>to XXXIII. Številka 60 »ritelji: občinska konferenca SZDL ce, Kranj, Radovljica, Škofja Loka trtit — Izdaja Časopisno podjetje % Kranj — Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Andrej Zalar »V avgustu stoji sonce v znamenju device. Ta mesec se poletje prelomi, plameni sonca so medlejši, dan se rano utruja, šum poletja je vse višji,« je zapisano v stoletnem koledarju. Sicer pa stoletni koledar za avgust priporoča zmernost v vsem. Celo sadje naj bi jedli šele tedaj, ko ga dobro opere avgustovski dež. O zmernosti pri sončenju pa v stoletni pratiki še ni govora ... Kranj, petek, 8. 8. 1980 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. LASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO iji in prihodnji razvoj Slovenije uvesticijski lok že prenapet LJANA - Povečana od-od uvoza, premajhna učinkovitost na tem in tudi nepravilno ■je razreševanja te proble-t kjer se je pri raznih pla-buancah odločalo brez ali •-draženim delom, enotni pospeševanja izvoza in ka investicijska fronta ob številnih drugih glavni uresničevanja seda-■rednjeročnega plana Slo-do konca leta 1980, je na »vi novinarski konferenci Ijani poudaril pod pred-»kupicine Slovenije Jože lik. Se posebno zaskblju-je, da je investicjski lok P«t, saj je bilo marca letos ^ ~W investicij, le 91 pa j* CS«J*u. »stavljenih. Delež ^Nt^ Proizvodu presega na-,TWe°kvire,prav tako pa je investicij preveč od- visna od uvožene opreme ali znanja. Izvršni svet se je zavezal, da bo do septembra pripravil pregled vseh investicij, potem pa bo lažje izpeljati dogovorjena merila za upravičenost ali neupravičenost posamezne naložbe. Za Slovenijo in njen razvoj ni več ključno vprašanje, koliko novih tovarn bomo zgradili. Pomembnejše je, koliko in kako bomo delali, kako bomo svoje načrte prilagajali dohodku, kakšna so pota za dosego odgovornosti na vseh ravneh in za uresničitev ter spoštovanje številnih dogovorov in sporazumov, ki ostanejo na papirju. Prepogosti so primeri splošnosti brez mehanizmov, ki bi vzpodbujali delo in uresničevanje. Kjer smo ravnali drugače, smo uspeli. Ena od sedanjih slabosti je preslaba povezanost znanosti s proizvodnjo. Zgleden primer daje na primer Titova srečanja z Gorenjsko Iskra. Vendar odnos znanstvenega delavca do proizvodnje ne sme biti mezden, temveč odvisen od dohodka, ki bo ustvarjen s pomočjo znanja. Marsikatera od sedanjih sla bo -8labosti nas bo pestila tudi v prihodnjih petih letih, če ne bomo načrtovali na osnovi realnih možnosti in dohodka, ki ga bomo sposobni ustvariti. Težko bo vzdržati pritiske in želje, vendar jih bo treba, sicer se bodo sedanje težave ponavljale. Dogovor o planu mora biti samoupraven, izhajajoč od temeljnih nosilcev planiranja in nikakor ne vsiljen, kar lahko marsikaj skriva. Trden dogovor bo nujen, kaj sodi v republiški plan in kaj v plane občin, interesnih skupnosti in podobno. Škodljivo je vse tiščati v republiški plan, je menil Jože Globačnik. Predvsem pa moramo biti pozorni na slabosti, ki se kaže že sedaj: veliko planiranega materialno sploh ni pokritega in veliko preveč se računa na posojila! Plan, ki ni realen, ki ni uresničljiv in obvezujoč, je le kos papirja! Uspešnost prihodnjega srednjeročnega obdobja pa bo odvisna od našega ponašanja povsod. Marsikdaj sedaj nima veliko skupnega s samoupravljanjem. J. Košnjek MIHA MARINKO OBISKAL I BI - Član sveta federacije Miha Marinko je včeraj (četrtek) obiskal kranjsko organizacijo združenega dela IBI. To je bil njegov prvi obisk v tem kranjskem delovnem kolektivu. Miha Marinko, ki no ga med obiskom spremljali predsednica medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Gorenjsko Ivanka Sulgaj, predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Kranj Vinko Šarabon in predsednik izvršnega sveta kranjske občinske skupščine Milan Bajželj, je delovnemu kolektivu in njegovemu direktorju Francu Omanu čestital za uspehe, ki jih že leta dosega ta delovna organizacija. Miha Marinko je v pogovoru poudaril, da je odgovorna in zahtevna naloga dosegati takšne uspehe, kakršne dosega IBI, in opozoril na pomen dela in nagrajevanja po delu. V prijetnem klepetu je obudil spomine na svoja srečanja z Gorenjsko. Predstavniki tovarne so mu zavrteli film o delovni organizaciji, pokazali pa so mu del proizvodnje, nov vrtec in prostore družbenega standarda, (jk) — Foto: F. Perdan onos ob vsakem jegOVem Obisku Komunisti o ekonomski stabilizaciji avli kranjske občinske skupščine bo skoraj dni odprta razstava o titovih obiskih na venjskem, ki jo je v četrtek odprl Titov so-^lavec in član sveta federacije Miha arinko - Nad 120-krat je Tito v 70 letih obiskal Gorenjsko Radovljiške komuniste čaka vrsta nalog za dosledno uresničevanje stabilizacije na vseh področjih — Program aktivnosti z roki J Radovljica — V vseh osnovnih organizacijah Zveze komunistov si radovljiški komunisti prizadevajo, da bi poskrbeli za uresničitev politike ekonomske stabilizacije. Tako so v občini pripravili konkretne akcijske programe, da bi Se bolj spodbudili komuniste, da s še večjo zavze- IJ - »Gorenjska je bila »n ponosna, ko je spreje- ponosna, m.w ;c r,H,,;l C**f«ga gosta, srečna, ko ji ■^••zoval pozornost in lju-Gorenjska bi se rada od-»vojemu dragemu mar* ,a Počastila njegov spomin. ***ten smo pripravili raz-*i naj pri Gorenjcih, de-»ladini, vojakih, družbe-■▼cih obudi spomin na ne-■ trenutke, ko smo bili J • Titom« so v brošuri ob »Titova srečanja z Go-za pisal i sodelavci Go-m uze j a iz Kranja, ki so razstavo v avli Kranj-^frčinake skupščine, od ko-bo selila v še nekatere gorenjske kraje. Ob tej rti je bila izdelana kro-Titovih obiskov na Go-V^^-ns, zbrana v brošuri, ki je ^Ak\^ek monografije o Titovem \^Oiu med nami. • »ekretar medobčinskega Zveze komunistov za Go-Zdravko Krvina na če--» otvoritvi razstave, ki sta •sred drugim udeležila tudi Marinko in Vinko Hafner, o njeni vrednosti, je Se opozoril, da obravnava fladivo obdobje 70 let od leta 1911, ko se je kovinarski delavec Josip Broz zaposlil v Kamniku, do letošnjega žalostnega maja, ko je umrl. Tito je rad zahajal na Gorenjsko kot predvojni revolucionar in voditelj partije in povojni voditelj države. Takoj po končani vojni je prišel med nas, nas kasneje redno obiskoval, se srečeval z našimi ljudmi, opravljal na Bledu in še posebej na Brdu pomembne državniške dolžnosti, Gorenjsko pa je izbiral za redke urice razvedrila in oddiha. Naše življenje je bilo povezano z njim, s to silno osebnostjo zgodovine. V sedmih desetletjih je bil najmanj 120-krat med nami. Z nami je preživel nad 500 dni, je poudaril Zdravko Krvina. Razstavo pripravljeno v počastitev praznikov gorenjskih občin, je odprl član sveta federacije Miha Marinko, ki je bil štiri desetletja Titov sodelavec. Razstavo je že prve dni obiskalo veliko ljudi. Na njej oživijo nepozabni trenutki s Titom, del naše zgodovine in poti, ki smo jo uspešno prehodili s Titom in po kateri smo se tudi v prihodnje odločili stopati! J. Kosn jek tostjo in odgovornostjo pristopijo'k uresničevanju politike ekonomske stabilizacije. Ugotavljajo, da so priprave srednjeročnih programov za naslednje obdobje preveč počasne. Osnovne organizacije Zveze komunistov morajo tako avgusta razpravljati o pripravljenih planskih dokumentih in programih aktivnosti za pripravo srednjeročnih planov. Prav tako zaostajajo pri programih dolgoročnega razvoja, ki naj bi jih temeljito obravnavali skupaj s srednjeročnimi plani. Programi skupne porabe so po oceni iz razprav o elementih za pripravo srednjeročnih planov preveč smeli, zato naj bi jim posvetili več pozornosti ter jih spravili v realnejše okvire. Splošna poraba po ocenah narašča hitreje kot je predvideno z odlokom o občinskem proračunu za leto 1980, zato bodo morali v občini izdelati analizo o gibanju prihodkov proračuna do konca leta 1980. Investicije so po številu dokaj obsežne, čeprav po obsegu niso tako visoke, medtem ko so naložbe v negospodarstvo v skladu s stabilizacijskimi prizadevanji. Večjih investicij niso začeli, je pa preveč naložb, ki se niso končale v predvidenem roku. Vse investicije naj bi pregledali s stališča namembnosti in pomembnosti. V občini bodo morali ustanoviti več družbenih svetov in jih vključiti v politični sistem, opraviti pa bodo morali več volitev. Prav tako bodo še posebej namenili pozornost srednjeročnim planom samoupravne stanovanjske skupnosti in komunalne skupnosti, zato, da bi bili pred- vsem ti ukrepi usklajeni in se ne bi razhajali v osnovnih izhodiščih. Komunala naj bi bila v prihodnje bolj učinkovita. Vrsta nalog čaka komuniste tudi na področju priprave urbanističnih programov, na področju izobraževanja, povezanosti trgovine, združitve nekaterih temeljnih in delovnih organizacij, turizma, kulture. V občini je še precej neurejenih problemov, vse pa naj bi v prihodnjem obdobju odpravili z resnim in doslednim delom. Prav zato je občinski komite ZKS Radovljica pripravil konkreten program aktivnosti, z roki in nosilci nalog, za katerih uresničevanje bodo morali poskrbeti predvsem komunisti v vseh sredinah in na vseh področjih življenja in dela. D. Sede j Predsednik ZIS o stabilizaciji V intervjuju za Tanjug je predsednik Zveznega izvršnega sveta Vcsefin Djurano rir oveni/ sedanji gospodarski položaj v naši državi in napovedal v kakšni smeri naj bi sedaj tekla akcija za stabilizacijo gospodarsti a. Povedal je. da izvršni svet pripravlja nadaljnje ukrepe gospodarske sta bili zavije, vendar pa je v bistvu potrebno čimprej postaviti natančno diagnozo stanja. Dolgoročni ukrepi gospodarske stabilizacije so neposredno povezani z oblikovanjem no vega družbenega plana. Poudaril je. da smo s tem. kar smo storili, da bi brzda/i porabo in umirili honjunk turo. že zagotovili nekatere pogoje, da bi bili učinki devalvacije boljši. Po spre membi tečaja dinarja sjfoo pripravili nekatere cene. dopolnili projekcijo plačilne in devizne bilance, spremenili pa smo tudi nekatera razmerja pri ustvarjanju in delih'i družbenega proizvoda ter predlaga/i spremembe predpisov, ki urejajo uporabo kratkoročnih sredstev bank za dolgoročnejše plasmaje. Izvršni svet tudi predlaga, da bi v prihodnjem planskem obdobju uporabljali veliko manj tujih posojil in dopolniti je treba zakon, s katerim bo preprečena preprodaja deviz, ki je sedaj praktično legalizirana. Nadalje je treba izoblikovati politiko ob restnih mer. ki bo omogočila večjo gibljivost bančnih sred s te v in bolj vplivala na uskladita reprodukcijskih tokov. Prevladalo je tudi mnenje, da rešitve, ki jih vsebujejo osnovni zakoni, niso vzrok za motnje v druž beni reprodukciji, vendar bo potrebno nekatere ponovno proučiti. Zdravil še občasno primanjkuje V slovenskih bolnišnicah in lekarnah je že nekaj časa čutiti občasno pomanjkanje nekaterih zdravil. Toda doslej je bilo zaloge še vedno mogoče dopolniti ali pa posamezna zdravila nadomestiti s prav tako ustreznimi preparati. Slovensko zdravstvo je v prvem polletju porabilo vsa devizna sredstva za uvoz zdravil in reprodukcijskega materiala, vendar pravkar sklenjeni dogovori in olajšave prižigajo zeleno luč za skorajšnji uvoz nove kvote zdravil, surovin in pa tudi nekaj medicinske opreme. Pomurje potrebuje pomoč Območje Goričkega in Po-lendavja v soboški občini, ki ga je v ponedeljek prizadelo hudo neurje s točo, potrebuje hitro pomoč. To je poudaril sekretar C K ZKS Franc Šetinc, ki je te dni obiskal to področje. Ne sme se zgoditi, je poudaril, da bi pomoč otopela zaradi administrativnega in birokratskega ravnanja. Pomembno je tudi to. da prebivalstvo na prizadetih območjih, ki je že pred ' dvema letoma doživelo podobno elementarno nesrečo, ob širši družbeni pomoči čimprej odpravi posledice toče Dražji letalski prevoz Najn ovejša podra žitei • nafte je prisilila našega največjega letalskega prevoznika, da od jugoslovanske samoupravne interesne skupnosti za cene zahteva odobritev za zvišanje tarif v prevozu potnikov in blaga. Neuradno se je zvedelo, da zahtevajo za /•> odsotkov vi&je cene. Svet v tem tednu Pobratimi iz La Ciotata v Kranju Kranj — Komisija za medobčinsko in mednarodno sodelovanje pri OK ZSMS Kranj že vrsto let uspešno razvija prijateljske vezi z mladimi iz francoskega La Ciotata in angleškega Oldhama. Izmenjava mladinskih skupin poteka po ustaljenem redu. Letos so mladinci iz kranjske občine že bili v obeh pobratenih mestih, v teh dneh so gostitelji pobratimov iz La Ciotata, prihodnje leto pa bodo na obisku pri nas tako Angleži kot Francozi. V obeh skupinah so bili najbolj prizadevni mladinci iz osnovnih organizacij ZSMS, ki jim je bilo gostovanje nagrada za njihovo družbenopolitično dejavnost in obenem vzpodbuda za nadaljnje delo. Kandidate so predlagale mladinske organizacije in organi občinske konference, skupaj je bilo evidentiranih le 69 mladih iz 180 OO ZSMS. Odziv je bil slab predvsem iz srednjih šol in krajevnih skupnosti. Člani komisije ugotavljajo, da je bilo evidentiranje pravočasno, zato bodo skušali jeseni z analizo poiskati vzroke. Mladi iz La Ciotata so v Kranj prišli v nedeljo in se bodo v Sloveniji mudili do 16. avgusta. Na obisku so predvsem mlajše družine z otroki. Organizator občinska konferenca ZSMS Kranj in komisija za mednarodno in medobčinsko sodelovanje sta jim pripravila v času bivanja pri nas bogat program. V ponedeljek so bili prijatelji iz Ažurne obale na sprejemu pri predsedniku kranjske občinske skupščine, v torek so obiskali Bled, Vršič, Kobarid in Škofjo Loko, v sredo tovarno IBI. včeraj so si ogledali Gorenjski muzej v Kranju, danes so na izletu v Postojni. Pred njimi je še teden spoznavanja naših krajev in ljudi. Vodja skupine Majda Knific, članica predsedstva OK ZSMS Kranj, ter prevajalka Mojca Pire jim bosta razkazali Prešernovo rojstno hišo v Vrbi, muzej talcev v Begunjah, tovarno Iskro v Kranju, arboretum Volčji potok in partizanske Dražgo-še. Od prijateljev iz La Ciotata se bodo poslovili prihodnji petek. Drago Papler Morija na železniški posti Strahoten pokol je povzročila eksplozija I železniški postaji v Bologni, ki so jo />< niti neofašisti — Sožalje Jugoslavije tokrat lov za atentatorji uspešnejši? BOLOGNA — Najgrozovitejši pokol brez primerjave v Italiji je doživela Bologna. Strahovita eksplozija je raznesla postajo. Veliko nedolžnih ljudi je moralo umreti v ruševinah, žaluje za njimi in obtožuje tiste, ki so še posebno zadnja leta povj v sosednji državi toliko nemira, smrti in strahovanja. Tudi svet takšno početje in opozarja na rastoč mednarodni terorizem, ki a. sebojno vedno bolj povezuje in ne izbira žrtev. Najpogosteje ur nedolžni ljudje, na udaru pa so tudi politiki, zagovorniki miru in prijateljskega sodelovanja med narodi in državami. Se spomin na tragedijo Alda Mora. sedaj pa je Italija spet žrtev t« stičnega dejanja. Poreklo organizatorjev atentata na železniški postaji v Bologr znano. Premier Cossiga je v senatu potrdil, da so pokol zakrivili katerih dejavnost so v Italiji pogosto podcenjevali in več poz posvečali najrazličnejšim teroristom, organiziranim v najrazl tajnih organizacijah, od katerih so najbolj znane in zlovešče brigade«. Sedaj pa v Italiji poudarjajo, da med fašisti in teran*: nobenih razlik in da so cilji obojih enako podli in prevratniški. Parlamentarna razprava po zločinu v Bol ogni je opozorila na »S resnost položaja. Levičarji so v razpravi dvomili, če je vlada d**W učinkovita v boju s teroristi .in fašističnimi organizacijami. So5T demokrati so menili, da bi kazalo v Italiji spet uvesti smrtno ki--vendar uradno tega parlamentu še niso predlagali. Komunist soglašali z ugotovitvami Cossigove vlade in menili, da med fassf raznimi radikalnimi teroristi ni nobenih razlik. Po sodbi komuniste* oboji medsebojno povezujejo v doseganju cilja rušiti demokracr demokratične ustanove. Tudi generalni sekretar Komunistične pa-" Italije Enrico Berlinguer je v uvodniku opozoril na to in m takšno ponašanje škodi demokraciji in pelje vodo na mlin tisti radi italijansko politično življenje zasukali desno. Takšna ( večajo negotovost in politično nestabilnost, prav tako pa Kai> « takšnih primerih dognati, če rovarjenja ne podpira kakšna sili *T zunaj. Država mora ostati čvrsta, sicer bodo dejanja, kakršnemu •» bili priča v Bologni. še pogostejša. Tako je razumeti tudi brzoiavfci jo je italijanskemu premieru Cossigi poslal zahodnonemški ka>' Schmidt. To je napad na nas vse, je zapisal, in dodal, da se tak* dejanja ne smejo širiti. Trebaje odločno ukrepati. Kancler«' ^ opozorilo je ostro tudi zaradi tega. ker je v eksploziji umri' zahodnonemških državljanov. ? Italijanskemu predsedniku Pertiniju je ob tragediji v Boloani a* W sožalno brzojavko tudi predsednik predsedstva SFRJ Cvjjetin \H ? vic. Med drugim je zapisal, da je Jugoslavija in njeni narodi sol kij' prijateljskim narodom Italije, ki ga je prizadela tako velika trapi' V j 'J- Košnje* 1 »Tito to smo mi« geslo kranjskega praznovanja Veliko težje trenutke smo Več tisoč ljudi na praznični otvoritvi nove šole in športne dvorane na Planini — Na osrednji ob činski proslavi podpisali listino o pobratenju Kranja in Sente, podelili nagrade in priznanja občine, tovarna Sava pa je podelila skupščini kipec Gumarja — Pozdrav predsedstvu SFRJ Planina — Kako pomembna družbena objekta so v kranjski občini v petek odprli v počastitev praznika v krajevni skupnosti Planina, priča več tisoč ljudi na otvoritvi nove celodnevne osnovne šole s 24 oddelki in športne dvorane, ki sta veljali okrog 130 milijonov dinarjev. 24. aprila leta 1978 je bil zanju vzidan temeljni kamen, danes pa je objekt ponos delovnih ljudi in občanov kranjske občine ter njihovega združenega dela, ki združujejo sredstva za ta namen. O pomenu nove šole in športne dvorane so v imenu krajevne skupnosti, združenega dela in pokroviteljstva slavja Iskre Elektromehanike ter kolektiva šole govorili Edi Resman, Avrelij Tronkar in Slavko Malgaj. Več tisoč krajanov Planine in od drugod ter gostje, med katerimi velja omeniti komandanta teritorialne obrambe Slovenije Branka Jerkiča, narodnega heroja Rudolfa Hribernika-Svaruna, republiškega sekretarja za ljudsko obrambo Martina Koširja, predsednika slovenskih sindikatov in častnega občana Kranja Vinka Hafnerja. predsednika slovenske mladine Borisa Bavdka. prvoborce in nosilce partizanske spomenice, člane partizanske organizacije ANPI iz Rivolija iz Italije ter delegacije pobratenih in prijateljskih mest Bi-tola, Osijek. Kotor. Varoš, Zemun. Banjaluka, Hercegnovi in Senta, so bili navdušeni po ogledu nad novo šolo, kateri bi v republiki težko naSli enako! Resnično praznična je bila nato slovesna seja zborov občinske skupščine v novi dvorani. Dvorana s tribuno je bila polna, kar je dalo še posebno praznični ton. Kranjčanom za praznik so med drugim čestitali tudi predsednik predsedstva SRS Viktor Avbelj, predsednik CK ZKS Franc Popit in predsednik izvršnega sveta Janez Zemljarič, izbrani kulturni program pod geslom »Tito — to smo mi«, kar je veljalo za vse praznovanje, pa so pripravili folkloristi in pevci Save, pihalni orkester, folklora iz pobratenega Osijeka, reci-tatorji, glasbeniki in vojaki. Iz govora predsednika občinske skupščine Staneta Božiča velja še posebej opozoriti na misli, da smo tudi danes stalno povezani z zgodovino in revolucijo, da smo bili nekdaj kos zahtevnejšim in nevarnejšim nalogam, zato tudi današnje ne smejo biti pretežke, da Tito živi med nami in da je njegova pot edina pravilna pot uspehov in zmag, kateri ostajamo neomajno zvesti. Prihodnjih pet let ne bo lahkih, vendar so obetavni kranjski plani uresničljivi. Utrjevanje samoupravljanja, uvajanje novih proizvodnih programov, izvoz, smotrno zaposlovanje, pospeševanje živilstva, kmetijstva, proizvodnje hrane, obrti, gostinstva in turizma, 69 novih oddelkov v vrtcih, modernizacija zdravstva, športni objekti z bazenom, 2000 novih družbenih in 1400 zasebnih stanovanj, ceste, čistilna naprava, kanalizacija, 13 novih prodajaln so del nalog, ki jih je za prihodnjih pet let še posebej izpostavil predsednik Stane Božič. Več bomo delali, potem bomo še boljše živeli, je dejal predsednik. Gojili bomo samoupravljanje, bratstvo in enotnost Jugoslavije, neuvrščenost in odprtost navzven, ki je bila že doslej značilnost Kranja. Ob aplavzu sta potlej predsednik kranjske občinske skupščine Stane Božič in predsednik skupščine Senta iz Vojvodine Rozsa Gvula podpisala listino pobratenju, prijateljstvu in sodelovanju. Listina bo prav tako podpisana tudi 8. oktobra ob prazniku Sente. Tekstilna tovarna Zvezda, osnovna šola France Prešeren in Ivan Cvar so prejeli nagrade občine Kranj, podjetje Gradbinec iz Kranja, bolnica za porodništvo in ginekologijo, Zdenka Renko, Bruno Skumavc in Anton Virnik pa priznanja občine. Tovarna Sava je skupščini ob 30. letnici samoupravljanja v tej delovni organizaciji podelila kipec gumarja. Praznično slavje je sklenilo pismo predsedstvu SFRJ, ki ga je prebral predstavnik občinske mladinske konference Zoran Klemenčič. J. Košnjek Priprave na sindikalni konferenco1 Sindikalna lista, ki je r red v izplačevanje dnevni metrin in regresov, je poč«* la izgubljati namen, saj H dohodke izplačevali v dofT ni višini tudi tam, kjer jt rezultate dela do tega o* upravičeni. Zato je sindikat kalno listo ukinil in name* pripravlja poseben družbe-govor o delitvi po delu. v bodo določena skupna izplačevanje dnevnic, kikv in drugih prejemkov, veno« visnosti od doseženega do^ Te dni je škofjeloški svet Zveze sindikatov posli novne organizacije vpraša' uresničevanju načel delir* delu. Na podlagi ankete b>N pravili analizo, kako v | pogovorili gledef^.anciranj« nosti in tudi naredili prograrr sevanja letovanj. ' ??TH, S.AV6USTA 1980 3 STRAN G LAS Mladi v kmetijstvu slabo organizirani Delež kmečkega prebivalstva med veo kot milijon osemsto Slovenci upada i/, leta v leto, kar bodo povsem jasno pokazali tudi rezultati popisa prihodnje leto. Odstotek se zmanjšuje na račun še vedno trajajoče industrializacije in urban iza -rije. ki si največ »žrtev« izbereta med prebivalstvom kmečkega porekla, veliko pa je k temu prispeval tudi nezavidljiv položaj kmetijstva v slovenskem gospodarstvu. Iz sicer redkih socioloških raziskav, ki obravnavajo probleme kmetijstva in podeželja, je mogoče razbrati, da so kmetje še vedno najbolj obrobna družbena kategorija, da njihov družbenoekonomski, politični in kulturni položaj v družbi še ne ustreza vlogi, ki so jo kmetje odigrali v burni slovenski zgodovini, v narodnoosvo-bodilnem boju in revoluciji. Kmetje so izredno slabo vključeni v blagovno-! ržne odnose, imajo najmanjši vpliv na odločanje in prodirljivost njihovih pobud je slaba. Od vseh družbenih kategorij so najbolj podvrženi vplivom tradicionalne kulture, saj najmanj berejo, hodijo na prireditve in predavanja. Podoben je ki'inarski poklic je čedno bolj cenjen in vedno bolj iskan. — Foto: D. Dolenc lo tekmovali ^JUjuček letošnjega tekmovanja kovinarjev *<>venije bo od 3. do 5. oktobra, zveznega pa od y* do 12. oktobra v ljubljanskem Litostroju — Na budo Alpetoura bodo letos tekmovali tudi ■■■ avtomehaniki Gorenjske <*"^5* nel"U let kovinarji v naši dr-^ organizirajo proizvodna tekmo-^ja delavcev-kovinarjev in vsako Pritegnejo k sodelovanju več Utrte poti šol Do konca 1985. leta naj bi bilo v celodnevni osnovni šoli 30 odstotkov tržiških otrok — Za izobraževanje in usposabljanje odraslih bodo usposobili nekdanjo »dekliško« šolo Tržič — V tržiški občini obiskuje zajeli trideset odstotkov osnovnošol- -ializiranih kovinarskih poklicev. *^*
  • nomnih pokrajin, dajejo mož-^a^t fe večjega in tesnejšega sodelovanja med posameznimi organizaci-*t^i združenega dela po Jugoslaviji, '^^lien srečanj pa ni le v strokovni ^^Jr^^njavi izkušenj strokovnjakov z %*^*wtvenih institucij, fakultet in %^bodarstva — letošnje tekmovanji^ kovinarjev Slovenije vodi orga-^VC**cijski odbor, v katerem sodeluje-H^>&*S2SS, republiški odbor sin-^ata delavcev proizvodnje in pre- Osnovna dola France Prešeren Kranj ^Comiaija za medsebojna £»n»erja pri osnovni šoli ^rance Prešeren Kranj Nupiauje prosta dela in opravila za nedoločen čas: snažilke centralno šolo Kranj snažilke ^a podružnično šolo Kokri- ^rijave sprejema komisija medsebojna razmerja 15 ^tni po objavi razpisa, oziro-do zasedbe del in nalog. delave kovin Slovenije, Zveza organizacij za tehnično kulturo SRS, RK ZSMS, izvršni odbori splošnih združenj kovinske ter črne in barvaste metalurgije in elektro industrije, Fakulteta za strojništvo v Ljubljani in drugi - temveč je tako srečanje delavcev tudi samoupravno politično sodelovanje proizvajalcev. Na pobudo SOZD Alpetour Skofja Loka in Občinskega sveta ZS Skofja Loka je Medobčinski svet ZS za Gorenjsko prevzel izvedbo delovnega tekmovanja avtomehanikov za Gorenjsko, ki se bo vključilo v republiško in zvezno tekmovanje kovinarjev. Pri MSZS za Gorenjsko je bil imenovan tudi poseben organizacijski odbor, v katerem so zastopani tudi odbor sindikata delavcev predelave kovin Skofja Loka, Medobčinska gospodarska zbornica za Gorenjsko, Zavod za šolstvo — enota Kranj, občinska konferenca ZSMS in drugi. Prav bi bilo, da bi se za to tekmovanje prijavilo čim več avtomehanikov z vse Gorenjske. Na letošnjem slovenskem republiškem tekmovanju kovinarjev, ki bo od 3. do 5. oktobra v Ljubljani, se bo pomerilo 24 kovinostrugarjev, 18 brusilcev, 8 strojnih kovačev, 18 rez-kalcev, 24 orodjarjev, 24 livarjev-ka-luperjev, 24 varilcev-REO, 20 varil-cev-MAG, 10 varilcev-TIG, 24 varil-cev-plamenskih, 8 avtomehanikov-diesel in 8 avtomehanikov-oto. Tekmovanje bo praktično in teoretično, najboljši posamezniki in skupine pa bodo tudi nagrajeni. Za organizacijo in potek tekmovanja na ravni občin oziroma regij so že izbrane komisije. Pravico do tekmovanja imajo vsi delavci, ki so kvalificirani ali visokokvalificirani, imajo dokončan tečaj v poklicu, v katerem tekmujejo in imajo najmanj tri leta delovnih izkušenj. Na zveznem srečanju pa se bodo lahko pomerili le tekmovalci, ki bodo kot najbolje uvrščeni tekmovali na republiških in pokrajinskih tekmovanjih. Vse napotke za prijave za tekmovanja imajo osnovne organizacije sindikata v delovnih organizacijah. D. Dolenc ;--------J ~ zadnja leta osnovno šolo povprečno po 1700 otrok. Trinajst odstotkov jih je vključenih v celodnevno obliko pouka, ki so jo uvedli le v prvih štirih razredih osnovne šole Kokr-škega odreda v Križah, medtem ko je v oddelkih podaljšanega bivanja osem odstotkov učencev. Podatki kažejo, da se število osnovnošolcev v naslednjih petih letih ne bo bistveno povečalo. Po drugi strani pa zmogljivosti šol že zdaj zaostajajo za potrebami. Najbolj natrpani so oddelki v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici. Vendar pa bi se te razlike dalo odpraviti z malenkostnimi popravki .šolskih okolišev. Seveda ob hkratnem uresničevanju novega zakona o osnovni šoli, ki med drugim določa, da bo do konca 1985. leta v vsakem oddelku največ 32 otrok. Doslej je bil normativ 36 učencev. V treh tržiških osrednjih šolah in njihovih podružnicah bodo prehod uvajali postopoma, vsako leto za dvajset odstotkov. V osnutku občinskega družbenega plana pa tudi plana izobraževalne skupnosti Tržič je zapisano, naj bi v naslednjem srednjeročnem obdobju ustvarili vsebinske, kadrovske in druge pogoje za celodnevni pouk v vseh osmih razredih osnovne šole v Križah in v Lomu pod Storžičem. S tem bi v to obliko izobraževanja MEDOBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV ZA GORENJSKO, KRANJ Organizacijski odbor za pripravo delovnega tekmovanja avtomehanikov RAZPIS 1. delovnega tekmovanja avtomehanikov DIESEL in OTTO motorjev za Gorenjsko. Medobčinski svet zveze sindikatov za Gorenjsko razpisuje 1. delovno tekmovanje avtomehanikov, ki bo 20. 9. 