časi niso več isti kot tedaj. Ogibamo se poznih ur, daljav; vožnje so vedno bolj nevarne. In tudi moči naših mater in žena se dele po okrajnih Domovih, kjer so zadolžene z mnogimi opravili, saj ni nobene prireditve, kjer ne bi sodelovale. Tehtni vzroki so nam narekovali pametno prilagoditev, katero smo izrabile že lansko leto, čeprav pogrešamo tiste sobotne vsebinsko polne večere v prijetni družbi s prijatelji in znanci — rojaki!
38.	dan Zveze slovenskih mater in žena smo praznovale v nedeljo, 5. septembra. Zbrane v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši ob 9.30 uri pri večnamenski maši, katero je daroval g.
Danijel Vrečar SDB. Berila sta posredovala ga. Pavlina Dobovšek in Franc Zorec, mašnik pa je v homiliji vpletel evangeljske besede v naš čas. Vodila je ga. Marija Urbančič Grbec. Zbor iz San Martina z dirigentko prof. Lučko Marinček Kastelic je pobožno prepeval naše lepe cerkvene pesmi, da so napolnile sveti prostor ob oltarni mizi in segle v naše duše. Darove sta prinesla preživela domobranca, saj je bil eden izmed namenov maše prav molitev za pokojnega generala Rupnika in Lovra Hacina ob obletnici njune nasilne smrti; odbornica Zveze pa je pred spominsko ploščo položila gorečo svečo, okrašeno s slovensko zastavo.
Pred spomenikom naših padlih žrtev vojne in revolucije je g. Dani Vrečar opravil pogrebne molitve, Marko Kocjančič in Marko Pallota sta pietetno zaobjela tisti nepozabni čas smrti s poetičnimi besedami prof. Martina Sušnika. Zapeli smo dve pesmi: Moja lepa domovina in Mi legionarji.
Našo obletnico smo nadaljevale v obednici Slovenske hiše pri zajtrku. Predsednica Pavlina Dobovšek je pripravila letno poročilo Zveze. Takole se je glasil njen nagovor:
„38 let že Zveza slovenskih mater in žena neprenehoma deluje med nami! Od skromnega začetka četa 1966 pa do danes neutrudljivo spremlja dogajanja v naši skupnosti. Od vsega začetka je med nami ustanovitelj te organizacije delegat prelat dr. Jure Rode. Dve soustanoviteljici sta v tem obdobju odšli po božje plačilo. To sta gospe Tilda Eiletz in
Frančiška Reja. Ostali pa sva Marjana Batagelj in jaz. Blag spomin vsem odbornicam, ki so tudi že odšle v večnost, predvsem dragi Marti Jeločnik, ki je bila naša socialna referentka. Iskren pozdrav vsem predsednicam in odbornicam krajevnih odsekov ter ženam in njihovim družinam, ki živijo v buenosaireški okolici, v Mendozi, Miramaru ter daljnih Bari-ločah. Poseben in hvaležen pozdrav ustanovitelju prelatu dr. Juretu Rodetu!
Če listamo po arhivu Zveze vidimo, koliko nesebičnega dela so v teh skoraj 40 letih naredile naše žene. V javnosti niso nikdar hrupno nastopale, vendar so bile in so še vedno tiho navzoče, kjer je potrebno njihovo delo. Nikdar niso pričakovale zahvale in priznanja, vsem so pomagale, če že ne gmotno, pa s svojo navzočnostjo in s toplo besedo. Vsem samo — hvala lepa!
Naj na kratko ponovim 1. člen pravil naše Zveze: Zveza slovenskih mater in žena je organizacija, ki povezuje vse matere, žene in vzgojiteljice, katere soglašajo s krščansko, slovensko, demokratsko, izseljensko ideologijo. (To se pravi, da so vanjo vključene vse žene — poročene in neporočene).
Gibalno silo delovanja Zveze pa obsegajo štiri točke:
1. Vzgajati in opominjati naše otroke, da so slovenskega rodu.
2. Posredovati naši mladini slovenske običaje in tradicijo.
3. Pomagati osamelemu in pomoči potrebnemu rojaku.
4. Ostati zvesti načelom, zaradi katerih smo zapustili našo rodno domovino.
Organizacija ima sedež v mestu Buenos Aires, Argentina in ima 9. odsekov. Z vsemi ima zvezni odbor stalne in prisrčne stike.
