Savinjski vestnik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI MESTA CELJA, OKRAJEV C E L J A-OKOLICE IN SOSTANJA Celje, petek, 1. maja 1953 LETO VI. — STEV. 17 — CENA 10 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorai urednik Tone Maslo. Urt'duištvo: Celjf, litov trg 1. l'ošt. pr. 1_>. Tel. 20-07. Cek. raiun 620-Т-2Тф pri NB FLKJ v Celju. Tisk i Vijake tis*ka.-ne. Četrtletna naročnina 100, polletna 200, celo- letna 400 din. Izhaja vsako soboto. Po.štnioa plačaua v goioviui. VSEM NASIM NAROČNIKOM, BRALCEM, SODELAVCEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM OKRAJEV CELJE - OKOLICA. SOSTANJA IN MESTA CELJA ČESTITAMO K PRAZNIKI DELOVNEGA LJUDSTVA 1. MAJU ÜREDÍtlÍTVO IN UPRAVA ..SAVINJSKEGA VESÎKIKA" Ob 1. maju 1953 Tok časa je neizprosen in v vsako- dnevnem porajanju novega rado zbledi staro, čeprav je služilo za temelj no- veiuu in je člen v verigi nadaljevanja. Takšen je zakon življenja, ki ga tudi življenje samo ne more spremeniti. Tisoči junakov minulih zmag in trp- ljenja postaja brezimna, toda vedno trdneje zlita v celoto dejanja, ki je bilo veliko le, ker je služilo napredku človeštva. Samo to ostane, vse drugo ugasne in ostane osmojen stenj na smetišču razvoja. Velika dejanja, stebri družbenega napredka, v katerih so postali junaki nesmrtni — četudi mogoče brezimno — pa neminovno bleste na nebu zgo- dovine, ji služijo za zvezde-severnice na krčeviti poti družbenega življenja in nas opominjajo, da živimo človeka vredno življenje le zaradi njih, ki so bili plemeniti ljudje velikih dejanj. Spomin nanje, na ljudi in dejanja, ustvarja nepretrgano idejno vez med minulimi in živečimi rodovi ter oplaja sedanjost z izkušnjami in veličino pre- teklosti. 66 let je tega, kar Je bil opran tlak čikaških ulic s krvjo delavcev, ki niso zahtevali drugega kot osemurni delav- nik. Zahteva, ki je za nas samoumevna in logična, ni bila takrat, najmanj za zavirače napredka in je zahtevala kr- vave žrtve. Ce gledamo nazaj skozi daljnogled zgo- dovine, ki ima objektiv naslonjen na velike zmage sedanjosti in okular na preteklost, se nam mogoče dozdeva ve- ličina dejanj zbledela. Toda brez tiste etape, ki je zahtevala žrtve, kot vsaka velika stvar, bi ne bilo današnjih zmag, ki so elementarno nadaljevanje pre- teklosti. Iz heroizma njihovih junakov, iz njihovega ponosa, doslednosti in ce- lotnosti pa črpamo vzgled in pogum, ki nam vedno nanovo vzravnava hrbtenico. Od tistih dni se je veliko spremenilo. Zmaga se je nanizala na zmago, se glo- binsko in ploskovno razširjala. Izpre- menili so se objektivni in materialni te- melji družbe. Toda od takrat praznu- jejo delovni ljudje ta dan kot praznik borbe in zmag, kot parado borbenih sil proletariata, ki manifestira na ta dan svoje zgodovinsko pogojene in opravičene zahteve za pravičnim druž- benim redom. » Da, čas je na vsebini pridobil. Pro- izvodni odnosi kapitalizma, kot njegovi tvarni temelji so postali zreli in spre- jemljivi za posredno in neposredno pe- netracijo socializma, ki se zrcali celo v akcijah kapitalistov samih. Kapita- lizem, je sam postal sebi negacija, ki se odraža v celotnem družbenem živ- ljenju človeštva. Delavski razred pa je postav>ljen pred konkretno kvalitetno izpremembo družbenega sistema, iščoč s\ svojstvenih poti in je postal pri tem faktor brez katerega je vsak realen račun nemogoč. Akutna bolezen, ki je za nekaj časa para\lizirala določene in trde udarce proletariata in v gotovih primerih do- volila močen, prehitevajoč naskok ma- terialnim temeljem, je idejna dezorien- tiranost v svetu. Vzrok lahko brez po- sebnega iskanja najdemo v sovjetski despotski kasti, ki je oktobrsko revo- lucijo degradirala na strahotno izpo- polnjen iregulacijski sistem suženjstva in ponižala komunistične partije v sve- tu, ki so nekdaj zbirale najizbranejše duhove in najdoslednejše borce, na po- ložaj tretjerazrednih špijonskih agen- tur. Človeštvo zamaii išče v tem ideal človečanstva in izvor demokracije. Na- sprotno, SZ je postala prototip j^rimi- tivnega nazadnjaštva. Toda zgodovina nas uči, da je takšna stranpot zgodo- vinsko-časovno lokalen pojav, ki ce- lotnega toka ne more zaustavljati. Za jezom se voda šele zaiskri in herojska era francoske revolucije ni bila izbri- sana z vlado direktorija. Takšna ob- dobja so le odmor, v katerem se sumi- rajo uspehi preteklosti in konkretizi- Tajo posledice. V tem negativnem pojavu je največja zgodovinska tragika, ki jo odigrava ruska birokracija. Toda zadnji dogodki v svetu, socialistične konference od Rangoona do Evrope, ki s svojimi ple- fnenitimi mislimi prepletajo svet, iz- pričujejo, da si napredno človeštvo Ustvarja platformo, s katere bo uspel naskok socializacije in realizacije na- prednih idej, v polni meri upoštevajoč svojstvene prilike. Nesumljivo dejstvo je, da je v tej ^orbi postala Jugoslavija vzgled in odnik. Ne vodnik, ki si prisvaja apo- stolsko gloriólo in piše absolutne re- cepte, temveč primer, ki kaže, da le svobodni ljudje ustvarjajo socializem ^''^. da so le v socialistični demokraciji Svobodni ljudje. Vendar je svoboda (^kaj, za kar se je potrebno boriti, da *s je ne izgubi. Mi, jo ustvarjamo v ''^sakodnevnem boju proti birokraciji. jju tem se brusimo, to je naš preiz- *^usni kamen. Ne pretiravamo, če vse naše hotenje in delo združimo pod dvoje gesel: bor- ba za poglabljanje socialistične demo- kracije in borba za večjo storilnost. Samo večja storilnost nam bo ustvarila boljše življenje in nas spravila na isto raven z industrijsko razvitimi narodi. Storilnost in zopet storilnost. Plodovi ne bodo le perspektivni, ampak tudi trenutni. Delo je tisti činitelj, ki daje vsaki družbi možnost življenja. Večja storil- nost in poglabljanje naše demokracije pa mora biti tisto, kar moramo imeti v mislih, ko proslavljamo l.maj, soli- darni svetovnemu proletariatu. S ČETRTEGA KOKCKESA OF — S0CI.4USTICWE ZVEZE UEIOVKECA LJDPSTV4 SLOVEWIJE JugOSLAVIJA JE PRVA DEŽELA, V KATERI SE SOCIALIZEM PRESAJA V RESNIČNOST Dne 25. aprila dopoldne je začel v Ljubljani v dvorani »Union« z delom IV. kongre.s Socialistične zveze delov- nega ljudstva Slovenije. Na kongresu je prisostvovalo 690 delegatov iz vseh krajev Slovenije in 218 članov Glavne- ga odbora in gostov iz ostalih ljudskih republik, Svobodnega tržaškega ozem- lja. Gorice in Koroške ter zastopnika J LA. Kongres je otvoril predsednik SZĐL tov. Josip Vidmar. V svojem kratkem govoru je navzoče spomnil na zasluge velikega borca za socializem nedavno preminulega Borisa Kidriča. Kongres je nato z enominutnjm molkom poča- stil njegov spomin, tričlanska delega- cija pa je odnesla venec vrtnic in na- geljnov z napisom »IV. kongres SZDL svojemu prvemu sekretarju« na Tvs herojev v grobnici, kamor je bil pred dnevi položen. Kongres je z enomi- nutnira molkom počastil spomin tudi pred kratkim umrlega člana Glavnega odbora OF Lojzeta Nusdorferja. V nadaljnjih uvodnih besedah je tov. Vidmar orisal politično obdobje, v ka- terem «-i socialistično delovno ljudstvo postavlja nove naloge. »Jugoslavija je dežela socializma ali vsaj dežela, v kateri se sociiaMzem pre- saja v resničnost,« je dejal predsednik SZDLS tov. Vidmar. »Po tragičnem in kratkem primeru Pariške komune in spet po drugače tragičnem poizkusu Oktobrske revolucije, se prii nas socia- lizem prvič realizira v zgodovini člo- veštva.« Na koncu je tov. Vidmar pozdravil goste bratskih republik in delegacije iz zamejstva, kî so jih navzoči z burnim ploskanjem pozdravili. Potem je kongres iïvolil delovno predsedstvo, v katerega je bila izvolje- na tudi tov. Olga Vrabičeva, delegati- nja iz Celja, LETI MED TRETJIM IN ČETRTIM KONGRESOM STA VELIKEGA PO- MENA ZA BORBO PROTI BIROKRA- CIJI, DRŽAVNO KAPITALISTIČNIM TENDENCAM IN BORBO ZA RAZ- VOJ SOCIALISTIČNE ĐEMORACIJE V prvi točki dnevnega reda je podal politično organizacijsko poročilo OF med IÎÎ. in IV. kongresom tov. Marjan Brecelj. Govoril je, da so delovne mno- žice organizirane v OF predstavljale odločujoči faktor, ki je omogočil bi- stvene spremembe v našem društve- nem življenju v teh dveh letih. Ta vlo- ga se je pokazala v borbi zoper In- formbiro, potem v razvijanju sociali- stične izgradnje in poglabljanju demo- kracije. Ko je govoril o skrbi OF za vprašanja slovenskega prebivalstva izven naših meja, je poudaril, da je bilo to odvis- no od odnosov z dotičnima sosednimi državami. Vidno izboljšanje se je po- kazalo pri zbližanju z Avstrijo, od če- sar bodo koroški Slovenci imeli gotovo koristi. Drugo je seveda z Italijo. Toda Socialistična zveza si ne bo dala od- \'^zeti legitimacije, s katero bo zastopala pravice zamejskih SÎ'rDvencev naproti Italiji in na mednarodnem poprišču. Potem je tov. Brecelj govoril še o pravicah svobode, o načinu dela v osnovnih organizacijah SZDL, ki naj vsebuje poleg lokalnih problemov tudi zunanja in notranja politična vpraša- nja, gospodarska vprašanja, vzgojo mla- dine itd. Na kraju je posebej poudaril, da so delovne množice v industrijskih krajih in naš delavksi razred sploh vo- dilna sila v organizaciji Socialistične zveze. Del svojega poročila je tov. Brecelj posvetil tudi verskemu vprašanju, ker da samo po zaslugi Vatikana ne more priti trenutno do sporazumu. In vendar je večina nižjega duhovništva vključe- na v svojo organizacijo na strani OF in slovenskega naroda. To je dokaz, da so pri nas vsi pogoji za svobodno ver- sko življenje, le Vatikan tega noče. VLOGA SOCIALISTIČNE ZVEZE V DRUSr.ENEM UPRAVLJANJU GOSPODARSTVA Po krajšem odmoru je v drugi točki o vlogi Socialistične zveae v družbe- nem upravljanju gospodarstva govoril predsednik vlade LRS tov. Miha Ma- rinko, ki so ga navzoči, ko je stopil na govorniški oder, navdušeno pozdravili. Tov, Miha Marinko je poudaril, da se bo dotaknil Ic najvažnejših momentov in problemov, kako bi še naprej izpo-| polnjevali gospodarski sistem in kako bi se še bolj razvila socialistična za- vest delovnih ljudi. Naše organizacije niso dovolj raz- pravljale o duhu novega gospodarske- ga sitema. Niso se potrudile objasniti delovan.ie ekonomske zakonitosti. Za- radi tega so v razpravah na prvo me- sto prihajali gospodarski problemi v lokalnem merilu oziroma sebični inte- resi. Nadalje je govoril o prevelikih so- cialnih dajatvah in o odpravljanju ano- malije v pogledu dosedanjega načina zbiranj delovnih viškov. Vse to zmanj- šuje prizadevanje za zmanjšanje stro- škov proizvodnje, ker kolektivi niso dovolj nagrajeni za svoje dejanske uspehe. Tako prihajajo posamezni ko- lektivi v nesorazmerje z drugimi ko- lektivi, ki zaradi monopolnega položaja nimajo tolikih obveznosti. Treba je za- četi z vzgojo v socialistični zavesti in prepričevati, da je blagostanje odvisno od proizvodnje, ki jo moramo dvigniti na veliko višji nivo, kot je bila dosici, delavci deloma vezani na zemljo, žđ- vijo primitivnejše/in so njih zahteve po življenjskih potrebah nižje. Vse to ))j še v večjem merilu velja za naše kmetijstvo. Tov. Marinko je nadaljeval referat z ugotovitvijo, da je izredna ovira v nas še vedno v tendencah starega ad- ministrativnega sistema. Birokrati sku- šajo dokazovati, da so administrativni '.ikrepi edino sredstvo za obvladanje raznih negativnih pojavov v današnjem prehodnem sitemu. Ta tendenca je iz- redno močna v lokalnih podjetjih in organih oblasti. K birokraciji nagnje- nim upravam taki postopki omogoča- jo, da se obdržijo na komandnih po- ložajih, s tem da dušiijo svodobno kri- tiko ter grozijo delavcem z odpusti. Čeprav je delavski razred pokazal kot celota visoko zrelost, vendar organiza- cije SZDL ne smejo tega vprašanja pu- ščati ob strani. Njih naloga ni samo na področju delavskega samoupravljanja, marveč širša, v delavskih svetih, v ko- munah in višjih organih oblasti. Od- pravljanje napak birokratizma pred- stavlja mero aktivnosti Socialistične zveze, zrelost delovnih kolektivov in organov oblasti. Še močno se bomo morali boriÜ, da oditranimo neskladnost med našimi proizvodnimi stroi^i in cenami na sve- tovnem trgu. Tov. Marinko je nadaljeval o po- trebi večje proizvodnje, o vsestran- skem izobraževanju, o kulturnejšem na- činu žiivljenja. Razlike v razvoju pro- izvodnih sil niso samo med republika- mi, temveč tudi znotraj njih, med okraji, občinami, med tovarnami in vasmi. Tako je na primer v tovarni na provinci pioizvodnost uianjša, ker so »Mesta in delavske skupnosti indu- strijskih krajev so odločujoči za socia- listično p'-eobrazbo vsega ljudstva, tudi na vasi, ker morajo služiti za vzor v vsakem pogledu,« je dejal tov. Marinko. Ko je govoril o razpoložljivih sred- stvih, ki jih ustvarjajo delovni kolik- tivi, je poudaril, da se delitev teh sred- stev ne sme razpravljati v ozkem krogu predstavnikov in strokovnjakov. Od le- teh je treba zahtevati, da svoje predlo- ge prinesejo pred množice, ki naj dajo svojo oceno in pristanek. Na konca je tov. Miha Marinko go- voiii še o vlogi sinujkalnih organiza- cij. Poudaril jc, da bi bilo težko najti kakšno razliko med nalogami sindi- kata in SZDL. To predvsem velja za mesta in industrijska središča, kjer mo- ra biti sindikalno delo bistven del So- cialistične zveze in kot tako reševati probleme in naloge. »Bilo bi slabo,« je dejal ÍOV. Marinko, »če bi bile organi- zacije SZDL odstranjene in premalo so - udeležene pri reševanju teh problemov in če bi dovoljevale, da jih sindikati na star cehovski način sami rešujejo. Razvoj bo sam navrgel vprašanje pri- lagcc'tve organizacijskih oblik in oblik političnega dela, ko bo to dozorelo. Važno je, da se organicazije Sociali- stične zveze borijo proti birokratizmu. Tov. Miha Marinko je svoj referat zaključil ob 13.30 uri, burno nagrajen s ploskanjem navzočih delegatov. Po opoldanskem odmoru je verifiika- cijska komisija podala poročilo. Dopol- danskega predsednika delovnega pred- sedstva tov. Jože Rusa jc pri popoldan- skem delu kongresa zamenjala tov. Li- dija Šentjurc. OSNOVNE POLITIČNE NALOGE SO- CIALISTIČNE ZVEZE NA VASI Po poročilu verifikacijske komisije je kot tretjo točko dnevnega reda po- dal o. nalogah SZDL na vasi tov. Boris Kraigher, V začetku' je tov. Kraigher naglasi!, da Socialistična zveza združuje vse sloje delovnega ljudstva mesta in vasi na enakopravnih odnosih. Kmetje so živo zainteresirani na razvoju sociali- stičnih proizA'odnih odnosih v celotni proizvodnji, tako v kmetijstvu in indu- striji. Kmetje lahko danes svobodno odločajo o celotnem proizvodnem in po- litičnem življenju na vasi. Zato so kmetje v smislu števila in gospodarske moči enakopravno zastopani v vseh or- ganih ljudske oblasti. Imajo svoje svete proizvajalcev in svobodne kmetijske zadruge, ki ne zavisijo od nadmoći mestnega velekapitala. S tem sociali- zem omogoča sproščanje sil za napre- dek kmetijstva in odpira velike per- spektive za izhod delovnega kmeta iz siromaštva in zaostalosti. V nadaljevanju svojega govora je to- variš Boris Kraigher iznesel nekatere osnovne momente, ki zavirajo dejav- nost slovenskega kmečkega prebival- stva v vrstah SZDL v borbi za socia- lizem. Razvoj proizvodnih sil v kmetijstvu daleč zaostaja za velikimi tehničnimi pridobitvami sodobnosti. Zaradi te za- ostalosti, ki jc veliko večja kot v in- dustriji, kmetje še ne čutijo tako nuj- ne potrebe za razvoj socialističnih od- nosov. Pri tem pa je treba videti kul- turno zaostalost vasi, katero je kapita- lizem v preteklosti z levjo pomočjo klerikalizma še podpiral. Klerikalizem ni nastal iz družbene potrebe, marveč je bil obramba avstro-ogrske in sloven- ske reakcije pred nastopajočim socia- lističnim gibanjem. Poleg tega zavirajo napredek v vasi tudi državno-kapitali- stične tendence. Potem je govornik načel vprašanje velikih možnosti za razvoj zadružni- štva. Medtem pa se vzporedno pojavlja vprašanje straha, češ da socializem ogroža lastništvo zemlje. »V naši usta- vi,« je dejal tov. Krajgher, »delovne- mu kmetu nihče ne more vzeti zemlje, ki jo sam obdeluje.« »Naši kmetje,« je nadaljeval tovariš Kraigherf »bodo veliko dostopnejši za socializacijo svoje proizvodnje, čim bo- do začeli intenzivnejše obdelovati zem- ljo in bodo spoznali, da s tem njihova privatna lastnina ni okrnjena.« Fran Tratnik: Industrija Vsem. delovnim ljudem, kolektivom, delavskim svetom, kmetijskim zadrugam, organizacijam ZKJ, SZDL, ZB in ostalim množičnim orga- nizacijam čestitamo k največjemu prazniku delovnih ljudi — 1. maju. Naj nas vse praznovanje delavskega praznika osreči z zavestjo nad. našimi uspehi, naj nas ta vsedelavski praznik osveži za bodoče nalogo in napore pri izgradnji socializma, naše lepše bodočnosti, v borbi z?, enakopravnost, neodvisnost naše domovine in za mir v svetu. Naj živi naše delovno ljudstvo! Naj živi 1. maj! Mestni komite ZKJ Celje-mesto Okrajni komite ZKJ Celje-okolica Okrajni komite ZKJ Šoštanj Mestni odbor SZDL Celje-mesto Okrajni odbor SZDL Celje-okolica Okrajni odbor SZDL Šoštanj Mestni odbor ZB Celje-mesto Okrajni odbor ZB Celje-okolica Okrajni odbor ZB Šoštanj Ob zaključku lista je kongres še tra- jal. Zato bomo izvleček iz govora tov. Edvarda Kardelja, ki ga je podal zad- nji dan kongresa kakor tudi resolucijo^ objavili prihodnjič. Stran 2 »Savinjski vestnik«, l.maj 1953 Stev. IT- pOGLED PO SVETU So znamenja, ki kažejo, da so miro- tvorci z obeh strani, z Vzhoda in Za- hoda^ spet začeli cepati na mestu, na- mesto da hi pogumno stopili drug proti drugemu, da hi prekoračili vsak svojo polovico pota. Kaže, da je ta »polovica« samo dobrodušen izraz za svetovno na- petosc, ki se pokaže zdaj tu zdaj tam v taki obliki, da se nam zdi neraz- rešljiva. Zdaj so si, na priliko, na za- padu v laseh, kako nastopiti proti SZ, da bi ji pri njeni zakriti, hinavski po- litiki in propagandi izbili iniciativo iz rok. Pri tem se je pokazalo, da si na- sprotujeta angleško, Churchillovo sta- lišče in ameriško, Dullesovo. Dullesa že poznamo kot rogobornega skrajnega desničarja, ki verjetno ne bi žaloval za obglavljeno evropsko demokracijo. Nje- gov ostri komentar k Eisenhowerjeve- mu govoru je verjetno pomiril ameri- ške makartiste, kar nas gotovo ne mo- re veseliti. Saj smo pristaši sporazuma in sodelovanja, kar makartisti niso in ne morejo biti. Sicer pa imajo v rokah močne adute. Sovjetski predlog o nevtralizaciji Nemčije, ki ga Evropa pričakuje, skriva v sebi močno, čeprav prozorno protipotezo proti amerikanski zamisli o Združeni Evropi. O tej se sicer veliko govori, toda govori niso ta- ko važni kakor dolarji, ki pritekajo, oborožitvena naročila in ne nazadnje Adenauerjev uspeh v Ameriki, kì ga prav nič ne zasenčuje izjava ameriške- ga zunanjega ministrstva, da minister Dulles ni obljubil Zap. Nemčiji pod- pore za sprejem v Atlantski pakt. Za Nemčijo gre, to se prav tako vidi iz Dullesovih konceptov kakor iz Malen- kove zam,isli o nevtralni Nemčiji to- stran Odre in Niše. To hi bila nevtral- nost! A razpoloženje Nemcev hi ver- jetno teklo na ta mlin! Nekaj podob- nega, čemur tudi ni povsem zaupati, je zaenkrat še nepotrjena novica, da sovjetska vojaška misija zapušča Al- banijo. Skratka svetovna napetost se je zdaj kolosalno pokazala v mirovnih ponudbah in potezah, mirovni