190. stnmn. i umnu, i m. zi. muti m7 L leto, .Slovenski Narod' vtlja p« pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: «k> leto skupaj naprej . K 30 ćelo leto naorei K H4 — pol leta „ «... 15 — . Jf Cetrt leta . ' ^ . . » 750 M Ame^o »n vsc druge dcžc!c: na mescc „ „ • • . 250 cdo !eto naprej . . . . K 40.— VpraSanjem jrlede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali rnamka. OpravnlHvo (spod^j, dvoriSČe levo). Knaflova ulica it 3, telefon *t 85. itSutlm mk fe& a Bitka poteka ugodne. — Pcssbno bifai boli pri Urha nad Kanalom in Jugozapadno Koštani:v^s. - Težke ifi^anska izgube, — 3.000 itaiHanskih vjetaftfiv. — e&strs'jeva^e Trsta, — Kranjski gorski streSci branio cb ¥ip3yi rocha Ka. Pr&efek bitke pred Verđ^nem. NAŠE URADNO POROClLO. Cunaj, 20. avgusta. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJIŠCE. Pri Marasestifu so vjele nemske čete v silnih bojih nad 2200 mož. Pri Grosestfju ob Ojtozu in zapadno od Očne so a- stro - ogrske in nemške Ćete iznova zavrni'e Ruse in Rcrr?".-ne, Boij proti se veru nobenih posebnih dcgodkov. ITALIJANSKO BOJlSĆE, Naša hrabra soška armada ?e stala včeraj zopet v ljuti borbi proti Sterilno zelo nadmočnetnu sovražrJ-ku. Uspeh đneva je bil neš. Dočim se je sovražnik raeđ Tcl-minom in Krnom zadovoljeval s po-sameznimi de'nimi šunki, so valoviii od Avč navzdoi proti oba'i vall Hali janskih napadov v masah proti našim pozicijam. Od Kanala navzgor so dospeH Italijani s podporo najsil-nejšega artiijerijskega učiiikovanja tja na visino Vrh. Tara so se vrgH so-vražnikii nasproti junaki iz Egra in ga potisni!? nazaj na pobočje. Pri Desklah in Vodicah, na Sveti gori in na gori Sv. Gabrijela ter v vi!Inski pokrajini vzhodno in južno od Gorice so se vršili povsod nr.,tt;f.!te;*ši boji. Italijanom pa se ni posrečrlo, zavzeti niti pedi zem'Je. Vrli dunajski čmo-vojniki in vojaki avstrijske^a črrro-vojniškega polka št. S! so imcii tu zopet mnogo prilike, dokazati svojo Izurjenost v vojni. Med Vipavo in FajtjiTn hr*bc-m so se razbile sovrsžne nap£d?Jne kolone ob žeieznem odporu preizkuše-nih gorskih strehfHi po!!iov. Kranjski gorski stre!ci so krili tu ćomzčo zemljo. Tud! na Kraški visoki planeti je dlvjala bitka z največjo silo. Če tuđi valovi boj jugo - zapadno od Kosta-njevice ired prvo pezicijo sem !n t*a, ie vendar sovražnik sicer povsod \ržcii m'zaj preko naisprednje črt?. Devetnajfsti avgust nara je prinerel nad 3C0 vjetih. Krvave izgube Itafi-jancv so velike. Italijanski raonitorji so obstre-Ijevali odprto mesto Trst Več pre-bivalcev je bilo ubitih. Na visoki planofi Setfe comran-oi, kjer so izvršili halijani meseca junija težke, a brezuspešne napade, je sovražnik predvčeraišnjim z apu-stH na fronti 5 km svoj'e na Itnlijan-skih tleh ležeče pozicije. Včeraj se je mnaknil nekoliko tud! v Suganski dolini. JUGO - VZHODNO BOJIŠCE. Neizpremeojeno. Šef generalnega Štaba. VECERNO POROČILO Z ITALIJANSKEGA BOJIŠČ.A. Đunaj, 20. tvgusta. (Kor. urad.) Iz vojno - poročevalskega stana dne 20. avgusta zvečer: Enajsta soška bftka traja z nezmanjšano 1J u -tostjo; posebno se vrše boji pri Vrhu in jugozapadno Koštan je viče. Dosedanji potok dobe r. ___________ NEJttšKO URADNO POI?OČZLO. Berolin, 20. avgusta. (Kor. ur.) \\ro!ffov urr.d poroda: Veliki srlavni stan. ZAPADNO EOjiŠČE. Armadna fronta prcstolo-na s 1 e d n i k a R u p r c h t a Bavarskega. Na ffondrfkzm bojiscu je strelia-nje, lio so se pcne£reč!?i znglsškl ia-tranii napadi ijžno od Lan^emarckr«, zelo zacrtalo za ri:o preišrjih dnL V Artoisu ;e bi!o artiljerijsko delovenie samo severo - zapid-o cd Len?a močno. Večkrat smo zavrniii ansie-ške izvidne oddelke. Armadna fronta nemškega prestolonaslednika. Eitka pri Verćunu se ie danes zj«traj na obeh brezovih Moče od gozda Avccourt do ?ozda Caurieres (23 kn) z rnočrimi n.ipad: Frsncozov pričeia. Artfl:er;jskl boj ie trajal včeraj čez dan :n vso noč brez pre-sled!\a s skramo silo. Danes zi«traj silea bobnajoči o^enj pred napedem Francozov. Trancozi ^o brez beja za^edii firbet Taku vzhnano cd Mo-se, !-;i je c\\ od nrarca 1917 onušjcn kot obrsTHkna crta ter zascicn Ie s pc°to;ankami. Te smo teT:oni vče-ra;?nje?:a dneva po nacrtu in riemo-teri opustili, Na vseh drugih tocksh široke bojne frcnie je boj v pefnem teV.u. Š2stnaj£t sovražnih \etsl in 4 pnve7?;e balone *.mo včeraj rt~mo-glnvili. Poročnik Contern |e 7s\\ tri pri vezne balone in eno letrJo ter tako zvišal število svojih zmag na 34; ca^t-iišM nnmestPi> tlt, n-irednik MCIIcr je zmagal 23. in 24 v boju v zraKu. VZHODNO BOJIŠCE. Armadna fronta g e n e r a i - feldmarš. princa Leopolda Bavarskega. Ničesar novega. Armadna fronta gcneral-obersta nadvoj. Jožefa. Nemške in avstro - ogrs!ce čet2 so vrgle v mo^očvzm n^r^tiu na obeh s:rare?? dcj:r=3 Oitc ' Romimc* ki so se žHavo upirali, rreti č?Unl Trctu?. Mek! w^rtternberski porsk* bataijon se je pos-sbno odf'kova!. Nad 1500 vjetih in 30 strojnih pu§k smo pripeljaH nazaj. Armadna fronta general- feidmaršala von Macken- s e n a. Na zapadnem bregu Sereta so se razvili na kolodvoru Marasesti silni boji. v katerih je ostalo nad 2200 vjetih v naših rok ah. Južno od izliva Rimnica so se ponesrečili moč-ni ruski napadi pred našimi pozl-cijamL MAKEDONSKO BOJIŠCE. Položaj 2e neizpremenisn. Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorit Jnfanterijski boji. Iz vojnoporoče\a!ske.^a stana dr\2 20. avgusta: InfanteriiFki boji so trajali včersj ves dan. Bili so za nas skoz-in.skoz uspešnl. Po mcčnem artilje-rijsicem o^nju je napadel Italijan dvakrat odsek na Krnu. NTaš ogenj že «;a je vr^ei nazaj. Na M rzlem vrhu je bil sovražnik iz ozkesa kosa fronte, kjer je uiogel vdreti, vržen ven s protinnpadom. Tol-minsko m o s t i š c e je pod tež-kim artiljerijskim ognjeni. Severno Kanala je zadržal nasprotnikov vpad rezki protlsune!-:. Več itaiijan-skih naradcv r>ri B r i t o f u, potem na pozicije pri V o d i c a h do hriba S v. Q a b r i j e 1 a smo zavrniii z mnor^mi izgrbami za sovražnika. — Istotako so se zlomili ponovni šunki na nnšo crto jugo - vzhodno O o r i c e v našem ognju. Na]več se je tmdil sovra^nilr. da bi predri rned Vipavsko dolino in Koštanje v i c o. Jurišajoče 5ovražne mase so bile v niši obrambi iz trgane. Strasno težke so krvave Izdube Ita-lijana. .1000 vjetnikov smo peleg te-s:a pripeljali. Pripadajo 33 brigadam. Snoči so sovražni monitorji oddali sedem strelov na Trst. Pet strelov je padlo na privr.tre \v>q, dva na cesto. Bilo je šef t mrtvih, neki mož, neka žena in šlirje otroci. Težko ranjena je neka žena in ne!-:i otrok. iMojstcrski strel ene naših baterij je prisili! en monitor, da je ustavil o^renj. Tuđi naša pomorska letaia so se uJe'eževala včeraj bitke odlično. Vr^Ia 50 na sovražne baterije ob iz-livu Zdobe in na monitorje, ki so obstreiievali Trst bombe z u pehom. Kljub ljuti sovražni topovski obram-bi so se \Ta let?la vmila. — Iz vojnih poroci!: Ogromne mase čet so postavili Itabjani na bojišče. Ze eri mesec so pripeljavaU na frorto brigado za brigado. V deseti sr^hi bitki je napadlo na.