Šolsko obzorje. Iz Notrailjskega. (Stradajoči učitelji.) Iz okr. nč. knjižnice v Postojni prejeli smo te dui v prilogi med mnogimi šolskimi časopisi, sledeče važno vprašanje : »Kedaj se bode vendar kranjskim učiteljem njihova pičla plača zboljšala«? Ob enem se pravemu odgovorniku te zanemive uganke obeta posebna častna stopnja v službi. Eazlični kratki odgovori na to vprašanje so se mi zdeli zelo nedoslednji; nekteri terdijo, da se nam bode plača zboljšala o sv. »Nikoli«, drugi, da to še ni v zvezdah zapisano i. t. d. Nadjati se pa smemo, da temu ne bo tako; kajti, akoravno učitelji dobro vemo, pa še hujše čutimo, da se nam mila zarija boljše bodočnosti v sedanji dobi še ne kaže, da sedanje ukvarjenje z uč. plačo so le prazne pretveze na očividez, je veiidar upati sčasoma zdatnega vspeha. Šolske oblastnije same se bodo mogle krepko prizadevati to zadevo drugače ukreniti, ako bodo hotele zahtevati, da se bodo šolske postave v vseb. točkah djansko izpolnovale. Zakaj bi se nadcpolni mladenči v sedanje razširjene izubraževalnice za učitelje vabili, in zakaj bi se s subvencijo podpirali, ako bi bili naposled prekanjeni, ko bi mogli učiteljsko, orgl. in raežnarsko službo opravljati za malovredno plačilce, ktero bi si lnoraJi še posebej sami z beračenjem po hišah izprositi. Koliko časa se bode še z mirno vestjo gledalo za najboljšimi uč. močmf, ko so učitelji čezdalje bolj prisiljeni z britkim sercem zapuščati ljubo domovino ter iti s trebuhom za kruhom! Bode li pri prostein narodu opravičeno ostalo krivo mnenje onih, kteri se mu hlinijo še s tem prikupiti, ko svojevoljno terdijo, da tisti učitelji, kteri niso z dosedanjimi razmerami zlasti pa z mežnarsko službo in njenimi dohodki zadovoljni, niso za našo rabo in da naj le odlazijo ? Prav po njihovi volji bi bilo, ako bi se zgoditi vtegnilo, da bi v deželi ostali samo škripači in mežnarji. Vidi pa se, da se je jelo prosto Ijudstvo že zavedati, da mu je po dobrili učiteljih zelo žal, da ve tudi ceuiti njiliove zasluge, njihovi blagi trud in neprestano delovanje, akoravno dobro ve, da ga po zasluženji dostojno ne plačujo; zarad tega ga pa tem bolj iniluje, ko še vidi, da se njegovi višji prediiiki tako ubogo malo brigajo za njega. Gotovo bi bila vsaka občina, katera se s svojim dobrim učiteljem navadno rada ponaša, veliko bolj zadovoljua, ko bi ga videla, da more lahko pošteno shajati, ako bi mu bilo treba tudi še kaj več privreči, kakor pa da ga milovaje gleda malo pristojna postvanska dela opravljati, s pripognjenimi očmi svoj kervavi pičli zaslužek beračiti, ter verh vsega tega njega in njegovo družino v veliki revščini neusmiljeno stradati. — Odgovor na to daljno vprašanje sedaj pripuščam onim, kterim je ljudska omika, blagostanje in napredek v resnici mar, ter stavim drugo bližnje vprašanje: Kdo bode nas učitelje na notranjski Pivki letošnje hudo leto preživel ? Komaj smo zimo prebili, se nam serce žaiostno terga ter glava meša polna skerbi za vsakdanji živež, če premislimo, kaj da bo še le do jeseni, ker nimamo ne živeža, ne denarjev in nikakoršnega kredita; kajti na golo učiteljevo brado se dan danes ne upa dolgo in mnogo, ker se ne pričakuje gotovega povračila, če je učitelj šo tako