TRGOVSKI LIST Časopis za frcjovlno, industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu Gregorčičevi ulici, v Ljubljani 11.953. LETO X. Telefon št. 552. LJUBLJANA, 24. februarja 1927. Telefon St. 652. ŠTEV. 22. Položaj industrije v Sloveniji. (Poročilo podpredsednika g. dr. Frana Windischerja na Zboru Centrale industrijskih korporacij v Beogradu, dne 21. t m.) Septembra meseca prešlega leta smo govoreč o položaju naše industrije smatrali za potrebno opozoriti merodajne kroge in našo javnost na pre-kami položaj industrije v Sloveniji, pa smo dali svoj signal d’alarme. Na žalost se niti prilike nase industrije niti prilike vsega našega gospodarstva od tedaj niso obrnile na boljše. Tudi v trgovinski in gospodarski politiki naše države ob najboljši volji nismo mogli dosedaj opaziti preobrata na boljše. Na višku gospodarske krize je vlada nenadoma razpisala volitve za oblastne skupščine, ne da bi sočasno poskrbela za finančna sredstva tolikemu broju novih zborov v državi. Naši gospodarski krogi se boje, da oblastne skupščine prineso gospodarskih krogom poleg sedanjih lokalnih bremen novo breme. Gospodarska kriza se je perpetuira-la. Kupovalna sila meščanskih in agrarnih slojev je močno opešala. Kon-sum je padel. Ker je slaba konjunktura tudi v deželah naših mejašev z nad-močno industrijo in razvito veliko trgovino, je pritisk inozemske konkurence na naša tržišča trajno ogromen. Cene so ob slabem konsumu in ostri konkurenci neugodne. Plačilni pogoji so se močno poslabšali. Treba prodajati robo na dolge roke. Mnogo je izgub vsled konkurzov in ustavitve plačil. Sodno postopanje je drago in počasno. Trgovskih menic je težko dobiti, pa bi se promet s takimi menicami ne mogel vršiti gladko kakor nekdaj zbog nekoliko okornega sistema pri Narodni banki s trdno odrejenimi krediti. Vprašanje kredita je za industrijo vitalnega pomena. Sedanji kredit je odločno pr&drag. V časih stagnacije industrija ne more zmagati kreditov pri obrestni meri, ki je še vedno visoka. Pričakovati mora, da se izpolni njena mnogoletna zahteva po cenejšem kreditu, inače je uspevanje industrije nemogoče in je izključeno, da se izkoplje iz svojih obvez. Industrija potrebuje večjih kreditov pri Narodni banki in to neposrednih. Položaj industrije, ki dela za eks-port, se je poslabšal, ker je vsled krize na evropskih trgih konkurenca silno ostra ter se je jedva mogoče obdržati na starih tržiščih. Naša industrija ima neugodnejše proizvajalne pogoje nego tuja, ki ima cenejši kredit, dovolj kvalificiranih moči in nhna izdatkov m težav za uvoz sirovine in materiala. Naše sirovine gredo neovirano iz zem-,-f’. ”fkup na tujem je pa zvezan z ve-„ stroški. Naša Industrie 1^umPingom ter pod favo-ga drugod eks- pertna trgovina. Težke priHke hnpe-retivno silijo industrijo, da racionadi-au-a svoje obrate m reducira stroške Produkcije. Davki so važna točka. Davčna bremena so pretežka osobi- nod?. <*ružbah> iavni raču- kajti samo, kar vzame država 50 dobička,' T.P® P°leg tega avtonomne da-Uau ^ navzlic slabi konjunkturi “££*> veam rastočo tendenco. po državnih dajatvah in * «■“ še posebno breme vsled penzijskega zavarovanja privatnih uradnikov, iz-nenadilo povišanje prispevka (prinos) za nezgodno zavarovanje od 5 na 7 odstotkov in sicer s 1. januarjem 1927. Ta sklep uprave za zavarovanje delavcev še ni odobren od ministra, ker so prišli proti njemu protesti, ali je grozeče novo breme jako občutno, ker bi povišek po naših kalkilih mesečno znašal okoli 240.000 Din. Povišanje bi bilo tem očutnejše zategadelj, ker bi se povišani prinosi pobirali ex tune od 1. januarja 1927. Prinosi za socialno zavarovanje in sicer za bolniško in nezgodno pri Okrožnem uradu so znašali po mojih informacijah leta 1925 za vse zavarovance skoro 40 milijonov milijonov dinarjev. Za penzijsko zavarovanje znašajo prispevki v Sloveniji okoli 10 milijonov letno. Industrie ja ni nasprotna socijalnim napravam, ker morejo v veliki meri blažiti interesna nasprotstva v gospodarskem življenju. Ali baš v skrbi za ohranitev so-cijalnih naprav moramo stremeti na eni strani za tem, da so bremena zmag-Ijiva in da zavarovanci v slučaju potrebe dobe dejansko pomoč. Pretirana obremenitev bi mogla postati opasna celi napravi. Take opasnosti pa ne želi niti pameten gospodar niti oprezen socijalni politik. Sredi izrazito slabo konjunkture mora naša industrija v Sloveniji bridko potožiti, da obstoja v naših osrednjih uradih struja, koja se izraža v tem, da zahteva de montažo obstoječih podjetij in dela ovire novim podjetjem v krajih, koji morajo živeti zaradi agrarne pasivnosti samo od trgovskega in komercijalnega dela. Čujemo če-sto zastopati mnenje, — brezdvomno v dobri nameri — glede inozemskega kapitala in glede inozemskih strokovnjakov, kojemu dober poznavalec razmer ne more pritrditi. Predvsem je tako mnenje v nasprotju z mnenjem, ki eo ga ponovno zastopali javno naši finančni m trgovski ministri, pa nedavno tudi ministrski predsednik. Tako imamo na eni strani poudflrjflnj^ po-trebo po inozemskih kreditih in po oploditvi našega gospodarstva, na drugi strani pa izjave glede inozemskega kapitala, koje ne morejo baš ugodno vplivati na inozemski kapitalni trg. V tem pogledu je treba enkrat priti do jasnosti in izvestne konsekvence, to tembolj, ker smo bas kar čitali v beograjski »Politiki« članke izpod peresa odličnega Srbijanca gospoda Dragana Miličeviča o gospodarski fata mor-gani v Južni Srbiji, kjer opasno propada gospodarska in davčna moč. Pri nas je kredit iz raznih vzrokov še vedno drag, industrija pa mora želeti v interesu svojega obstoja, da pride do ®®nega kredita. Notorično dejstvo je, J1® napadu kredit neprimerno cenejši in da tam obrestna mera kaže hitro padajočo tendenco, pa je v takih prilikam