1980 v Mehaničnih delavnicah Alpetoura v Skofji Loki, Kidričeva 15. Tekmovanje bo potekalo v naslednjih disciplinah: — teoretični del tekmovanja. praktični del tekmovanja na Otto motorjih. w praktični del tekmovanja na Disel motorjih. Tekmovalce lahko prijavijo OOZS posameznih OZI) in samostojni obrtniki. Število tekmovalcev iz posamezne sredine je neomejeno. Mjave zbira Medobčinski svet zveze sindikatov za Gorenjsko Trf revolucije 1, 64000 Kranj. t?ok za prijavo je I. september 1980. C/radivo za tekmovanje bo dostavljeno vsem prijavijencem takoj po prijavi. Tekmovanje bo pripravil organizacijski odbor v sodelovanju s Šolskim »entrom za kovinsko in avtnmehansko stroko Skofja Loka iti SOZD Alpetour Skofja Loka. Organizacijski odbor Odbor za delovna razmerja TOZD BLAGOVNI PROMET razpisuje prosto delovno mesto za PC Ljubljana skladiščnika Pogoji: VKV ali KV delavec v trgovini. ostali pogoji po Samoupravnem sporazumu za delo za nedoločen čas. Oglas velja do zasedbe delovnega mesta. Ponudbe pošljite osebno na naslov: BADEL, Prodajni center Ljubljana, 61000 Ljubljana, Titova 64. cev. Kot prehod na celodnevni pouk pa bodo razvijali oziroma povečevali število oddelkov podaljšanega bivanja, seveda spet glede na potrebe ter na kadrovske in prostorske možnosti. Zato Tržičani načrtujejo manjši naložbi v osnovni šoli v Križah in v Lomu pod Storžičem ter v obnovo in razširitev osnovne šole heroja Grajzerja v Tržiču. Postopna odprava večizmenskega pouka sodi v dolgoročnejši načrt, saj so z njo povezana velika vlaganja v osnovnošolski prostor. V novem srednjeročnem obdobju nameravajo v tržiški občini ustvariti tudi boljše pogoje za izobraževanje ob delu s poudarkom na osnovnem izobraževanju odraslih, na izobraževanju za proizvodne in tehnične poklice na osnovi kadrovskih načrtov združenega dela in na višjem in visokem izobraževanju, zlasti na področju tehničnih ved. Podobno kot doslej, ne bodo zapostavljali niti družbenopolitičnega in splošnega usposabljanja delovnih ljudi za samoupravljanje, družbenopolitično delo ter ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. 1982. leta nameravajo za izobraževanje in usposabljanje odraslih obnoviti nekdanjo dekliško šolo. Glasbena šola se že nekaj let stiska v neprimernih prostorih. Kot predvideva družbeni plan občine Tržič, bo našla mesto v programu osrednjega kulturnega doma, katerega gradnjo pa so zaradi omejene skupne porabe in s tem tudi skrčenih investicij, prenesli v drugo srednjeročno obdobje, to je v čas od 1986. do 1990. leta. H. Jelovčan njihov položaj pri vključevanju v socia I no- varstveno oskrbo, v organizirane oblike rekreacije in v sistem izobraževan ja Tradicionalizem se je na podeželju resda trdno oprijel plota, toda to še ne pomeni, da kmetje niso sprejemljivi in dojemljivi za uvajanje novosti na vseh področjih dni/ benega in gospodarskega življenja Ne gre jih enostavno označiti za nosilce primitivizma in konservativi-zma. niti jih obravnavati kot del splošne kategorije »delovno IjuoV stvo« brez ozira na njihove posebne problematike. Formula, še zdaleč ne čarobna, temveč povsem življenjska in stvarna za razrešitev nakopičenih protislovij na vasi in podeželju, je samoupravljanje — vključevanje kmetov v vse oblike samoupravnega odločanja in dogovarjanja in predvsem upoštevanje njihovih interesov in potreb. Zaskrbljujoča je tudi starostna sestava podeželja. So področja, ker je povprečna starost kmetov že zašla v Abrahamova leta. Na posestvu ostajajo »strici in tete*, mladi odhajajo in si iščejo lažjega zaslužka. Se tisti, ki so se odločili ostati na zemlji in jo obdelovati, se često sprašujejo: kako naprej. Težav je na pretek in ob nevzpodbudnih cenah kmetijskih proizvodov je težko slediti razvoju kmetijske mehanizacije in družbenemu standardu. Kaj naj k temu dodamo? To. da se mora tudi organizirana slovenska mladina v svojih prizadevanjih še bolj zavzemati za mlade v kmetijstvu in za njihov položaj v družbi. Posamezne osnovne organizacije in občinske konference ne posvečajo vedno dovolj pozornosti interesom mladih kmetovalcev. Ponekod so konference mladih v kmetijstvu celo ukinili, češ da so kmetje kot koope-rantje v enakem položaju kot delavci v združenem delu. in da je njihova problematika istovetna z delom konference mladih delavcev. Načelno da (če uporabimo metodo radia Eri-van). saj tako določa tudi zakon o združenem delu. tqda tu gre še vedno za vrsto posebnosti, ki bi morale po delegatskih in drugih samoupravnih kanalih najti mesto v torišču samoupravnih interesov. Po Osnovnih organizacijah ZSMS v krajevnih skupnostih bi zato kazalo glede na potrebe ustanoviti komisije za kmetijstvo ali jih le oživeti, poživeti delo aktivov mladih zadružnikov pri zadružnih enotah in se tesneje povezati s konferenco mladih v kmetijstvu pri OK ZSMS. Mladi v kmetijstvu nikakor ne smejo biti zapostavljeni in potisnjeni ob rob družbenih dogajanj, to pa je tudi pogoj za uresničitev Titove misli o enotnosti delavske, kmečke in študentske mladine. (' Zaplotnik Zdaj boljša preskrba? V radovljiški občini naj bi s kompenzacijami poskrbeli za boljšo preskrbo z mesom — Blagovne rezerve Radovljica — V zadnjem času je preskrba z mesom v radovljiški občini izredno slaba, kar je posledica predvsem neustreznih razmerij cen. To velja za odkupne cene živine, ki so povečane in nespremenjene drob-noprodajne cene mesa. Občine pri urejanju cen ne odločajo neposredno, vendar pa problematika ni sistemsko urejena, kajti odkup živine poteka po sistemu prosto oblikovanih cen. cene mesa v prodaji na drobno pa so nadzorovane. V Ljubljani so razliko v ceni uredili za zadnje obdobje z uvedbo kompenzacije iz sredstev samoupravne interesne skupnosti za preskrbo in sicer tako. da so plačali predelo- Belsko pokopališče bo park Izvršni svet kranjske občinske skupščine sprejel odločbo o opustitvi pokopališča na Srednji Beli in preureditvi v park KRANJ — Izvršni svet kranjske občinske skupščine je sprejel odločbo o opustitvi pokopališča pri cerkvi na Srednji Beli. ki že od leta 196,5 dalje več ne služi svojemu namenu. Pokopališče bo spremenjeno v park. kar so predlagali delovni ljudje in občani Spodnje. Srednje in Zgornje Bele ter Hraš. enakega mnenja pa je bila tudi problemska konferenca SZDL. Izkop in prenos posmrtnih ostankov na helskem pokopališču pokopanih se mora opraviti v petih menevih v skladu s predpisi. Odločba izvršnega sveta tudi določa. da se mora na pokopališču pokopanim padlim borcem Kristini Bu-kovnik. Janezu Markunu in Andreju Nagliču postaviti osrednje spominsko obeležje med sedanjo mrtvašnico in cerkvijo, ki bo na vidnem mestu. Na njem bodo vpisana tudi imena vseh ostalih padlih domačinov. Spominska plošča z imeni med NOB padlih domačinov, ki je sedaj na steni propadajoče mrliške vežice, bo shranjena v muzeju Odločba izvršnega sveta tudi določa, da je treba mrliško vežico /aradi dotrajanosti odstraniti . valcem 9 dinarjev od prodanega svinjskega mesa in -2.60 dinarjev od prodanega mladega govejega mesa. razen tega pa so 2.60 dinarjev od prodanega mesa namenili rejcem goveje živine. V radovljiški občini predelovalca Klavnica Bohinjska Bistrica in Klavnica v sestavi delovne organizacije Specerija Bled predlagata, da bi bila kompenzacija od 1. julija letos pri svinjskem mesu 9 dinarjev za kilogram od prodanega svinjskega mesa v drobni prodaji, pri govejem mesu pa 4.50 dinarjev za kilogram od prodanega mladega govejega mesa v prodaji na drobno. Kmetijsko živilski kombinat Kranj pa je predlagal še kompenzacijo za rejce goveje živine in sicer 4.50 dinarjev za kilogram od prodanega govejega mesa. Izvršnemu svetu Radovljica je tako komite za družbeno planiranje in gospodarstvo predlagal, da sprejme predlog KZK in predeloval-cev. vendar s tem. da morajo izplačila razlik v ceni biti podprta z dobavnicami in da so izplačila omejena glede na razpoložljivo tekočo proračunsko rezervo. Žito Lesce je zaradi težav pri oskrbi / moko v okviru obvezne menjave zalog že porabil 20.000 kilogramov moke iz blagovne rezerve občine Jesenice in 19.000 kilogramov i/ blagovnih rezerv Radovljice. Nove. višje cene kruha so uveljavili šele s 1. avgustom letos. Razlika je tako znašala več kot 281.000 dinarjev, za pokritje razlike pa naj bi namenili predvidena sredstva za blagovne rezerve i/ proračuna občine . - „ D S Teža troizmenskega ritma Ko smo veljali še za najbolj razvito republiko, kjer vlada »zapadni« standard, je delovna sila množično drla k nam. Zdaj pa kakor da so se stvari spremenile, delavci iz drugih republik delajo in zaslužijo kot domači, ne živijo pa kaj bistveno bolje kot bi doma. Življenjski stroški kot nujna posledica standarda nižajo kupček zaslužka SPONTANO ZAPOSLOVANJE Dolgo zaposlovanje »emigrantov« ni bilo zakonsko urejeno, danes pa za organizirano zaposlovanje velja dogovor o medrepubliškem sodelovanju, ki upošteva na eni strani potrebe po delavcih, na drugi razpoložljivo število delavcev: posamezne delovne organizacije pa morajo zadostiti dogovoru o minimalnih standardih. Vendar zaposlovanje še naprej poteka stihijno. Od lani zaposlenih 1774 delavcev iz drugih republik na Gorenjskem, je tristotim delo posredovano preko Skupnosti za zaposlovanje. Druge tri četrtine trkajo na vrata kadrovskih služb delovnih organizacij, da se jim s posredovanjem pot ne bi zavlekla, a navadno si ne prihranijo kaj dosti. Delovni kolektivi menijo, da skupine, ki jim je delo posredovano, običajno ne obstanejo, ker je družno dosti teže premagovati domotožje. pripravljenost za vključevanje v okolje pa je prav tako manjša. Organizirano zaposlovanje se je izkazalo za uspešno pri raznih sezonskih delih v gradbeništvu, gostinstvu, v industriji pa ne. »NEOBSTOJNA« DELOVNA SILA Med zaposlenimi iz drugih repub-blik prevladujejo tisti iz Južne Srbije in BiH. saj je tam najbolj razvita selitvena tradicija. Zaposlujejo se v »težaških« delih, v gradbeništvu, komunalni dejavnosti, v industriji pa jih največ zaposluje kranjska Sava. Kvalifikacijska struktura zajema nekvalificirane in priučene delavce, tisti najbolj prilagojeni, ki se vživijo in si tod ustvarijo družino, pa napredujejo po običajnih poteh, z delom in izobraževanjem. Do nedavnega so se delavci iz drugih republik množično vračali v izvorno okolje. Delovna organizacija jih je namreč le zaposlila, premajhno ;skrb pa je posvetila njihovi »industrijski vzgoji«. Delavcem, ki so bili v svojem pretežno kmetijskem okolju vajeni drugačnega načina življenja, se je bilo težko privaditi ritmu od šestih do dveh, normirane- Gradbeno industrijsko podjetje GRADIŠ TOZD Lesno ind. obrat Skofja Loka razpisna komisija delavskega sveta razpisuje proste delovne naloge m direktorja TOZD Pogoji: — diplomirani gradbeni ali diplomirani lesni inženir ali diplomirani ekonomist s 5 letnimi delovnimi izkušnjami ali gradbeni ali lesni inženir ali ekonomist s preko 5 letnimi delovnimi izkušnjami, — znanje enega od svetovnih jezikov, — poleg splošnih in posebnih pogojev določenih z zakonom morajo imeti kandidati še moralnopolitične kvalitete. Kandidati naj pošljejo vloge s potrebnimi dokazili v 15 dneh po Sbjavi razpisa v zaprti ovojnici na naslov Gradiš, TOZD LIO kofja Loka, Kidričeva 56, z oznako »razpisna komisija«. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku roka za sprejem prijav. mu delu. pridobivanju novih delovnih navad. V Savi so problem ugodno rešili, precejšnjo številko fluktuacije delavcev iz drugih republik, ki je dosegla 13 do 15 odstotkov, od tega več kot polovica odpade na prvih šest mesecev, so uspeli znižati na slabih 8 do K). Na morebitno neprilagodljivost mislijo že pri zaposlovanju, ko se z novo prispelim delavcem pogovori industrijski psiholog. Z dokaj strogo selekcijo in usmerjanjem na prava delovna mesta se skušajo izogniti neljubim posledicam, ki so bile še pred petimi leti pravilo. MED STROJEM IN POSTELJO Največ samskih delavcev — in te pretežno sprejema industrija — se zaposli za obdobje petih let, le 20 odstotkov je takih, ki ostanejo, ker v okoljih, iz katerih izhajajo, nimajo življenjske osnove. Delavci, ki začasno zaposleni do-mujejo po samskih domovih, se težko prilagajajo, saj jim je nenehno pred očmi vrnitev. V letih bivanja pri nas so večinoma razpeti med strojem in posteljo, kljub možnostim, ki jih imajo na področju izkoriščanja prostega časa. Dnevno pa se soočajo s pomanjkljivostmi, ki jih je najti tudi v naši razviti skupnosti: neurejena celodnevna prehrana, ob nedeljah in praznikih vezanost na gostilne, s čemer hitreje kopni težko prihranjeni dinar. V Savi nameravajo to bolečo rano ublažiti z gradnjo obrata družbene prehrane, da bi s tem celoviteje zagotovili uresničitev družbenega dogovora o minimalnih standardih. Problematičen je tudi odstotek delavcev, ki bivajo pri zasebnikih, pomanjkljiva kontrola pa je kriva marsikatere krivice, ki se zgodi v podnajemniški sobici. OBETI PRIHODNOSTI Pravimo, da je bil nekoč v Slovenijo močan priliv zaradi našega skokovito naraščajočega standarda. Kakšna je potem motivacija prihajajočih delavcev danes, ko tudi nerazviti kraji dobivajo industrijo in se življenjski pogoji izboljšujejo? Merilo zaposlovanja v teh krajih so bogate delovne izkušnje, prinesene tudi iz slovenske industrije, strokovnost, ki si jo delavci pridobijo v letih mi-grantskega staža. Kaj pa naši obeti za prihodnost? V Savi pravijo, da na mnoga delovna mesta v neposredni proizvodnji ni priliva delavcev z Gorenjske, zato so si primorani pomagati z delavci iz drugih republik. Vendar v prihodnje njihovega števila ne nameravajo povečevati — zaradi razvoja na jugu jih bo tudi vse manj gostovalo pri nas — torej bo vso pozornost treba nameniti tehnološkemu razvoju, modernizaciji proizvodnje, ki je bila doslej pretežno vezana na delavčeve roke. D. Zlebir NA DELOVNEM MESTU Modro se je bliskalo izza črnega kovinskega stojala, na katerem je pravkar sestavil vse dele ogrodja trosilca in zdaj točkasto vari. Ko bo opravil to prvo delo. bo ogrodje prestavil na drugo stojalo in ga tam dokončno zvaril, na koncu pa še obrusil, da bodo spoji lepo gladki. Deset do dvanajst takih ogrodij mu uspe narediti na dan. Deset je norma. Toda lažje je delati v mrazu, pozimi, kot pa zdajle poleti. Znojne kaplje so se mu nabrale po čelu in okrog ust. pa čeprav skozi halo pošteno vleče. Pozimi, ja pozimi se da delati in takrat tudi vedno presega normo. Zdaj jo pa komaj doseže. Franc Dolžan, kijučavničar-va-rilec pri kmetijski mehanizaciji Alpetoura je doma z Mlake. Za ključavničarsko delo se je navdu- šil tiste počitnice med šestim in sedmim razredom, ko je delal v KOP-u. Potem se je v Alpetouru izučil in sprva je delal dele za cisterne in opore za kosilnice, ki so šle največ v izvoz, v Holandijo. Zdaj že dobri dve leti vari ogrodja za trosilce Vicon. Kmetje dobro poznajo te rumene lijake z rdečim napisom, ki jim vse več odvrnejo pri njihovem kmečkem delu. Ne samo za trošenje na njivah, tudi za kaj drugega so še uporabni: s priključkom deponatorja je možno dognojevanje pod površin-zemlje, s posebno cevjo je uporaben za večvrstno trošenje, celo za posipanje cest s soljo. Vse bolj naši kmetje spoznavajo njegovo uporabnost in danes bi jih prodali, kolikor bi hoteli. 1.600 jih je Franci že zvaril letos, pa še 2.000 jih bo moral. Nekaj je bilo zaostanka zaradi uvoza delov. 1.000 Fr Dolžan - ključavničar-varilec jih je letos že izvoženih v Holandijo, da dobe v zamenjavo druge potrebne dele za svojo proizvodnjo. Petnajst delov ogrodja mora zvariti Franci pri vsakem kosu. Vsak del trdno vpne v prav za to pripravljalno stojalo. In vpenja po točno določenem vrstnem redu, kajti če bi zamenjal ta vrstni red, lahko ogrodje potegne postrani. Tudi vari po točnem vrstnem zaporedju. Pri njem ne sme biti izmeta. Pridejo pa do njega včasih kosi. ki jih mora izvreči: ni dobro postruženo po eni strani, ali sploh ni postruženo, ali del sploh ne more vključiti v ogrodje. No, pa to ni tako pogosto. Da se delati. Tudi aparate ima dobre: s posebnimi aparati za varjenje z zaščitnim plinom COi varijo v njihovi delavnici. Kakih štirideset varilcev dela tu. Ne sme pa biti prepiha, kajti veter odnese plin. Zato so tudi še na Laborah. ko so res delali v utesnjenih prostorih, varili le znotraj. Francijev delovni prostor je ograjen s pločevinastimi panoji, da se plin pri varjenju ohranja. Zadovoljen je z delom in rad vari. Raje, kot karkoli drugega. Tudi z osebnim dohodkom je zadovoljen. Cez milijon mu pride, če le preseže normo. Seveda pa se mora imeti pošteno v mislih pri delu in hitro in dobro delati. Razen vročine ga pravzaprav nič ne moti. Vročina pa zahteva več počitka in težko doseže normo. Pa kaj hočeš, tudi te se navadiš. Morda bi bilo dobro, če bi malo ojačali zračenje proizvodne hale. Ce varijo vsi varilci, se nabere v hali dima in težkega zraka . . . D. Dolenc Več pridelka, boljša preskrb V škofjeloški občini primanjkuje predv, svinjskega mesa — Preskrba bo boljša, bodo kmetje več pridelali — Nujni so ukre za povečanje pridelovanja hrane Izvršni svet občinske skupščine Skofja Loka priprt analizo preskrbe prebivalstva v škofjeloški občini in bo za prvih sej po počitnicah pripravil tudi predlog ukrepov izboljšanje ponudbe v trgovinah in za boljšo preskrbljen* prebivalstva. Za omenjeno nalogo so se odločili zaradi teža* preskrbi, ki se pojavljajo že vse leto. V zadnjem času je naav* začelo primanjkovati tudi nekaterih vrst mesa. To in p« test* v klavniški in mesnopredelovalni industriji zahtevajo takoj ukrepanje in pa takšne ukrepe, ki bodo s pomočjo pospeše kmetijske proizvodnje omogočali boljšo založen ost polic. Razvoj kmetijstva v škofjeloški občini kljub pospešen ukrepom ne dohaja splošnega gospodarskega razvoja, kar pomeni nevarnosti le za preskrbo prebivalstva temveč pojavlja bojazen, da ne bodo izpolnjeni plani za poveče proizvodnje hrane. Zato mora analiza preskrbe in »-ukrepov zajeti razmere v kmetijstvu in finančno stanje k skega pospeševalnega sklada in predvideti mora tudi nove in možnosti za pospeševanje kmetijske proizvodnje. Precet lahko pri tem pripomogla interesna skupnost za preskrbo ^ sedaj pripravljajo na Gorenjskem in bo njena glavna nato pospeševanje kmetijstva na Gorenjskem in tudi v knr odkoder dobivamo živila. Trenutno je v škofjeloški občini najbolj kritična preskrbi svinjskim mesom, ker mora podjetje Mesoizdelki prašiče km vati večino izven Slovenije ih je nakupna cena previsoka jjjj na cene mesa. Pri sedanjih cenah bi ob normalni preskrbi zaloienosti mesnic, podjetje Mesoizdelki pridelalo do konca k« 5,5 milijona dinarjev. Ker Mesoizdelki pokrivajo preskrbo > večjem delu Gorenjske in so problemi enaki v vseh klavn* «k potrebno najti enotne rešitve za vso regijo. Težave zaradi preskrbe oziroma pospeševanja kmetijstv«? so še večje, ker zbiranje sredstev po samoupravnem s no raz« o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva ne tečeta* kot bi moralo. Sporazum je bil podpisan pred dvema leto delovne organizacije so se z njim obvezale, da bodo zdrufev* sredstva iz skladov skupne porabe namensko za posn^kr pridelovanja hrane. Težave pa so nastale, ker je skupni **»?" v delovnih kolektivih omejena in, če bi kolektivi pora **** obveznost do kmetov, ne morejo izplačati regresov za a v1u prehrano. Primanjkljaj so zato pokrili s kreditom iz obči** skupnih rezerv in sicer v višini 6,3 milijona dinarjev rwf t leta pa naj bi se ta primanjkljaj povečal še za 5 ntM'ST dinarjev. Zmanjšati ga bo mogoče le, če bodo delovni k Ukt lahko poravnali obveznosti po sporazumu iz čistega dohodk v* Ho ta vije — Pri malce nenavadnem opravilu smo ttnj . delavce iz kamnoloma v hotaveljskem Marmorju: za str, * kamnolomom so spletali žice. Pravijo, da to njihovo opr^mJj nič posebnega, saj se žic lotevajo po dvakrat, trikrat, tudi dan. Žica, poljeklena helikoidna vrv, s katero režejo kam^^^ teče skozi kolesja, v katera pogosto zaide debelejši pese*** * žico na stran in jo prereže. Pa tudi izrabi se. In delavci v % _fj morajo delo ustaviti, žično vrv, ki je sestavljena iz treh j&r^al kito, da spet trdno drži. potem pa kito pobmsiti z ročnimi Ara* debelino normalne vrvi. Slavko Mur, Janko Primožič in ^y*j .so se tistodopoldne ubadali z njo. do so potem spet lahko-p0^^t^ inje v steni spet zapela žaga. — Foto: D. Dolenc Uspehi domačih Nova surovina pralnih Pomanjkanje pralnih praškov oziroma surovin zanje že iep čas pesti slovenske in jugoslovanske gospodinje. Hkrati pa je pomanjkanje spod budilo raziskavo novih surovin in nove tehnologije proizvodnje. Tako so pred kratkim domači proizvajalci izdelali umetni »zeolit«. ki bo lahko hitro nadomestil precejšen del tri-polifosfata v pralnih praških, to je surovine, ki je trenutno najbolj primanjkuje. Gre za domačo surovino, ki bo nadomeščala uvoženo ima pa tudi nekatere prednosti v primerjavi s fosfati. Mehča vodo pri pranju, obenem pa je manjši onesnaževalec voda kot fosfati. Proizvodnja zeolita bo že te dni stekla v Kidričevem, do jeseni pa naj bi tudi v Zlatorogu tehnološko izpeljali proizvodnjo .pralnega praška, v katerem bo zeolit nadomeščal fosfate. Povedati pa velja, da zamenjava ni preprosta, ker je potrebno spremeniti tudi sestav nekaterih drugih surovin in njihova razmerja. Vendar pa sta Zlatorog in Saponija iz Osijeka že izdelala nekaj praška s pomočjo zeolita in zatrjujeta, da kakovost ni nič slabša. strokovnjakov za proizvodr praškov prv Možnosti za večj< pralnih praškov, s pomoč" v surovin, so spodbudne. T» da bodo proizvajalci praškov't nili pri surovinah, saj \e BMj detergentov zaostajala Pr*je iz Ljubljane in Muzej Jftanka 1941 iz Titovih užic. zbirke in razstava so odprte J8** dan, razen ponedeljka, od • do 12. ure in od 14. do 17. ure ■ TRŽIČ — V paviljonu NOB °° do konca avgusta na ogled Ustava del likovnih ustvarjal-Jfv amaterjev iz Zaječara. Ogle-^at* si jo lahko vsak dan od 17. * 19. ure. ŽELEZNIKI - V tristo pet-q«*t let stan Plavcevi hiši je °dprt muzej, ki prikazuje zgodo-vino železarske in lesarske pro-'*vodnje. Odprt je vsak dan. [*«?n ponedeljka, od 9. do 12. Jr«inod 15. do 18. ure. ŽIRI - Muzejske zbirke v Juriji žirovskih likovnih ust-arJalcev so odprte ob sobotah, ^deijah in ob državnih praz-,ni*ih od 9 do 12. in od 14. do 16. Samorastnik izpod Krvavca Ze polno desetletje ustvarja Damjan Štirn, njegove slike pa kakor da so vsakokrat bolj sveže. Čopič vihti po navdihu, slikarstvo spoznava skozi svoje vzore brez sleherne tovrstne izobrazbe.'In tudi slika zgolj zase. za svoje prijatelje, saj je doslej le redko razstavljal: dvakrat v »Savi«, kjer je zaposlen, sicer pa skupinskih razstavah v Domžalah in v revirjih triinsedemdesetega. SLIKARSKO ZORENJE Sprva sem bolj posnemal in kopiral, šele zdaj sem našel lasten izraz. Prva platna so okorna, morda kompozicijsko res dovršena, skladnih barv. toda v njih še ni pravega občutka. Očetov portret izpred desetih let na primer je anatomsko re« dodelan, toda v harvah še nisem bil dovolj pogumen. Materin portret, moje novejše delo. pa je že dober, barve so uravnotežene, sveže, razgibane, vsa slika je nekako . . . slovenska. ZNAČILNI TEMI KRAJINA IN PORTRET Človek in narava sta združena in tudi slikar dojema človeka kot element narave. Zato ti dve sicer različni temi lahko združi. Krajina pa je vendarle težja, kajti treba jo je doživeti, slika mora izžarevati energijo, ustvarjalca samega, čopič mora kar peti. Portret pa kaže pravo osebnost, dušo človeka, kar je pomembnejše od zunanje podobe. Kranjska razstava obogatila beljaški kulturni teden Turistični) obarvani beljaški kulturni teden vselej privabi folklorne skupine iz Avstrije in sosednjih dežel. V soboto dopoldne je na glavnem trgu navdušil ple« madžarskih deklet in fantov. Beljak — Ze dopoldne, v soboto, Ž avgusta, je vrvež polnil beljaški glavni trg in ulice mesta ob Dravi in nasanjal vrh prireditev, ki so nizale 36 beljaški kulturni teden. Tradicionalna turistično obarvana prireditev se'je že krepko vsidrala m vsako leto privabljala deset tisoče obiskovalcev Med domačine se pomešajo turisti, ki letujejo ob koroških jezerih ali se za hip ustavijo v Beljaku. Tudi letos je bilo tako, saj je "marsikdo rad zapustil pločevinasto kačo, ki se je v soboto vila od Podkorena prav do Beljaka m se pridržil rajanju po beljaških ulicah. Dopoldanske nastope folklornih skupin, posebej mikaven je bil ples madžarskih dek'let in fantov ter mehka pesem skupine gradiščanskih Hrvatov, so dopolnjevale potujoče godbe s pevci in narodnimi nošami, ki so obšle prodajalne in od vrat do vrat s starim »žegnjanjem« obujale stare običaje. Lastniki trgovin so se spretno vključili v rajanje, nekateri so najeli celo ansamble. V pisanem vrvenju okrašenega, starega belja-škega mestnega jedra je marsikatera melodija zvenela po naše, bilo je kot kje pri nas. Slavje se je strnilo v popoldanskem sklepnem množičnem sprevodu folklornih skupin, narodnih noš in godb. Prireditelji beljaškega kulturnega tedna vseiej povabijo folklorne skupine iz vse Avstrije in iz sosednjih dežel. Letos so posebej poudarili obisk madžarske skupine, povedali pa so nam, da na vabilo folklorna skupina iz Bohinjske Bistrice, ki je že nekajkrat gostovala pn njih, niti ni odgovorila. Zato pa je toliko bolj navdušil petkov nastop Slovenskega okteta. Če je že prireditev minila brez koroških Slovencev, pa je brez dvoma posebno dragocen prispevek pomenila skrbno in strokovno pripravljena razstava »Ljudska umetnost na Gorenjskem«, ki je bila teden dni odprta v beljaški Mestni hiši. Razstavo, ki jo je Gorenjski muzej iz Kranja pripravil s sodelovanjem Loškega muzeja iz Škofje Loke. Muzejev radovljiške občine. Muzeja iz Kamnika in Slovenskega etnografskega muzeja, smo pred tem že videli v Kranju. Z avstrijske strani sta razstavo priredila mesto Beljak in Avstrijsko-jugoslovansko društvo, ki letos praznuje svojo 25-letnico. Razstavo so zasnovali Anka Novak. Maruša in Cene Avguštin ter Gorazd Makarovič, ki je k postavitvi razstave v Beljaku napisal esej v dvojezičnem katalogu. »V ljudski umetnosti etnične meje ne pomenijo razmejitev. Gorenjska ljudska umetnost sodi v skupino ljudskih umetnosti alpskih dežel. Podobni življenjski pogoji in kulturne zveze so dali podobne rezultate in podobno oblikovno tradicijo. Kot druge dežele je tudi Gorenjska obogatila mozajčno podobo alpske ljudske umetnosti s številnimi izvirnimi lokalnimi različicami in zvrstmi« — je zapisal ob koncu. Razstava je torej lahko dala tehten poudarek beljaškemu kulturnemu tednu, ki se opira na obujanje starih običajev in navad. M. Volčjak / htn • tloiHtlnihi bel/oški Razstava »Ljudska umetnost na (ioren/skem* tram** i kulturni teden. poglobiti se je treba v portretiranca. da je slika njegov veren izraz, ne glede na hrezhiben posnetek obraza in prvovrstno kompozicijo. NAJLJUBŠI MOTIVI Najbolj me navdihuje okolje, v katerem živim. Podobe hribovskih vasi Stiske vasi in Štefan je gore pa so mi tudi najljubše. Poglejva le tole sliko vasi. iz katere kar sije nekaj »pristno slovenskega«, vendar sem se žal v tem zanosu izgubil. Rad slikam to hribovsko arhitekturo, razmajane skednje in stare domačije, in prav škoda je motivov, ki se morajo umakniti zaradi udobja in novih gradenj. VZORNIKI Impresionisti, Rembrandt, njegov realizem, generacije, na katere je vplival, našega Perka, Pavlovca, Kregarja, tihožitja Plestenjakove. domače impresioniste. Vendar je v naših delih iz tega obdobja opaziti večjo trdoto, okornost, nekakšno kmečko potezo, na primer pri Jami, medtem ko so Francozi pravi virtuozi,- v njhovih slikah je videti vso gracioznost in lahkotnost zamaha, pa tudi motivi odsevajo drugačno okolje. Vsi ti tokovi so me prevzeli, vplivali name. Oglejva si samo tole sliko, ki jo imenujem »Tihožitje z mesom«, nastala je povsem spontano, po lastnem navdihu, moj učitelj Milan Batista pa je menil, da preveč »diši« po Rembrandtu. UČITELJI Sam sem se slikarsko vzgajal skozi svoje portrete, motive iz vasi, barve. Nekaj časa sem obiskoval tečaj pri Centru za estetsko vzgojo, kjer so me vpeljali v skrivnosti tehnik. Učil sem se Še pri Pišti, kako čustveno in Damjan Stirn hkrati pedantno se je lotil slehernega motiva. »Odkril« pa me je Batista, ki me še vedno ocenjuje s prijateljsko kritiko. KAJ SLIKARJU DA IZOBRAZBA Vpogled v umetnost, razširi obzorje, prisili, da razmišljaš, kajti slika ni le rezultat opazovanja, tudi um mora sodelovati. Velikokrat pa da šola tudi občutek lastne majhnosti, ob vseh tistih mojstrovinah. Seveda pa moraš v šolo marsikaj prinesti, morda le kanček talenta, obilo veselja do dela — »če ne delaš, se ti ne posveti«, je nekoč menil Kregar — široko srčno kulturo, pa barve, barve ... USTVARJALNA KRIZA Nikakor, vsaj ne taka, da ne bi mogel kdaj pa kdaj prijeti za čopič. Zanj mi največkrat še zmanjkuje časa. saj veš. osemurno delo v tovarni, pa še kmetija terja svoje. Vendar me tudi tedaj zgrabi, vleče me k paleti in platnu, vleče me h kiparskemu dletu in toplini lesa . .. D. Zlebir TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ obleke za almirci Alpska modna industrija Radovljica Odbor za delovna razmerja pri TOZD Trgovina Almira — alpska modna industrija Radovljica objavlja prosta dela in naloge SNAŽILKE za čiščenje poslovnih prostorov, garderob, sanitarij za nedoločen čas s polnim delovnim časom - delo v popoldanski izmeni Pogoji: dokončana osnovna šola. nastop dela možen takoj, poskusno delo 3 mesece. Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo na naslov ALMIRA, alpska modna industrija Radovljica, Jalnova 2. Rok za prijavo je 8 dni po objavi. Kandidatke bodo o izidu razpisa <-rneščene v 15 dneh po izteku razpisnega roka ELEKTRO GORENJSKA n. sub. o. Kranj Delovna skupnost skupnih služb Komisija >.a delovna razmerja objavlja dela in naloge ADMINISTRATORJA v splošni službi Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: da ima dokončano dvoletno administrativno šol«; da ima dve leti prakse. Od kandidata pričakujemo predvsem /nanje in veselje do strojepisja Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili v 15 dneh po objavi na naslov: Elektro Gorenjska, n. sub. o. Kranj, Delovna skupnost skupnih služb, C. JLA 6. Kandidati bodo obveščeni v l.r>dneh po izbiri. Grozi piščancem pokol? Kaj, piščancev primanjkuje? Ah, kaj zato, saj smo jih že tako presiti. No ja, purani še, piščanci pa res niso več dobri. Vendar jih veliko pojemo. Prav zanimivo bi bilo slišati, kaj bi dejali po dveh mesecih, ko bi zaman iskali perutnino na prodajnih policah. Spet bi svoj zven dobila danes kar smešna pripovedka o deželi, kjer se cedita med in mleko, po zraku pa letajo pečene piske. Toda vse kaže, da se to prav lahko zgodi. KMETJE OPUŠČAJO KURJE FARME Tudi na Gorenjskem imamo perutninarje. Dve farmi sta v Poljanski dolini, nekaj jih je okrog Cerkelj in Adergasa, največ v kamniškem in domžalskem koncu. 24 kooperantov ima domžalska Emo-na-kooperacija, ki za zakol godne piščance odkupuje za Perutnino Zalog. Emona kmetom preskrbi piščančke, stare en dan, in krmila, ki jih kupuje pri Tovarni močnih krmil v Ljubljani. Kmetje so zgradili sodobne hleve in se usmerili v vzrejo piščancev, v zadnjem času nekateri tudi puranov. Iz največjega hleva v Komendi pride vsako leto kar 18.000 brojlerjev, kakor pravijo piščancem. Najmanjša dva hleva dasta po 2.500 piščancev na leto, poprečno pride iz vsakega hleva okrog 9.000 piščancev. Delo je zahtevno in natančno. Rejci morajo upoštevati stroge sanitarne zahteve. Okrog dva meseca rastejo piščanci v hlevu, nato namestijo nove. Vmes mora biti pet do desetdnevni predah, da hlev temeljito očistijo, kajti vsaka napaka se hitro maščuje. Za zakol godne piščance čez noč naložijo na tovornjak, ki zjutraj odpelje v klavnico. Dnevi so natančno določeni, zamud ne sm# biti. Prv tako je določeno, koliko krmil piščanec poje, da zraste. Toliko za osvetlitev dela, da bomo lažje spregovorili o težavah, ki tarejo perutninarje. Pri domžalski Emoni-kooperaciji so namreč že trije kooperanti dejali, da bodo rejo opustili, da se jim ne splača več. VSE SE DRAŽI, LE MESO NE Številke so neizprosne in rejci pač znajo računati. Kljub temu, da vse bolj pridno delajo, je reja piščancev vse manj donosna. Močna krmila so se letos že štirikrat podražila: od 7,25 dinarjev za kilogram z 21. januarja na 8.50 dinarjev od 1. maja naprej. Predvidoma se bodo povečala na 10,30 dinarjev. Meso se je v tem času le naznatno podražila, za rejca skorajda nepomembno. Cene so bile nekako usklajene 21. januarja, odtlej pa stroški vzreje vztrajno rastejo in danes že za 0,16 dinarjev pri kilogramu žive teže presegajo priznano ceno. Kmalu se Jbo razlika povzpela na 0,40 dinarjev. Številke so res majhne, toda če jih pomnožimo s količino, dobimo milijone dinarjev. Toda ne dražijo se le krmila. Perutninarje vselej krepko udari podražitev energije: električne energije, ki jo uporabljajo za osvetljevanje in prezračevanje hlevov, premoga za ogrevanje, pogonskih goriv za prevoze . .. TEŽAVE PODVAJAJO SLABŠA KRMILA Z nič manjšimi težavami se ne spopadajo izdelovalci močnih krmil. Iz uvoza prihajata soja in ribja m d.a. Devalvacija dinarja ju je podražila za 30 odsotkov in strokovnjaki Združenja slovenskih pe-rutninarjev so izračunali, da so krmila zaradi tega dražja za 1,22 dinarjev pri kilogramu. Da bi sojo sejali doma, se ne izplača, saj bi bili znatno pod nivojem svetovnih pridelovalcev soje, ki imajo pridelovanje tehnološko zelo dognano. Tudi na ribjo moko ne moremo računati, da bi jo kmalu izdelovali doma. saj izdelovalcev ne bomo dobili čez noč, rib pa tako malo ujamemo. Piščanec pa beljakovine mora dobiti, torej bomo morali sojo in ribjo moko še naprej uvažati. Pomembna sestavina močnih krmil je koruza, ki je vse dražja in danes je njena cena že 5,70 dinarjev za kilogram. Sredi avgusta pa je predvidena podražitev na 6 dinarjev. Svoj lonček pristavijo tudi podražitve energije, ki izdelovalce močnih krmil zelo prizadane, saj jim električna energija poganja mline, prevozni stroški so pri obilici prevozov vse večji... Da je mera težav polna, je zadnje čase tudi kvaliteta krmil slabša. Zakaj, ne morejo ugotoviti. Tovarna močnih krmil iz Ljubljane je imela težave februarja in marca, žalska mešalnica nekaj mesecev preje. Pri tehnološkem postopku ni sprememb, morda se vsuje včasih premalo beljakovin, morda so sestavine slabše kvalitete. Piščanec pa mora dobiti zadostno količino beljakovin, da zraste. Če je krmilo slabše kvalitete, ga več poje. Koliko ga mora pojesti, pa je določeno. In spet je udarjen rejec. HITRO BO TREBA UKREPATI Danes vsi slovenski perutninarji proizvedejo 54 milijonov ton mesa letno. 21 milijonov ton ga pojemo v Sloveniji, ostalo potuje v Dalmacijo in v Beograd. Domžalska Emona-kooperacija je letos načrtovala 2,2 milijona ton proizvodnje, v srednjeročni načrt pa so zapisali, da bodo dosegli 3 milijone ton na leto. Da bodo podatki še bolje nazorni. Pred desetimni leti je domžalska Emona-kooperacija beležila le 500 ton letne proizvodnje. V desetih letih so čas prireje skrajšali od 70 na 48 dni, piščanci danes pojedo le 2,20 kilogramov krmil, pred desetimi leti pa 3 kilograme. Proizvodni rezultati naših perut-ninarjev so izredno dobri, proizvodnja je tehnološko tako dognana, da se meri s svetovno. Torej lahko povsem logično sklepamo, da izgub ne bi smeli imeti. Močna gospodar-sla veja je to, ki ne bi smela poznati nihanj. Bile so težave, toda tako hudih še ni bilo, pravijo perutninarji- Perutnina že izginja s prodajnih polic. Ne bo minil mesec, dva, ko bodo kupci postrani gledali prodajalce, ki bodo spraševali klavnice, kje je vendar meso, v klavnici pa bodo križem rok čakali na piščance, ki jih ne bo. Kmetje bodo ob praznih hlevih premišljali, naj posadijo krompir ali zasejejo pšenico, v zadrugah se bodo bali znova prepričevati kmete naj se usmerijo v vzrejo perutnine. Valilnice bodo brez dela, ustavili se bodo mlini močnih krmil in delavci bodo na praznem dvorišču dejali, da je bilo vendar bolje tedaj, ko so komaj zmogli obilico dela. Ustavila se bo močna industrija in krepak zamah bo potreben, da bo. znova stekla. To se vendar ne more zgoditi, boste dejali. Težko je pomisliti, da bi se res lahko. Toda, ker je težko razumeti, je treba toliko hitreje ukrepati, saj se bodo sicer težave še bolj razrasle in presegle razumne meje. Maloprodajne cene so nespodbudne in rejcem bo treba priznati višje stroške. Mesto Ljubljana — komisija za meso pri sisu zapreskrbo mesta, se je že odločilo za nadomestila, za katere denar združujejo ljubljanske občine. Toda to je le mesto Ljubljana. Ne nazadnje, piščančje meso je zaradi nižje cene dostopno širokemu krogu potrošnikov, Ko danes življenjski standard upada je to toliko pomembneje. M. Volčjak Zdaj de asfalt Zgornja Bela — Potem ko so v krajevni skupnosti Bela v zadnjih petih letih kar po vrsti slavili delovne zmage z izgradnjo novih družbenih prostorov, trgovine, zbiralnice mleka in otroškega vrtca ter z napeljavo telefonskega omrežja, se ob občinskem prazniku krajanom izpolnjuje še ena dolgoletna želja. Delavci Slovenijacest iz Ljubljane polagajo v teh dneh še zadnje metre asfaltne prevleke na vaških poteh po Zgornji, Srednji in Spodnji Beli, v Bašlju in v Hrašah. Skupno bodo asfaltirali 2,5 kilometra cest. Najpomembnejši je vsekakor »tepih« od Spodnje Bele do Hraš, dolg 1300 metrov, saj se bodo tako tudi vasici s sedmimi hišami ponudile možnosti. da se »avtobusno« poveže s Preddvorom in Kranjem. Večino denarja za asfaltiranje cest so na Beli zbrali s samoprispevkom, za katerega so se odločili že pred petimi leti. Ostala sredstva so pridobili na natečaju iz družbenih sredstev kranjske občinske skupščine in z denarnimi prispevki krajanov. Vsako gospodinjstvo je namenilo za asfalt od tri do deset tisoč dinarjev, opravili pa so tudi veliko prostovoljnega dela. Vrednost celotne inveticije znaša preko 2 milijona dinarjev. S tem so v krajevni skupnosti uresničili še zadnjo nalogo, zapisano v programu srednjeročnega obdobja, ki se z letošnjim letom izteka. c Zaplotnik Asfalt na belskih cestah. Na sliki delavci in stroji Slovenijaceste iz Ljubljane pri polaganju »asfaltnega tepiha« na Spodnji Beli — Fato: C. Z. r ZAETM/A M/TO LJUBLJANA INFORMACIJE IN ZAMENJAVA V VSEH POOBLAŠČENIH SERVISIH ZASTAVA IN TRGOVINAH REZERVNIH DELOV SERVISI : ZASTAVA AVTO in trgovine Koper, Krško, Ravne na Koroškem, Ljubljana, AVTOMERKUR in trgovine Vrhnika, Ljubljana, AVTOMERKUR Logatec, ALPETOUR Bled, Kranj, AVTO Celje, Kočevje, AVTOPREVOZ Idrija, Tolmin, AGROSERVIS Murska Sobota. AMD Postojna, Slovenske Konjice, AGIS Ptuj, KOMUNALNO PODJETJE Laško; Rogaška Slatina, KOC Velenje, HMEZAD Šmarje pri Jelšah, Žalec, FERROMOTO Maribor, Slovenska Bistrica, NOVOTEHNA Metlika, Novo mesto, Trebnje, MOTOREMONT Nova Gorica, PIONIR Novo mesto, TEHNOSTROJ Ljutomer, TRGOAVTO Koper, Portorož, SAP - VIATOR Črnomelj, Jesenice, Slovenj Gradec, VOLAN Ljubljana, Trbovlje. TRGOVINE: ZASTAVA AVTO Maribor, Celje, Kranj, Krško, AVTOMERKUR Jesenice, MERKUR Kranj, NANOS Postojna. V*.____-,- Zamenjajte izrabljen motor Z INDUSTRIJSKO OBNOVLJENIM K4IV? ZG - PODJETJE ZA TURIZE TRANSPORT IN GOSTINSTVO j j U I LJUBLJANA TTG VAS VABI NA LETOVANJ, V NASLEDNJIH KRAJIH: POREČ (OD 3. 9. DALJE) NOVIGRAD (OD 24. 8. DALJE) PULA (OD 29. 8. DALJE) MALINSKA - OTOK KRK (OD 23. 8. DALJE) PUNAT - OTOK KRK (OD 23. 8. DALJE) PRIMOŠTEN (OD 21.8. DALJE) PORTIRA - OTOK BRAČ (OD 24. 8. DALJE) POVLJA - OTOK BRAC (OD 17. 8. DALJE) VIS - OTOK VIS (OD 29. 8. DALJE) KOMIŽA - OTOK VIS (OD 29. 8. DALJE) Rezervacije in vplačila sprejemajo turistične poslovalnice lHf v Ljubljani (Titova 40), Mariboru, Celju, Postojni, Kopru, Pora-rožu, Rogaški Slatini in Puli. TTG VAS VABI NA ENODNEVNI IZLEf S POSEBNIM VLAKOM (ZELENIM) V BENETKE ODHODA: 16. IN 30. AVGUSTA. CENA 649 DIN (ZA OTROKE 12. LETA 460 DJN) Zahtevanjte program izleta v turističnih poslovanicah Ljubjani, Postojni in Celju, ki sprejemajo tudi vplačila. ALPETOUR DO Turistična agencija ŠKOCJANSKE JAME - LIPICA z ogledom Španske jahalne šole z Dunaja odh. 30. 8. GROSSGLOCKNER, odh. 23. 8. PRAGA IN ČEŠKI GRADOVI 5 dni. odh 3. 9. PRAGA 3 dni. odh. 12. 9. 10-dnevni paketi na Rabu od 11.10. dalje Sončni in zeleni Lošinj vas vabi na oddih tudi v septembru* Informacije in nicah prijave v vseh Alpetourovih V LUČE NA LUČKI DAN Turistično društvo Luče ob Savinji bo tudi letos orgai tradicionalno turistično prireditev, ki se bo začela jutri z otv\ razstave starih predmetov (orodja, posode .), simultanko s šah, velemojstrom Brunom Parmo, ki se bo pomeni s 30 nasproU avli osnovne šole in rokometno tekmo ob 17. uri. V nedeljo bo obH kolesarska dirka od Luč do slapa Rinke in nazaj, ob ugodnem vj pa si boste lahko od 10. do 12. ure ogledali polete z zmaji Ob 14. povorka na prireditveni prostor, na kateri bodo sodelovali predite, gozdarji, kosci, žanjice. narodne noše. mladina, po pr pa bo za ples igral ansambel Vikija Avšiča. V ŠKOCJANSKE JAME IN LIPICO Alpetour prireja v soboto. 30. avgusta enodnevni izlet, na ki si bodo udeleženci ogledali znamenite Škocjanske jameu, Ln letos praznuje 400 let kobilarne. Tam s, bodo tudi °*ledal, slovite Španske šole jahanja iz Dunaja. Cena iz eta, po oseb, je *>- vanjo pa je vključeno: prevoz s tunst.čmm^avtobusom kosilo. £ nina za ogled .Škocjanskih jam (50 din) ofded kobilarne in pred*«- Lipici (300din) ter organizacija in vodstvo potovanja 23. AVGUSTA V AMSTERDAM Kompas organizira 4-dnevni letalski izlet v Amsterdam izlet, o katerem smo pred časom že pisali. je veliko /.anim.«* saj ga odlikuje zelo bogat program Pozammaite se v naj^ poslovalnici Kompasa. V MUNCHEN NA OKTOBERFEST oktobre »hiška V času praznika piva od 20. septemhra do ■> Munchnu organizira Kompas dva 3 -™wv"» prireditve, združena t ogledom bavarske skupina ure na pol 25. septembra, druga pa 2c septembra. V MAKEDONIJO Foleg že utečenih izletov Kompasa v ^^^^ ni|o. ima obiske naše najjužnejše republike neip J Nun, »tiri različne variante, k, trajajo št, , »^^^^ gram. so nam na voljo v njihov. ^.In^J^ lian. kjer vam nudijo tudi vrsto drugin pi k |efaJske voyo, domovini in tujini. Tam lahk« re/emrat in kud^ /a < se domač«- in mednarodne proge . d. >M | hotelu Creina s Kranju), njihova lelefonsM 3!.r>.Rr»<>. _ Darinka Sede j: štirinajst dni prijateljskega Oldhama (4) Mesto zabave in denarja Skrb za varstvo otrok na cesti — Enake hišice, enaki vrtovi, zanimivi dimniki — Vožnja še vedno po levi — Disciplinirani gostje Pohajkovanje po mestnih ulicah lahko silno zanimivo, če znaš kreti oči in ušesa in če se ne bojiš i kaj vprašati. Delavske družine \jo v svojih zasebnih hišicah ali v •lovanjih. ki pa se večinoma ne igujejo tako visoko proti nebu naše stolpnice, celo več: stolpni-tudi zmernejših nadstropij so o nepriljubljene in ljudje se staranj v nadstropjih nadvse otepa-Zasebne hišice imajo večinoma •j kvadratni meter vrtička, bolj ali *»j urejenega, z rožami ali zgolj ^j|We$ko travico. Dogajanj > v dnev-sobah vidiš kjerkoli že hočeš. kajti zavese zagrnejo le zvečer, ko gredo spat, po zanimivem televizijskem filmu in požirku piva. V dnevne sobe nihče zvedavo ne zija. če pa sprehajalca s ceste že zanima zasebno življenje, potem je zagotovo tujec. Hišice so si podobne kot jajce jajcu, zato se po ulicah lahko kronično izgubljaš. A izgubiti se nikakor ne moreš, kajti v tem smislu ni bolj prijaznih ljudi na svetu: vsak miličnik te bo rade volje popeljal nazaj do hotela in vsaka angleška gospodinja bo imela za najbolj samoumevno stvar na tem svetu, da ti skrbno pokaže pravo pot. In zani- ff*p-childrtni za varno varstvo otrok na cesti L^l PA NISMO SE UKLONILI Berce-KatraSnik I*) pred odkritjem spomenika , *rna partizankama Tatjani in i^i v Lajšah je bilo, ko sem se , *1* pri Bercetovih na Mlaki pod i^vljico. Gospodinja Pavla je z Jamnika in spomin takoj hazaj v dni, ko sta se obe ogla-^ri njih doma, po domače pri jt^vsu, tam na začetku Jamnika. KN" je Pavlo sprejela v SKOJ. ^ookrat, po vsaki večji hajki, je pohitela d omov k Tatjaninim . J^ininim, da jim je zatrdila, da dekleti še živi. »Kdaj si jo s**x)je videla?« so hoteli vedno In Pavla je zatrjevala, da še živi in zdravi, brez vsake Ko sta se odpravljali na Pri-i^V^o na konferenco AF2 v M *^o. sta tudi bili pri njih. Vsaka /^/»ahrbtnik sta dobili od doma in »ta v hiši na mizi razlagali Navdušeni in veseli, da gresta ■^j rjmoreko. Veliko delegacij je tSTn s^oz> ^n tum skupina. *la dve un pred njima, je prišla *kozi Lajše. Ko sta odšli ^ in Tatjana, pa je zaropota-^ Kurir je prihitel povedat, da padli... j^la ni mnenja, da bi bila to ^ Pač pa le nesreča, ker so beli l^a tja udarili gor iz Sel« . Iz-tedaj res skoraj ni moglo izmišlja še danes . . . Na pripravnem kraju stoji njihova hiša na Jamniku; na samem začetku vasi in nič čudnega ni bilo, da so se tu najprej ustavili aktivisti in partizani, kot Alojz Kebe, Gregorčič, Stane Jelovčan, Šiška in drugi. Iz dvainštiridesetega se spominja tudi Vinka Hafnerja in njegove sestre Ančke. Prvega partizana pa je Pavla videla poleti 1941. Na njivi je bila, ko je oni prišel vprašat za nekega človeka in ji naročil, če se bo oglasil, da naj čaka na geslo. Pri njem je videla pištolo. Moral je biti dobro poučen, da je prišel naravnost k Pavli. Spominja se, da je oče velikokrat kar izginil od doma in domači niso prav nič vedeli kam. Pavla je imela v začetku svoje partizanske veze in tudi za njeno delo oče ni vedel. Ko so bili Cankarjevci v Dražgošah, sta Žagar in Gregorčič tik pred borbo sklicala shod vseh aktivistov v Dražgošah. Pavla je šla tja 8 sosedovo hčerko, Milko Moho-rič, in tam sta obe naleteli na svoje očete. Nihče ni vedel za drugega in očeta sta pisano gledala dekleti. Toda zdaj je bilo lažje delati: oče je poleg žene dobil pomočnika še v hčerki. Kurirsko vezo je držala Pavla na vse strani: tudi po dvakrat na dan je bila v Kranju, v Radovljici, pa spet na Martini vrhu, v Farjem potoku, v Cerknem, Zireh, Danjah, Sorici .. . Po štirinajst dni skupaj je bila včasih na poti. Z materjo sta bili domenjeni, da bo, če bo vse mirno in brez nevarnosti, ko se bo vračala domov, na ostro skalo pod Jamni-kom obesila cunjo. Kolikokrat je bila skala gola, ko se je vračala s svojih samotnih poti. Kje v gozdu nad Jamnikom je čakala po vso noč, pa tiste krpe ni in ni hotelo biti .. . Za SkofjeloSki odred je spravljala skupaj hrano, obleko in vse drugo in z vozom je šla prav na Bertoncljevo žago ob glavni cesti pod Orehkom pri Kranju, pa v Zabnico in drugam. Naložila je zbrane stvari in potem peljala do Nemil j. jih puščala pri kovaču na Logu, dostikrat jih je pa pripeljala «-elo domov in od tu spravila v partizane. Redke so bile hiše na Jamniku. ki niso delale za partizane in prav zato so se partizani tu na robu Jelovice počutili varne. Pa so hodili vohunit Dimniki, vsi v obliki krone mivost: če ste že bili v Angliji, ali ste opazili, da so dimniki starejših in novejših hiš vsi v obliki krone ali trdnjave? In takšni res nudijo prav enkraten pogled, prav zanimivi in privlačni so. Angleži še vedno vozijo po levi, seveda, še vedno prevozijo razdaljo v miljah in še vedno se vneto oklepajo svojih tradicionalnih mer. le denarne enote so malce poenostavili in prešli na dekadni sistem. A kljub temu je kar dosti težav, da se znajdeš in prve dni smo plačevali enostavno kar z bankovci, da bi na koncu imeli toliko drobiža, da so nam bile denarnice sila težke. A brez skrbi, drobiža smo se pozneje še kako hitro znebili z raznimi igrami na srečo v avtomatih, ki jih je povsod kot listja in trave. Če drugega ne, nam je drobiž kopnel za zelo drage angleške cigarete iz avtomatov — okoli 50 dinarjev za zavojček. Voznike je mikala prava vožnja po levi in nekateri so jo okusili tako, da so prav previdno in dokaj znosno vozili po ravnem delu ceste, pred križiščem pa je upade! ves vozniški pogum — res ni bilo pametno tvegati zaviti prav v nasprotno stran kot je pri nas v navadi. Angleži pa sicer vozijo dokaj hitro, a tudi previdno. Ceste so hitre, dokaj prometne, zato so poskrbeli za posebno varstvo otrok, ki ga pri nas v podobni obliki uvajamo zadnja leta. Sole zaposlujejo za nekaj honorarnih ur dnevno ženske, »loppv-pop« jih imenujejo. sem. Pavla se spominja dogodka, ko je pozno jeseni 1942 šla v laz grabit listje. Trava je utišala njene korake in nenadoma je stala pred Bitencom iz Lesc in Rakužo, ki sta v dolinici ležala na površnikih. Ko sta jo zagledala, sta zgrabila za revolverje. Še danes vidi rdečo in zeleno vrvico, s katerima sta imela pripete pištole. Hitro je nagrabila koš listja in ko sta ona dva vstala in šla, jima je sledila. Pri Kordeževih sta se ustavila in prijateljsko kramljala. Še isti večer je o dogodku obvestila Gregorčiča, Kebeta in Jelovčana. Kmalu za tem, 11. decembra 1942, ob štirih zjutraj, so Nemci obkolili vas. Očetu se je hitro zazdelo, da zunaj nekaj ni v redu. Ko je pogledal skozi okno, so Nemci že lezli po skladovnici drv pod hišo ... Hitro je vse zbudil in poklical v klet. Tu so si pogledali iz oči v oči. Uiti ne morejo več. Straža je pri vratih, zgoraj hiše, Nemci vse naokrog. Tako dobro se Pavla še spominja očetovih besed: »Dobro si zapomnite: pri nas ni bilo nobenega partizana! Tudi če vas streljajo, trdite tako. Nobenega ne bodo ustrelili, le priznati ne!« To je bila očetova zapoved in držali so se je. Štiriindvajset so jih takrat odvlekli z Jamnika v Begunje. Od Klobovsa očeta, mater, Pavlo in brata. Soseda Pavleta so v Jelovici dobili raztrganci in nasedel jim je . . . Zdaj so Nemci vedeli vse. Šest tednov so očeta vlačili iz bunkra v bunker. In nesreča je bila še ta, da so še med tistim časom ujeli nekega partizana, ki je pri mučenju tudi nekaj priznal. Ko so bili že tri mesece v Begunjah, so Pavlo spet prišli iskat za zaslišanje. Proti prete-paški celici so jo vlekli. Tokrat je tu našla očeta. Na kol, ki je stal v kotu, je bil privezan in po sencah so mu tekle krvave srage. Prav nič več ni bil Človeku podoben. Pod njim je stala velika luža vode: tepli so ga do nezavesti, spet polivali, da je prišel k sebi in potem spet vse znova. Trdno je bil prepričan, da nihče njegovih ne bo klonil in ko je bilo najhuje, je krvnikom dejal, da če ne verjamejo, naj pokličejo hčerko . . . »Povej Pavla, če je bil res kakšen partizan pri nas! Mene bodo ubili . ,« ki se ob začetku in ob koncu šolskega dne v ustrezni uniformi in z obveznim znakom »stop-children« postavijo na vse prometne ceste ob semaforje in vodijo šolske otroke varno čez cesto. Vse dotlej, dokler ni zadnji malček varno doma traja njihova služba in takšna preventiva je nadvse učinkovita. Seveda pa so tudi otroci na cesti ali ob njej v stalni nevarnosti, kajti prometnih nesreč ne manjka: dokazujejo jih v dnevnem časopisu ali v stalnem zavijanju policijskih siren, ki so, vsaj po mojem mnenju, bolj zastrašujoče glasne kot bi bilo treba. A učinek je nedvomno odličen. Meso v mesnicah je takšne kvalitete, da se ti cedijo sline, še posebej danes, ko so naši kavlji prazni. Manj vabljive so cene, ki tudi za angleške razmere pričajo, da v povprečni delavski družini meso ne more biti vsak dan na mizi ali vsaj ne v tako ogromnih količinah kot ga pospravimo mi. Sicer pa je vsaka taka primerjava hudo dvomljiva in dvorezna, kajti vsak družinski proračun ima svoje interese in zahteve. Vsaka družina porabi pač dohodek ali družinski proračun po svojih željah in zmožnostih. Večino je precej presenetilo, da dopoldne domala ne moreš dobiti sendviča, kaj šele piva. kajti tudi Angležem priljubljeni »pubi« ali gostišča in bifeji se odpirajo točno ob dvanajstih in zaprejo tudi točno ob treh popoldne. Ne, lačni sploh nismo bili, nasprotno, še preveč so Pavla je zbrala vse moči. Ponovno je zatrdila, da nikoli ni nobenega videla. »Takoj ga bom ustrelil!« je oni zgrabil za pištolo. Pavla je skočila proti očetu, pa so jo zgrabili in odvlekli. Kasneje je oče pripovedoval, da ga res niso več toliko mučili. 2. marca 1942 so ga odpeljali v Dachau. Skozi hude preizkušnje je šla Pavla v Begunjah. V začetku so jo šest dni vlačili v bunker. Nek majhen gestapovec jo je pretepal in morala je poklekniti, da jo je dosegel. Največ je tolkel po glavi. Mami so pri pretepanju zlomili roko ... Za vsako malenkost je bilo pretepanje in bunker: ker je našla skorjo kruha in jo je dala mladima Poljakoma, ker so izvedeli, da je oddala fantom čike, ki jih je našla pri pometanju govorilnice ... Ko je nekoč delala v kuhinji, so jo pomotoma zaprli v klet. Nemci, ki so jo iskali, so bili prepričani, da je ušla. Mamo so že zvezali .. . Takrat je Pavla videla, kako zastraženi so begunjski zapori: na prvih stopnicah iz kleti sta stala dva mitraljeza, na drugih stopnicah spet... In prav takrat je bila na stopnicah zbrana cela vrsta partizanov, ki so jih peljali na streljanje. Nikoli ne bo pozabila belih rut, ki so jim jih zavezali čez oči. Vso noč je pokalo na sestrskem pokopališču. Kar na črno so takrat streljali, brez objave na listi .. . 10. marca 1943 so jih spustili. Vendar s težavo. Blejski gestapovci so bili za to, da jih spuste, radovljiški pa proti. Kot pogoj so postavili, da morajo Jamničani spraviti z Vodic 100 metrov drva, ki so bila tam narejena. Pa se Pavla ne spominja, da bi pripeljali kakšen voz drva od tam. Še isti večer, ko sta se z mamo vrnili domov, so prišli partizani. Takrat jih je mama prosila, da bi nekaj časa ne hodili, ker so tu kontrolirali raztrganci. Mlajša dva. Francko in Aleksa, ki sta ostala doma. so ves čas obiskovali in spraševali in ob nekem obisku v Begunjah sta na dvorišču v enem od gestapovcev prepoznala raztrgan- -N Zvonec za zadnjo rundo Dve popolni »neznalici« angleškega jezika sta se v poznem večeru odpravili na pivo v eno izmed oldhamskih gostiln. Ura se je bližala že enajsti, ko sta žejna in željna okrepčiia stopila v lokal. Vljudno zaprosita za pivo, toda natakar se prične razburjati in kriliti z rokami. Gorenjca razumeta le besedo »finish« (konec). Ne gre jima v glavo, zakaj konec, ko pa je lokal še odprt in ob »šanku« ter za mizami še polno gostov. Zapustita prvo gostilno, toda tudi v drugi, tretji . .. osmi se jima zgodi isto. Negostoljubje tole ni. razmišljata, a kje tiči zajec, tudi ne vesta. Vprašati v angleščini ne znata. Angleži pa tudi ne razumejo slovensko. Obupana in s suhim grlom se odpravita nazaj v hotel, kjer je skupina bivala. Primer razvozljajo šele naslednje jutro »stari mački«: v Angliji je v navadi (in v zakonu), da oštir ob pol enajstih zvečer z zvoncem naznani zadnjo »rundo«, po tem usodnem cin-cin pijače ni mogoče več naročiti. V oldhamskih lokalih se predpisa strogo držijo, kar sta, četudi ne v vlogi inšpektorja, kontrolirala tudi žejna Kranjčana. C. Zaplotnik nas hranili, le požirek bi se včasih prilegel. Nato se gostišča odpirajo spet ob šestih in zapirajo spet točno ob enajstih — brez vsakega prigovarjanja ali moledovanja morajo gostje zapustiti lokale. Mrzlica pred enajsto je bila ponekod prav presenetljiva, gostje so kupovali po več kozarcev piva naenkrat, da bi ob enajstih mirno in discipliniran«) odšli. Takšno disciplino bi naši zasebni gostilničarji oboževali, našim družbenim sektorjem, pa, kakor vemo, večinoma itak ni mar, saj imajo marsikje že ob pol desetih prte z miz pod svojimi komolci . . . (Se nadaljuje) Toda kmalu je bilo pri Klobovsu vse po starem. Spet so bili tu partizani, spet je Pavla hodila na vezo. Vedno hujši trn v peti je bil Nemcem Jamnik. 