H XI/, 13? GLASILO DELOVNIH SKUPNOSTI SESTAVLJENE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA KMETIJSKO PREHRAMBENI KOMBINAT S SEDEŽEM V PTUJU naša LETO I. ■tl* NOVEMBER 1374 ŠTEVILKA 5 Ob dnevu republike Ob 29. novembru, prazniku republike, se vsi spominjamo na rojstvo nove socialistične samoupravne Jugoslavije. Delegati vseh narodov in narodnosti Jugoslavije so v bosanskem mestecu Jajcu .na II. zasedanju AVNOJ, še sredi hude vojne vihre in boja proti vsem tujim in domačim zavojevalcem, sprejeli odločilne sklepe za nadaljnji razvoj osvobodilnega boja in postavili temelje za novo pravno-državno ter družbeno ureditev nove Jugoslavije. Ob spominu, ki nas zavezuje, spodbuja, hrabri in utrjuje, ob tem prazniku pregledujemo tudi nove gospodarske, samoupravne in politične u-spehe. Delavci v sestavljeni organizaciji združenega dela Kmetijsko prehrambeni kombinat hkrati praznujemo prvo obletnico skupnega žitja in gospodarjenja. Tik pred praznikom republike v lanskem letu so delavci štirih organizacij združenega dela podpisali samoupravni sporazum o združitvi dela in sredstev v sestavljeno organizacijo združenega dela. Praznik republike bomo letos praznovali toliko bolj svečano, ker imamo y letošnjem letu v kmetijskih organizacijah združenega dela — od temeljnih pa do obratov za kooperacijo z zasebnimi kmeti — precej delovnih uspehov. Kljub hudim razmeram in težavam, s katerimi se je v letošnjem letu srečevala kmetijska proizvodnja, zlasti pa še živinoreja letos poleti, so rezultati še kar zadovoljivi — čeprav seveda še ne slonijo na dokončnih obračunih, ampak na podatkih za devetme-sečje letošnjega leta. Vlaganja v letošnjem letu kažejo naslednje rezultate: v Agrokombinatu Maribor je zrasla prva baterija silosov z zametkom nove tovarne močnih krmil. Odprta je bila nova ribogojnica kot skupna investicija AK Maribor in KZ Vuzenica. V Kmetijskem kombinatu Ptuj je bila zgrajena nova proizvodna dvorana, v kateri je dobila ustreznejše delovne razmere proizvodnja kopirnih aparatov, ki čedalje bolj osvaja celotno jugoslovansko tržišče- Hkrati je bila v manjši dvorani te hale uvedena proizvodnja elektronskih zglobov za TV aparate v sodelovanju z Gorenjem iz Velenja. V Agrokombinatu Lenart je bila v letošnjem letu dograjena servisna hala za kmetijsko mehanizacijo. Skupna naložba v letošnjem letu, in to prva v okviru sestavljene organizacije zdru- ženega dela — pri njej so sodelovali K K Ptuj, AK Maribor in TMI Košaki Maribor—, je bila velenjska tržnica z nekaj nad 1.600 m2 prodajnega in skladiščnega prostora, ki je poslovna enota TMI Košaki. V vseh kmetijskih organizacijah združenega dela je bilo v letošnjem letu dodatno u-sposobljenih veliko kmetijskih površin v Pesniški dolini. Tovarna mesnih izdelkov Košaki Maribor je poleg prevzema tržnice Velenje pričela priprave na izgradnjo hladil- nice in kasneje tudi klavnice, kar je za vse velik dosežek. Seveda ne smemo pozabiti na skupni časopis, ki opravlja — čeprav še ne v popolnosti — tisto vlogo, ki smo si jo začrtali ob pričetku izhajanja. Časopis nam je pomagal pri spoznavanju med seboj. Na področju samoupravljanja skupno z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami uveljavljamo določila ustave in sklepe kongresov ZKJ in ZKS. Na tem področju bomo v naslednjih mesecih z dopolnjevanjem samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD še tesneje povezali naše delo in sredstva za doseganje čim boljših uspehov na vseh področjih dela v SOZD. F. T. 323 deLcmeem. » SeStaßljeni ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦❖ do 800 obiskovalcev dnevno. In skoraj vsaka skupina želi seveda tudi pokusiti naša vina! Vinarstvo pa je tudi eden tistih pomembnih dejavnikov, iki daje pečat mestu Ptuju. In tako namerava TOZD Kletarstvo Slovenske gorice tudi v Ptuju ohraniti vinsko tradicijo — podobno kot jo ohranjajo znana evropska vinska središča: Železno (Eisenstadt) v Avstriji, Porenje v Nemčiji, Burgundija in Alzacija v Franciji lin druga. Tam je trgatev pravcati narodni praznik. Za tak ukrep pa bi morali dobiti soglasja urbanistov, zavoda za spomeniško varstvo, krajevne skupnosti mesta Ptuja ter stanovalcev, medtem ko je politični aktiv Ptuja k tem našim velikopoteznim načrtom že dal svoj pristanek!« je na koncu dejal Jani Gone. Besedilo in posnetki: Milan Cilenšek letL Takrat se je občinska skupščina Ptuj odločila obnoviti vrtino v Turnišču in je v ta namen sklenila pogodbo s predstavniki INE iz Lendave, ki so to vrtino obnovili. Pri obnavljanju vrtine so v globini nekaj čez 703 metrov naleteli na neodstranljive ovire in prenehali delo. S tem pa ideja ni bila zavržena, temveč le preložena. Takratno občinsko vodstvo se je skupno z nekaterimi gospodarskimi organizacijami povezalo z Geološkim zavodom Slovenije. Za nadaljevanje del pa lokacija v Turnišču ni bila primerna; ta predel je po urbanističnem načrtu predviden za industrijsko cono. Ugotovitve pa so že tedaj kazale na možnost izkoriščanja termalne vode ne samo v rekreativne, temveč tudi v teranevtske namene. Tako so se takratni občinski odborniki odločili za drugo lokacijo -— na Bregu. Geološki zavod Slovenije je po nekajmesečnem vrtanju nove vrtine odpri novi vir termalne vode na sedanji lokaciji na Bregu. Načrti Prva navdušenja o možnostih izkoriščanja odkrite in odprte tople ter zdravilne vode so dobila svoj odsev v populariziranju teh možnosti. Vsaka možnost ima svoje meje, ni neskončna, zlasti še ne v manj razviti občini. Potrebe so velike, možnosti omejene, zato se je bilo potrebno srečati z realnostjo. Ta pa je bila v odločitvi, da se pripravijo načrti oziroma program za letno in zimsko kopališče ter z ustreznimi skupnimi, potrebnimi objekti za normalno' funkcioniranje: z ustreznimi gostinskimi objekti ter vzporednimi objekti, kot so igrišča in parkirni prostori. To pa predstavlja tudi osnovni program izgradnje RTC. Kasneje bi naj zgradili še druge objekte, ki bodo namenjeni za zdravstveno dejavnost, čeprav se bo že del zdravstvenih dejavnosti vključil tudi v objekte, naštete v osnovnem programu. Po izdelanih analizah lastnosti vode niso samo termal-no-fizikalne narave, temveč tudi kemično-mineraino-zdra-vilne narave. Prvenstvene potrebe prebivalstva Ptuja in njegove najožje pa tudi širše okolice je kopališče. Za to je pokazalo razumevanje celotno ptujsko gospodarstvo, ko je pristopilo k iskanju možnosti za realizacijo te nuje. Osnovni princip je bil, da je izgradnja RTC zadeva celotnega ptujskega gospodarstva. Seveda ob tem ni bilo mišljeno, da se iz tega izključijo občani, ki so zaposleni v izvengospodarskih dejavnostih. Ta ideja je dobila vso podporo v vseh samoupravnih organih kot tudi v družbenopo- litičnih organizacijah, ne nazadnje pa tudi med občani Pluja, ko so se z referendumom odločali za uvedbo krajevnega samoprispevka. KK Ptuj — nosilec investicije Nosilec izvedbe te investicije ne more biti občinska skupščina, zato se je občinsko