tudi za potrebe naš© industrije zeleh, da se ne širijo o naši državi glasovi, koji bi »e mogli tolmačiti kot neprijaznost in negostoljubnost napram inozemskemu kreditu, saj dokler nam je glasom samih olicijalnih izjav absolutno potreben, pa je plah kakor gozdna ptica. Na kraju svojih izvajanj bi hotel samo še naglasiti sledeče: V naših krajih bi nas jako bdelo, ako bi dobili utis, da je v naši državi v gotovih vprašanjih izvestna nerazpoloženost prav tedaj, kadar gre za prečanske kraje in osobito za Slovenijo. Vprašan je kredita v inozemstvu je delikatno vprašanje in je v tem pogledu. potrebno, da so merodajna mesta epicenter modne taktike. Zbor Centrale industrijskih korporacij v Beogradu. Kakor smo že na kratko poročali se jo vršil dne 21. t. m. v Beogradu zbor Centrale industrijskih korporacij 7. zanimivim dnevnim redom. Udeležili ao se ga zastopniki industrije iz vseh delov našo kraljevine. Iz Slovenije sta se zbora udeležila podpredsednik Centrale gospod dr. Wdndischer in tajnik Zveze in-dustrijoev gospod ing. Suklje. Zboru so prisostvovali odlični zastopniki raznih ministrstev. Ministra za gradbe g. ing. Serneca je zastopal njegov pomočnik g. K n e ž e v i č, ministra za vojno in mornarico šef tajništva državne odbrane divizijski general g. Nedič, ministra poljedelstvo in vode načelnik g. dr. Stojkovič, ministra za socialno politiko inšpektor g. dr. G1 ig o r j e v i č, ministra za zunanje zadeve. Generalni direktor g. K u k i č, ministra za trgovino in industrijo bivši načelnik univerzitetni profesor g. dr. Todorovič im inšpektor g. dr. Lazarevič. K prvi točki dnevnega reda o odredbah glede državnih nabav po zakonu o državnem računovodstvu in o njihovi porabi v praksi je podal izčrpno poročilo tajnik Centrale g. dr. C. Gregorič, V svojem poročilu je obravnaval križev pot našega gospodarstva v boju za državne nabave, ki naj vsaj nekoliko ublaže trdo gospodarsko krizo. Utemeljeval je nujno potrebo, da se navedene odredbo pekvame interesom države izpremene. Zahteve jn želje je razdelil v dva dela. V prvem delu je utemeljeval zahteve, katerim more vlada ugoditi brez izpre-membe zakona o državnem računovodstvu, v drugem delu pa zahteve, ra katere bi bilo treba izpremenrti omenjeni zakon. O poročilu se je razvila živahna debata. V debati je tajnik sarajevske zbornice g. dr. B e s a r o v i 6 Želel, da se izvršena dela plačajo in da se cd vojske ne razpisuje prevelikih množin naenkrat, kakor sedaj po 200 vagonov moke naenkrat, vsled česar so manjši obrali izključeni od dobav, tajnik Zveze in-dustrijcev v Zagrebu g. Bauer pa je opozarjal na nujni interes, da vojska pokriva svoje potrebe pri domačih mlinarjih in da se pohištvo Narodne skupščine naroči doma v državi, ne pa v inozemstvu. Poročilo o položaju našega gospodarstva in naše industrije je podal tajnik Centrale g. Gjoka C u r č i n. Svoje poročilo je sestavil s posebnim ozirom na trgovske pogodbe In mednarodne gospodarske konference. Dotaknil se je proti koncu tudi vprašanja naše administracije in uradniškega problema, ki se ne more rešiti z redukcijami brez sistema, koje zahtevajo dobre in slabe uradnike v enaka meri. V nadaljnih izvajanjih je podal g. Čurčin tudi poročilo o vprašanju kreditov in o zakonu o industrijskih obveznicah. V poročilu je ugotovil, da je to kar nam na kreditih nudi Narodna banka, komaj 7 odstotkov naše kreditne potrebe. Centrala se je trudila za industrijske kredite v inozemstvu, a žal brezuspešno. Angleži nam niso dovolili kreditov, ker še ni urejeno vprašanje dolgov naše države. Po teh poročilih se je vršila jako zanimiva razprava o položaju industrije. Prvi je podal poročilo o položaju industrije v Sloveniji podpredsednik g. dr. W i n d i -scher, Čigar izvajanja spričo splošno zanimivosti priobčujemo v današnjem uvodniku. Za njim je orisal položaj predsednik Zveze industrijcev v Zagrebu g. S. D. A1 e x a n d e r, .ki je naglašal potrebo dobre administracije za splošen dobrobit našega gospodarstva. Položaj je tak, da ne moremo stvarjati kapitalov samo cd dohodkov, ker so javna bremena previsoka. Industrijske obligacije nas vodijo do inozemskega kapitala. Da se pa ta dotok pospeši, si maramo pridobiti zaupanje inozemstva. Prvi pogoj za to je, da država uredi svoje posle. Od obligacij si obeta uspeh, ker je posel mobilen. Hipotekarna in Narodna banka se ne ozirata zadosti na potrebe naših krajev. V nadaljnih izvajanjih je povdarjal potrebo izenačenja državnih trošarin in se ba-vil z vprašanjem našega izvoza, ki je za 11 odstotkov napredoval po množini, po vrednosti pa padel za 8 odstotkov. Ing. M. š n k 1 j e prikazuje nato položaj slovenske industrije na novejših izkušnjah. Naša železna industrija se pritožuje zaradi občutne konkurence državnih podjetij v Varešu in Zenici. Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani so utrpele občutno škodo zaradi bojnih cen železarne v Varešu. Naše največje podjetje železne stroke Kranjska ind. družba na Jesenicah trpi pod konkurenco privilegirane družbe Zenica. Ni dopustno, da našo industrijo pobijajo državna Podjetja, katera uživajo davčno prostost Mi smo ves čas zahtevali, da se naj državna pridobitna podjetja obdavčijo enako kakor privatniki. Le na ta način je mogoča stvarna kontrola državnih obratov. Zaščita po carini na finalne produkte je v znatni meri paralizirana po carinskih postavkah na sirovine in ostale potrebščine, ki se morajo uvažati. V nobenem slučaju se ne sme znižati carina Nekaj podatkov o carini. Iz trgovskih krogov nam pišejo: V mislih imam le bolj tekstilno stroko. Trgovcu je težko pogoditi, je li uradnik blago uvrstil v pravo postavko ali ne. V pomoč bi moral pač služiti carinski zakonik, ki pa je precej kompliciran ter se je vsled večnih sprememb težko