šo fronto 36 itaiijanskih divizij, v ennisti šc več. V boj so šle že prvi dan ogromne italijanske in-farterijske mase ^oste in ?rlobof:e do 700 metrov. Itnlijanom so poslali Angleži in Francozi nove topove. Znatno so se poirnožili laoski topovi ob izlivti Zdobe. ™ Nad 50PO t o p o v. »Kolnische Zeitung« poroen k enajsti sošli bitki: Strel ja okoli 5000 topr?v; n!so na vštete težke an^leš!:e in franco: ';e baterije. Stres in detor:ac?ja vsled bobnajočega o^nja sta tako grozna in ogromna, kakor doslej še nikdar niti približno. Guje se grom preko gorovja ćelo na Tirolsko. Opremljeni smo, da i^bljcmo tud; to bitko. Priprave, katefe je izvrši! Cađorm, so trajile sedem tednov. Artiljerija je dobila pomoč tuđi od solunske armade. Stebrišča soske fronte posebno obstreljevana. Stebrišča soške f-onte: Tolmirsko mostišče, Sveta Gora, griči Sv. Marka in Orrnnde so bila nosehno grozno chrtre^'evr.n?. Debeli, teinni ob-a-ki dima so jih zasrrinjali. Ponavlja se slika iz desete soške bitke. Od ene soške bitke do drurre so se trrdilf Italijani zlasti, da zvisajo kar !e m^-croče silo svojega og:nja in oecenj se-danje artiljerijske priprave je dosc-gel višek; doslej takega ognja še ni bilo. Prav posebna strašen, gost in grozovit je bil v okolišu Svete Gore in Grmade. Na ta dva frontna odse-ka je naperjen najsilovitejši sovražni ogenj. Poincarćjeva brzoj a v-k a, Predsednik franeoske republike Poincare je ob odhodu z itaiijanskih tal poslal italijanskemu kralju brzojavko, v kateri pravi, da mu je bilo posebno ljubo, da je mogel z itali-janskim kraljem posetiti Gradiško in Gorico, kjer plapola italijanska zastava. Obdržal si je sliko pustih bojišč, kjer je toliko vrlih itaiijanskih vojakov prelilo svojo kri za odreši-tev svojih rednih bratov. (Kakšnih *rodnih i.ratov«? Vse b*)il**'i na O)-rioKeiTi teče po čisto slovertsk:h tleh in slovenska je vsa zemlja ob Adri-ji. Katere se hoče polastiti ka'ijan.) Itr^ifanski kralj je v odgovoru n« : 49. ednika Pcincareja omenil vrlo Zu. opstvo franeoske armade metf iralijanskimi četami. Vrh nad Kanalom. Pri Vrhu nad Kanalom se vrše posebno ljuti boji in ob Kostanjevici jugo-za-padno. Tako pravi zadnje poročilo. Vrh je visok 600 m, med njim in Je-lenikom 780 m se nahaja hrib Kuk /lim (pa se ne snie zamenjati s Kukom 611„ jugo - vzhodno Plavi, ki je v itaiijanskih rokah). Te visine so važno gorovje ob Banjski planoti na Kanalski strani in zavojevanje teh vi-šin do Svete Gore pomeni osvojitev Banjske planote, Čepovanske doline in Trnovske planote ter zagospodo-vanje nad Vipavsko dolino. Italijani so že v deseti bitki kazali, da hočejo priti na te visine in pjanote, sedaj ponavlja: o svoje poskuse. S t r e 1 j a n j e v z a I e d j e. Pri artiljerijski pripravi k sedanji bitki so Italijani streljali v obilni meri čez naš2 jarke daleč v ozadje na točke, ki so se jim zdcle važne za dovoz materijala in zbirališča čet ter biva-lišča poveljstev. Recimo, da je italijanska artiljerija učinkovala za fronto samo en kilometer, bi bilo ob ši-rokosti fronte 60—70 km toliko kvadratnih kilometrov pod ognjem. Ako vsak kvadratni kilometer vsako minuto dobi Ie en artiljerijski strel, je potreba na dan ckoli 100.000 izstrel-kov. Kvadratni kilometer je velik prostor. Ako pade tja na uro samo 60 strelov, ni to tak uničujoč ogenj, ki bi vse razbil in razdrobi!, marveč bi bilo v to svrho potreba desetkrat ali dvajsetkrat več municije. Iz tega že pa si moremo napraviti sliko o ogromni nporaH C.micije na italijanski strani. Anglež1', Francozi in Amerikanci dajejo ItaHjanom municije in sami imajo precejšnjo municijsko industrijo. Artiljerijska bitka v takem obseru požre tuđi največjo zalogo municije. Zato pa je bila artiljerijska priprava res huda ali kratka. Naša bojna crta ob So-č i teče, kakor razvidno iz poročil, zapadno Tomina do Kanalskega še ob des.nem brecru Soče. potem ob le-vem bregu preko Svete gore in Sv. Gabrljela, ob vhodu v Vipavsko dolino in se povspne preko kraškega Kričevja vi Kraško planoto, odkoder pade proti morju. Gre torej čez go-rovjc, visoko do ino metrov, čez gozdnnte strmine, ob katerih vznož-ju teče bistra Soča, mimo rodovitne \ ipavske doline in čez kraško plane to. kjer je pričakovati posebno ljutih bojev, kakor tuđi na devin-skerii ohrežju, na katero utegnejo ^-Fta!ijani navaliti z morja. Tretja bitka v avgustu je sedanja. Prva je bila v avgustu 1915, dru?a lani v avgustu, ko so zavojevali Gorico. Po 100.000 so štele italijanske izgube v avgustn 1915 in 1916. Tuđi letošnji avgust najbrže ne zaostane za prej-šnjima. kajti z velikim navalom so se zagnali Italijani na avstrijske posto-janke. Italijanska granata s plinom, kakršne tuđi sedaj poši-lja italijanska artiljerija nad naše branitelje, je posebno zavratno rao-rilno orodje. Vsebuje strupene in dražilne snovi, ki napadejo predvsem dihalne organe in provzročijo vsake-mu, kdor se pravoČasno ne varuje, krvavenje pljuč. Ta plin, v glavnem iz klora in fosforja, se vleže v gostih plasteh na ceste in doline; namen je, one čete, kl stoje v najsprednejši vrsti, odrezati od vsake zveze z za-ledjem. Ali doslej ta strupena municija iz Amerike vendar Ie ni mogla zadržati onega moštva, ki ima skrbe-ti za bojevnike v strelskih jarkih, da ne bi jim pripeljalo in prineslo vse-ga, kar potrebujejo. Kaj pa bi bil mož v jarku brez municije, brez jedi, brez vode! In zlasti na tem bojišču brez vode! ITALIJANSKO URADNO POROClLO. 19. avgusta. Včeraj so ob-streljevale naše baterije od zore z ljutostjo sovražne pozicije od Krna do morja. Skupine letal in hidropla-nov so napadle zbirališča sovražnih čet za sovražnikovimi črtami. 20. avgusta. Bitka ob julijski fronti se vrši. Včeraj zjutraj je pričeia naša infanterija po 24urnem ognju, s katerim je naša artiljerija v vedno večji moči obstreljevala sovražne pozicije, pohod na postavljene jej cilje, severno Anhovega. Na sijajen način je premagala tehnične težkoče in sovražnikov odpor. Šte-vilni mostovi so bili napravljeni čez Sočo in naše čete so šle na levi breg reke. Drugi so prevrgli od Plavi do morja na mah prvo sovražno crto, ki je bila popolnoma sestreljena In so padli na sovražnika, ki si je iskal krit ja na ozemlju. Njegova artiljerija se je obupno zoperstavljala. 208 naših letal je pomagalo tekom bitke neutrudljivo in je ponovno napadlo z bombami in strojnimi puškami čete, zbrane na zalednih sovražnih pozi-cijah. Akcija naše infanterije traja z močjo dalje, dočim artiljerija nada-Ijuje svoj uničujoči ogenj neizprosno. Izgube sovražnika so jako težke. Do-sedaj naznanjenl plen je znaten. Ne-kaj topov in strojnih pušk je prišlo v naše roke. Do snoči je prišlo 7500 mož in par stotin oficirjev na koncentracijsko postajo za vjernike. Wolffov urad poroča: Bitka pri Verdunu stoji za nas ugodno. Na zapadnem bregu Mose je vdrl sovražnik ob gozdu Avocourt in Mort Homme v naš obrambni pas. Sicer pa smo njegove opetovane napade zavrniii. Vzhodno od Mose je sovražnik pred našo bojno pozicijo povsod zavrnjen, ali pa v protisunku odbit. Brezobzimo pošiljanje infan-terijskega moštva v boj na fronti več kot 20 km proti naši močni obrambi je stalo Francoze kar najtežje izgube. Sicer na zapadu in na vzhodu nobenih večjih bojev. Wolffov urad poroča: Na obeh straneh Mose se je pričel dne 19. avgusta po Ijutem artiljerijskem delo-vanju kmalu po 5. popoldne besen bobnajoči ogenj. Ob 4. uri in 40 minut zjutraj se je izvršil na obeh bre-govih Mose naznanjeni močni fran-coski napad. Infanterijska bitka je v polnem' teku. Bern, 18. avgusta. (Kor. urad.) Vse franeosko časopisje govori o ofenzivi na Flandrskem v navduše-nih besedah ter pravi, da je franeosko - angleška vojska stavljene ji ciTje popolnoma dosegla. FRANCOSKO URADNO POROClLO. 18. avgusta popoldne. V Belgiji so naše čete severno od ceste Bixchoote - Langemarck napredovale ter zavzele utrjeno sovražno oporišče vzhodno od potoka Steen. Severno od Aisne smo zavrnili razne nenadne napade, zlasti vzhodno od pristave Froidmont. V Cham-pagni naš artiljerijski ogenj ni dal da bi se pripravljajoč se sovražni napad v odseku Massiges razvil. Na desnem bregu Mose so izvršile naše čete sijajen protinapad pri gozdu Caurieres ter zopet zasedle kose jarkov, ki jih je bil sovražnik 16. in 17. t. m. zavzel. Naša crta je zopet popolnoma obnovljena. Artiljerijski boj traja v tem odseku z veliko ži-vahnostjo. V Alzaciji se je y našem Stran 2. .SLOVENSKI NAROD-, dne 21. avgtuta 1917. 190 stev. ognju ponesrečil poskušen sovrainl napad na Steinbacb. Povsod drugod je bila noć mirna. 18. a v g u s t a zvećer. Ražen precej silnega artiljerijskega delova-nja v okolici visoke planote Vaulerc in Kalifornija ter na obeh bregovlh Mose ni poročati ničesar posebne^a. ANGLESKO UPADNO POROĆILO. 