vodstvo obrnilo na organizacije združenega dela, da bi prevzela ena izmed njih izvedbo investicije RTC. Tako je prvotno investicijo prevzelo gostinsko podjetje Haloški biser — grad Bori, ki pa je zaradi objektivnih razlogov sodelovanje odpovedalo. Izvedba investicije je bila ponujena Kmetijskemu kombinatu Ptuj. Delavci vseh temeljnih organizacij so na zborih obravnavali predlog in ga povsod sprejeli. Pogoji, v katerih so delavci Kmetijskega kombinata Ptuj prevzeli izvedbo investicije, pa so naslednji: pri investiciji sodeluje kombinat le z deležem, preračunanim na osnovi kriterijev, kot velja za drugo ptujsko gospodarstvo (1000 dinarjev na zaposlenega in 8 % dohodka, izračunanega po zaključnih računih za leto 1973). Tudi o tem so zbori delavcev odločali že spomladi letos. Vse TOZD so tudi opozorile, da zaradi RTC ne smejo biti prizadete druge dejavnosti v kmetijskem kombinatu. Sredstva, zbrana iz krajevnega samoprispevka krajevne skupnosti Ptuj v višini 2,000.000 dinarjev, se vložijo v RTC kot dotacija. In končno so tu še sredstva, ki jih organizacije združenega dela namensko oročajo pri KB Ptuj za kreditiranje izgradnje RTC. Pripravljalna dela bi se morala pričeti že v letošnjem letu. Rok dograditve letnega bazena je kratek, saj bi morali že v naslednji letni sezoni predati bazen osnovnemu namenu. Vsa dela pri programu, idejnem programu in glavnem objektu so zaupana projektivni organizaciji Investa iz Ljubljane, ki je temeljna organizacija združenega dela Mercatorja. Ta projektivna organizacija je bila namreč najboljši ponudnik. Roki za izdelavo in pripravo so dogovorjeni. Sklep o prenosu pravic in obveznosti na Kmetijski kombinat Ptuj, kar je sprejela občinska skupščina na zadnji seji, je hkrati osnova za pripravo in podpis posebne pogodbe o obveznosti in pravicah Kmetijskega kombinata Ptuj, ki prevzema izvedbo investicijskih del, kot tudi občinske skupščine in drugih organov, ki jim s sklepom o prenosu obveznosti in pravic na KK Ptuj ne prenehajo obveznosti. Za to je imenovana posebna komisija, sestavljajo pa jo predstavniki Izvršnega sveta občinske skupščine, kreditne banke, službe družbenega knjL govodstva, projektanta, investitorja in gospodarstva. Tako bo bdel nad izgradnjo tudi poseben družbeni organ, ki bo povezoval vse interese ter skupno z delavci Kmetijskega kombinata poskrbel za to, da bodo občani Ptuja in ptujske občine čimprej dobili že težko in dolgo pričakovano letno kopališče. Franc Tetičkovič ® Srce lepe ženske je kot telefon: velikokrat je zasedeno, ni redkost, da je zvezano Z napačno številko, včasih ima motnje, a o tem, kadar se tretja oseba vmeša v linijo, bolje da ne govorimo ... Franc Tetičkovič: »Delavci v vseh temeljnih organizacijah združenega dela Kmetijskega kombinata Ptuj so se odločili, da bo KK Ptuj nosilec izgradnje rekreacijsko turističnega centra v Ptuju.« KOTIČEK KOOPERANTOV Pokojninsko In Invalidsko zavarovanje kmetov kooperantov Po 21. členu statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73) se lahko oseba, ki z osebnim delom opravlja v SR Sloveniji kmetijsko dejavnost, pa ni obvezno zavarovana po kakšni drugi osnovi, zavaruje v obsegu kot oseba v delovnem razmerju, če združi svoje delo in delovna sredstva z zadrugo, z obratom za kooperacijo ali z drugo organizacijo združenega dela. Izpolniti pa mora pogoj, da dosega v proizvodnem sodelovanju najmanj tolikšen osebni dohodek, kot je s samoupravnim sporazumom oziroma predpisom določen kot najnižji osebni dohodek delavca v združenem delu, ki še zagotavlja delavcu njegovo socialno varnost in stabilnost. Pogodba o zavarovanju kmetov kooperantov Po tem predpisu sta sklenila Skupnost ipokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji in Zadružna zveza SR Slovenije pogodbo, s katero se ureja izvajanje zavarovanja kmetov kooperantov. Pogodba o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji je bila objavljena v U-radnem listu SRS, št. 13/74. Značilnosti te pogodbe so: — pokojninsko in invalidsko zavarovanje je prostovoljno; — pokojninsko im invalidsko se zavaruje samo tisti kmet kooperant, Od izpolnjuje določene pogoje glede na višino ustvarjenega osebnega dohodka, v tekočem letu vsaj 1050 dinarjev; — zavarujejo se lahko tudi družinski člani, kolikor vsak zase izpolnijo pogoje glede višine o stvar j enega osebnega dohodka; — ali je izpolnjen pogoj višine čistega osebnega dohodka za pridobitev lastnosti zavarovanca, ugotavlja organizacija, s katero zavarovanec proizvodno sodeluje; — kmetje kooperanti bodo zavarovani po osnovi, ugotovljeni po dejanskem čistem o-sebnem dohodku; dokler pa način ugotavljanja ne bo določen sporazumno po obeli pogodbenih strankah, so zavarovanci zavarovani po- eni od naslednjih osnov, za katero se odločijo ob vložitvi prijave: Zavarovalna 1973 din osnova 1974 din Zavarovalni razred 1100 1274 v 1400 1621 IV 1700 1969 III 2000 2316 II 2300 2663 I — prijavo v zavarovanje ter vse drugo poslovanje v zvezi s plačevanjem prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje opravi organizacija, s katero kmet proizvodno sodeluje; _ — za plačilo prispevka solidarno odgovarjata organizacija in zavarovanec; •—■ za zavarovanje po tej pogodbi od 1. januarja 1973 se zavarovanec lahko odloči y e-nem letu od dneva uveljavitve te pogodbe, to je do 14. aprila 1975. Sklep o plačilu prispevkov kmetov zavarovancev H brati z navedeno -pogodbo je bil v isti številki Uradnega lista SRS objavljen sklep o višini in načinu plačila prispevka, ki ga zavarovanci kmetje plačajo, da se jim čas opravljanja prejšnje kmetijske dejavnosti všteva v pokojninsko dobo. Ta sklep je izdelala skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja po 346. členu statuta skupnosti. Zavarovancem kmetom se čas opravljanja kmetijske dejavnosti pred 1. januarjem 1973 všteva v pokojninsko dobo. če plačajo za ta čas u--strezni prispevek. Prispevek se odmerja od osnove, po kateri je kmet zavarovan v času plačila prispevka, odmerja pa se po stopnji, ki velja v času plačila -prispevka. Če se zavarovanec kasneje o-dloči za višjo osnovo, bo moral plačati razliko med obema osnovama tudi za uveljavljeni dokup. Uveljavitev prejšnjih zaposlitev Kmet kooperant ima glede na določbo 184. člena temeljnega zakona o iDokoininskem zavarovanju tudi možnost, da dokazuje obdobja prejšnjih zaposlitev iz naslova delovnega razmerja ter posebne dobe s pričami v enem letu od dne- va, ko se prijavi v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To pa ne velja za kmete, ki so bili tpo 1. januarju 1967 že pokojninsko in Invalidsko zava-orovand -po obrazcu M-l, ki je predpisan enotno za prijavljanje v zavarovanje, pri pristojni strokovni službi skupnosti zdravstvenega zavarovanja, na območju katere je -organizacija, s katero zavarovanec proizvodno sodeluje. Prijavi morajo priložiti delovno knjižico. Kmetje kooperanti, ki se bodo zavarovali po pogodbi, bodo z dnem prijave črtani iz evidence starostnega