golobje imajo močne kremplje in kljun ujede. Circìilus vitiosus, zmotni krog, ki mu ne prideš blizu. In če pomislimo, da se izgredi na naših mejah nada,ljujejo^ kakor da mirovne ofenzive sploh ni, potem vemo pri čem smo. Sicer pa je nesporazumov tudi dru- god dovolj in preveč. Zadeva Nemčije in Francije se nikamor ne premakne, to se pravi, namesto, da hi nezaupanje Francozov do nemške vključitve v At- lantski pakt oz. Združeno Evropo pa- dalo, raje raste. Anglija, ki pri vsakem manevru utrjuje svojo stalnico Gibral- tar—Suez se ne more sporazumeti z Egiptom. Obrambni pakt za srednji vzhod nima v Nagibu preveč vnetega zago-vornika. Afrika se prebuja, vzplam- teva zdaj tu zdaj tam. Komaj se je pomirila francoska Severna Afrika, že imajo Angleži nekako novo bursko iwjno proti plemenu Kihu v Keniji, angleški kronski koloniji. Arabski svet se ne vključuje v angleški obrambeni pakt brez pomislekov. Ne straši jih an- gleška propaganda, da je napadalec pred vrati. Tudi južno ameriški svet si vedno znova privošči pretrese, ki ka- žejo na velikanska notranja protislovja. Tudi tu se spoprijema Vzhod in Zapad in nikjer še ni znamenj, da se je zma- ga odločilno nagnila na stran ZDA. Kar je za ta kontinent posebej značilno, je fašistična in frankistična propaganda, ki jo iz dneva v dan koti begunska fa- šistična zalega, ki se je v Argentini zbrala iz vseh evropskih držav. Pri vsem tem se je zaključilo VII. redno zasedanje Generalne skupščine OZN v znamenju sporazumov glede ko- rejskega vprašanja. Se bolj značilno je delo socialnega sveta OZN z razpravo o gospodarskem položaju na svetu, kjer je večina delegatov podprla sta- lišče jugoslovanske delegacije. Naša de- legacija je trdila, da so pereča gospo- darska vprašanja sveta sestavni del problema svetovne ekonomike. Mi smo prepričani, da bi ta problem na svetu prav lahko rešili, če bi le vsi z enakim zaupanjem in sodelovanjem pristopili k vzajemnemu reševanju gospodarskih problemov, opustili pa misel na nasilno prisvajanje ali na svetovni imperij ka- kršne koli vrste. Kako so delili pomoč v vojni prizadetim na Kozjanskem? Kozjansko je predel v okraju Celje- okolica, ki je največ pretrpel v nasi narodnoosvobodilni vojni. Poleg člo- veških žrtev, ki so jih ti kraji piùspe- vali za osvoboditev, je okupator na- pravil v teh krajih veliko gospodarsko škodo. Mnogo kmečkih domov in go- spodarskih poslopij so Nemci požgalč in razdejali. Ljudska oblast je takoj po osvobo- ditvi, da bi vsaj za silo zacelila rane, tem krajem nudila izdatno gospodar- sko pomoč. Osnovane so bile obnovit- vene zadruge v Kozjem, Lisičnem, Drenskem rebru, Prevorju, Sent Vidu pri Planini in na Planini. Njihova na- loga je bila, da so v letih po osvobo- ditvi razdeljevale gradbeni material ljudem, ki so bili v vojni najbolj pri- zadeti. Kljub temu, da so te zadruge izvršile ogromno delo in- material v glavnem pravično delile, so se pojavili primeri nepravilnosti pri delitvi tega materiala. Bili so celo primeri, da so obnavljali domove in gospodarska рк>- slopja takšni ljudje, ki ña to niso b:li upravičeni, kar je izzvalo nezadovolj- stvo in negodovanje med ljudmi. Ugo- tovili so primere, da so gradbeni ma- terial prejeli tisti, ki nanj niso bili to- liko-upravičeni,, medtem ko nekaj tak- šnih, ki so bili pomoči nujno potrebni, pa še do danes niso sprejeli potrebnega materiala za obnovo svojega doma. Poglejmo nekaj takih primofov. Mli- nar in Žagar Lah Ludvik iz Lisičnega je obnovil del svojega gospodarskega poslopja, na kar je bil upravičen. Na- knadno pa je kupil za 8000 din še so- sedovo pogoot. Najmočnejši gospodarski panogi vse te okolice sta gozdarstvo in predela- va lesa ter živinoreja. Iz dohodkov, ki mu jih ti dve panogi dajeta, se pre- življa pohorski kmet, saj mu njive dajo le malo pridelka. Nekaj svojstvenega za te kraje pa so male kmečke žage, saj je še do nedavnega skoraj vsak kmet imel svojo. S tem, da je les doma. razrezal ga je dražje prodal, ostali pa so mu še odpadki. Starejši ljudje po- vedo, jda je bilo na področju skomar- pke KZ svoječasno 40 do-50 takih ma- lih žag, seveda z zelo preprosto opre- mo. Zdaj jih je že dosti manj, z do- graditvijo večjih lesnih kombinatov pa bodo še te morale prenehati. Pri spra- vilu lesa V dolino prihaja v poštev v prvi vrsti živina, zato si je v Skomarju in v bližnji okolici le težko zamisliti kmeta, ki ne bi imel v hlevu par volov. S kamionom se sicer da priti do Vid- marja, kjer je sedež KZ, toda to pa sa- mo ob lepem vremenu. Iz vsega pove- danega sledi, da je tudi skomarska za- druga, če je hotela obstojati, morala svoje delo usmeriti prav v ti dve pa- nogi, ki sta ji doslej dali največ do- hodkov. Samo les, ki ga je tu še pre- cej, je dal lani zadrugi blizu 9 mili- jonov čistega dobička. Na občnem zbo- ru pa so sklenili, da bodo ta denar čim koristneje uporabljali za svoj lastni na- predek. Velik del, blizu 7 milijonov dinarjev so zadružniki odobrili za elektrifikacijo tega dela Pohorja. Popolnoma upravi- čeno lahko trdijo, da so s tem vrnili iz dobička svojim članom 75% in ne le 10% kot ponekod drugod, saj bodo ko- rist: od elektrike imeli prav vsi člani. Zato se ljudje tudi močno zanimajo, po- magali bodo s prostovoljnim delom in vožnjami, v ta namen so zbrali že okoli 500 m^ lesa. Predvidevajo, da bo- do letošnjo jesen že svetili z električ- nimi svetilkami. Lep znesek, in sicer milijon dinarjev je zadruga odobrua za komunalne potrebe zreške občine, iz česar lahko sklepamo, da v polni meri skrbe za razvoj vse okolice. Ce k temu pridamo še 250.000, ki jih je zadružni zbor namenil kot podporo v občinski sklad za socialno ogrožene, potem lahko trdimo, da bi skomarska zadruga lahko bila za zgled marsikateremu večjemu podjetju pri utrjevanju komunalne skupnosti. Za obnovo pašnikov na Po- horju so iz dobička dodeliti pol mili- jona din, tako da bodo z delom še le- tos pričeli. Ko bodo pašniki urejeni, bodo v znatni meri prip>omogli k iz- boljšanju živinoreje, ki ima v teh kra- jih vse pogoje za svoj razvoj. Večje vsote iz dobička je zadružni zbor naložil v različne sklade. Tako od- pade na investicijskega 400.000 din, kul- turnoprosvetnega 100.000 din, v re- zervnega 419.000 din, več zneskov pa je bilo odobrenih kot podpora raznim društvom, v okraju in sosednjih Zrečah. Razen tega ima zadruga v letošnjem letu za izkoristiti še 1,200.000 din iz gozdnega sklada, s čimer nameravajo očistiti nekaj gozdnih površin, večji del pa je namenjen za popravilo gozdnih cest. Precej dobro deluje v okviru zadruge ŠG strojni odsek, ki ima tri mlatilnice, tri trierje in več manjših strojev, po- samezni člani pa so že nabavili električ- ne motorje. Vse te stvari in številke prepričljivo dokazujejo, da zadruga napreduje na vseh področjih svoje dejavnosti in da postaja kmetom iz dneva v dan bolj potrebna pri njihovi poti za napred- kom, Pri tem je potrebno še poudariti, da zadruga tudi skrbi za njihovo iz- obrazbo. Na njeno pobudo sta bila v letošnji zimi dva gospodinjska tečaja (v Skomarju in Resniku), ki jih je obiskovalo nad 50 deklet. Iz svojih sred- stev je dala zadruga kot pomoč 80.000 din, predavanja pa je imelo učiteljstvo in domače kmečke gospodinje. To pa nam na drugi strani še pokaže, da ni nobene sile, ki bi se mogla zoperstaviti napredku, pa čeprav je neki kmet de- jal, da mu bo takrat, ko bo imel na- peljano elektriko v hiši, še prej »strela vrezala«, kar pa mu le redko kdo še danes verjame. L. V. Praznili v zdRAVIilišču Ropska SlAtino... Volitve v delavski svet pri Zdravili- šču v Rogaški Slatini pred kratkim so bue tako dobro izvedene, da jih lahko prištevamo med najboljše, če ne celo za najboljše v okraju. Brez posebnih prtiprav in sestankov ... Na sindikalnih sestankih štirih po- družnic v zdravilišču pred volitvami ni bilo posebnih priprav. Govorili so predvsem o tarifnem pravilniku. Tudi na partijskih sestankih o pripravah ni bilo ix>sebnih razgovorov, bodisi zadol- žitev in'tako naprej, kar je bilo svoj- čas zelo rado v navadi. Volitve in pri- prave na volitve so vodile sindikalne podmžnice oziroma pododboni sami. Pri vsem tem pa je že nekaj dni poprej v posam.eznih pododborili bilo zelo ži- vahno. Nastalo je pravcato tekmovanje, katerega sadovi so se v vsej širini po- kazali šele na dan volitev. Presenetljivo razpoloženje in svečanost trenutka Na dan volitev so biU v Rogaški Sla- tini vsi skupaj domala presenečeni. Na vseh štirih voliščih, tako pri gostincih, na ekonoii^iji, zunanjih obratih in grad- benikih ter v naiivalnici so bui prostori tako slavnostno okinčani, da se v Rog. Slatini tega ne spominjajo od osvobo- ditve. Najbolj okusno in strokovno iz- vedena dekoracija volišča je bila se- veda pri gostincih, če pa vzamemo v obzir njih strokovnost in aranžersko znanje, so se najbolj potrudili na eko- nomiji, ki je bila vsa v vencih, cvetju in zastavah. 2ena tamkajšnieaa hle- varja je imela žulj ave roke od oletp- nja. Točno ob uri, ko so bila volišča od- prta, so stopali delavci in nameščenci v skupinah in godbami na čelu vsak k svojemu volišču. Ce računamo, da so volivci temeljito pregledali kandidate na volilnih listkih, skrbno črtali in za- okroževali, volitve pa so bile kljub te- mu na vseh voliščih zaključene v 20 minutah, čeprav so bile pred voliša dolge kače, je to dokaz velikega tek- movalnega poleta, zavesti teh ljudi in pripravljenosti. To je dokaz, da se de- lavci danes vse bolj zavedajo važnosti volitev svojih predstavnikov v telo, ki upravlja podjetje. Po kočanih volitvah so se na posa- meznih voliščih zbrali in veselili tre- nutka, ko so izbrali spet voditelje pod- jetja do naslednjih volitev. Delavci in nameščenci so se skupaj veselili do- godka, ki je tik pred otvoritvijo sezo- ne utrdil delavsko sainoupravljanje te- ga tako važnega in velikega podjetja. Gozdno gospodarstvo Celje s svojimi Gozdnimi upravami v Celju, Konjicah, Jurkloštru in Rog. Slatini čestita vsem delov- nim kolektivom za praznik 1. maja! DELOVM KOLEKTIV PODJETJA CEMÈNTNINE čestita k mednarodnemu prazniku dela vsem delovnim kolektivom m ljudem in jim želi novih uspebov v borbi za svetlo bodočnost ! stev. 17 »Savinjski vestnik«, 1. maj 1953 Stran 3 „NEKAJ O CELJU" (Brošura Olepševalnega društva, izdana za občni zbor 1953) Udeležence letošnjega občnega zbora Olepševalnega društva je prijetno pre- senetila drobna knjižica s prepričevalno vsebino. Mislimo, da poslej ne bo Ce- ljana, ki mu je kaj do lepote Celja in njenega starodavnega izročila, da bi šel ravnodušno mimo dejavnosti Olepše- valnega društva. Ker namerava društvo izdajati sleherno leto za občni zbor bro- muro ali almanah, bi želel v tej zvezi objavljati nekatere dopolnilne predloge. Olepševalci naj zbirajo fotografične posnetke novih pridobitev mesta Celja v svrho kliširanja. Celje se modernizira, preurejajo nove lokale, postavljali bomo spomenike itd. V bodoči brošuri se naj ne ponavljajo klišeji, ki smo jih toliko- krat srečali v celjskih tiskih. Vsako- letna društvena publikacija mora po- stati kronika mesta Celja in uspehov Olepševalnega društva na polju obnove in olepšavanja. Ko se bodo letos v maju odprla vrata novega gledališkega hra- ma, je to za Celje prav gotovo zgodo- vinski trenutek. Prihodnje leto bi želeli v brošuri videti posnetke notranjščine te ix)membne kulturne ustanove. Poleg brošure naj bi bil sleherno leto izdan prospekt turističnih krajev, planinskih točk in zdravilišč. Tak prospekt pa naj bo na vzorni višini. Stroške za natis ne more kriti le Olepševalno društvo, tudi Planinsko društvo, »Putnik« in zdravi- lišča naj za to skrbe. Prospekt naj bi bil separatno vložen v društveno publikacijo. Poleg posnetkov modernega Celja bi želeli prijatelji starin in starega Celja videti upodobljene naše celjske zname- nitosti. Kulturno-zgodovinskih spome- nikov je v Celju in okolici veliko šte- vilo. Tudi na tem področju naj društvo postopoma pridobiva nove klišeje. Tako razširjen program brošure bi naj bil na stopnji propagande turizma, ki je v za- padnem svetu razvita že do skrajnih mej. Prospekti, katere izdaja Turistična zveza Slovenije (n. pr. »Bori«) so takega značaja, da jih smemo mirne vesti po- ložiti v roke še tako zahtevnega turista doma in na tujem. Cas je že, da se tudi naša zdravilišča prebudijo iz predolgega spanja. Za Celje, Logarsko dolino in zlasti zdravilišča še ne najdemo pro- spektov zahtevne višine. Le-ti prospekti se ponašajo v prvi vrsti z lepo repro- duciranimi kulturnimi sp>omeniki, ki so največja privlačnost za turista. Celje z zaledjem je prebogato in če bodo sred- stva, ne bo težko odbrati značilne ali najznačilnejše objekte iz področja ar- hitekture, skulpture in slikarstva. Ne plašimo se tudi srednjeveške umetnosti, čeprav je pretežno ohranjena cerkvena umetnost. Razstava jugoslovanske sred- njeveške umetnosti v Parizu je bila za Francoze in zapadni svet prava senza- cija in odkritje, pridobila nam je ve- liko število prijateljev. Tudi v Celju ne smemo prezreti srednjeveške umetnosti. Brošura Olepševalnega društva naj zajame dvojno dejavnost: nove ustva- ritve ter propagandni del starega iz- ročila. V ospredje drugega dela spadajo vsekakor izkopanine v Šempetru. Taka brošura bi po vsebini pridobila na vred- nosti. Šempetrske izkopanine bi zaslu- žile povsem samostojen prospekt s tuje- jezičnim kratlîim tolmačenjem. Brošuia take vsebine ne bo enodnevnica, imela bo namreč trajno vrednost, če se ne bo gubila v drobnjakarstvu. Seveda je treba že vse leto gradivo za tisk zbirati in vsebino načrtno razvrstiti. Naše ve-, sel j e bo neskaljeno, če doseže brošura po vsebini in opremi višino, ki ne bo le lokalno društvenega pomena. A. S. O nekaterih petečih problemih v domovih onemoglih Pred dnevi je nek 75-letni oskrbova- nec v domu onemoglih v Gornji Radgo- ni skočil v duševni zmedenosti skozi okno 11. nadstropja in obležal mrtev na dvorišču. Motiva, ki je dovedel pokoj- nika v duševno zmedenost in nato v samomor, ne bo težko najti, če vemo, da je starček trpel na poapnenju mo- žganskega ožilja, ki je tipičen spremlje- valec starosti, in je bil tudi nekoliko vdan alkoholu. Najbolj ga je pa zmedla večja vsota denarja, ki jo je prejel ob prevedbi pokojnine, in ni vedel, zakaj in kam s toliko denarja, dokler se ni v njem zgostilo prepričanje, da pomeni ta denar njegovo skorajšnjo smrt. Ta nenavadni in žalostni dogodek, za katerega ne zadene upravo pač nobena krivda, pa nam da misliti in ne moremo mimo njega molče, tem manj, ker je boleč odraz nekaterih kričečih proble- mov, ki se pojavljajo vedno pogosteje v vseh tovrstnih ustanovah v Sloveniji sploh. Leta 1948 po sili razmer izvedena pre- mestitev ljubljanskih domov za one- mogle na Štajersko je naletela na ra- zumljiv odpor prizadetih ter njihovih svojcev in je še danes boleče mesto teh in socialnega skrbstva mesta Ljubljane. Čeprav jim nudijo prav zunanji domovi v materialnem oziru res dobro oskrbo v zdravih, zračnih, sončnih in svetlih prostorih, kjer so daleč proč od mest- nega hrupa in prahu, se počutijo v njih oskrbovanci moralno slabo. Muči jih domotožje po Ljubljani, kjer so bili preživeli dobršen del svojega življenja, ki pa je zdaj zanje skoraj nedosegljivo daleč. Pogrešajo svojce, ki jih zaradi oddaljenosti in dragih potnih stroškov ne morejo pogosto obiskovati. Žive v prepričanju, da so na jesen svojega življenja iz ljubljenega mesta izobčeni. Včasih jim dajo žal tudi domačini ču- titi, da so nezaželeni. Domotožje in občutek zapuščenosti pa puščata v večini oskrbovancev zagre- njenost, ki se različno kaže: nekateri so trpko otopeli, drugi so razdražljivi in povzročajo prepire pa tudi spopade in pretei)e, nekaj pa se jih prekomerno vdaja pitju, s čemer škodujejo ugledu kolektiva ter redu in disciplini v domu. MLO Ljubljana in uprave posameznih domov si prizadevajo že od vsega za- četka, da bi se zboljšalo tudi moralno stanje. Vsak dom ima radijski sprejem- nik ter knjižnico s starejšimi in so- dobnimi knjigami. Vendar se oskrbo- vanci ne zanimajo niti za radio niti za knjige tako, kakor bi pričakovali in želeli. Prejšnja leta so razne množične organizacije, zlasti AFŽ in nekateri sin- dikati, nekajkrat obiskale te domove, obdarovale oskrbovance in jim pripra- vile kulturne prireditve, ki so jih močno razveselile in razvedrile. Ker so patro- nati zdaj praktično odmrli, so taki obi- ski na žalost povsem prenehali. Med ukrepi za dvig morale je treba omeniti še poizkus, da se v domovih onemoglih uvedejo delavnice, v katerih naj bi delazmožni in voljni oskrbovanci pro- stovoljno in na nekakšni zadružni pod- lagi izdelovali različne predmete, kakor pletenine, predpražnike, copate in ce- karje iz ličkanja, metle, krtače, lesene grablje in podobno. Čeprav je ta de- javnost namenjena bolj razvedrilu kot zaslužku, se je vendar skrhala že na začetku prav na denarnih vprašanjih: na sredstvih za opremo delavnic in na- bavo surovin ter na vprašanju, kam plasirati izdelke. Verjetno so tudi upra- ve domov premalo okretne in uporne, da bi premagale začetne težave. Poleg oskrbovancev z zaprto in od- prto pljučno tuberkulozo pomenijo brez dvoma najtežji problem domske zaščite duševno defektni. Brez teh ni niti én sam dom onemoglih v Sloveniji, po sta- tističnih podatkih republiškega Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko jih je v vseh domovih onemoglih Slo- venije okoli 400. Pred selitvijo domov izven Ljubljane je imeio zavetišče na Vidovdanski cesti posebno stavbo, ure- jeno za duševno defektne oskrbovance, s kapaciteto 200 postelj. Ta oddelek ni le nudil možnosti za hitro premestitev duševno obolelih oskrbovancev iz od- prtega dela istega zavoda ali iz drugih domov onemoglih v Ljubljani in bližnji okolici v zaprti del, ampak je bil isto- časno tud nekakšna dependansa bolnice za duševne in živčne bolezni v Polju. Po opustitvi tega dela zavoda so bili oskrbovanci konec 1948 premeščeni v novi dom za duševno defektne v Hra- stovcu pri Mariboru, ki je republiškega značaja in ima kapaciteto 400 postelj. Da je ta dom vedno polno zaseden, je odveč poudarjati, saj ne more sproti sprejemati niti najnujnejšh, okolici ne- varnih primerov s terena in je torej tem manj v stanju, da bi prevzel iz vseh domov onemoglih v Sloveniji ome- njenih 400 duševno defektnih oskrbo- vancev. Ker tudi bolnica v Polju zaradi prenapolnjenosti ne more sprejemati novih pacientov razen proti zamenjavi, je neizogibno, da število duševno de- fektnih v domovih onemoglih narašča. Kajti ne le, da postaja nek odstotek — in to razmeroma precej visok odstotek oskrbovancev — sčasoma defektnih, se število teh veča še zaradi tega^ ker smo prisiljeni sprejemati v pravkaç opisa- nih razmerah v domove onemoglih, ki so vsi odprtega tipa, tudi osebe, ki bi v normalnih razmerah nikakor ne prišle vanje. Kaj pomenijo taki oskrbovanci za do- move odprtega tipa, naj pojasni le ne- kaj konkretnih primerov: junija lani je v ljubljanskem domu onemoglih v Dor- navi pri Ptuju izbruhnil požar, ki je upepelil gospodarsko šupo in ostrešje pralnice. Nastala škoda je presegla 700.000 din in je bila le