19. avgusta. Poleg brex-uspešnega sovr^žrega napada seve-rozapadno od L^nsa, je sovra^nik zjutraj izvršU dva nadalo ja proti-napađa na tej frontu en protinapad vzhodno od Loosa. drugi v sosedstvu Hugovega ^ozda. Pri prvem so so-vražne napadalnc Čete prišle na majhno razJaljo v zaporni ogenj in ogenj strojnih pušk ter so bi!e s tež-kimi izgubami zavmjene. Tuđi pri drugem napadu se ni posrećilo so-vražniku, ciasiravno so ?a podpirala metala ognja, dospeti do naših jar-kov. Na bojni fronti pri Vpresu je bila sovražna artiljerija čez dan bolj mirna. Francoski blok a d ni državni tajnik. Pariz, 15. avgusta. fKor. urad.) Havas. Albert Metin je bil namesto Denisa Cochina imenovan za držav-nega podtajnika za b]okado. Angfeški železničarji. London, 19. avgusta. (Kor. ur.) Vojni urad objavi ja daljše poročilo o položaju. Vlakovodje in kurjaci namreč groze ,da bodo pričeli takoj stavkati, ako se ne uvede osemurni delavnik. Vojni urad pravi, ča ne more o^emurnega delavnika dovoliti in pravi, da od većine železničarjev ne pričakuje nobenega koraka, ki bi kakorkoli onemogočil uspešno nada-ljvanje vojne. Worfiov urad poroča: Na vzhod-ni fronti so dobile nemške čete pri patruljiranju zapadno od Lučka večje število vjetih. Rusko infante-rijsko streljanje se ie v tem odseku oiačilo ter je bilo zvečer ob Zbruču in pri Tarnopolu živalmejše. Zapad-no od Arbore v predgoriu Karpatov smo krvavo zavrnili niski izvidni sunek. Pri uspešnih sunkih, o kate-rth smo poročali, da ^o se vršili zapadno in vzhodno od gorske skupine med Trotusom in Susito, so imeli Romuni poleg velikih izgub na vjetih tndi izredno velike krvave izgube. Drugi del rojne. Stockholm, 18. avgusta. Ruski greneralisimus Kornilov je izjavil po-ročevalcu >Timesa«: Zdai se je pri-čel drugi oddelek vojne. Rusija je ze-lo razočarana, ker se mora vojevati se eno leto, a bolj se je, da se vojuje, kakor da izv«de samomor. Na pose-ben mir ni misliti. Kljub temu naj se sporazum ne zanaša preveč na rusko armado. Vlada dela red z železno roko in se zelo po^osto poslužuje obnovljene smrtne kazni, a disciplina ie preveč ornajana; s takimi sredstvi ni mogoče veČ pomagati. Anglija in Francija morata poslati dovolj čast-nikov - instruktorjev, da bodo izunli deset milijonov ruskih vojakov, ki so popolnoma neizurjeni. Armada po-trebuje, da se takoj izboljšajo transportna sredstva, sicer ni mogoče, da bi čete prehranili in premikali. Besarabija zahteva samostojnost 23iieva, 18. avgusta. (Kor. ur.) »Temps« javlja: Odbor besarabskih mestnih in krajnfh Lprav je naznanil, da razglasi Desarabija svojo samostojnost Ukrajina. ProvizoriČna vlada je odobrila stattit generalnega tajništva Ukrajine za tako đelgo, da se sestane ken-sti manta, ki naj odi oca o vseh vpra-'šanjih samovlade in administracije. Člane generalnega tajništva predla-ga generalni svet Ukrajine- t. zv. Rada, imenuje jih pa provizorična vlada. Tajništvo bo upravljalo petero provincij. Kijev, VolinIJo, Podolijo, Poltavo in Crnigov ter druge provincije, če bodo to žele!a zemstva. ZnačHna izjava ruskesa delavskeza in vojaškega soveta Berna. 20. avgusta. (Kor. urad.) »Neue Ziiricher Zeirung« javlja iz Petrograda: Odgovarjaje na vnra-šanja zastopnikov armad na fronti, izjavila odbor delavskega In voja-škega soveta, da v vojnih časih ne more veljati načelo, da izbirajo vo* jaki sami svoje vojaške pređpostav-ljence in da treba porabiti vsa sredstva, da bi vsi dezerterji in vojaški službeni dolžnosti umikajoče se ose-be bile nemudoma poslane na fronto. Zastopniki soveta izjavljajo, da Je edina pot doseči mir, porazumljenje vseh socijalistov sveta, a sovražno-sti zdaj ni mogoče ustaviti, ker bi to pomenilo poseben mir z Nemčijo, kateremu ugovarjajo vse ruske stranke z največjo odločnostjo. Izjavi jair> dalje, da je razglasenje po-godb in dogovorov z aliiranci bcdaj j nemogoče in da sovet delavcev ta I vojakov ne more na noben fučhi prevzeti izvrsilne oblasti, ker večt-na naroda Ie ni dosei organizirana m v svojem političnem mišljenju preveč nesaniostojaa. da bi konstituirala vlado. Noben# Jjponsk« pomoći Bern, 19. avgusta. (Kor. urad.) Ruski so trudni k »Bunda« je sporočil z» Tok i ja, da je japonski zunanji mi-nister sporočil v parlamentu voditeljem strank, da je popolnoma izmi-šijeno. da bi hotela Japonska poslati čete v Rusijo. DROĐNE VESTI U RUSIJE. Delavski in vojaški sovjet v Rigi je sklenii proglasiti nerazdeljivo Li- tevsko, obstoječo iz gubernij Kurlan-dije, Sunderlandije in litevskega dc-la Livlandije. Uvede naj se splošna, enaka in tajna volilna pravica. Meje naj oo'oči obmejno prebivalstvo. »Russkoje Slovo>< pravi, da je Anglija tekom treh vojnih let posodi-la Rusiji 12 in poi milijarde rubljev ter ji dobavila za mnogo sto milijonov rubljev blaga, zlasti čevljev in vojaške opreme. V treh let ih je dobavila Anglija Rusiji 15.000 ton kovin, roo motorjev za letala, 700 topov, 4 milijone granat, 300.000 pu.^k, 2500 strojnih pušk, 1000 milijonov patron in več tisoč avtomobilov in transportnih vozov. Base), 20. avgusta. Petrograd-sko »Novoje Vremja* poroča iz Kav-kazije o izbruhu hudih nenirov. pro-vzročenih c-d anarhistov. Dobro oborožene in organizirane čete, ki šiejejo na tlsočs meških, pcinijo ceste, ogrožajo transporte, raz4evajo vaši in plenijo posestva. Cariava rodbina. Petrograd, 19. avgusta. (K. ur.) Agentura. ProvizoriČna vlada pri-občuje tole sporočilc: Iz ozirov na vzdržanje miru in reda v državi je vlada sklenila prepeljati bivšega car-ja in carico, ki stojita rx^d nadzorst-vom, drugam. Kot prikladno mesto se Je izbralo mesto Tobolsk. Z vso potrebno skrbnosrjo -e bila bivša carska dvojica prepeljana tja. Ob-ertem in pod enakimi okolnostmi so odšli otroci biv^e carske dvorce ter nekateri ljudje iz neposredne okolice prostovoljno v Tobolsk. (Tobolsk je mesto v zapadni Sibiriji ob izlivu Tobola v Irtiš.) Jassy pred evakuiranjem. Beni, 20. avgusta. (Kor. urad.) »Mene Ziiricher Ztg.« poraja iz Jas-svja z dne 12. avgusta: Položaj v glavneni mestu in v deželi je skrajno resen. Priprave za izpraznier.je pre-stolice so v vse podrobnosti izdela-ne. Z rastočo skrbjo pričakujejo po-ročil s fronte. Vtis preokreta na bo-jišču na prebivalstvo je tem straš-nejši, ker se ;e .^c rr--d dvema ted-noma pcočalo o ne prestanem prodiranju romunske armade. USPEHI PODMORSKIH COLNOV. Berolic, 20. avgusta. (Kor. ur.) Woiffo\' urad poroča: Meso ja julija je bilo vsled vojnega dclovanja centralnih držav potopljene skupaj 811.000 ton trgovske prostornine. S tem in z naknadno ziiznalimi vojnimi izgnbprrr* v* višin: 13.000 ton je bilo v prvem polietju neomejene r>odTriOr-ske vojne potopljene 5.495.000 ton za naše sovražnike porabne trgovske prostornine. Berolin, 19. avgusta.. Uradno. Novi uspehi podmorskih čolnov na Atlantskem oceanu in na Severnem morju: 23.000 ton. Potopljen je bil velik parnik, ki je obsegal vsaj 10.000 ton. Šef admiral. Štaba mornarice. Berolin, 19. avgusta. Uradno. Dva naša podmorska čolna sta potopila v zaprtem morju pri Angliji zopet 8 parnikov, 2 jadrnici in I ribi-sko ladjo: med njimi italijanski parnik »Or.efte« (2674 ton), ki je vozil iz Anglije premog v Zenevo. — Naš podmorski čoln je zaclel v stroj po-noči dne 8. avgusta ansrleško past podmorskih čolnov v boju s topovi; parnik se ni mogel več premikati. Druge kroglje so razstrelile na par-niku razstreiivo; zadnji del ladje smo pooolnoma odkriii, ladja je zgo-rela; potopila se je, ko jo je zadel torpedo. Past smo na to z 10 kroglja-mi razstrelili v popolno razvalino. Sef admiral. Štaba mornarice. Berolin, 18. avgusta. (Kor. ur.) Wo!ffov urad poroča: Neki naš podmorski čoln v Sre-dozemskem morju je dne 30. julija z dobrim uspehom obstreljeval vol. naprave v fiomsu (Tripolitanija). Živahrii obrambni ogenz več sovraž-nih obrežnih baterij je ostal brer uspeha. Sef admiral, štaba mornarice. Cesar Viljem pri nern^kl mornarici. Bčrolin, 19. avgusta. Cesar Vi-Ijem je inspiciral nemSko brodovje v Wuhelmshavnu, brodovie na morju in ote* Helgotant Daaskl pomoričakl prod NmačtiL Stockholm, 18. avgusta. (Kor. u.) Ođ neke ententne korespondence razširjena ve^t, da so danski pomor-ščaki sklenili, da anglešklh udeležen-cev ne bodo vozili na konferenco v Stoekholmu, ni resnična. Danski po-morsčaki so sklenili samo svojo solidarnost z angleskimi tovariši glede zahteve povračila s strani Nemčlje za uničeno tonažo in za rodbine po-moršćakov, ki so utonili. Letafstvo. Berolin, 19. avgusta. (Kor. ur.) Wolff poroča: Na^e obstreljevalne zračne skupine so včeraj izrabile r^odnejše vreme in so krepko napadale sovražne naprave za flandrsko bojno crto. Na svojih poletfh so vrg-Ie 15.000 kg razstreliva na letališče, tabore in na gnezda baterij. Na ce-lem bojišcu so se borile v mnogih bojih zračne sile med seboj. Naši le-talci so sestrelili 20 letal in 4 privez-ne zrakoplove. London, 19. avgusta. (Kor. ur.) Admiraliteta poroča: Več letal je vrglo v torek opolnoći več ton bomb na kolodvor in na križališće Thou-rout. Povzročili so požare. Letala so se vrnila nepoškodovana. TURSKO URADNO POROĆILO. 