zavarovanja kmetov, to pa bo sporočeno davčni upravi pristojne občinske skupščine z zaprosilom, da pošlje obvestilo o višini tistega dela prispevka, ki ga je plačal kmet -kooperant po 1. januarju 1973 sam za starostno zavarovanje kmetov, in sicer ločeno za čas od 1. januarja do 31. decembra 1973 ter ločeno za čas po 1. januarju 1974. Po dobljenih podatkih bo strokovna služba skupnosti zdravstvenega zavarovanja sporočila finančni službi direkcije skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja po-datike o višini plačanih prispevkov, ki jih je treba prenesti iz sklada starostnega zavarovanja kmetov na poseben konto, ki bo določen v okviru finančnega načrta za zbiranje teh sredstev. Pri tem je treba posebej o--pozoriiti na to, da ostanejo ‘kmetje kooperanti še naprej zavezanci prispevka za starostno zavarovanje kmetov v primerih, ko je na 'tej kmetiji že nekdo uveljavil pravico do starostne pokojnine kmeta (preužitkar). Prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačuje organizacija, s katero zavarovanec proizvodno sodeluje. Po dogovoru med skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja in Zadružno zvezo Slovenije zapadejo prispevki v plačilo za nazaj zadnji dan četrtletja. Če organizacija do -tega -dne prispevkov ne plača, se ji zaračunajo kazenske obresti po 312. členu statuta v višini 0,1 % na dan. Glede na -to. da se nanaša ta pogodba izključno na pokojninsko in 'invalidsko zavarovanje kmetov kooperantov, ostanejo ti kmetje in njihovi družinski člani še naprej zdravstveno zavarovani kot kmetje. Zato se glede zdravstvenega zavarovanja s to pogodbo nič ne spreminja, in tako ostanejo stopnje prispev- kov in -o-snova za odmero prispevkov za zdravstveno zavarovanje enaki kakor doslej. Zavarovanec kmet, ki želi uveljaviti štetje obdobij opravljanja prejšnje kmetijske dejavnosti v pokojninsko dobo, vloži ustrezen zahtevek neposredno pri strokovni službi pristojne -skupnosti zdravstvenega zavarovanja, na območju -katere je organizacija, s katero zavarovanec kmet proizvodno sodeluje. Zahtevku priloži potrdilo pristojne občinske skupščine, da je opravljal v določenem razdobju pred 1. januarjem 1973 kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic. Opravljanje samostojne gospodarske dejavnosti Poleg tega opozarjamo še na pogodbo o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja oseb, ki opravljajo samostojno gospodarsko dejavnost (Uradni list SRS. št. 22/74), ki je sicer naravnana na osebe, ki po določilih obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26/73) z osebnim delom -in s svojimi sredstvi opravljajo obrtno, gostinsko, avto prevozniško in brodarsko dejavnost ter prodajo na drobno, in osebe, ki po 9. členu zakona o gostinski dejavnosti (Uradni list SRS, št. 42/73) opravljajo gostinsko dejavnost po pogodbi z organizacijo združenega dela ali drugo organizacijo, oziroma osebe, ki po 26. členu temeljnega zakona o blagovnem prometu (Uradni list SFRJ, št. 1/67) opravljajo trgovsko dejavnost po pogodbi z gospodarsko organizacij o, vendar v svojem 2. členu omenja tudi kmete. Kmet, ki opravlja kakšno izmed naštetih samostojnih dejavnosti, je namreč zavarovan iz naslova samostojne dejavnosti, če opravlja to dejavnost kot glavni poklic in če predstavlja dohodek od te dejavnosti pretežen vir za njegovo preživljanje. SEM — A NISEM ... Srečala so se tri dekleta, pa so se pričela predstavljati: Prva: Sem s Škotske, a ne pijem viskija. Drugd: Sem iz Švice, a ne jem sira. Tretja: Sem z Deviških otokov, a nisem devica... Osebni dohodek v kmetijskih pridelkih iBI Pridelek: 100 kg pridelka (1973) Pšenica Koruza Krompir Mleko Plemensko govedo Pitano govedo Prašiči Jabolka Grozdje 60,09 din 53,13 din 66,07 din 87,30 din 325.63 din 521,00 din 501,42 din 170.63 din 332,31 din Bruto osebni dohodek v din/m3 gozdnih sortimentov (1974) Prostorninski les listavcev Sortiment iglavcev Hlodovina listavca Posek in izdelava Spravilo Nakladanje 78.00 din 52.00 din 52,00 din 52,00 din 41,60 din 41,60 diti 31,20 din 52,00 din 52,00 din Skupaj 182,00 din 135,20 din 135,20 din Način izračuna osebnega dohodka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Primer A: na kmetiji so v kooperaciji pridelali in oddali organizaciji v enem letu: Delež. oseb. doh. Skupaj v 100 kg pridelka OD mleka 70001 87,30 din 6.111,00 din pitancev 1000 kg 521,00 din 5.210,00 din krompirja 3000 kg 66,07 din 1.982,10 din Skupaj OD v enem letu 13.203,10 din OD na mesec znaša torej 1100,25 din. Tak osebni dohodek zadostuje za uvrstitev zavarovanca v V. zavarovalni razred, kjer je zavarovalna osnova 1100 din. Primer B: na kmetiji so v kooperaciji pridelali in oddali organizaciji i' enem letu: Delež. oseb. doh. Skupaj v 100 kg pridelka OD mleka 15.0001 87,30 din 13.095,00 din pitancev 1500 kg 521,00 din 7.815,00 din krompirja 5000 kg 66,07 din 3.303,50 din Skupaj OD v enem letu 24.213,50 din Osebni dohodek na tej kmetiji znaša na mesec 2017,80 din in zadostuje za uvrstitev zavarovanca v II. zavarovalni razred, kjer je naj nižja zavarovalna osnova 2000 din. Primer C: na kmetiji so v kooperaciji pridelali in oddali organizaciji v enem letu: Delež. oseb. doh. v 100 kg pridelka Skupaj OD mleka 40001 pitancev 2500 kg 87,30 din 521,00 din 3.492,00 din 13.025,00 din Skupaj OD (kmetij, dejavnost) v enem letu 16.517,00 din Poleg navedenih količin kmetijskih pridelkov gozdnogospodarski organizaciji: pa so oddali Delež. oseb. doh. Skuoaj OD prostorninskega lesa listavcev 15 m3 sortimenta iglavcev 18 m3 182,00 din 135,20 din 2.730 00 din 2.433,60 din Skupaj OD (iz gozda) v enem letu 5.163,60 din Skupni osebni dohodek iz kmetijske in gozdne proizvodnje v enem letu znaša 22.150,60 din. Torej znaša OD na mesec 1845,90 din, le-ta pa dovoljuje razvrstitev zavarovanca v III. zavarovalni razred. Zbrala in priredila Silva Gorjup BBBČEBča ist hi ta Tiskovna konferenca o premiranju plemenskih telic in govejih pitancev 'S 18 m H H V l Živinorejci bodo I prejeli zaostale ! premije 28. oktobra je bila v Ptuju tiskovna konferenca, ki jo je sklical Živinorejsko veterinarski zavod. Konference so se udeležili številni predstavniki kmetijskih in živilskih organizacij združenega dela podravske regije, predstavniki sklada za pospeševanje živinoreje v SRS ter predstavniki B tiska, radia in televizije. Namen konference je bil, da bi se navzoči v širšem razgovoru seznanili z vzroki, zakaj živinorejci na podravskem območju niso prejeli premij za plemenske telice in S za goveje pitance, in sicer za lansko in letošnje leto. Med- ■ tem pa so živinorejci preostalega območja Slovenije premije prejeli, in tako so bili štajerski živinorejci postavljeni v neenakopraven položaj. Tajnik živinorejske poslovne skupnosti Slovenije Tone S Zorc, dipl. inž., je zbranim prikazal analizo zadružnih regresi sov in premij za lansko in letošnje leto, pri čemer je naglasil, da sta poglavitna vzroka, da rejci premij niso prejeli, tadva: 