spoznati. Glavno je: Cene v tarifni postavki veljajo v splošnem za surovo blago. Beljeno plača 20—40%, barvano 30—40%, mercerrrano, brošovano, višebojeno itd. zopet povišek. Teža je mišljena na 1 m3, če ima trgovec račun in mu je znana žirin^ hlap«, bo lahko izračunal, aH ima 1 m* izpod ah nad 120 g pri volnenem blagu, ali ima izpod ali nad 300 g. Pri navadnih tkaninah odloča tudi gostota, od 18—30 žica, ali do 60 žica (niti), ali od 60—80 lica. To je mišljeno na 1 cm*. Kdor ima števec (Fadenzfihler), bo to lehko ugotovil. Vedeti mora le, da tre- ba pri malem števcu, ki ima odprtine K cm, pomnožiti niti z 2. Če torej kaže osnova in potka po 10 hiti, je to 40, torej bo carina rekla do 50 niti. če so niti n. pr. ravno na meji, recimo 38, bo seveda težko rečr, da ima samo 36 uiti, če je slučajno kak del bolj gost Sicer pa to ne pride veliko v poštev. Tkanina n. pr. do 120 g, do 50 žica, beljena, plača 120 -F 30% = 166, t j. zlatih dinarjev za 100 kg. če tehta kos 10 kg, plača Din 16.60 -f 1000 ažio = 171.80 dinarjev. Volnene tkanine do 300 g, barvane, plačajo 350 -f 40% - 490 Din. čipke bombažaste 1200 -f 40% 1680. Gumbi iz kokosovih orehov 170 Dta. Biserni gumbi 600 Din. Zimnato blago tudi 600 Din. Glavne predmete, katere vsak posameznik dobavlja, ne bo težko držati v evidenci. Glede teže blaga, gostote, brutto in netto-teže, naj pa vsakdo že pri naročilih zahtevo, da se to vpiše v račun. Stran 2. ir—irama« na finalne produkte, ne da se istočasno ukine carina na srrovine in potrebščine. Naše u s n j a r n e morejo zadostiti vsem domačim potrebam. Nujno je, da se jim s trgovskimi pogodbami omogoči izvoz zlasti v vzhodne države. Industrija o b u -t v e trpi pod uvozom manjvredne inozemske robe. V tej vezi ponavljamo našo zahtevo po odpravi davka na poslovni pi omet. Bombažna tekstilna industrija se v Sloveniji naglo razvija, tako da bomo v kratkem necdvisni od inozemstva. Vendar potrebuje tudi ta grana vso naklonjenost državne uprave. Sedanja carinska tarifa je v občutni meri zapostavila domačo industrijo papiga in lepenko. Nujno se morajo zaključiti trgovske pogodbe s sosednimi državami in s Turčijo, da moremo z našimi produkti na svetovni trg. V tem pogledu so posebno važne direktne jadranske tarife, ker moramo na Trst in Reko, dokler nimamo kratke zveze na Sušak. Naša slam nikar s k a industrija se težko bori za obstanek. Izgubila je svoje neposredne trgovske zveze na sever. Generalna direkcija carin naj uvede praktičen postopek carinjenja poštnih paketov. Položaj slovenskih mlinov, v kolikor •sploh še obratujejo, je v istim žalosten, pomagali bo mogla le pametna železm-ško-tarifna politika. Izvoz lesa je otež-kečen, ker uživa avstrijska in češka Konkurenca po direktnih jadranskih tarifih znatne ugodnosti. Tukaj zopet moramo naglasiti, nujnost zadeve po taki direktni tariii. Industrija lesnih izdelkov (pohištvo, parkete) je v ekspertu ovirana po visoki uvozni carini sosednih držav. V trgovskih pogodbah se mora skrbeti za znižanje teh postavk. Nikakor pa ne gre, da država na račun 'reparacij v inozemstvu naroča-blago, ki se v dobri kakovosti izdeluje doma. Premogovniki v Sloveniji zlasti oni na lignit (Velenje, £t. Janž), potrebujejo za prevoz premoru ega tarifne olajšave, da morejo oddajati na daljše distance. Govornik omenja spor med Generalno direkcijo carin in Ministrstvom trgovine in industrije zaradi seznama strojev, kateri se v državi izdelujejo. Tak spor se ne sme obravnavati na škodo interesentov. Mnogokratne komisije za ugotovitev kapacitete naših tvcraic niso potrebne in škodujejo ugledu državnih oblasti. Konečno apeliramo na Državni svet in prosimo za .hitrejše reševanje vloženih pritožb. Zlasti želimo rla ta najvišja upravno-sodna oblast svoje razjsodbe obrazloži tudi tedaj, če. so negativne. Sledili so govorniki, ki so razpravljali o stavbeni industriji in o industriji mesa, Zanimiva je bla slika o položaju v južni Srbiji, kojo je podal g. Vučidolac. Vrstila so se nadalje poročila o položaju v Dalmaciji in Vojvodini ter o prilikah v lesni industriji v Bosni in Hercegovini. V 'ukviru te debate se je govorilo tudi o državnih podjetjih v Zenici in v Varešu, ki rušijo cene, in o uvozu poljedelskih strojev. Zborovanje se je na to prekinilo in nadaljevalo popoldne. Na popoldanskem zborovanju je poročal tajnik g. čurčin o osemurnem delavniku in o dnevnem redu letošnje mednarodne konference dela, tajnik g. Miličevič o prometnih vprašanjih in tajnik g. dr. Gregorič o sporednih carinskih davščinah, glede katerih je pi edlagal revizijo nepraktičnih predpisov. Po teh referatih je zbor soglasno sprejel resolucije, katere priobčimo v eni prihodnjih številk.____________________ Finančni problem ljubljanske oblastne samouprave. Danes so se sestale k prvemu zasedanju oblastne skupščine v celi državi. Velike so nade, ki se stavijo na delovanje teh skupščin, katerim predpisuje zakon obširno in izključno go-spodarsko-kultumo aktivnost. Toda položaj, v katerem se nahajajo oblasti sedaj v finančnem oziru, je vse prej kot rožnat in treba bo velikih naporov da se zadosti vsaj najnujnejšim gospodarskim potrebam. Poročilo, ki ga je glede gospodarskega stanja ljubljanske oblasti podal namestnik velikega župana dr. R. Andrejka, nam nu-