Po naših občilih lahko zasledite, da Zveza sledi vsem dogodkom v naši skupnosti, v naši domovini in v svetu sploh. To nam pričajo nešteta predavanja in razgovori, ki so tako v centrali, kakor tudi po krajevnih odsekih.
Dobrodelno delovanje obstoja v mesečnih denarnih podporah ter v pripravi božičnih in
MENDOZA
Dirigent Marko Munih je gostoval
V Mendozi je v petek 10. septembra zvečer prišlo v Teatro de la Universidad do zelo pomembnega dogodka, predvsem za slovensko skupnost in pa tudi za domačo javnost. Vršil se je koncert univerzitetnega sinfoničnega orkestra pod vodstvom slovenskega dirigenta Marka Muniha, ki je trikratni dobitnik Prešernove nagrade in bivši dolgotrajni pevovodja Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič. To pot se je že drugič predstavil mendoški publiki in ponovno pokazal svojo izvrstno strokovnost in glasbeno umetnost.
Koncert se je uresničil pod pokroviteljstvom Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije in Veleposlaništva v Buenos Airesu, mendoške državne univerze (Universidad Nacional de Cuyo) in Društva Slovencev v Mendozi. Zbudil je veliko zanimanje tako, da je bila dvorana polno zasedena z več kot 500 poslušalci, nekateri so morali ostati kar stoje.
Po vztrajnem prizadevanju in učinkovitem posredovanju gospoda Veleposlanika Republike Slovenije v Buenos Airesu nam je uspelo srečno uskladiti celoten splet vseh raznih niti, da se je omogočila ponovitev Munihovega gostovanja pri univerzitetnem orkestru v Mendozi.
Program je bil razdeljen na 'dva dela.
Na začetku prvega je bila skladba „Hippo-vikari VII, fantazija za kontrabas in godala", katere avtor je finski sodobni skladatelj Teppo Hauta-Aho. Solist je bil Jorge Her-naez. To je bila krstna izvedba v Argentini. Sledil je Brahmsov koncert v A molu, opus 102, za violino in čelo. Violinski solo je imel Arkadi Gologorski, ki je sicer „concer-tino" domačega univerzitetnega orkestra. Na violončelu pa se je mendoški publiki predstavil, Enrique Maltz, sedanji čelist izraelskega filharmoničnega orkestra, ki pa se je sicer rodil v Buenos Airesu.
V drugem delu pa je Marko Munih vključil izrazito slovensko skladbo. Dirigiral je delo slovenskega skladatelja Danila Bučarja ,,Belokranjske pisanice", Skladba vsebuje tri dele ali slike: Ob Kolpi, Pri treh farah in Na Ojstrižu. Tematsko je privlačna in temelji na belokranjskih narodnih motivih, ki so sinfonično dobro izdelani in pestro orkestrirani. Dirigentu je uspelo izvleči iz orkestra pravo vzdušje in sijajno izvedbo, ki je zelo ugajala in pritegnila navzočo publiko. To je bila gotovo premiera, vsaj v Argentini ter je dovršeno predstavila primer slovenske glasbene ustvarjalnosti univerzalne razsežnosti.
Zaključna točka koncertnega programa, pa je bila posvečena spominu stoletnice
smrti Antona Dvoržaka. Izvedli so njegov Te Deum, opus 103, za soliste, pevski zbor in orkester, ki je bil tudi premiera v Mendozi. Dvoržak je to delo priložnostno zložil za štiristoletnico odkritja Amerike, leta 1892, ko je prebival v New Yorku in to dodaja še en smiselni razlog za izbiro te skladbe. Solista sta bila Marcela Carrizo, sopran in Victor Armendariz bariton. Zborovsko odgovornost pa sta imela skupno mendoški slovenski pevski zbor in mladinski pevski zbor srednješolskega zavoda Martin Zapata, ki oba redno vodi Diego Bosquet in je z njima pripravil zborovsko partituro. Za naš slovenski pevski zbor je bilo to enkratno doživetje ker so se mendoški publiki predstavili na sinfoničnem koncertu pod taktirko slovitega slovenskega dirigenta.
Koncert je v celoti in vsestransko izvrstno izpadel in navdušena publika je z mogočnim ploskanjem nagradila vse nastopajoče predvsem pa dirigenta, med tem ko pa sta otroka, Zofija in Nikolaj Štumberger, v slovenskih narodnih nošah, v imenu naše skupnosti na odru poklonila dirigentu šopek nageljnov.