pošten plačnik. Znano je namreč, da smo tukajšnji učitelji v jesoni zbog zelo slabe letine malo več kot nič bodisi v denarji ali v beri nabemjali, tako da moramo sedaj terdo stradati, ker živi ne moremo v jamo. Jeli to britko ! M. J. Dostavek vredništva. Pobira se za stradajoče na DolensJcem in Notranjskem, in mnogo lepih darov se je že nabralo in razdelilo med siromake, — a nismo še slišali, da bi se bila Jctera dobrotljiva rolca nagnila h zapušcenemu učiteljsJcemu stanu v teh krajih, kjer marsikterega učitelja — ob encm družinskega očeta — tare naj britkejša revščina in to morda na sJcrivnem in pri naj evestejšem spolnovanji njegovih svetih dolhiosti. V imenu sramežljivih teh ubožčekov prosimo blaga Jceršanska serca: Usmilite sc tudi ubogih učiteljev .' Iz Grahovega. V zadnjem listu »Uč. Tov.« smo brali , da je gospod gimnazijalni prof. Fr. Krašan v Kranji daroval društvu »Šola« 3 slov. globuse z blagirn namenom, da naj se razdele revnim šolam po razsodbi »Šolinega« odbora. — Odbor »Šole« je tukajšnji šoli naklonil ta lep dar, ter nam poslal eno oblo zemljevida, za kar se blagemu gospodu darovatelju in društvu »Šole« javno zalivaijuje Leop_ Boiii> nadačite1j. Iz Ljubljane. Posnetek iz vodil za veliko razstavo 1. 18 7 3. na Dunaji. /. Eazstava bode obsegala 26 skupin, in sicer pridelke in izdelke: 1) Eudarstva in plavžarstva; 2) kmetijstva, gozdarstva, vinoreje, sadjereje in vrtnarstva; 3. kemične izdelke; 4. hrano ali živež kot obrtnijske izdelke; 5. klekovino in tkanino, obleko; 6. usnjarijo in ohrtne izdelke iz gumilastike; 7. kovinske izdelke; 8. les in leseno robo; 9. izdelke kamenene, prstene in steklene; 10. drobno blago; 11. papir; 12. izdelke pisarske in risarske umetnosti; 13. stroje fmašine) in vozila; 14. znanstveno orodje; 15. godbeno orodje; 16. vojaške stvari; 17. mornarske reči; 18. stavbstvo in zemljemerstvo; 19. meščanske hiše z notranjo opravo in lepotijami; 20. kmečke hiše z opravo in orodjem; 21. narodne hišne stvarf; 22. razkaz koristi muzejev in umetnih obrtnij; 23. cerkvene umetnije; 24. reči umetnosti in uraetne obrtnije prejšnjih časov, razstavljene od prijateljev umctnosti in nabiralcev (Exposition d. amateurs); 25. podobarstvo in malarstvo sedanjega časa; 26. pripomočke šolstva, odgoj iteljstva in izobraže vanja. II. Eazstava se bode 1. dne maja 1873. leta začela in konec oktx)bra' istega leta končala. III. Vsak, kdor misli v razstavo kaj poslati, mora se od 1. dne maja letošnjega leta začenši, zadnji čas pa do 1. dno julija pri deželni razstavni komisiji ljubljanski oglasiti. Za oglase se dobodo poscibni listi (formulari) pri deželni koraisiji v Ljubljani; vsak razstavec mora tak oglasnik v vseh njegovih verstah na tanko izpolniti. IV. Potem, ko se v razstavi za posamezne grupe potrebni prostor odloči in se vsakenm razstavcu pripustljiv prestor na tleli ali na stenah odmeri, bode se vsakemu avstrijskemu razstavcu do 31. dne oktobra lctošnjega leta v imenu glavnega vodstva razstavno pismo dalo, to je potrjenje, da je njegov oglas sprejet, s tem potrjenjem se bode pa razstavcu ob enem tudi naznanila njegova razstavna številka, razstavno mesto (park, obrtnijska palača, mašinska dvorana) in koliko prostora da