1S. avgusta. V Perziji je vrgel naš v blizini Vana prodirajoči mešani oddelek Ruse iz njihovih po-zicij pri Šehanu. Sovražni letaid so iznova napadli Smirno. Dva civilista sta bii^ ubita, šest jih je bilo r-anje-nih. — Sina i s ka fronta. Dne 17. avgusta smo prisilili sovražno le-talo v boju v zraku, da se je spustilo na tla. Posrečilo se mu pa je pristati za sovražnimi črtami. Francoski letalci so metali dne 17. avgusta bombe na pristanišče Bejrut. En prebivaiec je bfl pri tem ranjen. Solunska amiada. Glasom pariških poročil je londonska ententna konferenca glede solunske armade prišla do zaključka, da je vsled položaja v Rusiji Sarrai-Iova ofenziva nemogoča. Italija je baje obljubila, da bo Serraila podpirala. _________ Stockholmska konferenca. Stockholm, 19. avgusta. (Kor. u.) Glasom londonske brzojavke je ja-;e niski zunanji minister Tereščen-ko interveniral za dovolitev potnih H-stov v Stockholm za angleške delegate. Stockholm. 19. avgusta. (Kor. u.) Glasom landnnske brzojavke je japonska vlada odrekla potne liste h konferenci v Stockholm. Mirovni program francoskfli socijalistov. BeroHn, 18. avgusta. »Voss. Zei-tung« javlja iz Ženeve: .Mirovni program franeoskih socijalistov obsega te - Ie točke: 1. Glasovanje v Alzaciji in v Loreni eno leto poteip, ko se po-vrne redno politično življenje. 2. Iz-praznitev zasedenega ozeinlja. 3. Od.^kodnina Belgiji in Luksemburgu. 4. Ponovitev neodvisne poljake države v vseh ozemljih, katerih prebivalstvo z večino izjavi, da hoče pripadati Poljski. 5. Ljudsko glasovanje v severnem Šlezviku. 6. Ljudsko glasovanje v italijanskem ozemlju Avstri-je. 7. Litva, Finska, Armenija, Ulrra-jina in vse narodnosti v Avstriji in v balkanskih deželah dobe pravico, da določijo same, če ustanove zvezno ali samostojno državo. 8. Pravna in kulturna svoboda Židov. 9. Upravna samouprava v tistih kolonijah, katerih prebivalstvo je v cotovi meri civilizirano. 10. Mirovno pogodbo podpišejo vsi naroda sveta, jamčila bo pa zanjo zveza narodov. Papeževo mirovno posredovanje. Papeževa mirovna nota na vse vojujoče, se države je velika in slo-vesna manifestacija za edino željo, ki jo pač imajo skoro vsi narodi, za mir. S posebnim veseljem je pozdravilo papeževo mirovno noto časopis-je v Avstriji in v Nemčiji, pač tuđi zaraditega, ker se duh papeževe mirovne note vjerna z duhom raznih Izjav avstrijskega ministra zunanjih del grofa Czernina in z duhom mirovne resoiucije, ki jo je bil pred kratkim sklenii nemški državni zbor. Utis papeževe note v državah, ki pripadajo ententi, je pa ravno na-sproten. Anglija, Francija. Italija in Zedinjene države severoameriške se sicer se nišo izrekie o papeževi noti, toda časopisje, ki je v takih stvareh zanesljiv barometer, se je že odloč-" no izreklo proti papeževemu nasve-tu- Menda ni dosti dvomov, da bodo države entente viju dno, a odloćno odklonile papeževe predloge. Odgovori držav bodo pa vse-kako zelo zanimivi. Papeževa nota se sicer omejuje na določitev vodil-nih načel, ki naj bodo podlaga mirovni pogodbi, a v tem okviru je pa-pež vendar povedal toliko konkret-Mga, da bo morala vsaka vojujočih te držav se jasno izreci o vsakem lzprožnih vprasanj. To 'e vzrok velik em u zanhnanju za papeževo noto. Odgovori na to noto pokažejo, v koliko so različne države odnehale od svojih stališe, v koliko so se približale njihove zahteve, oziroma se ugladilo nasprot-je; ti odgovori naj pač še ne prine-sejo niti premirja, niti začetka po-gajanj za mir, pač pa nam brez-dvomno prinesejo jasnost, če je upati, da se z nadaljnim posredovanjem vendar doseže toliko zaželjeni mirovni kongres. Veliko upanja, da se to zgodi, pa ne vlada nikjer. Tuđi če bi se Nem-čija jasno odrekla vsaki aneksijski zahtevj in se postavila na tisto sta-lisče, katero zavzema avstrijski minister zunanjih del, je še vedno malo verjetno, da bi države entente odne-hals in ravno sedaj, ko so se začeli na raznih frontah novi veliki boji. Ctirih, 21. avgusta. »Štampa« javlja iz Rima: Vatikan je odločen, da ne opusti začetega mirovnoga posredovanja, tuđi če bi bil odgovor na izdana noto nepovoljen, v tem slučaju bi se papež oglasil z novimi predlegi. Geneva, 21. avgusta. »Matin« javlja, da naznani mini>trski pred-sednik R i b o t takoj v prvi prihod-nji seji franenskega parlamenta odgovor, ki ga je dala Francija na papeževo mirovno noto. P Belgija »n Nizozemska. Koln, 20. avgusta. (Kor. urad.) >Kolnische Ztg.« govori o nacrtu entente, urediti vprašanje Schelde v tem zmislu, da bi si dala Nizozemska omejiti svoje suverene pravice nad obmorsko Flandrsko in Izlivom Schelde Belgijf v prilog, ali pa da bi te pokrajine odstopiia. To naj bi se zgodilo na ta način, da bi se Schelda kot svobodna reka internacijonalizi-rala tako da bi bila Belgiji tildi v slučaju vojne odnrta. Ta zahteva se krije s starimi nacrti belgijskih naci-jonalistov. ter so ta načela zastopana tuđi uradno v belgijskem mornari-škem oddelku in v voinem ministrst-vu, dasiravno je to v direktnem na-spretju z mednarodnimi pogodbami in pravicami Nizozemske. ŠVICA IN NJENA NEVTRALNOST. Bern, 19. avgusta. »Bund« pri- občuje sporočilo z vojaške strani o vojaškern položaju Švice, katero pravi, da obstoja Tievarnost §\icar-skega vojaškopolitičnega položaja zlasti v tem. da gredo edine proste vojaške ceste Evrope sredi skozi ?vico v široki fronti v najobčutljivej-ša krila, da ćelo do življenskih žfl obeh voiski!jočih se strank. Mož-nost. da bi stranke porabile to operacijsko crto, narašča od dne do dne, čim bolj se bliža odločitev in čim večja je napetost. Nevarrrost bo strašna, če bo kje preveč sil (ameriška pomoč ali ruski separatni mir), ki kličejo po vporabi. Kakor od nekdai, pa mora biti švica pripravljena na boj z vsakim, na skrajni boj proti onim. ki ne bi spo-stovali švicarskih ta] ter bi hoteli pričeti v Svlci z vojaškimi operaci-jami. To nevarnost Švica lahko od-vrne s tem, da se čim bolj vojaško pripravi. Taka nripravljenost pa ne zahteva samo mobilncga varstva mej, ki je vedno pripravljeno in dosti inočno, da zabrani vsako kršenje me je. Če vedo vojskujoce se države, da je Švica tako pripravljena, da je treba računati z njeno oboroženo si-io, potem se zmanj^a za §vico nevarnost in lahko popolnoma , izgine. Če pa se v Švici razvname vojna, bo Švica glavno bojišče Evrope, na ka-terem bo padla odločitev^. To bi hil ruin za vse, kar je bilo in kar je, in stoletja tega ne bi mogh popraviti. Ukrajinska gibanle. V. g Dunaj, avgusta. Naglašal sem že, kako vstrajno in sistematično je bilo delovanje v Ukrajini za svobodno, samoupravno Ijudovlado, ki pa hoče ostati zvesta tovarišica velike federativne Rusije. V tako kratkem času so dosegli Ukrajinci velikanske uspehe v notra-njem organizatoričnem delu, ne da so pozabili Ie za hip na svoje dolžnosti na bojnem poliu. Ko je Ukrajinska Centralna Rada izdala svoj manifest, so se sešli zastopniki vseh zemstev kijevske gu-bernije, ki so priznali U. C. R. za-časno za najvišjo oblast v Ukrajini; Zemstva naj jo podpirajo in jej dado na ra^pda^o gmotnih sredstev. Ta konferenca pa je po drugi strani na-prosila U. C. R., naj pospešuje delovanje Zemstev; dalje, naj čim prej skliče zbor cdposlancev vseh narodnosti, ki naj izdelajo nacrt statuta za občinsko upravo in druge tam običajne upravne korporacije. Ista konferenca je sklenila tuđi, da se ima rabiti v Zemstvih in tem podrejenih uradih ukrajinski uradni jezik. — Ruski jezik pa naj ostane v rabi Ie za dopisovanje z — ruskimi centralami in krajevnimi institucijami v ruskem etnografskem ozemlju. — Poskrb« Ijeno je bilo takoj tuđi tu, da se n# pretržejo vse vezi z Rusijo. Tuđi je biio sklenjeno, da bodo Zemstva ob-čevala v vseh potrebnih rečen z rusko začasno vlado Ie s