1. organizacije združenega dela niso pravočasno H pošiljale ustrezne dokumentacije republiškemu skladu; in 2. Tovarna mesnih izdelkov Košaki Maribor vse do tedna dni pred konferenco ni podpisala samoupravnega sporazu-H ma o sodelovanju v skladu za pospeševanje živinoreje; s H tem tovarna Košaki tudi ni prispevala deleža v sklad, iz j katerega te premije plačujejo. Direktor TMI Košaki Franc Slamič in vodja nabave 5 Franc Šuman sta pojasnila, zakaj je njihova delovna orga-H nizacija podpisala sporazum šele pred kratkim. Lani se ži-B vinorejci na štajerskem področju niso ravnali po sporazumu. Pitana goveda so prodajali po višjih cenah od dogovorjene. Cene so navijali priložnostni kupci, ki so priha- ■ jali od drugod. TMI Košaki odkupi na tem območju le eno tretjino klavnih goved, in ker jih je morala plačevati po g) veliko višjih cenah od dogovorjene, ni mogla prispevati še ■ določenega deleža podpisnikov sporazuma v živinorejski sklad. Pri visokih prodajnih cenah tudi živinorejci niso B iskali regresa za prodane živali tako kot letos, ko so se razmere na trgu spremenile na slabše. Poleg tega je bila 5 tovarna Košaki tudi v izrednih finančnih težavah: zaradi O nelikvidnosti odjemalcev njenih izdelkov ji le-ti dolgujejo že 25 milijonov dinarjev (to pa sta dve in pol milijarde starih dinarjev). S prispevkom TMI Košaki so povezane tudi premije za izbrane plemenske telice. Zato se je kolektiv tovarne Košaki teden dni pred to konferenco odločil za podpis sporazuma in plačilo prispevka od mesa tudi za nazaj, in to za vse lansko in letošnje leto. Tako bodo zagotovljene premije za prijavljene plemenske telice v organizirani reji in regres za prodane pitance v tem letu. Neizplačane pre-3 mije in regres so že presegle milijon dinarjev. Tako bodo živinorejci najkasneje do konca tega leta H prejeli vse zaostale premije. Na noben način namreč ne smemo prekiniti intenzivne reje goveje živine, saj bi se v H nasprotnem primeru lahko že čez leto dni znašli v polo-H žaju, ko bi govejega mesa hudo primanjkovalo; to bi seve-§ da privedlo do dejstva, da bi cena govedine izredno po-H skočila. Zastopnika TMI Košaki pa sta na konferenci hkrati izrazila prošnjo svojega kolektiva do živinorejcev, naj bodo M solidarni tudi takrat, ko je po živini veliko popraševanje, in H naj jo prodajajo po dogovorjenih cenah, četudi priložnostni gj kupci ponujajo več. M. C. ia H H ■ U H H til S te is bi Ed ti m « a tfl ti B ti 6S tS H B H H B B H B a Ü3 H fel Bi ■■BKHBBBSBBGBBHKBBBBBBSSBBeBKElBIKlEBEEŽEeCZKECKi NAŠO POT, glasilo delovnih skupnosti sestavljene organizacije združenega dela Kmetijsko prehrambeni kombinat s sedežem v Ptuju, izdaja delavski svet SOZD. Glasilo ureja uredniški odbor: Ivan Bauman, Miro Bauman in Franc Kovačič (Agrokombinat Lenart), Anton Pučko, Rezika Sajevec in Marjan Simon (Agrokombinat Maribor), Silva Gorjup, Ciril Kolarič in Franc Tetičkovič (Kmetijski kombinat Ptuj) ter Maks Bud ja, Danica Humar in Jože Murko (Tovarna mesnih izdelkov Košaki Maribor). Predsednik uredniškega odbora ter glavni in odgovorni urednik Franc Tetičkovič, lektor in tehnični urednik Milan Cilenšek. Glasilo izhaja mesečno v nakladi 4500 izvodov ter ga prejemajo vsi prejemniki brezplačno. Prispevke pošiljajte na naslov: Kmetijsko prehrambeni kombinat, uredništvo Naše poti, 62250 Ptuj, Muzejski trg 2, telefon 77-351, interna 30. Rokopisov in slik ne vračamo. Tiska Ptujska tiskarna, Ptuj, Jadranska 17. Pri naših kooperantih Firbasovih v Moškarsjcih: Preusmeritev je zelo gospodarna Pri Firbasovih doma: gospodar Vlado, najmlajši član družine — štiriletni Radko — in gospodinja Marija Navidez preprosta kmetija — nič posebnega, nekolikanj blatno dvorišče, zraven hlevov gospodarsko poslopje in ob njem cela vrsta kmečkega orodja in priprav. Po dvorišču se sprehajajo kokoši, psiček zvedavo pogleduje po nas — prišlekih; lajati si ne upa. To bi bil prvi vtis kmetije 42-letne Marije in 41-letnega Vlada Firbasa v Moškanjcih 9 pri Ptuju. Ko sem v ptujskem obratu za kooperacijo povedal, da bi želel obiskati eno izmed njihovih preusmerjenih kmetij — vendar tako, ki o njej še nihče ni pisal, so se bili tovariši odločili prav za kmetijo družine Firbas. In ko sem se odpravil v Moškanjce, sta z menoj odšla tudi diplomirani inženir Stanko Korenjak — tehnični vodja strokovne službe pri obratu za kooperacijo KK Ptuj, in pa Martin Lenart, zasebni kmetovalec z Mestnega vrha 12 pri Ptuju, ki načrtuje preusmeritev svoje kmetije na prašičerejo. V kuhinji smo posedli, in gospodinja Marija — ki je bila o našem obisku obveščena že vnaprej — je na mizo položila zajeten sveženj papirja in kartotek. Sprva 3, v bližnji prihodnosti 20 svinj Kmetija družine Firbas obsega devet hektarov, od česar je na enem hektaru posajen krompir, na 80 arih pšenica, na dveh hektarih koruza, na poldrugem hektaru se razprostirajo travniki in gozd, na okoli 50 arih, ki so v Halozah, pa imajo nekaj vinograda in zopet gozd. Preden so se bili odločili za preusmeritev, so imeli pet krav, prav toliko govejih pitancev in tri svinje. Bilanca po preusmeritvi je takale: štiri krave, dva pitan- ca, 14 plemenskih svinj in en merjasec, šest stojišč za svinje pa je za sedaj še praznih — vendar ne bodo1 dolgo. Firbasovi so kmetijo preusmerili letos. Zanimalo me je, kaj jih je pravzaprav napotilo, da so se bili odločili za preusmeritev. Pa je gospodinja Marija povzela: »Pred dvema letoma je kombinat priredil strokovno ekskurzijo h kmetovalcem v Lipnico. Ko sem tedaj videla, kako lepo in uspešno napredujejo preusmerjene avstrijske kmetije, sem pričela tudi jaz razmišljati o tej možnosti. Preusmeritev pa mi je svetoval tudi vodja proizvodnega okoliša Gorišnica inženir Stanko Tomanič. Ni me bilo potrebno dolgo prepričevati — odločila sem se, in tovariš Tomanič mi je izdelal načrt preusmeritve. Sočasno sem pri Kmetijskem kombinatu Ptuj zaprosila za kredit osem milijonov starih dinarjev ter kredit prek hranilno kreditne službe tudi dobila. Tako smo si nabavili traktor, plug, koruzno sejalnico in obračalnik.« Kooperantsko razmerje Pri Firbasovih so se torej odločili preusmeriti kmetijo v prašičerejo. Preusmeritev so izvedli letos/. Ja, kakšni so vendar odnosi med kooperantom in obratom za kooperacijo? To je pojasnil tovariš Korenjak: »Obrat za kooperacijo daje zasebnim kmetovalcem — v našem primeru Mariji Firbas — v rejo plemenske svinje, hkrati pa jim oskrbi tudi merjasca. Obveznost zasebnih kmetovalcev sedaj je, da vzredijo pujske — in izključno z njimi vračajo obratu sredstva, ki jih je obrat porabil za nakup svinj in merjasca. Ceni priračuna obrat 6,5 odstotka obresti. Obrat se torej zavezuje, da od rejca v vsakršni okolnosti pujske prevzame. Vendar je tu določena meja teže pujskov: pujski, ki jih rejec predaja obratu, morajo tehtati 20 do 25 kilogramov. Takoj pa moram poudariti, da obračunava obrat pujske po ceni, ki je za 45 odstotkov višja od tržne cene na okoliških vzrejnih področjih Maribora, Ptuja in Varaždina. Če je na primser tržna cena beko-na 15 dinarjev za kilogram žive teže, obračunava obrat pujske po 21,50 dinarja. Seveda ne moremo govoriti zgolj o obračunavanju; brž ko namreč rejec s pujski poravna svoj dolg, redi nadaljnje pujske v svojo korist — in odtlej mu obrat pujske odkupuje.