dobi na tleh ali ob stenah. V. Od razstavcev se bode pobirala mestnina, to je plačilo za mesto ali prostor; kjer bodejo razstavili svoje reči. Ta mestnina bode znašala za vsak štirjašk meter (to je 10 dunajskih štirjaških čevljev stare mere): a) v obrtnijski palači v poleritem prostoru: na tleh ob stenah po 6 gl., na steni po 3 gl,, na tleh za prosto stoječe reči brez ozira na njihovo visokost po 12 gld. ¦— b) Na dvorišči obrtnijslce palače po 4 gld. — c) V mašinsJci dvorani v gaprtem prostoru: na tleh po 4 gl., na steni po 2 gld. — d) VparJcu: zunaj 1 gld., na prostoru, na razstavčeve stroške kritem, po 3 gld. Štirjaški meter prostora na tleli v poslopjih daje le pravico na en meter prednje strani (fasade). Vsak razstavec zadobi s pridobitvijo stene se tikajočega prostora na tleh v obrtnijski palači pravico, rabiti dotično steno do 11/2 metra (4 čevlje in 7/io sk&re mere) od tal navzgor. Ako razstavec zahteva še kaj več višine, se mu bode mestnina po zgorej navedeni tarifi izmerila. VI. Napravljalci skupnih razstav domačega drobnega blaga zamorejo v posebno ozira vreduih priraerljejih od glavnega razstavnega vodstva dobiti znižano mestnino; tudi razstavna deželna komisija bode kar je mogoče gledala na to, da se stroški v prid skupnih razstav prihranijo. VII. Bazstavci onih reči, ki zadevajo podobarsko ali slikarsko umetnost in razložbo ndes amateurs," nimajo plačevati nikakoršne mestnine za prostor na tleli ali stenah. VIII. Južna in Eudolfova železnica ste za vožnjo razstavnih reči dovolili znatno znižano vožnino. IX. Ves razstavni prostor se spoznava za prosti tabor pod milim nebom, to je za colnine prosto skladišče. Tudi reči, ki zadevajo avstrijsko državno samoprodajo, se smejo brez zadržka razstavljati. X. V prvem oklicu je bilo že omenjeno, da je dopisovanje med razstavci in razstavno deželno komisijo poštnine prosto. Neogibno potrebno je le to, da se na pismo postavi ime dopisnika in pa besede: »Velika razstava 1873. leta, po službenem pozivu«. XI. Bazstavljene reči se smejo le po posebnem dovoljenji glavnega vodstva iz razstave vzeti pred koncem njenim. XII. Precej po končani razstavi po 31. dnevu meseca oktobra 1873. leta se morajo razstavniki lotiti odprave in nakladanja svojih razstavljenih reči. Vse to mora storjeno biti pred 31. dnevom grudna 1873. leta. XIII. V razstavo se ne vzamejo take reči, ki se razpočiti utegnejo in ki so nevarne zarad ognja. Vinski cvet (špirit) in olje, razjedne in druge stvari, ki bi druge razstavljene reči poškodovati utegnile, prejemajo se le v trdnih, za ta namen pripravnih posodah srednje velikosti. Vžigalne kapice, stvari umetalnega ognja, vžigalni klinčki in enake reči smejo se le v posnemku brez dodane vnetljive robe razstaviti. XIV. V razstavo se ne vzame uič, čemur ni priložen dopustni list dotične deželne razstavne komisije. XV. Stroške za vožnjo razstavnih reči, za prejemanje in izkladanje, kakor tudi stroške za razstavljanje in nazajpošiljanje in vse drugo plačajo razstavci. XVI. Eazstavne reči se sprejamejo v razstavo od 1. dne februarja (svečana) do 15. dne aprila (malega travua) 1873. leta. XVII. Eazstavi namenjeno blago se mora tako-le adresirati in zaznaraovati: V. E. 