Po koncertu se je mendoška pevska družina zbrala v našem domu za praznovanje uspele prireditve ob dobrem mendoškem vinu. Predsednik društva Jernej Bajda se je zahvalil Marku Munihu za velikodušen odziv na povabilo za gostovanje ter predlagal še tretji obisk v Mendozi. Naš slavni gost je obljubil, da se bo po možnosti
še vrnil. Zahvalil se je vsem pevcem in pevovodju Bosquetu za sodelovanje in marljivo pripravo za tako uspešen koncert. Pevci pa so poudarili izreden užitek ker so dirigenta z lahkoto razumeli in soutripali z njegovim čustvovanjem
Prav tako kot na koncertu je bila tudi tukaj navzoča svetovalka Veleposlaništva RS v Argentini, gospa Jana Strgar, ki je poudarila važen pomen tako kvalitetnih kulturnih prireditev za širjenje slovenske kulture v Argentini ter potrdila, da zastopništvo Republike Slovenije vedno naklonjeno tovrstnim iniciativam.
Pevski zbor pa je izrabil navzočnost tako odličnega glasbenega umetnika, da so poklonili dvema svojima članoma, gospodični Darinki Žumer in gospodu Janezu Štirnu posebno priznanje ker sta dopolnila 50 let vztrajnega sodelovanja pri zboru V nedeljo dopoldan po sv. maši pa je Marko Munih naši skupnosti nudil projekcijo zelo poučnega video posnetka, posvečenega njegovi življenjski poti in razvoju njegovega glasbenega dirigentskega poklica. Pokazano je kako je treba za razvoj naravnih talentov dodati jasen smoter, trdno in vztrajno voljo ter nemalo truda in potrpljenja, V živahnem razgovoru je nato še dodal razna doživetja in posebnosti tega tako odgovornega in težkega poklica. Splošno prepričanje je bilo, da smo s tem lepim obiskom duhovno znatno zrasli.
o. k.
Stran 5
■RMMM
NOVICE	IZ	SLOVENIJE
DOBRO ALI SLABO?
V Sloveniji ni veliko tujih managerjev, ki bi opravljali vodilne funkcije v slovenskih podjetjih. Razloga za to sta dva. Prvi je ta, da Slovenija sama ni preveč naklonjena tujcem in tujemu kapitalu, ker v njih podjetja vidijo grožnjo svoji neodvisnosti. Drugi razlog pa je, da tudi tujci niso preveč navdušeni nad delom v Sloveniji, saj ne ponuja zadosti poslovnih priložnosti, izzivov in visokih plač, so ugotovili udeleženci okrogle mize o možnostih in ovirah pri prehajanju managerjev preko nacionalnih meja, s katero se je na Bledu zaključila mednarodna konferenca poslovnih klubov.
PRIZNANJE JANKU MODRU
V Goriški knjižnici Franceta Bevka so odprli razstavo z naslovom Prevodno delo Janka Modra - v počastitev 90-letnice prevajalca. Razstavo je v sodelovanju z Goriško knjižnico pripravil Marijan Brecelj, njenega odprtja pa se je udeležil tudi slavljenec Janko Moder.
VEČ TURISTOV
Slovenijo je v prvih devetih mesecih letošnjega leta obiskalo za štiri odstotke več turistov kot v enakem obdobju lani, za turistične delavce pa je najbolj razveseljiv devetodstotni porast obiska tujih gostov. Podatki potrjujejo tezo, da poletna turistična sezona ni več najpomembnejša, saj se turizem širi čez vse leto.
HITI POČASI
Nove članice Evropske zveze ne bi smele prehitro uvesti skupne evropske valute evro, saj bi jih to oviralo pri izvajanju bolečih strukturnih reform. To je v Frankfurtu dejal glavni ekonomist banke Otmar Issing. „Prehitra uvedba evra ne zagotavlja, da bodo koristi pospešene integracije na višini stroškov, ki jih zahtevajo reforme," je, kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, na konferenci EČB s temo Nove članice EZ: Konvergenca in stabilnost, poudaril Issing.
ŠELE KONEC LETA 2007
Dolenjski avtocestni krak je načrtovan v dolžini 103,4 kilometrov, od tega je že zgrajenih 43,3 kilometrov avtocest, dobrih 40 kilometrov je trenutno v gradnji, nekaj manj kot 20 kilometrov avtocestnih odsekov pa je po podatkih Družbe za avtoceste (DARS) potrebno še umestiti v prostor. V skladu z resolucijo o nacionalnem programu izgradnje avtocest v Sloveniji bo celotni dolenjski avtocestni krak zgrajen in predan prometu predvidoma do konca leta 2007.
