CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE SEIOVNEBA LJUDSTVA CEUE. II. NOVEMBRA 1966 — LETO XX. št. 44 — CENA 50 GleđalUka 2 — Telefoni: uredništvo 23-69; oglasi In naročniki 21-27 (21-28) PAR DIN SPOMLADI 1967 SKUPŠČINSKE VOLITVE Spomladi prihodnjega leta bodo volitve v občinsko, republiško in zvezno skupščino. Volili bomo polovico sestava odbornikov in poslancev, tisto polo­ vico, ki ji bo spomladi potekel 4-letni mandat. Tisti, ki smo jih izvolili pred­ lanskim, sestavljajo drugo polovico, ki se ji bo mandat stekel šele leta 1969. Zakaj so volitve vsako drugo leto? Da bi to lahko razumeli, je treba ve­ deti, da so naše skupščine zamenljive. To se pravi, da nikoli ne pride do njihovega razpusta. Vsakokrat, ko prihajajo v skupščine novi odborniki in poslanci, jih sprejmejo člani predstavniških teles, ki majo za seboj že dve leti izkušenj in ki že poznajo naloge skupščin. S takim načinom volitev, kakršen je naš, smo torej uspeli, da so naše skupščine zamenljive in stalne obenem. Potek volitev gre skozi več faz. Pri volitvah v občinske skupščine je treba najprej evidentirati ljudi, ki pridejo v poštev za odborniške funkcije. Nato se sestanejo zbori volivcev in zbori delovnih skupnosti, na katerih izberejo kandidate. Sledijo neposredne volitve, in sicer posebej v splošni zbor in posebej v zbor delovnih skupnosti. Pri volitvah v republiško in zvezno skupščino je potek nekoliko drugačen. Tudi pri teh volitvah se začne ves postopek z evidentiranjem ljudi. Sledijo zbori volivcev in zbori delovnih skupnosti, na katerih izbirajo kandidate. Nato se sestanejo občinske skupščine, ki izvolijo republiške in zvezne po- sance iz vrst kandidatov, ki so jih izbrali volivci na svojih zborih. Poslanci za samoupravne zbore republiške in zvezne skupščine (gospodarski zbor, s-'iciaJno-zdravstvcni zbor, prosvctno-kulturni zbor in organizacijsko-politič- ni zbor) so s tem dokončno izvoljeni, medtem ko morajo potrditi izvolitev poslancev za republiški in zvezni zbor še volivci na neposrednih volitvah. Neposredne volitve so torej dvakrat: enkrat v občinske skupščine in drugič v republiški in zvezni zbor. Kakšne naloge glede volitev ima Socialistična zveza? O tem so razprav­ ljali na zadnji seji zvezne konference Socialistične zveze delovnih ljudi Ju­ goslavije. Med drugim so dejali, da je Socialistična zveza nosilka politične aktivnosti in odgovorov o kandidatih, nikakor pa ne organ, ki bi vnaprej določal kandidatne liste. Ugotovili so, da so zdaj dosti ugodnejši pogoji za demokratičen postopek pri izbiranju osebnosti za odgovorne družbene in državne funkcije. Zdaj mora priti do veljave resnična vloga volivcev. Osvo­ boditi se je treba vsakršnih nedemokratičnih pritiskov s strani forumov ali posameznih ambicioznežev. Toda spoprijemati se je tieba tudi s stihijo, da bi zbirali ljudi kar tjavdan, samo da bi zadostili nekakšni formalni demo­ kraciji, ne da bi zbrali dobrih ljudi. V demokratičnem boju mnenj, ko vsakdo pove, kar misli in čuti, naj se tudi spoznanje, da merilo za družbeni ugled posameznika ne more biti njegovo obličje, funkcija, izkaznica, temveč