« Rekord: 18 pujskov Letos, prvo leto kmetovanja na preusmerjeni kmetiji, redijo Firbasovi devet svinj. Te svinje so povrgle 83 pujskov. Rekord je vsekakor tri leta stara svinja, ki ni nikdar imela manj kot 14 pujskov, največ pa jih je imela 18. Skupno je povrgla 160 pujskov, vendar meni Marija Firbas, da to še ni vse. Če vzamemo poprečno oceno, da da obrat rejcu mlado plemensko svinjo, potem ko je stara povrgla do sto mladičev, si kaj lahko predstavljamo izredno plodnost Fir-basove svinje rekorderke. Seveda poteka vzreja svinj in mladičev po natančno določenem načrtu. Načrt zajema vrsto krmil v času brejosti in v času dojenja, vrsto krmil za mladiče idr. Vsaka plemenska svinja ima seveda svojo »osebno izkaznico« — temu dokumentu pravimo rodovniški list. Nanj vpisuje rejec vse pomembne podatke: skotenje, zaskočenja, prašit ve, število pujskov — ločeno po spolu, morebitne bolezni in pogin idr. Ko sem že pri teh podatkih, naj povem, da pri Firbasovih še niso imeli pogina svinj — vsaj ne v zadnjih 18 letih, kolikor časa je gospodinja tovarišica Marija. Firbasovi drugače Vso dokumentacijo svinj vodi pri Firbasovih 17-letni sin Svinje so lepo razvrščene — vsaka v svoji pregradi Pravijo, da tudi pujski prinašajo srečo. Če je to res, ne moremo trditi. Za družino Firbas pa so pujski tisti kapital, zaradi katerega je preusmerila svojo kmetijo TOZD Gozdarstvo Kmetijskega kombinata Ptuj gospodari s 5100 ha družbenih gozdov na območju Slovenskih goric, Dravskega in Ptujskega polja ter Haloz. V njih so zastopani listavci (v glavnem bukev, hrast, gaber, kostanj in drugo) s 65 %, iglavci (bor, jelka, smreka, macesen) pa s 35 %. Za predelavo lesa iglavcev lastne proizvodnje imamo žago s polnojarmenikom na Hajdini. Letna količna posekanega lesa znaša 20.000 m!; od tega proizvedemo 14.500 m3 tehničnega lesa, drugo so drva in sečni odpadki. Za prevoz lesa imamo lasten kamionski vozni park, za spravilo lesa pa gozdne traktorje. Lanski celotni dohodek je znašal 7,938.000 din, ostanek dohodka pa 757.600 din. V letošnjem letu načrtujemo celotni dohodek v višini 10,141.000 din, ostanek dohodka pa 2,079.000 din. Dosedanji rezultati gospodarjenja v letošnjem iletu kažejo, da bomo letni načrt dosegli in presegli, saj je znaša! ostanek dohodka za prvih 9 mesecev 1974. leta 2,580.000 dinarjev, čeprav so se v drugem Branko, ki obiskuje srednjo kmetijsko šolo v Mariboru in bo po končanem šolanju prevzel kmetijo. S ponosom je Marija dejala, da je Branko pravcati rekorder v molži: v šoli je pomolzel osem krav na uro, kar je izredno veliko. Pri Firbasovih je doma še 19-hčerka Milena, sicer kuharica v osnovni šoli Gorišnica (mimogrede naj omenim, da nam je skuhala izvrstno kavico), zelo korajžen pa je tudi štiriletni Radko, katerega risbice so pritrjene na steno v kuhinji. Novi čas je korenito spremenil življenje tudi na kmetih. Zastarele hleve so pri Firbasovih zamenjala stojišča s pregradami in v stojiščih ima vsaka svinja svoj odrejeni prostor. Tudi odplake so primemo urejene. O vsem tem in še o mnogočem dragem pred leti še sanjali nismo. Pa tudi v hiši je temeljito čutiti novi utrip: sodobna kuhinja z dvema hladilnikoma, hladilno skrinjo ter kombiniranim plinskim in električnim štedilnikom, televizor, radio, najsodobnejša kopalnica s straniščem (ni še dolgo, ko smo bili na kmetih vajeni stranišč na štrbunk), pralni stroj itd., itn... Očitno zadovoljni smo se poslovili. Zlasti zadovoljen pa je bil Martin Lenart, ki se je prepričal, koliko koristi prinaša preusmerjena kmetija. Marija in Vlado Firbas sta nam vsem dokazala, da je taka pot specializacije v kmetijstvu silno gospodama — tako za našo skupnost kot za njiju oziroma za vso njuno družino. Besedilo in posnetki: Milan Cilenšek pailetju pričele težave s prodajo gozdnih sortimentov. še posebej pa s pravočasnim plačilom prodanega lesa s strani kupcev, kar vse je odsev splošne svetovne gospodarske krize. hJajveč pozornosti obnovi Naša delovna organizacija je posvečala vsa leta svojega obstoja največ pozornosti obnovi, premeni in melioraciji degradiranih gozdov v Halozah ter zvečanju gozdnega fonda s pogozdovanjem nerentabilnih negozdnih zemljišč (pašnikov, lazov itd.). Vsa ta dela smo opravljali z lastnim denarjem iz amortizacije gozdov. Ta dela smo v večji meri pričeli najprej na območju Stoperc, kjer so obstajale velike površine manjvrednih mlajših, v glavnem gabrovih sestojev na zelo dobrih in rodovitnih tleh. Sestoje smo spreminjali v hitro rastoče nasade iglavcev (macesen, zeleni bor, smreka duglazija, tuja), in ko se je pokazal uspeh, smo ta dela razširili na območje celotnih Haloz, pa tudi na Slovenske gorice in Ptujsko polje. Razen z iglavci smo na primernih rastiščih pogozdovali tudi z listavci (javor, jelša, jesen), zaradi izboljšanja strukture pa smo posejali v bukovih gozdovih tudi večje količine semena jelke, v nižinskih gozdovih pa seme rdečega hrasta in zelenega bora. Do konca leta 1973 so bila opravljena naslednja dela (od teh 70 % na območju Haloz): pogozdovanje je bilo opravljeno na 387 ha zemljišč, od tega 358 ha z iglavci, 29 ha z listavci, pri čemer smo porabili 2,330.000 sadik. Spopolnitve so bile na 88 ha zemljišč s 300.000 sadikami. Posejali smo 4.729 kg jelovega semena, 1.165 kg semena rdečega hrasta in 9 kg semena zelenega bora. Izboljšane gozdne ceste Osnovni pogoj za izvršitev vseh navedenih del kot tudi vsakoletnih del pri rednem izrabljanju gozdov je bila ustrezna prometna mreža. Prej, posebno v Halozah, gozdnih cest ni bilo, temveč so obstajale samo gozdne poti za konjsko in volovsko vprego. S pojavom buldožerja kot glavnega stroja pri gradnji gozdnih cest so se tudi v Halozah stvari hitro izboljšale. Do konca leta 1973 smo zgradili osnovno prometno mrežo, in sicer 46 km gozdnih kamionskih cest in 17 km traktorskih vlak. V prihodnjih letih nameravamo nadaljevati z zastavljenim delom in načrtujemo vsako leto pogozditev 50—60 ha zemljišč v okviru melioracij, premen ter spreminjanja negozdnih v gozdne površine. Tudi osnovno cestno mrežo bomo širili še naprej z gradnjo priključkov. Samoupravno organiziranje S sprejetjem nove ustave im novega republiškega zakona o gozdovih čakajo našo delovno organizacijo odgovorne naloge na področju samoupravnega organiziranja. Ena od prvih nalog je sprejetje samoupravnega sporazuma o konstituiranju samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo gozdnogospodarskega cbmoč j a Maribor, o katerem poleg naše razpravljajo že tudi tiste gospodarske organizacije, ki se bodo vključile v ta sporazum, kot so primarna lesna industrij a in kemična predelava, kmetijstvo, lovstvo, turizem, vodne skupnosti in drage organizacije, M so zainteresirane za obstoj gozdov. Samoupravne interesne skupnosti gozdarstva vseh gozdnogospodarskih območij v SRS bodo nato konstituirale še republiško samoupravno (Nadaljevanje na 18. strani) * ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ * ♦ ♦ ♦ -6 ❖ ❖ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ❖ ❖ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ O ♦ Krstni obred s škafom mošta na mizi (Posnetek: Jože Slodnjak) Q)1l&Mek je pG&tat Bino »Na svetu lepše rože ni, kot je ta vinska trata...