27. februarja 1944 so ga požgali. Osemnajst hiš je takrat štel Jamnik in petnajst je bilo požganih. Le tri majhne bajte so ostale. Topove so Nemci postavili v Nemiljah in precej hiš se je vžgalo že od zažigalnih bomb. Deset dni prej je bila tu brigada, ko pa je ta odšla, so prišli Nemci in beli. Še danes se Pavli čudno zdi, da takrat niso šli s partizani. Vendar mladi bi že ušli. Toda bilo je veliko starih, s palicami. Ze se je spet videla v Begunjah, toda tokrat jih niso zajeli. Kar po poti so šli proti Kropi .. . Spet so vse izro-pali. Kot takrat, kaso jih odvlekli v Begunje. Svinjsko meso je bilo doma, suho sadje, posušenih gob ... Vsako hišo so posebej zažigali. Pol leta so bili v prvih dveh hišah, ki nista bili požgani. Potem so začeli obnavljati, kakor so pač mogli. Stara vrata je pripeljala iz Radovljice in okna. Ključavnic ni bilo. Sicer pa partizanske hiše na Jamniku niso bile nikoli zaklenjene. Partizani so prihajali in odhajali vse noči... Pa tudi lepi dogodki so bili, se spominja Pavla. Nikoli ne bo pozabila tistega božičnega večera 1943. na Martinj vrhu z Bertoncljevo Mirni. Zvečer se je zbralo v neki hiši okrog trideset partizanov in gospodinja je skuhala zelje in suho meso. Partizanski godec je zaigral in komandant je voščil praznike. Potem je bil solo ples za gospodinjo in ta je šla po komandanta. Tako lepo je bilo! Morda najlepše, kar se Pavla spominja iz vojne. Toda proti jutru so že vsi leteli iz hiše: Nemci so začeli napadati iz Železnikov. Štirinajst dni je takrat ni bilo domov. In lepo je bilo, kadar je na Jamnik prišla Prešernova brigada. II. bataljon se je vedno nastanil pri njih ... Naslednji dan, v nedeljo, je bila tudi Pavla med zbranimi pri otvoritvi spomenika Tatjani in Janini v Lajšah. Na njeni Partizanski poti. Morala je priti. Pretežka bi bila vest. če bi se kljub tolikemu delu na kmetiji ne odtrgala od doma. Saj je bil to del njenega življenja, nepopisno težkega in krvavega, toda tudi nepopisno lepega tovarištva, D. Dolenc TOMO KRIŽNAR: »BOS PO ČRNI CELINI« Bliže prihajamo Brazzavillu. več je valovitih gričev. Pragozd se umika savani. Ze od ekvatorja navzdol so črnci v preteklosti s svojim požigalnim načinom agrarne kulture uničili mikroklimo. Nikdar več se tod ne bo širila džungla. Kongožani se oblačijo v oprijete hlače in ozke živopisne srajce. V vaseh je vsaka druga hiša krojačnica. Blago je uvoženo iz Francije. S tranzistorji pod ušesom zvečer paradirajo po glavni ulici. Eksotika izginja. Kot pest debelo vrečko marihuane ponujajo že za naših pet dinarjev. Palmovo vino pijejo le starejši. Mladi se natakajo piva in francoskih konjakov. Svoje lepotice osvajajo v evropskem stilu. Voda postaja črna. Kongo je širok, da se komaj vidijo goli ravni bregovi, ki spominjajo na holandsko nižavje. Na spodnjem levem koncu se pojavijo dimniki v daljavi Kinschase. Brazzaville ji leži nasproti na desnem bregu reke, tik pred velikimi vasicami, ki se vlečejo skozi vse Kristalne gore. Počasi, kot bi se bala dolgih poti, brenči moja 100 kubična Yamaha po zadnjem strmem klancu Brazza-villa. Sledim ing. Kafolu, zastopniku Slovenijaboisa v tem mestu, ki mi kaže pot skozi živopisno zmešnjavo nabasanih ulic. Dva dni prej sem z rečno ladjo po reki Kongo prispel sem, da bi v Point Noire s pomočjo rojaka poiskal ladjo za pot domov. Ušla mi je pred tremi dnevi. Skupaj z blejskim gostiteljem pridem na drzno zamisel: zakaj se ne bi vrnil domov z motorjem, ki sem ga kupil v Nigeriji in tako uspešno zaključil svoje afriško potovanje? Cez celo Demokratično republiko Kongo moram. Od Brazzavilla do Ossoa je 900 km stare kolonialne poti, ki je na novih zemljevidih zarisana le s črtano črto, kar je znak, da je pot močno pod vplivom deževne dobe. Posloviva se daleč zunaj mesta*? Fejst možakar mi k mojim ubogim 2000 CFA primakne še 6000 CFA. Tako premorem v našem denarju okoli 600 din, 20 litrov bencina, kanto olja, spalno vrečo in gromozansko mačeto. Pravzaprav mi je dolgčas prvi dan. V edini kongo-ški rezervat se pripeljem po dobri asfaltirani cesti. V vseh 130 km srečam le dva stara jeepa. Rezervat je naseljen le s komarji, pokrajina valovita in gola. Prejšnji prebivalci so z ognjem in z novim orožjem pobili vse živo in požgali vse, kar je moglo goreti. Uničili so mikroklimo; zeleni tropski gozd se je za vedno umaknil pred savanskim grmičevjem. Tla so pokrita z glino in sploh niso tako bogata z rastlinstvom. Potem je asfalta konec. Razdrapana ilovnata pot se vleče čez valovite savanske griče. K cesti se stiskajo drobne vasice. Koče so pravzaprav kar ravnih linij, postavljene druga ob drugi vzporedno z glavno ulico. Moških ni videti. Ženske srečujem za cesto z velikimi košarami in pipicami v ustih. Zjutraj otroci love leteče gosenice in jih s krili vred navdušeno hrustajo. Tudi meni ponudijo. Gostoljubni so ti črni Afričani, vendar precej manj kot tisti iz severnih področij Kameruna, Nigerije in Dahomeja. To so Bantu Crnici, ki zapolnjujejo vso kongoško kotlino. Vso pot jih bom srečeval. Ko so tod vladali Francozi, so jih izseljevali in pobijali kot muhe. Se nedavno — pred eno generacijo. Ekvator vpliva na temperaturo in vlago. Bolj ko se mu približujem, težje prenašam vročino. Padavine Pesek, vročina, praznina. Uh, dolgčas sicer pojenjujejo, vendar me vsak dan vsaj enkrat zalije kot iz škafa. Oblečen le v široke hlače se ne zmenim in divjam naprej. Voda mi zaliva oči, zato se včasih komaj rešim pred težkim padcem. Pot je seveda z dva metra visoko travo poraščen kolovoz; pokrit je z glino, včasih tudi z razmočeno ilovico, ki te enostavno spodnese. Na krvava kolena in boleče otekline sem se navadil že v Biafri. Všeč mi je, da lahko tulim kolikor me je volja, saj ni nikjer nikogar, ki bi ga prestrašil. Ko se mnogo kasneje udarim v Khartemu, me začudi, zakaj otroci pobegnejo, starejši pa se grozeče približajo. Potem se zalotim, da tulim na ves glas. Razočaran sem, saj še vedno ni videti nobene živali — Afriko sem si predstavljal drugače. Ko se pojavijo prva malo večja drevesa in galerijski gozdovi v bogatejših dolinah, opazim nekaj velikih ptičev. Cez cesto mi zleti kosmata žoga. Motor se vzpne kot konj in huškne za njo v travo. Prekrasno je drveti križem-kražem po savani in vihteti mačeto. Vroč, vlažen zrak ti mrši brado, večje trave te tolčejo po golih prsih. Moj safari se konča žalostno — z izvito ramo. Mogoče sem le malo preveč bral Jacka Londona. - Mostov v teh krajih ni. Cez redke reke vozijo splavi, privezani na veliko prečno vrv. Seveda me neuvrščeni prijatelji tudi tu skušajo ociganiti. Cez priložnostne hudournike so položeni le razmaknjeni tramovi. S prvim kolesom sem se zataknil v eno od špranj in padel. Ko sem pristal v mehki glini, je motor, osvobojen prijema, ravnokar letel čez mene. Nesreč je tudi na naših cestah dovolj, zato ne bom moril z opisovanjem škode. Dokončno so me razkurili trije domačini, ki so se prileteli krohotat, ko so slišali moje zmerjanje. Ta smeh je res tipičen za vse Kongožane. Izbuljenih oči se krčevito tresejo in tolčejo po kolenih. Debele ustnice se visoko zavihajo in skozi bele čeka-naste, naprej pomaknjene zobe sika slina. Blizu Fort Russeta pri iskanju hrane najdem norveški misijon. Starejša in mlajša ženska sta močno presenečeni. Opereta me in z nabasanim trebuhom spravita v belo dišečo posteljo. Ponoči me začne zreti 5rv, ki se mi je zajedel v noht pod mezinec leve noge. To so preklete bolečine. Naj si nogo dvigneš gor ali dol, stojiš na njej ali jo prisloniš na omaro, on je in jč. Ko odhajam, jokata. Zadnjega belega sta videli pred pol leta. Nadzorujeta dela nove cerkve in misijonske šole. Precej mladih domačinov pametnih obrazov jih spoštuje. Seveda mi na motor napokata tudi obilno malico. Tretji tabor mladih astronom« na Javorniku Idrija - Republiški odbor gioa-nja »Znanost mladini« je v sodelovanju z Univerzo Edvarda Kardelja iz Ljubljane in nekaterimi raziskovalnimi inštituti organiziral v letošnjem letu šest mladinskih raziskovalnih taborov, ki so potekali v različnih krajih po Sloveniji. Raziskovalci krajine so se zbrali v Genterov-cih pri Lendavi, geografi, botaniki, zoologi in arheologi v Vinici, naravoslovci v Podčetrtku ter biologi in fiziki v Piranu. Mladi astronomi so za svoj tabor, ki bo tokrat že tretji po vrsti, izbrali 1240 metrov visoki Javornik nad Crnim vrhom. V dneh od 8. do 15. avgusta se ga bo udeležilo 22 dijakov, med njimi tudi mladi raziskovalci iz drugih jugoslovanskih republik in iz ZRN. Prvi opazovalni večer bodo namenili orientaciji na nebu s pomočjo vrtljive zvezdne karte in teleskopa. Delo bo potekalo v štirih skupinah in vsaka bo morala opraviti »nočno« in »dnevno« raziskovalno nalogo. Naj naštejemo le najpomembnejše: določanje geografske lege na podlagi sončeve sence, fotografiranje sončnega spektra s pomočjo prizme in opazovanje različnih zvezd in ozvezdij. Strokovni mentor tabora na Javorniku bo Marjan r*rosen. vodje Jure Dolenec. Aleš Dolžan," Mohar in Jurij Šoba. astronomskega društva Najbolj izkušeni bodo tudi astronomsko opazo\ bližnjih Lomen. Javornik niso povsem si brali kot prizorišče astr tabora, saj ima številne pred drugimi kraji: ima i__ ozračje in je daleč proč od svetlobe, ki je velik sovražnik skovalcev vesolja. To so poO» številnimi opazovanji tudi društva Javornik, ki je eder. organizatorjev letošnjega mladih astronomov, v letih jim je uspelo napravit: 150 prvovrstnih barvnih in posnetkov različnih predelov 5" nebesnih pojavov, med d ujeli v objektiv tudi zna met VVest. Zaradi omenjenih or tradicije je tudi družbena naklonjena astronomski na Javorniku. Tod bodo više ležečo zvezdarno v j kar bi bil velik prispevek k tovrstne raziskovalne Silvo K Ena pol* Kil ; nti * CENTRAL Gostinska in trgovska delovna organizacija n. sol. o. Kranj TOZD GO8TIN8TVO n. sub. o. Kranj, Maistrova 11, objavlja na podlaci sklepa sveta PE Kraai* Pravilnika o delovnih ra zmeni h proste delo«* naloge in opravila A PE KRANJ 1. ekonoma — vzdrževalca 2. kuharja-ice 3. čistilke i Pogoji: pod 1. poklicna šola obrtne smeri, vozniški izpit B kategorije, 1 leto ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece; pod 2.: gostinska šola poskusno delo 3 mesece; pod 3.: osnovna šola, poskusno delo 1 mesec. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili 0 i} vanju pogojev v 15 dneh po objavi oglasa na naslov i Kranj, Maistrov trg 11, kadrovska služba. Vsi prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izba* postopka v 30 dneh po poteku roka za prijave. b..e rogači MATJAŽ CHVATAL Po 1900 m izmerjene poti se je nenadoma nebo stemnilo, v Jelovico je udarila strela, potem še ena in še in še. Po čeladi mi je pričelo šklopotati. »Toča! Poglej, kako je velika!« je vzkliknil Vegi. Zatekli smo se pod neko previsno skalo ob cesti. Toča se je dokaj hitro spremenila v deževne zavese. Bilo je tako, kot bi nekdo z neba zaliva na Jelovico gromozanske količine vode naenkrat. Pričel sem se tresti od hladu in sem se tresel vse do konca naliva, ki je trajal samo pol ure. Napotili smo se naprej in se ustavili pri vhodu v brezno. S seboj smo prinesli 30 m jamarskih lestvic in 2(K) m vrvi. Pripnem lestvice za drevo, ki raste ob vhodu in vržem prvi kolut v brezno. Priplezam nekako do sredine jaška, kjer se lestvice končajo. Rezervni kolut imam obešen za pasom. Pripnem se za prečko na lestvicah in ob visim. Toda.. o groza. stene jaška i hodnega brezna so na debelo poraščene / mahom, po katerem se navzdol zliva voda. Med spenjanjem dveh lestev nekajkrat priletim s celim telesom ob.steno. \ trenutku me vsakokrat na novo zmoči Ko mi je končno uspelo prilesti na dno vhodnega brezna in navzgor zavpiti: »v ozi <■ le voda kar curljala od mene Stopil sem po rovu do naslednjega brezna in tudi tam pripel lestve in splezal dol. na potico, nekaj metrov nižje. Čakam, zebe me. tresem se. Preklinjam Vegija in Grižo, ki se obirata nekje zgoraj. »Končno, daj .štrik'.« sem dejal, ko sta se znašla ob meni na polici. S šklepetajočinii zobmi sem se vpel v vrv in se spustil. Počasi je šlo navzdol po breznu, morda bi kdo pomislil pri tem na samomorilstvo. toda pri takih akrobacijah na vrveh se počutimo varnejše, kot pa v mestu na pločnikih, kjer vsak trenutek lahko prihrumi avto in te povozi. Pravzaprav mi to življenje na vrvi pomeni življenjski vsakdan. Za menoj se spusti Griža. Približno dvajset metrov je nad polico, na kateri stojim, ko zaslišim grozljiv krik. Kri v žilah mi zledeni. telo pa popolnoma otrdi. Nekaj neskončno dolgih sekund čakam, da bo telo treščilo na polico, se odbilo, morda potegnilo za seboj tudi mene in se peni naslednjo stopnjo spre menilo v brezoblično gmoto krvavega mesa m kosti. »Je že v redu.« zaslišim glas od zgoraj. Cez približno eno uro sta oba prišla do mene. Griža seje še vedno tresti, njegov obrav pa je bil tako bel, kot bi ga nekdo pobelil. Odšla sta naprej, sam pa seni m- po;.,,;, noma premočen in prem ražen napotil i >» izhodu. Na polici nad šestindvajsetmetrskim breznom sem se ustavil. Na tleh je ležala presekana vrv, ki sta jo skupaj držali samo še dve nitki. Zgrozil sem se. Premočen sem izstopil iz brezna in se počasi napotil proti Goški ravni. Hodil sem po makadamski cesti, ki vodi skozi smrekov gozd. Pot se mi zdi nekajkrat daljša, kot je sicer. »Kadil bi,« si zaželim. Iz žepa privlečeni vžigalice, ki so popolnoma premočene, potem pa Še škatlico cigaret. Eno za drugo jemljem iz papirnatega ovoja in odmetujem, premočene, razpadle in zlomljene. Na koncu mi ostaneta dve, ki sta še uporabni. Snamem čelado, da bi sladki tobak prižgal s plamenom acetilenke. toda tudi tukaj je plamen ugasnil. Verjetno pri plezanju skozi vhodno brezno, ko sem z gorilcem na čeladi podrsal ob moker mah na steni brezna. Počasi stopam naprej proti našemu taboru, oblečen v jamarski pajac, obut v škornje in v plezalnem sedežu, na katerega so pripete vse mogoče stvari: šop kline* toliko vponk, en par plezalnih prizem' zavora, ob stegnu mi binglja kladivi ostjo, čez ramena imam obešenih i sikovih** vrvic, na glavi čelado, pozduho pa pripeto acetilensko svel tere vodi tanka plastična cevka do čeladi. tehnična pripravka, ki zelo w zanje po vrvi navzgor. Pri plei je plezanje popolnoma varno, s* Četudi se z rokami spusti ne more p*"" *i pomožna vrvica debeline od 3do 1. * ^ Črtomir Zoreč POMEN KI OB SAVI DOLINKI O NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE ?ETEK. 8. AVGUSTA 1980 £lata poroka v Smledniku V, V nedeljo, 3. avgusta, natanko po letih, sta 74-letna Marija in »—letni Vinko Zevnik iz Smlednika ^ 20 z zlato poroko ponovno pobila zvestobo. Pol stoletja skupne-^ življenja sta proslavila dokaj **romno, v krogu svojih domačih ... Oče Vinko se je h »Kaparju« v ^*nlednik priženil leta 1930, potem, w^ je ženo Marijo spoznal, v domačem kraju, na Podreči, ko je J^inašala pošto. Vzakonu so se jima ^Hiile štiri hčerke: Marija, Anica, j ^ri in Venčka. Prav, ko sta ustvarila družino, je bilo težko dobiti t%lo, tako, da je Vinko tesaril v i*j ubijani, mati Marija pa je bila j^ma. Vseskozi sta morala zelo "tromno živeti, da sta spravila hčere »do kruha«. Prav z njihovo pomočjo so v zadnjem času popravili hišo, ki je prijeten dom, kamor se vse rade vračajo. Navkljub težavam z zdravjem, pa oba zatrjujeta, da sta lepo preživela ta dolga leta skupnega življenja. Ob skromnem življenju, nenehnemu delu in velikem razumevanju drug do drugega, so leta hitro minevala. Veselje imata z otroki, najprej s svojimi, sedaj pa z vnuki, ki jima radi kaj postorijo. Oba imata zelo rada rože, ki krasijo njun dom, dobro se razumejo s sosedi, seveda pa se dobro razumeta tudi med seboj! Se na mnoga leta! -fr Najlepše Je bilo, če si imel delo •v rjanes je njuna hišica tam na jšrs^ricu Primskovega, ob cesti proti ^K^rcnjarn, vsa v cvetju in stalno >*k?to oprali okoli nje. Dela šq **ia ne zmanjka, pa vendar sta za-.•^j voljna. So pa za njima težka leta ^ljenja. Za očeta Jožeta Pelcla še >no. Se dve leti mu ni bilo, ko mu umrla oba starša. Vsi štirje fci^oci so se raz tepli po svetu. Jože je O pastir s šestimi leti, pa hlapec pri tem, zdaj pri onem kmetu, P» zapostavljen otrok brez ^**v Tudj v rudniku je delal, v w«ieAenburpj nakladal kamenje na >^nf: bil pri rudniških kovačih v - ^ Dvakrat je stavkal z ru-Ko se je bolan vrnil od voja-v- spet ni bilo dela zanj. Sest me-rlCev * je kot slepi potnik vozil po ^kih in iskal delo. Vse do Zaječarja W. 1928 se je le zaposlil v Indžiji železnici. Tu je leto kasneje tudi ■KJzna' 8V0J° ženo Angelo, ki je tudi t^tfa v Indžijo za delom iz Sodraži-P" Kočevju. 11. avgusta 1930 sta poročila in prišla decembra istega leta v Kranj, ki je vabil s svojo industrijo. Pri Koljažu v barvarni sta delala, potem v drugi barvanji v Kamniku. Decembra 1932 sta dobila delo v sedanji Savi, kjer sta delala vse do pokojnine: on do 1963, ona do 1965. Dolga leta je bil Jože mojster prevleke valjev in sestavljalnice. Trikrat je bil racionalizator, dvakrat inovator. Najhuje pa je bilo takrat, pravi oče Jože, ko so ga 18. julija 1944 v hajki pri Gorenji Tribuši kot borca 3. čete Kokrškega odreda ujeli, vlačili nekaj časa po zaporih, potem pa poslali v Dachau. In mama Angela pravi, da so bili najtežji časi takrat, ko je čakala, kdaj ga bo prišel iskat gestapo, ko pa je bil v taborišču, pa kdaj bo prišla vest o njegovi smrti. Najlepše je sedaj, ko so otroci pri kruhu, štirje vnučki za razvedrilo. Toda za tistega, ki je v življenju tako iskal delo, kot Palclo-va, je bilo najlepše tedaj, ko je imel zaposlitev. D. Dolenc Kmečka ohcet 80 »Po nevesto gredo« Bled - Na Bledu se Turistično društvo pripravlja na organizacijo Kmečke ohceti, ki bo v soboto, 9. avgusta in v nedeljo, 10. avgusta. Letos so se odločili za pravo kmečko ohcet, ko se bosta poročila Gorenjca po starih gorenjskih svatbenih običajih. Kmečka ohcet se bo začela v soboto, ob 10. uri, z vabljenjem svatov na ohcet in nadaljevala popoldne z nakladanjem bale pri Piberču ter promenadnim koncertom. Ob 17. uri bo pred Festivalno dvorano šranga balam, zvečer pa vasovanje fantov na vasi. Ze v soboto bodo od Jelovice do Kazine postavili stojnice, na katerih bodo turisti in obiskovalci Kmečke ohceti lahko kupili najbolj izvirne slovenske spominke in izdelke domače obrti, ki jih je prav za kmečko ohcet izbralo obrtno združenje iz Ljubljane. V nedeljo bo ob 14. uri ohcetni običaj na nevestinem domu, nato pa svatovska povorka po Bledu. Kmečka ohcet se bo nadaljevala s šrango nevesti in ženinu ter s promenadnim koncertom pred Festivalno dvorano. Poroka neveste Marije in ženina Janeza bo na zgornjem dvorišču Blejskega gradu, ohcet pa bo na prireditvenem prostoru s svatovsko pojedino in »zaplečvanjem« vaških fantov. V soboto in nedeljo bodo zaprli promet od hotela Jelovice do Kazine, tako, da organizatorji prosijo vse obiskovalce, da pustijo osebna vozila pred Bledom ali na stranskih blejskih ulicah. Na Bledu tako nameravajo zapreti osrednji prostor v prihodnjih letih, tako, da bo kmečka ohcet preizkus prihodnje prometne zapore. Še posebno razveseljivo pa je, da bomo na Bledu lahko na sejmu izdelkov domače obrti lahko videli zares izvirne slovenske spominke, od dekorativnih sveč, pip, slik, uporabne umetnosti, do ribniških izdelkov. D. S. Nagrobnik umorjene Marjane A bruc na dovškem pokopališču. ^iffusta letos bosta zlato poroki "*r**p ceste v Kranju. praznovala Angela in Jože Pelcel z MALOMARNI LESNINARJI Kranj — Bilo je v sredo, 6. avgusta, ko se je naš bralec z ženo napotil v Lesnino na Primskovem kupovat sedežno garnituro. Dodobra sta si potencialna kupca ogledala trgovino s pohištvom medtem ko so trije prodajalci in tenzivno razpravljali. Se bi si jo ogledovala, a nazadnje je bilo treba tudi kaj vprašati. Napotila sta se torej do razpravljavcev v čisto prazni trgovini in žena si je upala pač nekaj vprašati. Da ne bi! Mlajši prodajalec z očali se je silovito razhudil. češ. le kaj si žena misli, ko pa se morajo oni vendarle nekaj pogovoriti. Njegove besede so bile tako neznansko nesramne, da si žena sploh ni opomogla od presenečenja. Zgrožena nad takšnim odnosom prodajalcev Lesnine sta se obrnila in odšla. Jaz pa pravim, da se v takšno trgovino sploh ne splača več vrniti. Navsezadnje bi bilo dobro pobarati pri leski konkurenci, pri Murki, kjer vas zagotovtt ne bodo nadrli. Vsaj do zdaj od tam do mene še ni prišla nobena tovrstna pritožba ... 1 ZDRAVJE V NARAVI Čebula (Allium cepa) Naravno zdravilo za pospeševanje prebave, *i**enie krvi, krepitev živcev, mehčanje sluzi, *oper krče in težave v trebuhu. Čebula je znana in cenjena začimba, prav tako se ^bnese tudi kot odlično naravno zdravilo. Znana je £el* vrsta sort, dozori pa v juliju in avgustu. Ce jo ^ranimo v hladnih in suhih prostorih je uporabljava mesecev. Čebula šteje med najstarejše okrepčilo in *Mtrati zdravilo. Vsebuje ostro eterično olje (oster duh Nli k solzenju). ter vitamine A. Bi. B2. R. H. K in P. rJŠVe čebuli izredno zdravilno vrednost. » Čebula pospešuje prekrvljenost sluznice in spodbuja izločanje sluzničnih žlez.Gnitje in vrenje v čre-reju kmalu preneha. D robo narezana čebula xaku-v mlaku je odlično zdravilo zoper trebušne krče v*» težave v trebuhu. Čebula učinkovito spodbuja 2?l°*anje seča. ker pa pospešuje tudi potenje, je prav. -tudi tisti, ki trpijo zaradi išijas« Hli J<> uživajo i * t revme. Ce si z prerezane čebule natiramo od išijasa ali revme boleče ude. je učinek še večji. Čebuli priposujejo tudi afrodizijski učinek. Sok sveže čebule krepi srce, poleg tega pa pomaga, da se povrne spolna moč, če je oslabela zaradi bolezni ali čezmerne živčnosti. Komur duh po čebuli ni všeč. naj si osveži usta z mentolom (bomboni) ali naj prežveči kavino zrno. Prav tako naj uživajo čebulo tisti, ki bi imeli radi čvrste in lepe zobe. Sok sveže čebula je učinkovito zdravilo za vtiranje zoper lišaje. prhljaj pri izpadanju las. krhkih nohtih (večkrat na dan natreti s sokom čebule) in zoper žuželčje pike. Čebula je tudi domače zdravilo zoper kužne klice, razen tega pa pospešuje izkašljevanje gostega izpljun-ka. Uživamo jo surovo z drugo hrano, lahko pa pijemo tudi zvarek: srednje veliko drobno narezano čebulo kuhamo v nekaj več kot četrt litra vM članov in sodi med najbolj aktivna gasilska društva v radovljiški občini. Na Gorjušah so si dolgo časa izredno želeli primernih prostorov za dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev, zdaj pa so prostore končno dobili, tudi zato. ker so krajani Koprivnika in Gorjuš namenili 12.000 prostovoljnih delovnih ur za izgradnjo doma. Obenem je interesna skupnost za požarno varnost v radovljiški otičini namenila tudi denar za veliko gasilsko cisterno, ki jo je prejelo Gasilsko društvo Bohinjska Bistrica. V nedeljo so na slavju, ki so se ga udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij radovljiške občine, razvili prapor Gasilskega društva Gorjuše — sredstva za nakup prapora so prispevali krajani Gorjuš in Koprivnika ter delovne organizacije Bohinja. Tako se v zadnjih letih na Gorju šah in na Koprivniku lahko pohvalijo s kar precej pridobitvami, saj so dobili telefonsko povezavo z dolino, asfalt do Koprivnika. izboljšala se je preskrba, predvsem s kruhom, avtobusna povezava je postala ugodnejša. Tudi v zimskem času nimajo več 'toliko problemov s pluženjem ceste od Gorjuš do Jereke. ■ I).Swlei GLASIO.STRAN PETEK, 8. AVGUSTA 1 Maršal Trto z divjim petelinom, uplenjenim na Pokljuki I. 1961 Foto I. Fabjan so poklicali prav njega? Tudi revir-ni lovec, s katerim sta razglabljala o tem, ni vedel pravega odgovora. In potem — kot da se ni zgodilo nič. Ko je na upravi poročal o opravljeni nalogi in pomagal, da so na special-ki natančno vrisali rastišča, so ga čisto preprosto poslali domov, v njegov revir. In pustili šo ga pri miru vse do predvčerajšnjim. Komaj prejšnje jutro, ko sta se z upravnikom vrnila s Pokljuke na Bled, mu je upravnik v pisarni povedal, da ta dan pričakuje tovariša Tita, ki da pojde nad divjega petelina, on, Janez, pa je določen, da ga bo spremljal. Potem so se posvetovali, na katero rastišče bi peljali tovariša Tita. Janez je predlagal, da na tisto, ki je oddaljeno približno kilometer od ceste, ker je pot do tja najpriklad-nejša. In petelin poje prav na robu, kjer se svet prelomi v grapo in na njeni drugi strani spet vzkipj kvišku. Opozoril je tudi na to, da tam petelin dobro poje. »Ni prav star, da bi se samo pretepal, pa tudi tako mlad ne, da bi se bal. Drugi petelin, ki poje prav blizu ceste, ni zanesljiv in tudi lep ne bo, ker je še mlad,« je povedal. Po temeljiti oceni so sprejeli Janezov predlog. In zdaj je tu v temni noči pred seboj bolj slutil tovariša Tita, kajti oči ga niso videle. Petelin pa je pel. »Poj, poj, ljubi petelinček moj! Nič se ne boj, le nič se ne boj! Samo nikar, da bi nehal, za božjo voljo!« In petelin je pel. Janezovi skoki so bili premišljeni. Hotel se je čimprej približati tovarišu Titu. Zdaj ga je že videl pred seboj. Petelin pa je še vedno pel. Janez si je v mislih obnavljal zad- vica. V grlu se mu je naredil vozel. Petelin je tik za glavnim uradcem prenehal, kot bi odrezal, in brušenje ni sledilo. Tovariš Tito, očitno nepripravljen na to presenečenje, se je že pognal v skok. Janez ga je prav dobro slišal in petelin najbrž tudi... »Kaj bo zdaj?« se je strahoma spraševal Janez in dih mu je skoraj zastal. Bil je vajen lova na pstelina. Prav dobro je vedel, kako je hudo, če petelin iznenada preneha peti in mora lovec, ki ga naskakuje, obmirovati kot kip, dokler se petelin spet ne oglasi, dokler ne prične brusiti. Samo v tistih treh sekundah, kolikor traja značilno brušenje, petelin ne sliši in skoraj ne vidi, kajti v svojem zanosu tako na široko odpre kljun, da mu kost spodnjega dela kljuna zamaši ušesno votlino. Od napora tudi skoraj zamiži. Taka prekinitev petja pa lahko lovca preseneti v kaj neugodnem položaju, bodisi da ima eno nogo že v zraku, bodisi da komaj še stoji pokonci. Petelini namreč najraje pojo v zelo težkih, strmih, razdrapanih predelih gozda, vrh tega pa začno peti mnogo pred zoro, ko je gozd še v objemu noči. Ko začnejo drugi ptiči svoje jutranje petje, je za lov na divjega petelina ponavadi že prepozno, razen če mu ni lovec, ki ga zalezuje, že zelo blizu. Glas mogočne ptice ni močan, se ne sliši daleč, in kadar začno ptiči svoj jutranji koncert, se njegov glas zgubi v ptičjem zbornem petju. Tedaj pa pogosto preneha peti in se raje spusti k svojim kokošim na svatovanje. Najhujše, kar čaka lovca pri naska-kovanju petelina, je, če petelin svojo pesem preprosto odreže kar sre- V tistem letu sta se pripetila še dva pomembna dogodka. Prvi je bil ta, da sta Janez Polda in Malči dobila hčerko. Dala sta ji ime Malči. Drugi dogodek pa je bil popolnoma nepričakovan. Bil je skoraj neverjeten, tako da samemu Janezu še pozneje ni bilo več docela jasno, aii je bilo res ali pa je o tem samo sanjal. Bilo pa je takole: stal je oprt na smreko in se smehljal. V resnici se je smejal, sicer brez glasu, saj ga ni mogel nihče videti. Bila je noč, zato se je ves prepustil razpoloženju, v katerem je občutil veselje in zadovoljstvo s samim seboj. »Kako drugače, kako močno drugače je vse to,« je zašepetal skoraj naglas. V mislih je primerjal dogodek pred nekaj leti, ko je s» tovarišem iz republike« šel na lov na srnjaka, a se je »lovec« ponašal nasproti Janezu zviška. »•Kako vse drugače je to!« Bila je še noč. Samo svež veter z vrhov je šepetal nad nazobčanimi kulisami smrekovega gozda. Nedaleč stran je pel divji petelin. Vendar njegovo petje ni motilo tišine noči. Le poglabljalo jo je. Petje je bilo pravilno, zavzeto, polno, kot si ga je samo mogel želeti. Klepanje skrivnostne ptice se je potem povzpelo v zanosno brušenje, to spet v trljajoče klepanje, pa znova v redno, ubrano brušenje. In ko je petelin brusil ter bil v svojem ljubezenskem zanosu gluh, je Janez napeto sledil šumu korakov, hitrih, previdnih korakov, vsakokrat, ko je petelin brusil. Minilo je namreč komaj nekaj minut od trenutka, ko je pustil predse tovariša Tita, da sam, kot se spodobi pravemu lovcu, naskoči divjega petelina. Vse se je pripetilo tako nepričakovano, da kar ni mogel verjeti. Komaj dva dni poprej so mu iz uprave lovišč na Bledu sporočili, naj se takoj zglasi pri njih. Na Bledu ga je upravnik že čakal v avtomobilu. Rekel mu je, naj prisede v avtomobil, in že sta se odpeljala proti Pokljuki. Šele po poti mu je naročil, naj podnevi najprej ugotovi, ali se zaslišani petelini še zadržujejo na svojih rastiščih, potem pa naj izbere dve najprimernejši rastišči in tam okrog počisti vse suhe vejerki so padle z dreves. Na- Janko Perat S Titom na petelina slednje jutro naj ugotovi, ali petelini še dobro pojejo, potem pa naj ga čaka pri lovski koči, kamor bo prišel ponj z avtomobilom. »Pa smem zvedeti, zakaj vse te priprave?« »Vse boš zvedel ob pravem času. Zdaj samo izvrši, kar sem ti naročil!« je Janezu redkobesedno in skrivnostno odgovoril upravnik. Kljub radovednosti ni več izpraše-val. Mesec marec se je že bližal koncu. Prva zelen se je že začela prebijati skozi rjavo travo, vendar ni še nobena barva prevladovala. Tedaj so ga prvič poklicali na upravo gojitvenih lovišč na Bledu. Naročili so mu, naj vzame s seboj, kar nujno potrebuje za daljšo odsotnost z doma, za teden dni. Tudi takrat ga je upravnik zapeljal na Pokljuko, brž ko se je zglasil na upravi. Na Pokljuki ga je že čakal revirni lovec. Upravnik jima je naročil, naj poslušata petje divjega petelina in najdeta vsaj troje rastišč, ki niso daleč od ceste in ne v preveč grdem svetu. To nalogo sta uspešno opravila. Teden dni sta jutro za jutrom prisluškovala tišini gozda, da bi zaslišala skrivnostno petje kralja gozdov. Vsega skupaj sta našla štiri rastišča. Dve sta bili žeto primerni, saj sta tam pela petelina zelo blizu gozdne ceste. Prvi petelin je pel komaj dober streljaj stran, drugi pa le dober kilometer daleč, vendar je bil prav v tem kraju pristop zelo lahek, kajti svet je bil lepo položen vse od ceste pa do rastišča. Zadaj, za veliko, košato bukvijo, ki si jo je bil izbral petelin, pa je zemljišče prehajalo v strm jarek in se na drugi strani ostro vzpenjalo v razdrapano skalovje. Že tedaj se je Janez spraševal, čemu služi vse to. Zakaj niso te naloge zaupali revirnemu lovcu ali pa lovcem pokljuškega sektorja? Zakaj nje dogodke: Z Bleda so krenili kmalu po polnoči. On je sedel v avtomobilu, ki je bil spredaj, za njim se je peljal tovariš Tito, zadaj pa je peljal še en avtomobil s spremstvom. Nobenega drugega ni bilo. Ustnice so se Janezu spet razširile v smehu. Spomnil se je, kako sta bila s tovarišem Titom krenila s ceste v gozd in je hotel spremljevalec z njima, a ga je tovariš Tito zavrnil. Na misel mu je prišel prizor, kako je spremljevalec pokorno ostal na mestu, medtem ko so se mu roke iztegovale naprej, kot bi same hotele za Titom. Prav smešen in nebogljen je bil videti. »Lahko si predstavljam, kako mu je bilo pri srcu, ko je moral tovariša-Tita takole samega pustiti z mano v gozd. Toda nimajo se česa bati. Tu smo zdaj samo trije: tovariš Tito, jaz in petelin ...« Petelin je še zmeraj pel. še nekaj skokov, samo še nekaj skokov in tovariš Tito bo na strelu. »Poj, petelinček, poj!