deloma krita z zavarovalnino. Preiskava je pokazala, da je zažgal neki duševno defektni oskrbovanec, in to na pobudo in za nagrado nekega takisto duševno defekt- nega sooskrbovanca. Sreča, da je gorelo dopoldne in da tedaj ni bilo vetra. Ge bi bilo ponoči, bi bilo število smrtnih žrtev brez dvoma katastrofalno. Enako bi utegnil zgoreli ves grad, ki je eden redkih kulturnih spomenikov Slovenije iz baroka in je njegova današnja vred- nost cenjena na preko 30 milijonov din. — V istem domu je oskrbovanec, ki je telesno sicer popolnoma normalno raz- vit moški, po značaju in duševnosti pa se čuti žensko in se tudi oblači po žen- sko. — V Jelšingradu, ki je tudi dom za onemogle mesta Ljubljane, je pa bil nek mlajši oskrbovanec-psihotik, ki je v bolnem prepričanju, da dom napadajo beli in ustaši, jurišal po okolici doma, strahoval Ijtidi in povzročil tudi nekaj gmotne škode. Enakih primerov bi lahko našteli še več. Zadostujejo pa že ti v ilustracijo, kako težke razmere vladajo včasih v domovih za onemogle. Pri tem trpe so- oskrbovanci, personal, pa tudi bližnja okolica. Ce bi imel radgonski dom en sam prostor s križi na oknih in s pri- merno tapeciranimi stenami pripravljen za take primere, bi do tragičnega do- godka, opisanega na začetku članka, verjetno ne prišlo. Pri reševanju tega težkega problema domske zaščite so potrebni hitri in ko- reniti ukrepi. Kakor je bolnica za du- ševne in živčne bolezni v Polju za vso republiko Slovenijo že zdavnaj odločno premajhna, tako ñe zadostuje več tudi dom za duševno defektne v Hrastovcu. Prav v premajhni kapaciteti obeh ome- njenih ustanov leži vzrok opisanega težkega stanja v domovih onemoglih odprtega tipa. Ta problem terja reše- vanja v republiškem merilu. Mesto Ljubljana ima v letošnjem proračun- skem predlogu sicer vnesen potreben kredit za ureditev po enega prostora v vsakem od treh zunanjih domov za onemogle za najhujše primere duševne defektnosti. Čeprav bo odobren — kar pa je malo verjetno — bo to le izhod iz stiske. Ljubljana si tudi zelo pri- zadeva, da čimprej odpre novi dom onemoglih na Bokalcah. Upanje je, da bo en trakt s približno 60 posteljami odprt že letos. Tedaj bi premestili naj- starejše in težko bolne oskrbovance iz domov na Štajerskem v Ljubljano. S tem bo verjetno dana možnost opustiti enega izmed zunanjih domov, in to naj- brže Domavo pri Ptuju. V tem primeru bo edino pravilno, da ta dom prevzame republiški Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko ter ga preuredi v novi dom za duševno defektne. S tem to kričeče vprašanje domske zaščite sicer še ne bo v celoti rešeno, vendar bo pa precej omiljeno. B. V. Tudi Žalec, središče Savinjske doline, bo dobil lepše lice. Hmezad v Žalcu je za komunalne E>otrebe trga prispeval nekaj milijonov dinarjev. Vsemu delovnemu ljudstvu, vsem svojim odje- malcem in potrošnikom čestita k delavskemu prazniku 1. maju TRGOVSKO PODJETJE Smarfe pri Jelšah s poslovalnicami v Šmarju, Rečici in Mestinju ter se še vnaprej priporočamo za cenjeni obisk! DELOVNI KOLEKTIV Vino „Köper" Celje ČESTITA SVOJIM GOSTOM IN VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM K DELAVSKEMU PRAZi^lKU 1, M A JU Pomen telesne vzgoje za naš delavski razred Za razvoj telesnih sposobnosti, zdrav- ja in splošne kulture naših delovnih ljudi, je telesna vzgoja in šport, veli- kega pomena. Hitri tempo industralizacije naše dr- žave, rast novih industrijskih naselij, razvoj naših mest, pritegnitev velikega števila kmečkega prebivalstva v indu- strijsko proizvodnjo brez dvoma bist- veno vpliva na oblikovanje našega de- lovnega človeka, na njegove fizične in karakterne lastnosti. Delo v industriji je v splošnem enolično, deljeno na spe- cializacijo, ki zahteva od delavca, da so njegovo sposobnosti nä visoki stop- nji. Vendar specializacija zopet na drugi strani zaposluje le del sposobnosti de- lavca v proizvodnji in ga s tem raz- vija le enostransko, angažira le tiste mišične grupe in živčni sistem, ki je Za dotično manuelno delo potrebno. To enolično in utrudljivo delo ima slabe posledice za živčni sistem. Vsak človek, tako tudi delavec v proizvodnji, mora težiti k vsestranosti, kajti le enostran- ski razvoj človeka telesno in duševno ^^bija. Zato se naš delavec v sociali- stični družbi ne sme zapirati le v ozek ^og svoje tovarne z reševanjem pro- izvodnje in vseh ostalih problemov,- so s tem tesno povezani. Danes mora ^sak naš delovni človek v pjolni meri Poseči tudi v javno in družbeno živ- ljenje, ker pač to zahteva že družbena ^oga našega delovnega razreda, na drugi strani pa mu je le na ta način dana možnost splošne vzgoje. V sistemu splošne vzgoje pa je te- lesna vzgoja in šport važen bistveni činitelj, ki rešuje nekatere osnovne probleme: skrbi za pravilen psihofi- zični razvoj, neguje zdravje, odpravlja kvarne posledice poklicnega dela, skrbi za vzdrževanje telesne kondicije, omo- goča hitrejše in efektnejše navajanje novih delavcev v proizvodnem procesu, daje aktivni počitek, razvedrilo, raz- vija in krepi društveno in kulturno življenje delavca. Vpliv telesne vzgoje in športa je v glavnem dvojen: na telesni sestav in na psihično razpoloženje. S telesno vzgojo moramo skrbeti za pravilen pri- rođen razvoj vseh naših organov, zla- sti pa tistih, ki v življenju in našem delu niso dovolj zaposleni. Le tak na- čin gojitve telesnih vaj in športa nam bo omogočil skladen razvoj vseh naših organov in delov telesa. Vsako naše gibanje pa je tesno povezano z delo- vanjem možgan in živčnega sistema. Pri raznih športnih igrah in vajah na- stanejo takšne situacije, pri katerih človek razmišlja in odloča. Hitra re- akcija, hitra in boljša ocena situacije in iz tega izvajan zaključek daje po- sameznim igralcem legitimacijo dobrih igralcev, inteligentnih športnikov! In ne samo to! Vsaka telesna vaja, vsaka športna panoga in igra razvija še vrsto drugih pozitivnih lastnosti našega in- dividualnega in socialističnega značaja, ki mora krasiti slehernega našega člo- veka. Borbenost, krepka volja, disci- pliniranost, pogumnost, kolektivnost, spoštovanje sposobnosti drugih itd. — to so lastnosti, ki jih razvijamo s te- lesnimi vajami in športom! Dokaz, da telesna vzgoja ni le enostranska, ne gleda le na telesno plat, ampak vzgaja človeka v celoti — telesno in umsko! Telesna vzgoja in šport pa je po- trebna vsem našim delavcem ne glede na starost. Pri starejših delavcih bo telesna vzgoja pomagala vzdrževati psi- hofizično kondicijo in odpravljala kvar- ne posledice poklicnega dela. Delo pri stroju je enolično, vedno v enakem tempu in z enakimi rezultati. Takšno delo slabi živčni sistem in voljo, nezar dostna in enostranska telesna aktivnost pa onemogoča pravilno funkcioniranje vseh naših organov. Zato je naloga te- lesne vzgoje, da takšne delavce zakti- vira s takšnimi vajami (igrami in špor- tom, v katerih diha občutek razvedrila in zabave!), ki bodo vplivale na zapo- slitev tistih možganskih centrov, ki so bili pri poklicnem delu zapostavljeni, in počivanju tistih, ki so bili pri delu preobremenjeni. Novim delavcem, ki so se šele vključili v naše tovarne, bo telesna vzgoja pomagala, da se bodo čimprej znašli v novi sredini med stroji. Izbirali bomo zanje vaje in igre, ki razvijajo hitrost, spretnost, do- ber refleks in ki vsebujejo vsa tista gi- banja, ki so delavcu potrebna pri izvr- ševanju raznih delovnih nalog. Zlasti velja to za našega kmečkega človeka, ker novi delavec, do včeraj kmet, ni sposoben vsaj v začetku biti v istem tempu s strojem, ker je bil pri svojem prejšnjem delu navajen na gibanja, ki so zahtevala sicer večjo fizično moč, niso pa bila tako fina in precizna kot jih mora izvajati pri raznih strojih. Po- goste nesreče v naših tovarnah so po- sledica psihične preutrujenosti. O tem nam govore tudi statistike. Zato pri- poročajo naši strokovnjaki uvedbo ob- vezne telovadbe med delovnim dnem, kjer bi so vsi delavci po 4 urnem delu psihično odpočili in osvežili s takšnimi vajami, ki bi razbremenila utrujene organe z vadbo tistih, ki pri delu niso angažirani. Uvedba te »proizvodne te- lo\7adbe« bi brez dvoma odklanjala po- sledice enoličnega dela in zmanjšala število^ nesreč v proizvodnem delu. In navsezadnje — ali ni našemu delavcu, ki dela dnevnp naporno in,marsikje še pri slabem zraku, po tem enoličnem delu potreben čist zrak in priroda? Prav tako mu je potrebno, da po kon- čanem delu pozabi na svoj »šiht«. Ven- dar svoje delo in težave ne sme po- zabljati s tem, da bi zapravljal čas in denar po gostilnah in kavarnah, pa celo pri enoličnih zabavah, lagodnem ležanju itd. Delavcu je potreben ak- tivni odmor, ki ga doseže le z raznimi igrami, vadbo, športnimi tekmovanji, izleti v prirodo itd., stvari, ki bodo obenem organizirale in bogatile dru- štveno, in zabavno življenje. S takim načinom življenja in »zapravljanjem« prostega časa bo naš delavec tudi v kulturnem pogledu dosegel višjo stop- njo. Stik delavca-športnika ali telo- vadca z ostalimi društvenimi tovariši raznih poklicev in izobrazbe mu od- pira nova obzorja, nove poglede na de- lo in življenje, razna športna tekmo- vanja pa mu dajejo možnost spozna- vanja širše okolice, spoznavanja novih mest, bogatijo njegovo geografsko zna- nje, utrjujejo patriotsko zavest, spozna- va življenje in običaje naših ljudi ši- rom države, kar brez dvoma mnoio prispeva k njegovemu kulturnemu živ- ljenju! In navsezadnje se v dobro or- ganiziranih društvih — Partizanu, športnih, planinskih in strelskih — dvi- ga tudi ideološka raven našega delavca. Preteklost nam potrjuje, da so se v raznih delavskih športnih društvih zbi- rali in vzgajali delavci z naprednimi družbenimi idejami. Vse te okolnosti nam nazorno govore, da je telesna vzgoja in šport našemu delavcu neobhodno potrebna in bi jo sleherni prav zaradi tega moral sma- trati kot obvezen del svojega dnevnega življenja. Ta potreba bi morala sleher- nemu delavcu preiti v navado, in sicer v tolikšni meri, da bi brez nje ne mogel preživeti niti enega dne. Dolžnost vod- stev naših tovarn in podjetij pa bi bila, da tudi v tej smeri odpirajo svojim de- lavcem možnost za telesno vzgojo in športno udejstvovanje. Delavci danes sami upravljajo svoje tovarne. Delavci danes skrbe tudi za kulturno, socialno in zdravstveno stanje svojih kolektivov. Zato naj tudi v večji meri kot doslej skrbijo za čim večjo propagando med svojimi vrstami za vključevanje de- lavstva v naša telesno vzgojna in športna društva. V večji meri kot do- slej naj skrbe za izgradnjo novih šport- nih objektov v našern mestu, ki jih še primanjkuje. Le na ta način bomo v bližnji bodočnosti lahko trdili, da je naša socialistična telesna kultura po- stala last naših delovnih množic. stran 4 »Savinjski vestnik s l.maj 1953 Stev. 17 Tribuna OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA V CELJU O čem se naše žene priglašajo v „Tribuni"' Uredništvo je dobilo dopis tov. M. K., ki ga v nekoliko skrajšani obliki pri- občujemo. Članek vsebuje polno ko- ristnih vzpodbud za IVILO in 01ep.ševal- no društvo. O Olepševalnem društvu, kot pravi dopisovalka, se Celjani celo pohvalno izražajo. KJE NAJ SE MESTNI OTROCI IGRAJO? Celje mora končno dobiti dostojno otroško igrišče. Igrišče ob Savinji je neopremljeno, a otroci se v njem igrajo brez nadzorstva. Ce bo igrišče privlač- no (gugalnice, vrtiljaki, pesek itd.), bo- do otroci radi hodili tja in manj ne- varnosti bo za nasade in zelene pasove, kajti otroci mislijo pač »travnik je travnik«. Ivlorda bi bilo treba obnoviti igrišče v Gaberju »živ-žav«, ki je za- puščeno, pa ima celo kopalni bazen. ŽIVILSKI TRG... Ziviliiki trg v mostu je lepo urejen, manjkajo pa še strehe. Skrajni čas pa bi bil, da bi v Gaberju ob IMariborski cesti letos zares odprli toliko obetani trg. MLEKO IN KRUH Tu ne gre za prodajnice, temveč za potrošnike. Grda navada je prerivanje za mleko. Oddati posodo kupcu, ki je v vrsti bliže pultu je kaj lahko, zato pa veliko bolj »komolčarsko« in nevljudno. Kruh je osnovna hrana. Z njim je treba spoštljivo ravnati. Tu sem spa- dajo higienska načela. Gospodinje, ki prinašajo testo v pekarne, ga včasih za- vijejo zgolj v krpe blaga, pa vskipeva- joče testo sili vsepovsod ven. To je že neukusno in ne samo neprimerno. V trgovinah je košaric za kruh več kot dovolj in niti drage niso. »EPIDEMIJA GOSTILN« Kakšne slabe lastnosti in posledice razširjajo pijanci, ni treba govoriti. Smatram, da je v Celju preveč gostiln. Ce pri eni gostilni pijanec ne dobi več pijače, jo mahaie k drugi. Priporočamo ljudski oblasti, da ne dovoli več odpi- ranja novih gostiln in da zabrani go- gostilniškemu osebju točiti pijačo vi- njenim na škodo družin, skupnosti in nj:m samim iz golega dobičkoželja. JE RES 2E CAS ZA SLADOLED? Ne verjamem, da bi sedaj že bil čas za prodajo sladoleda. Prvič gre iz že- pov precej denarja, drug:č pa se otro- ci lahko prehladijo, kajti gripa se še ni poslovila, ft ZASTAVE... Nisem menda prva, ki opozarjam na to. Ob praznikih vise v Celju zastave raz strehe, za katere bi bilo bolje, če bi jih skrili. Tu ni menda vmes samo pomanjkanje estetskega čuta, temveč tudi pomanjkanje ponosa na naš bor-- ben narodni simbol. Le oglejte si jih ob priliki. Tista nad p>odjetjem »Jugo- vinis«, je še zlasti vpadljiva. Mlinarjev Janez - Teharje VAM CESTITA K 1. MAJU, PRAZNIKU DELOVNEGA LJUDSTVA! OD 1. DO 3. MAJA PRIČAKUJEMO MAJSKIH IZLETNIKOV IN ZATO SMO SE POTRUDILI TER PRIPRAVILI VSE TAKO, DA SE BOSTE TAKO V DOBRNI KAKOR V TEHARJIH PRAV PRIJETNO ZABAVALI UPRAVA Telesna vzgoja in šport Uspešni nastopi n-aših špoetnikcv T Celju že dve nedelji ni bilo razgibanega športnega tekmovanja. Naši športniki nasto- pajo le na drugih igriščih in terenih, kjer se nadvse upešno uveljavljajo. Doma smo to nedeljo imeli le prijateljsko srečanje v sabljanju z Lokomotivo iz Zagreba. Nastopile so le moške ekipe v floretu in sablji. Kladivar je v tem srečanju zadovoljil, saj je do.segel neodločen rezuhat — v floretu poraz z 11:5, v sablji pa zmago s 6:3. Poraz v flo- retu je precej težak, upoštevati pa moramo, da je Kladivar poslal v boj dva mlada tek- movalca, ki sta šele pričela z borbami in še nimata dovolj izkušenj. Od vseh domačih bo- rikev je bil v floretu naju.spešnojši Jonak, ki je dosegel tri zmage, dve točki sta pa Kladi- varju priborila še Salobir Marjan in Lesjak. Rutinirani Jug Jurij tudi v tem srečanju ni bil razpoložen in je v floretu povsod kapitu- liral. Ob večji pazljivosti bi Kladivar lahko dosegel še dve zmagi in s tem boljši rezultat. V sablji pa so Celjani presenetili Zagrebčane. Salobir Drago je premagal vse svoje nasprot- nike, Jonak je prinesel dve. Jug pa še eno zmago, tako da je končno stanje v sablji bilo 6:3 za domačine. Tekmovalcem Kladivarja bi bili potrebni številni nastopi z rutiniranimi sabljači iz Zagreba, ker bi brez dvoma lahko"^ T kratkem času dosegi kvalitetnejšo stopnjo. Na strelišču pri Petričkii so se zbrali strelci iz Celja, Celje-okolica in okraja Šoštanj, ki so se borili na izbirnem tekmovanju za vstop v slovensko strelsko reprezentanco. Prvi nastop naših strelcev v letošnji sezoni iz doseženih rezultatov ni zadovoljiv. Organi- zacija samega tekmovanja je bila tudi slaba. Uspcšneši so bili naši športn-iki izven Celja. Blesteča zmaga nogometašev Kladivarja z .\lii- minijem kar z 9:0" je zaprla >sapo: vsem ti- stim optimistom in dopisnikom Večera, ki so napovedovali >presenečenje< v Mariboru in po- stavljali Aluminij kot >jeziček na tehtnici«, ki lahko prevaga lestvico v prid mariborskemu Železničarju. Kladivar je naravnost pregazil do- slej 3. moštvo na lestvici vzhodne slovenke lige. Zmaga je bila plod izredno zrele igre celotnega moštva in rezultat kar odgovarja potekli igre in vrednosti obeh moštev. Od vseh pa je bil tokrat junak dneva Dobrajc Radko, ki je sam kar petkrat poslal žogo т mrežo iz vseh »mogočih situacij in razdalj«, dvakrat pa sta bila uspešna Kokotec in Podobnik. Kla- divar si je s to zmago še bolj utrdil položaj na čelu tabele. V mesecu maju bomo v Celju prisostvovali med drugim le še nevarni Nafti in Muri, ki bi lahko zmešali našo računico' Vendar v to >prcsenečen je« danes že nihr tcč ne računa ... Celjski atleti in atletinje so napravili mno- žični izlet v Maribor na otvoritveni atletski miting AF Železničarja, kjer so nekateri s sTojimi kvalitetnimi rezultati že v pričetku so- 7*one naravnost presenetili. Mlada Slamnikova je v teku na 600 m dosegla s časom 1:43,2 nov jugoslovanski mladinski rekord, Gajšek v tek'i na 1000 m s časom 2:38,8 nov mladinski sloven- ski rekord in Vipotnik o teku na 3000 m s ča- som 8:55,2 nov slovenski mladinski rekord. Od drugih pomembnih zmag in rezultatov je onie- sijajen čas i^-^ria Zupančiča na 400 m s 50,8, metalca Golea ▼ metu krogle » U,08 in metu diska s 45,84 m. Tudi rezultati ostalih tek- movalcev potrjujejo dobro formo naših atletoT in atletinj v času, ko še ni na sporedu večjih tekmovanj. Pričakujemo lahko, da nas bodo n'a otvoritvenem mitingu v Celju dne 10. maja na Kidričevem stadionu naši atleti zopet presene- tili z vrsto dobrih rezultatov. Smučarji so se udeležili tradicionalnega med- narodnega tekmovanja ▼ slalomu na Zelenici. V izredno hudi konkurenci in težkem snegu sta se prav dobro uveljavila Nunčič Marjan na 9. Cetina Janko pa na 12. mesto. Rokometaši Celja so zopet dosegli dve zmagi, katerih je zmaga II. ekipe nad vodcčo Svo- bodo (prej Enotnost) T santi Ljubljani brez dvoma največje presenečenje zadnjega kola ro- kometne lige v obeh skupinah. Mlada ekipa Celja je zaigrala tehnično dovršeno in je т samo igro vložila izredno borbenost in požrt- vovalnost. Zmaga je sicer tesna s 5:4 (4:1), vendar popolnoma zaslužena. Za Celjane so bili uspešni Orač 3, Kuzma in Cizelj pa po enkrat. Po petih odigranih tekmah so mladi igralci do- segli svoji prvi točki in trenutno še počivajo na repu tabele. Prvo moštvo Celja je doseglo zmago v Ptuju proti Dravi z >nizkim« rezul- tatom 12:8. Res je, da je bilo igrišče precej neurejeno za rokometno igro, ne vem pa, kako se lahko vodstvo sekcije upraviči pred športno javnostjo, da je na tekmi nastopilo le deret igralcev? S takim odnosom do tekmovanj izn^n Celja grozi Celjanom izguba prvenstva т vzhodni skupini slovenske lige!! V celjski okolici je bilo odigranih več prven- stvenih nogometnih tekem. V Storah so Kovi- narji zopet zapravili lepo priložnost za osvo- jitev potrebnih točk. ki bi jim zagotovile ob- stanek T tej li^i. Proti Muri so dosegli poraz 4:6 (3:3) kljub vodstvu т prvem polčasu, pa celo še v drugem polčasu. Se 15 minut nred za- ključkom tekme so imeli možnost obdržati vsaj eno točko, pa še to so zapravili! Izgleda, da т .