njegov resničen odnos do problemov delovnih ljudi, do samoupravljanja, delitve po delu in drugih usodnih problemov našega časa. F. š. DENAR M POMENI VSE RAZGOVOR z DAMJANOM DRVARJEM, PREDSEDNIKOM SVETA ZKPO CELJE »V nekaterih krogih celjske javnosti vlada prepričanje, da amaterska kulturno prosvetna dejavnost že dlje časa stagni­ ra, zlasti pa, da njeno delo izgublja kvaliteto. To dakozu- jejo z nekaterimi primeri: Gu- zaj. Mlinarjev Janez in podob­ no. Kakšno pa je vaše mnenje o delu kulturno prosvetnih or­ ganizacij v zadnjem obdobju?« »Ugotovitev, da kulturno prosvetna dejavnost stagnira in da mnoga dru­ štva le še životarijo, velja zlasti za širše območje nekdanjega celjskega okraja. Dejstvo jc namreč, da ni niko­ gar, ki bi njihovo delo koordiniral v medobčinskem merilu. Za celjsko ob­ čino pa ugotavljamo nasprotno. ZlastL na podeželju se je interes za sodelo­ vanja v kulturno prosvetnih društvih močno povečal, predvsem pa se je okrepila dramska, glasbena in knjižni­ čarska dejavnost. Tako je v zadnjem času lepo zaživela gabrska Svoboda s svojim pevskim zborom in tamburaši, pa tudi Prešeren — čeprav ima teža­ ve, uspešno opravlja svoje delo. Med takimi je tudi društvo v Dobrni, pa trnoveljska Zarja, štorska Svoboda. Najbolje pa delujejo knjižnice, ki z vsemi sredstvi in načini poskušajo na­ domestiti veliko pomanjkanje denarja. Zato bomo tudi pri občinskem svetu morali spremeniti politiko razdeljeva­ nja sredstev v večjo korist knjižnic« »Prav gotovo je repertoarna politika amaterskih dramskih, skupin poseben problem. Ali občinski svet sploh kaj vpliva nanjo in kako?« (Nadaljevanje na 2. strani) TRIBUNA O KMETIJSTVU Pred kratkim je krajevna organizacija Socialistečne zve­ ze V Virštanju priredila javno tribuno, na kateri so občani, predstavniki kmetijske zadru­ ge in družbenopolitičnih orga­ nizacij govorili o kmetijski po­ litiki in izrazil pomisleke, spri­ čo dosedanje kmetijske prak­ se. Tako so kmetje poudarili, da prihaja do nesporazumov in nasprotij med zadrugo in privatnimi proizvajalci tudi zato, ker je med njimi prema­ lo sodelovanja. Čeprav ima za­ druga v svojem statutu uzako­ njeno obliko »zbor kooperan­ tov«, na katerih naj bi se s kmeti pogovorili o vseh tistih odločitvah, ki so pomembne tudi zanje, zborov ni skliceva­ la. Zato so se na tribuni odlo­ čili, da je treba to pomembno delovno obliko okrepiti, saj kmetom ne more biti vseeno, o čem zadruga razpravlja. Hkrati pa so zahtevali, naj v odnose zadruga-kmet vnesejo bolj čiste račune in jih posta­ vijo na boljšo ekonomsko os­ novo. Nega bolnika na domu AKCIJA DEIOVNIH KOIEKTIVOV Celjski Rdeči križ in social­ ni in zdravstveni delavci neka­ terih večjih gospodarskih or­ ganizacij pripravljajo resno pobudo za čim prejšnjo uved­ bo službe laične nege bolnika na domu. Gospodarska škoda zaradi dosedanjega načina oskrbovanja bolnika, družin­ skega člana, je namreč vsako leto večja. Preteklo leto je bi­ lo v celjski občini že 3.287 ta­ kih primerov odsotnosti z de­ la, to pa samo pri večjih de­ lovnih skupnostih, in je bilo pri tem izgubljenih 18.200 de­ lovnih dni. Lahko