posredovanjem U. C. R. »Russkaja Volja« je poročala o likrajinskem narodnem kongresu v Kijevu, da so odposlale nanj svoje zastopnike vse občine in okrožja, vse politične, kulturne in zadružne organizacije. Poročal je prof. Hruševskyj o razvoju ukra;*inske?:a vprašanja. Kongres je sklenii, da mora vse ukaze in odredbe začasne ruske vlade odobriti prej U. C. R., sele potem so veljavne za Lkrajino. Sklenii je dalje, da se morajo poukrajiniti vse javne naprave, kakor sa: po'šta, brzojav, telefon itd. Ista -Russkaja Volja« je poročala o 4. kniečkem kongresu, ki je skle-nil, da se morajo poukrajiniti vsi javni uradi: odstraniti je vse urad-nike, ki bi se temu protivili. Vojaštvo v vsej Ukrajini se je izjavilo za svobodno Ukrajino kot zvezno državo federativne velike ruske države. — »Russkoje Slovo« je poročalo, da so polki drug za drugim prisegali zvestobo U. C. R. V Poltavi se je osnoval vojaški svet, ki je imel daleč segajač vpliv; na čelu mu je stal general Pavčenko. Ta je takoj zagotovil U. C. R. vso pod-poro. Ni čuda torej, da je U. C. R. šla z navdušenjem in ljubeznijo na delo, da je razpletla organizacijo na vseh poljih samouprave, sodstva, šolstva, javnega prometa itd. Uspeh je bil zagotovljen. To je bilo veliko kulturno in politično delo. kl so ga izvršili ukrajinski voditelji. DoĆim je V Petrogradu vrelo tisto socijalistično demagoštvo, ki je osmradelo tuđi vso rusko vojsko, je Ukrajina — Ru-sijo resila s tem, da je okrepila in organizirala svoj nar-Sd za brambo proti zunanjemu sovražniku. Kako dosledno izvajajo ukrajinski voditelji postavljena si načela o federativni Ijudovladi, v povsem trd-ni zvezi z ostalo Rusijo, dokazuje rudi brzojavka, ki jo je razposlal 11. t. m. naš korespondenčni urad in kf se glasi: »Namestnik ministrskega pred-sednika Njekrasov je sprejel odpo-slanstvo U. C. R. Razprava se je do-tikala bodočih mej Ukrajine. Odpo-slanstvo U. C. R. je zahtevalo, da mora bodoča Ukrajina obsegatl do-sedanje ruske gubernije: Kijev, Pol-tava, Podolija. Volinija. Harkov, Je-katerinoslav, Tambov, Besarabija. V obmejnih krogih. kfer Je prebivalstvo že precej pcmiešano, naj odloči ljudsko glasovanje, kam hočejo spadati.« Nekao s tem v zvezi }e poročilo petrograjske brzojavne agerrture, ki pravi med drugim: U. C. R. ie naložila generalnemu tajništvu, naj Izdela do prihodnje seje nacrt o skllcanju u krajinske ga narodnega zastopstva. To se mora čim prei zgoditi, kajti na to silijo po eni strani razmere Ukrajine do petrograjske vlade, po drugi pa odnošaji med Ukrajinci in drugi-mi narodnostmi, v pni vrsti 2idi: pa tuđi organizacija ukrajinske države same zahteva skorajšnjo zakonito u redite v. Čeprav je petrograj-ska vlada pripoznala ukrajinske narodne institucije, vendar so ukrajin-sko-ruski odnosaji precej napeti. Spori se množe v glavnem radi fi-nančnih in vTojaških zadev. Sestava ukrajinske vojske napreduje z elementarno silo, kar gledajo v Petrogradu z nekako skrbjo. Ruski mero-dajni krogi gledajo tuđi jako neradi, da se stekajo velika denarna sredstva v Magajnah U. C. R. (Kmetje sami so privolili po 10 kopejk od des-jatine — nekaj čez en hektar.) Zato pa začasna vlada noče privoliti 3 milionov rubljev Zemstvom v Ukrajini. Spor o tej reci pa se resi v — Petrogradu. Na sklicanje ukrajinske konstituante silijo posebno Židje, ki izjavljajo po socijalnodemo-kratski »Zvezi«, da se U. C. R. ne srne naslanjati lena ukrajinski narod. Hočejo tuđi vsi enakost m enakopravnost. V obmejnih krajih je precej polj-skega prebivalstva, a v notranjosti so tuđi raztreseni. Vendar se obna-šajo nasproti ukrajinskemu gibanju docela korektno. Oni ćelo podpirajo to gibanje za samoupravno Ijudovlado. — »Rnskaia Volja« je poročala, da so sklicali Poljakl v Kijevu poljski kongres iz ćele Ukrajine; došlo je 414 zastopnikov poljskih orga-nizacij. Načelnik poljskega okrožne-ga sveta BortoševiČ je dejal v svojem otvorilnem govorit med drugim: ^Ta dežela (Ukrajina) brKii naša domovina in mi njeni zvesti sinovi!« — Tako povsem lojalno postopanje pa Ukrajinci placujejo na ta način, da zagotavljajo Poljakom vse jezikov-ne in kulturne pravice v cerkvi. Soli 190. Stev. .SLOVENSKI NAROD*, đnc 21. avgusta 1917, Stran 3. in v javnem življenju, kjerkoli Je to le mogoče po številu poljsketfa pre-bivalstva. To je gotovo prav lepa poteza Ukrajincev v boju za svojo samostalnost. Na tem kongresu je govoril tuđi znani lvovski profesor G r a b s k i, ki je dejal, da Poljaki ne morejo priznati varšavske^a dr-žavnega sveta, ki so ga postavili Nemci. Dejal je: »Ml hoćemo združeno Poljsko — z Galiciju, Pozranj-skim in Gdanskim. Za tako Poljsko se moramo boriti, ne da bi r<-s1ušali ukaze iz Varšave. kajti tam ne morejo svobodno govoriti.« Sprejeta je t)ila tuđi resolueija v tem zmislu. Kongresi kmetov in mest se vrše drug za drugim in se -»klepajo U. C. R. in nove ukrajinske vtode. Imam večji seznamek takih kongresov, ali rajporočam le, da je danes takorekoč ćela Ukrajina enega samega mne-r?ja: avtonomija Ukrajine v mejah federativne Rusije. V Harkovu je doslej nisko vse-učilišče. Kakor je poročala >Bir/e-vija Vjedomosti«, je sklenila zgodo-vinsko - filološka fakulteta tega vse-učilišča, da ustanovi tuđi stolico ukrajinske filologije in zgodovine. Rusko naučno ministrstvo je ta sklep potrdilo in sprejme tuđi vzdrževalne stroške. — Harkov je v ozemiju bo-doče Ukrajine. Zato mi ni še povsem jasno, v kakšnem razmeriu je ta visoka šola z ruskim naučnim mini-strstvom, ko ima Ukrajina tuđi že svoje ministrstvo. Politične vesti. = Štajerski Gradec. Neznosna uasprotja v občinskem svetu v Gradcu so dala svojčas povod, da je bi! obeinski svet razpuščen in imenovan viadni komisar. Toda tekom vojne so Gradčani tako bridko izkusili sladkosti komlsarijata. da so poza-bili na vsa stara strankarska na-sprotja in prosili vlado, naj razpiše občinske volitve. Minister notranjih del je obljubil, da zaukaže nemudo-ma razpisati občinske volitve. = V nemikem Gradcu, tem zna-menitem sedežu vsenemške kulture, kj^r so ustanovili ćelo ooseben balkanski institut za učenje jugoslovan-skih jezikov, so v narodnem oziru skrajno občutljivi. To kaže nasled-nji slučaj: Zgodilo se je te dni, da je bilo izdanih v Gradcu, v stolnem me-stu dvojezične dežele. v katerem mestu prebiva do 40.000 Slovencev, nekaj dvojezičnih nakazil nakavo. To se seveda ni zgodilo namenoma, kajti da bi kdo v Gradcu, če tuđi le v sanjah. Driznal kako ravnopravnost, to je vendar pcpolnoma izključeno. Torej slučajno je bilo izdanih nekaj dvojezičnih nakazil. »Tagesposta« je seveda takoj zaječala in njen glas je zalegeL, kajti niestni urad za prehrano, ki je sicer jako znan po slovesni počasnosti, s katero pušča vsenemške želodce v Gradcu hrepeneti po slovenskem krompirju — ein echter Deutscher kann keinen Slovenen leiden« doch seine Erdapfel isst er gern — je ne-mudoma pomiril razburjeno javnost in hitel pojasniti, da je le po nesreči bilo izdanih nekaj dvojezičnih naka-sil, da pa te nišo imela p:čata, kakor ga imajo za Gradec namenjena naka-žila. Tako se vsaj ni bati, da bi imelo tistih par pomotoma izdanih dvojezičnih nakazil kake politične konse-kvence. = Madžar! fn Ćehi. Cedalje bolj se razburjajo Madžari zaradi zahte-ve, naj se Slovaška združi s Češko. Pišejo o tem ne le dnevniki, nego tuđi znanstvene revije. »Pester Lloyd« je sicer prorokovah da se na Ogrskem še teden dni ne bodo me-nili o češki zahtevi, a vendar je sam čez tedne poklical na pomoč vse-učiliškega profesorja Dolesehalla (oh, to je pa pristen Madjar) proti Čehom. Ta mož mora biti jako energične nature, kajti v »Pester Llovdu« se zgraža z Ijutimi besedami, da av-strijski kazenski zakon nič ne govori o takih predrznih zahtevah, ki me-nijo na odvzetje enega dela Ogrske. Po mnenju gospoda Dolesehalla bi morali vse poslance. ki so podpisali češko deklaracijo, obsoditi zaradi veleizdaje in jugoslovanske tuđi. = V ruskem vjetništvu se naha-ja že precej časa štajerski ekstremno nacijonalni poslanec Malik. Njegovi prijatelji se že dlje časa močno potegujejo za to, da bi ga potom za-mene spravili domov in zdaj se je sam minister zunanjih del grof Czer-nin