^»orah Kovinarji radi nastopajo na tekmah, za nje pa se neradi pripravljajo, saj baje ne obiskuje večina ' igralcer rednih treningov. Si- stematična vadba pa je predpogoj za vsak uspeh v športu, saj т športu ni nič podarje- nega . . . Laško je premagalo Partizan Žalec s 3:2, Rudar B (Velenje) Partizana Šmartno ob Paki 2:1, Rudar A (Velenje) Partizana iz Rac s 13:1, Partizan Konjice in B moštvo Kovinar- ja iz Štor pa sta se razšla s 5:5. Mladinci Kla- divarja so T prijateljski tekmi ]>remagali mla- dino Branika v Mariboru z 1:0, B mošitvo Kla- divarja pa je doživelo proti B moštvu Branika težak poraz s 7:1! STRELSKO TEKMOVANJE V CELJU V nedeljo, dne 26. aprila, je bilo na stre- lišču t Celju izbirno tekmovanje za konkurz Strelske zveze Jugoslavije. Na strelišču se ie zbralo nad 100 strelcev, med njimi že znani reprezenlanti, bilo pa je tudi mnogo novincer. Tehnična izvedba tekmovanja je bila malce pomanjkljiv.4, ker ni bilo pričakovati tako ve- likega odziva na to tekmovanje. Vkljub temu, da je bilo tekmovanje razpisano za okraje Ce- lje-mesto, Celje-okolica, Šoštanj ter bivši polj- čanski okraj, so se tekmovanja udeležili т glavnem le strelci iz Celja in okolice. Rezultati so naslednji: Vojaška puška. 300 m, 30 strelov: 1. Tržan Jože >Tcmpo< 197, 2. Uršič Vinko >Tempoi 190, 3. Jenko Rado >Tempo« 189, 4. Jager Tonček >Tempo< 183, 5. Vagner Venčeslav >1то Lola Ribar« 180 itd. Malokaiibrska puška, 50 m, 20 strelov, stoje: 1. Cater Vali >Tcmpo< 127, 2. Krašovec Zvonka >Тешро< 112, 3. Birsa Neli >Ivo Lola Ribar« 111. Imenovani strelci in strelke so se plasirali na izbirno tekmovanje LRS, ki bo t7. maja v Ljubljani. Iz celja... USPELA PROSLAVA 27. APRILA DIJAKOV DRUGE GIMNAZIJE V ponedeljek dopoldne se je v dvo- rani kina Union zbrala dijaška mladina druge gimnazije k proslavi 27. aprila, dneva ustanovitve OF in delavskega praznika 1. maja. Uvodno besedo je imel prof. Vreze Jurče, ki je nato dirigiral pevskemu zboru druge gimnazije. Mladi pevci, ki so nedavno na koncertu za javnost po- kazali vse odlike, so tudi tokrat pred svojimi šolskimi tovariši priredil; slav- nosten koncert. TERENSKI ODBOR ZB IV. ČETRTI VABI CELJANE NA POGOVOR Terenski odbor ZB 4. četrti v Celju bo imel dne 6. пчаја letni občni zbor. Na občni zbor vabijo člani poleg vsega članstva tudi predstavnike in ^ane ostalih množičnih organizacij v Celju, kot komuniste, člane SZDL, AFŽ, mla- dine, vojske itd. Na tem občnem zboru bo organizacija ZB obravnavala zelo važna vprašanja. Občnii zbor bo ob 19. uri v dvorani Sindikalnega doma na Šlandrovem trgu. NA PREDVEČER 1. MAJA BAKLJA- DA NA SAVINJI V zvezi s prvomajskimi proslavami bo brodarsko društvo »Rinka« priredilo meddružinsko kajakaško (veslaško) tek- movanje na Savinji. To tekmovanje bo dne 1. maja 1953 ob 9. uri dopoldne na Savinji, in sicer od brvi v parku do izliva Vogla j ne v Savinjo. Na tem tekmovanju sodelujejo bro- darska društva iz Maribora, Murske Sobote, Polzele in Hrastnika. Namen tega tekmovanja je predvsem popula- rizirati Ljudsko tehniko, pod katero spada tudi naše društvo. Ravno tako namerava na predvečer 1. maja prirediti na Savinji bakljado. TELESNOVZGOJNI TEČAJ V CELJU V dneh od 8. do 18. aprila je bil v Celju četrti tečaj telesne vzgoje za osnovnošolske učitelje. Blizu trideset mladih, učiteljev iz raznih krajev okra- ja Celje-okolica se je v tem času vsak, dan usposabljalo za pravilen pouk te- lesne vzgoje na podeželju. Tečaj so vo- dili najboljši telesnovzgojni učitelji iz Celja. SLABA POSTREŽBA V TRGO- VINAH Nedvomno so naravni sadni sokovi učinkovit prispevek v borbi proti pre- komernemu uživanju alkoholnih] pijač. Grozdni in jabolčni sok sta osvežujoči pijači, ki bi zunaj pili naši otroci, pa tudi odrasli, saj vsebujeta enako koli- čino mineralnih, hranilnih in vitami- noznih sestavin kakor sveže sadje. Meni osebno grozdni in jabolčni sok zelo prija, razen tega pa se navdušu- jem za to pijačo tudi zaradi tega, ker je razmeroma poceni. S temi sokovi so v zadnjem času založene večinoma vse celjske trgovine, toda preseneča me, da se celjski trgovci nekako boje po- kazati te sokove po izložbah in če jih že po dolgem iskanju odkriješ v kaki trgovini, presenečeno opaziš, da so vse ostale vrste dragih žganih pijač ozna- čene z listki, ki nosijo cene, le sokovi te cene nimajo. Al: se celjski trgovci res boje, da ne bi kdo opazil nizke cene te pijače in jo že zaradi tega zahteval? Saj ponudijo jo itak ne in kupca, Id k njim zaide, vneto prepričujejo, kako je izborna ta in ta slivovka, za sokove pa seveda ni vredno besed. • Mnenja sem, da tak odnos do strank v trgovini ni pravilen. Trgovsko osebje prav dobro ve, da so sadni sokovi do- bra in zdrava pijača, zato bi napravili veliko uslugo skupnosti in znaten pri- spevek v borbi proti alkoholizmu, če bi potmšnika, ki jih ne pozna, vljudno oF>ozorili nanje. • V. M. Ekonomija l^ava pri Celfu čestita delovnemu ljudstvu k praz- niku dela 1. maju ... iz zaledja SE O RADIOTEEMI V LAŠKEM Ker je tov. Vera Manfreda na zboru volivcev nedavno izjavila, da je odgo- voren za sekanje javnega zdraviliške- ga parka v Laškem nadrejeni forum v Ljubljani, sporočamo laškim volivcem naslednje: Na Svetu za ljudsko zdravstvo in so- cialno politiko LRS v Ljvibljani je ko- misiji iz Laškega sporočil odgovoren funkcionar omenjenega Sveta, da nje- mu ni ničesar znanega, da bi Ljub- ljana dajala kakršne koli direktive o sekanju parka, odstranjevanju reliefov, kipov, arhitektonskem kvarjenju stran- skega portala, uničevanju žive meje, obrežja Savinje in premeščanju ter na- meščanju podrejenega personala v la- škem zdravilišču. Da, celo smešna se mu zdi podobna izjava, češ saj se Svet za zdravstvo in socialno politiko LRS pač ne utegne pečati s takšnim drob- njakarskim poslom! Torej — alea iacta est — iz vsega izhaja, da je za vse te napake, nered- nosti in samovoljnost: ter precejšnjo gmotno škodo — 'moralno in material- no — odgovorna uprava Radioterme v Laškem^ nikakor pa Svet za zdrav- stvo in socialno politiko LRS. — Tako pravi Ljubljana in tako smo docela logično sklepali tudi volivci v Laškem! Čudimo se le, kako je mogel prej- šnji odbor MLO Laško tako stoično gledati vso to devastacijo javnih na- sadov itd. v laškem zdraviliškem par- ku!?? Spričo vsega omenjenega zahtevamo volivci, da Mestna ljudska občina La- ško zahteva, da odgovorna in prizade- ta uprava Radioterme v Laškem park restavrira — kakor ve in zna! V bodoče bi si pa na zboru volivcer želeU odgovorov na posamezna vpraša- nja v nekoliko bolj preverjeni obliki, kajti sicer lahko vse izzveni bolj ali manj demagoško, čeprav' morda niti ni tako mišljeno! Spectator HUDO NEUF .TE NA ŠMOHORJU NAD LAŠKIM V petek popoldne je na Smohorju nad Laškim divjalo neurje. Strela je udarila v električne žice in uničila vod. Potem je preskočila na cerkev, jo v notranjosti razdejala, a tudi na zunaj je veliko škode. V okolici cerkve je močno poškodovanih pet hiš. Ubilo je enega konja, medtem ko so moškega, ki je padel v globoko nezavest, po eno- urnem prizadevanju spravili k življe- nju. Škoda, ki jo je povzročilo neurje, še ni dokončno ugotovljena. NAJVEČ SRCNE KULTURE BI MO- RALA IMETI RILADINA V RAVNA- NJU Z ŽIVALMI • Zdaj klije Tebi dvojni cvet, pomladni čas, čas mladih let. Pomlad je in junaki junačijo. S ka- menjem, fračami iit fičifaji so se spra- vili nad ptiče in ostalo drobnjad. Celo deklice občudujejo »junake«. Spretnost nastavljanja zank je postala kar mno- žična. Psi brez kazni zasledujejo divjad in mačkam ni do miši, če je ptičev do- volj, razvadile so jih pa ženske, ki jim manjka čuta do materinstva. Nekoč so otroci po vzgledu očetov in mater imeli svoje gospodarstvo. Gojili so kunce, dekleta pa per j ad. Danes je to redkost, tem večja pa je sla po ubi- janju. Naj bo izrek: Kar se Janezek nauči, to Janez zna — vodilo pri vzgoji naše mladine. Vzgajajmo jo torej v ljubezni do živali in ne dopustimo, da se njih mlada srca vdajo strasti po ubi- janju in krvi. TEČAJI USPEŠNO SIRIJO OBZORJE MED LJUDSTVOM Dobrna: Nedavno so v Dobrni za- ključili sanitetni tečaj ženske kmečke mladine. Tečaj je organiziral odbor RK. Tečajnice so se redno udeleževale ur, čeprav so med njimi nekatere od- daljene tudi po tri ure daleč. Ob za- ključnih izpitih so bili navzoči tudi predstavniki ljudske oblasti in mno- žičnih organizacij. Gospodinjski izobraževalni tečaji ▼ Celju in okolici so to zimo imeli veliko uspehov. Uspeli tečeji so biLi med dru- gim v Grobelnem, Grižah, Ločah, Loki ob Taboru, Pristavi, Šentjurju pri Ce- lju, Skofji vasi, St. Vidu pri Grobel- nem, Rečici pri Laškem, Rimskih To- plicah, Vojniku itd. Gojenke gospodinjskega tečaja v Re- čici pri Laškem so se dobro pvokazale. Vse gojenke so iz rudarskih družin, vo- dile pa so jih tov. Dragar Marija iia tov. Pavla Rovanova. Ob zaključku je dobila vsaka gojenka dve knjiga v dar od Ljudske pros vete na okraju. Ti tečaji so plod požrtvovalnosti čla- nic AFŽ, Ljudske prosvete, predvsem učiteljstva, deloma pa tudi prosTetnih društev »Svobod«. Slivnica pri Celju. Tečaj RK za kmečko žensko mladino je usp>ešno za- ključen. Obiskovalo ga je 39 mladink. Snov so tečajnice dobro obvladale, saj jih je 30 dobilo zelo dobre ocene. Mn*- go truda so pokazali predavatelji Kot- nik Drago in tov. Intihar Anica tM- Kristjan Lojze in Voga Joško, ki sta z uspehom predavala na dobro uspe- lem tečaju PZ. V SLOGI JE MOC — PRAVIJO V GALICIJI V Galiciji se načrtno in množično iz- vajajo dela za elektrifikacijo. Največ zaslug za to ima šolski upravitelj tov. Pejovnik, v veliko pomoč pa so mu napredni vaščani Špeglič Franc, Verdel Anton, Roje Jože, Herman Ferdinand in še mnogi drugi. Ob taki slogi vseh vaščanov bo v Galiciji kmalu zasvetila elektivična luč, potem pa bodo simboli zaostalosti, i)e- trolejke in karbidovke romale na pod- strešja. Vaščani se zavedajo velike po- moči ljudske oblasti, ki je v ta dela investirala milijon in pol. Ljudje pa z veseljem kopljejo jame, vozijo drogove in zidajo transformator. V ODGOVOR TOV. »BIX« V 13. številki Savinjskega vestnika me je tov. (bix) grobo napadel, češ da kot upokojenec dobivam 14.000 din plače. Res sem honorirani nastavi j enee KZ in za 6 do 7 ur raznašanja pošte dobivam 2.800 din plače. V primeru, da sem bolan, rada odnese pošto moja 15-letna hči, na katero se popolnoma zanesem (v partizanih so bili še veliko mlajši kurirji in veliko odgovornejša in važnejša pošta, poleg tega pa vem, kaj ji lahko zaupam). Prav tako tudi ni res, da bi bila čevljarska delavnica v likvidaciji iu da bi tamkajšnji nastavljenci reflekti- rali na mojo honorarno službo. Oni se sami zgražajo nad tem člankom. Pri nas ima vsak dela voljan človek delo in za- služek. Štiglic Alojz, Bočna STROKOVNI LEKSIKON Drvar: Naklestil te bom! Urar: Vsesa ti bom navil! Profesor: Ti bom že dal lekcijo! Mesar: Po gobcu te bom usekal! Natakar: Obrisal te bom! Električar: Ti bom že posvetil! Kuhar: Ali ti bom eno prisolil! Čevljar: Eno ti bom prismodil, da .../ Pleskar: Tako ti bom primazal, da si boš zapomnil! Najnovejša »sodobna« grožnja: V cajtenge te bom dal, da veš! POPRAVEK Na članek Zdravnik in bolnik^ (basen ђгеж živali) objavljen v št. 10, dne 14. marca, паш je poslal dr. Rudolf Mikuš iz Vojnika popra- vek, katerega v celoti lobjavljamo: Ni res, da sem se bolnikov naveličal, res pa je, da sem upokojen zdravnik. Ni res, da je prišel k meni fantič in pBkazal razbito glavo, res pa je, da je prišel fantič im mi pokazal neznatno prasko na glavi. Ni res, da sem bil bolnikov naveličan ter da sem bolnika zavrnil, češ pojdi k tajnika ob- čine, ta te naj obveže, temveč je res, da sem mu dejal, naj gre k uradnemu zdravniku dr. Silanu v Vojnik. Ni res, da še vršim privatno prakso, res pa je, da ne vršim privatne prakse, da pa v sili rad nudim zdravniško pomoč brezplačno, da pa sem bil primoran opustiti privatno zdrav- niško prakso, ker se mi je predpisala najvišja četrta akontacija izmed vseh v celjskem okra- ju zdravnikom predpisanih akontacij, ki jih ne zmorem. Z odličnim spoštovanjem. T Vojnika, dne 1. aprila 1>55. Dr. EHdolf Mikui. OBJAVE IN OGLASI OBJAVA Z ozirom na nastale govorice, da na- še podjetje ne bo več obratovalo zaradi utrpelega požara obveščamo vse Kmetijske zadruge in zamenjalnice, ki z nami posluje.io, da pričnemo z red- nim delom 27. aprila 1953 in bomo obra- tovali s polno zmogljivostjo v splošno zadovoljstvo naših potrošnikov in po- slovnih prijateljev. Čvrsto upamo, da bodo naše poslovne vezi ostale v se- danjem obsegu, za kar se priporočamo. Tovarna olja Slov. Bistrica OBVESTILO OLO Celje-okolica. oddelek za gospodarstvo, objavlja, da je sedež izpitne komisije za kvali- ficirane delavce za območje OLO Celje-okolica pri Okrajnem ljudskem odboru Celje-okolic« v Celju. OBVESTILO Obveščamo vsa društva in organizacije, da se zaradi finančne podpore ne obračajo več na naše podjetje, ker je vse svoje rezervne sklade že razdelilo. »Cementnine«, Celje OBVESTILO Obveščamo cenjeno občinstvo, da bodo pekar- ne dne t., 2., 3. maja zaprte, razen pekarne »Centers na Tomšičevem trgu, ki bo odprta 2. maja t. 1. Mestne pekarne Celje Invalidsko podjetje »Zvezda« — Slaščičarna, Ce- lje, Prešernova ulica, sprejme VAJENCA. — Prednost imajo invalidske sirote. PRODAMO kompletno točilno mizo, Ljudska restavracija, Celje. PRODAM stavbno parcelo, nekaj gradbenega materiala in klet s shrambo. Naslov v upravi lista. PRODAMO po ugodni ceni par konj, več lažjih in težjih vozov, sanke in slamoreznico. Ke- ramična industrija, Liboje. PROD.\M rabljene hmeljevke. Riickl, Ložnica štev. 10, Celje. ZAMENJAM lepo enosobno stanovanje za veCje ali enako. Naslov v upravi lista. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLU21ÎA Dne 1.. 2., 3. maja 1953: tov. dr. Cvrtila Mar- jan, Celje, Stanetova ul. 21а-П. — Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote opol- dne do ponedeljka do 8. ure zjutraj. KINO UNION CELJE Od 1. -5. do 7. 5. 1933: >NEV1HTa<, jagosl. film Predstave ob delavnikih ob 16. ia 18. uri, ob nedeljah ob 16.. 18. in 20. uri. KINO DOM CELJE Od 1. 5 do 7. 5. 1933: .VSA POTA VODIJO V RIM«, francoski film Predstave ob delavnikih ob 18.15 in 20,15 uri, ob nedeljah ob 16.15, 1&.15 in 20.15 uri. KINO 2ALEC Od 1. do 4. V. 1>53: »TARZAN MEI} LOVCI«, amerški film CM fc. do 7. 5. тЗј »DEDINJA«, ммг. ^ stev. 17 »Savinjski vestnik«, l.maj 1953 Stran 5 Kaj zavira razvoj Tovarne organskih barvil v Celju Vse napredne države v svetu streme za razvoj kemične industrije, ker s tem ustvarjajo močan gospodarski potencial, Ici se odraža v drugih panogah industri- je. Tudi izdelava in proizvodnja organ- skih barvil spada med kemično indu- strijo. Današnja potreba in poraba or- ganskih barvil v tekstilni in usnjarski industi::ji je v svetu ogromna. Pri pro- izvodnji organskih barvil nastajajo pri samem tehnološkem procesu kemični produkti, katei-ih vrednost, uporabnost in nujnost v današnjem razvoju indu- strije je ravno tako velika kot samih barvil. Vsemu svetu je dobro znano, da je v Nemčiji bila 1. G. Farbenindustrie steber nemškega gospodarstva. Ta ke- mični koncern je trgoval in obvladal pretežni del svetovnega tržišča, s tem ustvarjal ogromen kapital in z njim je Nemčija držala v odvisnosti večji del zaostalih, srednjih in celo močno raz- vitih industrijskih držav. Ni slučaj, da se je tudi pri nas poro- dila misel ustvariti tovrstno kemično industrijo, ker naša država uvaža pre- težni del teh barvil iz uvoza. Pri nas nahajajoča se tekstilna industrija, usnjarska industrija, industrija lakov in barv, farmacevtska industrija, ži- vilska industrija in še mnogo drugih panog industrije, uporabljajo velik del organskih barvil in stranskih kemičnih produktov v svoji proizvodnji. Zaradi velike važnosti te industrije, za neod- visen razvoj našega gospodarstva in potrebe po barvilih ter pogojih, ki jih ima naša država za razvoj te industrije glede domačih surovin, se je začela v letu 1948. graditi v Celju prva tovarna te vrste v državi. Gradnja podjetja po- teka po fazah proizvodnje — žveplena barvila — azo barvila — napftol in in- ^ dantren barvila, ter predelava stranskih ' produktov. Tovarna se nahaja v razvoju prve faze, ko že proizvaja nekatera žveplena barvila s stranskimi glavnimi in vmes- nimi produkti. Danes se že uporablja- jo v veliki meri proizvodi te tovarne v vseh industrijskih podjetjih, ki rabijo barvila, pa naj si bodo to volnarska, bombažna, usnjarska in druga podjetja. V zadnjih mesecih je uspelo povečati proizvodnjo in razširiti asortiment v v tem smislu, da podjetje lahko produ- cira najmanj 170 ton letno žveplene čr- ne barve, zadostno količino modre bar- ve, olivne, zelene indantren barve, žvepleno sivo barvo, sivo olivno in- dantrensko barvilo ter v zadnjem me- secu tudi rjavo indantrensko barvilo. Na ta način je dana podjetju možnost sestavljati tudi komercialne produkte iz zgoraj omenjenih barvil. Stranski produkti kot natrijev thiosulfat, solna kislina, odpadna žveplena kislina, orto in paradiklorbenzol pa se že dalj časa uporabljajo v naši kemični, tekstilni, usnjarski in foto industriji. Gradnja objektov v prvi fazi z vsemi stranskimi obrati, kotlarno, mehanično delavnico skladiščem, transformatorsko postajo, vratrnico,' gasilskim domom, bunker- jem za vnetljive snovi itd., je končana in vrši se samo še montaža strojne opreme v že obstoječi proizvodni hali. N Posebno važna je sprecifičnost vsa- ke organske sinteze, ker v proizvodnji prido'bimo z vsakim novim proizvod- nim postopkom istočasno več stranskih proizvodov, ki so nujno potrebni za druge proizvode v istem podjetju ali pa za proizvode v drugih industrijskih panogah. Z razširjenjem proizvodnje v tovarni organske sinteze razširjamo tu- di proizvodnjo drugih tovarn na pod- lagi domačih surovin. Ce s tega vidika gledamo razvoj organskih barvil, kar narekuje skupni gospodarski interes, šele spoznamo veliko važnost in potre- bo tovrstne industrije. Pričakovali bi, da bo tovarna dobila v najkrajšem ča- su kar največjo pomoč, da se lahko razvije. Toda stvarno stanje je dru- gačno. Kot že zgoraj omenjeno ima tovarna že danes velike zmogljivosti za žve- pleno črno barvo, za modro barvo, oliv- no barvo itd. in lahko krije vse potrebe v naši državi. V pogledu kakovosti iri kvalitete je po analizah in soglasnem priznanju celo boljša od inozemske. V preteklem letu je podjetje sklenilo po- godbe za vso proizvodnjo in mesečno prodalo samo črnega barvila okoli 14 ton. V mesecu oktobru je prodaja padla mesečno na 8 ton in je še nadalje pa- dala do meseca februarja. Vrsta tek- stilnih podjetij je svoja naročila stor- nirala. Padec naročil je izrazit tudi v letu 1953, ker znašajo zaključki za črno barvo 55,8 ton, kar je približno % de- janske potrebe. Kot razlog navajajo podjetja, da imajo te barve še dovolj na zalogi. Tekstilna industrija v letu 1953 ne dela z zmanjšano kapaciteto ki bi upravičevala zmanjšano potrošnjo, tega barvUa, pač pa nastane vprašanje, od kod se je pojavila ta barva na na- šem trgu. Tekstilna tovarna Derventa sporoča podjetju, da je potrebe po žve- pleni črni barvi krila iz ekonomske po- moči. Uvozno podjetje Hempro je na konferenci pri zvezni trgovinski zbor- nici priznal, da je uvozil neko količino te barve iz sredstev pomoči. Nismo ugo- tavljali količine na ta način uvoženega barvila, kajti stanje naročil v podjetju nam zgovorno kaže, da ima ta stvar večji obseg in da je šlo trgovanje po poti, ki je nasprotna interesom domače industrije. Da se lahko uporabljajo dra- gocene