  • o navadnih cenah. Stanje naših cest in oblastna samouprava. (Iz ekspozeja velikega župana na otvoritveni seji oblastne skupščine v Ljubljani.) Izvrševanje gradbenih predpisov in oblastnih javnih del (cest in mostov) opravlja sedaj Gradbena direkcija na temelju ministrske uredbe z dne 30. oktobra 1919 Sl. N. št. 132, potem ko se je uredila kompetenca ministrstva za gradbe z uredbo od 25. junija 1919 SLN št. 76. Po tej uredbi opravlja gradbena direkcija še danes, pet let po zakonu po obci upravi posle ministrstva za celo Slovenijo in sicer popolnoma ločeno od velikega župana, pod katerega področje bi po čl. 1. zakona o obči upravi spadali tudi gradbeni posli. V tem okviru je zanimiv , poznati veljavne predpise, po katerih so se svoj čas vzdrževale deželne in železniške dovozne ceste. Stroški za te ceste so bili po cestnem zakonu za Kranjsko tako pokriti, da prispeva deželni zaklad dve * tretjini, udeleženi cestni okraj pa eno.tretjino. Po naredbi narodne vlade SHS o prehodni upravi v Sloveniji dne 14. novembra 1918, Uradni list 111/11 so prešli posli gradbene stroke na oddelek odnosn;> na poverjeništvo za javna dela, odtod pa na gradbeno direkcijo. Država jo do lota 1922 pobirala cestne doklade za deželne ceste ter bila za to upravičen, ker je dve tretjini prispevka tudi plačevala. Od leta 1S22 pa je ta prispevek izostal vzlic vsem urgencam in piedstavkam gradbene direkcije. Cestni odbori niso mogli več zmagovati rastočih stroškov, ki jih je povzročala ob pomanjkanju državnih prispevkov uprava avtonomnih cest ter so se morali znatno zadolžili, na drugi strani pa povišati cestne doklade mestoma do 500%. Ponekod so se moral? celo uvesti pred vojno že povsod odpravljene mitnice. Tudi takozvani izredni prispevki 7,& posebno porabo cest so poskočili tako, da je mnogokrat prišlo do ostrih sporov med udeležsn-ci in cestnimi odbori. Vse to pa ni moglo zadržati poslabšanja cest,^ ki so bile že od prevrata sem ne bas v dobrem stanju, saj se med vojno vse ceste, ki niso bile strategičnega pomena, niso mogle več tako skrbno vzdrževati kot nekdaj. Državni prispevek, ki ga dolguje država za deželne in železniško dovozne cestor znaša samo za triletje od 1922 1925 6,192.115 Din torej čez 2 milijona na leto, tako da je predvidoma koncern leta narastel na 8 milijonov dinarjev. V državnem proračunu za leto 1926/27 pa ni za to nobenega kredita postavljenega. Država pobira na račun nekdanjih deželnih doklad takozvani edinstveni državni pribitek od vseh davtkov, ki so podvrženi avtonomnim dokladam, kar znaša samo za leto 1926 11,579.516 Din. • Slabo stanje cest se je v mnogi n krajih Slovenije vsled vremenskih kata-trol zadnjih let še poslabšalo, posebno velja to za Selško in Poljansko dolino, za dolino Gradašce, za Žirovsko dolino itd. Mnogo truda in denarnih sredstev bo stalo, da se spravijo deželne ceste zopet v staro stanje, razbremeniti bo treba tudi prezadolžene krajne cestne zastope. Sredstvo za to bi bilo zasiguranje državnih cestnih prispevkov, ki jih dolguje država, ureditev cestne nadzorovalne in izvrševal-ne službe. Regulacijska (lela na rekah. V zvezi s cestnimi gradbami naj bo omenjeno tu področje vodogradija m vodovodov, torej takozvana hidro-telinična služba, ki j° vrši sedaj nidro-tehnični oddelek pr*i velikem županu. Ta služba se je vršila nekaj časa v poverjeništvu za javna dela, potem v gradbeno direkcijo, leta 19^0 pod generalno inšpekcijo voda v Beogradu in slednjič v smislu zakona o obči upravi pod velikega župana ljubljanske oblasti. V njegovo področje spada regulacija rek in potokov, za-gradba hudournikov, preskrba oblasti s pitno vodo, melioracijo itd. osobito v zvezi z glavnim odborom za osuševanje ljubljanskega barja, za melioracijo te obsežne zemlje. Sedanje stanje regulacij je sledeče: Sava, ki je bila regulirana od Tacna do Črnuč in nižje doli pri Kresnicah pri Litiji, je vsled nezadostnih kreditov in vremenskih katastrof v letih 1S23, 1S25 in 1C26 progo od Tacna niz-doli mimo Črnuč v dolžino kakih 10 kilometrov strahovito razdrla. Vse delovanje se je moralo osredotočiti na popravilo in vzdrževanje regulacijskih zgradb, skušalo se je pač v okviru nezadostnih kreditov njih razpad zadr-žavati. Kamniška Bistrica se je pričela uravnavati že 1. 1913 ter so so regulač-na dela med vojno in po vojni v malem obsegu nadaljevala. Smernice za nadaljevanje le regulacije, ki je sedaj povsem prenehala, so odvisne od ustanovitve vodne zadruge, do katere do sedaj še ni prišlo. Poglobitvena dela v Ljubljanici, ki so se pričela leta 1912, so ob izbruhu vojne prenehala. Po prevratu so se dela ob obrežnih zidovih ob prispevku države in občine nadaljevala, vendar v zadnjem letu zopet ustavila. Srebrno jedilno orcd$e spada k »dragocenostim« železniškega obratnega pravilnika. Iz sodne prakse. Ob selitvi je vtovoril tožnik svoje pohištvo v vagon, Id ga jo železnica nato prevzela in plombirala s tovornim listom, ki je pa imel samo označbo: staro rabljeno pohištvo. Že na oddajni postaji je pa bilo vlomljeno v vagon in iz njega ukradeno srebrno namizno orodje: 6 nožev, 6 žlic, 6 vilic, 6 nožičev, 6 desertnih vilic, 6 kavnih žlic, 6 žličic za črno kavo, 1 velika zajemalka, 1 mala zajemalka, 1 velike vilice za meso, 1 žlica za torte, 2 posodici za sol in papriko, 2 mali žličici in 1 srebrn podstavek za liker. Zanje je tožnik zahteval od- • škodnine 46.250 Din. Železnica se brani plačati to odškodnino, češ, da spada ta namizni pribor med dragocenosti, ki zanje železnica po § 54. t. 2. žel. obr. pravilnika dn § 54/2 B izvršilnih določb II. ne jamči, ker so le pogojno pripušče •• ne v prevoz: tožnik pa v tovornem listu sploh ni navedel, da se nahaja srebrnina ■ med pohištvom in radi tega odpade slehrno njeno jamstvo. Tožnik pa zanika, da bi ta pribor bila dragocenost v zmislu teh določil. Pravdno sodišče je ugotovilo vrednost srebrni jedilni garnituri na 25 tisoč dinarjev, srebrnemu podstavku za liker na 5.000 Din, skupaj torej na 30.000 Din ter je ta znesek prisodilo tožniku, češ, da tožena železnica po § 84. žel. obr. prav. jamči za škodo, ki je nastala tožniku radi izgube v prevoz prevzetega blaga. Njen ugovor, da pomenijo ti predmeti dragocenosti, ki jih pa tožnik kljub predpisom § 54., odst. 2. B1) kot takih ni deklariral in