zavzel za Malika, = Novo ogrsko ministrstvo. Samo dva meseca je bil grof Esterhazy ministrski predsednik na Ogrskem. OkoIŠčine. v katerih je bil odslov-Ijen brutalni nasilnik grof Tisza in imenovan poprej skoro nepoznani groi Esterhazv, so kazale, da se pripravlja v ogrski notranji politiki pre-obrat. Kaj radikalnega ni pač nihče pričakoval, a nekaj vec pravičnosti do drugih narodov, nekaj več demo-kratizma v deželi brezobzirnega vladanja, tuđi madžarske sloje le izko-riščajpče oligarhije magnatov. Mini- ' strski predsednik grof Esterhazv je tuđi poskusil, obmiti ogrsko politiko v drugo smer, malo in le ne preveč, a poskusil je srečo. Dosegel je po-razurnljenje s Hrvati in se lotil poga-janja zaradi volilne reforme. — Proti njemu pa je šel v boj gof Tisza, zlasti v boj proti volilni reformi. Sicer je Tiszaiznodkopaval Esterha-zvju z vsemi mogočnimi sredstvi stališče, a vodilna misel mu je le bila, preprečiti volilno reformo in pre-prečiti, da bi se obranila na povrŠju njegova stara nasprotnlka grof An-drassv in grof Apponlja. Esterhazy ni bil kos TiS2i in je v tem tihein boju, ki je trajal nekaj tednov. propadel ter demisijoniral. To je bilo naznanje-no v kronskem svetu 20. t. m. Cesar je v tem kronskem svetu izrazil grofu Esterhazv ju svoje popolno zaupa-nje in ob enem naznanil, da je za tni-nistrskega predvodnika imenoval dr. Aleksandra W c c k e r 1 a, d a o s t a-ne politična smer v temeljnih 1 i n i jah nespremenjena i u da bo novi ministrski predsednik nadalje val po Esterhazvju začeto delo za st a re c i 1 j e. — Dr. Aleksander \Vekerle je bil že opetovano finančni minister in je bil ministrski predsednik v času, ko se je na Ogrskem vr-šil veliki boj za cerkvenapolitične reforme. V političnem oziru se ni nik-dar posebno oddaljil od stališča, ki ga je za njim zastopal nasilni Tisza, ta impedimentum publieae honestatis. kakor se je svojčas o njeni izrazil grof Apponvi. VVekerle je izkušen parlamentarec in ima prijateljske zveze z vsemi strankami, a če ima dosti vpliva, da pridobi parlamentarno većino za kolikor toliko demokratično volilno reformo, to je vsaj dvotnljivo. Na Ogrskem vlada-ioče stranke imajo vsi strah pred volilno reformo, neskončen strah, ker mora vsaka količkaj pravična reforma mogočno vplivati na njih moč in veljavo, tuđi če bi pri volilni reformi nemadžarske narode še tako rrikrajšali. — (l!asom cesarjeve izjave ima dr. \Vekerle nalogo, izvršiti demokratično volilno reformo, a bržkone bo moral najpoprej razpu-stiti sedanji parlament, kajti da bi v tem parlamentu, ki ga je ustvaril Tisza, dobil večino za tako volilno reformo, je skoro neverjetno. = Premeraba v ogrskem nifiii-strstvu. Odsii:pivši ministrski predsednik grof Esterhazv pojde za več mesecev v Davos v $\ici: to zdra-viiišče priča, da je grof Esterhazv bolan na pljučah. — Ogrska ustavna stranka je močno razočarana, da ni bil za ministrskega predsednika imenovan grof Ariđrassv: toda ta ustavna stranka je jako majhna, grof Tisza in grof Andrassv pa sta si tuđi prav srdita osebna nasprotnika. tako da bi grof Anđrassv jako težko di-hal, če bi prišel res na krmilo. — V novem ministrstvu ostanejo vsi dosedanji ministri, rudi dr. Vaszonvi, ki je izjavi!, da ostane le s pokojem, če se rjemu po veri sestavo novega volilnega reda. Wekerle je tuđi Va-szonvija naprosll, naj sestavi ta nacrt in se smatra to kot dokaz, da priđe volilna reforma na vsak način pred parlament. — Za nemškesa veleposlanika v Carigradu je bil imenovan 18. t. m. grof Bernstorff. = Nemiri na Španskem. Iz Madrida poročajo, da so izbruhnili tam veliki nemiri. Lojalno prebivalstvo skuša nemire udušiti. V predrnestjih Madrida je prišlo do spopadov med stavkujočimi in četami. Več oseb je bilo ubitih in ranjenih. Proti večeru je bil aretiran neki socijalistični re-volucijonami stavkarski komite, z njimi tuđi podpredsednik splošnega delavskega komiteja in podpredsednik socijalističnega narodnega komiteja. V o j n i m i n i s t e r j e bil po-oblaščen sklicati rezerve. V Madridu so odkrili obsežno revo-lucijonarno zaroto, ki se je bila raz-širila že na ćelo deželo. Samo v Madridu so aretirali nad 300 oseb, v Barceloni rudi republikanskega po-slanca Mancetina Dominga. Glede železničarske stavke, ki naj bi bila izbruhnila 20. t. m. je narodna zveza železničarjev sklenila priporočati, da se stavka pretoži. — Glasom madrid-skih brzojavk trajajo nemiri na Španskem. V petek so odšli močni oddelki vsta§ev iz Bilbava v San Sebastian. Dasiravno se je položaj nekoliko izboljšal, vendar vlada situaciji še vedno popolnoma kos. hdi n »u! tat. Krškl škof MahnJč je bil pri cesar ju v avdijenci in na to posetil ministre, proseč nujne pomoći za glađu joče istrsko prebi valstvo. Smrt med begunci. V deželni bol-nišnici v Ljubljani so umrli 18. t. m.: Alojzij K o d r i č, posestnik, star 52 let; Tomaž K r a nj e c, posestnik, star 60 let, in 761etna Ana Ore-g o r i č. Z Slovensko ljudsko šolstvo v Trstu. Pole? doslej pod tem zaglavjem navedenih šol moramo k slov. ljudskim šolam prištevati tuđi c. kr. pripravni co za srednje sole. Na zavodu je bilo v šolskem letu 1915/16 208 učencev in 18 hospitantinj. (Podat-kov o lanskem letu sicer ni, ali ker se razmere nišo izpremenile, služijo dobro tuđi ti podatki.) Na nemških državnih ljudskih in meščanskih šo-lah je bilo slovenskih otrok okoli 1020 in ako pristejemo še malo šte-vilo izgubljencev na šulferajnskih šolah, znaša število slovenskih otrok na vseh nemških ljudskih in meščanskih šolah 1050. Na italijanskih občinskih ljudskih šolah je moralo biti v okolici nad 600 slovenskih otrok, v mestu okoli 2700; skupno slovenskih otrok na italijanskih ljudskih šolah nad 3400. Tako bi bilo po vseh doslej naštetih podatkih ob koncu šolskega leta 1916/17 y Trstu slovenskih šolskili otrok okoli 11.300, kar odgovarja Številu slovenskega prebivalstvu v Trstu — 70.000. Visoka starost. V Zametu v Istri je umrla Marija Jnšić. stara 103 leta. Njen oče je živel 105 let. Zgorela je v Starem gradu na Hvaru krasna stavba, katero si je bil z.Q:radil pok. zgodovinar Ljubić. Stavba je stala ob morju. 150 dalmatinskih otrok je šio te dni preko Reke v Hrvatsko in Slavonijo na nrehrano. Maksimalne cene za meso na RefcL Na Reki veljajo za meso na-stopne cene: goveje meso, sprednji deli 6 K 60 v kilogram, stegno s pri-kiado 8 K 20 v. brez priklade 10 K 40 v. Teletina: sprednji del 6 K 10 v, zadnji 6 K 50 v, stegno brez priklade 10 K 50 v. Dnevne vesti. — Siovenec postal generalni maior. Gospod polkovnik in brigadir Ivan Y a r j a, ki je služil dlje časa v našem 17. p. p. je imenovan generalnim majorjem. — Odlikovanja. Pri pešpolku št. 17. so odlikovani z bronasto hra-brostno svetinjo narednik Leopold Grohar in Friderik Janežič, računski podčastnik. Josip KlemenČič. narednik Alfonz Mlevec, korporala Ivan Bricelj in Ivan Gorec, poddesetnik Alojzij Kozjek, Mati ja Zorko in Jos. Peterlinc. infanteristi Josip Glovar, Alojzij Konig, rranc Križaj. Alojzij Križance, Ivan P^ternelj. Alojzij Po-točar. Bogo'jub Sever, Josip Santej, Josip Škerianec, Franc Vovk, An-drej Zalaznik ter Josip Zibert, dalje oficirska slugi Josip Tobežnik in Ma-tija Zagore. — Junaške smrti je padel dne 27. jul. na soški fronti jedva 191etni Fran C e r n e t i č iz Kostanjevice, k! >r r>osloval pred vpoklicem kot brlvski pomoćnik v Krškem. — Umri je v Ljubljani 20. t. rn. po večletnem bolehanju solastr.ik veletr.