« Blizu rastišča, vendar dovolj daleč stran, da bi petelina ne spodila, sta se s- Titom ustavila. Janez mu je na krafko povedal, kje pričakuje, da bosta slišala petelinovo petje, in kako bosta petelina naskočila. Potem sta molče čakala petja. Janez se je pričel že potiti, ker petelin ni začel peti tako kmalu, kot je pričakoval. Čas je počasi lezel naprej. Petelin je začel natančno tedaj, kakor je predvideval. Nato sta ga začela naskakovati. Tito zadaj, Janez spredaj. A že po štirih, petih skokih, med petelinovim brušenjem, je Janez začutil na svojem ramenu Titovo roko. »Sam ga bom naskočil. Ti ostani tu,« mu je šepetaje rekel. Janez je ostal in se naslonil na smreko. »Tako se vede pravi lovec,« je pomislil. Naenkrat se je zdrznil. Srce mu je začelo hitreje, močneje biti in po vsem telesu mu je šla rahla drlita- di kitice, medtem ko se je lovec že pognal v skok. In prav ta smola se je morala pripetiti tovarišu Titu ... Janez je zadrževal dih in čakal, kdaj bo petelin odletel z gredi. A nič takega se ni zgodilo. Potem pa je hipoma zaslišal previdni, tihi. negotovi »tep, tep«. In čez nekaj trenutkov že pogumnejši »tep. telep, tep, telep«. Nato spet tišina. Zatem še et izzivalnejši poskus. Ko pa je * lin zapel polno in se je oglasile' govo zanosno brušenje, je Jane slišal tudi skok velikega lova V tem hipu se je pognal v sk» sam, da bi bil bliže tovarišu" če bi mu bilo treba biti v po* Da bi se le ne zgodilo še predvidenega. Zdaj pa se je spet približeval' Ni mogel ostati zadaj, potem < petelin za nekaj časa nehal pet Toda zdaj je petelin spet pel. še dva dobra skoka ... Tedaj pa — petelin se je srei lepšega petja hipoma dvignil velikim ropotom odletel. Janezu se je zdelo, da so se * ke zamajale in da se bode zdaj zrušile nanj. Ostal je na* in prav tako tovariš Tito. ki s presenečen samo obrnil proti: mu. Janez je ugotovil, da se je f samo spreletel, kajti na oni globače, vendar ne daleč sli* je spet usedel na drevo. Ja* dal tovarišu Titu znamenje, * pri miru. Obstala sta na mess V bližini se je tiho oglasila t* nato še ena. Zbudil se je in'-golel stržek. Ptiči so se na jutranje zborno petje. Oglasil se je tudi petelin. Sp" previdno zaklepal, potem pa* nenavadno hitro prešel na po* tico. Prvo petelinovo brušenje je izkoristil, da je skočil k Trtu zašepetal z glasom, ki ni ugovora: »Jaz grem naprej. Vi pa za » In tako je bilo. Pravi, res težaven naskok s to šele začel. V jarku je b* vsepovsod so ležale odpadi veje. na drugi strani pa ^ | bovi. Petelin je v petju ko* Janez je medlel od strahu, i* prenehal peti in bo dokorč' letel. Toda spremljala ju je lovska Petelinu, ki je pel na ve i smreke, sta se le približala I njih dveh skokih je Janez p--variša Tita spet predse. -zborovsko petje na višku * vzhodu v plamenečih zubljih gorela jutranja zarja. je poč Petelin je padel. Reportaža je bila ^ Lovcu - glasilu Lov3w^ Slovenije v 6 številk, * pr»d lovom na fazane v Cerkljah n* Gorenjskem. to» 1** Foto fcL Letovanje Kranjčanov v Ankaranu \ Olimpijski odzivi (1) Delavci Skupščine obline Kranj imajo v Ankaranu svoj počitniški dom, kjer vsako leto preživi svoje počitnice več kot sto Kranjčanov. Ta teden se je vrnilo domov dvajset letoviščarjev druge izmene. S preživetim dopustom so bili večinoma zadovoljni, pripomnili so le to, da tudi v Ankaranu in ob vsej slovenski obali ni kave in pralnih praškov, primanjkuje pa tudi sladkorja. Namesto tega je bilo dovolj meduz, trgovine pa so bile vseskozi polne — pa ne blaga, ampak kupcev. O tem. kako se počutijo ob morju, so spregovorili: Vlasta Galičič: Tukaj sem že deset dni. prišla pa sem s starši. Ode je zaposlen na občini, tako da sem pridemo vsako leto. Stanujemo v Micki, to Je majhna letna hišica ob domu. Žal v njej prebi- vajo ludi podgane, ki vsako noć tekajo po podstrešju. Hrana je dobra, kuharici v domu sta zelo prijazni. Do plaže ni daleč, je pa precej zanemarjena. Letos je tudi ogromno meduz, ki smo jih kar s teniškimi loparji pobirali i/, morja. Zvečer grem ponavadi plesa t. ker pač nimam kaj drugega početi. Boris Pritekel: Danes je že petnajsti dan. odkar sem prišel v Ankaran, drugače sem zaposlen na občini kot upravnik. Tu sem že drugič, prebivam pa v domu skupaj z ženo in hčerkico. Hrana je odlična, v vsaki izmeni pripravimo tudi vsaj en piknik. Oprema v sobah je že precej dotrajana, vseeno pa spimo dobro, saj te plavanje precej utrudi. Plaža je »me-duzasta«. Prej je bilo vreme lepo. zadnih nekaj dni pa je morje polno meduz in tudi vreme se je Jelovica Lesna industrija Skofja Loka objavlja za šolsko leto 1980/81 PONOVNI RAZPIS naslednjih prostih učnih mest: 20 stavbnih mizarjev 20 lesarjev ozkega profila 6 strojnih ključavničarjev 1 kovača 1 kleparja 2 steklarja 1 kuharico Pod točko 1. in 2. so zagotovljeni pogoji izobraževanja v obratih ? Skofli Loki, Kranju, Preddvoru. Pod točko 3. na v Skofji Loki >■ Preddvoru, pod točko 4., 6., 6. in 7. pa samo v Skorji Loki. Učno razmerje pod točko 2. in 6. lahko sklenejo tudi učenci, ki imajo dokončanih 6 razredov osnovne Sole. Učencem nudimo brezplačno malico, brezplačen prevoz, kakor tudi brezplačne učne pripomočke, nagrado v času izobraževanja pa v odvisnosti od doseženih uspehov. Kandidate vabimo, da si pridobijo dodatne informacije v kadrovski službi delovne organizacije, za izobraževanje pa naj pošljejo poleg lastnoročno napisane prošnje tudi zadnje šolsko spričevalo. Nastop izobraževanja je možen takoj po opravljenem zdravni-pregledu. poslabšalo. Za zabavo in rekrea cijo je v Ankaranu zelo slabo poskrbljeno. V hotelu Adrija so pokvarjeni vsi avtomati, od šestih stez na kegljišču dela le ena. Zvečer lahko poslušamo glasbo kar s treh plesišč, žal pa se melodije prekrivajo in zlivajo v eno. Na ples 7. ženo žal se ne moreva, saj je hčerka Maja stara šele tri mesece. Milka Studen: V domu bom celo poletje skrbela za prehrano, drugače pa stanujem v Kranju. Sem že upokojena. V Ankaranu sem prvič, prej sem dve poletji kuhala v Fiesi. Rada pridem na morje, zaradi zraka in ker sem rada med ljudmi. Vsakih deset dni se ljudje menjavajo in čas v družbi z novimi znanci mi hitreje mine,va. Tukaj kuham skupaj s sestro. Vsako jutro greva v trgovino po kruh in mleko, ostalo hrano pa pripeljejo dopustniki sami z avtomobili iz Kopra. Popoldne skočim za kakšno uro na plažo in v morje. Okusu gostov želim čimbolj ustreči, zato se z vodjem vsake izmene za tri dni vnaprej dogovorim o sestavi dnevnih obrokov. Prejšnji dan sem naprimer pekla palačinke celo popoldne, pa jih je bilo premalo, saj bi jih otroci pojedli še in še, zato mi je bilo kar malo hudo. Toliko so nam torej povedali o svojih počitnicah delavci Skupščine občine Kranj, ki letujejo v Ankaranu. Mi pa bi radi vsem, ki preživljajo dopust ob obali ali v hribih, zaželeli veliko lepega vremena in zabave ter, da bi se na svoja delovna mesta vrnili spočiti in polni novih moči. Majda Knific Nedavno sklenjene moskovske igre so ponovno potrdile olimpijske zamisli o preseganju človekovih sposobnosti v plemenitem, čistem in častnem boju, v ozračju miru in sodelovanja med narodi našega planeta. Organizatorji, ki so skrbno pripravili in izvedli to veličastno prireditev, so se oddahnili, saj so nasprotniki iger p režali na to, kako bi napihnili morebitne spodrsljaje in slepili športno javnost. V nadaljevanje kronike iger bodo vpisana nova imena in doseženi izidi, ki so v trajnem bolj ali manj izrazitem dvigu. Tudi tokrat so se rekordi kar vrstili, tako olimpijski in celo svetovni, čeprav gre na igrah bolj za uvrstitve in manj za rekorde, saj je na velikih tekmovanjih ob večji udeležbi, daljšem čakanju na posamezne nastope, težje dosegati vrhunske rezultate. Znano zamisel, da je pomembno sodelovati je uresničevala milijonska množica. Na štadionih in ob ekranih se je širil olimpijski duh med sedečo množico. Ta je sledila tekmovanju,'je miselno dejavno in čustveno spremljala nastopajoče, doživljala napete trenutke pred golom, pod koši, na startu in v vznemirljivem finišu. Ob na-elektrenem ozračju, ob pričakovanju uspeha, ko se v izenačenih razmerah odločali živci, se je tiidi pri vnetih gledalcih povečala organska dejavnost, kakor da bi se tudi oni potegovali za medalje, so hitreje izgorevali, se pri tem bolj dušili in so navijaško strast sproščali z gestami in besedami. Igre so vrhunska šola Športne tehnike in vseh spremljajočih dejavnikov, ki prispevajo k največjim športnim stvaritvam. Usmerjevalci športa v posameznih deželah bodo sledili olimpijskemu gibanju, odkrivali nacionalne športne možnosti, da bi se te ob skrbnem sodelovanju izvedencev uresničevale v prihodnosti. Na gimnastično orodje, v. kroge za mete in v olimpijske mnogoboje se bodo skušali vrniti tisti, ki so v teh zvrsteh že nekdaj uspevali, a so > zadnjih letih zaostali. Olimpijski nastopi so odlični prikazi šolskemu in mladinskemu športu, ki prav tako vodi do kakovosti. V vseh šolah so jedro programa športne in gibalne omike življenjsko cenjene, praktične in vsem dostopne športne zvrsti. To so tiste, ki združujejo hitrostno moč, večajo vztrajnost in razvijajo celokupnost dobrih športnih kakovosti, ki označujejo skladno razvito, dejavno in uporno osebnost. Poziv k sodelovanju pa velja vsem, da bi v športnem razvedrilu ob lastnem naporu preprečevali pešanje, zatirali Škodljive navade današnjega časa, krepili prvinske gibalne sposobnosti, jih dopolnjevali z življenjsko vedrino in zanosom. Jože Ažman Mi smo pa Tržičani.. Če se ponavadi ob občinskem prazniku pohvalimo, kaj vse smo naredili v zadnjem letu, bo prav. da povemo tudi kakšne pikro o tistem, česar nismo naredili, o čemer Tržičani tako neradi govorimo. Z novim šolskim letom bodo učenci osnovne šole v Križah zagotovo dobili pokrit bazen. Za to pridobi tev se ni treba zahvaljevati samoprispevku, pač pa izobraževalni skupnosti, ki bo denar raje namenila za nakup kopalne opreme kot pa da bi našla tistega, ki bi odpravil napako. Kletne prostore šole namreč že lep čas zamaka podtalna voda — na veliko srečo vseh učencev. Upajmo, da bo neplavalcev v Križah od letos naprej vse manj. Da skrbimo za rekreacijo starejših občanov, potrjuje podatek, da smo v Tržiču odprli novo trimsko stezo v Križah. Odprli so jo Sapovci. ki nočejo več voziti skozi vas, tako da zdaj občani Križev kar uspešno trimčkajo do najbližje avtobusne postaje. Kljub temu. da veliko storimo za rekreacijo, je vendarle res, da je trimska steza za gradom slabo obiskana. Temu dejstvu se ni treba čuditi, če upoštevamo, da je tudi Tržičane zagrabila mrzlica nakupo vanja in iskanja praška in kave. Torej trim od trgovine do trgovine ali bolje: od ene poznane trgovke do druge poznane trgovke. Veste, da imamo Tržičani tudi možnost brezplač ne preizkušnje vzdržljivosti avtomobilov? Obvoznica, ki pelje mimo Metalke prek mostu do nove industrijske cone, je podobna cestam za časa Pegama in Lambergarja. Ce po vožnji avto ostane cel in nepo škodovan. potem ste lahko prepričani, da ste kupili zares dobrega. Na tržiški mladini (občinski konferenci) že nekaj časa zaman upajo, da se bo v njihovft organizacijo včlanil kak mladinec z zvenečim priimkom. Na nedavnem sestanku, ko so določali, kdo naj bi zastopal občino na pohodu Avnoja. so namreč ugotovili, da noben kandidat ni imel dovolj zvenečega imena. Mladinci z zvenečimi priimki in imeni, na plan! Kovorjani in Zvirčani se na vse mogoče načine skušajo ubraniti nove asfaltne baze. ki naj bi baje zasmradila njihovo idilično okolico. Vsak odpor je zaman, ker so se o postavitvi Baze odloča/i tovariši, ki ne stanujejo v teh dveh vaseh .'. . Nekaj skupščin samoupravnih interesnih skupnosti že nekajkrat ni bilo sklepčnih. Krivda je v tem. ker so stoli, kjer delegati zasedajo, tako trdi. da raje spijo doma kot na skupščinah. Tržičani smo najbolj ponosni na svojo kino dvorano. Program je visoko kvaliteten, saj poleg golote lahko vidimo tudi celo vrsto odličnih judo in karate filmov ter ne nazadnje tudi kak domač izdelek, ki je bil že nekejkrat na televiziji. Pa to še ni vse! Vsakič, ko v občini gostuje kakšna folklorna skupina, se na odru dvigne meter visoko tako gost prah. da občinstvo včasih resnično ne ve. kaj gleda: ali folklorno prireditev narodov Jugoslavije ali folklorno znamenitost t r žiške ga kina. Veliko prahu dviguje med občani tudi nova tržnica. Ta prah pa se je v teh pasje vročih dneh nekoliko polegel, ker so gospodinje ugotovile, da ima nova tržnica konec koncev tudi dobro lokacijo. Odslej jim ni več treba kuhati zelenjave doma. ker je ta že po večkrat prekuhana na soncu. Tržičan Lep pozdrav! Kjer je štednja energije zakon s I V Združenih državah Amerike se vedno hitreje osvobajajo stare navade — prevelike potrošnje energije iz omejenih virov. Namesto tega se trudijo, da bi na lokalnem nivoju prihranili vsako mogočo kapljico in kilogram energije. V teh naporih so zelo uspešni tudi prebivalci Davisa, srednje velikega mesta v Kaliforniji. j.\>like cevi z vodo podnevi zbirajo toplot, \nocipa ogrevajo prostor. Kadar se 86-letna Gladvs Murph.v Decker želi sprehoditi po Davisu, sede na veliko rumeno trikolo. Čeprav je že zašla v leta. je (iladvs; Decker le ena od povprečnih meščanov, ki so se opredelili za tak prevoz. Po neki oceni ima namreč Daviš z okrog 33.000 stanovalci kar 25.000 koles. V vseh novih mestnih naseljih je izgradnja kolesarskih stez obvezna. Je Daviš mesto, ki mu je tako zelo veliko do zdravja njegovih prebivalcev? Gotovo, vendar več do ekonomskega kot do telesnega zdravja, saj je to najbrž mesto, ki v Združenih državah Amerike najbolj skrbi za čim manjšo potrošnjo energije. Od 1968. leta, ko so v mestu prvič prikazali koristnost uporabe koles, je bilo sprejetih niz predpisov o štednji energije. Rezultati'so otipljivi. Povprečna potrošnja električne energije je od 1973. leta padla za osemnajst odstotkov, medtem ko se je v vsej državi v istem obdobju povečala za osem odstotkov. Mestni funkcionarji v Davisu menijo, da v teh predpisih ni ničesar nenavadnega ali izvirnega. »Indijanci plemena Hopi so že pred mnogimi stoletji iskali primerne planinske lokacije zaradi gretja in hlajenja svojih pečin.« pravi Gloria McGregor, inženirka in direktorica mestne uprave za razvoj. »Ko smo zahtevali, naj bodo vse hiše obrnjene proti jugu, da bi izkoristili sveže poletne sape s Pacifika in s tem zmanjšali potrebo po umetnem hlajenju, smo se zgledovali po Indijancih« Razen tega so s predpisi zahtevali Še dobro izolacijo in omejili dovoljeno površino oken. Nove četrti v Davisu imajo ozke ulice z gostimi drevesi, ker- široke sprejemajo preveč toplote. Da bi zmanjšali potrošnjo bencina, je mestna uprava (za zgled) kupila dvajset koles za prevoz svojih uslužbencev. Celo predsednik občine se pelje na delo s kolesom! Ce je potrebno, so meščani pripravljeni poseči tudi v žep. Tako so zbrali denar za izgradnjo sistema ogrevanja mestnega kopališča s sončno toploto, vsako leto pa namenjajo 20.000 dolarjev za lastno izobraževanje o varčevanju ž energijo. Večina prebivalcev Davisa. kmečkega in univerzitetnega naselja, oddaljenega šestnajst kilometrov od državne prestolnice Sacra-menta. je nadvse zadovoljnih zaradi prihran- kov energije. Nekaterim pa to ni preveč všeč: predvsem ne gradbenikom in poslovnim ljudem. Ko je na primer mreža objektov za prehrano McDonald hotela odpreti v Davisu restavracijo, ki bi bila obrnjena proti vzhodu, je mestna uprava rekla ne. McDonaldu tudi ni uspelo, da bi uvedel postrežbo gostov v avtomobilih. Mestni očetje so menili, da bi gostje porabili preveč bencina, ker med čakanjem ne bi izključili motorjev. »Gradbeniki v Davisu morajo spoštovati mestne predpise, če žele dobiti gradbeno dovoljenje. To je izsiljevanje.« pravi Jim Mer-rey, izvršni podpredsednik Združenja gradbene industrije v Sacramentu. Merrev podcenjuje tudi projekte hiš. ki jih odobravajo oblasti v Davisu. Njegovo združenje se je celo toliko potrudilo, da v drugih bližnjih mestih' podobnih predpisov niso sprejeli. Po drugi strani pa mnogi, ki so bili sprva proti ukrepom za varčevanje z energijo, zdaj mislijo drugače. »Prepričan sem bil, da mesto greši.« pravi Ron Brovvard. ki že deset let gradi hiše v Davisu. Ko je postavil prvo, obrnjeno proti jugu. je nanjo obesil termometer, da bi dokazal zmoto. Namesto tega je spoznal, da veter poleti znižuje temperaturo v hišah na 24 stopinj Celzija, ko je zunaj 38 stopinj vročine. Drugi gradbenik v Davisu. John VVhit-combe. pravi, da mestni predpisi o energiji pomagajo pri poslih. »Hiše se bolje prodajajo, saj ljudem ni vseeno, koliko elektrike potrošijo.« VVhitcombe zdaj v nove hiše vgrajuje še ogrevalni sistem na sončno energijo. Stanovalci res ne morejo uživati v pogledu na zahod. Stene njihovih domov niso vse v steklu. Zato pa je v njih poleti prijetno hladno in, kar je še bolj pomembno, računi za porabo elektrike so majhni celo tedaj, ko je vključeno električno ogrevanje kot dopolnilo solarnemu. NAŠI ŠPORTNIK! KRANJ - I-etošnje balkansko ml« dinako prvenstvo v plavanju je v letnem bazenu v Kranju minilo v znamenju mostvenih zmag Bolgarije in Romunije. Bolgari so bili najboljši v vse-moštveni uvrstitvi in najboljši med moAkimi, pri ženskah so v mostvenem delu bile najboljše Romunke. Med petimi balkanskimi reprezentancami so jugoslovanski mladinci in mladinske bili tretji v vsemoštveni uvrstitvi, v obeh preostalih konkurencah so bili drugi. To je za to mlado jugoslovansko generacijo uspeh, saj je bilo v nasi modri vrati le pet reprezentantov, ki so bili letnik 1M6, ostali pa so bili mlajši. Prav zato nasi niso mogli obraniti prvega mesta z lanskih balkanskih iger v Sofiji in pred dvemi leti v Brailli. Med vsemi našimi so največ pokazali plavalci in plavalke kranjskega Triglava, saj nobeden od sedmerice Kranjčanov ni ostal brez balkanskega odličja. Med tistimi Triglavankami, ki je dobro odplavala obe disciplini prsnega sloga, je bila tudi trinajstletna učenka sedmega razreda osnovne sole Simona Jenka, Biserka Cvek. Kdaj ste »zajadrali« med plavalce? »Kot že mnoge moje kranjske plavalne sovrstnice sem tudi jaz obiskovala našo eksperimentalno solo. Tu sem se marsikaj naučila in začela v klubu pod vodstvom Branke Pire trenirati in tekmovati. Začela sem kot mlajša pionirka B. Po odhodu Pirčeve iz kluba me je v Biserka Cvek: Plavalka, ki obeta roke vzel trener Miran Praprotnik.« Vasi največji uspehi? »Vesela sem bila dragega mesta na 200 m prano na pravkar končanem balkanskem prvenstvu za mladince v domačem bazenu. Tudi rezultat ni bil slab. Čeprav sem bila na 100 m prsno peta, je tudi to uspeh. Prvič sem na tem prvenstvu nastopila v državni reprezentanci. Lani sem bila na mladinskem državnem prvenstvu tretja, letos v Beogradu mi je uspelo, da sem zmagala na 200 in 100 m prsno.« Kakšni nastopi vas čakajo se to letno sezono? • Že danes in jutri bom nastopila na absolutnem članskem prvenstvu Slovenije, ki je v Kranju. Po tem prvenstvu odpotujemo v Beograd, kjer bomo ponovno shušali osvojiti članski most veni naslov. Sama upam, da bom v Beogradu spet plavala dobro in se domov vrnila s kakšno kolajno. Ce bom v obeh mojih disciplinah druga, potem me čaka nastop se v članski državni reprezentanci, ki bo nastopila takoj' po državnem prvenstvu v Grčiji. Rada bi zaplavala tudi na tej balkaniadi.« Prepričani smo, da bo mladi Biserki uspelo, da se uvrsti v (lansko državno reprezentanco za balkansko prvenstvo v Grčiji. Cvekova je namreč taka plavalka, ki je v bazenu borbena do konca obeh disciplin prsnega plavanja. Je dobra učenka in pridno trenira. I). Humer KOLESARSTVO Vaterpolo Triglav s prednostjo šestih točk KRANJ - Zadnje gostovanje članskega moštva kranjskih vaterpolistov v Rovinju in Kopru je v tej medrepubliški vaterpolski ligi dalo odgovor, da je Triglav res pravi favorit za naslov prvaka v tej zahodni skupini. Iz tega gostovanja so se Trigla-vani vrnili s štirimi točkami. Bili so boljši od Delfina in Kopra. Tudi na prejšnjem gostovanju v Banja Luki in Zadru Kranjčani niso poznali poraza. So na čelu prvenstvene razpredelnice s prednostjo šestih točk. Najnevarnejši zasledovalec Triglavu Biograd ni bil porazen samo v Kranju, temveč je izgubil tudi v Zadru in Murtru. Ze sedaj lahko trdimo, da je Triglav ze sigurno prvoligaš. Gostuje se v Biogradu in Murtru. Tudi iz tega gostovanja se lahko pričakuje, da bodo Kranjčani iztržili ugodne izide. Po kvaliteti so res najboljše moštvo v tej zahodni skupini. Kamničani igrajo s spremenljivo srečo. Njihova igra je preveč nestalna. Posebno jih je potrl poraz z Biogradom v Kranju. Na gostovanju v Kopru, Rovinja, Zadra in Banja Luki so dobili le tri točke. Remizi rali so z Inclotn v Banja Luki in v Kopru premagali domače moštvo. V preostalih srečanjih so bili sicer boljši nasprotnik, toda te prednosti niso znali iskoristiti. Čeprav se Kamničani sedaj jezijo nad sodnike, morajo napake za poraz iskati v samem moštvu. V obeh teh srečanjih so bili na pragu uspeha. Ts uspeh niso znali izkoristiti. LESTVICA: Triglav 9 0 0 0 100: 70 18 Biograd 9 C • 3 103: 78 13 Brodograditelj 9 5 0 4 01: 98 10 Kamnik 9 4 1 4 94: 98 9 Jedinstvo 9 4 1 4 88: 83 9 Delfin 9 4 9 8 87: 74 8 Koper 9 2 3 7 81: 93 4 Ineel 9 9 2 7 88:100 2 Jutri in v nedeljo Triglav in Kamnik gostujeta v Biogradu in Murtru. -d h STRELSTVO Strelci za praznike Strelska družina F. MRAK Predoslje je organizirala strelsko tekmovanje z ir«tno puiko v počastitev krajevnega praznika Britof med ekipami KOZB Kokrice. Pre-doselj in Britof, izven konkurence pa so tekmovali se ostali, kakor tudi člani strelske družine F. MRAK Predoslje. Strelskega tekmovanja se je udeležilo 37 strelcev oz. članov ZB. Med ekipami Krajevnih organizacij ZB je zmagala ekipa KOZB Kokrica s 384 krogi Predoslje 328 in Britof 171. Nastopile so se ekipe KS Britof, ki je os ojila s 504 krogi prvo mesto, gasilci 485, n dins Britof 377 in SZDL Britof 328 k i, vse od 800 možnih krogov. amično pa je prvo mesto a 174 krogi o 1 SITAR Jože, drugi STRNIŠ A F. 157. h B1VNIK J. 147, LUKANC C. 147. K C J. 148 od 200 možnih krogov. STRELSKI TROBOJ V » itev praznika občine Krsnj in praznih -ajevne skupnosti Kokrica in Primskt » KS Kokrica v sodelovanju z delovno lizacijo IBI Kranj, organizi- rala strela. ■ oboj med omenjenima KS in IBI Kranj, i oboj je bil izveden v streljanju z zračno puško, vojaško puško in vojaško pištolo. Ekipe, ki so štele po 10 članov, so dosegle naslednje rezultate. Vrstni red ekipno zračna puška: 1. KS Kokrica 1487 krogov od 2000 2. KS Pnmskovo 1200 krogov od 3000 3. IBI Kranj 1081 krogov od 3000 Posamično zračna puška: 1. SITAR Jote 159 kr. 2. STRNIŠA Franc 158, 3. P ETER-NELJ Vinko 152 kr. od 200 možnih, vsi KS Kokrica. Vrstni red ekip vojaška puška: 1. KS Kokrica 730kr.od 1090 2. KS Pnmskovo 725 k r. od 1090 3. IBI Kranj 711 k rod 1000 Posamično vojaška puška: 1. 2NIDAR- SlC Janez 90 kr. od 100 motnih iz KS P rimsko vo, 2. KAVČIČ Boris 89. 3. SITAR Jože 89, oba KS Kokrica. Vrstni red ekipno vojaška pištola: 1. KS Kokrica 201 kr. od 500 2. KS Primskovo 130kr. od 500 3. IBI Kranj 114 kr. od 500 Posamično vojaška pištola: 1. PETER NELJ Vinko 37, 3. SITAR Jože 33. Oba KS Kokrica in 2NIDAR8IČ Janez 33 kr. od 50 motnih. Koačni plasma ekip po izvedenem tekmovanju iz vseh treh orožij je dosegla najboljši rezultat KS Kokrica s 2427 krogi. 2. KS Primskovo 2084 krogi in 3. IBI Kranj 1908 krogi. TEKMOVANJE ZA KRAJEVNI PRAZNI K KOKRICE Strelska družina F. MRAK Predoslje je organizirala strelsko tekmovanje z zračno puško v počastitev krajevnega praznika Kokrice med ekipami KOZB Britofa. Pre-doselj in Kokrice in izven konkurence strelci iz strelske družine F. MRAK Predoslje. Ekipno je zmagala ekipa KOZB Kokrica s 517 krogi. 2. KOZB Britof 472. 3. KOZB Predoslje 429 krogi. Izven konkurence pa je ekipa strelske družine F. MRAK iz Predoselj nastreljala 801 krog od 1000 motnih. Posamično je bil 1. STRNIŠA Frane s 187 krogi. 2. SITAR Jože 150, 3. STRNIŠA Janez 150 krogi, vsi SD. F. MRAK Predoslje. J. Sitar Kvalitetno tekmovanje TR2IČ — Strelska družina Štete Anton Kostjs je v počastitev občinskega praznika, 5. avgusta, pripravila tekmovanje v streljanju s polavtomatsko puško. Tekmovanje je bilo na strelišču na Cimpra. sodelovalo ps je 05 moških in 5 žensk. Med strelkami je bila najuspešnejša Tončka Zaplotnik, ki je nastreljala 35 krogov pred Dragico Polajnar 31. med strelci ps se je bil ogorčen boj za prvo mesto, saj sta imela Zivorad Manič in Ado Boncelj po 44 krogov, Manič pa je dvakrat zadel v sredino cilja in zato zmagal. Tretji je bil Boris Bertoncelj 42. četrto mesto je osvojil Matevž Valjavec 40. peto pa Dominik Hausmajster 38. ■I Kikel Že misliti naprej Tako kot pod vsakim tekmovanjem potegnemo crto. amo ga tudi pod olimpiado, srečanjem (letos žal okrnjenim) najbolj tih športnikov sveta. Z izkupičkom smo Jugoslovani lahko zadovoljni, čeprav smo od nekaterih tekmovalcev pričakovali več. Tudi Kranjčani smo ponosni na svojih pet » olimpijce v«. saj so bili. če se ozremo na pugujt za priprave, celo več kot odlični. Za primer vzemimo ssmo kolesarje. Po programu olimpijskih priprav, ki gs je več ali manj na svojo pobudo, vsekakor pa a svojim znanjem in pametjo, lansko jesen izdelal trener Savčanov Franc Hvaeti, so zaceli delati sele letos. Brez v naprej določenih možnih kandidatov, kar je na sveta, zlasti v razvitih športnik deželah, verje*»o edinstveno. Kajti, kot so v reprezentanc« lak k o prišli Bojan Udovič in Bojan B oprat pa Vinko Poioncic in Bruno Buhe. tako bi lahko tudi Zagrebčan Colig aH Beograjčan Mariakovič ali Borovi ca - nin iz Kraljeva ali___ Vendar niso. Odgovor, zakaj ne. je pre-porat. Niso izpolnili olimpijskih norm. Za to pa so najamanj krivi fantje sami, aaj so že večkrat dokazali svojo kvaliteto pa tudi dodatne napore so bili pripravljeni združiti. Ze zaradi olimpiade. Glavni razlog tiči v ijngiisliMaaahi m sistemu priprav«, ki za kolesarstvo velja morda bolj kot za katerikoli drag šport. Klubi zanje niso izseli ali hoteli dati denarja, zveza pa je tako že zdavnaj na psu. Zato ni čudno, da so ob Puljčanih napeli le Slovenci. Za priprave so združili Samar in potem je bilo odvisno samo še od fantov, kako se bodo držali. Na olimpiadi smo imeli zastopstvo, da boljšega ne bi mogli. Osaso mesto v ekipni vožnji je velik uspeh. V cestni so bili morda premalo ambiciozni, čeprav jih ne smemo oh a o jati. Vse priprave so bile namreč usmerjene v most veno tekmovanje, saj je za drugo disciplino zmanjkalo časa. Upajmo, da se bodo naši kolesarski strokovnjaki iz izkušenj le česa naučili. Predvsem tega, da pol leta priprav, četudi pod dobrim trenerskim vodstvom, ni dovolj za olimpijski vrb. In da bi klubaštvo končno morali iztisniti, posebno če gre za skupno j ugoslovsnsko predstavitev. Prihodnje leto bo svetovno prvenstvo v kolesarstvu. Zakaj ne bi olimpijska četverica, ki bi ji dodati še enega ali dva ali celo več trenutno najboljših kolesarjev v državi, nadaljevala delo tako kot ga je začela pred dobro polovico leta? Fantje so uigrani, prijatelji so in dovolj mladi, da jih je škoda pustiti narazen. Pod pametnim strokovnim vodstvom bi z nacrtnim delom lahko p«—g« še više. in to ne samo v ekipni vožnji. Cez štiri leta pa na olimpiadi v Los Angelesu morda že po kolajni. H. Jelovčan ALPSKO SMUČANJE Naši ne poznajo porazov CHaUHTCHlTRCH - V skoraj idealnih sortnih pogojih nasi alpski smučarji v Novi Zelandiji trenirajo za novo sezono 1980)— 81. V Novi Zelandiji je namreč sedaj toliko antga, da naši lahko mirno nadaljujejo a ani Inimi pripravami. Veliko prosto smučajo, imeli so že dva nastopa. Nastopili so na mrsaaradni tekmi v veleslalomu in slalomu. Obe tekmi, na kateri so nastopili tudi odlični japonski aJpinei je snemala tasti TV Nova Zelandija so bili Jugoslovani bi pa i magiji ti V vrlrslalaasafceaa nastopu je bil na obeh progah najhitrejši Ločan Bojan Strel, ki je ugmal vse Japonce. Nasploh so bili naši v ospredju, aaj so zasedli vsa tri prva mesta. Rezultati — 1. Strel 2:14.83. 3. Kura 11 2:17,51. 3. Franko (vsi Jugoslavija) 2:17.84, 4. I »ioko 2:18.38, 5. Kodama (oba Jupon-ska) 2:18,40. 8. Benedik 2:18.43. 7. Cerkovnik (oba Jugoslavija) 2:19.49. Se boljše snežne pogoje in boljše vreme so imeli vsi, ki so nastopili na mednarodni KIS tekmi v slalomu. Tu je po prvi vožnji vodstvo prevzel Jugoslovan Cerkovnik. Mladi Cerkovnik je nato na drugi progi naredil napako in se moral nato zadovoljiti z drugim mestom. Ns tej drugi progi je bil najhitrejši zmagovalec veleslaloma Boris Strel. Lepo uvrstitev je dosegel spet Grega Benedik. ki je bil šesti. Rezultati - 1. Strel 1:28.24, 2 Cerkovnik (oba Jugoslavija) 1:29,31. 3. Kamijama (Japonska) 1:29.04. 4. Zibler (Jugoslavija) 1:29,72, 5. Oba (Japonska) 1:30.83. 6. Benedik (Jugoslavija) 1:39.99. PD KRANJ VABI 1 v soboto 30 avgusta na 2436 m visoki vrh poti prijateljstva treh dežel na Creto Forato Odhod ob 5 uri izpred hotela Creina 2 na Štiridnevno turo. na 4165 m visoki Brerthorn Odhod v četrtek. 