mu radi tega odškodnina zanje ne gre. Toda za dragocenosti je šteti le one predmete, ki njih velika vrednost ni v nobenem, tudi ne približnem razmerju z njih prostornino. Ugotovljeno pa je, da je tožnikova izgubljena srebrnina obstojala iz namiznega orodja (51 kosov) v teži okrog 5 kg in iz podstavka za liker v približni teži 1 kg. Vsi ti predmeti so torej namizno orodje in posoda, ki njih vrednost glede na njih veliko število, obsežnost in težo ni tako velika, da bi jih bilo šteti med dragocenosti. Ugovor tožene železnice tore] ni utemeljen. _ Prizivno sodisče je pa prizivu tožene stranke ugodilo, je prvosodno sodbo razveljavilo in vrnilo stvar prvemu sodišču v ponovno razpravo in revizijo. Pravi, da ne more pritrditi temu naziranju prvega sodisca. Ze pred vojno torej pred razvredbo valute, je srebrno namizno orodje slične vrste imelo veliko vrednost. Ta višja vrednost se je pri lastnikih kazala zlasti v tem, da so take reči drugače in pozornejše čuvali kakor navadnejše namizne garniture in da so 30 *a ? ket v pretekli kampanji. Vsled hema-tij na Kitajskem so šle cene sladkorja na Daljnjem vzhodu nazaj, samo Java jih je vsled izborne prodajne organizacije držala na dosedanji višini. Nadaljnjo poslabšanje prodajnih razmer na Daljnjem vzhodu bi imelo lahko to posledico, da bi prišle v zadnjih mesecih letošnjega kampanjskega leta večje množine javanskega sladkorja v Evropo, dočim je bil v zadnjih letih javanski import v Evropo minimalen. — Glede bodočega, s sladkorno peso obdelanega areala v Evropi beremo, da s0 v Avstriji, Italiji, Belgiji in Švedski pogajanja med industrijo°in pridelovalci končana in da je zagotovljen, večji pridelek. Tudi v Angliji bodo obdelali več sveta s sladkorno peso kot lani, in sicer 174.000 aeres (lani 130.000). Ves evropski prirastek cenijo zasebna poročila na 10 odstotkov. Zunanja trgovina Ogrske 1926. Lani se je zunanja trgovina Ogrske nadalje razvila. Vrednost uvoza se je dvignila od 739.7 v letu 1925 na 835.4 milijonov zlatih kron, v letu 1926 vrednost izvoza od 700.1 na 748.1, uvoz za 13%, izvoz za 6 odstotkov. Vsled večjega dviga v uvozu se je previšek uvoza dvignil od 39.6 na 87.3 milijonov zlatih kron. Pri uvozu pridejo v prvi vrsti v poštev sledeči piedmeti: Le«, surc-v in obtesan (92.6 mil. zlatih kron), bombaževe tkanine ^•7)> premog (51.3), volneno blago (44.4), stroji in aparati (32.5), bombaževo predivo in sukanec (30.2), papir in papirno blago (29.8), surove kovine (25.1), surovi tobak (22.1) itd. Največ so prodali pšenice, za 116.9 mil. zlatih kron, živine so prodali za 79.6 mil. zlatih kron, moke za 70.1, rži za 43.7, perutnine za 33.8, masti in slanine za . 28.3, jajec za 25.8, sladkorja za 24. koruze za 21.5, mesa in klobas za 20.9, ovčje volne za 15.7, elektr. strojev in aparatov za 15.6 itd. — Splošni zaključek je torej, kakor smo videli, precej neugoden. Za bodoče leto mislijo, da bo bolje; izboljšanja pa ne pričakujejo od pomnoženega izvoza, temveč od znižanja rapidno naraslega ttvoza. J . ■. . ■ . Denarstvo. Predsedstvo nove Državno Obrtne 1>an- ke. — V ponedeljek se je £o;nstiti$irq]" upravni odbor nove D rŽavne Obriti e 'ban- ke, ke je ustanovni zbor se je vršil v nedeljo. Za predsednika upravnega odbora je bil izvoljen Milan Stojanovič, predsednik obrtniške zbornice iz Beograda, za I. podpredsednika Mihajlo Stojadinovič iz Beograda !in za II. podpredsednika Milan Ramuščak iz Zagreba. Finančni položaj Italije. Računski zaključek zakladnega urada od 31. januarja 1927 izkazuje efektivni prebitek 215 milijonov lir, 104 milijone več kot je znašali proračun za prvih sedem mesecev proračunskega leta. Z drugimi prebitki vred je znašala vsa previsna vsota na koncu januarja 652 milijonov lir napram 300 milijonom lir v istem -času gospodarskega leta 1925/26. Stanje blagajne je izkazalo na koncu januarja 2225 milijonov lir. — Vsi notranji javni dolgovi države so znašali 30. junija 1926 91.309 milijonov lir, 31. januarja 1927 pa 84.485 milijonov. Pri tem pa še niso Vključeni zadnji podpisi na državno posojilo. Obtok vseh bankovcev je znašal 31. januarja 1927 19.760 milijonov lir in se je napram zadnjemu decembru znižal za 373 milijonov. Davki dajejo zmeraj večje zneske notranji dolg se niža; torej smatrajo finančni položaj Italije za ugoden. - Davki in takse. Nepotrebno kolkovanje. Številni delodajalci in tudi delojemalci kolkujejo svoje vloge na Okrožni urad za zavarovanje delavcev ali na Osrednji urad. To ni potrebno, kajti po § 189 zakona o zavarovanju delavcev so vse vloge oproščene taks vseh vrst. Promet. Posojilo za zgradbo novih železnic. Ministrski svet je pooblastil finančnega ministra dr. Markoviča, naj uvede pogajanja za najetje primernega inozemskega posojila, ki je potrebno za zgradbo novih železniških prog ter za razne druge investicije. V vladnih krogih se naglaša, da bo morala vlada, če ji ne uspe na;eli novega inozemskega posojila, realizirati ostale obroke famoznega Bleerovega posojila. Načrti za zračno progo Trst—Toplico. Agencija »L’ Informator© della stampac sporoča, da je bila v Pragi ustanovljena češka zrakoplovna družba, ki namerava uvesti razne mednarodne, zračne prometne proge. Prva med njimi naj bi spajala Toplice s Trstom. Ta proga bo vzela tudi Prago, Brno, Bratislavo in Zagreb z mejnima postajama. Govori se tudi o možnosti ustanovitve zračne proge med Budimpešto in Trstom, in sicer s pomočjo italijanske družbe za zračne zveze. Iz naših .organizacij. Greinij trgovcev v Ljubljani obvešča članstvo, da se je dne 22. t. m. na gremi-jalni šoli zaključil I. semester z razdelitvijo spričeval. Učni gospodarji naj od vajencev, ki obiskujejo šolo, zahtevajo spričevala na vpogled. — Načelstvo. Gremij trgovcev v Ljubljani, sekcija trgovcev špeceristov na