PO SVE
PADEC FIDELA CASTRA
Kubanski predsednik Fidel Castro se je ob padcu poškodoval in si zlomil koleno in roko. V Santa Clari, kjer je pokopan njegov revolucionarni kolega Ernesto Che Guevara, je imel Castro kratek enourni govor pred absolventi visoke šole za učitelje umetnosti.
VOLITVE BREZ SRBOV
Na parlamentarnih volitvah na Kosovu je zmagala Demokratska zveza Kosova (LDK) kosovskega predsednika Ibrahima Rugove. Kot kažejo začasni uradni izidi volitev, je LDK podprlo 45,3 odstotka volivcev. Na drugo mesto se je uvrstila Demokratska stranka Kosova (PDK) Hashima Thaqija, ki je zbrala 28,65 odstotka glasov. Volitve so blokirali kosovski Srbi, saj se jih ni udeležila niti polovica odstotka volilnih upravičencev.
KOMISIJE ŠE NI
Predsednik prihodnje Evropske komisije, Portugalec Jose Manuel Barroso, je v Evropskem parlamentu v Strasbourgu pred glasovanjem o njeni dokončni potrditvi umaknil svojo ekipo, saj se je izkazalo, da v primeru opredeljevanja ne bi dobila potrebne večine. Ob tem je napovedal "potrebne in zadostne spremembe" v njeni sestavi, po katerih namerava ekipo "v prihodnjih tednih" znova predložiti
parlamentu. Sporni italijanski kandidat za evropskega komisarja je Rocco Butti-glione, ki je potem napovedal svoj odstop od kandidature za komisarski položaj, s čimer želi predsedniku prihodnje Evropske komisije Joseju Manuelu Barrosu olajšati sestavljanje nove komisarske ekipe.
ARAFAT RESNO BOLAN
Zaradi resnega poslabšanja zdravstvenega stanja palestinskega voditelja Jaser-ja Arafata, ki naj bi po nekaterih podatkih za kratek čas celo izgubil zavest in bi ga morali oživljati, se je na njegovem sedežu v Ramali zbrala mednarodna skupina zdravnikov. Ti so odločali, ali bodo Arafata prepeljali na zdravljenje v tujino. 75-letnega Arafata naj bi prepeljali na zdravljenje v Pariz, pred tem pa se je kot morebitna destinacija omenjal tudi Aman. Izrael je medtem sporočil, da Arafat lahko odpotuje na zdravljenje izven Ramale, prvič pa je tudi obljubil, da se bo po zdravljenju lahko vrnil.
USTAVA EZ JE PODPISANA
Voditelji 25 držav Evropske zveze so v Rimu slovesno podpisali ustavno pogodbo ter s tem odprli pot za njeno ratifikacijo, za katero imajo članice na voljo dve leti - želja namreč je, da bi v veljavo stopila 1. novembra 2006.
SLOVENCI V ARGENTINI BARAGOV TEDEN
je lepo uspel. Rojaki so se kar številno udeleževali prireditev, ki so bile v tem tednu. Mnogi so opravljali devetdnevnice za Baragovo beatifikacijo. Na Baragovih proslavah so govorniki omenjali razne načine dela za Baragovo beatifikacijo ter za Južnoameriško Baragovo zvezo. Govorniki so vabili vse, ki še niso vpisani v njej, da to store. Članarina, ki je namenjena kot naš doprinos k stroškom beatifikacijskega procesa, znaša 50 ctv (na leto 6 pesov). Plačajo jo pa samo tisti, ki zaslužijo. Člani Južnoameriške Baragove zveze so lahko tudi otroci. Baragova beaktifikacija je skupna slovenska zvezda. Zato naj nihče ne stoji ob strani, ampak naj vsak po svojih močeh sodeluje.
Slovenska drama v kastiljščini. V soboto 30. t. m.,
ob devetih zvečer bo uprizorila Compahfa experimental de featro universal v Temperleyu, Vicente Ldpez 789 (dvorana Nueva Roma) dramo našega rojaka, pisatelja dr. Stanka Kocipra „Svitanje", ki nosi v kastiljščini naslov „El amanecer". Režira pisatelj sam.