«, tako je to svojo himno soglasno zapel 92-članski kolektiv TOZD Slovenske gorice KK Ptuj, ki se je zbral na tradicionalnem slovesnem krstu vina in vseh novih članov, ki so prišli v njegove vrste v tem letu. S slovesnim nagovorom, združenim s posebnim ceremonialom, je v Martinovem imenu krstil letošnji vinski pridelek v kleteh Kmetijskega kombinata Ptuj Jani Gone, inž., direktor TOZD Slovenske gorice. Stroga sodniška trojka — »sodček«, »zamašek« in »litrček« ■— je s pomočjo »rablja« in dragih članov izpitne komisije pošteno izcedila znanje o vinogradništvu in vinarstvu iz vseh »zelencev«, ki so postali po tej preizkušnji enakopravni člani kolektiva. Enolog Tone Skaza, dipl. inž., je v uvodnem nagovora razčlenil zgodovino vinogradništva in kletarstva na ptujskem območju. Ta zgodovina sega nekaj več kot 2000 let nazaj in ima torej izredno bogate tradicije. To potrjuje tudi dejstvo, da je bil v Ptuju ustanovljen prvi vinarski muzej na Balkanu ... Nazaj v zgodovino in naprej v svetlejše perspektive našega vinogradništva in kletarstva je zavrtel člane kolektiva ansambel Toneta Kmetca. J. Slodnjak (Večer, 11. novembra 1974) ❖ <> ♦ ♦ ❖ ♦ ♦ <> ♦ * ♦ -> ♦ ♦ ♦ ❖ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ * ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ZAPOSLILI SO SE: Slavku Djindjicu-Rajku v slovo Šestega novembra 1974 smo v Ptuju pospremili v prerani grob Slavka Djin-djiča, visoko kvalificiranega mizarja v invalidskem pokoju. Rodil se je 8. decembra 1919 v Filip jako vu pri Biogradu na moru. Kot otrok je živel v mnogoštevilni delavski družini ob obali Jadranskega morja. Že v rani mladosti je občutil vse tegobe delavskega razreda. Mizarske obrti se je izučil leta 1938 pri mizarskem mojstru v Selcah (Hrvat-sko Primorje), kje je delal vse do vpoklica na odslužitev vojaškega roka v bivši Jugoslaviji. Nato se je zopet zaposlil v mizarski delavnici Jakolovica pri Biogradu na moru. Junija 1943 je bil odpuščen z dela zaradi političnega sodelovanja z NOV. Nato so italijanski fašisti njega, njegove starše in brate pregnali iz rodne hiše v izgnanstvo, njihov dom pa požgali. Kljub vsemu terorju fašistov pokoj ni Slavko ni klonil, vedno je veroval v zmago naprednih sil jugoslovanskih narodov in bil tudi sam pripravljen boriti se za te ideale. Aktivno se je vključil v N OB maja 1944. Najprej je delal pri komandi mesta Vis, zatem bil premeščen v inženirsko brigado 8. korpusa kot borec, nato je napredoval v desetarja in vodnika. Po osvoboditvi naše domovine in demobilizaciji iz JLA se je leta 1946 zaposlil v mizarskem podjetju Jakolovica, pozneje je isti poklic opravljal na ekonomiji v Slavonski Požegi. V mizarski delavnici Mestnih obrtnih delavnic v Ptuju — sedaj TOZD Mizarstvo in žaga pri KK Ptuj — se je zaposlil 3. maja 1950 in delal vse do junija 1973, ko je bil invalidsko upokojen. Poleg svojega poklica, ki ga je vestno in z veseljem opravljal, je bil pokojni Slavko kot komunist aktiven družbenopolitični delavec. Bil je večkrat predsednik sindikalne organizacije in tudi predsednik DS obrata mizarstvo, delal in sodeloval pa je še v drugih političnih organizacijah. Za delo med NOB in po vojni v družbenopolitičnih organizacijah je prejel odlikovanji — medaljo za hrabrost in medaljo za zasluge za narod. Z njegovo smrtjo smo izgubili dobrega in požrtvovalnega družbenopolitičnega delavca in tovariša. Na zadnji poti ga je pospremilo izredno veliko sotovarišev, prijateljev in občanov, ki so s tem poudarili pokojnikovo veliko pribljubljenost. (Nadaljevanje s 77. strani) interesno skupnost za gozdarstvo, ki bo usklajevala interese vseh območnih skupnosti. Ustanovitev skupnosti gozdnogospodarskih organizacij Pred nami je nadalje ustanovitev Skupnosti gozdnogospodarskih organizacij Slovenije, v kateri bi le-te združevale svoje -skupne naloge in skupne interese v skladu z določil 40. člena ustave SRS. Potreba po takšnem združevanju se j e pokazala zatoi, ker je kljub povezavi gozdarstva znotraj gozdnogospodarskih območij še vedno odprto in nerešeno vprašanje medsebojne povezave in združevanja skupnih nalog in interesov med območji oziroma med organizacijami, ki iso j im gozdovi poverjeni v gospodarjenje. Takšna povezava celotnega gozdarstva Slovenije je zaradi velikih razlik v prirodnih razmerah gospodarjenja z gozdovi nujna, ker se le na ta način zagotavljajo možnosti za optimalno izkoriščanje razpoložljivega rastiiščnega in proizvodnega potenciala gozdov, hkrati pa se ustvarja čvrsta in kompleksna osnova za medsebojno sodelovanje in povezovanje1 gozdarstva in predelave lesa. Povezava gozdarstva Slovenije pa je potrebna tudi zato, ker je za izvedbo odločitev in smernic bodoče republiške samoupravne interesne skupnosti igozdarstva potreben ustrezen ekvivalent v pD-spo-darski sferi organizacije gozdarstva, (kot sedaj že obstaja v povezavi med gozdnogospodarskimi območji oziroma bodočimi območnimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi gozdarstva -in gozdno-gospodarskimi organizacijami. V našem delovnem kolektivu smo razpravljali tudi o sprejetju samoupravnega sporazuma o ustanovitvi območne vodne skupnosti za vodno območje Drave, s katerim se sicer načelno strinjamo, vendar pa podobno kot druge gozdnogospodarske organizacije Slovenije ugotavljamo, da pri gozdarstvu ni osnove za plačevanje voidnega prispevka, saj -so gozdovi tisti, ki urejajo vodnogospodarski režim in meteorološko-klimatske razmere v pokrajini, po drugi -strani pa gozdnogospodarske organizacije vode ne onesnažujejo. Albert Kropej, dipl. inž. AGROKOMBINAT LENART (skupno 2 delavca) Skupne službe: Kristina Gril. Transport: Franc Krajnc. Učno razmerje sta sklenila učenca Marija Jančič in Zlatko Kos. AGROKOMBINAT MARIBOR (skupno 10 delavcev) Gostinstvo: Darinka Rajšp. Pekre: Jožef Štrucl, Olivi j a Hafner in Miran Levstik. Strojna postaja: Ivan Horvat. Uprava: Santo Medved in Danila Rižnar. Hladilnica: Franc Čander in Marijan Krajnc (oba sezonska delavca) ter Jožefina Radečič. KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ (skupno 15 delavcev) Mlekarna: Konrad Vudler, Alojz Stater in Stanko črnila. Farma prašičev: Anton Ivančič, Ivana Vindiš in Janez Habjanič. Kooperacija: Danica Čoki, Marta Prelog in Franc Škrjanc. Tehnoservis: Stanislav Gombač in Stanko Hriberšek. Mizarstvo: Oto Veršič. Kmetijstvo: DE PRAGERSKO: Viktor Fakin; DE