1873. Dunaj. C. k. glavnemu vodju velike razstave 1873 na r, ¦¦ Jjunaji. Eazstavno mesto (obrtnijska palača, park ali raašinska dvorana). Ime ali flrma razstavnika  Dežela in kraj  Skupina  Številka vsacega kosa  (Na primer: 6/, ali %; številka pod čerto pomeni redno število posameznih kosov, in ona zgor črte naznanja skupno število kosov.) €e se naredi velika kišta in v njo dene več manjših, mora blago vseli teh manjših kištic pod eno in isto skupino spadati. X VIII. Če se potrebuje moč, ktera mašine goni, se bode dala razstavnikom brezplačno. XIX. Vse reči bodo se razstavljale pod itnenom dotičnih pridelovalcev ali izdelovalcev. Z njihovim dovoljenjem smojo tudi imeti napis imena trgovca, ki jih prodaja. Prav jo tudi, ako razstavniki svojemu imenu in svoji firmi tndi dostavijo imena tistili osob, ktere imajo za razstavno reč posebne zasluge, bodisi po iznajdbi, ali po risanji, ali po modelu, ali z nenavadno priročno" izurjenostjo. XX. Eazstavniki so naprošeni, da na razstavnih rečeh zaznamovajo ceno in kraj, kjer se razstavljena reč prodaja. XXI. Bazstavnikom se pripušča zavarovanje razstavnih reči zoper škodo po požaru. — Glavni vodja bode po moči skrbel za to, da se bode čuralo nad razstavnimi rečmi, vendar ga ne zadeva nikaka odgovornost. XXII. Eazstavniki morajo na lastno nevarnost in svoje stroške sami ali po svojili opravilnikih skrbeti za poslanje, sprejem in razkladanje v razstavo danih reči, potem za vgotovljenje tega, kar je v enem ali drugem zaboji, dalje za razstavljenje, čuvanje in nazajpošiljanje razstavnih reči; toda le talrim opravnikom se bode to delo dopuščalo, kteri so se pri glavnem vodju ža pooblastence deželne razstavne komisije ali dotičnih razstavnikov izpričali. XXIII. Glavni vodja bode po svoji moči razstavnikom, ako zahtevajo, za izpeljavo razstavnega dela naznanil podvzetnike, kteri so se pri njem oglasili; za njihovo opravilo pa on uikakor dober ue stoji; sicer je pa razstavnikom tudi na voljo dano, izbirati si podvzetnikov in delalcev po svojih mislih. Deželna razstavna komisija bode, ako kranjski razstavniki to zahtevajo, jim na znanje dala podvzetnike od državnega ravnatelja naznanjene ali tudi kake druge, tukaj znane opravnike. XX/F. Vsak razstavnik ali od njega pooblaščen opravilnik dobi brezplačno vstopnico za vstop v razstavni prostor. Opravilnik, kterega več razstavnikov postavi, ima pa le pravico na eno brezplačno vstopnico. XX V. Zoper odločbe deželne razstavne komisije se sme razstavnik pritožiti pri glavnem vodju; razen tega slučaja pa razstavniki ne smejo se neposredno obračati do glavnega vodja, ampak vselej le do deželne razstavne komisije. XXVI. Pridelkom in izdelkom razstavnikov, kteri se podvržejo razsoji mednarodnega sodišča, — kar pa se mora posebej povedati — in ktere to sodišče pohvale vredne spoznava, se bodo dala pcslavljenja, in to v svetinjah ali pa častnih diplomah: A) Za dela obrazivne (slikarske, podobarske) umetnosti se bodo delile »svetinje za umetnost«. S) Za druge razstavljene reči pa sledeča slavila: a. Kazstavniki, kteri so se že prejšnjih vesoljnih razstav vdeležili, za napredek, kterega kažejo njihovi zdaj razstavljeni pridelki in izdelki po zadnji vesoljni razstavi, kamor so