V nedeljo 7. novembra vsi na TABOR SLOVENSKE MLADINE
na "Pristavo" v Moronu
Na sporedu
Telovadni nastop, Družabna prireditev in Srečolov.
Med glavnimi dobitki sta radio in hladilnik (helade-ra). Skupno
500 DOBITKOV
za pestrost zabave bo poskrbljeno z raznimi točkami (streljanje, zabijanje žebljev etc.) Pripravljeno bo zadosti število miz in sedežev. Prav tako bo najbolje preskrbljeno za postrežbo.
Začetek ob 15. uri
Vsi prisrčno vabljeni!
»KOMUR MAR ZA REČ JE NAŠO..."
tako nas spet vabijo naša slovenska dekleta in fantje na svojo družabno prireditev, ki bo na 7. novembra na Pristavi v Moronu. „Le kaj spet hočejo?", bo kdo zagodrnjal, „vsako nedeljo je že kak cirkus!!" A prošnja naše mladine je tako lepa in prisrčna: „Pomagajte nam reševati naše slovenstvo!" Res, ta prošnja je tako lepa, da bi rad nekaj poudaril: starejši ljudje se včasih premalo zavedajo vseh težav in vseh borb, katerim je izpostavljena naša mladina. Njim je narodna zavest navržena in se jim ni treba boriti, da jo ohranijo. Njih borba je v tem, da se več ali manj gladko nauče tistega jezika, vse ostalo pa je pri njih samo po sebi nespremenljivo. Toda — mladina se pa mora boriti, da svoj materin jezik in svojo pripadnost slovenstvu — ohranja, da ne podleže tuji besedi in tuji miselnosti. In pri tem, da je ne bi podprli? Kaj res hočete, da bodo Vaši otroci neki mednarodni ljudje, brez tiste sladke zavesti, da je nekje narod, ki mu pripadajo?
Še tako preproste stvari, ki jih naša mladina prireja, moramo podpreti. Moramo, kajti ta mladina bo prijela za delo tu ali doma, ko bodo naše moči in sile že onemogle. Ta mladina bo dvignila ali pa uničila slovenstvo, kakršna pač bo. In da ga bo dvignila, zato jo danes dvignimo in podprimo mi. Pridimo v Moron, čeprav nas bo stalo nekaj čjtsa in nekaj cvenka, kajti mladina nas tako lepo vabi: »Pomagajte nam reševati naše slovenstvo!" In kdo se taki prošnji ne bi odzval?
ša.
Svobodna Slovenija, št. 42, 28. oktobra 1954
ESLOVENIA,
La ofensiva italiana
Tito expreso lo siguiente: "Algo parecido habfa ocurri-do en Eslovenia. Se trato de una guerra civil. Pues bien, de esto no habfamos querido hablar mientras duro la guerra, ya que nos habrfa jugado en contra."
La ofensiva italiana afecto a mucha gente inocente. Los mandaban a Gonars, a Rab, a Monigo... En las razzias de Ljubljana detuvieron a 20.000 hombres. Sin embargo los activistas partidarios comunistas segufan gozando del be-neficio de la libertad. Los partisanos interceptaron un tren que llevaba a la gente a los campos de concentracion en Verd (Vrhnika). Algunos de los liberados fueron asesina-dos. Los demas tuvieron que unfrseles por la fuerza.
La ofensiva italiana duro tres meses y se desarrollo en Krim, Cerknica, Loška dolina, Bela Krajina, Dolenjska, ... Mataron a muchos partisanos, pero los cabecillas lograron huir. Las fuerzas partisanas se desmembraron, pero no pudieron ser aniquiladas en su totalidad. Muchos poblados sufrieron el flagelo de los incendios. Nuimerosos campesi-nos encontraron la muerte. Los partisanos perdieron el territorio "liberado", en el que antes actuaban a su antojo.
Despues de dispersarse, los partisanos se volvieron a reagrupar, especialmente en Suha Krajina.
LAS PURGAS ALEMANAS
A la par de la ofensiva italiana tuvieron lugar las purgas alemanas en Gorenjska y en Štajerska. Hubo alrededor de 10.000 soldados alemanes equipados con algunos tanques y con la artillerfa.
Los alemanes "limpiaron" Poljanska dolina, Jelovica, Pokljuka, los alrededores de Kamnik, ...