1 1 septem bra ob 5 uri izpred hotela Creina Podrobne informacije in prijave) sprejema PD Kranj do za aedfae osi roma najpozneje do 27. avgusta 1980. Šah Andrej Loc zmagovalec TR21Č — Delavci Šahovskega društva Trtic so v počastitev občinskega praznika pripravili bitropotezni šahovski turnir. Kljub poletnemu času se je zbralo 14 takisto v. zmagal pa je Andrej Loc 11,5 točke pred jJušannm Borstarjem 10.5 in Simono Borstar 10 točk. Sledijo pa še Skrjane 9.5. Pavel Lor 9 in Kaše (nlurkn-Leaee) B.5 točke. J K Tek po Tržiču TRŽIČ — V okvira prireditev, ki so se zvrstile v počastitev praznika občine Trtic, je bil tudi nočni tek po ulicah Trii ca. ki ga je pripravila komisija za šport in pziiedlt*e pri OK ZSMS Trtic. Teka se je udeležilo 80 mladincev in mladink, tekmovanje pa je bilo ekipno in posamično. Številne tekmovalce, ki so tekli po tržiških ulicah, je vea čna tekmovanja vzpodbujalo občinstva, ki se je zbralo ob progi. Rezultati: štafeta - maski: 1. OO ZSMS Pri sta m. t. M upu t akow. 3. Gnan. 4. Trtic me sto. 5. MDB; pasa—rwar» - moški: I. Bo* nik Brane. 2. Milan Bnsmnn. 3. Igor Pehare. 4. Mirko Anko. 8. Gabrijel G ros; po-aamezno - ženske: 1. Marjeta Pogačnik. 2. Dragica Polajnar. 3. Spela Abaeie. 4. Cilha Kavčič in *. SOva Polajnar in S o«,a Abn-^ čič. -I. Kikel KRANJ - VISOKA ZMAGA IN KVALITETNA IGRA M SLOVANSKIH KOŠARKARSKIH NAD - Prijateljsko^ rtKJno košarkarsko srečanje mladinskih reprezentanc 8&J (fl CINATI 111:85 (50:497, športna dvorana Planina, gkdakitli sodnika Lotrič (Ljubljana). Lipovac (Kranj). SFRJ Dabič 14. Radovič 10. Ivanovie 8 (2:2). Janžek 8(4:% Ufi (4:2), Čutura 22 (7:4), Mitrovič 6. Djurišič 5(3:1). Tiringerici^ (8:7), Vukičevič 8. Zorkič 9(3:3). CENCINATI - Fergusen 13 (11:5). Schlomer 2. Federmnnilll' Harlamos 2, Friderik. Bailev 11 (1:0). Dorris 14 (13:8). Grot zaostajale za gosti. Čeprav so Američani poivdli so zbrali da so prvi del zaključili v svojo korist. V zadnjem delu drugog gostom pošle moči. Naši so to izkoristili in dobro napolnili Jugoslovani so s to igro dokazali, da bodo s trdim delom ^ nasledniki generaciji, ki je osvo/ila vse na svetu kar se ,sp/,^ 3 da.(-dh) - Foto F Perdan Bogatili so olimpijsko misefoos MOSKVA - Takšna kot je Wo otvoritev dvaindvajsetih olimpijskih iger moderne dobe je bil tudi zaključek. Sovjetska zveza je še enkrat pokazala, da se je na te igre vzorno pripravila, saj en sivtu pokazali rac tisto kar je navduševalo. Olimpijska Mo ski Sj pa devet. Več ali manj so Moskvi dosegli tisto, kar m> njih pričakovali. Mnom * njimi so nas rozi*se/Lj dosegli tisto* kar so ^ škoda da je bilo med nji^ takih, ki so v Moskvi nik* Olimpijski nastop je bil ,JJ nagrada! Tako, kot Sn borili, se ne bori za dr^i. V Moskvi so naši os^g) zlati kolajni. Ena je iJ) kolektivnemu športu - UtJjJ // — eno je osvojil špor*J) na s to/Mi sam. Zlato jf J boksar Slobodan Ka{ar J!d srednji kategoriji. Vet M skih odličij smo asT«yj/, r jI ttvnih športih. Prijetno so J srebrnim odličjem pr^jj rekometašice in U (.0^J so s srebrom doLj tist,, nt# tem športu, ki jim jZi Čeprav so idin. paprika 40 din. slive od 40 do j9 d'11- hruške 35 din, lubenice 25 ^'tiarjev. limone od 28 do 30 din, ajdova moka od 28 do 30 din. koruzna ^oka 14 din, kasa od 28 do 30 din. ^rovo maslo 80 din, smetana 58 din. uta 45 din. sladko zelje 14 din, ki-**lo zelje 20 din, orehi 240 din, jajčka 3 do 3,50 din, krompir novi od 8 a^lOdin,fige40din. r LOTERIJA ^**dk« H. 080 1780 2240 19610 5?150 .«4260 519560 42 92 ,6622 19152 ŠE ^162 34 74 984 §*166 4*36 a 38 78 98 019 2?148 ■ "i* I i o 0Q e .0 _ C m o Srećka din 80 it; 64801 1.020 500 91291 1.020 400 94461 1.020 5.000 234881 10.020 1.000 355351 10.020 1.000 10.000 93 40 30 13543 1.000 30 55513 1.000 500 74713 5.000 1.000 92443 2.000 2.000 133113 10.000 5.000 173113 10.000 10.000 195743 10.000 50 291653 10.000 40 80 20 2.020 1.020 1.020 10.020 50.020 50 30 70 50 100 200 1000 1.000 10.050 20 1.020 35 45 75 825 88485 515025 547535 17 77 35887 388547 389977 159 5569 54889 162169 454759 490769 557269 30 40 40 80 1.000 10.000 10.030 30 30 1.000 10.000 10.030 100 400 2.000 10.000 10.000 10.000 500.000 Kranj — Od maja do avgusta poteka tekmovanje med krajevnimi skupnostmi Kranja v urejenosti okolja. Tekmovalnemu duhu krajanov Vodovodnega stolpa pa je primešan grenak priokus, da se zaman trudijo, saj m urejene zelenice in posute prehodne poti preko njih vsako jutro posebej ogrožene. Vozniki komunalnega podjetja, ki odvažajo smeti, niso do parkov, ki so jih družno uredili učenci osnovne šole Simona Jenka in hišni sveti, nič kaj rahločutni. Takale sled, ki sleherni dan pozdravi stanovalce, sei^eda ne more posebno spodbujati k nadalj njemu urejanju. Stanovalci pa se lahko le grenko nasmehnejo ironiji usode, da je prav Komunalna inte resna skupnost pobudnik tekmovanja o urejenosti okolja, fdž) — Foto: F. Perdan DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 9. avgusta, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ Central: Delikatesa, Maistrov trg 11 in Na vasi, Šenčur od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Kle-menček. Duplje, Naklo v Naklem, Krvavec, Cerklje, Hrib, Preddvor, Kočna, Zg. Jezersko, Na Klancu, OpreŠnikova 84, Kranj. Živila: prodajalna SP Pri Mostu, Kranj, Vodopivčeva 16, prodajalna SP Oskrba, Kranj, C. Kokr. odreda 9, prodajalna Emona-market, Kranj (Stražišče) Delavska 20, Samopostrežna prodajalna Planina I. Zupančičeva c. 24, Kranj JESENICE Specerija Bled - Supermarket Union, Titova 22 in Rožca — Samopostrežna trgovina 9, Bokalova 5/a. 53 Tudi jemanje »en passant« črnemu ne olajša položaja. Po preračunanju vrednosti figur bi moral biti črni sicer v prednosti z 10:8, dejansko pa ima pobudo v igri beli. 4. ab3: Dd7 5. Te7! Dd6: 6. Tg7: + ! Kf8 Po jemanju trdnjave Kg7: bi beli s 7. Sf5 + osvojil nasprotnikovo damo in si zagotovil višek cele figure. 7. Tle7! Crni se je vdal. Na 7. ... De7: bi sledilo 8. Te7: Ke7. 9. Sc6+ z osvojitvijo trdnjave na polju b8. Pri drugih variantah pa črni nima obrambe pred pretnjoSf5! Z žrtvijo dame za trdnjavo in skakača je beli dosegel učinkovito igro svojih figur in zavzetje sedme vrste s trdnjavama. Po številnih žrtvah dame v turnirskih partijah je znan sovjetski velemojster David Bronstein. Tako je žrtvoval tudi v položaju na diagramu 102 (SPASSKI - BRONSTEIN: Amsterdam, 1956). Crni je igral otvoritev nenavadno, očitno v želji, da se izogne utrjenim teoretičnim potem. 1____ 2. Df2 3. Dh4: 4. Kf2 Sg3:?! Sfl: Se3: Sc4: •I I 1 H (d i U a JU u b A BAB W O' Hi B A A & w ni r d • t ( čS l Diagram 102 Crni je iztržil za žrtvovano damo dva lovca in dva kmeta, kar pa v nastalem položaju ni zadostno nadomestilo. 5. b3 Sb6 6. Sge2 f5 7. Thgl 0-0 8. Kg2 Ld7 9. a4 Lf6 10. Dg3 Sb4? Bolje bi bilo 10____Sc5, verjetno pa bi bilo pravilno le 10. ... f4. V zaprtem položaju bi namreč dama težje uveljavila svojo gibljivost, črni pa bi z lovskim parom lahko sodeloval pri napadu na kraljevem krilu. Z odigrano potezo je črni omogočil nasprotniku, da je pozicijo odprl in uveljavil igro težkih figur. Ker je poučen način, kako je beli uveljavil svojo prednost, navajamo partijo do konca. Sledilo je 11. a5 Sc8 12. ef5: Lf5: 13. Ta4 Sd3 14. Tc4 Sc5 15. Se4 Sa6 16. Sf6: + Tfti. 17. f4 e4 18. Sc3 Se7 19. Tel Taf8 20. h4 c6 21. Se4: Le4: 22. Tce4: Sd5: 23. Te8 Sac7 24. Tf8: + Kf8: 25. Khl Tf5 26. Dh4 Sftt 27. Df2 Sb5 28. De2 Sdfi 29. a6 ba6: 30. De8+ Kg7 31. Deti: Khti 32. Da6: Sb4: 33. Db7 Sd3 34. Te7! Sf4: 35. Th7: + Kg5 36. De7+ Kg4 37. De3 Kg5 .38. h4 + Kg4 39. Kh2 Sh5 40. Thti in črni se je vdal Zelo poučen je naslednji primer, diagram 103 (HORT -BIYIASAS; Manila. 197«), v katerem beli z žrtvijo dame za trdnjavo pridobi jasne pozicijske prednosti. ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - Kranj DEŽURNI VETERINARJI od 8.8. do 15. 8. 80 Za občini Kranj in Tržič TERAN Janez, dipl. vet., Kranj, Vrečk ova 5, telefon 26-357 ali 21-798 LOKAR Franc, dipl. vet., Kranj, Zanova 12, telefon 23-916 Za občini Radovljica in Jesenice (iLOBOČNI K Anton, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3/a, tel. 74-636 (začasni) Za občino Skofja Loka VODOPIVEC Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel. 68-310 KRI2NAR Miro, dipl. vet. Godešič 134, tel. 62-130 Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, stare mame. babice in sestre FRANČIŠKE FENDE roj.Gradisar — Pavovčeve mame — iz Britofa pri Kranju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izraženo sožalje. podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja pevskemu društvu Triglav iz Dupelj in duhovniku za poslovilne besede ter lepo opravljen obred Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: sin Jože, sinova Franc in Tone z družinama, hčerka Frančiška z družino in drugo sorodstvo Britof, Duplje, Ljubljana V SPOMIN 8. avgusta menevata 2 leti odka r nas je za vedno zapustil dragi brat LOJZE JANC Srce ti več ne bije, bolečin ne trpiš, a v naših srcih še živiš. Hvala vsakomur, ki se ustavi ob njegovem grobu in z dobro mislijo počasti njegov spomin. Žalujoči: sestre Angela, Cilka, Micka in Ivanka Solza bo tvoj grob rosila, dokler nas smrt ne bo združila ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete FRANČIŠKE POLAJNAR roj. Rakovec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje in vence ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Peter, sin Peter in hčerke Marija, Francka in Darja z družinami ter drugo sorodstvo Sr. Bela, 28. julija 1980 Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta brata, starega očeta in svaka FRANCA DOLARJA z Bleda se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Hvala vsem, ki so ga v tako velikem Številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo družini Antona Zvegelj za vso pomoč in lepe poslovilne besede. Zahvaljujemo se osebju internega oddelka bolnišnice Jesenice, Zvezi združenja borcev Bled, gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalo-stinke. Lepa hvala tudi blejskim izvoščkom, ki so ga zadnjikrat spremili v tako lepe številu. Žalujoči: žena, sinova z družinama, sestri ter drugo sorodstvo! Bled, 2. avgusta 1980 rn G L. A S14.STRAN PETEK, 8 AVGUSTA Moderna industrija preprog i&če rzoree v starih perzijskih preprogah. velikokrat pa te tudi poenostavlja in preproga je tkana moderno, z nadihom starega, orientalskega. Ko izbiramo preprogo Preproge u-.trezajo v stanovanjih praktičnim in estetskim željam. Prekrita tla so toplejša, korak mehkejši, neslišen, stanovanje pa učinkuje na splošno kultivirano in harmonično. Odkar vse pogosteje pokrivamo celotna tla posameznih prostorov s tekstilnimi oblogami (tufting, tapi-som), postaja preproga vse bolj ključni dekor v prostoru. Ideja o preprogi, ki jo pogrinjamo po tekstilni oblogi, je zrasla na evropskih tleh. Taka preproga kontrastno izstopa v barvi, teksturi in vzorcu iz gladke tekstilne površine obloženih tal. Preproga je veljala vedno za bolj ali manj luksuzen izdelek. Zato je Dišavnice in začimbe Poper Poper je plod poprovca, hmelju podobne ovijalke, ki uspeva v tropskem in subtropskem podnebju. Poper je bil vedno med najdražjimi začimbami. V srednjem veku je bil celo nekaka valuta, zakaj dajatve v popru niso bile takrat nobena posebnost. Iz poprovca pridobivajo tako črni kakor tudi beli poper. Crni poper dobijo tako, da obe rejo poprovčeve plodove (jagode), ko so še skoraj nezreli, in jih na močnem soncu posušijo. Poprej rdečkaste jagode pri tem počrnijo, njihova koža se pa zguba. Crni poper hudo peče. Poper je univerzalna začimba, ki jo uporabljamo bodisi samo ali pa skupaj z drugimi začimbami. Beli poper dobijo tako, da zrele poprovčeve plodove oberejo, posušijo in jim oluščijo črno lušči-no. Ostanejo torej samo gladka jedrca, ki so smetanove barve. Beli poper je po okusu zelo podoben črnemu, le da manj peče. Najbolje je. da si poper sproti meljemo. naravno, da je z naraščanjem standarda tudi pri nas povpraševanje po njej vedno večje. Vse večji pa je tudi izbor, ker so tehnična odkritja vpeljala uporabo novih vlaken in nove tehnične postopke pri izdelavi preprog. Za preproge pomeni razvoj moderne tekstilne tehnike več kot za katerokoli drugo vrsto tkanin za dom. Moderno usmerjena industrija se je razvila posebno na Švedskem in v Angliji. Zelo lepe uspehe pa kaže tudi naša domača industrija. Naše trgovine imajo kar lepo izbiro preprog. Raznolikost v izdelavi in materialu pa dela preglavice potrošniku, ko jih kupuje, pa tudi pri dnevni negi, če jih ne pozna. Zato bomo na kratko opisali najvažnejše vrste. Predvsem ločimo ročno in strojno izdelane preproge. Ročni izdelki so vse bolj redki in zelo dragi, če so originalni. Največ preprog ročno izdelajo še v vzhodnih deželah, pri nas pa to gojimo še po nekaterih pokrajinah kot umetno domačo obrt. Zelo razširila pa se je industrijska izdelava in industrijske preproge tudi največ kupujemo. Znane tovarne pri nas so Bilečanka, Sarajevo, Skopje, Zrenjanin, Ivanića, Debar in še druge. Tovarne posnemajo izdelavo starih, ročno izdelanih preprog, novi materiali in tehnike pa omogočajo, da dobivamo vedno nove, po videzu in uporabnosti drugačne preproge. Pri ročnih in strojnih preprogah razlikujemo po videzu dve veliki skupini. V prvo spadajo preproge s florom, v drugo brez flora. Flor imenujemo zgornji kosmati ali lasasti del preproge, ki je navadno z vozla-njem vdelan v osnovo iz bombažne, lanene, konopljene ali sintetične niti. Lasasti del oziroma flor sestavljajo različno dolge, debele in goste niti iz raznih tvoriv: volne, svile, kamelje dlake, revona, sintetike in raznih mešanic s sintetičnimi vlakni ter dlakastih vlaken. Dlakasta vlakna so mešanice volne in kozjih, govejih pa tudi drugih dlak. Nit je medla, malo groba, kosmata, toda trpežna. Na svetlobi ne obledi in je zelo odporna proti vodi. Prihodnjič: Velurne preproge Naš otrok je bolan Rdečke so prav tako virusna bolezen, kot ošpice in norice. Vendar nalezljive so manj od ošpic. Večinoma za njimi obole šolarji. Bolnik je kužen že dva dni pred pojavom izpuščaja, ko ta mine, pa ne več. Inkubacija traja 14 do 19 dni. Izpuščaj sestavljajo precej enakomerno posute drobne, okrogle ali ovalne rožnate pege, ki stoje vsaksebi in izginejo v treh dneh. Vse podkožne bezgavke so vidno povečane. Komplikacije so redke, bolnik na splošno ni preveč prizadet. Veliko nevarnejše so rdečke nosečnicam, predvsem v prvih treh mesecih nosečnosti, ko se razvijajo najvažnejši organi plodu. Ce mati takrat zboli, je velika verjetnost, da se bo rodil otrok s prirojeno napako na srcu, očeh, ali z okvaro sluha. Tudi duševni razvoj je lahko prizadet. Zato naj se noseče žene ogibajo bolnikov z rdečkami ali drugimi virusnimi boleznimi! Če je bila nosečnica v stiku z bolnikom, mora dobiti zaščitno injekcijo grama globulinov, ki lahko. prepreči bolezen. MARTA ODGOVARJA Tadeja — Kranj Kupila sem si platno tirkizne barve za hlače. Košček blaga prilagam v pismu. Prosim, narišite mi hlače, ki bodo modne. Všeč so mi dolžine do kolen. Stara sem 15 let, visoka 164 cm in težka 55 kg. Odgovor — Hlače so širše in segajo do kolen. Imajo zavihke. Zapenjajo se spredaj na zadrgo. Imajo dva žepa, širok pas z zankami, da si lahko vdanete pas iz usnja. Spredaj sta na vsaki strani po dve gubici obrnjeni proti zadrgi. Ta mesec na vrtu Avgust je čas, ko sadimo jagode. Lahko jih tudi kasneje, toda, kdor jih sadi avgusta, doseže že prvo leto zadovoljiv pridelek. Za to pa so potrebne krepke, dobro ukoreninjene sadike. Najboljše so tiste, ki smo jih junija nasadili na posebne grede. V tem času so napravile dobro kore-linsko grudo in pogosto vroče vreme v avgustu jim po sajenju ne more arizadejati posebne škode. Ce želimo, da jagode dozorevajo daljšo dobo, moramo saditi več sort. Zgodaj cvetoče in zato tudi prve zoreče sorte niso primerne za višje lege. Jagod z debelimi plodovi, ki stalno rodijo, tudi v hišnih vrtovih ne bomo gojili v večjem obsegu, ker njihovi pridelki ne dosegajo drugih rodovitnih sort. Poleg tega zahtevajo več Inž. PAVLE HAFNER Jedi iz krušne peči Mesne jedi iz lonca so bile mnogo bolj okusne kot brezmesne. Meso v loncu je prišlo na mizo le ob nedeljah, praznikih, hišnih slavjih, žegnanjih in podobnem. Od moje stare mame Ane Kalan z Visokega mi je ostal recept za govedino in zelenjavo iz lonca. V lonec je dala eno čebulo, narezano na lističe in jo v suhi ponvi zarumenela. Taka čebula je dala juhi prijeten okus in lepo rjavo barvo. K čebuli je dodala funt na kose narezane govedine od pleča in pol funta teletine. Jed je začinila s poprom, ingverjem, lovorjem, muškatnim oreščkom in strokom česna. Na koncu je jed posolila in zalila z vodo. Meso je dve uri počasi vrelo. Nato je dodala razno zelenjavo: por. korenje, kolerabo, peteršiljevo korenino, zeleno in na kose narezan olupljen krompir. Litoželezni lonec je pokrila s pokrovko in rego zetesnila z navadnim testom. Lonec je bil še dve uri v peči pri zmerni temperaturi. Kmečki lonec je bila jed bogatih grunatrjev. V jesenskem času nam je tudi naša mati skuhala kmečki lonec. Za to jed je imela litoželezni lonec velikosti dva in pol litra. Vzela je veliko čebulo, jo na-rezala na lističke in jo skupaj z mesnato slanino stekleno popražila. Dober kilogram mešanega mesa. govedino, telečja prsa in svinjsko pleče je narezala na kose in hitro popražila na svinjski masti. Maščobe je dala zelo malo. V lonec je zložila praženo čebulo in slanino, popra-Ženo meso in zelenjavo: tanko narezano sveže zelje, kolesca korenja, narezan stročji fižol, papriko in košček zelene. Na vrh je položila razpolovi jene paradižnike. Med nakladanjem posameznih plasti je posolila in začinila s tolčenim poprom in koriandrom ter par stroki česna. Jed je zalila s kostno juho.Potem je lonec pokrila z železno po- krovko in ga porinila v vročo krušno peč. Jed se je počasi kuhala tri do štiri ure. Krompir v kosih je posebej skuhala in ga v skledi ponudila k loncu. Nam otrokom je ta jed dobro teknila. Drage gospodinje, to jed lahko pripravite doma v električni pečici. Nabavite si lončen lonec v Lončarskem podjetju v Komendi. Namesto pokrova vzemite celofan papiri ne polivinil!) in ga zavežite okrog vratu lonca. Napeto mebrano nekajkrat prehodite s kuhinjskimi vilicami. Lonec dajte v mrzlo pečico, temperaturo naravnajte na 180 stopinj in pustite kuhati štiri ure. Ce imate radi jed bolj pikantno, dodajte še pol pekočega feferona. Lovski lonec je visoška gospodinja Barbara vedno pripravila na dan svetega Hubertusa, to je 3. novembra. Oče Jo han ni bil lovec, bil pa je lastnik prostranih gozdov v Gabrški gori, v Zali v Sopotu in pod Blegošem. Poljanski lovci so imeli pravico loviti divjad v visoških ho-stah. V zahvalo so na dan sv. Hubertusa prinesli visoškemu gospodarju najlepše odpadke jelonove rogove (trofeje se ne podarjajo!). Gospodinja je lovce pogostila z domačim žganjem in z lovskim loncem. Lovski lonec je sličen kmečkemu loncu, seveda brez zelene paprike in paradižnika. Gospodinja je dala v lonec srnjakovo in jelenovo meso ter mastna svinjska sveža rebra. Začinila je s poprom, česnom in bri-novimi jagodami. Oster okus je dosegla z večjo količino tolčenega popra. Pred drugo svetovno vojno, ko sem bil še študent in smo pešačili preko Ratitovca na Črno prst, mi je pripovedoval stari kopar v Jelovici, kako sta z divjim lovcem pripravljala in kuhala »raubiicovski lonec«. Golcar Johan je podiral smreke v Jelovici, zraven pa je zasledoval divjad. Srnjaki so mu bili najbolj pri srcu. Puško je imel skrito pri koparju pod ležiščem v kačuri iz lubja. Ko je ugotovil, kam hodi srnjak zjutraj na pašo, ga je zalezel in ustrelil. Ustreljenega srnjaka je kar tam očistil in drobovje zakopal v zemljo. Srnjaka v koži je prinesel h koparju. Obesila sa ga visoko v gosto smreko. V notranjost srnjaka sta nabasala neko ostro dišeče zelišče in notranjost posolila. Tako sa meso zaščitila pred muhami. Železni lonec je imel kopar. V lonec sta narezala slanino in dodala nekaj zaseke. Meso sta narezala na kose, dodala razno zelenjavo, koprive, korenje, krompir, divji špargelj, razne gobe in še neke koreninice, katerih imena se ne spo minjam več. Jed sta posolila, zalila s čisto studenčnico. lonec pokrila / železnim pokrovom in s krpo zatesnila rego. Lonec sta potem zakopala v tlečo kopo. Jed se je cmazila pet do šest ur. Zvečer po delu sta K usedla pred kočo iz lubja in z leseno žlico zajemala v lonec /ravan sta jedla koruzne žgance. Res. da ta jed ni bila skuhana v krušni peči in pravzaprav ne spada v to vsebino, je pa le jed iz lonca. e osi* la 1 lik dela, ker moramo razvoi u** pirati s stalnim gnojenjem Mesečne jagode radi unadŽ za obrobek. Vendar nai i* na gredi dalj kot 3 do 4 i^J* Na splošno uspevajo iaM» vrstah zemlje, če le niaoW vsebujejo dovolj humusa 1 nih snovi. Peščene ilovru jim najbolj ustre2aj0. nasadi jagod povpreCno t obilen odmerek hurnu<*a novih nasadov zelo n!*# Konjski gnoj se v lahkihTJ razkroji, zato ga dodajam«*' ko težjim tlem. GoveiT m gnoj* je na splošno najbolj* na podlaga za jagode Od * gnoja lahko spravimo v «0 15 kilogramov na kvadratn Rudninska gnojila dodaian> dam raje med gnojenjem Obdelava zemlje je ^ B0-de jagod posebno Pomembni čemo doseči dober pridelek t spada predvsem globoko zemlje. Kdor le more> nai na globino dveh lopat. To zadostuje. Pri tem pa moneti, da hlevski gnoj, ali karL obogatitev s humusom upors." ne dospe pregloboko v bc*^ snovi so učinkovite le, če os&%. zgornji plasti zemlje, da vdelamo na globino prve 1 Jagode zahtevajo velik dobro pa rodijo tudi- še v mM legah. Izogibajmo pa se motv nih leg, kajti tu bo raslo le p*r* Pa še to: ko nasajarno u#* novo, pazimo, da sadike ni dene od jagodne pršace. Skc slabo razviti listi so vedno Rdeče in bele rdeče obrobi na listih so znamenje glivic ni, ki ima lahko neprijetne u Pri sajenju jagod pa moram*| da so srčni listki sadi zemljo. Če so sadike prej,, de gnijejo, pa tudi nevarne pozimi je večja. Viinje moramo vsekakor £ avgusta. Pri rezi nastale ran«-tem še dobro zacelijo in $0 s varovane pred okužbo z Razne ploskve na starejšetr previdnosti skrbno zamašimo vesnim voskom. Višnje, ki jih ne obrezuj jo sčasoma videz vrb Žalujk mo jih pomladiti. Ta poseg ni limo na približno tri leta, več ne zmanjša pridelek, ditveni rezi moramo odst ogolele poganjke. Obrežemo mladih poganjkov, pa tudi u Samo za polovico. Kjer ni r mladih poganjkov, zadošča dobro razviti brsti. Tako i*» višnje po dveh letih spet potV Bolj preprosto pa je redče«rN tem odstranimo vse. kar j« v njosti krone pregosto. To nied rastjo. Ko je dneve mnogo bolje presojamo, ka. ti k0t pozimi, ko je golo 1 poganjke na glavnih vejah, v L navznoter, povsem odreien* RADIJSKI SPORED iU ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske 90BOTA, 9. avg. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Pionirski tednik - 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani - 9.05 Z radiom na poti - 10.06 Sobotna matineja -11.05 Za pojmo pesem - OPZ OS Bičevje in Trnovo - Ljubljana • 11.20 Po republikah in pokrajinah • 11.40 Zapojte z nami • 12.10 Godala v ritmu -12.30 Kmetijski nasveti -ing. Marko Bertoncelj: Pomen planšarstva za našo govedorejo - 12.40 Veseli domači napevi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Posebna obvestila - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... -14.05 Glasbena panorama - 15.30 Zabavna glasba 16.00 »Vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin - 18.00 Škatlica z godbo - 18.30 Mladi mladim - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 »Mladi mostovi« - 20.00 Sobotni zabavni večer - 21.00 Za prijetno razvedrilo - 21.30 Oddaja za naše izseljence -23.05 Lirični utrinki - 23.10 Portreti jugoslovanskih ustvarjalcev in" poustvarjal-cev zabavne glasbe - 00.05 Nočni program Drugi program 800 Sobota na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Radi ste jih poslušali - 13.35 Glasba iz Latinske Amerike - 14.00 Srečanja republik in pokrajin -1530 Hitri preti - 15.45 Mikrofon za Marjetko Falk -16.00 Naš podlistek - Edo Torkar: Umri v Dar es Sa-laamu • 16.15 Lepe melodije - * 16.40 Glasbeni casino - 17.35 Lahka glasba slovenskih avtorjev - 18.00 Pol ure za chanson - 18.35 Naši kraji in ljudje - 18.50 Glasbena meri-igra - 19.25 Rezervirano za reprize - 21.15 Mala nočna glasba - 21.45 SOS - v soboto obujamo spomine - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa A» ljubljanska banka /O ljubljanska banka \ Tesana banka Gorenjske ^BUA.io.avg. 1 ^Ptofram Poročila - 8.07 Radijska JP* a otroke - Miodrag Ojurdjevrt: Poklici malega Mihca - 8.45 Skladbe za mladino - 9.05 Se pomnite, tova-10.05 Panorama lahke glasbe - 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba - 13.20 Za kmetijske proizvajalce - 13.50 Pihalne godbe - 14.05 Humoreska tega tedna - 14.25 S popevkami po Jugoslaviji 1510 Pri nas doma - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Listi iz notesa - 16.20 Gremo v kino - 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra - 18.30 Nas zgornji polici - 19.30 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noć, otroci! -19.45 Glasbene razglednice -20.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Skupni program JRT - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov -00.05 Nočni program Pragi program 8.00 Nedelja na valu 202 -13.00 V nedeljo se dobimo, Sport glasba in še kaj - 13.30 Pet pedi - 16.00 Pet minut humorja - 19.30 Stereorama -20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.30 Jugoslovanska ročk - scena - 22.45 Zrca lo dneva - 22.55 Glasba za konec programa Temeljna banka Gorenjske PONEDELJEK, 11. avg. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.25 Počitniško popotovanje od strani do strani - 8.40 Počitniški pozdravi - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... - 10.30 Poletno branje -Sadi Rudeanu: Moja soseda -11.35 Znano in priljubljeno -12.10 Veliki revijski orkestri -12.30 Kmetijski nasveti -ing. Gabriela Kristl. Pridelovanje semena enoletnih cvetic - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... -14.05 Pojo amaterski zbori -7. oddaja iz Naše pesmi 1980 - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 16.00 »Vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 -18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Milana Križana - 20.00 Iz naše diskoteke - 21.05 Poletni divertimento - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkraž - 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi - 16.10 Španske popevke - 16.40 Od ena do pet - 17.35 Iz partitur orkestra »Mantovani« - 18.00 Pesmi svobodnih oblik - 18.40 Mali koncert lahke glasbe -19.25 Stereorama 20.00 Iz zakladnice jazza Quincy Jo-nes - 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske TOREK, 12. avg. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladi koncertant - Glasbena šola Kranj - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... 1135 Znano in priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače -13.00 Danes do 13.00 Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 V korak z mladimi - 15.30 Zabavna glasba - 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Operne arije in monologi -18.30 V goste pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.30 S solisti in ansambli JRT - 2J.05 Radijska igra -Gerrv Jones: Dobrodošlica -2.150 Kitara v ritmu 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Tipke in godala - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 S popevkami po Jugoslaviji - 00.05 Nočni program Drugi program 8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Iz obdobja swinga - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom. Lalo Schifrin -16.00 Pet minut humorja -16.05 Popevke italijanskih avtorjev - 16.40 Disco čez dan - 17.35 Iz partitur orkestra 17.50 Ljudje med seboj - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu -19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.00 Misel in pesem - 21.45 Jazz na II. programu - Curtis Ful-ler - Cedar Walton - 22.15 Rezervirano za disco navitate - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa JU ljubljanska banka RADIO TRIGLAV JESENICE l)KW-PM področje za ra-^ovljgko občino 87,7 mega berzj _ Gomjesavska dolina meganerza - Jesenice J« okolica 100,6 meganerza *r*dnji val 1495 KHz *»«t*k: ^ «03 Lokalna poročila -Obvestila - 16.30 Kulturna Oddaja - Morda vas bo zanimalo - Kaj je novega v produkciji kaset in plošč* *^TV Ljubljana sobota: *«03 Lokalna poročila -^fevestila. 