bili poslani, dobijo svetinjo pod imenorn: »svetinja za napredek«; b. razstavniki, kteri prvikrat kaj v to razstavo pošljejo, dobe v priznavo svojih zaslug na narodno-gospodarskem ali telmičnem polji »svetinjo za zasluge«; c. vsi razstavniki, kterili izdelki in pridelki gledo na barvo, obliko in sploh vnanjo opravo zadostujejo zabtevam današnjih nayad in šeg imajo vrh tega pravico do »svetinje za všečnost«; d. tudi se bodo kakor v prejšnjili razstavah dajale častue ali pohvalne diplome. C) Sodelovalcem, kteri so po naznanilu razstavnikov bistveno pripomogli k zboljšanju ali olepšanju pridelkov in izdelkov, se bodo z ozirom na to dajale »svetinje za sodelalce«. D) Zasluge, ktere so si posamezni moi.je ali cele skupščine (družbe itd.) za povzdigo narodne omike, za narodno gospodarstvo ali po posebni skrbi za duševni, moralni in materijalni blagor delalcev zadobili, se bodo pripoznale s posebnimi »častnimi diplomi«. XXVII. Izvrševalni odbor deželne razstavne komisije v Ljubljani bode po svojem poročevalcu c. k. prvem vladnem svetovalcu knezu 3Ietternich-u na vsa razstavo zadevna vprašauja prav rad pisineno in ustmeno odgovarjal in dotične reči pojasnoval. Kdor ž njim govoriti hoče, naj se razen nedelj in praznikov, od 12. do 3. ure popoldne do njega obrne v pisarnico, ki jo ima no novem trgu št. 219 v 1. nadstropji. — Slov. učiteljsko društvo je 1. t. m. obhajalo pomladanski praznik na Vižmarjih (v Šent. Vidu) nad Ljubljano. Verstili so se govori, petje i. dr., in s tem so se končali podučni in zabavni društveni večeri v letošnjem šolskem tečaji. — Binkoštno nedeljo napravijo Ijubljanski učiteljski pripravniki v Kranjski čitalnici besedo v podporo stradajočim Dolencem in Notranjcem (morda tudi ubogim učiteljem v teh krajih), in sicer s tem-le programom: 1) »Zvezna«, poje zbor; 2) govor, gov. g. A. Perc; 3) »Moja rožica«, čveterospev; 4) »Želje«, samospev za bariton, poje g. J. Žerovnik; 5) »Zvezda«, zbor s samospevom za bariton, poje g. J. Medic; 6) deklamacija, deklamuje g. B. Hočevar; 7) komični tercet; 8) »Pred durmi« in »Darilo«, samospev za tenor, poje g. A. Eazingar ; 9) »Slovo«, poje zbor; 10) »Pravda«, vesela igra v enem djanji. Napeve je zložil g. A. Nedved; samospeve spremlja iz posebne prijaznosti gospodičina K. Jugoviceva. Vstopnina je 40 kr. Začetek je ob 8 uri zvečer. — »Vorstadt Zeitung« na Dunaji je razpisala darila za naj boljži odgovor na pedagogičn/o vprašanje: »Kakošna naj bode vzreja žonske mladosti, da bi ta zadostovala prihodnjemu namenu v meščanstvu, v obertništvu in v družinski sreči« ? Na ta poziv nabralo se je mnogo spisov, in ined temi dobil je spis našega tovarša g. Jan. Zima-ta tudi drugo sreberno darilo. — Pri tej priliki ne moremo drugače, da tudi našim doinačim učiteljem želimo takega moža, kteri bi včasi v našem listu razpisal kako onako pedagogično vpražanje z darilom, ker s tem bi so domača pedagogika in sploh delovanje pri učiteljih zelo pospeševalo. — Ljubljanslri mestni odbor je v seji 7. t. m. 11. raestnim učitoljem dovolil vsakemu po 100 gold. doklade za letošnje leto. Tako naj bi storile tudi druge srenje na Kranjsliem, in učitelji bi ložeje čakali rešitve zakasnjenega vprašanja o njihovi plači.