si je pred­ stavljati, kako velik je bil iz­ pad proizvodnje in kolikšna je bila izguba narodnega do­ hodka. Če so vsi člani družine zdravi, teče življenje po ne­ kem začrtanem redu: starši hodijo na delo, otroci v zaveti­ šče ali šolo, predšolski pa v vzgojno varstvene ustanove ali pa so sami doma. Brž ko pa oboli kateri koli član družine, se ta red podere. Ob tem trpi delo v delovni organizaciji, ko izostali član delovne skupnosti ne more zlepa dobiti človeka, ki bi mesto njega storil vse potrebno doma pri obolelem svojcu. Bogato bi se obresto­ vala pri nekaterih večjih celj­ skih podjetjih uvedba službe nege bolnika na domu v smis­ lu programa Rdečega križa in drugih ustreznih ustanov. ^ loan Kooačič-Efenka, narodni heroj in komandant XIV. divizije, ni dočakal petindvajsete obletnice ostaje in dvaindvajsete obletnice prihoda slavne XIV. divizije na Šta­ jersko, kar proslavljamo letos vsi drugi, kajti napori in žrtve iz narodno osvobodilne vojne so strle njegovo telo in umo­ rile prizadevnega duha, ki si je do zadnjih dni pred smrtjo prizadeval, da bi zvesto nadaljeval tradicijo boja za enako­ pravnost in svobodo delovnega človeka. Štirinajstega novembra pred tremi leti nas je zapustil priljubljen borec in danes se moramo ob vseh obletnicah spominjati tudi njega in njegovega nesebičnega deleža v svet­ lih zmagah osvobodilne vojske in XIV. divizije. Spomin nanj in na njegova dejanja bo ostal vedno neizbrisno združen z našo slavno preteklostjo. Ob obletnici njegove smrti se ga zato posebej čuteče spominjajo sobojevniki, delovni tovariši in številni delovni ljudje, ki so ga v povojnih letih spoznali kot iskrenega in nesebičnega družbeno-politične ga delavca in predsednika nekdanjega okrajnega odbora Zveze borcev, kjer si je s to­ likšno neumornositjo prizadeval za reševanje meh zadev borcev in delovnih ljudi. LETNE KONFERENCE ZMS Občinski komite ZMS v Slo­ venskih Konjicah je na zadnji seji med drugim obravnaval tudi priprave na letne konfe­ rence mladinskih organizacij v občini, ki bodo v prihodnjih tednih. Ob tej priložnosti so razpravljali o vprašanjih, ki se nanašajo na delovanje te orga­ nizacije v podjetjih, na šolah in v posameznih krajih. V razpravi o družbeno-ekonom- skem, strokovnem in sploš­ nem izobraževanju mladine pa so menili, da bo potrebno v bodoče temu vprašanju posve­ titi večjo pozornost. V ta na­ men bodo pripravili programe za nekatere izobraževalne ob­ like, pri čemer jim bo poma­ gala tudi domača delavska univerza. TONE BOLE V SLOVENSKIH KONJICAH Prejšnji ponedeljek je obi­ skal nekatere delovne kolekti­ ve v konjiški občini, med nji­ mi tudi Konus, Kostroj in ko­ lektiv tovarne kovanega orod­ ja v Zrečah zvezni poslanec in predsednik zvezne gospodar-" ske zbornice Tone Bole. S predstavniki delovnih kolekti­ vov je razpravljal o vlogi pod­ jetij v novih pogojih gospo­ darjenja. Zanimalo ga je zla­ sti, kako se podjetja konjiške občine vključujejo in uveljav­ ljajo v mednarodni delitvi de­ la. Poleg razgovorov s pred­ stavniki podjetij se je udeležil tudi političnega zbora v Slo­ venskih Konjicah. VREME Nekako