16.30 Kam danes jutri - Jugoton vam predstavita - Morda vas bo zan. ^wlo Nedelj.. *1.03 Mi pa nismo se uklonili > Koiedar važnejših dogod-^>v u preteklost) - Reki* /V - Nedeljska kronika obvestila - 12.00 Čestitke -Morda vas ho zanimalo Ponedeljek: 16.03 Lokalna poročila — obvestila - 16.30 Ponedeljkov športni pregled — Morda vas bo zanimalo — Minute z narodnimi pesmimi Torek: 16.03 Lokalna poročila -Obvestila - 16.30 Oddaja za mlade - Morda vas bo zanimalo Sreda: 16.03 Lokalna poročila -Obvesti'a - 16 30 Oddaja za mlade - morda vas bo zanimalo Četrtek 16.09 Lok« In« poročila — Obvestila - 16.30 Nai oh . imik - Morda vas bo zani '.. ilo - Po domače za vas Temeljna banka Goreniske SREDA, 13. avg. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani - 8.45 Radijski pevci pred mikrofonom - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki zabavni orkestri -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... -14.05 Razišljamo, ugotavljamo . .. • 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -15.30 Zabavna glasba - 16.00 »Loto vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času -18.15 Naš gost - 18.30 Odskočna deska (ponovitev) -Sopranistka Marina Jajič -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča -20.00 Koncert za besedo -Ptice - 20.25 Minute s horni-stom Jožetom Faloutom -21.05 Christoph Willibald Gluck: - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Iz naših sporedov 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Jazz pred polnočjo - 00.05 Nočni program Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z velikimi zabavnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Pet minut humorja - 14.05 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - (majhni ansambli) - 16.00 Tokovi neuvrščenosti - 16.10 Pesmi Latinske Amerike - 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe - 17.35 Vprašanja telesne kulture - 17.40 Iz partitur zabavnih orkestrov RTV Ljubljana in Zagreb -18.00 Minute z godali 18. -18.40 Mali koncert lahke glasbe - 19.25 Stereorama -20.30 Melodije po pošti -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa /O ljubljanska banka Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Vedri zvoki - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas -15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Tam ob ognju našem - 16.15 Francoske popevke - 16.45 Jazz -klub - Gost kluba: Dušan Popovič - 17.40 Iz partitur orkestra Švicarskega radia - 18.00 Danes vam izbira -18.40 Koncert v ritmu - 19.25 Stereorama - 20.00 Novosti iz francoske diskoteke - 20.15 Od plošče do plošče - 21.00 Zavrtite, uganite in se pogovorite - 22.00 S festivalov jazza - X. Beograjski jazz - festival 1979 (I. del: Plesni ork. RTV Zagreb) 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa /O ljubljanska banka NAGRADNA KRIŽANKA Temeljna banka Gorenjske PETEK, 15. avg. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Glasbena pravljica - 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem - 9.05 Z radiom na poti -10.05 Rezervirano za .. . -11.35 Znano in priljubljeno -12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Janez Penca: Pogozdovanje steljnikov v Beli krajini - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam . . . 13.50 Človek in zdravje -14.05 »Gozdovi pojejo« - simfonična pesmitev, op. 27 Blaža Arniča (Simfonični orkester RTV Ljubljana, dirigent Lovrenc Arnič) - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - 15.35 Zabavna glasba - 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi: Odlomki iz romantičnih oper - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Franca Flereta - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo... -21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik - 00.05 Nočni program Drugi program 8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Jazz v komornem studiu - Lou Bennett -Rav Brvant - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas • 15.30 Glasbena medi-gra - 15.45 Vroče - hladno -17.10 Odrasli tako, kako pa mi? - 17.35 Odmevi z gora -Helena Giacomelli: Pionirji-planici (reportaža) - 17.45 Vodomet melodij - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 19.25 Stereorama - 20.00 Revijalne paralele - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa r h 2 3 4 5 6 7 8 9 10 .2 13 14 15 16 ■ 18 ■ 20 ■ 22 _ ■ 23 24 25 26 27 28 29 ■30 31 32 33 ■ 35 u ■36 37 38 39 40 41 43 ■ 44 45 46 " ■48 49 50 I 51 52 53 54 Vodoravno: 1. premoženjske sestavine, ki jih kdo ima, 7. domala brezdimen smodnik, 13. v trgovini plačilni (blagajniški) odlog, 15. prebivalka Soluna. 16. kratica za tega leta, 17. nizki bas, violončelu podobno, po tonu najnižje orkestralno godalo, 19. Rajko Ranfl, 20. sedma črka grške abecede. 22. v slovnici mestnik, peti sklon, 23. število 1, 24. navadno zeleni, ploščati deli rastlin, ki rastejo iz vej, stebel, 26. zaščita, zavetišče, zlasti za politične emigrante 27. latinski izraz za janež, 28. plošča, na katero se potrdijo razstavni predmeti, lepaki, 30. strokovnjak za pravo, 32. obrat za izdelovanje, pečenje kruha, peciva, 34. borišče, z vrvjo ograjen oder za boksarja, 35. peneče se vijK), 36. grof, na Angleškem plemiška stopnja med viskontom in markizom, 28. francoski eksistencialistični pisatelj, nobelovec 1957, Albert, 41. kratica za Pošta, telegraf in telefon, 42. ameriški filmski igralec in plesalec, ki seje star 81 let nedavno spet poročil, Fred, 44. znesek, ki se plača naprej kot dokaz, da je pogodba sklenjena, 45. kratica za Upravna enota, 46. reka. ki se združi z drugo reko v skupni tok, 48. kratica za brat, 49. slovenski impresionistični slikar (1870—1949) Matej, 51. zlitina živega srebra s kovino, 53. ime Atenca, utemeljitelja starogrške tragedije, 54. naslovna junakinja francoskega pisatelja Claudeja Aneta. Navpično: 1. delavska ali obrtniška zadruga v carski Rusiji. 2. indoevropska skupina ljudstev: Galci, Belgi, Briti, Geli. 3. avtomobilska oznaka za Trst, 4. Industrija pokučstva Karlovac. 5. gosli, cvkestrsko godalo na štiri struno, razvilo se je iz viole, 6. največja reka Toscane v Italiji, teče skozi Firence, 7. ptica pevka rumene barve s črnimi perutmi, nekdaj izraz za konjarja, 8. skandinavsko moško ime, Olaf, 9. pripadnik največjega slovanskega naroda, 10. Dušan Nedeljkovič, 11. oolitski apnenec, ikravec, 12. ime našega publicista Kermaunerja, 14. ralka pri plugu, 15. spremljevalec boga Dioniza v grški mitologiji, .18. zločinec, ki po umoru razpara telo, 21. zunanji videz, podoba, 23. uganka, kaj nerazumljivega ali skrivnostnega, 25. čut, zlasti za pravilno ravnanje ali vedenje, 27. ime popularne operne pevke in filmske igralke Moffo, 29. eden glavnih junakov starogrške tragedije, sin Mikenskega kralja Agamemnona in Klitemnestre, 31. namestnik carja, podcar, 32. običajna izgovorjava kratice pod 41. vodoravno, 33. vzhodno-štajersko: prostor za sekanje, cepljenje drv, 35. alpska smučarska disciplina, 37. oknu podobna odprtina, navadno manjša, 39. ime našega glasbenika Kodra. 40. nadeto zelje, sesekljano meso in riž v zeljnih listih. 42. Beotijci. prebivalci Aonije, 43. polni stik, ujemanje glasov v besedah ob koncu verza, 46. orodje žanjic. 47. vprašalnica, 50. za polton znižana nota e. 52. znak za kemično prvino gelij. Rešitve pošljite do srede, 13.avgusta , do 10.ure, na naslov Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Rešitev praznične nagradne križanke z dne 1. avgusta: OK. J. hrazcntinaii. pire. čarovništvo. Rous. Inari. NK. LV. Este. NJ. odstavitev. AN. S. Saona. edamec. . koks. Urohar. Zaje. Iseta. PA. Marae. Prlek, drvaća. LV. retrospektivnost. Ajo. rt. Mainz. KO. zanka. CK. čolnar. NN. »vanj. lleana. ikrenje. oplen. JK. kasnost. kraja. es. Prejeli amo 193 reaitev. Izžrebani so bili: 1. nagrada (250 din) prejme Mavr Iva. Titov trg 5/1. 64000 Kranj. 2 nagrada (150 din) prejme Pavla Jelen. MoSa Pijade W.640M1 Kranj. .). nagrada (100 din) prejme OaSa Jovanovič. Ulica i: avgusta 3, 64000 Kranj, naslednjih , nagrad po din> prejmejo: Lojzka Ahačič. J L A 16. 64290 Tržič. Suzana Hrovat. Nova vas 3. 64280 Radovljica. Tončka Jakelj. Valdoltra B. III.. 66280 Ankaran. Ivanka Taučar. Gonče 4.1. 642JM Golnik. Anica Borovnica. Župančičeva 11. 64000 Krani. Damijana OSlaj. Sp Besnita 87. 64000 Kranj. Iva HorjancV. Pot na JoAta 61. 64000 Kranj. J Temeljna banka Gorenjske ČETRTEK, 14. avg. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladina poje - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in pri ljubljeno - 12.10 Znane melodije • 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam .. - 14.05 Koncert za mlade poslušalce • 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Zabavna glasba - 16.00 »Vrtiljak« - ,17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Glasba za pihala Henrija To masija (Pihalni kvintet in pihalni trio) - 19.25 Obvestila m zabavna glasba - 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Franca Puharja 20.00 Cetrtk nv večer domaČih pesmi in nape vov - 21.05 Literarni večer -Afriška srečanje V: Književnost portugalskega izraza (Mozambik Angola. ) 2145 Lepe melodiie - 22.15 Informativna oddaj« v an gleSčini in nemščini 2'i:lb i naših spored«iv 22.30 Plesna glasba l| jugoslovanski!) tu diev 23.00 Lirični utrinki ■ 23 .<) Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00(V> Nočni program IZBRALI SO ZA VAS Na Kokrinem oddelku ur in zlatnine V GLOBUSU smo posneli tole zanimivo sten. sko uro na lesu. V marsikatero dnevno sobo bi se lepo podala. Cena: 1.580 din Pri Murk i ni MODI v Radovljici a* se vedno dobi kakšna lepa ženska obleka *» poletje, taka, bre/. letnice, ki jo boste in h k« nosile se prihodnja poletja. Tale je iz mešanice bombaža in poliestra. V drap barvi z modro, lila, rdećo in rumeno v vzorcku jih imajo in velikosti od M do 40. • Ona: HlOdin Pri Almiri v Radovljici že pletejo ca prehodne in jesenske dni. Ženski komplet DINJA - krilo in jopica -se dobi v bordo, crni in temno modri barvi. Iz mešanice poi sakrila in runake volne so spleteni. Velikosti so na voljo od 38 do 46. Cena: 1604 din Cena: 1.123 Air. Za nase moške so pri Al.MIRI* sesili bluzon AMOR la čiste runske volne Tkanina je pravzaprav pletenina, kvalitetni in hdtaal vslk V ''rni in rjavi bat vi ter v velikostih od 4» d« U >ih dobite v njihov: industrijski pro-iloi v Radovljici. TOrbtCC /.*> šolarje in p, resnice v#eh vrst *» im»]., ,;a Kokrinem 'Midelku papirnica v GLOBUSU. Mr ospredju - 21.00 Včera nes. jutri - 2l.Of> Igrač (do 23.00) TV Zagreb — 1. progrf 1800 Poročila - 18*06 t> ledar - 18.15 Otroštvo a* sti - 18.45 Poezija - 1SL* dnevnik - 20.OO Argum** - 20.50 Vabilo na pot—* kviz - 21.SO TV dnevt« 22.05 Glasbena oddaja Dokumentarni film A» ljubljanskih* Temeljna banka Gorenje j JQ ljubljanska Danka tU ljubljanska banka Oddajniki II. TV mreže: 17.55 Narodna glasba - 18.25 Atene: Atletski dvoboj Balkan : Afrika, prenos - 20.00 Večer z Antejem Grginom -20.50 Včeraj, danes, jutri - Spet eden od filmov, ki je svojo vsebino črpal v velikem košu Ali Babinih dogodivščin. Značilnost filma Ali Baba in štirideset razbojnikov .so bleščeči scenski učinki, ki bodo večini gledalcev všeč. Temeljna banka Gorenjske PONEDELJEK, 11. VIII. 18.20 Poročila - 18.25 Mini-godci v glasbeni deželi - 18.35 Obzornik - 18.45 Mladinska oddaja - 19.15 Risanka - 19.26 Zrno do zrno - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 M. Chapman: Poletje nasilja, angleftka TV drama - 20.55 Ali se med seboj dovolj poznamo, oddaja TV Sarajevo - 22.25 V znamenju Televizijski film Poletje nasilja avtorja, režiser/a in producenta Mat-theiva Chapmana je postavljen v bližnjo prihodnost. Ekstremna vlada, imenovana »nova britanska stranka«, je prevzela TOREK, 12. VIII. 17.45 Poročila - 17.50 Colar-gol, otroftka serija - 18.05 Glasba narodov: Kuba, I. del - 18.35 Obzornik - 18.45 Portret Ognjena Priče, oddaja TV Sarajevo - 19.15 Risanka - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 T V dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 Ljudje onkraj meje, dokumentarna oddaja TV Sarajevo - 19.15 Risanka - 19.26 Zrno do zma - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 Ljudje onkraj meje, dokumentarna oddaja 20.30 M. Bulgakov: Dnevi Turbi-novih, sovjetska nadaljevanka - 21.35 V znamenju - 21.50 Iz baletnega arhiva nafte TV hiše Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarftčini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Otroftka oddaja - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Mazzabubu, II. del zabavno glasbene oddaje - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.00 Ona, dokumentarna serija - 21.45 Poezija, (do 22.15) TV Zagreb - I. program: 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Otroftka oddaja -18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Odprt ekran - 20.55 Igrani film iz cikla Športno življenje -22.35 TV dnevnik Temeljna banka Gorenjske ČETRTEK, 14. VIII. 18.00 Poročila - 18.05 Tehtnica za natančno tehtanje, otroftka oddaja TV Bgd -18.35 Obzornik - 18.45 Na sedmi stezi, ftportna oddaja • 19.15 Risanka - 19.24 Zrno do zma - 19.30 TV dnevnik -19.55 Propagandna oddaja -20.00 Film tedna: Dobri sosed, madžarski film - 21.35 Kitajski dnevnik, II. del dokumentarne oddaje - 22.05 V znamenju Temeiina Oanka I PETEK. 16. VIII. 17.55 Poročila - 18.00 1> ti pikapolonica, otraab ja • 18.15 Priljubljea* * be: Obuti maček -zornik - 18.45 Cez tn j Srečanja oktetov 80 ■ Risanka - 19.26 Zrno* - 19.30 TV dneva* -Propagandna oddaja -Jadranska srečanja, p* *21.20 Propagandna o# 21.25 Blakovih sede*-' ski film - 22.15 V 22.30 Nočni kino: stanovanje Eo> Osnova sobno bila film F 8t*nonij( Johna "a***— doživela Madžarski film Dobri sosed opisuje različne junake, ki stanujejo v bloku, nekdanjem bordelu. Režiser Zsolt Kezdi K ovac s jih slika z veliko mero topline in razumevanja. Osrednjo nit dra me predstavlja moški, igra ga Laszlo Szabo. ki se v bloku skuša ugnezdi-ti, hkrati pa se spoprijateljiti z drugimi najemniki. Vse seveda ne poteka gladko in tako pride do navideznih dram, ki spominjajo na italijanske neoreafistične filme. Omeniti velja virtuozno kamero, ki snema v majhnih sobah in v enem samem posnetku zavije prek hodnikov na prosto. ntrobusa. ^a^Wl^f uprizoritve. Priprf? o nekaterih prt atomski katastrofi.* uničila pol stfte. T veli se zbenejn r * enosobnem slan«*' kjer se hitn> ne"* stanovske ' razume njimi. Film meji ■* sirani na čistn fa& na drugi pa izhaja-' realistične 'Zato posebnega alnega uspeha ni d • Oddajniki II. TV a** 17.25 Test - 17.40 TV* v madžarščini - lM", dnevnik - 18.15 Z na*«* nega kota. otroška 18.45 Muppet sho» TV dnevnik - 20* »like, kulturna odda}* Včeraj, danes, jutri -k „ Človek in čas, doktim*""«. serija - 21.35 Glasb*** -;a - 22.20 Rogopag. J ski film (do 00.20> TV Zagreb — I. progf*^ ^.00 Poročila - i*l05 I ledar - 18.15 Z na*e*» » ea kota - 18.45 Muppf «sj 19.30 TVdnev™k7ilJVi dranska srečanja. ;**;» » 21.25 Serijski film - S- ^ dnevnik NOVO V KINU KINO Quadropbenia pomeni zelo labilno osebnost. Film z istim naslovom je črpal osnovno idejo v zanimivi plošči angleškega ansambla The Who in nanjo nai^ezal zgodbo, ki pripoveduje o tesnobah vsakdanjega življenja mladeniča, hkrati pa mladine sploh, v šestdesetih letih. ............................. - s- filmom Agencija za sklepanje zakonov .se znam francoski rožiser Claude Lelouch vrača k domačim temam. Film govori o dvojici naivnih in sremežljivih taksistov, ki se srečata v agencij, za sklepanje rnkonov Kmalu odkrijeta, da imata veliko skupnega m da sta kot nalašč za življenje w dovje«. Film je simpatičen, poln galskega hUmpiihodnii teden si bomo v kranjskih kinematografih lahko ogledali ie dva filma honkongške proizvodnje. Prvi> se imenuje Lezi, stresajo fn oriDoveduje o prekupčevalcih l mamili, drugi. Zmajeva igra smrti. Polee običajnega sporeda bo Kino podjetje v sredo postreglo še z revno Moravinih filmov, ko bodo sicer v redni program vključeni šele nrihodnie leto. Do 19. avgusta se bodo zvrstil, naslednji filmi: nemška prmoanjrJ** Silvih v varstvu strasti, britanska Kriminalka tk^ZTasledU, pustolovski Polnočni ekspres, avstralski za-h di kumentarec ABC o ljubezni in seksu, ameriška komedija Manhattan, detektivka Prijatelj r težavah in britansko-nemški vojni film Železni križ Kranj CENTER H. avgusta amer. han: fant film DEMOS SKO SEME ob IH.. 1H. in 20. uri .9. avgusta amer. ban fant. film DEMON SKO SEME oh IH.. IS. in 20. itn, premier, angl. ban filma OUA DROPHENIA „b 22. uri 10. avgusta avstr. barv. mladin, film SIN NEVIHTE ob tO. uri, hongk. banani karate film V ZMAJEVEM GNEZDI' ob 15. uri, amer. znanstv. fant. film DEMONSKO SEME ob 17. m tU. uri. prem. hongk ban karate filma ZMAJEVA IGRA SMRTI oh 21. uri 11. avgusta hongk. ban-ni knm. akci/ski film LEZI. STRELJAJO ob Ifi.. IH. in 20. uri 12. avgusta hongk. harv. akcij, kri m. film LEZI. STRELJAJO ob 16.. IH. m20. uri 13. avgusta angl. ban. film QUADRO PHENIJA ob IH. in IH. uri. nem. bari: erotična komedija SILIVA V CESARSTVI' STRASTI oh 20. uri 14. avgusta angl. han film (JI. A DRO PHENIJA oh IH. m IH. uri. angl. ban: knm. film SKRIVNOSTNO NASLEDSTVO ob 20. uri Kranj STOR2IČ H. avgusta nem ban knm. glasb knm,' dija VESELI GA N( ISTE RJI oh IH. IH. ,„ 20. uri 9. avgusta amer. ban: pi.sf. film TIGROVE OVI ob 16. in IH. uri. amer. barv akc film PEKLENSKA ČETRT ob 2» uri 10. avgusta nem. ban nest. film OSCEO LA ob 14. uri. kanad. ban erot film 1'VAJA NJE V U V BEŽEN ob Iti. m is ur,, premiera tram: ban: filma AGENCIJA ZA S K L EPA NJE ZA KONOV „b 20 u,, 11. avgusta franc ban kom. AGENCIJA ZA SKLEPANJE ZAKONOV ob Ifi t s ,„ 20. uri 12. avgusta front, ban komedija AGEN CUA ZA SKLEPANJE ZAKONOV oh IH I s. m 20. uri II avgusta franc ban grozliuku DRA KILA - OČE IN SIN ob IH. tU. m ta uri 14 avgusta hongk. ban kanite film V ZMAJEVEM GNEZDI' oh IH is o, jo „,-, KinoTK2lC .f avgusta nem erot /•../«..//;,; RESNK' NA ZGODBA l del oh IH m >0 uri. premi era hongkon filma ZMAJEVA IGRA SMRTI oh22 uri 10. (u gusta nem ban nest. /i,'n; MED J A STRER1 oh IS. un. amer ban akni film PEKLENSKA ČETRT oh 17. m /V un. hongk ban akti/ film LEZI. STREhlAJO ob 21 uri 11. avgustu angl. ban: film OlADRO PHENIJA oh !H m 20 uri 12. avgusta hongk han kanite film V ZMAJEVEM GNEZDI' oh is. ,„ >t> un i:i avgusta kanad. ban: film UVAJANJE V LJUBEZEN ob 1H. in 20. uri 14. avgusta amer. ban fant. film DEMON SKO SEME oh IH. in jo. „n KAMNIK DOM 9. avgusta amer. ban: glasb, film ORKE STER KLUBA OSAMLJENIH SRC NA REDNIKA PEPPERJA ob IH m tli un. premiera hongk ban akcij filmu LEZI. STRELJAJO oh 22. un 10. avgusta amer. glasb, film ORKESTER KLUBA OSAMLJENIH SRC NA RED SIKA PEPPERJA ob l.r m 17 un. franc barv. gro.-t/. DRAKULA oh /.v, uri,premiera angl. han filma 01 A DROPHENIJA ob 21. uri 11 avgusta f/anc barv. knm. dramo DE KLICA V MODREM ob IH m 20. ur, 12. avgusta nem. ban knm. glasb, kome di/a VESELI GA NGSTERJI oh IH in 20. un M. avgustu hongk barvni karati film V ZMAJEVEM GNEZD! ob IH. in 20 uri 14. avgusta kanad ban (juh fdm U\'A JANJE VLJl REZE S „b /s m 20 ur, Komenda avgusta franc bon gnufjieka DR A h I LA - OČE IN SIN ob 20 uri ^ avgusta ital. bar, akci/ski film DVA SUPER POLICAJA ob IH uri. ital. ban erot film A M A ZONKE ob 20. uri Duplica 9 avgusta (ram han komedija AOEN CUA ZA SKLEPANJE ZAKONOV ,,b til VtX 10. avgusta amer bar ve OČI oh IS. uri. franc pust film t/gro ban: knm dramo deklica v modrem oh 17 m 19, ur, M, di gusto nem ban knm glasb I." medija veselig a ngsterj ioh 20. un 14 avgusta hongk ban n, akni. knm film lezi. str eli ajo ob jo un Ceanjira H. avgusta kanad h,,,, ,n,i fdm uvaja NJE v LJUBEZEN nhtO,W. /o avgusta nem ban knm glasb kome dt/a vesel/ga ngsterj i ob 17 ur, Kino Radovljica f.* avgusta ital. bor, „,■>/ fffm imeni jem se N()boi)Y oh IH un amer bar, -ab,„„, fli,„ kmalu HO POLETJE oh 20. un 10. ai gusta amer bon film kmaii ho POjLBTJE ob /S un. ital ban nest film imeni jem se nobod y „h ><> un 14 avgusta ital han film eei.i.ini ie\ časa nova oh jo ur. Kino Bled 9 avgusta o meriš k i bon ni film Pl A V / OVRATNIK oh IN. uri. amer ban knm film OČI L A t RE M A RS , ,b JO un 10 avgusta amer ban knm film t H I LAURE MARS ob is „n ital ban fil"> ZBOGOM IN KONEl ,>h jo un 11. avgusta amer. ban Lil BO POLETJE ob20. 12. aigusta ital. ban: /<•«.,,, ., JEM SE NOBOD Y ob 20. J^* >**1 i:i. avgusta amer. r%or,. KMA Ll' BO POLETJE „t,^, v Kino Bohinj - Boh. Bistrica »avgusta ital. ban: ftih ____ KONEC ob IH. m 20. uri 10. avgusta amer. bar? O VRA TNIK ob IH. ,n 21). Uri II avgusta amer. harf -nt L t' BO POLETJE ob 20. ur\ .Jesenice - kino RADIO H. avgusta amer. kriminal u. -TOVO MAŠČEVANJE oh /7 * 9. m 10. avgusta dal. ' ' PRA V NIC A oh 17. ,n IH. ur, *°"^ //. m 12. avgusta an#I j.,t__? SKA MUHA ob 17. m 19. uri i:i. avgusta amer kriminal** tjm f TO V O MAŠČEVA NJE oh ; ? g*, •Jesenice PLA V2 H. avgusta amer film Pr,-pt DEL oh IH. in 20. uri 9. m 10. avgusta angl. fi/n HA ob IH in 20. uri II. m 12. avgusta ital. ;,fm CA ob IH. in 20. ur, 14. avgusta amer film «;.4/fr SČE VA NJE ob IH m 20. uri Dovje - Mojstrana o avgusta al str film NE\\^ \ nh I9M 10 avgusta amer film PEJCRl, lJU oh 19M Kranjaka gora ti avgustu a, str film V/;.V.4 Vi ob 20 uri 4 avgustu amer film PEKF.l LJUobJO.un II. avgustu angl. film .S."-t • ob 20 un Skorja Loka - SOBA H avgusta amer vojni fifo, TA RCA ob IH. in 20. un .9. in 10. avgust" amer gr,^ is. in 20. uri 12 avgustu amer drama H I STNICE ob 20. un ; ; avgusta amer nest SVOBODNI ah IH un. amer p /I USTNICE ob JO. un " 14. avgusta amer fdm RftECti MCE ob 20. ur, 2ele*niki - OBZORJU H. avgusta amer fdm ZRE S i J%"avgiista fro»<- komed. £K#* MEC cM 20. ur, 10 avgusta amer. v,Vm fijm ,11 AIR) "hun Cenjene kupce obveščamo, da smo v Kranju na Titovem trgu 2, odprli prenovljeno trgovino. alpina * ŽIRI r ^ gorenjskem V J mu igranju ^ 15. do ^ ^avgusta 1980 \ Paviljonu i ^kujemo va*s 5% priporočamo ^akup 4 Oglejte si bogato izbiro planinske in športne obutve ter moških, ženskih in otroških čevljev. Za obisk se priporoča ALPINA Žiri ^ pohištvo — gradbeni material — gospodinjski stroji — zavese, preproge /K AVTOKOVINAR Skofja Loka Kidričeva 51 objavlja prosta dela in naloge 1. ključavničarjev 2. struparjev Pogoji: — končana poklicna šola ali priučen, — odslužen vojaški rok, — praksa zaželena. Posebni pogoji: poskusno delo. ki traja 2 meseca. Osebni dohodek po pravilniku o oblikovanju in delitvi sredstev za OD. S stanovanji ne razpolagamo. Izbrani kandidati imajo možnost pridobiti kredit za reševanje stanovanjskih problemov. Nastop dela možen takoj. Pismene prijave pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na naslov Avtokovinar, Skofja Loka, Kidričeva 51. HOTEL GRAJSKI DVOR Radovljica Kranjska ul. 2 Komisija za razpis delovnih mest razpisuje na podlagi 51. in 56. člena statuta ter 19. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu sledeča vodilna delovna mesta: 1. direktorja 2. glavnega računovodjo Za delovno mesto pod točko 1. morajo kandidati izpolnjevati v skladu z 51. členom statuta delovne organizacije naslednje pogoje: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogo ri, — da ima najmanj višjo oziroma srednjo strokovno izobrazbo in vsaj 5 let prakse v gostinski ali komercialni stroki, — da je visoko kvalificiran gostinski delavec z najmanj 10-letno prakso v stroki, od tega 5 let na vodilnih delovnih mestih, — znanje enega tujega jezika, — da je moralno in politično neoporečen, — da je predložil program razvoja podjetja. Za delovno mesto pod točko 2. morajo kandidati izpopolnjevati v skladu s 56. členom statuta delovne organizacije naslednje pogoje: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, — da ima višjo izobrazbo ekonomske smeri in 10 let delovne prakse v računovodstvu, ali ima srednjo ekonomsko šolo in 15 let delovne prakse v računovodstvu gostinstva, — da je moralno in politično neoporečen. Kandidati za razpisana delovna mesta naj pošljejo svoje prošnje v zaprti kuverti z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev, potrdilo o nekaznovanju, potrdilo, da niso v kazenskem postopku, življenjepis z opisom dosedanjega službovanja v 15 dneh po objavi tega razpisa na naslov: Razpisna komisija hotel Grajski dvor Radovljica, Kranjska ulica 2. Izbira kandidata bo obljavljena v 10 dneh po poteku razpisnega roka.i. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni. :IT20VIMII/IAS 6M2i6sim ni 6Q6Š b>J 21x19(90 neb %unogoq v Boinvsteb [isoqmi2 ,v9ii6xim -ioq v B>linr1et 6>l2i6bso0„ voJ9m>l neb ,"uilo>lo m9>l2 neb ,vobxog vojlintzsl -ib9lQO i>l2niqu)l2 .vepBgBŠ iiT9iboq 3TI0ŽI80 m9i929lsv inzsl i*ivol90.XIXX 0861 fiteugvs M ob .e bo »Avl V>'," i < O. «N |i« G LAS«.STRAN PblbK, 8. AVGUSTA H ZAHVALA V 73. letu starosti je umrla naša draga mama PAVLA JERMAN Slugova mama iz Gorenj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom. ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali.sočustvovati z nami ter nam izrazili sožalje, ji darovali vence in jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem vaščanom, dr. Udirju za vso pomoč v dneh njenega življenja. Najlepša hvala pevcem za zapete žalostinke na njeni zadnji poti. Se posebno pa se zahvaljujemo g. župniku s Prim- skovega za lepo opravljen obred. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in počastili njen spomin, iskrena hvala! Vsi njeni! Kranj, 3. avgusta 1980 Vsem, ki ste prišli od blizu in daleč, da ste spremili na zadnji poti našega dragega MIHA HAFNARJA izrekamo globoko zahvalo Zahvaljujemo se za vsa izražena sožalja, vsem darovalcem cvetja, pevcem za zapete žalostinke ter pihalni godbi. Iskrena hvala govornikom: Stanetu Ziherlu, Tonetu Mohorju, kaplanu Alojzu Grebencu, ki so se z izbrano, občuteno besedo poslovili od njega. Posebna zahvala delovni organizaciji IKOS Kranj. Hvala vsem, ki ste v najtežjem trenutku nesebično nudili vso pomoč. Vsem, in vsakemu posebej, še enkrat prisrčna hvala! Vsi njegovi! Zg. Bitnje, Skofja Loka, 1. avgusta 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame JULIJ ANE JERAJ Novakove mame iz Mavčič se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, znancem in sosedom, ki so nam izrazili sožalje, sočustovovali z nami ter jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za cerkveni obred in tople besede o življenju naše mame. Hvala tudi pevcem za lepo petje. Vsi njeni! Mavčiče, Luže, Sv. Duh, Senica, Svetje, 4. avgusta 1980 ZAHVALA ob boleči izgubi našega ljubljenega MARKA ŠURCA študenta geodezije iz Mojstran Bohinja in Jesenic, pilotu helikopterja . /trainn in no^rti/ovalrin nnmnU r\»-i loLan in se iskreno zahvaljujemo gorskim reševalcem ... 4,1«,™.«».. ^.....j« ... F.i«iu n< RSNZ ter njegovim prijateljem-alpinistom za vztrajno in požrtvovalno pomoč pri iskanju. Hvala duhovnikom iz Bohinja in Jesenic za tolažbo v najtežjih trenutkih, jeseniškim planincem in alpinistom ob slovesu na Blejski Dobravi, vsem govornikom za iskrene besede ob grobu, obema pevskima zboroma iz Bohinja za žalostinke. Najlepša hvala AO Bohinj, GRS Stara Fužina. PD Srednja vas in Bohinjska Bistrica, MO-PD Srednja vas, MK PZS. kolektivoma OŠ Tone Cufar Jesenice in Carinarnici Jesenice ter vsem, ki so darovali vence in cvetje, nam izrekali ustno in pismeno sožalje ter z nami sočustvovali. Hvala sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti Posebna zahvala sosedom z Jesenic in iz Srednje vasi za nesebično pomoč. Prisrčna hvala Markovim varovancem iz planinske šole. ko so njegovo belo krst.» zasuli z planinskim cvetjem. Vsi njegovi Jesenice, Bohinj, Ljubljana, Celje, ZDA MALI telefon OGLASI 23-341 PRODAM Ugodno prodam 4 kub. m KAME-NJA. Slivnik, Valazorjeva. Bled 8308 Poceni prodam 7 starih OKEN in PEĆNICE od stare kmečke peči. 01-ševek 43, Preddvor 6309 Prodam nov PRALNI STROJ z dveletno garancijo. Šenčur, Staneta Žagarja 12, Kranj. tel. 24-036 6310 Prodam hrastove PLOHE in »PUNTE«. Kogovšek. Repnje 46, Vodice 6311 Prodam dva rabljena KAVČA. Uzar, Kokrica, Kuratova 14 6312 Prodam PLASTIČEN ČOLN T 300 in motor TOMOS 4. Križnarjeva 5, Stražišče - Kranj 6313 Prodam eno leto stare KOKOSI nesnice in za zakol. Strahinj 38, Naklo 6314 Prodam K) m hrastovih DRV. Ko-kalj, Srednja vas 4, Golnik 6315 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK, žamet — rjave barve. Fejzič, Staneta Rozmana 4 6316 Ugodno prodam nov ŠOTOR za 3 do 4 osebe. Kranj, Mandelčeva 3/a za stadionom 6317 Prodam OTROŠKO STAJICO. HOJCO in STOLČEK. Drempetič Francka. Gosposvetska 13, Kranj 6318 Poceni prodam klasične RADIATORJE. Telefon 26-091 6319 Poceni prodam dobro ohranjeno ZAKONSKO SPALNICO, primerno za vikend. Langus, Breg 40, Žirovnica 6320 Prodam 19 kv. m prvovrstnega klasičnega hrastovega PARKETA. 