drobno, sklicuje v četrtek dne 24. t. m. ob 8. uri zvečer v Zborovalnico Zbornice za trgovino, obrt >n industrijo, pritličje, dosno, širši sestanek vseh članov sekcije, na katerem se bo razpravljalo poleg drugih važnih vprašanj tudi o odpiranju in zapiranju trgovin. Udeležba obvezna za vse člane. — Načelstvo. RAZNO. Prebivalstvo Rusije. Predsednik Centralnega statističnega urada v Moskvi je podal splošno poročilo o zaključku ljudskega štetja. Število prebivalstva vse Sovjetske zveze koleba med 144,800.000 in 145,700.000. Štetje v republiki Jaku-tov (skrajna severovzhodna Sibiija) in v Osednji Aziji še ni končano. Lahko torej rečemo, da ima Zveza Sovjetskih republik okoli 145 milijonov prebivalcev. Mož Amerike. Profesor I. Russel SmSth z univerze Columbia, podaja za leto 1924 o U. S. A. sledeče podatke: U. S. A. razpolagajo s 40% vseh uporabljenih vodnih sil sveta, imajo 35% vsega železniškega omrežja, 57 % vseh telefonskih in brzojavnih švez, nad 80% vseh avtomobilov. Producirajo 71% bombaža, 50% v-*****«*) /U . tJ*A/D & 48% OTiHca itd.' PH' tem moramo upo- števati, da meri površina Zedinjenih držav 10 milijonov kvadratnih kilometrov in da šteje njih prebivalstvo 120 milijonov ljudi, to je pa nekaj več kot 7 odstotkov površine suhe zemlje in nekaj manj kot 7 odstotkov vsega prebivalstva zemlje. Sedaj šele vidimo vso ogromnost gorajšnjih številk! Špekultavni eksces na borzi v New Yorku. Na drugem mestu poročamo, da je prešla železniška družba Wlieeling and Lac Erie v roke Morgana in da re-prezentira s svojimi podružnicami 700 milijonov dolarjev. Ob tej priliki se je razvila na newyorški borzi ena od modernih finančnih bitk. Delnice družbe, ki so noti rale pred 1 mesecem še 40, so šle gor na 130 in še čez. Nato so padle zopet na 60 in še nižje. Zgubo špekulantov cenijo na več milijonov dolarjev. Praktični točaj za gospodarske vajene©. Kmetijske praktikante sprejme državna kmetijska šola na Grmu za dobo od 1. aprila do 31. oktobra t. 1. Sprejemni pogoji so: Starost najmanj 16 let, telesna sposobnost, neoporekljivost ter dovršena ljudska šola. Prednost imajo kmečki sinovi, ki ostanejo na domačem gospodarstvu. Gospodarski praktikanti se uporabljajo za dela v vseh panogah šolskega gospodarstva, zlasti v sadjarstvu in vinarstvu, in uživajo tudi teoretičen pouk pri delu, kjer so zaposleni. Za to dobivajo prosto hrano in prosto stanovanje. Gospodarska praksa je izvrstna predpriprava za vstop v šolo s 1. novembrom 1927. Pri sprejemu v šolo ,imajo vajenci prednost pred drugimi prosilci, in sicer, ako izpolnijo ostale pogoje, na prosta mesta. — Lastnoročno na vso polo pisane, s 25 dinarji (5 + 20) kolkovane prošnje s priloženim krstnim listom, domovnico, zadnjim šolskim spričevalom ter spričevalom nravnosti, je poslati do 20. marca 1927 ravnateljstvu drž. kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Sodelovanje parlamentov Jugoslavije in češkoslovaške. Predsednik Narodne skupščine je sprejel nocoj naslednjo brzojavko iz Prage: Parlamentarni delegati naših dveh parlamentov so v prijateljskem sodelovanju končali danes z uspehom svoje delo, ki bo koristilo obema prijateljskima državama. Ob tej priliki Vam pošiljamo v imenu naših delegatov prisrčne pozdrave. — Malypetr, dr. Jankovič, Hruban. Manifest druge internacionale. Kakor poroča rimska »Tribuna«, je izdal izvršilni odbor druge internacionale, ki se je sestal v Parizu, na delavce in socialiste vseh dežel manifest proti imperializmu vlad, ki povzroča nove vojne nevarnosti. Večji del dolgega manifesta je posvečen razkrinkanju pred celim svetem fašistov-skega imperializma, ki se liki epidemija širi po svetu. Manifest pravi o fašistov-ski Italiji, da je napravila iz Albanije svojo kolonijo ter poskušala združiti pod svojini vodstvom proti Jugoslaviji Ogrsko, Rumunijo in Bolgarsko. »Tribuna« zavrača seveda z ogorčenjem podobna obrekovanja ter zamerja »Tempsu« radi priobčtive celega manifesta in radi njegovega komentiranja. Koliko stanejo italijanske kolonijo? —■ Agencija »Roma« poudarja gospodarski napredek italijanskih kolonij, kakor izhaja iz proračuna ministrstva za kolonije. Čeprav ne ib odo italijanske kolonije še tako kmalu aktivne, vendar se opaža v njihovem gospodarskem razvoju viden napredek. Ze prihodnje poslovno leto s« cenijo dohodki Tripolitanije na znesel^ 6-1 milijonov lir, izdatki pa na 217 milijonov. Dohodki Cirenaike naj bi znašali 46,400.000 lir, izdatki 200,790.000, Eritreja naj bi dala 22 milijonov dohodkov, zahtevala pa 42,455.000 lir izdatkov. Dohodki Somalije se predvidevajo v znesku 21 milijonov 240 tisoč, izdatki pa v znesku 80 milijonov lir. Poljska in Nemčija. Nemški poslanik v Varšavi je bil sprejet od Pilsudskega, od katerega je hotel zvedeti, ali je poljska vlada pripravljena obnoviti pogajanja za sklep trgovinske pogodbe z Nemčijo, pri čemer naj bi se v prvi virsti razpravljalo o vprašanju izgonov. Pilsudski je odklonil predlog nemškega poslanika. Borza dela v Maribord. Od 13. do 19. februarja je pri tej borzi iskalo dela: 90 moških in 76 ženskih, t. j. 166 08eb, 78 osebam, in sicer 39 ‘moškim in 39 Žensk un je "bTlo delb pdnujetfo, 90 deliiveev ■ib 30 delavk je sprejelo delo, odpadlo jih je 43, t. j. 14 moških in 29 žemakih, odpotovalo pa 14 moških in 4 ženske; od 1. januarja do 19. februarja je pa iskalo dela 1163 oseb, 582 osebam je bilo delo ponujeno, v 407 slučajih je borza dela posredovala uspešno, 404 osebe so odpadle in 146 jih je odpotovalo. Pri mariborski borii dela je delo no raapolago: 35 viničarjem, 2 vrtnarjema, 1 sedlarju, 2 pekoma, 1 kočijažu, 6 vajencem (krojaške, ključavničarske in pekovske obrti), 28 kmečkim deklam, 4 sobaricam, 11 služkinjam, 12 kuharicam, 1 pletilki, 2 vzgojiteljicama, 4 varuškam, 3 postrežnicam, 2 