Los partisanos se refugiaron en un primer momento en Primorska. De alif, perseguidos por los italianos, llegaron a Dolenjska. En la region de Štajerska habfan quedado cerca de 250 partisanos, principalmente en Savinjska dolina.
De los 3.000 partisanos que habfan existido quedaron en toda Eslovenia solamente 1.000. Mas de uno se paso a las filas anticomunistas. Tito les aconsejo a los partisanos que emigraran a Bosnia. Sin embargo, se quedaron en Eslovenia y estuvieron bajo el mando de Kardelj.
OSEBNE
Smrti. Umrli so: v Capital Federal Danilo Žolgar (86); v Lanus Este Francka Debevec roj. Marolt (72); v Sloveniji (Lošt pri Starem Trgu) inž. Ivan Telič (76).
Naj počivajo v miru!
DAROVALI SO Zveza slovenskih mater in žena se toplo zahvaljuje rojakom, ki so darovali v dobrodelni sklad: V spomin na sestro Ivi Kranica darujeta Biba in Jože Rus iz ZDA 100 ameriških dolarjev; Za potrebne slovenske družine in ostarele v Argentini daruje družina Matija Plečnika 500 ameriških dolarjev. Marija in Božo Eiletz iz Bariloč darujeta 150 pesov; Almira Bradač iz San Martin de los Andes daruje 150 pesov. Vsem iz srca Bog povrni!
SLOVENCI
TENIS: DRSENJE NAVZDOL
Pogled na lestvico WTA je za slovenske ljubitelje tenisa iz tedna v teden manj spodbuden. Katarina Srebotnik je 88. igralka na svetu, naslednja je Tina Pisnik na 128., sledijo pa Petra Rampre (365.), Andreja Klepač (456.) in Maša Zec Peškirič (493.).
ŠAHOVSKA OLIMPIADA
Ukrajinci in Kitajke so na 36. šahovski olimpiadi v mestu Calvia na Mallorci osvojili zlate medalje, slovenska moška reprezentanca je bila 17. (32 točk) med 129 ekipami, slovenska ženska vrsta pa 19. (23 točk) med 87 reprezentancami. V štirinajstem in zadnjem krogu so Slovenci visoko premagali Hrvaško s 3:1, Slovenke pa Izraelke z 2:1. - Naslednja šahovska olimpiada leta 2008 bo v Dresdenu.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau«rsinectis.com.ar / debel jak® neti/en.com.ar
Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Društvo ZS: Alojzij Rezelj / Sodelovali šo še: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Pavlinka Dobovšek Lenarčič, Jože Martin Rožanec, Matjaž Čeč, Irena Fajdiga, Marko Bajuk, Ana Marija Hren. Mediji: STA.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 70, pri pošiljanju po pošti pa $ 95; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,.Antonio Mizerit".
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / Estados Unidos 425 - CIIOIAAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info®1 vilko.com.ar
o
u
o
S p.
FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI O
TURIZEM
Letalske karte, rezerva hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264/ 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474 ADVOKATI Dr. Vital Ašič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks:	4798-5153. e-mail:
estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507,	(1439)
Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148	-	15-4088-5844-
mpoznic@sfanet.com.ar dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Av. Co-rrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216
Otroška počitniška kolonija
Zedinjena Slovenija bo tudi letos organizirala šolsko kolonijo v počitniškem domu dr. Rudolfa Hanželiča v kordobskih hribih. Datum je predviden v začetku januarja. Kolonijo bosta vodila prof. Karel Groznik in Andrejka Puntar s sodelavci.
Podrobnosti bomo še objavili. Starše v.abimo, naj že sedaj predvidevajo vpis svojih otrok v to lepo dejavnost. Število udeležencev bo omejeno. Prijave v društveni pisarni.
Društvo Zedinjena Slovenija
OBVESTILA
„Zgradili so prihodnost"
52. ZVEZNI MLADINSKI DAN
7. novembra na Pristavi
08,00: začetek tekmovanj 11,15: dviganje zastav 11,30: sveta maša 13,00: kosilo 19.30: kulturni program Prosta zabava ob zvokih EQE in D)
Mladi in ne tako mladi lepo vabljeni!
Prijave za kosilo Ivan Klemenčič: 4489-1296 in Cecilija Kocmur: 4623-6615
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
2. novembra 2004
1 EVRO 239,80SIT 1 U$S dolar 188,00SIT
SOBOTA, 6. novembra:
Deseta obletnica Folklorne skupine Maribor, v Slovenskem domu v Carapachayu ob 20.30. uri.