devize iz sredstev pomoči za na- kup blaga, ki ga izdelujemo doma, Vzbuja ogorčenje zaradi brezvestnega gospodarstva. Podjetje »Hempro« in ver- jetno tudi ostala uvozna podjetja so seveda to barvilo prodajala po nižji ce- ni kot pa je prodajna cena tovarne, ker so plačali devize po uradnem tečaju. Pri tem pa ni nastala nobena dejanska korist, ker so devize odtegnili skupne- mu skladu in se niso mogle uporabiti za druge, res nujno važne potrebe. Pod- jetje je že v juniju 1952 vložilo predlog za zvišanje uvoznega količnika za bar- vo, ki jo sama v dovoljni meri proiz- vaja na ta način, da bi izravnala last- no ceno z inozemsko in tako preprečila nepotrebni uvoz. Njen predlog je bil sprejet dn 6. septembra 1952 je bilo zvišanje količnika tudi objavljeno pre- ko Narodne banke. Čudi nas, da se tr- govsko podjetje »TEKO« v Zagrebu še v decembru 1952 upravičuje tovarni, da kupuje barvo v inozemstvu, ker ban- ka v Zagrebu še vedno obračunava po starem nižjem količniku in je seveda zato blago temu primerno cenejše. Pod- jetje skuša prodajati svojo barvo na inozemskem tržišču, kar pa je nesmi- selno, da mi dobro barvilo pod ceno plasiramo na inozemskih trgih, slabše barvilo po višji ceni pa uvažamo. Pri- pomnili bi, da odpade od celotne pro- dukcije vseh barvil na svetu na črno barvo nad 20%. Pri proizvodni 170 ton črnega barvila letno v vrednosti okoli 170.000 dolarjev po ceni na svetovnem tržišču znaša vrednost proizvodnje sa- mo v tej barvi 51 milijonov deviznih dinarjev. Podjetje uvaža še nekaj su- rovin za vrednost okoli 32.400 dolarjev ali 9 milijonov deviznih dinarjev. Na ta način nastane za državo čista izguba 136.000 dolarjev ali okoli 41 milijonov deviznih dinarjev, če uvažamo tuje barve. Poleg tega pa nastane še gospo- darska škoda v naših tekstilnih podjet- jih, ker kažejo kalkulacije, da bi z na- šimi barvili lahko podjetja ceneje bar- vala in prihranila ogromne zneske. Ma- riborska tekstilna tovarna lahko pri- hrani pri uporabi naše črne barve let- no 42 milijonov dinarjev, zato smatra- mo, da je treba to vprašanje energično in pravilno rešiti. Vsi dosedanji admi- nistrativni ukrepi niso rodili zaželenega uspeha. To pa že iz razloga, ker pod- jetja lahko pod različnimi imeni uva- žajo ista barvila. Potrebno bi bilo vse anilinske barve, ki jih doma izdelujemo, pa tudi za one, ki jih lahko z domačimi barvili nado- mestimo, zavarovati s takojšnjo uvozno prepovedjo ali pa z učinkovitim faktor- jem. Podjetje тота svoje surovine iz uvoza kupovati po vrednosti na obra- čunskem deviznem mestu in nikakor ne more brez takih ukrepov konkurirati barvilom, ki so na prej omenjeni način bile uvožene. Potrebno bi bilo, da se glede uvoza havv^ stvar razišče in ugo- tovi, kdo je kriv, da je prišlo do take- ga stanja kupovanja anilinskih barv. Upoštevati je treba, da se z izgradnjo naših objektov ustvarjajo ugodni po- goji v pogledu nabave najosnovnejših surovin, ki jih tovarna organskih bar- vil rabi v svoji proizvodnji. V dogled- nem času bo koksarna v Lukavcu kri- la potrebe po benzolu in antrancenu, tovarna Gvodjana solitrno kislino, med tem ko pa žvepleno kislino monohidrat proizvajamo v Sabcu in Subotici ter natrijev sulfid v Kemični tovarni Celje. Verjetno bomo tudi del žvepla krili v sami državi. V tem pogledu ima to- varna zelo ugodne pogoje za nadaljnji razvoj, toda predhodno je treba rešiti nekatera zgoraj omenjena vprašanja, katerih vpliv je prvenstvenega pome- na za obstoj podjetja, še bolj pa za na- daljnji razvoj. Res je, da je Mestni ljudski odbor v Celju s svojimi razpolc'žljiv^i finanč- nimi sredstvi podprl podjetje z okoli 20 do 30 milijonov din, kar pa pri raz- voju takega podjetja ne igra bitne vlo- ge, ker so zneski mnogo prenizki. Pod- jetje bi rabilo vsaj okrog 100 milijo- nov dinarjev, da bi povečalo proizvod-' njo v taki meri, ki bi bila delno solid- na podlaga za nadaljnji razvoj. Tudi akumulacija ni pravično postav- ljena, ker je tovarna šele v gradnji in iskanju najbolj primernih metod tehno- loškega postopka in izkoriščanja stroj- nega parka. Stopnja akumulacije hi morala biti rešena tako, da olajša in omogoči podjetju čim hitrejšo izgrad- njo. Ko bo podjetje dograjeno ali vsaj toliko dograjeno, da bo lahko s svojimi proizvodi finančno prosperiralo, se ko- lektiv brez dvoma ne bo branil pravil- no rešiti tudi to vprašanje in pomagati V tem pogledu skupnosti. Celje, Tomšičev trg štev. 11 trgovina orožja, streliva in razstreliva, lovske ter ribiške opreme PUŠKARSKA DELAVNICA izvršuje vsa v puškarsko stroko spadajoča dela, kakor: nova kopita, nove cevi, nove dele vseh vrst, predelave vseh vrst, montiranje daljnogledov in nastrelje- vanje pušk. »PIROTA«. Pirotehnični oddelek izdeluje kompletne ognjemete za proslave, veselice in podobne prireditve, vse vrste raket in ostalo PIROTEHNIČNO GALANTERIJO, ki jo priporočamo vsem TRGOVINAM, GROSISTOM IN ZADRUGAM. čestita vsem delovnim ljudem, delovnim kolektivom, množičnim organizacijam, kmetijskim zadrugam, zlasti pa vsem volivcem k največjemu delavskemu prazniku 1. maju! Enako čestitajo k 1. maju in želijo vsem delovnim ljudem še mnogo uspehov pri izgradnji socializma GOSPODARSKA POD- JETJA MLO LAŠKO S POSLOVALNICAMI: KOVAŠKA DE- LAVNICA, KOLARSKA DELAVNICA, KROJAŠTVO, ŠIVILJ- STVO, ČEVLJARSTVO, KOVINSKA DELAVNICA, PEKARNA, MIZARSKA DELAVNICA 1 IN MIZARSKA DELAVNICA 2 TER MESNICA Kmetje, negujte sadno drevje! Na področju mesta Celja je dobra perspektiva za razvoj sadjarstva Ce pogledamo stanje sadjarstva na območju MLO Celje, ugotovimo, da predstavlja precej pomembno kmetij- sko panogo, razen živinoreje. Vendar je stanje sadne proizvodnje nizko. Vzrok temu je zastarel način sadjar- jenja, izčrpanost sadnega drevja, kar je posledica slabe nege, gnojenja in za- tiranja raznih sadnih škodljivcev in bolezni, od katerih je najnevarnejši ameriški kapar, ki resno ogroža obstoj sadnega drevja. Zlasti na . področju mesta Celja je stanje kvalitete sadnega drevja precej kritično. Kakšna škoda je to za kmetovalce, si lahko mislimo. Ce želimo izboljšati sadjarsko proiz- vodnjo, je potrebno takoj pristopili k sanaciji obstoječih sadovnjakov in ob- novi. V prvi vrsti je nujno potrebno, da se očuva že obstoječe sadno drevje, predvsem pred uničitvijo po ameriškem kaparju, zato se mora vsako leto iz- vršiti zimsko škropljenje z Rumesa- nom ali kakšnim drugim sredstvom. Razen tega pa so priporočljiva letna škropljenja, in sicer sedaj takoj po cvetju z 2% žvepleno apneno brozgo z dodatkom 300 gr svinčenega arzenata. Takoj po zgodnji seneni košnji pa z 2% žvepleno apneno brozgo z dodatkom 1% tekočega pantakana. S tem doseže- mo večji, boljši in zdrav pridelek. Ra- zumljivo je, da mora biti drevje pred zimskim škropljenjem očiščeno. Enako je važno gnojenje, posebno v rodnih le- tinah. Tako se drevo naenkrat preveč ne izčrpa v enem letu, medtem ko se pri nas zelo redkokdaj gnoji. Po- trebno bo v bodoče sadno drevje redno gnojiti, če hočemo doseči večjo rodo- vitnost. Dobro bi bilo, da tam, kjer ,letos pozimi niso gnojili, pognoje s hlevskim gnojem, nitrofoskalom ali kakšnim drugim umetnim gnojilom. Ta- ko bomo izboljšali letošnji pridelek in rodnost v prihodnjem letu. I Sadjarji so letos nekoliko bolje ure- dili svoje sadno drevje, kot pa prejšnja leta. Gnojenje so slabo izvršili, mnogo bolje pa so izvedli čiščenje in zimsko škropljenje. Ta akcija je bila zadovo- ljivo izvedena skoraj v vseh krajih, razen v Košnici in Cretu. Tam že od daleč zapazimo zanemarjene sadovnjake z na pol suhim, zaraščenim, rakavim in bolanim sadnim drevjem,.katerega bodo v bodoče morali očistiti ali pa odstra- niti ker takih gnezdišč vseh škodljivcev in bolezni ne rabimo sredi urejenih in cvetočih sadovnjakov. Poleg tega moramo misliti tudi na obnovo našega sadjarstva, tako da šte- vilo sadnega drevja ne bo padalo, tem- več večalo. Vendar mora biti ta obnova načrtna. Iz proračunskih sredstev MLO Celje za pospeševanje kmetijstva in od ustvarjenega dobička Kmetijske zadru- ge Celje v letu 1952 bodo napravui ne- kaj novih nasadov in brezplačno raz- delili okoli en tisoč sadnih drevesc naj- boljšim sadjarjem. Potrebno bi bilo tudi, da se sadjarji sami v večji meri zanimajo za obnovo sadjarstva in sodelujejo v sadjarskem odseku kmetijske zadruge Celje. B. A. Obiščite nas in postali boste naš stalni gost ^ Se priporoča Anion Petek bifé v Stanetovi ulici (poleg Mestnega magazina) Stran 6 »Savinjski vestnik«, 1. maj 1953 Stev. 17 Gradbeni obrat Okrajne zadružne zveze v СеЦи se je naglo razširil in napredoval Vsak začetek je težak, tako pravi star pregovor in o tem se je prepričalo tudi v 1951. letu na novo ustanovljeno gradbeno podjetje zadružnega sklada v Celju. Sila težak je bil začetek, brez pravih ljudi in izkušenj in tudi brez potrebnega materiala ter s polno dru- gih težkoč. Životarili so z maloštevil- nimi delavci in izvrševali nekatera manjša in maloštevilna dela na po- dročju okraja Celje-okolica. Z enaj- stimi delavci, se še v lanskem letu niso mogli uveljaviti, tako da so se lahko pokazali le na nekaterih delih kakor pr. pr. pri zadružnem domu v Sv. Je- derti nad Laškim, na Planini, v Šem- petru in še na nekaterih drugih manjših delih. Kup težav, ki so jih imeli zaradi po- manjkanja tehničnega kadra, prevoz- nih sredstev in z nabavo gradbenega in drugega materiala jim ni dovoljeval nobene prave razširitve in razmaha. V preteklem letu je poleg vsega osta- lega bilo, po likvidaciji zadružnega sklada, spremenjeno še vodstvo nad podjetjem, ki ga je prevzela okrajna zadružna zveza. Ze v prvih dneh po izselitvi tedanjega njihovega gospodar- ja so tudi sami ostali na cesti. Nekaj dni so poslovali kar na dvorišču, ka- mor so jih brez sentimentalnosti posta- vili, potem so se pa selili tako, da jih skoraj nihče qì mogel najti. V letošnjem letu so kar naekrat zrastli. Gradbena dejavnost se je pri- čela že takoj prve mesece. Spreje- majo vsak dan nove in nove delavce, tako da jih imajo že nad 250. Največ jih je prišlo iz IVIedjimurja. Iz vasi Belica pri Čakovcu so prišli skoraj vsi za delo sposobni moški vaščani, nekaj jih JG dopotovalo celo iz Dalmacije in vsi skupaj so ustvarili močan kolektiv. Sedaj gradijo vzporedno kar na vseh gradiliščih, predvsem na področju okraja Celje-okolica. Delavce tega podjetja najdemo pri gradnji zadružnega doma v Petrovčah, v' Polzeli, pri gradnji let- nega gledališča v Grižah, na dograditvi modernih prostorov Agroservisa, sta- novanjskih hiš in nekih drugih gradenj pri. žagi v Šempetru v Savinjski dolini. Zidajo v Rimskih Toplicah in Viršta- nju, vidimo jih na zakupni opekarni v Slovenskih Konjicah, da celo tja doli v Stražo na Dolenjskem so po- slali svojo skupino. Obširno gradbeno področje so zajeli, raztreseno imajo delovno silo na vseh koncih, in vendar so dosedanji delovni uspehi zelo dobri. Ce vprašate vodjo obrata tovariša Sterna, katera skupina je najboljša, se ne bo mogel odločiti. Pravi, da so vse skupine in tudi vsi delavci odlični. »Morda« je dejal, mor- da v tem času malo prednjači Miholj- kovič Mato s svojo skupino na žagi v Šempetru. Pa nočem reči, da ostali niso odlični, ne bi bilo prav, če bi trdil drugače, ker bi jim storil krivico.« Pri tej pohvali vodstvo podjetja prav gotovo ni pozabilo na delovne in živ- ljenjske pogoje delavcev na gradiliščih. Odgovorni ljudje se brez dvoma zave- dajo, da bodo tudi nadaljnji in zlasti končni uspehi njihove dejavnosti od- lični, če bo vsestransko poskrbljeno tu- di za to plat delavskih potreb. V taka podjetja se bodo delavci radi vračali in bodo tudi drugod povedali, v kakšnih prilikah so delali in živeli. Tudi. svoj prvi delavski svet so že izvolili in te dni bodo iz svojih vrst izbrali predsednika in z glasovanjem določili člane izvršnega organa. Delavci, ki so prišli iz okolice Čakovca, tisti ki so doma iz Dalmacije, kakor tudi drugi delavci poznajo dobro svoj poklic. Tu v podjetju jim bo iJotrebno nuditi vso pomoč in vzgojo, da bodo postali tudi dobri mojstri v upravljanju podjetja. Delavski sveti in upravni odbori so šola upravljanja in naši delavci morajo to šolo dobro končati, ker sicer tudi najboljši delovni uspehi ne bodo imeli prave cene. Podjetje ima obširen delokrog dela. Za pravilno organizacijo dela in za ob- vladanje vseh težlioč in zlasti stro- kovnih problemov je potreben dober kader, katerega pa podjetje nima v do- voljnom štev'il'Uv Trenutno razpolaga samo z enim gradbenim tehnikom, ker jfc drugi že nekaj časa v bolniškem stanju. Upravnik podjetja je pravilno dejal, ko je problem pomanjkanja stro- kovnega tehničnega kadra prikazal kot največjo in najtežjo pomanjkljivost .podjetja. Ali ne bo kazalo podjetju, da bo samo na lastne stroške na nekih tečajih usposabljalo najboljše delavce, da bo vsaj v prihodnji gradbeni sezoni preskrbljeno z nekaterimi strokovnimi pomočniki. Nobenih izgledov namreč ni, da bi naše šole že v letošnjem in tudi v bližnji bodočnosti lahko izpo- polnile praznine, ki jih imamo v grad- beni stroki. »Vse ostalo smo še nekam rešili« je ponovno dejal toV. Stem, »uredili smo prevoz in s tem rešili te- žaven problem dovoza gradbenega in drugega materiala, nabavili smo tri av- tomobile, organizirali smo lastno mi- zarsko delavnico, močno pleskarsko in tesarsko skupino, skratka postali srno popolnoma samostojno podjetje in lahko izvršujemo vsa dela. Le glede tehnič- nega kadra še šepamo, vendar se bomo potrudili, da odpravimo tudi to te- žavo.« Delo jo sedaj na vseh gradiliščih v polnem, razmahu in se verjetno pred zimo ne bo končalo. Ce bomo tudi v Celju in okolici pričeli s komunalnimi gradnjami, kakor to že delajo v neka- terih okrajih, potem bo tudi to grad- beno podjetje dobilo še nove naloge in potrebovalo še nove delavce. Tako je tudi prav in v redu. Z vsako novo gradnjo se zboljšujejo naše pri- like, naši življenjski pogoji, za čemer vsi težimo. Gradbeni obrat Okrajne zadružne zveze v Celju je prestal svoje prvo in najtežjo preizkušnjo. Brez te- žav verjetno ne bo tudi v bodoče, ven- dar pa dosedanje delo dokazuje, da jih bodo znali odstranjevati tudi v bodoče. Končna bilanca sedanje in nadaljnje poti bo s pravilnim delom lahko samo pozitivna. Ta interes in cilj ima pred seboj celoten delovni kolektiv in te težnje bo podprla tudi sindikalna po- družnica, ki so jo pred kratkim usta- novili. Sindikalna podružnica že uspešno deluje. V njenem sklopu so ustanovili tudi godbo na pihala, ki bo 1. maja imela svoj prvi javni nastop pri prvomajskih svečanostih v Logar- ski dolini. Ena izmed najboljših gradbenih skupin pri gradnji »Agroservisa« v Šem- petru pod vodstvom tov. Jože Braniše Prvi rezultati popisa prebivalstva v Celju Celje ima 25.455 prebivalcev Popis in vse vrvenje okoli njega je za javnost minul. Caka pa še polno drobnega, zamudnega in utrudnega de- la statističnih uradov, preden bo celo- ten material dokončno ui-ejen in re- zultati preverjeni in ugotoljeni ter s tem dani tudi javnosti na vpogled. Ker je pa naš list obljubil svojim bralcem, da bo rezultat popisa prebi- valstva v Celju objavil — tudi v zvezi z nagradnim natečajem, ki se ga je žal udeležilo le majhno število ljudi — svojo obljubo drži — s potrebno zakas- nitvijo jasno — in objavlja prve, pou- darjamo prve rezultate. (Poudarjamo zaradi tega, ker so še možne malen- kostne izpremembe oziroma popravki.) Celje ima s stanjem 1. aprila 1953 25.455 prebivalcev, od tega 13.643 žensk in 11.812 moških. Pozitivna razlika z ozirom na zadnje štetje 1948, ko je Celje štelo 21.701 pre- bivalcev iznaša 3754 ljudi oziroma be- leži 17% porast. Ce upoštevamo, da je Celje imelo leta 1948 11.676 žensk in 10.025 moških, je porast prvih izrazen v absolutnem številu 1967, drugih pa 1787 oziroma v odstotkih prvih 17%, drugih pa 16%, kar razliko nekako, če računamo na isti síM'azmerni razvoj, izenačuje. Popravki, ki bodo pa le malenkostni, če sploh bodo, bodo pa ob času, nak- nadno točno objavljeni. DELOVNI KOLEKTIV PODRUŽNICE Celje, telefon štev. 24-96 s poslovalnicami: Trbovlje, telefon štev. 2-1, Velenje, telefon štev. 3, Slov. Konjice in z vsemi zbiralnimi bazami: Y Solčavi, Ljub- nem v Sav. dol.. Gornjem gradu, Šempetru, Mozirju, Šniartnem ob Paki, Mislinju, Žalcu, Rogatcu, Kozjem, Podčetrtku, Imenem, Radečah, Zidanem mostu, Hrastniku in Zagorju. Želi vsem svojim sodelavcem, dobaviteljem, odjemalcem in vsem delovnim kolektivom veseli delavski praznik 1. maj! Vse л'rste odpadkov odkupujemo po najvišjih dnevnih cenah! Uprava in Delavski svet podružnice »Odpad« v Celju Projektivni biro СББЈБ POZDRAVLJA VSE DELOVNE LJUDI CELJA IN ČESTITA K MEDNARODNEMU PRAZNIKU DELA Projektira visoke, nizke gradnje in interierje Foto Pelikan CELJE - RAZLAGOVA UL. PORTRETNI FOTOGRAF IN SPEGIALIST ZA INDUSTRIJO Čestita delovnim ljudem k prazniku 1. maju in se priporočal DELOVNI KOLEKTIV trgovskega podjetja z drvmi in premogom KURIVO-CEUE želi vsem delovnim ljudem obilo veselja nad doseženimi delovnimi uspehi ob delavskem prazniku 1. maju! Kaj moramo vedeii pri uveljavanju pravic pri Zavodu za socialno zavarovanje PONAREJANJE LISTIN JE STROGO KAZNIVO. — DOKAZOVANJE S PRIČAMI JE PODVRŽENO STROGI KONTROLI. — KAKO JE Z UREDBO, KI PREDVIDEVA, DA SE USTAVI DRUŽINSKA POKOJNINA VSEM VDOVAM, KI SE NISO IZPOLNILE 45. LETO STAROSTI Vsak državljan, ki hoče uveljaviti neko zakonito pravico, mora upraviče- nost do isto dokazati. Naša, res napred- na zakonodaja o socialnem zavarova- nju pozna vrsto dajatev, ki jih zavodi za socialno zavarovanje izplačujejo svojiim> članom, kateri morajo pravico do teh dajatev dokazati. V skladu z načelom upravljanja pod- jetij po delovnih kolektivih upravlja- jo tudi zavode za socialno zavarovanje predstavniki zavarovancev, ki so iz- voljeni na tajnih volitvah, kateri pa stojijo pred težko nalogo, dä pravilno gospodarijo s sredstvi, ki jih ustvarja- jo naši delovni kolektivi za svoje bolne in stare tovariše, za njih otroke in za one, ki so se pri delu ponesrečili. Tako morajo priznavati pravice do pokojnin in do invalidnin, pravico otro- ških dodatkov, pravico do bolniške oskrbnine, opreme za novorojenčka, po- grebnine, potnih stroškov itd. Obstoj pravice do vsake izmed teh dajatev pa mora zavarovanec dokazati. Pravico je mogoče dokazati na več na- činov. Najobičajnejše dokazilo je origi- nalna listina ali njen overovljen pre- pis, če pa tega ni na razpolago, pa izpoved prič. Vsako predloženo dokazilo zavod za socialno zavarovanje točno preveri, ugotovi pristnost tega dokazila, kakor tudi iz tega izhajajoč obstoj ali neob- stoj zavarovančeve pravice. Pri svojem delu smo opazili, da se razni zavarovanci poslužujejo starih, danes že neveljavnih listin, ali pa, kar je še huje, originalno listino poprav- ljajo, da bi na ta način prejeli dajatve, ki jim sicer ne bi pripadale. V svoji praksi smo naleteli na primere, ko so posamezni zavarovanci zlasti datume na listinah radirali ter pristavljali no- ve, da bi tako pri presoji pravice po- motoma smatrali listine kot pristne. Ne gre samo za moralno zavrženost takega ravnanja, da se je na ta način po ne- potrebnem izdal denar, ki