ške tvrdke Rosman & Tschurn gospod Anton Rosman, vri trgovec, prijazen družabnik in zanesljiv na-rođen mož. — V Ljubljani |e umrla gospa MarijaP repeluh, rojena Jeras, v starosti 74 let. Pogreb je jutri iz Kar-lovske ceste 24 ob 5. uri popoldnc. Naše sožalje? — Lovski krogi se opozarjajo, da je c. in kr. vojno ministrstvo dalo le rra.fhno količino svinca za izdelo-vanie špriha, ki se je dal Kranjski na razpolago. C. kr. deželna vlada je kot deželno založno mesto za ta šprih, ki se je v vrstah (kalibrih) št. 8, 6 in 10 izdelal. poverila prodajo Franc Ševčiku v Ljubljani, kateri bode razpošiljal šprih na razna okrajna založna mesta s sedežem vsakega okrajnega glavarstva, kakor tuđi za mesto Ljubljana in okolico kot okrajno založno mesto, za lovce, ki so v tem okolišu stanujoči. ?prih se srne le proti izkazilu spre-jemnice, ki je izpostavljena od pri-stoinega okrajnega glavarstva (v Ljubljani od rnestnega magistrata) oddati in to le istim, ki pokažejo lov-sko karto. Cena šprihu je 2 K 12 v za kilogram. — Deželna ustanovna mesta za učence stavbne strokovne Sole in višje obrtne sole mebanično - tehni-šKega značaja na c. kr. državni obrtni šoH v Ljubljani. Povodom otvorit-ve stavbne strokovne sole in višje obrtne sole mehaniško - tehniškega značaja na c. kr. državni obrtni šc*i v Ljubljani je deželni odbor cklenil, da se ustanovi za učence teh šol 10 ustanovnih mest po 500 K na leto in da je letno potrebščino za ta ustanovna mesta vstavljati v vsakokrat-ni deželni proračun. Pravica pode-ljevanja teh ustanovnih mest pristoji deželnemu odboru, prošnje pa imajo prosilci vlagati na ravnateljstvo c kr. državne obrtne Sole v Ljubljani. — Slike osvobojenih galiških in bukovlnskih krajev priobčujejo »Te-denske Slike« v svoji 32. in 33. šte-vilki: Tarnopol, Brzežani ob Zlati Upi, BučaC m Stripi, Cemovice itd. Priobčujejo rudi z drugih bojišč mnogo zanimivih slik. Priporočamo »le-denske Slike«! — Promenado! koncert. Dan cm popoldne od 6. do polu 8. ure bo v Zvezdi koncertirala vojaška godba. StarSl pogrešajo že nad tri tedne 34 let staro, slaboumno Marijo Po-nikvar iz Bresta pri Tomišlju. Hodi bosa, ima belo ruto in bombažasto crno krilo, kostanjeve lase, crne oči. Ni zlobna, prikupljive vnanjostij le po govoru se jo spozna, da ni čiste pameti. Kdor bi jo srečal, naj nazna-ni to županstvu v Tomišelj p. Stude-nec - Ig. Stroški se povrnejo. Vsein hmeljariem! Zveza av-strijskih hmeljarskih društev v 2ate-cu na češkem je s pomočjo agrarne Banke v Pragi in s pomočjo finančne-ga ministrstva ustanovila takozvani valorijzacijski zavod, kateri naj zabrani, da bi se hmelj ne prodajal pod pridelovalno ceno. Južnoštajersko hmeljarsko društvo v 2alcu je tuđi pristopilo navedene-mu zavodu in skliče v pojasnilo ćele zadeve za nedeljo, dne 26. av-gusta 1917. popoldne shod juž-noštajerskih hmeljarjev, ki se bo vršil vobčinskipisar-n i v 2 a 1 c u. K mnogoštevilni ude-ležbi vabi vse hmeljarje vodstvo južnoštajerskega hmeljarskega dm-štva. Dunajski Slovenci se zopet zbi-rajo vsako prvo soboto v mesecu v rotovški kleti. Prvi sestanek meseca avgiista izjemoma 25. avgusta. Nezgoda. Včeraj dopoldne je padel s koštanja pri Kolizeju* 13ietni Srećko Zupančič, ko je klatil kostanj, ter se je pri padcu težko poškodoval. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico. Nesreća. Danes dopoldne se je na Pogačarjevem trgu z drugimiotro-ci igrala T21etna bčerka mitniŠkega paznika Varška. Pri tem je padla čez škarpo v Ljubljanično strugo in se na glavi tako poškodovala, da je nezavestna obležala.Prenesli so jo na dom. a jo bodo bržkone morali oddati v bolnišnico. Zgubljena ie bila ročna torbica z 51 kronami in nekaj drobiža ter legitimacijo na ime Ana Mali ter robec. Odda naj se na upravnistvu »Slov. Naroda«. Dotična dama ali gospica, kate-ra je izgubila v manufakturni trgovini Jos. Petkosie, Stari trg 4. zlato zapestnico in prstan, naj se izvoli zglasiti v isti trgovini. Damski slanmik se je našel v železniškem vozu na dolenjskem kolodvoru. Dobi se na Starem trgu št. 28 /III. Aproviiacija. f Kurnare na rdeče izkaznlce. iMestna aprovizac. bo razdaljevala v sredo, dne 22. avgusta, dopoldne in popoldne, v Kranjčevi hiši št. 15 na Poljanski cesti, kumare strankam, ki imajo rdeče izkaznice. Od 8. do 9. dopoldne jih dobe vse stranke, ki imajo rdeče izkaznice s črko A, od 9. do 10. stranke, ki imajo rdeče izkaznice brez črke A. št. 1—300, od 10.—U. št 301—500, od 11.—12. št. 501—700; popoldne od 2. do 3. št. 701—900, od 3.-4. št. 901—1100, od 4.—5. št. 1101 do konca. Vsaka ose-ba dobi 1 kurnaro za 10 vinarjev. f Oddaja krompirja. Mestna aprovizacija bo delila krompir v svojem skladišču pri Miihleisnu na Piinajski cesti. V sredo, dne 22. avgusta dopoldne od 8. do 9. ga prejmejo tišti, ki dobivajo kruh pri Zužku, v Novem Vodmatu, od 9. do 10. odjemalci kruha v konsumnem društvu v Bohoričevi ulici, od 10. do 11. odjemalci kruha pri Staricu v Sv. Florijana ulici, od 3. do 4. odjemalci kruha pri Vrtačniku na Kar-Iovski cesti št. 30, od 4. do 5. odjemalci kruha pri Drobtini na Glincah, od 5. do 6. tišti, ki ga dobivajo pri Žvagnu v Rožni dolini. — V č e t r -tek, dne 23. avgusta dopoldne od 8. do pol 10. prejmejo krompir odjemalci kruha v konsumu na Olincah št. 214. Vsaka oseba dobi 2 kg po 50 vin. Rodbinske izkaznice je treba prinesti s seboj. f Razdelitev mesa po znižani ceni na rumene izkaznice C. V sredo, dne 22. avgusta popoldne bo odda-jala mestna aprovizacija iz svojega skladišča iz cerkve sv. Jožefa na rumene izkaznice C goveje meso, 1 kg po 2 kroni. Določa se naslednji red: od pol 2. do 2. št. 1—200, od 2. do pol 3. št. 201-^00, od pol 3. do 3. št. 401—600, od 3. do pol 4. št. 601—800, od pol 4. do 4. št. 801—1000, od 4. do pol 5. št. 1001—1200, od pol 5. do 5. št. 1201—1400, od 5. do pol 6. št. 1401—1600, od pol 6. do 6. št. 1601 do 1800, od 6. do pol 7. št. 1801 do konca. Poleg rumene izkaznice C je trel^a prinesti s seboj izkaznice za meso, ki so se razdeljevale pri zadnjih krušnih komisijah. Pripraviti je drobfž. f Prodaja slađkorja za vkuha-▼m}« sadja, V trgovini gosp. TrdK ne na Starem trgu št. 17 dobe stranke sladkor na rjave izkaznice sledečih številk, in sicer št. 4 v, sredo, dne 22. avgusta dopoldne, št. 5 v sredo, dne 22. avgusta popoldne; št. 6 v ćetrtek, dne 23. avgusta dopoldne, št. 7 v četrtek, dne 23. avgusta popoldne; št. 8 v petek, dne 24. avgusta dor-oldne; št. 9 v petek, dne 24. avgusta popoldne; št. 10 v soboto, dne 25. avgusta popoldne. Na-dalnji spored se objavi pravocasno. ^ine stvori * Srbsko učiteljice v Karlovcu se zopet otvori po odloku hrvatske vlade 13. avgtista s pričetkom prl-hodnjega šolskega leta, * Koliko veija en strel iz topa? Francoski vojni minister je izdal posebne tablice, ki morajo biti razobe-šene pri vsaki bateriji. Na njih je zapisano: »Predno oddaš nepotreben strel, poglej, koliko velja tvojo domovino.« Spodaj so potem navedene cene strelov od 7*5 cm topov do naj-večjih kalibrov. Streli veljajo od 60 do 6300 frankov eden. * Izvoz soči vja iz Ogrske. Do-voljeno je izvažati: luk, Česnik, repa, zelje, špinača, paprika, grah. leca, salata, slive, kostinj. Po pošti se te reci ne morejo pošiljati. Za mnoge ogrske izvozne tvrdke je posebne važnosti izvoz paprike. V Segedinu so zaslužili lani z izvozom paprike v Nemčijo in nevtralno inozemstvo 30 milijonov mark. * NcrrJVu na železnici. Due ?0. av^usra ponoči sta na postaji Reeka-v/inkci na zapadni železnici trena drug ob drugega z Dunaja prihajajo-či osebni vlak z osebnim vlakom, pri-hajajočim iz Monakova. Tri osebe, 1 vojak in dva civilista so bile uhite, ranjenih je 59 oseb, med temi štirje voiaki. Med ranjenci je 10 oseb težko poškodovanih. * Davek na nakit. Te dni je stopi! na Norveškem v veljavo nov zakon, ki nalaga precejšen davek na nakite in na drage kamne. Za nakit, ki je vreden od najmanj 300 do 400 kron, je plačati 10 kron, za nakit, ki je vreden do 450 kron je plačati 20 kron. za nakit v vrednosti 1000 kron pa 50 kron in potem primerno več. Nam se zdi tak davek popolnoma pravičen. Kdor se hoče povzdigovati in odlikovati od drugih ljudi, naj za to kaj plača. * Malo piva, malo dela. Nefcate-ri nemški listi so zlili ćele golide z žolčem napolnjenega »humorja« na angleške delavce, ker so zahtevalf od vlade, naj jim poskrbi več piva, češ, da sicer ne morejo toliko delati. Čemu se je treba zaraditega Iz An-gležev norca delati, res ne vemo, saj so tuđi na Nemškem in v Avstriji tuđi spoznali, da potrebujejo delavci piva, ker je redilno in ker so ga va-jeni, ter so prav za to poskrbeli, da se bo letos več piva izdelalo, kakor lani. * Budimpeštanski gostilnlčarji nišo zadovoljni le s tem. kar zaslu-žijo z vinom in s »poboljšanjem« vina, nego so nekaterl izmed njih uvedli uprav grozne cene. Policija jim je te dni pregledala jedilne liste in proti ćeli vrsti teh poštenjakov