od 11. do 17. novembra nestalno s pogostimi padavinami, sneg do nižin okrog 12. in 17. no­ vembra. Po 17. novembru suho in hladno. CESTA V DOBR­ NO UREJENA. V teh dneh so delav­ ci celjskega cest­ nega podjetja kon­ čali z asfaltira­ njem zadnjih met­ rov ceste II. reda Vojnik—Dobrna. Otvoritev novega cestišča je bila si­ cer že lani — brez dveh odsekov, pr­ vega pred Lem- bergom in nato za njim — zaradi ne­ urejenega korita hudourniške Do- brnščice, ki je še letos odnesla del cestišča. (Foto J. Sever). ŽEBUICA V nedeljski TV oddaji Tekmujte z nami, v kateri so se pomerili Novomeščani ni Celjani, so zmagali Novomeščani in najbrž tudi Celjani. Kljb uradni odločitvi zmaga Novega mesta ni povsem zanesljiva. Bilo je namreč nekaj nerodnosti, ki so oškodovale Celje, zato se je celjska ekipa pritožila. Kolikor bo pregled magnetoskopa potrdil zmago Celja, bo prišlo do nove nerodnosti: v Novem mestu bodo morali zaklati svo­ jega petelina in obuditi celjskega! Leopold Sašek Trinajst let je zrl s perona že­ lezniške postaje v Zidanem mostu v ljudi in vlake, ki so hiteli na vse strani. Podnevi, ponoči, pozi» mi, poleti. Na pamet pozna vozni red, v spominu so mu obrazi že­ lezničarjev in vsakodnevnih potni­ kov. ^ v svojem trinajstletnem službo­ vanju na železniški postaji je sre­ čal in doživel marsikaj. Pred dnevi je bil zopet na pe­ ronu. Pričakoval je vlak 531, ki pripelje v Zidani most ob treh pa še nekaj, pripeljal pa je ob pol štirih. To ni redkost na naši že­ leznici. Bilo je vse kot običajno. Njegovo oko je nekaj časa popoto- valo po mlajšem človeku z nahrbt­ nikom, premeril ga je in preteh­ tal, zatem pa znova opazoval vr­ vež na peronu. Nekaj mu ni dalo miru, to je ti­ sti čut, izostren do skrajnosti, ki te opozori, da nekaj ni v redu, čeprav je na oko vse lepo. Obho­ dil je peron in zavil v restavraci­ jo. Mlad mož, tokrat brez nahrbt­ nika s čepico pomaknjeno globo­ ko na oči, je slonel ob točilni mizi. »Nekaj me je na tem človeku motilo. Odšel sem ven, nato v pi­ sarno, potelefoniral v Celje, če je kaj narobe, nič. Pa kljub temu sem odšel nazaj v restavracijo k tistemu možakarju. Veste, težko je ogovoriti človeka, ga meni niČ tebi nič povabiti ven, takoj vzbu­ diš pozornost, vznemiriš ljudi. To je mučno, toda pogosto potrebno. Pristopil sem k njemu in ga po­ vabil ven. Brez upiranja mi je sle­ dil. Rekel sem mu, naj vzame prt­ ljago, nahrbtnik je namreč pustil na peronu, šla sva proti moji pi­ sarni. Ko sem ga povabil, naj vstopi, se je začelo . . . «, pripove­ duje danes višji vodnik milice Leopold Sašek. Devetnajst let je že v milici. Pred mesecem je in­ terveniral med pretepom v gostilni in ko se je vračal nazaj na posta­ jo, ga je v zasedi pričakal pijan mladenič in streljal nanj s plin­ sko pištolo. Najprej ga je strel zmedel, zatem se je zaprašil za njim in ga ulovil ... »Ko sem mu rekel, naj vstopi, se je uprl. Aha, sem si dejal, ne­ kaj ni v redu. Silil sem ga, naj vstopi. Nenadoma je poskočil in jo ucvrl proti tovorni postaji. Jaz pa za njim. Odpel sem gumijevko in ga dohitel. Zgrabila sva se, ho­ tel me je udariti, pa sem udarec prestregel. Tokrat je šlo zares. Iz­ trgal se mi je in znova začel teči med tiri proti Radečam. Dohitel sem ga, ko je hotel skočiti v Sa­ vo. Nenadoma se je obrnil, pome­ ril vame s pištolo in dejal: »Tako, sedaj bova obračunala!