delavkama, 1 perici, 1 natakarici in 1 gospodinji. Gospodarske vesti. Italijanska industrija bo najela večja inozemska posojila in sicer 110 milijonov dolarjev, 1,400.000 funtov in 3 milj. hol. goldinarjev. — Newyorška Federal Rescrve Bank ob-retne mere še ne bo znižala. — Plovbna družba Hapag bo razdelila 6 odstotno dividendo.. Tudi Severunemški Lloyd bo izplačal 6 odstotno dividendo. Tako sta obe družbi začeli v istem ča3U z izplačevanjem dividend; od 1923 do lani ni bilo nobene dividende. Borza je ra-čunila kvečjemu na 5%. — Francoski eksport v januarju je znašal 4.709 milj. frankov, import 4.079 milj., aktivnost torej 630 milijonov frankov. — Obtok bankovcev na Francoskem se je v preteklem tednu znižal za 34 milijarde na 52.153 milijonov. Državni blagajni dovoljeni predujmi so se znižali za pol milijarde na 3034 milijard. — Poročilo Rumunske Narodne banke pravi, da je plačilna bilanca Rumnnije pasivna in da znaša pasivnost šest milijard lejev. — Po uradnih poročilih iz Moskve bodo razdelili letos med ruske kmete za 150 milijonov rubljev poljedelskih strojev. Povečini bodo stroje kupili v inozemstvu, zlasti v Nemčiji, Ameriki, Avstriji in Češkoslovaški. — Poljska je izvozila v januarju 1,159.000 ton premoga; Avstrija s 337.000 tonami je bila prva odjemalka, Švedska z 215.000 druga, Italija 9 186.000 tretja; samo te tri dežele so kupile nad tri petine poljskega premoga. Jugoslavija ga je kupila 12.000. Cene so bile izdatno nižje kot v decem-bru. — Oba italijanska trusta umetne »vile sta »po ameriškem zgledu dvignila ceno za 5 cents pri 1 funtu. — Ponudbe na ogrskem denarnem trgu so zmeraj večje in so presegle že predvojno stanje. V februarju so dobile banke spet velike vsote dn ne vedo, kam z njimi. Dnevni denar se je dobil že za 534%, torej pod oficijelno bančno mero. Inozemski kapital se ponuja po 5% in še manj. Ravnatelji velebank se neprestano posvetujejo in pravijo, da je to priprava za že dolgo nameravano znižanje bančne obrestne meTe. — Ogrski kmetje zahtevajo, da se uvaža petrolej in ben- eiu na Ogrsko brez carine. — Velesejm v 'Poznanju se bo vršil od 1. do 8. maja. — V romunskem konzulatu v Dresde-nu so uredili stalno razstavo romunskih izdelkov. — V Galacu se bo vršil kongres vseh romunskih trgovskih zbornic. Poleg drugih gospodarskih vprašanj se bodo pretresala tudi davčna in carinska vprašanja. — Švicarski aviatik Mittelholzer je na svojem znanstvenem potovanju z aeroplanom >Switzerland« preletel vso Afriko. — Bilanca Poljske banke z 31. januarjem je bila spet zelo ugodna. Zlata zaloga se je z uvozom zlata iz New Yorka v znesku 1 milijona dolarjev in z nakupi žlahtnih kovin zvišala v desetih dneh za 5.3 mil. zla-tov in je znašala 31. januarja 144.3 milijonov zlato v. — Izvoz jajec iz Poljske postaja leto za letom važnejša postavka poljske trgovske bilance. Leta 1922. so jih izvozili za 3,500.000 zlato v, 1. 1923. za 10 .milijonov, 1. 1924. za 16,177.000, 1. 1925. za 51,326.000 in leta 1926. že za 109,226.000 zlatov. Kakšen napredek! Tri petine eksporta gre na Nemško. Eksport je zato tako napredoval, ker so odpravili vse izvozne določbe reglemen-tiranja, ker so zboljšali organizacijo eksporta in ker so se eksporterji sistematično prilagodili zahtevam inozemskih trgov. Vlada bo sedaj šla še dalje in bo dekretirala določbe o kakovosti itd. blaga; na primer, da teža jajec ne sme iti pod 50 gramov. — Italijanski aviatik De Pinedo je na potu v Ameriko v treh zaporednih etapah preletel 1800 km, 1600 in 1600 km. Med prvo im drugo etapo je bilo samo sedem ut odmora. TRŽNA POROČILA. Mariborski trg dne 19. lebruarja 1927. 74 slaminarjev je pripeljalo 235 zaklanih svinj na trg, ki so prodajali meso in slanino po 10.50 do 25 Din za kg na drobno, oziroma po 14 do 17 Din za kg na debelo. Domači mesarji so prodajali govedino in ovčje meso po 8 do 10, volovsko 12 do 15, telečje 10 do 17, svinjsko 15 do 17 Din za 1 kg. — Drugače je bil trg prav dobro založen in obiskan. Perutnine je bilo okoli 400 komadov. Cene so bile: kokošim in piščancem 25 do 50, racam in gosem 30 do 70, puranom pa 70 do 125 Din komad; domačim zajcem 8 do 25, divjim 30 do 50 Din komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Krompirja je bilo 11 voz; cene so poskočile za 25 par kri kg, sveže zelje se je prodajalo po 2 do 4, karfijol 5 do 15, endivija 1 do 1.50, ohrovt 1.50 do 2 Din komad, čebula 5 do 7, češenj 8 do 15 Din venec, zelje 3.50 do 4, kisla repa 2 Din, grah v stročju 20, maslo surovo 40 do 44, kuhano 44 do 46, čajno 50 do 65 Din kg, mleko 2.50 do 3, smetana 12 do 14 Din liter, med 30 do 35 Din kg; jajca 1.25 do 2 Din komad, fižol 2.50 do 3 Din liter. Oljčno olje 28 do 36, bučno olje 20 do 26 Din liter; sadje: jabolka in hruške 3 do 12, suhe češplje 7.50 do 10 Din, orehi 10, jedrca 32 do 35, datelji 24 do 35 Din kg. — Lončena in lesena roba, katere je bilo to pot mnogo na trgu, in sdcer je bilo največ pletenih košar, jerbasov, peharjev in lesenih škafov in banj, se je prodajalo po 1 do 120 Din komad, brezove metle 2.25 do 6 Din komad, leseni vozički 100 do 300 Din. komad. Seno in slama na mariborskem trgui V sredo 16. t. m. je bilo 9 voz sena, 3 vozovi otave in 5 voz slame, v soboto 19. februarja pa 12 voz sena, 2 voza otave in 6 voz slame na trgu. Cene so bile senu: 80 do 100, otavi 75 do 90, slami pa 32.50 do 55 Din za 100 kg. Dunajski goveji trg (21. t. m.). Dogon 2903 komadi; od tega ‘149 glav iz Jugoslavije. Pri večjem dogonu je bil promet bolj počasen. Biki in slaba živina so se pocenili za 5 do 10 grošev pri kg. Drugo nespremenjeno. Za kg žive teže notirajo: voli I. 1.50 do 1.85 (izjemno 1.90 do 2.10), II. 1.15 do 1.45, III. 0.90 do 1,10, biki 1 do 1.40, krave 0.70 do 1.30 (1.50), slaba živina 0.50 do 0.65 šilinga. KOVINSKI