PODLEHNIK VS: Franc Gajšek in Milan Rojc. TMI KOŠAKI MARIBOR (skupno 29 delavcev) Roman Podgornik, Božo Dinič,. Alojz Blatnik, Stane Kumer, Dušan Jovičič, Miran Rednik, Berta Bosilj, Marija Gajšek, Ivan Sevčnikar, Jožefa Ržek, Magdalena Kovač, Anton Drolc, Anton Sonjak, Jože Meža, Marija Tavčar, Smilj ka Škvarč, Silva Sonjak, Marija Korošec, Marija Repnik, Terezija Bertoncelj, Jožica Vetrih, Kristina Golčar, Ivanka Knez,. Pavla Ramšak, Danilo štruc, Roman Germadnik, Stanislav Fajfar, Fanika Krkovič in Mirko Ratajc. ODŠLI SO: AGROKOMBINAT LENART (skupno 6 delavcev) Gostinstvo in trgovine: Štefanija Sabler in Franc Perko. Skupne službe: Alojz Letnik Kmetijski obrat Selce: Mica Mila-novič. Transport: Mladen Rodeš in Janko Berlič. Učno razmerje sta prekinila Alojzija Valner in Srečko Šteflič. AGROKOMBINAT MARIBOR (skupno 9 delavcev) Pekre: Anton Gradišnik. Strojna postaja: Avgust Turičnik. Uprava: Franc Kumer. Ribe: Štefan Vrbnjak. Gostinstvo: Danica Ratman in Jožica Šket. Hladilnica: Stanislav Lovrenčič in Dragica Fras. KZ Maribor: Ivan Dragarič. KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ (skupno 9 delavcev) Kooperacija: Franc Golob, Ignac Raj, Bogomir Štumf in Marko Šter-bal. Mlekarna: Milan Hostnik. Kletarstvo Slovenske gorice: Damir Pavlič. Kmetijstvo: DE PRAGERSKO: Rozina Lah in Anton Medved. Umrl je Rudolf Repec (TOZD Kmetijstvo, DE Podlehnik VS). TMI KOŠAKI MARIBOR (skupno 8 delavcev) Otmar Kronaveter, Jožica Žižek, Jovanka Miletič, Slavko Dugi, Gabrijel Jagarinec, Fanika Krkovič, Alojz Škerlj in Marija Pušnik. o>p6ttmu &b nabem najoeejetm. prazniku: BLISKOVIT NAPAD V DUPLICI PRI KAMNIKU ^üpöuedauat Jlnt&n ty&i&eiiLk Uredništvo Naše poti se je odločilo, da bo ob treh največjih praznikih v letu — ob dnevu republike, novem letu in prazniku dela — objavljalo tudi spomine posameznih delavcev v naših organizacijah združenega dela, in sicer tistih delavcev, ki so bili tako ali drugače povezani z našim narodnoosvobodilnim bojem: bodisi da so se kot partizani borili proti okupatorju, bodisi da so prestajali strahote koncentracijskih taborišč ali pa so kot terenci sodelovali z našim narodnoosvobodilnim gibanjem. Morda se bo komu ta ukrep uredništva zdel čuden, češ, vedno je gradiva preveč, nikoli ne moremo v časopis uvrstiti vseh člankov — pa se odločamo še za gradivo, ki niti s kombinatom niti s kmetijstvom ali s prehrano nima nič skupnega. Vse to je res. Res pa je tudi, da je naša narodna revolucija najbolj slavno poglavje v zgodovini jugoslovanskih narodov. Res je tudi, da bi brez narodnoosvobodilnega boja ne imeli tega, kar imamo danes — naš samoupravni socializem, ki mu prav z delegatskimi razmerji dajemo novo, še globljo vsebino. In končno je res, da je tudi med našimi kombinatovci ter delavci tovarne mesnih izdelkov veliko ljudi, ki so bili tako ali drugače povezani z našo narodno revolucijo. Ti ljudje so s svojim velikim prispevkom — mnogi tudi s krvavim — v času štiriletnega boja naših narodov s fašističnimi in nacionalističnimi zavojevalci — za našo svobodo, za naš socializem, dali od sebe največ, kar so mogli. In zato je prav, da tem našim delavcem vsaj trikrat na leto odmerimo nekaj prostora tudi v Naši poti ter seznanimo z njihovimi spomini — hudimi in lepimi, a na vsak način slavnimi — vse člane naše velike kmetijsko-živilske skupnosti. Ne nazadnje pa moramo gojiti svetle tradicije naše narodne revolucije tudi vnaprej. Sistem našega splošnega ljudskega odpora je namreč tako razvejan, da neposredno ali posredno v njem sodeluje skoraj vsak naš državljan. Nenehno moramo biti pripravljeni ponovno zgrabiti za orožje, če bi se komu zahotelo le pedi naše prelepe domovine. In tako naj bodo spomini naših partizanov, internirancev in te-rencev tudi spodbuda, če bi se res kdaj morali zoperstaviti sovražniku. Hkrati pa naj bodo ti spomini tudi vzor, kako se je treba boriti in žrtvovati za domovino in za tisto najdragocenejše — za svobodo ... Že vse od ustanovitve Kmetijskega kombinata Ptuj je tod zaposlen 55-letni kmetijski tehnik Anton Potočnik, ki opravlja dolžnost referenta za premoženjske zadeve. Naš Tone je Gorenjec, doma iz Zduše pri Kamniku, na Štajersko pa je prišel decembra 1947. Tone je 21. oktobra 1943 vstopil v VI. Šlandrovo brigado, potem ko je pobegnil iz nemške vojske, kjer je bil v Frankfurtu na Odri, na Danskem in na nizozemski meji. A za Toneta se naš narodnoosvobodilni boj ni začel z dnem, ko je postal borec Šlandrove brigade: že prej, pred prisilno mobilizacijo v nemško vojsko, je opravljal terenska dela — seveda v okupatorjevo škodo. Iz tistih časov se spominja zlasti, kako so izvedli napad na žandarmerijsko postajo ter kako je on sam v župnišču prerezal telefonski kabel. Pa prisluhnimo, kaj sam pravi o tem: »...V župnišču sem bil v službi, in tako sem dobil nalogo prerezati telefonski kabel; v župnišču je bil namreč daleč naokoli edini telefon. Izdelal sem si bil načrt. In tako sem sredi dneva našel najlepšo priložnost, ko v bližini telefona ni bilo nikogar: prerezal sem kabel in škarje odvrgel v Kamniško Bistrico. Kako bi sedaj to svoje dejanje zakril? Stekel sem v pritličje k nekemu starejšemu zidarju in vajencu, ki sta prav tako bila v župnišču, ter ju nadrl: ,Kako sta mogla dovoliti, da je prišel tuj človek v župnišče? Kaj neki je hotel tod?’ Opisal sem jima tega .tujega človeka’ — seveda je bil opis povsem drugačen, kot pa je bila moja postava. Popolnoma sem ju prepričal, da je bil dejansko neki človek v hiši. Čez nekaj trenutkov je pridrvela gestapo. ,Kdo je prerezal telefonski kabel?’ so se gestapovci drli. Mi seveda nismo vedeli ničesar; vsi trije smo gonili svojo, češ da je prišel v župnišče tak in tak človek — drugega pa nismo vedeli. Gestapovci so nam verjeli, toda mene so kljub temu odpeljali na zaslišanje v Škofjo Loko ...« Tovariša Potočnika sem zaprosil, naj pove še kak dogodek, ko je bil že »ta pravi partizan« — v Šlandrovi brigadi. In Tone je povzel: »Ja, razne akcije smo izvedli, in veliko -jih je bilo. Ena takih je bila v Duplici pri Kamniku. V zasedi smo čakali na pet vojaških kamionov, polnih municije. Samo sedem nas je bilo, a Švabe smo tako prestrašili, da so bili povsem zbegani. Preden so .prišli k sebi’, smo mi s prvega kamiona že zaplenili šest zabojev municije, eno staro jugoslovansko puško zbrojevko in dvanajst pušk. Nekaj Nemcev smo pri tem ranili, mi pa smo jo odnesli brez najmanjše praske: takoj smo jo namreč — seveda s plenom — po najkrajši poti pobrisali v hosto, in šele tedaj so pričeli streljati Švabi z ostalih kamionov; a streljali so v prazno. Naša partizanska enota pa je bila bogatejša za orožje in strelivo ...