NEDELJA, 7. novembra:
Zvezni mladinski dan, s celodnevno prireditvijo na Pristavi.
ČETRTEK, 11. novembra:
Občni zbor Zveze slovenskih mater in žena, ob 16. uri v Slovenski hiši.
Seja Upravnega odbora Zedinjene Slovenije ob 20. uri v Slovenski hiši
SOBOTA, 13. novembra.
Zaključna maša Srednješolskega tečaja RMB ob 17,30 v Slovenski hiši.
NEDELJA, 14. novembra:
Kosilo in srečanje rojakov iz taborišča Trani, ob 10.30 v Slovenskem domu v Carapachayu.
NEDELJA, 21 novembra:
Nedelja Kristusa Kralja in birma
NEDELJA, 5 decembra:
Prireditev s sveto mašo in kosilom v Rožmanovem zavetišču.
Srednješolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka
Sklep v soboto 13. novembra 2004 v Slovenski hiši
ob 17,30: razdelitev spričeval ob 18,00: zahvalna sv. maša
Starši in prijatelji tečaja lepo vabljeni!
Vemo, da ste nestrpni!
Gotovo že težko pričakujete, da Vam tudi letos ponudimo
Podporni bon (rifo) Zedinjene Slovenije
Le malo potrpite. Še nekaj dni, pa nam boste lahko pomagali in imeli tudi možnost, da zadenete zanimive dobitke. V prihodnji številki boste našli vse podrobnosti!
NASA	SKUPNOS
Vodnik po ljubljanskih Žalah
V četrtek, 21. oktobra, je bil sestanek Zveze žena-mati
iz San Martina. Vodila ga je predsednica Marjeta Smersu Boltežar. Govoril je Tone Mizerit o temi „Kam gre Argentina?".
V soboto, 23. oktobra je bil v Slovenskem domu v San Martinu „Oktoberfest", ki ga je organizirala krajevna mladina. Sodelovale so skupine Chralies T, EQE, Luka Hrovat in DJ.
V nedeljo, 24. oktobra je bil 37. Pristavski dan pod geslom „Ena družina — ena moč". Po dviganju zastav, maši in kosilu je bil popoldanski program. Slavnostni govor je imela Maruča Zurc Čeč. Z naslovom „Jaz pa pojdem na Gorenjsko" je Dominik Oblak pripravil prijetno potovanje v besedi, pesmi in plesu. Sledila je prosta zabava.
V torek, 26. oktobra je Zveza slovenskih mater in žena iz Slomškovega doma in iz Lanusa priredila romanje v Marijino svetišče v San Nicolas. Vodila ga je Pavla Škraba.
Prav tako v torek, 26. oktobra je bila izredna seja Medorganizacijskega sveta. Vodil jo je predsednik Zedinjene Slovenije, Lojze Rezelj.
V sredo, 27. oktobra popoldne je bil v Slovenski hiši duhovniški sestanek. Isti dan zvečer prav tako v Slovenski hiši pa sestanek voditeljic slovenskih ljudskih šol v Argentini.
V soboto, 30. oktobra je dr. Janez Zorec imel v mali dvorani Slovenske hiše predavanje „lskanje drugih osončij". Prireditev je bila pod okriljem Slovenske kulturne akcije.
Isti dan zvečer je bila v Našem domu v San )ustu večerja nogometne ekipe Zedinjene Slovenije, s katero so formalno zaključili letošnje potovanje v Slovenijo.
V nedeljo, 31. oktobra je bilo srečanje molivk in molivcev Živega rožnega venca v slovenski cerkvi Marije Pomagaj. Pri sv. maši, katero je daroval g. Marjan Vidmar, so navzoči molili za svoje namene ter za pokojne molivce in molivke.
Isti dan dopoldne je arh. Jure Vombergar v Našem domu v San Justu predstavil knjigo Mirka Vasleta o slovenski literaturi v španskem jeziku.
Prav tako isto nedeljo je bil v Slovenski vasi v Lanusu „Malgaški asado".
25. septembra zvečer je bilo v Slomškovem domu srečanje „zadnjega vala" prihoda naših rojakov v Argentino. Po letu 1953 je namreč prišlo okrog 230 oseb iz približno 90 družin beguncev, ki so ločene ostale doma in so se po prvi rahli odjugi komunističnega režima lahko sešle z očeti v Argentini.