bi bil bolj koristno uporabljen drugje. Opozoriti jo namreč treba, da je po- narejanje listin strogo kaznivo ter smo že nekaj sličnih primerov prijavili jav- nemu tožilstvu v kaznovanje. Ponareje- valci takih listin, ki so skušali tako priti do denarja, naj vedo, da nekaj stotakov denarja pač ni toliko vrednih, kakor dobro ime. in zlasti ne toliko, kakor osebna svoboda. Taki ponareje- valci naj bodo prepričani, da bodo ob- sojeni na primerno zaporno kazen ter da bodo poleg tega še izgubili denar, do katerega niso upravičeni. Poudarili smo že, da listine dobro pregledamo in ugotavljamo pristnost vsake. Pred kratkim smo n. pr. obravnavali primer ponarejenega potrdila neke šo- le v Ljubljani, pri čemer smo ugoto- vili, da je predlagatelj popravil datum. Posledica tega bo, da bo predlagatelj izgubil pravico do otroške doklade za vedno ter da bo »med sebi enakimi« vsaj eno leto razmišljal o nesmiselnosti svojega ravnanja. - Posebno poglavje pri našem delu pa so izpovedi prič. Res je, da zlasti starejši kmečki de- lavci v prejšnjih letih niso polagali po- sebno važnosti za svoje dokumente, za- radi tega danes nimajo v rokah nobe- nih dokazov o tem, da so bili in koliko časa so bili v službi. Drugi razlog, iz katerega je zelo dosti ljudi izgubilo svoje dc'kumente, so vojni dogodki in divjanje okupatorja po naši zemlji. Kri- vično bi bilo, če bi takim ljudem ne dali možnosti, da bi dosegli svoje pra- vice, zlasti ker sami niso krivi, da nimajo dokumentov v* rokah. Zaradi tega je zakonodajalec pred-, videval, da je mogoče posamezne pra- vice iz socialnega zavarovanja doka- zovati z zaslišanjem prič zlasti v onih primerih, kjer listine niso na i-azpo- lago. Med ljudmi je najbolj znan način zaslišanja prič v zvezi s priznavanjem pokojnin in v zvezi z izdajo novih de- lovnih knjižic. Vsak predlagatelj, ka- teri nima dokazane gotove dobe svoje zaposlitve z listinami, stavi zavodu za socialno zavarovanje (popreje sodišču) predlog, da se naj zaslišijo priče, ki bodo izpovedale okolnosti prejšnjih predlagateljev zaposlitev. Pri tem smo pa naleteli na zelo čudne odnose, ki jih imajo nekatere priče do zavodov za socialno zavarovanje, ki so v tem pogledu oblastven ftrum. Dogajalo se jo in sc še dogaja, da prihajajo priče z listki v rokah in hočejo na osnovi tega izDOvedati o posameznih predla- gateljevih zaposlitvah. Na vprašanje, od kod jim tak listek, priznajo pona- vadi brez nadaljnjega, da jim je tak listek dal predlagatelj sam, češ, da ne bi priča »pozabila«, kaj mora izpove- dati. Naravnost smešno je in v na- sprotju z bistvom pričevanja, da je treba priči kako okolnost, ki jo je iz^ vedela pred 2 ali 3 dnevi, ko je go- vorila s predlagateljem, napisati, da je ne pozabi, ko pa pri zaslišanju pripo- veduje o zaposlitvah predlagatelja pred 20, 30 ali 40 leti, pa trdi, da se jih točno spominja, čeprav je ravno tak listek dokaz o njenem slabem spomi- nu. Bistvo pričevanja je v tem, da priča izpove iz svojega lastnega spo- mina, opazovanja, primerjanja in slič- no, kaj o predlagateljevih zaposlitvah ve, ne pa, da z naravnost smešno sigur- nostjo trdi, da je n. pr. nekdo dne 23. julija 1908 nastopil službo, ne da bi pri tem vedel pojasniti, iz »kakšnih razlogov se tega dejstva spominja. Taka pričevanja pri nas posebno kri- tično premotrimo ter odrečemo takim pričam verodostojnost in smatramo ta- ka dejstva za nedokazana. Predlaga- telji in priče so imeli s tem nep>otrebne stroške, ker so pravice do dajatev in socialnega zavarovanja izgubilei. Za- radi tega opozarjamo vse prizadlste, da naj predlagajo zaslišanje takih prič, ki vedo iz lastnega spomina potrditi vse okolnosti (priče, ki so delale s pred- lagateljem skupaj ali n. pr. priče — osebe, ki niso stanovale v isti hiši, skupaj hodile v šolo ali slično). Prav tako ni priporočljivo predlagati za pri- če ^)ližnje sorodnike, ker take izjave niso vedno verodostojne, kot je po- kazala dosedanja praksa. Končno bi hoteli opozoriti še to, da je za svojo izpoved pred zavodom za socialno zavarovanje vsakdo prav tako kazensko in materialno odgovoren, ka- kor za svojo izjavo pred sodiščem. Ne- kateri namreč vse preradi smatrajo pričevanje pred zavodom za socialno zavarovanje za neke vrste »čut prija- teljstva«, da z raznimi neresničnimi iz- javami, v katerih resničnost sami niso prepričani, pomagajo svojemu znancu ali prijatelju do pokojnine, pa če je do tega upravičen ali ne. Zaposlitve, ki jih predlagatelji doka- zujejo s pričami, so podvržene posebno strogi kontroli in priznamo takQ de- lovno razmerje le v prhneru, kjer so vse okolnosti zanesljivo izpričane. Izven teh nakazanih problemov je naš upravni odbor tudi razpravljal o Uredbi o spremembah in dopolnitvah uredbe o določitvi in prevedbi pokoj- nin, ki je bila objavljena v Ur. 1. št. 2 iz leta 1953. Ta uredba predvideva, da se ustavi družinska pokojnina vsem vdovam, ki še niso izpolnile 45. leto starosti, če- prav jim je bila po prejšnjih pred- pisiih priznana. Pri razpravljanju posameznih prime- rov smo ugotovili, da gre v veliki ve- čini primerov za ustavitev pokojnine vdovam, katerih možje so padli kot žrtev fašističnega terorja, bodisi kot talci, bodisi kasneje kot partizani. Tu- kajšnji upravni odbor je mišljenja, da je to zakonito določilo preveč splošno ter v gotovih primerih naravnost na- sprotno pridobitvam NOB. Smatramo, da nasprotuje pridobitvam NOB dolo- čilo, ki je tako stilizirano, da niso vdove-žrtve fašističnega terorja avto- matično izvzete iz tega določila. Razen tega smatra, da bi bilo to določilo po- trebno popravka, kajti vdove, ki so sedaj uživale družinsko p>okojnino in so stare že blizu 40 let, pač ne morejo resno računati na neko zaposlitev, ko pa imamo dovolj delovne sile na raz- polago, ki je mlajša, višje kvalificirana in v delu izvežbana. Sigurno je, da se bo vsak delodajalec 40—45 let starih vdov, ki imajo morda še celo več otrok, branil vzeti v službo, dočim je ona v to prisiljena, ker avtomatično izgubi pravico do družinske pokojnine. Zaradi tega je naš upravni odbor mišljenja, da je to zakonito določilo nujno potrebno revidirati, tako da se vse že priznane družinske pokojnine v celoti izplačujejo, zlasti pa še v pri- merih, kjer so možje padli kot žrtev okupatorjevega terorja. »Savinjski vestnik«, l.maj 1953 Stran 7 Iz celjskih koncertnih dvoran (Celjani smo imeli pred kratkim pri- liko prisostovati trem kvalitetnim kon- certom, ki vsak po sebi spadajo v po- ^gem samostojno glasbeno področje. j\/[ladinski zbor II. gimnazije je pod vodstvom dirigenta Jurja Vrežeta ab- golviral CElovečerni program mladinskih pgsmi. Zbor je številen in zajema mla- dino od I. do V. gimnazijskega razreda seveda po zvočnosti ne doseza so- rodnega zbora I. 'gimnazije, v katerem poje že zrela mladina do maturitetne stopnje. Priznati pa je treba pevovodji izredno požrtvovalnost in velike pe- dagoško zmožnosti, saj je znano, da je jnladino posebno težavno vzgojiti do one pevske stopnje, ki ima koncertni značaj. Vrežetov mladinski zbor ima vse pogoje s pevovodjem vred, da se uvrsti z leti med močno pomembne to- vrstne zbcTe v Sloveniji. Akademski pevski zbor iz Ljubljane ' je prinesel za Celjane povsem nov in originalen program s podi-očja naše folklore. Tri ženitvovanjske suite (Ko- roška, Dolenjska, Panonija) so prika- zale ob komentarju v narečju vse po- sebnosti bogatih ženitvovanjskih šeg in običajev, posameznih dialektičnih skupin slovenske zemlje. Razume se le one, ki so v zvezi s pevsko obliko. Pri- reditelji te pevske zvrsti so naši od- lični komponisti, ki poznajo bistvo na- šega glasbenega narodopisja. Oblika in izvedba pod vodstvom Radovana Gobca je bila vrhunska. Zbor zveni homogeno, brez artističnih primesi, polno, mehko in krepko kot zahteva vsakokratni glas- beni izraz. V nekaj letih se je zbor, V\ ïvadaljuje prebogato tradicijo APZ pod bivšim Maroltovim vodstvom, po- vzdignil nesporno med redke višinske vokalne zbore Slovenije. Prof. Sancin nas je to pot s svojim celjskim orkestrom prepričljivo osvo- jil. Na programu so bile klasične kom- pozicije, ki so tako glede interpreta- cije kakor tudi tehnični izvedbi sila zahtevne, da še ob izbranih poklicnih godbenikih komaj zamore j o publiko pritegniti in osvajati ves koncertni ve- čer. Oboje se je Sancinu in njegovim požrtvovalnim godbenikom v polni meri posrečilo. Nedvomno pa je bila osredna točka s solistko prof. Bredo Rajhovo iz Maribora glasbeni višek večera. Koncertna pianistka je odigrala kla-^ virski part virtuozno, v interpretaciji se je poglobila v Beethovnovo muziko z veliko ljubeznijo in ognjem mlade duše! Ob letošnjem koncertu celjskega or- kerstra se je vredno zamisliti v po- men njihovega dela. V Celju nam raste orkester, ki je zavidanja vreden še v sredini večjih mest. Res, da si mora še izposojevati instrumentaliste mimo godbenikov na lok, kadar nam želi nji- hov dirigent izvajati kompozicije, ki polneje zvene. Vendar pa ni dvoma, da nam rastejo na tukajšnji Glasbeni šoli že mladi bodoči člani orkestrov. Ob sistematičnem delu vseh glasbe- nikov a tudi naših forumov — zlasti sedaj, ko se bodo odprla vrata novega gledališča — bo potrebno orkester raz- širiti in dopolniti še z manjkajočimi instrumenti, da bo Celje nekoč imelo vsaj v manjši obliki lasten filhanno- nični orkester. Prof. Sancin trdoživo gradi svoj orkester in kot čebelica pridno skrbi za rast godbenega orker- stra. Naši vokalni zbori se ne morejo v Celju pritoževati, da jih publika ne ceni, tudi znatno materialno pomoč uživajo od sliupnosti. Celjski godbenij orkester — zdi se nam tako — je še^ vedno vse premalo podprt s strani' javnosti, zlasti z one strani, ki omogočaj življenje godbenikov različnih instru-^ mentov v naši sredi. V tej smeri bo' še potrebna večja skrb in uvidevno-st.. Proi. Sancinu in njegovi požrtvovalni godbeni družini Celjani iskreno česti- tamo k umetniškim uspehom tako zna- čilnega koncertnega večera. .... . A. S. Dirigent Radovan Gobec (karikatura) PREŠERNOVA DRUŽBA bo vsako leto poslali med slovensko ljudstvo pet knjig zi 240 din DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE PERILA IN VOLNENE KONFEKCIJE ŽELI VSEM DELOVNIM LJUDEM OB INTERNACIONALNEM PRAZNIKU DELA NOVE USPEHE V BORBI ZA SOCIALISTIČ- NO DEMOKRACIJO IN SOCIALIZEM! O nalogah in organizatiji dela Društva prijateljev mladine v Celju v zadnji številki našega lista smo se dotaknili vprašnja, zakaj Društvo pri- jateljev mladine v Celju še ne deluje in kaj je potrebno, da bo društvo začelo delovati. Ustanovni občni zbor Zveze društev prijateljev mladine v Ljubljani je j)o- kazal, da v Sloveniji uspešno deluje že več takih društev, katerih naloga je nadvse plemenita, to je skrb za našo mladino. Nastala je torej potreba, da se ta društva med seboj povežejo in se na republiških skupščinah njihovi za- stopnik: pogovore o uspehih in neuspe- hih njihovega dela. Le tako je mogoče določiti enotne smernice za novo skrb-1 stveno in vzgojno delo v korist staršev in njihovih otrok. Ni več vprašanja, da v Celju tako društvo ne bi moglo delovati ali da zanj ne bi bilo zanimanja. Kaj nas je torej napotilo k njegovi ustanovitvi lansliega leta? Res {e, da se starši, vzgojitelji in množične organizacije trudijo, da bi mladino vzgojili v plemenitem člove- čanskem duhu, s pravim socializmom prežete ljudi, z duhom zvestega patrio- tizma, z ljubeznijo do svojega materi- nega jezika in s spoštovanjem do vsega lepega in dobrega. Mar tega nismo go- jili že doslej? Ali ne skrbe za to že naše množične organizacije? Ze, že, toda mladini staršem in vzgojiteljem je tre- ba še nekega, h kateremu se lahko za- tečejo tudi takrat, ko začutijo potrebo izredne pomoči. Cesto se zgodi, da pri mladini ne opravijo vsega niti starši niti vzgojitelji. H komu se tedaj naj zateče? Ali ni v tem primeru nepri- stranski svetovalec najbližji? Prav v tem društvu bi naj našla najpopolnejšo zaščito. Pomagalo bi lahko tako mladini kakor staršem in vzgojiteljem. Od ne- godnih let pa tja do popolne zrelosti bi lahko mladina iskala pri društvu svo- jega najboljšega prijatelja, svetovalca in zaščitnika. Z reševanjem zdravstve- nih, materialnih, učnih in mnogih dru- gih vprašanj bi lahko bilo društvo mla- dini v dragoceno pomoč, saj bi lahko bilo povezano z vsemi vzgojnimi, zdrav- stvenimi, socialnimi, gospodarskimi, po- litičnimi in drugimi ustanovami. — Skratka: društvo bi lahko, ne, moralo bi imeti dobro organizirano mladinsko posvetovalnico, ki bi odgovarjala na vsa pereča vprašanja, ki mladino težijo. Izbirala bi ji poklice in jo po njeni sposobnosti vanje usmerjala. Posredo- 'vala bi pri vseh ustanovah, pri težkem učenju oskrbovala z inštruktorji in učnimi krožki, pri iskanju stanovanj in primernih letovanj, prirejala ekskurzije v razna p>oklicna področja, da bi mla- dina videla različno delo in si po njem izbirala svoj poklic. Neizčrpne so na- loge take mladinske posvetovalnice. Podobna ustanova, ki bi pri društvu blagodejno vplivala, bi bila posvetoval- nica za starše, v katero bi se zatekali po pomoč v najkritičnejših trenutkih. Ločeno vsaka zase, po pc'trebi pa obe. posvetovalnici skupaj bi lahko delali za neprecenljivo korist mladine. Društvo kot celota bi lahko reševalo vsa načelna, vzgojna, šolska in eko- nomska vprašanja, kolikor se tičejo mladine same. Pro.svetni oblasti in množičnim organizacijam bi lahko da- jalo dragocene pobude in nasvete, od njih pa prejemalo sugestije za izpopol- nitev svojega delokroga. Ce upoštevamo, da je sedaj v Celju okrog 5000 samo učeče se mladine in da bi pod društveno varstvo prišla še vsa predâblska mladina in da bi v njem iskalo pomoč in nasvete mnogo staršev in vzgojiteljev samih, pjotem je potreba takega društva več kot prepričljiva. Razume se, da društvo ne sme po- stati kaka šolska organizacija, kjer bi zopet imeli kakor v šoli prvo besedo učitelji, profesorji in poklicni vzgoji- telji — ne, društvo naj postane organi- zacija članov iz najrazličnejših poklicev in vidnih predstavnikov raznih zdru- ženj, ustanov in forumov. Šele v drugi vrsti naj pridejo v društvo tudi vzgo- jitelji, ki bi s svojimi nasveti in sode- lovanjem prispevali svoj delež. Ako bi • društvo sestavljali pretežno prosvetni delavci, potem je njegova ustanovitev zgrešena in nepotrebna. Zadeva društva pa je, kako se bo društvo naši javnosti predstavilo s svo- jim, delom in kje si bo izbralo svoj de- lovni prostor, da bo dostopen mladini in staršem. Uspeh dela bo odvisen od prizadevanja vsega članstva in šele v drugi vrsti od društvenega odbora. Osebni stiki v poslovnem prostoru in delovne skupščine bodo lahko največ koristili plemenitim stremljenjem nove organizacije. Res je tudi, da bo moral novi' odbor delo voditi in usmerjati, toda brez iz- datne pomoči članstva te naloge ne bo mogel izpolnjevati. Še preden bo društvo v gornjem smi- slu začelo poslovati — in če poslovalo ne bo, ga ni vredno oživljati — bo nastalo vprašanje prostora, kjer bi svoje naloge nemoteno opravljalo. Šole so tako natrpane, da v njih ni mogoče dobiti niti enega prostora. Pa tudi iz nevtralnega stališča do šole same bi bil priključek društva h kaki šoli zgrešen. Po drugi strani je v Celju stanovanjska kriza tako pereča, da v škodo stano- vanjskega fonda pač ne kaže iskati no- vih društvenih prostorov. Imamo pa v Celju mnogo družbenih organizacij in ustanov, ki že imajo svoje delovne pro- store, ki jih iz tega ali onega vzroka ne izkoriščajo (popolnoma. Z združitvijo dveh takih lokalov bi se dal za Društvo prijateljev mladine najti primeren pro- stor. Prostor mora biti v središču me- sta, dostopen mladini in staršem kakor tudi vsem, ki bodo v njem iskali pomoč in zavetje. Odpreti bo moralo stalno dežurno službo v najprimernejšem času, če bo hotelo vršiti svojo vzgojno misijo, za katero je namenjeno. Izbrati bo moralo tudi primerne osebe, ki bodo z obsežnim znanjem, prikupljivim nastopom vne- male zaupanje do sebe in društva pri mladini in pri odraslih in prav od njih bo odvisen uspeh društvenega delo- vanja. Ce nekoliko nakažemo še finančno vprašanje društva, bi bilo podano šele ogrodje, na katerem si bo rtovo društvo zasnovalo svoj delovni program in zmožnost svojega obstoja. Članarina po- leg ostalih članarin, ki jih naše ljudstvo že plačuje svojim številnim organizaci- jarn, ne bo smela biti visoka. Vsekakor ho društvo navezano na podpore, naj jih prejema v kakršni koli obliki in od-j kogar koli. Vsi, ki bodo videli v društvu koristno ustanovo, bodo radi prispevali poleg članarine še kak podporni znesek. Najtežji bo začetek. Z dobro organizirano dejavnostjo in natančno registracijo opravljenega dela in vprašanj, ki se bodo sproti pojav- ljala, bo društvo lahko zbiralo drago- ceno" gradivo za smotrno obravnavanje vseh vzgojnih vprašanj, za katera se resno zanima naša javnost. Na taki osnovi bo društvo postalo ena izmed najpomembnejših in najkoristnejših or- ganizacij v Celju. Mnogo vprašanj, ki jih bo prinašalo življenje in vsakdanja skrb za mladino niti društveni funkcionarji ne bodo mogli rešiti takoj, marveč bodo potre- bovali izdatne pomoči raznih poklicnih svetovalcev: zdravnikov, juristov, psi- hologov, gospodarstvenikov, vzgojiteljev in drugih specialistov. Nepregledna bo vrsta vprašanj, ki bodo zanimala mla- dino in starše in kako prijetna bosta njihov občutek in zavest, da imajo or- ganizacijo, h kateri se lahko zaupno zatekajo po pomoč v življenjskih ne- prilikah in težavah. Vse drugače bodo znali ceniti velika prizadevanja vzgoji- teljev in ljudske oblasti, če jim bo društvo znalo prikazati njihove dobre namene. Odkrivali in popravljali bomo s pomočjo društva razne napake, ki se pojavljajo pri vzgoji mladine in pri starših in vzgojiteljih samih. Nihče ne dela napak namerno, zato bo marsi- komu dovolj, če nanje pokažemo. Naj so naloge društva še tako skopo nakazane, je vendar že iz tega raz- vidno, da bo društvo imelo mnogo hva- ležnega dela, ki čestokrat ne'bo lahko. V letalu nad Celjem Letalo, ki je priletelo iz Ljubljane je zdrsnilo po levškem letališču in obstalo pred našimi radovednimi očmi. »Zračni ^ksi«, da ga tako imenujemo, je silno ^^^retna stvar. Človek bi skoraj ne ver- J^^' da more tako mala stvar letati in ^^^važati štiri odrasle osebe. Toda vsi ^vzoči, ki smo se po vrsti zvrstili na ^sjše vožnje nad Celjem in okolico, ."^0 bili od prvega do zadnjega navdu- j^^^i nad najnovejšim tipom civUnega znamke »Bonanza«. ^ ^ilot Branko Ivanuša, je tokrat men- že petič popeljal goste na zračni sprehod, vendar še ni bilo treba dotočiti ¡ goriva. To letalo porabi komaj 12 litrov j bencina na 100 km, to se pravi znatno | manj, kot moderni bičevniki ameriške- ga izvora po naših cestah. Pilot je hitro vedel, da vozi ncvinar- je, zato ni štedil z odgovori na naša vprašanja. Cim se je neobčutno letalo »odlepilo« od varne zemeljske skorje, smo se zibali nad mestnimi hi.