« Tone je spomine kar stresal iz rokava. Pripovedoval je, kako so v Jaršah napadli tekstilno tovarno, odkoder so odnesli veliko odej in blaga; spominja se, kako so iz neke farme pri Grobljah odpeljali 25 goved in 15 prašičev, več sodov jajc pa so s koli uničili; spominja se, kako je to farmo zažgal — enako tudi hišo, ki so jo preurejali za kulturbund. A žal za vse spomine, pa naj bodo še tako svetli in dragoceni, ni prostora ... Decembra 1944 je Tone postal kurir v štabu IV. operativne cone, kjer so pripravljali legendarni pohod XIV. divizije na Štajersko. In vse do Kozjanskega je bil Tone med borci divizije. Še prej — septembra 1944 — pa so Toneta sprejeli v partijo. Tone je bil kot partizan dvakrat ranjen, po vojni pa se je takoj vključil v družbenopolitično udejstvovanje — sprva v Ljubljani, od leta 1947 pa v Mariboru in Ptuju. Za svoje vsestransko in nesebično delovanje je prejel več odlikovanj in priznanj: tako medaljo za hrabrost, medaljo za zasluge za narod, orden za hrabrost lil. stopnje, orden za zasluge za narod in pa plaketo občine Ptuj. Milan Cilenšek Obisk na delovnem mestu Tod želim dočakati penzijo! Mešani občutki so me obdajali, ko sem v TOZD Kletarstvo Slovenske gorice Kmetijskega kombinata Ptuj hodil po ne tako majhnem oddelku, v katerem pa je ves čas v zraku lebdel vonj po vinu. Bil sem namreč v polnilnici steklenic, zatorej ta močni, toda prijetni in predvsem omamni vonj. Kaša tokratna intervjuvanka je bila 46-letna MARIJA LAČEN, ki že več kot deset let dela v polnilnici, in sicer v glavnem pri etiketiranju steklenic. Ne vem, zakaj je tako močno zardela, ko sem jo poprosil za petminutni razgovor. Dejala mi je celo, da »bi si vzela dopust, če bi to vedela« ... A na koncu najinega razgovora je bila nasprotnega mnenja. Le to ji ni šlo v račun, kako da smo se bili v uredništvu cdločiii prav zanjo. Toda pustimo formalnosti in raje prisluhnimo, kaj je Marija povedala o svojem delu: »Zadovoljna sem tukaj. Resda je nekolikani hladno, toda pri delu se dovolj gibljemo, in tako nam hlad ne more do živega. Kot vidite, potujejo steklenice — že napolnjene z vinom in zamašene — do nas. Posebna naprava ob tekočem traku nato na vsako steklenico nalepi etike1:'; jaz moram pri tem paziti, da eti kete ne bi bile nalepljene poševno ali neenakomerno, paziti pa moram tudi, da je vedno dovolj lepila in seveda etiket. Na koncu tekočega traku steklenice snamemo, jih zložimo v zaboje, le-te zložimo v kot naše proizvodne hale, in ko se jih nabere toliko, da potrebujemo prostor, jih z vozičkom odpeljemo do nakladalnega prostora za transport. To je torej naše — in moje — delo. Lahko ste prepričani, da nas pri delu prav zares ne zebe.« Radoveden kot sem, mi žilica ni dala miru, da Marije ne bi povprašal, če se je že kdaj pripetilo, da bi k tekočemu traku dala etikete za drugo vrsto vina, in pa (pst! to je najina skrivnost!) — ali si je že kdaj privoščila žlahtne kapljice — menim namreč čez tisto kritično mejo. Zvonko se je nasmejala ter mi odvrnila: »Niti enkrat se še ni pripetilo, da bi na steklenice nalepila neprave etikete. Glede vina pa tole: morda prej — pred leti — sem z užitkom spila kak požirek, več pa nikakor ne. Sedaj pa mi vino niti ne diši niti ga zaradi bolehanja na srcu ne smem piti. Navsezadnje pa — kar potegnite skozi nos, in takoj boste ugotovili, da si že od vinskih hlapov vina sit!« »Pa — vas ti hlapi prav nič ne omamljajo?« »V začetku, dokler se jih nisem privadila, sem že bila rahlo okajena. Toda odtlej so minila že leta!« »Torej ste proti vinu v nekem smislu imuni?« »Tako bi se lahko reklo.« Marija Lačen: »Na koncu transportnega traku steklenice snamemo ter jih zložimo v zaboje.« (Posnetek: Jože Vrabl) Marija nima daleč v službo. Iz Nove vasi, oddaljene od Kletarstva poldrug kilometer, se vozi na delo s kolesom, pozimi pa jo najpogosteje pripelje v mesto hčerka z avtomobilom. »Mladi rod je pač bolj moderen od nas,« se je nasmehnila. »Hčerka Anica, ki ima 23 let in z možem stanuje pri nas, vozi avtomobil tako, kot da bi se že rodila z volanom v roki! Seveda pa jaz ob njenem rojstvu praktično nisem vedela o avtomobilu nič drugega kot to, da ima štiri kolesa.« Poleg Marije in Anice sta pri Lačnovih doma še mož Franc, 50-letni mizar, zaposlen v TGA Kidričevo, in pa 25-letni sin Franci, ki je pleskar. V Novi vasi imajo hišo in okoli nje lep vrt. In prav v vrtu najde Marija svoje največje veselje, ko pride z dela domov. Po dvorišču jim kokodakajo kokoši, ki se jim vsake toliko časa pridružijo piščanci s svojim čivkanjem. Ves čas najinega pogovora sem imel občutek, da bi Marija rada sama še kaj povedala. Spodbudil sem jo, in povedala je: »Niti pojma nimate, kako zadovoljna in srečna so.n tukaj! S sodelavkami — večina je moje starosti — smo si skoraj kot sestre, prav tako pa vlada med vsemi delavci v Kletarstvu tako pristno tovarištvo, da zlepa ne bi zapustila tega kolektiva. Če bom le zmogla, bi tod rada dočakala penzijo I« Ali je potrebno še kaj. reči? Milan Cilenšek Razstava plemenske živine v Murski Soboti Visoka uvrstitev Agrokombinata Maribor V dneh 15. in 16. septembra 1974 je bila ob XI. generalni skupščini evropskega združenja rejcev lisastega goveda v Murski Soboti republiška razstava plemenske živine lisaste pasme za severovzhodno regijo. Razstava je bila lepa manifestacija doseženih rezultatov v reji lisastega goveda ter priznanje strokovnim delavcem in rejcem. Razstavljenih je bilo okoli 140 plemenskih krav in te- lic iz družbenega sektorja (KIK Pomurka, AK Maribor, KK Ptuj, KK Gornja Radgona) in iz zasebne reje. Najvišje priznanje, to je I. nagrado za bikovsko mater, je prejel Agrokombinat Maribor za kravo Barko iz farme Ogrizkovo; AK Maribor pa je prejel tudi IV. nagrado za kravo Šenco iz farme Lipno. Nedvomno je tako visoka uvrstitev Agrokombinata Maribor lepo priznanje vsem živinorej- cem in strokovnim delavcem te organizacije združenega dela za uspehe v izgradnji črede lisastega goveda in velika spodbuda za njihovo nadaljnje delo. Razstave v Murski Soboti se je udeležilo tudi okoli 300 delegatov, od tega 200 tujih z vsega sveta, za XI. generalno skupščino evropskega združenja rejcev lisastega goveda, ki se je na tej skupščini -— bila je v Zagrebu — preoblikovalo v svetovno organizacijo. Razstavo je obiskalo veliko rejcev, več znanih strokovnih delavcev in funkcionarjev, ned njimi se je oba dneve razstave v Murski Sobot mudil tudi republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo Milovan Zidar. Marija Dreu Levi posnetek: Krava Barka s farmo Cgrizkovo jo dobila najvišje priznanje: I. nagrado za bikovske matere. Je čvrsta, skladna, dolga in dobro povezana ter ki juti svojim 12 letom starosti vitalna. Njena nejvišja mlečnost je dosegla skoraj 8000 litrov oziroma 7895 litrov in 3,72% tolšče. Barko so vzredili živinorejci v Racah. Preden smo napravili posnetek, je Barka počivala v opoldanskem soncu na tekališču, kar se ji tudi pozna ... — Desni posnetek: Krava Senca s farme Lipno je dobila visoko priznanje: IV naqrado za bikovske matere. Je mlajša — stara je 6 let, vendar veliko obeta. Njena dosedanja najvišja mlečnost 6370 litrov s 3,68 /o tolsee se ni bila zares najvisja. senca je lepa, skladna žival. Posnetka: Mar„a Dreu