D-ova
Ob 90. obletnici ustanovitve Mestnega pogrebnega zavoda ter ob bližnji stoletnici začetka pokopavanja na pokopališču pri Sv. Križu je založba Družina izdala vodnik po osrednjem ljubljanskem pokopališču - Plečnikovih Žalah.
Avtorica Milena Piškur v njem ni opisala le zgodovine pokopališča, ampak za orientacijo dodala tudi poglavje o topografiji Žal. Vsem obiskovalcem bo v veliko pomoč osrednji del, v katerem je evidentirala pomembnejše na Žalah pokopane slovenske osebnosti skupaj z lokacijo njihovih poslednjih počivališč. Knjigi so priloženi posnetki vseh štirih delov pokopališča - A, B, C in D - iz zraka; izdelal jih je Geodetski zavod RS.
S knjigo Ljubljanske Žale - vodnik po pokopališču je avtorica sledila potem Marka Bajuka, ki je leta 1930 in 1937 izdal prvi in doslej edini Vodnik po ljubljanskih pokopališčih v dveh zvezkih, leta 1940 pa še vodnik po Navju. Piškurjeva je sicer, kot je dejala, šla v nasprotni smeri, saj je pred danes predstavljeno knjigo že objavila knjigo Ljubljansko Navje.
Poleg zgodovine pokopališča, sprva imenovanega Sv. Križ, od povojnih časov pa Žale, ter njegove topografije, jedro knjige predstavlja evidenca 2190 od približno 152.000 pokojnikov, kolikor jih je bilo na Žalah pokopanih od 3. maja 1906 do konca maja letos. Avtorica je izbor napravila na podlagi Slo-
venskega biografskega leksikona,	Primorskega	slo-
venskega biografskega leksikona,	Enciklopedije	Slo-
venije, Menašejevega Svetovnega	biografskega	lek-
sikona, arhiva Uprave Žal in druge literature.
Kot	je pojasnila	na
predstavitvi, zapisi o pokojnikih vsebujejo najprej podatek o lokaciji groba, ime, priimek, letnici rojstva in smrti, če sta napisani na nagrobniku, ter morebitni akademski naziv. Sledi kratek biografski opis, ponekod pa še kratek zapis o nagrobniku, s fotografijo ali brez nje.
Predstavljeni so samo nagrobniki z delov A in B, medtem ko pokojniki, evidentirani na delih C in D,
„nimajo omembe vrednih nagrobnikov".
Ljubljanske Žale so spomenik kulturne dediščine, kulturni pomen pokopališkemu prostoru pa po njenih besedah dajejo najprej zaslužni pokojniki. „Dolžnost vsakega naroda je, da ohranja spomin nanje. A na to včasih kar pozabimo," je dejala avtorica.
Zdi se ji žalostno, da je, kot je navedla za primer, grob Alfonza Paulina, botanika mednarodnega slovesa, brez napisa; da je na grobu ortopeda dr. Franca Minarža že dlje časa listek, ki kaže, da ni več plačnika najemnine zanj; da je grob polihistorja Petra Radičsa tako
zaraščen, da ni mogoče ugotoviti, čigav je; da je odstranjen nagrobnik tiskarjev Bambergov, ker grobnica očitno prehaja v druge roke.
A poslej se, tako Piškurjeva, tudi stanovska oziroma razna strokovna društva ter kulturne in druge institucije ne bodo mogle več izgovarjati, da niso vedele za grob tega ali onega zaslužnega pokojnika.
Osrednjemu delu knjige sledita abecedni seznam evidentiranih pokojnikov ter seznam grobišč, na primer verskih skupnosti, vojakov, žrtev okupatorja. Pri nastajanju tekstovnega dela ji je pomagala Vida Stanovnik, fotografije so delo Marjana Smerketa.
	,,/az sem vstajenje in življenje, Kdor vame veruje, bo živel, lan. 10, 25.
	Prijateljem, znancem in vsem rojakom, da je v Buenos Airesu, v 86 letu starosti odšel k Bogu po večno plačilo naš dragi mož, svak in stric, gospod
	Danilo Žolgar
Priporočamo ga v molitev in blag spomin.	
	Žalujoči: žena, Alicia Martinez svakinji Nidia in Linda nečakinja Nevena, nečakinje in nečaki ter ostalo sorodstvo
Buenos Aires, Barcelona, Ljubljana