200X 52 mm. Klinar, Noše 1. 64243 Brezje 6322 MODERNO POHIŠTVO, novo, pakirano: dnevna, spalnica, kuhinja, prodam 15 ^ ceneje. Naslov v oglasnem oddelku 6323 Prodam STREŠNO OPEKO špi-čak. Preddvor 22 6324 Prodam kovinsko GRADBENO OMARICO za trofazni el. tok z vsemi priklučki in električnim ŠTEVCEM. Ferlic Ferdo. Sebenje 53, Tržič 6325 Prodam 2 kub. m MIVKE. Naslov v oglasnem oddelku. 6326 Prodam dobro ohranjene STREŠNIKE kikinda, približno 2000 kosov. Okršlar, Medvode 89 6327 Prodam BANKINE, PUNTE in OBRAČALNIK pajk. Suhadole 12, Komenda 6328 Prodam PEC za centralno kurjavo, 30.000 kal; globok OTROŠKI VOZIČEK in OTROŠKO POSTELJICO. Verdir, Zg. Duplje 13, telefon 47-152 6329 TAPISERIJO »SREČNA DRUŽINA«, prodam za 80 — starih milijonov. Rakovec Radovan, Zg. Bitnje 124, Zabnica 6330 Poceni prodam PSA volčjaka -dober čuvaj. Zamik, Olševek 5, Preddvor 6331 Oddam približno 15 do 20 kub. m PRSTI. Oglasite se v Šenčurju, Gasilska 28 6332 Dobrim ljudem oddam PSIČKA čuvaja. Horvat, Tomšičeva 25, Kranj 6333 Ugodno prodam JADRALNO DESKO in PONY EXPRESS Le-tence 4, Golnik 6334 Prodam starejšo PEC na olje EMO Celje. Okoren Rado, Kidričeva 26, Kranj 6335 Prodam brako KAMP PRIKOLI CO s predprostorom. cena 42.000 din. Telefon 60-372 6336 Prodam osem tednov stare PUJSKE. Oman, Zminec 12, Skofja Loka 6337 Prodam BANKINE in OPEKO modolarec. Ogled v soboto popoldan Križe 76, Tržič 6338 Dva KAVČA, dve OTROŠKI PO STELJICI, dvodelno OMARO, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Ahačič, Bistrica 183, Tržič 6339 Prodam plemensko TELIČKO si-mentalko, staro 5 tednov. Vovk, Cr-n i vec 21, 64243 Brezje 6340 Prodam več »KLAFTER« suhih smrekovih DRV (klaftra - 1800 dinarjev). Sidraž 5, Cerklje 6385 Prodam starinska vhodna VRATA s portalom. C. na Klanec 9. K ran j 6.186 Oddam dva meseca stare MUCKE. Rozman, Zg. Duplje 60 6387 Prodam LETVE za ostrešje (3 X 5 centimetra in 5x8em). OPAŽ, LADIJSKI POD in nekaj DESK DRUGE VRSTE; ter kupim manjši TRAKTOR, 14 do IH KM. Knifi« Andrej. Goričane 22/a. Medvode 6388 Prodam mlade PSE - OVČJA K E. Zigan ja vas 32. Tržič 6389 Prodam večjo količino DRV. ki so nažagana. nacepljena in v klaftrah Opalk Jože, Sp. Otok 6. Radovljica ' 63'H) Prodam strešno OPEKO bobro-vec. Galetova 12. Kokrica - Kranj 6.391 Ugodno prodam kristalni LKSTE- Nhit' in 2 stenski kristalni Ll'C* cena 3.500 din. Britof 196 a. K* Prodam MEŠALEC za BET cena 3.500 din. Britof 196. a. K* Prodam hrastove, jesenovr HE in DESKE. Zalog, 61. (Ipavec) Ugodno prodam. SEDE? GARNITURO z omaro, črnobei" LEVIZOR in dele KUHINJSKI POHIŠTVA Ogled od 16. do 1« Telefon 27-959, Struževo 46 Prodam malo rabljeno C.Ar TURO: kavč, polkavč in dva fo* ter ŠTEDILNIK na plin in ek* ko. M.Kordež. Opre&nikova Kranj _ , Prodam PRAŠIČE. težke 40 kg. Posavec 16, Podnart Prodam CEMENT. Nade« oglasnem oddelku. Ugodno prodam OTROŠKC STELJICO z jogijem. in stajic lefon 47-060 Poceni prodam novo VE!1 OKNO. 150 x 150. železno bs» sko in stopniščno OGRAJO Klanec 17/a, Kranj, tel. 23-960 ' Prodam avstrijske SADIKE DlCA - rumeni Struci 44-539, Hafner, Zabnica 68 Poceni prodam zmoe~~ ELEKTRIČNO OMARICO ? gradbeno barako s kablom (50* URO za trofazni tok. Infors* vsak popoldan: Ferjan Dušan no 131, Bled Ugodno prodam še dobro ' njen HLADILNIK HIMO 1» Mara, Planina 26, Kranj Prodam globok italijanski C" SKI VOZIČEK, temno mod* met, cena 2.500 din. Inform*1 tel. 49-023 Prodam PSE - NEMŠKE K SAR JE, stare 7 tednov Jen* šetova 12, tel. 27-339 Kranj Ugodno prodam kon* OTROŠKI VOZIČEK. Horvat5 kova 43, Radovljica Prodam 2500 kg svežeea CE* TA, belo dolgo POROČNO ti KO, št. .38-40 ter osebni V STAVA 1300 lux, tonik 197V no ohranjen. Podbrezje m 0 Prodam malo rablien^ Kupim 10 KLEŠČ Za ostreč menzija 8x16x7 m. Roprev fon 27-931 Kupim namizni PRIMES Telefon 44-510 Kupim 650 kosov STRESA in 25 SLEMENJAKOV ^*** Telefon 57-044 Kupim rabljeno KNjT7\ RO. oziroma VETRlNo s v* Kličite po tel.74-184 Kupim rabljeno KNji?\ RO, oziroma VETRINq% Kličite po tel. 74-184 Kupim rabljeno KAMIN -Ponudbe v trafiko Cerklje - Kupim 2 kub. m zračno sat SENOVIH PLOHOV, 5 stran. Poljanska 1, ŠkofjaLok« i} VOZiU Prodam AVTOBUS ^k-tp- sedeži Telefon 78-032 Prodam AMI6^gistri, j a 1981, cena 16.000 din Rn»x Bistrica 165, Tržič od 15 JJJ^ Prodam ZASTAVO 1,8 SM. Šaršanski Igor, Goii odreda 18, Kranj, tel. 28-JV& Prodam ZASTAVO101 1972, registrirano do avjrusfi Harambašič Husein. Savšfc Kranj Prodam športno ŠKODO. 1978, registrirano za eno h»t registriran do novembra S l.SM. Dupudja, Delavska v* šče,tel. 21-544 Prodam FIAT 124, |eu»» Kranj, Prebačevo 4, tel. 49tfv« Prodam AMI 8, letnik bačevo 26. Kranj Ugodno prodam dobro ak»^ ZASTAVO 750. Gmajnica menda Prodam BMW 1602, feta* Pokopališka 17. Kokrica - K~ Prodam ZASTAVO ftl I /,111111 CP Kranj. Stav** K r«.„jHki tiak Kranj, ti.*: Xp u* »ravira. Ljubljana. Naslov ■n uprav.- lista: Kranj Mo*, p*s* _ Tekoči rafun p" SDK v Kn' vilka 5I500-«0.1-31»» - T«*** . 23-341, tflavnl urednik, odff«»v«r* , nik in uprava 21-M5. rnlaJtrtia r. k..m.-rriala - propaganda, aaLr*>* mali o*l«"i ratunovod.tvs £ Opr«x»*-n» prometu^ aV* „„jn.m mnenju 421-1 7*. pri Pri Kai heg PETEK, 8. AVGUSTA 1980 nik 1975 in ČOLN Beograd sport special z motorjem 4.5 KM. Kranj. Veljka Vlahoviča 7. Kranj, stanovanje St. 2. tel. 28-782 . 0351 Prodam avto ZASTAVA 750. spredaj karamboliran. celega ali po delih in gumijast ČOLN. primeren za motor do 4 KM. komplet s priborom za S.OOO din. star eno leto. Frelih, Šenčur. Beleharjeva 39 6352 Ugodno prodam 125-P. letnik 1979. Informacije po tel. 24-566 od 12. do 13. in 19. do 20. ure 6353 Prodam ohranjeno ZASTAVO 1300, letnik 1974. registrirano do maja 1961. Naslov v oglasnem oddelku. 6354 Poceni prodam FIAT 850. dobro ohranjen, tehnični pregled 1. 8. 1980. Informacije po tel. 60-338. Ogled mo-ien vsako popoldne. Frankovo naselje 113. Skofja Loka 6355 Prodam osebni avto MERCEDES 190 Dc. Stare Peter. Tatinec 6. Pred 3vor 6356 Prodam R-4. letnik 1976. Po t oče 5. Preddvor 6357 Prodam JAWO CZ 350. letnik 1977, preurejeno. Jelovčan Matjaž. Ul. Draga Brezarja 26. Kranj, telefon 064-23-797 6358 Prodam OPEL ASCONO 1.6 S. *«tnik 1978. Ješe Janez. Zgoša 47/a. Begunje na Gorenjskem 6359 Prodam motorno kolo MZ 250. l*tnik 1979. Novšak. Tončka Dež-*n.ana 4, Kranj 6360 Prodam ZASTAVO 101. letnik *973, registrirano do 23. 5. 1981. Pod-^rezje 150 6361 Ugodno prodam LADO standard, 1972, cena po dogovoru. Tel. 50-365 Tržić 6362 Poceni prodam AUDI 60, registriran do avgusta 1981. BoSkovič Stanko. Dom na Šmarjetni gori 6, Kranj 6363 Ugodno prodam motorno KOLO, £50 ccm, znamke BMVV-R-26, delno karamboliran. Ogled v nedeljo dopoldan. Povalej Franc, Podljubelj 5, rrtič 6364 , Ugodno prodam ŠKODO 110 SL, **tnik 1973. Sire Franci. Predos- lje 106 . 6365 B WARTBURGA 353 W, letnik *975, ugodno prodam. Tel. 064-62-992 popoldan. Balderman, Podlubnik 161, Skofja Loka 6366 , Prodam ELEKTRONIC 90, letnik 1978. Zg. Gorje 5/a 6367 Ugodno prodam 4 leta star R-5 J" L, karamboliran. Troha Janez, Za-**p, Muže 10, Bled, tel. 77-621 6368 Zaradi gradnje prodam osebni av-^> MOSKVIC, letnik december 1978. VrevofenSh 17.500 km. Informacije v ptek in soboto od 15. do 18. ure po 74-661 6369 »J^J*01 ZASTAVO 101, letnik f?®> aobro ohranjeno. Kičič Peter, Prešernova 4, Radovljica 6371 k, Prodam R-4, letnik 1974. Cerne * rane, Bevkova 31, Radovljica 6372 .Prodam osebni avto ŠKODA, let->L»k 1976. Ogled po 17. uri. Vandot, ^voriten&ka 7, Bled 6373 ^0d8topim vrstni red za nakup ZASTAVE 101 comfort in prodam ZA-wTAV0 101, letnik 1975. Informacije k* naslov: Kraigher Ciril, Zasip, Semnje 22, tel. 064-77-705 od 15. do ^ ure. 6374 j| Prodam ŠKODO 100, letnik 1971. ^senko Andrej, Stara Loka 59. ^kofja Loka 6392 * Prodam ZASTAVO 750. letnik ^72. Britof-329, Kranj 6393 j .Prodam RENAULT 6-TL. letnik ^72. Sp. Bela 4, Preddvor 6394 I^Ugodno prodam JAWO 350, letnik V^79- H 000 km. »ohranjeno kot no-«^«. z dodatno opremo, registrirano 8.8.1981. Pavlic. Kidričeva 26. 6395 Poceni prodam 125-PZ. letnik 1971. lahko tudi po delih. Dvorjc 80. Cerklje • fi4(K) Prodam dobro ohranjenega VVARTBURGA. Informacije po tel 22-138 6401 Poceni prodani dobro ohranjenega ZAPOROZCA. letnik 1975. z dodat nimi rezervnimi deli. Jereb. Smarjet-na gora 5. Kranj 6402 Prodam PRINZA 1000. letnik 1972. registriran do junija 1981. Ber-gant Jože. Kropa 25 6403 ZASTAVO 101. staro dve leti. registrirano do marca 1981. prodam. Oblak Anton. Hafnarjevo naselje I. Skofja Loka 6404 Prodam ZASTAVO 750 SC. letnik 1980. Luže 31. Šenčur 6405 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1976, Srakovlje 15, Kranj 6406 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1974. Zibert. telefon 24-189 6414 Prodam obnovljen FORD TAU-NUS 15 M. v zelo dobrem stanju, registriran do julija 1981. Britof 352, Kranj 6415 Prodam . ZASTAVO 750, dobro ohranjeno, letnik 1970. vozno, cena 14.000 din. Demšar. Mlakarjeva 2. Kranj. tel. 22-176 6416 Prodam VVARTBURG karavan, dobro ohranjen, registriran do aprila 1981. Ogled v petek in soboto dopoldan. Potrebuješ. Sp. trg 9. Skofja Loka 6417 Prodam avto 125-PZ. Ogled možen v Gozd Martuljku št. 22 vsak dan od 16. ure dalje, razen četrtka 6418 Ugodno prodam ZASTAVO 1300. Voklo 70, Šenčur 6430 Prodam MOTOR APN-4. Mlakar. Breg61, Kranj 6431 Prodam prednja leva VRATA in prednji ODBIJAČ za R-4, PLATI SCA z zimskimi gumami za VW, dele za ŠKODO 1000 MB ter razne dele za ZASTAVO 750. Lesičnik, Pšev-ska2/i, Kranj 6432 Kupim tovarniško novo ZASTAVO 101-M za gotovino — devize; ali Z-750, do 2 SM. Telefon 27-600 6433 Prodam M Z TS-250, letnik 1979. Bled, Partizanska 4. tel. 78-137 6446 ZAPOSLITVE ranj '^tnfk 1976. Žiganja vas 43, Tržič 6396 ^ Prodam PRIKOLICO za osebni &Vlo. KokriSki log 19, Kranj -Hnskovo. tel. 26-047 6397 Prodam tovorno PRIKOLICO za ^bni avto. Velesovo 10, Cerklje r\ Prodam MOPED T-12. Zalog 42, V %rklje 6399 V redno delovno razmerje sprejmem KV ŠIVIJO s prakso, in dam delo na dom ženski, ki zna dobro kvačkati. M. Kordež, Oprešnikova 10, Kranj 6434 LAKIRANJE RADIATORJEV V KOMORNI PECI. Kranj, Tekstilna ul. 14- V redno delovno razmerje, v dopoldanskem času, sprejmem takoj delavca, in delavca za priučitev. 6435 Zaposlim pomočnico v kuhinji, v popoldanskem času. Dva dneva v tednu prosta. OD po dogovoru. Oglasite se po tel. 064-24-134 v večernih urah. 6382 26-letni bodoči doktor ekonomije in psihologije, išče redno ali honorarno zaposlitev na področju organizacije dela, oziroma nagrajevanja po delu. Ponudbe pod: Modri - hitrejši od računalnikov 6383 STANOVANJA I Mlad par išče SOBO ali GARSONJERO v Kranju ali okolici. Šifra: Brez otrok 6436 Zakonca brez otrok, nudita pomoč pri kmečkih delih ali gospodinjstvu, za sobo. Naslov v oglasnem oddelku. 6444 Soliden par, srednjih let, brez otrok, išče v Kranju ali okolici GARSONJERO oziroma SOBO in kuhinjo. Možnost kuhanja in pranja. Dobre avtobusne zveze. Ponudbe pod: Čimprej 6375 Mlad zakonski par išče enosobno ali dvosobno STANOVANJE v bližnji okolici Kranja. Šifra: Zakonca brez otrok 6376 Oddam SOBO v Kranju. Telefon 25-418 6377 Prodam STANOVANJE ali zamenjam za manjšega. Tupaliče 39, Preddvor 6378 Polnoletna dijakinja, išče SOBO s Vzgojni zavod Preddvor razpisuje prosta dela in naloge 1. vzgojitelja za delo z vedenjsko in osebnostno motenimi otroki (za nedoločen čas) Pogoji: dokončana PA specialno pedagoške smeri MVO in najmanj 2leti ustreznih delovnih izkušenj: Poskusno delo traja 3 mesece. 2. socialnega delavca za nedoločen čas Pogoji: dokončana višja šola za socialne delavce. dve leti delovnih izkušenj pri delu z mladino Poskusno delo traja 3 mesece. Stanovanj ni. Prijave z dokazili pošljite na naslov Vzgojni zavod, 64205 Preddvor, rok za prijave je 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh po izteku razpisnega roka. souporabo kopalnice za dve leti v Kranju (okolica). Plačil« v D M Šifra: Soba H379 Bodoči mladi zakonski par brez otrok, išče v Kranju ali bližnji okoli '> Pred- Hvor ' 6384 OSTALO IZGUBLJENO OBVESTILA; Vpisujemo v tečaj iz CESTNO ■ Najditelja črne športne TORBICE v kateri so bili dokumenti, prosim, da jo proti nagradi vrne na naslov, ki je v dokumentih. 6439 Opozarjani Vreček Janeza ml. in Tatjano iz Tupalič 39,~da prenehata širiti neresnične govorice o meni. sicer jih bom sodno preganjal Vreček Janez st.. Tupaliče 39 f>441 Iščem VARUHINJO na domu. za 19-mesečnega fantka. Mulič Klavdij. V. Vlahoviča 4. Kranj 6442 Iščem starejšo žensko za pomoč v GOSPODINJSTVU. Telefon 60-987 ZAHVALA Ob izgubi drage žene. mame. stare mame. sestre in tete AA ART TI? T A Pnnm lVl/irilfJll, JACjUUIC roj. Košnjek se iskreno ^valjujemo vsem sodnikom, sosedom, sostanovalcem te, znancem /a iskreno izraženo sožalje. podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti K r^moTv S^S'ŽL^ Arhar. Furlan. Šajn. (Krnc) Cej in Penček za pomoč v najtežjih trenutk,h. Zahvalo zaslužijo tudi Zlatina soseda Vidmar in Nadina so- ' soseda Mrak in Mirni Peternelj. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem za lepo pet je. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Alojz, hčerki Nada in Zlatka z družinama Kranj, Zg. Bitnje, Šenčur, 6. avgusta 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage tete in sestre TEREZIJE ZIMA roj. černilec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom.sosedom, posebno sostanovalkam, prijateljem in znancem za izkazano pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala osebju Inštituta Golnik za lajšanje bolezni v zadnjih urah. Iskrena hvala tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem iz Nakla za ganljive žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: Mari, brata Francel in Tone ter sestra Kati z družinami Naklo, V oglje 31. julija 1980 ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre in tete MARIJE MAZI roj. Rakovec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom in ostalim ki so nam izrekli sožalje, podarili vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Vsem, še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sinova Franc in Niko z družinama, hčerka Marija z družino sestra Tončka in brat Ivan Kranj, Preddvor, Bela, Sp. Resnica, 1. avgust 1980 ALPINA MODERNEJŠA - Trgovska mreža tovarne (tbutve Alpina iz Zirov združenje 60 prodajaln v najrazličnejših krajih države. Ena od prodajaln je tudi na Titovem trgu v Kranju. Alpina se je odločila, da jo modernizira in v ponedeljek je bila otvoritev preurejene pro dajalne. Preureditev je veljala okrog 130 milijonov starih dinarjev. Pridobitve so veseli tako prodajalci, ki imajo boljše delovne pogoje prav tako pa tudi kupci, saj je prijetneje in VABLJIVEJE obiskati moderno prodajalno. Zaposleni v kranjski Alpinini prodajalni upajo, da bodo letos ustvarili okrog dveh starih milijard prometa, kolikor ga imajo planiranega, (jk) — Foto: F. Perdan Hotel v Bašlju bo! Tako so zagotovili predstavniki delovnega kolektiva Rade končar iz Zagreba na nedavni seji izvršnega sveta kranjske občinske skupščine v krajevni skupnosti Bela Baielj - Počitniški dom Rade Končar nad Bašljem, ki v prvi vrsti skrbi za oddih in rekreacijo svojih delavcev iz Zagreba, Reke, Dubrovnika, Labina, Splita, Novega Sada in Somborja, je lansko leto zaključil z ugodnimi poslovnimi rezultati. Po popravilu doma pred dvema letoma se je število gostov nenehno povečevalo in lani je številka presegla že mejo 6 tisoč. Letošnji polletni izračuni pa obetajo rekordno končno bilanco. Samo v juliju so imeli 1300 gostov in glede na to, da mrtve sezone ne poznajo — zmogljivosti doma so zasedene tudi pozimi zaradi bližine smučišč - je tem trditvam verjeti. Kot nam je v pogovoru povedal novi upravnik doma Stane Dor-đević, eden izmed šesterice redno zaposlenih, se delavci Končarjevih delovnih organizacij radi odločajo za zimski in poletni dopust v Bašlju. Sem prihajajo zlasti družine z otroki, saj so tu velike možnosti zdravega počitnikovanja v naravi, lahko pa se odločijo tudi za planinske ture na bližnji Lovrenc, Kališče, Storžič in Kriško goro. Vendar gostom razen polnega penziona, ruskega kegljišča in nekaj gugalnikov ter seveda »naravnih lepot« ne morejo ponuditi ničesar. Veliko si obetajo od izgrad- nje rekreacijsko-turističnega centra v Belici, ki naj bi dobil dokončno podobo že v naslednjih petih letih, od postavitve smučarske vlečnice (o njej so že kar predolgo govori), še .več pa od izgradnje hotela B kategorije s 120 ležišči v bližini sedanjega doma. Hotel v Bašlju bo, so zatrdili predstavniki delovne organizacije Rade Končar iz Zagreba pred dobrim mesecem na seji izvršnega sveta skupščine občine Kranj, ki je potekala v domu družbenopolitičnih organizacij na Zgornji Beli. Zemljišče nad Bašljem je že kupljeno in z deli naj bi pričeli že čez dobri dve leti. V gradnjo sili »končarjevce« vse večje povpraševanje tovarniškega sindikata in delavcev po zmogljivostih v Bašlju, kakor tudi veliko število nedeljskih obiskovalcev, ki jim je ta kraj s svojo lego pod Storžičem in kot izhodišče planinskih tur zelo pri srcu. Bašelj taksen objekt potrebuje, saj naj bi se po urbanističnem načrtu krajevne skupnosti razvijal predvsem kot turistično naselje. Da pa mu le stabilizacija in zaostreni pogoji gospodarjenja, ki pretresata celotno združeno delo, ne bi pri-strigla peruti?! C. Zaplotnik Obnova koče na Starem vrhu Alpetourov tozd Hoteli Skofja Loka bo predvidoma že jeseni začel graditi novo kočo na Starem vrhu - V srednjeročni načrt so zapisali tudi obnovo Krone in postopno ureditev kampinga na kopališču Skofja Loka — Koča na Starem vrhu je povsem dotrajana, majejo se leseni stebri in delo v koči je že nevarno. Inšpekcija je zadnje tri leta vsakič izdala prepoved obratovanja, vendar je bila koča pozimi zaradi smučarjev vendarle odprta, pod posebnimi pogoji. Preureditev koče je zato nujna. Pri Alpetouru. tozdu Hoteli Skofja Loka, v okvir katerega spada koča na Starem vrhu, so se zato odločili za njeno temeljito obnovo. Na istem mestu bodo zgradili novo kočo. Bistveno večja ne bo, le za 50 kvadratnih metrov, toda prostor bo smotrneje izrabljen. Poleg restavracije m posebne sobe bo imela tudi smučišču odprto prodajno mesto. Novost bodo tudi ležišča, 8 sob s 16 posteljami. Vsaka soba bo imela tuš, s čimer bodo zagotovljene najnujnejše zahteve bivanja sodobnega gosta. Koča bo odprta devet mesecev na leto, 3 pozimi in 6 poleti. Pozimi bodo v koči kuhali predvsem malice za smučarje, poleti pa tudi zahtevnejše obroke, kosila in večerje. Koča bo namreč učinkovito dopolnila ponudbo turističnih kmetij v okolici Starega vrha, saj kmetje pravijo, da bi zmogljivosti razširili, če ne bi bilo treba kuhati kosil. Tozd Hoteli Skofja Loka tretje leto posluje pozitivno in v prvi polovici letošnjega leta so za akumti-namenili 900 tisoč dinarjev. Mednarodni atletski miting Kranj '80 KRANJ - Stadion Stanka Mlakarja bo jutri, v soboto, gostil najboljše atlete iz zamejstva in Jugoslavije. Vsi se bodo pomerili na tradicionalnem mitingu, ki ga domači AK Triglav prireja v okviru športnih praznovanj ob občinskem prazniku Kranja. Na atletski stezi in drugih atletskih napravah bodo nastopili atleti in atletinje iz italijanskih in avstrijskih atletskih klubov. Nastopili bodo tudi atleti iz Reke, Splita, Karlovca, Beograda in drugih jugoslovanskih atletskih kolektivov. Med njimi bodo tudi iz slovenskih. Jutri se torej obeta kvalitetno in privlačno atletsko popoldne. Ce bi bila atletska steza na stadionu Stanka Mlakarja pokrita z umetno snovjo potem bi nastopilo se več kvalitetnih tujih in domačih al teti nj in altetov. Začetek tekmovanja je ob 16. uri. -dh NESREČE NEZGODA NA PREHODU ZA PEŠCE Jesenice — Na Cesti Borisa Kidriča se je v torek, 5. avgusta, ob 13.35 pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila A nes Zižak (roj. 1956) z Jesenic je vozil proti Žirovnici; ko se je bližal prehodu za pešce s neprimerno hitrostjo, je na prehod prav tedaj pritekla Blanka Šmid (roj. 1921) z Jesenic. Voznik je sicer zaviral in odvijal v levo, vendar pa trčenja ni mogel preprečiti. Šmidovo so z dvakratnim zlomom noge in drugimi poškodbami pripeljali v jeseniško bolnišnico. OBA VOZNIKA RANJENA Koroška Bela — Na magistralni cesti se je v torek, 5. avgusta, ob 13.50 pripetila prometna nezgoda, zaradi nepravilnega prehitevanja. Voznik osebnega avtomobila Marko Lavtežar (roj. 1953) z Loga je na ravnem delu ceste preko neprekinjene črte nameraval prehiteti tovorni avtomobil. Ko je z levimi kolesi že zapeljal čez črto, da bi videl, če lahko prehiteva, je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Maks Ambrožič (roj. 1923) iz Radovljice. V silovitem trčenju sta bila oba voznika ranjena in so ju pripeljali v jeseniško bolnišnico. Škode na avtomobilih pa je za 130.000 din. KOLESAR V AVTO Kranj — V sredo, 6. avgusta, ob 20.55 se je na lokalni cesti Kranj — Mavčiče pripetila prometna nezgoda, v kateri je bil huje ranjen kolesar Milan Draksler (roj. 1941) iz Mavčič. Draksler se je peljal na kolesu brez luči in tudi cikcak po cesti. Iz nasprotne smeri je tedaj pripeljala voznica osebnega avtomobila Albina Kokot (1942) s Podreče je opazila, da kolesar negotovo vozi nasproti, zato je avto skoraj ustavila povsem na desni, vendar je kolesar trčil v njen avto, si zlomil rebra in pretresel možgane. L. M Senta novi kranjsl pobratim Predsednik občinske skupščine Senta Gyula in predsednik občinske ski Kranj Stane Božič sta na slovesni seji ki ske občinske skupščine podpisala listino o bratenju, prijateljstvu in sodelovanju KRANJ — Utrjevanje bratstva in enotnosti narodov in st i Jugoslavije, razvijanje gosodarskega, družbenega^, kulti športnega in drugih oblik sodelovanja je smisel pobratenja, ki je potrjeno s podpisom slovesne listine o pobratenju, prijateljstvu sodelovanju med občinama Kranj in Senta iz avtonomne pokrajine Vsj-vodine. Listino sta na slovesni seji kranjske občinske s*tr ščine podpisala predsednika obeh občinskih skupščin: za Sen t o RCra Gvula in za Kranj Stane Božič. Obilo razlogov je za podpis listine o pobratenju, prijateljstvu ■ sodelovanju. Vezi med Kranjem in Sento so stare že leta. Iz leta v leto so bile tesnejše. Pospeševalo jih je še posebej dobavljanje moke a drugih mlevskih izdelkov iz Sente v Kranj, lani pa seje sentarsko adnv ženo delo začelo tudi pojavljati na kranjskih sejemskih prireditwai Lani je bil prav tako v komunalni coni na Primskovem vgrajen Trna I) ni kamen za novo skladišče Agroindustrijskega kombinata ix Sen* Investicija dosega milijardo starih dinarejv, sicer pa pride iz Sente * Kranj vsako leto z dobavo moke in mlevskih izdelkov ter z nm^^^ njem na sejmih za okrog pet starih milijard blaga. Sodelovanje » razvija tudi med nekaterimi drugimi sentarskimi in kranjskimi orga* zacijami združenega dela. Omeniti velja na primer Planiko in Ded*, tesnejši stiki med posameznimi organizacijami združenega dela pa« bili dogovorjeni tudi med zadnjim obiskom sentarske gospodanfe organizacije v Kranju. Še nekaj najosnovnejših podatkov o občini Senta. Občina mer 29.349 hektarov, prebivalcev pa ima 32.750, ki živijo v devetih krajeva« skupnostih. 85 odstotkov prebivalcev je Madžarov, 15 odstotkov ne bivalcev pa predstavljajo drugi narodi in narodnosti. V občini Seno živi tudi nekaj Slovencev. Aktivnega prebivalstva je 15.500. Zapoak* so v 47 gospodarskih temeljnih organizacijah združenega dela in 5 temeljnih organizacijah s področja negospodarstva. Sestava gospoda" stva je izredno pisana in to daje še več možnosti za sodelovanje nai Kranjem in Sento, ki se bo po podpisu listine brez dvoma še ugodner* razvijalo. Temelji temu sodelovanju pa so že postavljeni. •J Košnjek Avgustovske ^ »špice« na mejnih preho V prvih avgustovskih dneh so gorenjski^ me prehodi doživeli posebno veliko gnečo, saj jt mejo v sedmih dneh prestopilo v obeh smentt kar pol milijona potnikov, okoli 70.000 />q &»;ss vlaki in letali lacijo Vendar se otepajo s slabo investicijsko sposobnostjo, ki je delno posledica tudi lanske obnove restavracije na Trati. Za obnovo koče na Starem vrhu je zato 2 milijona dinarjev nepovratnih sredstev namenila Skupščina občine Skofja Loka, delovna organizacija Šport in rekreacija kot sofinancer 500 tisoč dinarjev, 2,5 milijona dinarjev kredita bo dala Gospodarska banka Kranj, 4 milijone dinarjev Zavarovalnica. Pri Alpetouru pa so se odločili za obnovo koče, čeprav vedo, da prva tri leta z dohodkom ne bodo mogli pokriti vseh stroškov in anuitet. Zavedajo se. da koča ni samo njihov interes, temveč ima širši pomen. Smučišče bi sicer ostalo brez gostinskega objekta, nedvomno pa bo nova koča spodbudila razvoj kmečkega turizma na Starem vrhu. Pri tozdu Hoteli Skofja Loka so v srednjeročni načrt zapisali tudi izgradnjo depandanse in obnovo Krone ter postopno ureditev kampinga na kopališču. Omenili smo že slabo tozdovo investicijsko sposobnost, ki je sploh boleča rana našega gostinstva in problem bi morali celovito reševati. V okviru Alpetoura so te dni podpisali sporazum, po katerem bodo združevali sredstva za skupne investicije na osnovi deviznih sredstev in skupnega prihodka in jih uporabljali kot obratna sredstva za razširjeno reproduk ,jo. M. Volčjak Plini v vodnjaku Naklo — V torek, 5. avgusta, okoli 15. ure se je pri kopanju po-nikovalnice pri gostilni Marinšek v globini kakih 7 metrov zastrupil z amoniakom in žveplovim sulfatom Matija Hozjan (roj. 1943) iz Ziganje vasi. Hozjan je skupaj s sodelavcem kopal vodnjak; ko se je spustil do dna, se je zaradi plinov onesvestil. Iz vodnjaka so ga izvlekli kranjski poklicni gasilci. Prepeljali so ga v Klinični center, vendar je že izven življenjske nevarnosti. Vodnjak je pred tremi tedni že zahteval eno žrtev, saj se je v njem zastrupil s plini in umrl 49-letni Valentin Baj-Žel iz Naklega. Ogenj v sušilnici mesa Jesenice - V torek. 6. avgusta, ponoči je v sušilnici mesnih izdelkov OZD MIG Ljubljanske mlekarne. TOZD Klavnica Jesenice nastal požar., V sušilnici se je sušila slanina; med sušenjem se je kos slanine odtrgal s palice na kovinski podstavek, kjer se je slanina topila in vnela. Zaradi tega je. zagorela tudi preostala slanina. Ogenj so pogasili poklicni gasilci; škode pa je za 5000 din. Prve dni avgusta je čez naše mejne prehode pljusknil turistični val, kakor že dolgo ne. Magistralne ceste proti jugu so bile nekaj dni ena sama neprekinjena kolona pločevine, v njih pa desettisoči dopusta željnih Evropejcev, ki so ,se ves prejšnji mesec hladili zaradi nenavadno slabega vremena. Zdaj se turistična reka že umirja, kolone pa občasno nastajajo v obratni smeri. Čeprav se veČina turistov na naših severnih mejnih prehodih usmerja na mejni prehod Šentilj ter na mejne prehode z Italijo, pa so te dni tudi gorenjski mejni prehodi doživeli kar precejšnjo gnečo. Največja je bila prav gotovo na Korenskem sedlu, kjer je v dneh od 1. do 6. avgusta vstopilo več kot 32.000 avtomobilov s 126.000 potniki, izstopilo pa je več kot 17.000 avtomobilov s 67.000 potniki. Največji naval na ta mejni prehod je bil 2. in 3 avgusta, ko je na dan vstopilo po 8000 avtomobilov s skupaj več kol 61.000 potniki, izstopilo pa je v enem dnevu po 4000 avtomobilov s po 15.000 potniki. Na ostalih gorenjskih mejnih prehodih je bilo manj potnikov, saj večina turistov raje ubira že ustaljene prehode, namesto manj prehod nih in mirnejših Skupaj je v dneh od 1. do 6. avgusta prestopilo mejne prehode v obeh smereh 500.000 potnikov v 1 IH.(KK) avtomobilih. Dokaj velik promet je bil zabele žen tudi na vlakih, saj je sarno I. i učencev i/. Leskovca. Med bivarV Hj v Kranju so obiskali Bled. 1^ Vi Tamar. Vrata. Kranjsko "goro. V N nico. Begunje. Vrbo. Trii<\ IV \ bel j. Škof io Loko m LjuktlJI > povzpeli pa so se tudi na JoSt]^-** hovo letovanje so om«?£oču, >•* K ran ja. k. so darovali p* \ ke v tednu rdečega knia. p «*F w"| je prispeval novoustanoviieai *\ \| evni odbor RK na Planini. \ ^ Majda KMV N avgusta pripeljalo na i___^ vlakov z 12.000 POTr^KlV ' obdobju je pripeljalo na msV železniško postajo preko meti vlakov, odpeljalo pa 65 v|ako» 1 nikov, ki so z vlakom prestooih* v obeh smereh, pa je biU»«*f' 65.000. Uspešno sodelovanje Tri leta so že preteki« od p** sporazuma o sodelovanju nx« skovcem in Kranjem. Let* preko občinskih odborov i4č križa obeh občin prvič potek* J* izmenjave otroških letovanj. V{ polovici julija je bilo v letovi v Leskovcu petnajst najbolj # nih podmladkarjev kranjskih t** nih Sol. Naši učenci so se t*1' udeležili tudi tabora Sutj«4a * se tako spoznali z otroki ii * jugoslovanskih republik. Tre*** pa letuje v Kranju enako *T