uvedla kazenske preiskave. Eden je računa! za eno perutnico gosf 12 K, drugi za golaš 6 K itd. Takih ljudi z denarnimi kaznimi in z zaporom ni poboljšati; najboljše bi bilo, da ta-kemu človeku pred mestno hišo na-brišejo 25 mastnih. * Poljski muzej v Rapperswylu v Švicf. »Wiedornošči Polskie« na-znanjajo v obširnem članku, da se končno bliza čas, ko priđe poljski muzej v Ranperswylu v Švici v roke svojega pravega lastnika. namreč samostojne poljske države. Ta mu-: zej je ustanovil leta 1869. poljski grof Plater, ki je za ta namen daroval, znatno glavnico. V ustanovni listini je grof Plater določil, da mora mu-zealni odbor oskrbovati muzej toliko časa, dokler se ne obnovi poljska narodna država. Ker je začasni drž. svet varšavski smatrati za predhod-nika samostojne poljske države, bo ta svet povzel v last muzej. * Roparski napad. V nekem go-zdu blizu Ferto - Feheregvhaza se je zgodil rop. Napadalec je svoji žrtvi izsilil z revolverjem 19.000 K. Oropanec je zlatarski pomoćnik Wachsmann. Na Dunaj je prišel par dni prej človek, ki je trdil, da hna bogatega strica, ki bi rad prodal več zlatnine. To je izvedel zlatar Schin-delhan in je poslal svojega pomoćnika Wachsmanna z 19.000 kronami * kupit dotično zlatnino. Ko sta Wachsmann in njegov spremljeva* Iec, ki se je imenoval Stepanitz, šla s kolodvora v Purbachu skoz gozd iskat strica in zlatnino, je Stepanitz napadel z revolverjev Wachsmanna, mu vzel ves denar in mu pustU le sto kron za povratek, potem pa po-begnlU ' ' Stran 4. .SLOVENSKI NAROD*, dne 21. avgusta 1917. 190 štev. Umrli so v Ljubljani: Dne 15. avgasta: Ant Zupančič, ravira^ f7 t ponesrečil na |už. kol Dne 16. avgusta: A n toni ja Zidan, hči Jrurjača 8 I. Ravnikarjeva ni. 8. Dne 17. avgusta: FiJip Jacuk, peSec v rez. ydj- bol. v MarijanBču. — Jožefa Jerina, brali jerka, 67 1. Sv. Flori jatu ulica 9. Dne 18. avgusta: štefan Behofschitz, trgov. zastopnik, 64 L MikloSičeva c. 6. Dne 19. avgusta: Janez KlemenčiČ, zidar hiratec, 52 1. Radeckega c. 9. — Kar. Podber-»č, Sfvilja, 19 1. Kavškova c 127. — Josip KostnaČ, želez. čuvaj v. p. hiralec, 57 I. Rade-tkega c«s. 9. — Urh Mestnik, bivši dainar, faralec, 80 1. Radeckega c 9. V deželnl bolniSnid: Dne 15. avgusta: Terezija Hojak, služenja, 46 let fedaiatet) ln odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Jjmtnlna ln tisk »Narodne tlskarne«. j2721 U VII 187/17-15 f imssB lijes. Telilaostvi cesaria! C. kr. okrajno sodišce Ljubljana fe na obtožbo državnopravdniškega jfunkcijonarja proti Katici Bernato-sTlć in EIzi Mhtich radi prestopka S 18. od. 1. cesarske naredbe z dne 21. avgusta 1916. drž. zak. št. 261 v ^avzočnosti državnopravdniškega Junkcijonana, prostih obtoženk Ka-tiče Bernatović iB Else Mixich, zagovornika dr. O. Vaientscha-g a, po danes dognani glavni raz-pravi na podlagi od tožitelja stavlje-nega predloga z uporabo zakona raz-sodilo tako-le: Katica Bernatović, rojena 19. aprila 1863. v Vukovaru, pristojna v Ljubljano r. k.; vdovljena, poslovod-Idnja v Ljubljani, neomadeževane preteklosti, in Elsa Mixich, roj Bernatović, roj. k maja 1887. v Vukovar ju, pristojna v Zagreb, vdovljena, hčerka prej imenovane, stanujoča v Ljubljani, oekaznovana ste krivi prestopka radi navijanja cen po § 18. od. 1, cesarske naredbe z dne 21. avgusta 1916. drž. zak. št. 261, za-krivljenega s tem, da ste v času od '9. oktobra 191/6 — začetka marca 1917 v Ljubljani, izrabljajoči vsled vojne nastale izredne razmere za-htevali za obleke, torej neobhodno potrebne reci, očitao čezmeme cene nj se obsodlte glasom § 18. odst. 1. zgoraj citirane cesarske naredbe z uporabo § 261. k. z. vsaka na 1000 K dename globe, v slučaju neizterljivosti glasom § 389. k. z. na povračilo stro-škov kazenskega postopanja, katera kazen se je Katici Bernatović s sod-bo c. kr. deželnega kot vsklicnega sodišča v Ljubljani z dne 24. julija 1917 BI XII. 367/17-4 zvišala na za-por 5 dni In denarno globo 2000 K, v slučaju neizterljivosti na zapor 1 meseca. Po § 23. zgornje ces. naredbe se tona razsodba po enkrat objaviti v dnevnikih »Slov. Narode, »Slove-arec« m »Laibacher Zeitung«. ; Ljubljana, 23. maja 1917. Dr. pl. Kočevar m. p. IIIUIIIIIUI nekoliko v šivanu, najraje bi Sla h kakemu gospo' u. 2734 Kdo, pove upravntStvo »SIov. Naroda«. W Prodam vecf« suuiits* ^M JABOI K ras drevesa. Anton Mek, p+sestib:, Metlika. 2738 Shr papagaj mm ,e sat*kel. M4a M| m prs* Mpradl M«sfaU tr« U, U. mmšair*wt*. 2743 C#%ft%^ tane opfemgcna n eđđm *%#*#O »ti!«—im tospoda. Naslov pove upravo. »Slov. Naroda«. 2742 Osobfe hrrđke Iomihi ia Tickarn, javlja tužno vest, da je njih dobri šef, gospod Anton Rosmann sotastnik tvrdke Rosmann in Tschurn dae 20 t. m. izdihnil svojo blago dušo. Preminulemu gospodu šefu bodi ohranjeo časten spomin. Anton Sadirc Anči Kichler, Ivan Karlnko. Podpisani iavTja 2a?ostno vest, da }c njegov dolgol^tni, zvesti družabrJk in iskren prijatelj, gospod Anton Rosmann trgovec dne 20 avgusta preminul. Žal prezgodaj umrlemu bodeTi ohraoil trajeo in časteč spomin. V Ljubljani, dno 21. avgusta 1917. Emil Tschnrn. Tužnim srcem naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena mati, gospa Marija Prepetah roj. Jeras zasebnlca danes zjutraj ob 3 uri, po daljši bolezni, previđena s tolažili sv. vere, v starosti 74 let mirno preminila. Pogreb nepozabne ranjke se vrši jutri v sredo, 22. t m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Karlovska cesta Št 24 na pokopališče k Sv. Križu. 2748 Posmrtne ma§e se bodo brale v cerkvi sv. Jakoba. Bodi ji blag spomin ! V LJUBLJANI, dne 21. avgusta 1917. Albia Prepelnli, c kr. sodnt oHcijal, sin, Josipina Pra- pelnb, hči. Brez posebnega obvestila. Br« puifeiifi oN«ata. JL Htstli P9|nW uvod w ij^mL Vsem sorGđnikom. prifatelfem in znancem naznanjamo pretažno ve»t, đa Je naS iskrenoljabljeni brat oziroma »tric, goapod t r 9 o v e c v poneđelfek dne 20. avgiuta t. 1. po kratki, mučni bolesni, previđen s tolažili »v. vere boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrS v nređo dne 22. avgnsta 1917 ob 6. uri popol. iz mrtva£ke veže v deželni bolnici na pokopaliS^e k sv. Knin Se. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi Sv. Petra v Ljubljani« V LJUBLJANI, dne 21. avgu»ta 1917. 2751 Marija KavCit, sestra. — Bari ■—aiiaap ŠUM ■—anaaf brata. — Josip Karttt, c. kr. narednik, nečak. Zahvala. Povodom nenadne smrti mojega preblagega soproga mi je do5!o premnogo sožalnih izrazov, za katere se v svojem in v imenu svojih hčerk najprisrčneje zahvaljujem. Prav posebno pa se zahvaljujem za vse darovane vence in Sopke na krsto mojemu soprogu ter za prečastno spremstvo ob pogrebu, imenoma preblagorodnemu gospodu dr. Ivanu Tavčarju, deputaciji Slovenskega planinskega druStva, gg. magistratnim uradnikom ter vsem damam in gospodom. Frania KaliSevaf 2737 vdova ravnatelja mag. pom. tiradov v p. HP" Eapi s« dobro obranjeno "p| motorno kolo Ponudbe z navedbe cene. motorjevega sistema in moči na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „Motor 850 2733". 1733 Spretna modistinja so sprefme takof za stalno s hrano in stanovanjem, ter plačo ro dogovoru. Ponudbe pod „ ftlodistinja 2736" na upravni>tvo »Slovenskega Naroda«. 2756 desttliran U ▼Ina lastnoga pridelka. Pri oslabelosti od starosti in želodćnih tež-kočah je iz vina destiliran star konjak že stolet a znano prejzkušeno okrepčilo, 12 let atarega v 4 pollitrskih steklenicah poljem franko za 4'J K, mlajšega 3 letnega, čudovito bolečine tolažeče vdigavalno sredstvo zoper trganfa t udib, 4 oollirrske stekle-nice 32 K 2 litra vinskoga tgan)a 28 K. Benedikt Hertl, veleposestnlk, grašlina Goiile pri Koniicah, Štajersko. IpH Zastonj V lW^SmJS»^5'' ^ot3' vsakdo na fB i^Ep^a^2* željo moj glavni tffrth ^^^*!HPW: katalog o urah, * ^^? - -*"■ - ~~ zlatninah in sre-brnlnah ter glasbenih orodjih. Violine po K 14.— 20— 25'—, dobre harmonike po K 16-— 25*— 35-— 50—. Dvovrstne du-najske harmonike po K 70*— 80*— 100-— 120—, trovrstne po K 180'— 200*— 240— 280*—. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Razpošilja proti vposlatvi zneska ali po povzetju tvrdka JAH BO1IEAD, c kr. dvorni dobavttel}. Most (Mm) ž