TRG SREDI FEBRUARJA. Od 365 ameriških plavžev jih je delalo 1. februarja 208. Položaj na jeklenem trgu se je nekoliko zboljšal, ceno surovega železa so pa znižali za 50 cts. Za evropsko blago zanimanje ni posebno veliko. — Na evropskem ekspertnem trgu ni bilo v preteklih dneh nič novega. Bodočnost kontinentalnega jeklenega trusta je bila tudi v preteklih dneh v središču zanimanja; zlasti so se pečali s tem vprašanjem francoski listi. O nameravanem ■znižanju produkcijsko kvote kartela ni dosedaj še nič definitivno znanega. Tudi pogajanja s Poljsko se niso še končno zaključila in se razbijejo zmeraj na novo na trdovratnosti poljskih producentov, ki smatrajo trenutek zn ugoden, da okrepijo svoj položaj v eksportni trgovini. Slaba tendenca na evropskem eksportnem trgu je trajala nadalje; vendar se zdi, da je najgloblja točka že prekoračena in da bodo cene v bodočnosti višje. Cene, s katerimi trenutno na evropskem ekspertnem trgu trgujejo, so padle na nivo, ki jamči prav majhno rentahiliteto. Bile so pa tele: železo v palicah 4/19, valjana žica 5/16, surova pločevina 6/10, srednja 7/5, fina 9. Upanje in strah, ki so ju gojili na Angleškem za čas po štrajku, se nista uresničila. Angleška produkcija ne napreduje tako, kot so pričakovali, in na kontinentalnem trgu ni nikakšne angleške konkurence. Nasprotno so pa nakupi angleških konsumentov na evrop- skem kontinentu skoraj popolnoma prenehali. Bodočnost smatrajo za zadovoljivo, vendar so si od trgovine na domačem trgu več obetali. Eksportna trgovina je še nadalje zelo nezadovoljiva, k čemur veliko pripomore nizka cena na kontinentu. Angleške cene so še naprej na precej visoki stopnji: Cleveland št 1 85 šilingov, št. 3 82/6, št 4 81/6. — Francoski železni trg se v zadnjem Času ni zboljšal; za februar so produkcijo surovega železa reducirali za 30.000 ton, najboljši dokaz, kako slabo gre domača kupčija. Tudi eksportna trgovina ni zadovoljiva. — Pravtako slabo tendenco poročajo o belgijskem trgu, položaj ni ugoden. — Zaposlenost na Luksemburškem je pa boljša in se je v zadnjem času dvignila. — Na Nemškem so v zadnjem tednu prav dobro nakupovali, v vseh vrstah. Eksportna trgovina se je pa nekoliko poslabšala. Kakor smo že rekli, prodajajo producenti rajši doma, kjer dobijo boljše cene. — Na Češkoslovaškem nič novega, položaj železo predelujoče industrije <*e ni zboljšal, in tudi sicer je konsui. .elo omejen. V bodočih dneh pride pred parlament zakonska predloga o državni podpor? stavbnega gibanja, in bo domači trg seveda od tega zakona zelo odvisen. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnih železnic. v Ljubljani sprejema do 25. februarja 1 1. ponudbe za dobavo raznega papirja, 1000 kg kristalne sode, 150 kg ste-arinskih sveč, 500 kg jute za ribanje,, raznih gorilcev za petrolej in olje, sal-mijaka, trdilnega praška, krvolužne soli, kostne moke, 500 kg sive in bele oljnate barve, 100 kg voščenih in ste-arinskih sveč ter trtne vrvice in vezal-nega motvoza; do 25. februarja t. 1. ponudbe za nakup 4854 kg gumijastih odpadkov in 4500 kg starega papirja. — Predmetni pogoji 90 na vpogled pri ekonomskem odalenju te direkcije. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 8. marca t. L pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani glede zavarovanja proti požaru materijala in inventarja v materijalnem skladišču in delavnici v Mariboru; dne 15. marca t. 1. pri Direkciji državnih železnio v Zagrebu glede oddaje naseka vanja in ostrenja pil za dobo enega leta; dne 18. marca t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave okroglega železa, gumijevih cevi za zavore, bakrenih peči za lokomotive in bakrenih palic za zavore; dne 21. marca t. 1. pa glede dobave navadne črne pločevine in kotnega železa. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki bo v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Veletrgovina kolonijalne In Špecerijske robo Ivan Jelačin 'Vi Uubliana r... Zalogo tvoZo praženo kave, mletih dISav In rudninske vode ' v‘ *'r‘» ■;'* yi ' Talna In solMna pestralba I Zahtevajte ceniki Molili Šivalni stroj in kolo ,« ««11*10 1« ■ *- - v. e I m« dom. obrt ta tadu«*v*fo v vaah oprsmah. lata tam platllnl atroj DUBIKD v meji ŠTUpiild« VnOnlna earanclla Mmka a lOprivSa. Josip Peteline r Ljubljana Veletrgovina | v Ljubljani Špecerijsko blago raznovrstno Iganja, moko In dalalna pri* delka. - Rasno vrstno rudninsko vodo. Lastna praioma «a kavo In aiHn sa dllavo a oloktriCnlm obratom. Canlkl no raapolago! Dobava drv. Podpisano komando bo direktnim pogodbenim potom kupilo do 200 kubičnih metrov drv. Interesenti pošljejo lahko pismene ponudbe, katere se bo sprejemalo najpozneje do 8. marca tek. leta do 10. ure, ali pa pridejo sami semkaj v cilju zaključenja zapisnika direktne pogodbe pred 11. uro navedenega dne. Natančni oogoji so na vpogled v pisarni tukajinje komande, I. nadstr. Kavcija 6% (tuji državljani 10»/«). E. Br. 2201. Komanda 8. landarmerijskega polka, dne 22. februarja 1927 triko perilo aa nsoike, Sene 1*1 otrok«. voUiamak kmk, rokavic«, ■mmvIm. dokoienlce, nahrto*-nfiu h iotarj« ta Utc«, dalnlM, ktoll. Uloal, irpal robel, pdte*. dk*« **dt. Utaja, potrebščine M« SlvUJe, kr oj o C«, Csvljorta. ktlvca edino le pri *«-dki Josip Petelini Ljubljana bitau Preismovesa »po- NOGAVICE rasne vrat«, vaaentno, naramnice, veaalke, Šepne robce ter drugo galanterijsko In kratko blapo nudi tvrdka OSVALD DOBEIC LJUBLJANA pbsd Skopijo *w». » »n »V. JAKOBA TUO STBV. 9. Na debelo! BnlKane cenel ekrtelfc, tntotrijaklk tfaksvk TISKARNA MERKUR Tlaka Baeoptae,kgff» |S, kroSurs, cenika, TMOVSKO - mOUSTRUHUt D, Ms, Itatute, letaka, ▼s- lepake, posetnice L L A flhSUMV* v«. — — LJUBLJANA, Simon Gregorčičeva ulica 13. TELEFON ST. 66* tklcpon ST. MS