« Leopold Sašek je poručen. Žena je trgovka, letos sta si s prihra­ njenim denarjem kupila staro hi­ šo. Leopold ne gre nikamor. Do­ pust in ves prosti čas prebije do­ ma, urejuje dom. Imata tri leta staro hčerko. Rodil se je v Pristavi pri Novem mestu pred 38. leti. »Z gumijevko sem ga tresnil po roki, v kateri je imel pištolo in ga zgrabil. Spravil sem ga na tla, ko sem mu hotel natakniti lisice, je znova skočil. Zopet sva tekla. -— Zakaj niste streljali? »Orožje uporabljamo le v skraj­ ni sili, veste pritisniti na petelin ni težko, toda to pomeni eno živ­ ljenje manj.« — v tem primeru bi lahko, saj vam je stregel po življenju. »Drži, toda vedel sem, da ne pri­ de daleč. Ko je skočil z mostu skoraj osem metrov globoko, sem vedel, da ga bomo dobili.« Ujeli so ga nekaj časa za tem, v tovornem avtomobilu, ko je šofer­ ju zatrdil, da je zamudil vlak. Bil je mlad človek. V Celju je pred tem vlomil v prodajalno in ukra­ del ročno motorno žago. Ta žaga je vzbudila tudi sum, ker jo je imel zavito v žersi in nato še v navlon srajco. Baje ni čisto pri- števen. Toda ravno toliko, da je imel dve pištoli, in da je kradel. Stisnil bi mezinec in ugasnil živ­ ljenje očetu, človeku, ki ga ni ni­ koli prej videl in ne srečal. Ko se je vrnil, je prišel domov, kot da se ni nič zgodilo. Zanj je bil to delavnik, enak drugemu. Naslednji dan je bil zopet v služ­ bi. Ko smo ga srečali jc dežural in obveščal, kako narašča Sava. »Hudiča, ko sem padel, sem raz­ bil uro. Moral bom zaradi tega norca kupiti drugo.« To je bil ves njegov komentar. Danes ga bo­ ste lahko srečali, kako meri pe­ ron, iz dneva v dan, za tistih 79.992 starih dinarjev plače, od katere odvaja še članarino. Z oč­ mi preleti po potnikih, se za hip na kakšnem ustavi, pa znova na­ prej, v dežju, mrazu in soncu. P. S.: Pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da ga bo baje oško­ dovano podjetje nagradilo.' Enkrat v življenju. Prvič. Nani DVA POllTIČM ZBORA V ŽALCU IN SLOVENSKIH KONJICAH SO NA ŠIR­ ŠEM POLITIČNEM ZBORU RAZPRAVLJALI O DELU OBČINSKIH SKUPŠČIN IN O PRIPRAVAH NA PRT HODNJE VOLITVE. V ponedeljek in torek sta' bila na našem področju dva širša politična zbora, ki sta jih sklicali občinski skupščini ia občinska odbora SZDL v Žal­ cu in Slovenskih Konjicah. Vsebina obeh političnih zbo­ rov je bila dokaj podobna, saj' so udeleženci razpravljali o <^elu občinskih skupščin v mi- 'lulem obdobju, o vlogi in de­ lu odbornikov, ki ponekod za­ nemarjajo svojo vlogo in po­ slanstvo s tem, da sprejetih stališč na zasedanjih občin­ skih skupščin ne tolmačijo ob­ čanom, dogaja pa se, da z nji­ mi občane niti ne seznanjajo. Udeleženci obeh zborov so naglasih, da bi pri izbiri kan­ didatov za prihodnje volitve morali posvetiti več pozorno­ sti demokratični izbiri, da bi volivec seznanjali o aktivnosti njihovih odbornikov in poslan­ cev, ki le redko zahajajo med­ nje.