^ami. Hm, če bi Celje na tleh izgledalo tako lepo, kot je z zraka... Strehe enotnih barv, hiše kot igračke, drevje kot naslikano, skratka vse te zapeljive drobnarije p>od. "^^v. Olga Vrabičeva po poletu nad Celjem in okolico izstopa iz letala. nami so bile sila čedne, brez madežev. — Bomo zavili levo ali desno — je zakamuflirano izjasnil svojo skrito skrb »sopotnik« Janko, ki ga je zanimalo, kako bomo obšli Miklavški hrib, saj je izgledalo, da se bomo zapeljali na- ravnost vanj. Pa ni šlo ne levo ne des- no. Letalo se je vzpelo, naši želodci so postali malenkost lažji in že smo pre- skočili Miklavžev hram na vrhu hriba in zanihali nad Polulami. Kljub temu, da je spretni pilot z ubogljivim konjič- kom dokazal varnost, smo vendar« s tes- nobo ogledovali razvaline gradu in mi- slili, da tudi človek lahko postane raz- valina ... Elegantno se je letalo zavrtelo okoli Friderikovega stolpa, ko da se je z enim krilom naslonilo na njegov vrh. Potem je šlo nad Cretom (pokopališče je od vseh zemeljskih objektov najbolj vid- no) ... — No vidite. PUotaža je silno prepro- sta stvar, ni ovinkov ni ovir — se je muzal pilot. Nagnil nas je na levo, da je izgledalo ko da Cinkarna visi na koncih kril, potem na desno in Tovar- na organskih barvil je z okni mežikala v popoldanskem soncu. — ... in klancev tudi ni — je pove- dal in spustil železnega ptiča padati. Zlodej. Nisem utegnil gledati obrazov svojih tovarišev, kajti bil sem preveč zaposlen s seboj, da ne bi postavil na laž trditev, češ, saj sem se že večkrat vozil (transportna letala takih klan- cev ne zmorejo). Skratka človek izgubi občutek teže, želodec je v grlu, vsa kri v glavi in bogme, zdelo se mi je, da srajca sili izpod hlač. No, gledal sem pi- lota, češ, njemu tudi ne more biti vse- eno in videl, kako se nagajivo smeh- lja. Potem je šlo v drugo nasprotje. Obe skrajnosti sta enako nevšečni, kot sta oba zemeljska pola ledena. Tokrat je bila kri v petah, želodec je vtonil v drobovje, telesa nam je pritisnilo v se- deže, da pri najboljši volji ne bi mogel vstati... Pilot nam je potem pregnal vsako orientacijo. Zemlja se je postavila po- konci, kot da je zid ob katerem letimo. To kar so naša občutja imela za smer Zemljine teže je bilo nekje v vsemirju, a ljuba zemlja, na katero nas je vezala misel, nam je plesala pred očmi zdaj naprej zdaj ob strani, da me-je bilo na tihem strah če... kaj vem pravza- prav česa. Tovariš Branko se nas je naposled usmilil, verjetno tudi zaradi čistoče v letalu in spet je ptič pohlevno lebdel nad zelenimi gozdovi. Za nami je osta- jala Rožna dolina, potem v krogu proti letališču in navzdol. V tem hipu je v letalu zapel rezek signal, ki je preglu- šil glasbo v radijskem oddajniku, ka- terega zvočnik je bil nad našimi gla- vami in ves čas veselo igral. V nizkem poletu nad glavami ostalih na letališču smo spet enkrat zakrožili nad Levcem. Signal je OFK)zarjal pilota, da je pozabil izvleči kolesa za pristanek. Malenkostno nas je treslo, ko smo bili spet na trdnih tleh, toda najraje bi še letali nad strehami in gozdovi, saj smo se ravno privadili. Kadar boste vstopili v letalo ne ka- žite svoje radovednosti, kaj tak ptič vse zmore. V zraku je sijajno, razen pri »klancih« in »lopingih«. Sicer se bomo počasi navadili. Zračni promet, je pro- met bodočnosti, ki menda ni predaleč. J. K. Športno letalo »Bonanza« stran 8 »Savinjski vestnik'<, 1. maj 1953 Stev. if Okrajna zadružna zveza v Celju Telefonska štev. 24-66, 24-67 povezuje 78 splošnih kmetijskih zadrug in 3 kmstijske dslovns zadruge, ki uspešno razvijajo in krepijo gospodarsko osnovo vsem oblikam kmetijskega zadružništva v okraju Celje-okolica Kmetijske zadruge, ODKUPUJEJO IN PRODAJAJO: vse kmetijske pridelke, živino in živinorejske proizvode, sadje, zele- njavo in vino, les, gozdne sadeže in zdravilna zelišča. NUDIJO: 'Va kmetijstvo potreben reproduk- cijski material, umetna gnojila, škropiva in zaščitna sredstva, stro- je in orodje ter ostalo industrijsko blago. RAZPOLAGAJO: s 104 traktorji različnih znamk in 19 avtotraktorji »Unimogi« ter osta- limi raznimi stroji in priključki potrebnimi za vsa dela v kmetijski proizvodnji. Vsa naročena dela vam izvršijo hitro in pp konkurenčnih cenah. Ciani imajo poseben popust! S SVOJIMI POSPEŠEVALNIMI ODSEKI, kakor so to hmeljarski, poljedelski, živinorejski, sadjar- sko-vinogradniški, gozdni, obrtni, kulturni, kreditni itd., razvijajo za- druge napredno zadružništvo na vasi in pomagajo zadružnikom z nasveti in predlogi v borbi za večje hektarske donose, večjo produktiv- nost dela in znižanje proizvodnih stroškov. Trgovsko podjetje Okrajne zodružne zveze f« Vino' Celje, Zidanškova ulica 1, telefon štev. 20-69 nudi vse vrste belega in rdečega vina, rum, likerje vseh vrst naj- boljše kvalitete, pelinkovce, slivov- ko, brinjevec. Velika izbira bu- teljčnih vin. Dobavljamo odprto in vstekleničeno blago. Založna klet v Slovenj Gradcu, Slov. Konjicah in Mestinju. Lastna žganjekuha. Po želji dostavljamo tudi na dom. Ce- ne nizke! ÎLMELJARSKI INŠTITUT PRI ОЦ V ŽALCU — tel. št. 16 izvršuje se. lekcijo in analiziranje hmelja. Raz- polaga z lastnim posestvom na ka- terem vrši poizkusne nasade hme- Levo: Poslopji trgovskega pod- jetja za izvoz hmelja »Hme- zad« v Žalcu — srce hmeljar- ske dejavnosti, odkoder od- pošiljajo savinjski hmelj na svetovna tržišča. Desno: Mehanizacija kmetij- stva je osnovni pogoj za po- večanje kmetijske proizvod- nje. Z najrazličnejšimi trak- torji in z »Unimogi«, ki jih prikazuje slika, to nalogo že uspešno izvršujejo številne za- druge v celjskem okraju. Trgovsko podjetje Okrajne zadružne zveze v Celju Aškerčeva ulica štev. 19, telefon štev. 22-53, 21-91 ¡ POSREDUJE PRI ODKUPU IN PRODAJI Yseh kmetijskih pridel- kov in proizvodov, reprodukcijske- ga materiala, umetnih gnojil, škro- piva, zaščitnih sredstev, strojev in orodja. IZVAŽA vse kmetijske pridelke in proizvode, posebno les, živino, sad- je itd., izvozne kakovosti. NUDI VAM: POLJEDELSKE PRIDELKE VSEH VRST. Skladišča v Mestinju, Šem- petru in Celju. SADJE IN ZELENJAVO v poslo- Л alnici v Stanetovi ulici. Skladišča v Mestinju, Šempetru in Celju. MESNE PROIZVODE v delikatesi in mesni trgovini v Stanetovi ulici na trgu V. Kongresa. Oddelek za obnovo sadjarstva in vinogradništva pri Okrajni zadružni zvezi v Celju, Cankarjeva ulica 4, telefon štev. 24-67 razpolaga z lastnimi rigolnimi gar- niturami in priključki, s katerimi načrtno obnavlja sadjarstvo in vi- nogradništvo v celjskem okraju. Skrbi za sadni in trsni izbor in ga tudi nabavlja. Za potrebe obnovlje- nih površin. Preskrbi potrebne na- črte za obnovo. Izvaja regulacijska dela. Kmetje, zadružniki, poslužite se naših rigolnih garnitur, s kate- rimi boste hitro in poceni obnovili vaše sadovnjake in vinograde! Kmetijske zadruge, podjetja in ustanove! Naročajte vsa gradbena dela pri Gradbenem obratu Okrajne zadružne zveze v Celju Titov trg 7, telefon štev. 22-68 Izvršujemo vsa zidarska in tesar- ska dela, vodno-instalaterska, kle- parska in mizarska dela. Razen] tega vršimo soboslikarska in ple- skarska dela. Za kvaliteto, hitro iii| solidno jamčimo! Izkoristite grad- beno sezono in pohitite z naročili! | Kmetijske zadruge! Pripravite za izvoz čimveč poljskih pridelkov, zìa ine in lesa, ker si bo- ste le tako nabavile potrebne de- vize za uvoz kmetijskih strojev io reprodukcijskega materiala. S tem boste povečali proizvodnjo, olaj- šali zadružnikom delo in izboljšali njihov življenjski standard. Levo: Zapuščene virštanjske vinogradniške nasade z glo- bokim oranjem rahlja in spre- minja traktor v rodovitna tla, ki bodo rodila izbrane trsne sorte . . . Levo: Z vzrejo dobrih in zdra- vih plemenjakov izbranih pa- sem pospešujemo živinorejo, ki je zlasti v vitanjskem oko- lišu vzorna. Želeti je, da bi tudi drugod v okraju, kjer so pogoji za to, bolj skrbeli za razvoj živinoreje. Na sliki bik »Dren«. UVAŽA preko zadružnega podjet- 'ja »Agrotehnike« za kmetijstvo po- trebne traktorje vseh znamk, pri- ključke in ostale stroje, reproduk- cijski material, posebno umetna gnojila. Uvaža po posebnem naro- čilu tudi ostale stroje. PREDELOVALNICA MESA v Gre- gorčičevi ulici z vsemi vrstami mes- nih izdelkov. STROJE IN REPRODUKCIJSKI MATERIAL v skladišču v Celja, Aškerčeva ulica 19. Levo: Zadružniki celjskega okraja so pokazali na lansko- letni kmetijski razstavi uspehe svojega dela s kvalitetno iz- branimi pridelki, kakor jih prikazujeta sliki. Desno: Obiranje hmelja za- hteva gibčne roke, da je delo pravočasno opravljeno. Zara- di tega pa ne sme trpeti ka- kovost obranega hmelja, ker savinjski hmelj, nazvan ru- meno zlato Savinjske doline, uživa svetovni sloves. stev- П ♦Savinjski vestnik«. 1. maj 1953 Stran 9 Nekaterim pa le ne gre v glavo delavsko samoapravlfanie po tolikem času delavskega samo- tipravljanja podjetij v naši socialistični skupnosti bi se končno že morali zbi- striti pojmi o tem vprašanju. Na vso jrečo pretežni del naših ljudi danes že razume, da je delovni kolektiv s svo- jimi organi — delavskim svetom in upravnim odborom — tisti, ki o vsem odloča, vse vodi, žanje zasluge ali pa je kriv za napake in izgube podjetja. Da pa nekateri naši ljudje tega še ae razumejo, bi ne bilo tako strašno, če bi bili to samo taki ljudje, ki se težje pretolčejo do spoznanja, to se pravi, če njih gospodarsko in politično obzorje no dohaja razvoja. Hudo pa je, da so med temi zopet ljudje, ki bi ta razvoj morali v prvi vrsti razumeti. Pred kratkim je prvič zasedal novo- izvoljeni delavski svet »Hmezada«, za- družnega trgovskega podjetja za izvoz hmelja v Žalcu. Delovni kolektiv tega podjetja je prišel do svojih pravic, to je do odločanja v upravljanju s pod- jetjem, šele z reorganizacijo »Hmezada« v avgustu prejšnjega leta — v primeri z drugimi kolektivi torej precej pozno. Vendar je kolektiv dosegel že precejšnje uspehe, kakor je bilo videti iz poro- čila predsednika upravnega odbora, če- prav mu še man-jka izkušenj. Kolektiv kljub temu zaveda svojih pravic in dolžnosti, zato je ostro obsodil početje -predsednika upravnega odbora bivše hmeljarske zadruge Jošta Martina, ki je na neki seji žalske KZ blatil ljudi iz »Hmezada«, ♦ čeprav ne poimensko. Opazka, ki jo je dal, -je prvič nedostoj- na kulturnega človeka, drugič pa, če jo vzamemo s stališča današnje stvar- nosti, ne prizadene le posameznikov, katerim jo je morda v prvi vrsti na- menil, temveč je žaljiva za ves ko- lektiv, ki je demokratično in zakonito izvolil svoje predstavnike v delavski svet in upravni odbor. Tu prihajamo spet k uvodu. Danes podjetje ni več odvisno od enega ali dveh ljudi v pod- jetju. To bi prav tov. Jost, ki mu nihče ne odreka njegovih sti'okovnih in um- skih sposobnosti, moral prav dobro ve- deti. Ce pa morda misli nasprotno, češ da je lahko jDodjetje, kjer dela in ustvarja nad sto ljudi, odvisno od dela . in početja enega človeka, je lahko to samo plod lastnih izkušenj, ozirom« prakse. Cas pa*bi že tudi bil, da bi tov. Jost in morda še kdo, spoznal upravičenost reorganizacije »Hmezada«. Omenui smo že, da je delovni kolektiv »Hmezada« šele po tem odloku Ijudslce oblasti pri- šel do svojih pravic in tako po dolgi dobi postal enakovreden partner osta- lim podjetjem. Tudi proizvajalec hmelja ni bil z reorganizacijo prav nič pri- krajšan, saj je mesto njegovega odlo- čanja v hmeljarskem odboru KZ, kjer se lahko njegove težnje mnogo bolj in neposredno uveljavljajo. Dejstvo je, da bivša hmeljarska zadruga s skoraj 3000 člani ni mogla za proizvajalca pred- stavljati demokratične oblike uprav- ljanja. Letni občni zbor zadruge, ki se ga je po navedbi udeležuo ca. 400 čla- nov — razen v enem primeru — pač ni bil zadostno jamstvo, da bi volja in težnje večine res lahko prišle do velja- ve. Po drugi strani pa so zaradi takega centralizma »Hmezada« kmetijske za- druge le životarile, torej prav tiste oblike, v katerih lahko proizvajalec najbolj neposredno odloča in je tudi njemu v polni meri zagotovljeno demo- kratično upravljanje. V kolikor je bil kdo z reorganizacijo osebno prizadet, to ni stvar delovnega kolektiva »Hmezada«. Dejstvo je, da se tudi ta kolektiv zaveda poglabljanja so- cialistične demokracije in pravic, ki mu jih ta daje, zato si jih ne pusti kratiti, pa naj si bo v taki ali drugačni obliki. Delovni kolektiv »Hmezada« se tudi zaveda težav, s katerimi se bo moral še v bodoče boriti. Zato sprejema vsako konstruktivno kritiko, zavrača pa način, kakršnega se poslužuje tov. Jost, ki mu vsekakor ni v čast. KAR JE »NOBL«, JE »FAJN« V začetku leta smo v rubriki »Svrk po napakah« objavili članek pod tem naslovom, ki je neupravičeno zadel to- varišico Schmidtovo, uslužbenko pri Upravi državnih stanovanjskih zgradb. Tovarišica Angela Schmidtova je svoj priimek začela pisati spet z nemškimi črkami na zahtevo Notranjega odseka, leer je priimek tako zapisan v matičnih knjigah. S tem je bil članek, ki je očital tcvarišici Schmidtovi nemčurstvo, ne- upravičen. Uredništvo. " (Opomba: Uredništvo, ki je ta članek napisalo po ustnem zahtevku tov. R. M., sporoča, da v bodoče takih osebnih stvari ne bo objavljalo. Vsi članki mo- rajo biti napisani in podpisani, ured- ništvo pa takih člankov ne bo pisalo po ustnih naročilih, ker se dogaja, da v primeru odgovoirnosti taki dopisniki va- lijo svojo krivdo na uredništvo. VODA — VAŽN.\ KRMA ZA ŽIVAL Ce naša živina strada vode, požre zato mnogo več druge krme, ne da bi dala pravih koristi. Od naših domačih živali more samo jalova ovca dalj časa živeti brez vode. Živali je napajati ne po naši volji, temveč po njihovi potrebi. Umazane luže se gabijo živini prav tako kakor ljudem, živali použijejo take vode le toliko, da si pogasijo najhujšo žejo, ne pa toliko, kolikor potrebuje za proizvajanje mleka in mesa. V hiribov- sldh vaseh je vprašanje vode bolj pe- reče. Ponekod varčujejo ljudje z vodo še zase, kaj šele, da bi jo privoščui živini po njeni potrebi. Voda služi živalim: za raztapljanje krme, za premikanje raztopljene hrane po prebavilih, za izločevanje neizkori- ščenih in strupenih snovi, za proizvod- njo mleka in za urejevanje telesne to- plote. Na mleko pri kravah odpade 15 do 25% vode, pri odličnih mlekaricah pa celo več, mleko vsebuje okrog 87% vode in ga žival ne more nikdar tvoriti več, kakor je v organizmu za to vode na uporabo. Pomanjkanje vode spravlja vse delo- vanje organizma v nered. Pri kravah je s poizkusi ugotovljeno, da potrebuje okrog 4 kg vode na vsak kilogram suhe snovi v krmi. Ni pravilno napajanje niti pred niti med niti takoj po krmljenju, temveč nekoliko ur kasneje. Preobilica vode pa odpravlja za pre- bavo krme v želodcu pripravljene so- kove. Pri večjem pomanjkanju vode použijejo krave več krme, toda količina mleka in živa teža upada kljub večji količini krme. Ce v hlevu ni napajalnikov, je treba napajati krave vsaj trikrat na dan, od- lične molznice celo večkrat. Dolžan Franjo Celie - Jetniška 4 ■ Telefon 26-95 hieparstvo in oblastveno honcesionirani vodovodni instalater Čestita svojim strankam in vsem delovnim ljudem k 1. maju I VULKANIZACiJA CELJE čestita svojim strankam k 1. maju Koštomaj Karel kleparstvo Celje, Tovarniška 15 Prevzema vsa v stroko spadajoča dela in avtokaroserije ter čestita svojim strankam k 1. maju Delovni kolektiv PLINARNI - VODOVOD CELJE ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM CELJA K DELAV- SKEMU PRAZNIKU 1. MAJU! Mehanizacija je o.snovni pogoj za razvoj kmetijstva. Naše kmetijske zadruge razpolagajo že z velikim številom stro- jev. Slika prikazuje globoko oranje zemljišča, kjer bodo uredili sadne plantažne nasade. Novosti in zanimivosti po svetu šE TRI ZA AVTOMOBILISTE Iznašli so aparat za gašenje požara, ki tehta manj kot en kilogram in vse- buje nad pol litra ga?'Lie snovi, ki jo lahko uporabijo za rasen j e v oddalje- nosti sedmih metrov. Iznašli so tudi verigo za avtomobilska kolesa, ki se natika na kolo s pomočjo kabla. To lahko storijo v eni minuti, ne da bi premaknili vozilo. Praktična je tudi iznajdba, ko lahko šofer z enostavnim pritiskom na vzvod posipi j e zadostno količino peska na pot^ pred seboj, če mu začenja drseti. No, v naših ledenih klancih bi mu nemara kmalu zmanjkalo peska, pa bi kljub temu moral izstopiti in si pomagati z rokami ali lopato. NOVA ANTROPOLOŠKA NAJDBA V JUŽNI AFRIKI Južnoafriški paleontolog Robinzon je v neki votlini med apnencem našel ostanke opice-člcveka »telantropusa«. Baje je najdba stara več kot milijon let. Najdba pi-votno ni vzbudila zani- manja, zdaj pa se zanjo zanimajo tudi drugi znanstveniki. NOVA PRENOSLJIVA HIŠA IZ ALUMINIJA Nedavno je v Angliji tvrdka Boot & Co. pokazala novo vrsto prenosne hiše. Le-ta je lahko prenosljiva, saj najtežji del tehta komaj nekaj nad 6 kg. Sesta- vijo jo lahko trije nekvalificirani delav- ci v dveh urah brez posebnega oi'odja. Postaviti se da kjerkoli na ravnem terenu. Je nezgorljiva, za insekte ne- dostopna in je priporočljiva za tropske kraje, kjer je v njeni notranjosti pri- meren hlad tudi ob najhujši pripeki. NOV ELETRONSKI CRKOSTAVNI STROJ Neka ameriška družba za raziskave v tiskarski stroki je naznanua, da je iz- delala prvi fotoelektrični črkostavni stroj, ki bo verjetno povzročil pravo revolucijo v tiskarstvu in odpravil vse dosedanje črkostavne stroje s kovin- skimi črkami. V delu ima družba že 75 takih elektronskih črkostavnih stro- jev, ki bodo že letos dokončani. Prvič, odkar so iznašli tiskarsko teh- niko s premičnimi črkami, so zdaj osvo- bodili tiskarstvo stavljanja s kovino. Napravo sta iznašla dva francoska inženirja, L. M. Moyroud in R. A. Hi- gonnet, a razvila jo je ameriška družba. Nov elektronski stavni stroj fotogra- fira črke na vrteči se stekleni plošči in proizvaja film, s katerim je mogoče izdelati fotograviran posnetek. NOVO ZDRAVILO PROTI JETIKI Z novim zdravilom proti jetiki »iso- niazidom« je uspelo zmanjšati umrlji- vost med 237 težkimi bolniki, ki so jih zdravili v newyorski bolnišnici, na 10,5 odstotkov. Zdravniki izjavljajo, da bi ti bolniki z dosedanjim načinom zdrav- ljenja živeli samo 3 do 6 mesecev, tako da bi umrljivost med njimi narasla na 75 odstotkov. NAPREDEK V ZDRAVLJENJU RAKA Newyorski »Memorial Center za zdravljenje raka in sorodnih bolezni« objavlja poročilo o napredku, ki so ga dosegli v zdravljenju nekaterih oblik raka. Med posebnimi oblikami raka, glede katerih poročajo o važnem napredku zdravljenja,, so zlasti rak zunanjega grla, nevarni črni tumor »melanoma«, rak v nosu in prsni rak. V preteklem desetletju se je odstotek ozdravljenj raka v grlu glede bolnikov, ki so j iti zdravili v navedenem »Memo- rial centru«, v primeri s prejšnjim de- setletjem podvojil. Danes lahko raču- najo na 22% ozdravljenj, pred deseti- mi leti je bil ta odstotek le 11%. Odstotek s kirurškim posegom ozdravljenih primerov nevarnega »me- lanome« se je v zadnjih petih letih dvignu na 31%, pred 25 leti je znašal 11%. V istem obdobju se je odstotek ozdravljenj raka v nosu dvignil od 17 na 33%. Znatno izboljšanje ugotavljajo tudi glede prsnega raka. Od 350 bolnikov s prsnim rakom, ki so jih zdravili v na- vedenem centru leta 1935, jih je živelo pet let kasneje še 31,3%. Od skupine 688 bolnikov, ki so se zatekli s to bo- leznijo v center leta 1945, jih je pet let po prvem zdravljenju živelo še nad 45%. Poročilo navaja, da so »izumili za zdravljenje raka nove in varnejše vrste operacij« in dodaja, da novejša kirur- gija za zdravljenje raznih oblik raka »mnogo obeta«. O uspehih, ki so jih dosegli po novih postopkih, pa to po- ročilo še ne poroča, ker od njihove uporabe še ni preteklo pet let, ki jih smatrajo za potrebna za ugotovitev uspešnosti zdravljenja. Z novim operativnim posegom zdra- vijo zdaj raka na prsih, v pljučih in na mehurju. Poročuo pripominja, da te- melji novi postopek na raziskovanjih, ki so odkrila pota, po katerih se v te- lesu širijo te posebne vrste raka. Pri uspešnem zdravljenju raka igra veliko vlogo tudi to, da prihajajo zdaj bolniki na zdravljenje raka zgodaj, to- rej v času, ko je operacija lahko še mnogo uspešnešja. Poročilo poudarja tudi, da je nadvse važno polagati veliko pozornost na du- ševne in psihološke probleme, ki so v zvezi' s kirurgijo raka in na rehabili- tacijo bolnikov, ki se po odpustu iz bolnišnice vračajo v normalno življenje. NOVO ZAŠČITNO SREDSTVO ZA KULTURNE RASTLINE Kemične tovarne Dupont de Nemour so izdelale novo kemično snov, ki ščiti semenje kulturnih rastlin proti gobam, obvaruje seme in semenske rastline pred boleznimi v zemlji in je tudi strupeno za žuželke v zemlji. Sredstvo ščiti predvsem koruzo in fižol. Sedaj ga preizkušajo tudi na drugih kulturnih rastlinah. Slike izza železne zavese Na peronu neke železniške postaje Y Sovjetski zvezi so postavili novo sten- sko uro. Ljudje se ustavljajo in obču- dujejo lepo uro. »Zelo lepo«, izjavi ne- ka žena železničarju. »Krasno delo sovjetske tehnike«, odgovori železničar. »Kaj? Kaj ne poznaš znamke, Saj je švicarska«. Ze^lezničar: »Znamko ure že poznam, ne poznam pa tebe, tova- rišica«. V Varšavi je izginil rodbinski po- glavar, ki so ga povsod zaman iskali. Končno je rodbina dobua obvestilo, da je revež v blaznici. Prijatelji in sorod- niki so ga šli obiskat. Vsa razburjena mu reče njegova žena: »Pa saj si pri popolnoma zdravi pameti. Zakaj so te pa vtaknili v blaznico?« »Mislili so, da sem hotel pobegniti čez mejo«. »Pa je čudno, da te niso zato vtaknili v zapor«. »Mislili so, da sem hotel prekoračiti mejo proti Sovjetski zvezi«. V izložbi budimpeštanske trgovine so razstavljene pomaranče, ki jih mnogi občudujejo. Pride mimo sovjetski čast- nik, ki se ustavi in gleda. »Ali jih imate tudi pri vas?« vpraša neka žena. »Ka- ko da ne — odgovori častnik — ▼ Sovjetski zvezi je ne vem koliko to- varn, ki izdelujejo take reči.« NA KOREJI SO PREIZKUSILI NOVE PODLOŽENE ŠKORNJE Pred kratkim so na Koreji preizkusili, izboljšane podložene škornje, ki so jih izdelali v intendanturi ameriške vojske. Novi škornji se imenujejo termosuhi ter imajo za podlago enocelični umetni gu- mi namesto volne in klobučevine, ki ju sedaj uporabljajo v ta namen. Novi škornji tehtajo dva in pol kilograma ter so za 10% lažji koj; dosedanji. NOVA ZDRAVNIŠKA NAPRAVA ZA UGOTAVLJANJE NOTRANJIH BOLEZNI W. R. Bliss in dr. Douglas Howry, ki sta oba uslužbena pri raziskovalnem zavodu denverske univerzo, sta iznašla novo napravo, o kateri trdita, da bo omogočila zdravnikom proučevati dele človeškega telesa, ki jih do sedaj niso mogli pregledati z rentgenskimi žarki. S to napravo bodo z*iravniki lahko ugotovili rakasta tkiva in druga obo- lenja na ledvicah, jetrih, vranici itd. ENA KOMINFORMSKA Diplomati kominformovskih držav imajo priročnik o dobrem obnašanju. Vsekakor, če so v stiku z diplomati drugih držav morajo biti v svojem ob- našanju uglajeni in fini. Tuje diplo- mate, katerim niso posebno naklonjeni,, sprejemajo najbrž s temi diplomatskimi kurtoazijami: — Tako te bom brcnil, da boš videl vse zvezde, bitte schön! — Ce te tresnem, si boš moral kupiti nove zobe, s'il vous plait! — Dobil boš eno po gobcu, ekselen- cija! — Tresnü te bom po buči s posebnim spoštovanjem, my dear sir! — Ne mrdaj, please! KOLONIALE-ZIVILÄ-CELJE želi vsem svojim odjemalcem, Kmetijskim zadru- gam, trgovskim podjetjem, gostinski mreži in hkrati vsemu delovnemu ljudstvu, čim več zadovoljstva in delovnih uspehov za največji delavski praznik 1. maj ! stran 10 »Savinjski vestnik«, 1. maj 1953 Stev. \17 VSEM CELJANOM, DELOVNIM LJUDEM IN DELOVNIM KO- LEKTIVOM, ŽELEC JIM NOVIH USPEHOV PRI IZGRADNJI SOCIALIZMA IN SOCIALISTIČNE DEMOKRACIJE, CESTITA Vsem delovnim ljudem Jugoslavije želi obilo uspehov v izgradnji socializma in se priporoča DRŽAVNO TRGOVSKO PODJETJE .SAVINJSKI MAGAZIN'' ŽALEC ČESTITAJO VSEM DELOVNIM LJUDEM K PRAZNIKU 1. MA- JU IN ŽELIJO, DA BI V BODOČE MOGLI POKAZATI ŠE VEČJE USPEHE V BORBI ZA SOCIALIZEM, ENAKOPRAV- NOST IN MIR! Kolektiv pekov in nameščencev pri Mestnih pekarnah CELJE čestita vsem Celjanom, veselo in uspehov polno praznovanje i. maja in se sami priključujemo prvomajskemu veselju v želji, da bi še naprej kljub vsem težavam zadovoljevali potrošnike Celja! NAJ ŽIVI 1. MAJ! Lanskoletna suša je močno prizadela našo živinorejo, ker ni bilo dovolj krme preko zime. Sedaj je najhujše že za nami, saj so po blagodejnem deževju bujno ozeleneli pašniki, po katerih že pridno pasejo živino. TERMI TIFERIENSIS, QUO VADIS? Na zadnjem zboni volivcev v Laškem so občani kaj živahno posegali v de- bato. Takih demokratičnih razprav že dolgo nismo doživeli. Prerešetali so vso problematiko komunalnega gospodar- stva in vsa vprašanja, ki tako živo za- devajo slehernega prebivalca. ZAKAJ JE LAŠKO STALNO V EGIPTOVSKI TEMI? To nesrečno razsvetljavo premlevajo na vsakem sestanku, vendar do rešitve še ni prišlo. Govorili so b žarnicah, ki že po neka;j dnevih ne svetijQ več. Tov. Virant je predlagal zgraditev nove trafo-postaje pri pivovarni v zvezi z javno razsvetljavo. Tudi je nujna pre- ureditev omrežja. Ker je po izjavi tov. Yiranta vse omrežje za javno razsvet- ljavo priključeno na trafo-postajo za industrijo, premqcna sila toka v nočnem času uničuje žarnice. Od 45 javnih sve- tiljk jih sedaj gori samo še 7. Po izjavi tov. Šalabalića so izdali za žarnice samo v 1 mesecu 36.000 dinarjev, v temi smo pa vseeno. Strinjamo se z mnenjem tov. Križnika, da je treba vprašanje javne razsvetljave rešiti korenito in takoj, ker se bliža tujska sezona. Ču- dimo se pa, da je prav središče mesta z glavno cestno žilo od kolodvora pa do hotela Savinja docela v temi. Ljudje se zlasti na mostu zaletavajo v traverze in drug v drugega. Imeli smo primere, ko je tujec izstopil iz vlaka in žalostno vzdihnil: »Bože mili, ja se ne mogu snaći; molim vas, gdje je zgrada kupa- lišta?« Mislimo, da je vsak nadaljnji komentar odveč. NAMESTO OKRASJA — POVSOD SMETIŠČE Na zboru volivcev smo slišali, da je bilo Laško nekoč izredno čisto in lepo letoviško mestece. Kamorkoli pogleda- mo, povsod opazimo kupe navlake. Res- nica je tudi, da so občani postali pre- cej nedisciplinirani. Mnogi izstresavajo odpadke enostavno na prostore tik glavnih cest in ulic kljub vsem opo- zorilnim tablam. Taka smetišča vidimo ob živi meji topliškega parka nasproti bivše gostilne Rozin, pred Jeršetovo hišo na Glavnem trgu ob Savinjskem bregu pod vilo Prinčič, v neposredni bližini studenca pri hiši Topole na sej- mišču in drugod. Čudimo se, da sani- tarna inšpekcija tega ne vidi. Ta sme- tišča ne kvarijo samo lepiote mesta, ne- go so tudi legla mrčesa in raznih glodal- cev, psi raznašajo okrog odpadke, veter dviga pepel itd. Občinska uprava v Laškem bo morala uporabiti najostrejše mere, da se ta smetišča takoj odstra- nijo, odlaganje na teh mestih pa one- mogoči. Tudi cestar ne vrši svoje dolžnosti v celoti. Vidimo ga sicer na glavni pro- metni žili, vendar stranske ulice osta- nejo zanemarjene. Bivšega cestarja tov. Zupana smo čuli že od 2 zjutraj dalje, kako je pridno čistil tlak. Sploh opa- žamo, da o nekdanji čistoči Laškega niti ne moremo več govoriti. Dostikrat slišimo nekatere Laščane, kaj naj bi vse zgradili v Laškem. Mi smo mnenja. da bi najprej korenito obnovili in po- pravili vse tiste naprave, ki že obsto- jajo, in šele nato gradili nove. ' Da bi se v Laškem enkrat za vse- lej ubranili nesnage in smetišč, bi mo- rala občina izdati nalog vsem prebival- cem, da smetje odlagajo v zaprte za- boje, jih redno postavijo v jutranjih urah pred glavne vhode, kjer bi jih cestar po vrsti izpraznil na smetarski voz in odvažal na določena mesta, ka- kor je to po drugih^ mestih. Da je ob- čini potreben sodoben E>okrit smetarski voz, je umevno. Strahotno sliko nudi potok Zilovca. V strugi vidimo debele plasti navlake, ki so jo občani name- tali v 8 letih. Poleti, ko potok skoro povsem usahne, povzroča gnitje odpad- kov neznosen smrad. Ker je vsa stru- ga že prenatrpana, voda ne more več odplavljati vsega. Strugo je treba vso očistiti m nato pokriti z betonsko plo- ščo, kakor je to bilo storjeno na 2 od- sekih že pred letom 1941. Ko bi cestar' odvažal smetje, bi tudi prebivalci ne izstresali smet j a v strugo. Opozorilni napisi so samo ironija in nepotreben izdatek za občino, saj so še te zmetali v strugo. Obrežje struge niti ni zavarovano. Cela vrsta stebrov je odbitih, manjkajo železne ograje itd. Resno so načeti- oporni zidovi in se čudimo, da se na nekih mestih niso podrli. Grdo sliko nudi okolica studenca pri Topoletu. Občina naj takoj odstrani dvoje kamnitih korit, vse smetje, ves plevel in grmovje, nujno je napraviti novo lično ograjo; nekdaj tudi ni bilo 'dovoljeno, da bi tamkaj stala prizma desk tik asfaltne ulice. Na drugi strani vidimo zopet kup apnenih sedov in dru- ge navlake. Pred mnogimi hišami tik asfaltne ulice stoje kupi drv, peska in kamenja. Nekdaj vsega tega ni bilo. As- faltno cestišče od mosta pa vse do mi- zarstva tov. Hrastelja je v globokih, kotanjah. V temi in ob deževju sli- šimo krepke kletvice, ker je res mučna hoja po taki ulici. Se pred tujsko se- zijo bo treba te kotanje na novo zaliti z asfaltom. Z začudenjem smo opazili, da so posekali tudi visoko smreko v vrtu dr. Pernata, ki je bila sredi mesta res v okras. Sploh opažamo, da mesto vedno bolj izgublja zelenje. Od 1. 1919 dalje ni bil na polovico raziran samo topliški park, nego tudi mesto samo. Kolikor ni drevja uničila vojna vihra, so ga po nepotrebnem podirali tudi pre- bivalci. Nihče pa se ni brigal za nove sadike. Na Glavnem trgu so bile nekoč stare častitljive lipe, ki so nas spo- minjale na čase javnega sodišča pod milim nebom. Ze zaradi zgodovine na- šega mesteca bi morali na ondotnem mestu nasaditi novo drevje. Mnogo' drevja je bilo uničenega na sejmišču, pri železniškem mostu, okrog Prosvet- nega doma, okupator nam je posekal prekrasno 2 m visoko živo mejo zele- nike vse od tehtnice do vrta pri hiši št. 25. Tudi senčnat vrt hotela »Savinja« je silno razredčen. Tov. Jelen nam je odprl sedaj nov botanični vrt s klopmi za tiste goste, ki si žele miru. V vrtu je precej ekso- tičnih rastlin, ki jih je svojčas zbral inž. Smidinger. Se pred" 60 leti so rastli na obeh straneh ceste vse od terme pa do današnjega Salabaličeve žage visoki vitki topoli, deloma tudi kostanji. Cesta jc imela takrat res veličastno letoviško sliko. Za rudniškim predorom onkraj toplic je bil gost smrekov gaj s pavi- ljoni. Ta romantični kotiček je danes^ žal, uničen. Tudi Valentinčev drevo- red počasi izginja, ker je dotrajaL Brezumno je bil takoj po 1. 1945 uničen: tudi smrekov gaj okoli Starega gradu. Drevje izginja tudi po Humu, proti smeri »blagoslovljenega studenca« in drugod. Da ohranimo nekdanje lepote Laške- ga, je treba takoj pričeti s sajenjem novih drevesnih sadik in to vsestran- sko po načrtu, kakor so sadili naši predniki, ki so morali začeti povsem iznova na pusti »srenjski gmajni«. Po zaslugi tov. Šalabalića je dobilo laško pokopališče z moderno mrtvašnico in urejenimi grobovi lično sliko kljub strahotnemu vojnemu razdejanju. Po- kopališču manjka samo še nekaj cipres- in vrb žalujk. Skratka: odstranimo vsa smetišča in obnovimo vse nasade, pa bo naše mesto zopet mikavno kakor ne- koč. NEKAJ O LAŠKEM VANDALIZMU Na zboru volivcev je bilo čuti dokaj besed o primerih brezčutnega in suro- vega vandalizma v Laškem. Občinska' uprava in mnoge organizacije v Laškem se na vse načine trudijo in trosijo ti- sočake za nabavo in obnovo vsako- vrstnih naprav v mestu, toda mladina in pijani razgrajači skoro vse poško- dujejo ali pa razbijejo. Glede mladine m.oramo reči, da naj- demo take primere med ljudskošolsko, gimnazijsko, vajeniško in med tisto mladino, ki je šole prosta. Največ pre- drznežev te vrste je seveda med va- jenci. Žalostno je, da ti ljudje uničijo vsevprek: ruvejo smrekove sadike, me- čejo v strugo Savinje železne klopi, se gugajo po okrasnih vrbah, rujejo cvetje in hodijo po njem, lomijo veje okras- nih grmov, podirajo ograje, na Starem gradu so razbili ves inventar, pokradli deske, uničili električno napeljavo, str- gali vse plošče, podirajo klopi, rušijo zidovje itd. Razbili so dragocene apa- rate na vremenski hišici. Planinsko društvo je nekega dne našlo svojo oglasno desko v Savinji pri kopališču, neki pijanec je zmetal v Savinjo gornji del stebrov senčnatega vrta itd. Ker je Laško tujskoprometni letovi- ški kraj, je dolžnost vseh laških vzgo- jiteljev (učiteljev in profesorjev), obrt- nih mojstrov in poslovodij, v prvi vrsti pa vseh staršev, da vso mladino, tako šolsko kakor vajeniško primerno po- uče, kakšno dolžnost naj imajo do skupne imovine domačega kraja. Tudi mladini je treba dopovedati, s kakšnimi žrtvami so zgrajene vse javne naprave, ki služijo in koristijo tudi njej. Dolžnost slehernega občana pa je, da vsakega predrzneža tudi prijavi. Cas je, da sramotni madež vandalizma iz- gine iz našega mesta. Jelovšek Edi ELEKTRO RADIO CENTER Se priporočamo z veliko izbiro elektro-radio tehnič- nega materiala ter radio aparatov. Na zalogi elektro- motorji vseh vrst. Vaš sprejemnik je pokvarjen? Nesite ga v našo dobro opremljeno popravljalnico na Ljubljanski eesti (na- sproti kina Dom), kjer Vam ga popravimo hitro, točno in po solidnih cenah. Vsem delovnim ljudem Celja in okolice čestitamo k 1. maju! ctev. »Savinjski vestnik«, I. maj 1953 Stran 11 TRGOVSKO PODJETJE »Potrošnik« v VOJNIKU želi vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem ter vsem delovnim ljudem vesele in uspeha polne prvomajske praznike! Џ Naj živi 1. maj! NAJ ŽIVI PRVI MAJ - PRAZNIK ZMAGUJOČEGA PROLETARIATA! OB TEM DNEVU ŽELI VSEM TOVARIŠEM PRI DELU IN VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM OBILO USPEHA kolektiv Ша1агпа - Celje VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN DELOVNIM IJUDEM CELJA KOT SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM CESTITA K 1. MAJU Kooinsho podjetje - Celje Prvomaisha nagradna križanka Za razvedrilo in zabavo smo pripra- vili našim naročnikom in bralcem na- gradno križanko. Upamo, da ne bo de- IdJ^a pri rešitvi prei^elikih preglavic, zato se je kar z veseljem lotite. Morda Vam bo sreča naklonjena in boste med onimi, ki jim bo žreb določil eno izmed nagrad. Ker smo križanko namenili prven- stveno svojim naročnikom in stalnim bralcem, opozarjamo, da bomo upo- števali samo rešitve, opremljene s kon- trolnim kuponom. Zato ga izrežite in priložite k rešitvi križanke. Med pravilno rešenimi kiiižankami bo 8 nagrajenih. Prva nagrada 2000 din, druga nagrada 1000 din, tretja nagrada 500 din in 5 knjižnih nagrad. Rešitev pošljite najkasneje do srede, 6. maja na naslov: Uredništvo »Savinj- skega vestnika« Celje, Titov trg 1, poštni predal 123. Celjani lahko геаЏре oddajo osebno v pisarni ali v poštni nabiralnik (na vratih). Vse do 6. inaja prispele pravilne re- šitve bomo upoštevali pri žrebanju na- grad. Rešitev križanke in izid žrebanja bomo objavili v našem listu dne 9. ma- ja 1953. Poizkusite in obilo zabave ter sreče! KONTROLNI KUPON i. mai „ŠAVINJ;SKI VESTNIK" VODO R AV NO: 1. dan bre/. dels; Г. Vodnikov nrecen; 8. mesto ob izlivu Marice; 10. začetnici pisatelja »Mlade Brede«; 11. živinska krma: П. strupen« žuželka brez žela; 15.^ kratici književne revije, ki je izhajala prvi čas po osvo- boditvi: 1?. turški plemič; 19. naslov slovenskega zabavnega lista; 21. potrdilo, (tuj.); 24. bitje (stvarstva); 26. pogonski pripomoček; 28 morski nrehod; 29. d"- loven (2. sklon); 'îO. krila (narobe); 52. oblika glagola »opahati«; 54. tkalski izraz; 56. oblika glagola »otirati«; T. začetnici slovenskega kiparja (kip »Splavar« na Blbdu); 58. gradbena snov; 40. začetnici (priimek in ime) planinca (stolp na Triglavu!); 41. mesec brez za- četka; 45. glasbeno delo; 45. začetnici pred kratkim umrlega našega državnika; 46. tkanina; 48. starorimski bogovi umrlih (glej sonet Fr. Prešerna »Matiju Copu«I); 50. »najpopolnejšega? bitja. N A V F I i' N O :* 1. severnoitalijanska reka; 2. reka (v španščini); 5. ime bivše filmske igralke Nielson; 4. reka v Rusiji; 5. kot 48 vodoravno narobe, brez prve črke; 6. kratica za katastralno občino; Г. začetnici skladatelja »Jaz bi rad rdečih rož«; 9. pol sobe; 10. reka v Bolgariji, brez zadnje črke; 12. kot 17 vodoravno; 14. zveza (i j): 15. želja, voščilo, vzklik: 16. veslaški izraz: 18. stegovati: 20. znamenit datum: 22. kraj ob Donavi (vzhodno Osijeka); 25. domače živinče; 24. hndogledo: 25, ljudstvo ob spodnjem toku Donave; 27. kratic« za na- rodnoosvobodilno gibanje; 28. zidarski material, brez začetka: 51. protivni veznik; 35. vrsta žganja; 55. i domača žival; 58. časovna enota; 59. poljedelska proizvodna snov; 42. začetnici avtorja »Ciklamen«; 45. zemeljski tečaj; 44. olj- nica; 45. začetnici skladatelja »Bodi zdrava do- movina«; 47. začetnici avtorja »Ljudska astrono- mija«; 49. predlog. Vodoravno; 1., 29., 50. značileu dan; navpično: 15., 20. slavnostna parola. , UGANITE KOLIKO JE ; KOCK? Odvisno je od načina gle-' danja. Lahko jih je šest ali; pa sedem. V prvem primeru, postavite za zgornjo ploskev; kocke črno ploskev, v drugem; primeru pa belo ploskev kot; zgornjo ploskev kocke. j Baeilonosee Med prvo svetovno vojno se je po avstroogrskem zaledju vozaril sem in tja petinsedemdesetletni nadvojvoda Jožef, cesarjev žlahtnik. Bliže fronti ni mogel več dati svojega prispevka k zmagi, v katero je neomajno veroval, zato pa je po kasarnah in bolnicah de- lil vzpodbudne besede in s tem izvrše- val važne naloge. Kjerkoli je naletel na krepkega vo- jaka, se je ogorčeno začudil: »Kako vendar da takle silak še ni na fronti?« V bolnicah je ranjence trepljal po ra- mah in vpraševal: »C, sinko moj, na katerem bojišču pa si prelival kri za domovino?« In v kuhinjah je pokušal vojaško me- nalo, nalašč za ta njegov obisk priprav- ljeno, ter hvalil: »No, ob tako odlični menaži se bo naš vojak rad junaško bojeval. Zato pa bomo tudi zmagali.« Debeli starec s sivo dvokrilno brado, v bleščeči uniformi, se je z manjšim sriremstvom pripeljal spet pred neko kasarno v večjem slavonskem mestu. Komaj je tu zlezel iz avtomobila, že so zadonele trombe in glavna stra-ža se je postaiñla v strumen pozor. V kasarni so ga že tri dni pričako- val^ in imeli so ravno toliko časa, da so temeljito očistili vse prostore v njej in dvorišče, pa tudi ljudi. Tisti vojaki iz pisarn, ki so prekipevali od samega zdravja, so bili za nekaj dni kam po- slani da ne bi vzbujali nadvojvodove nevolje. Tu so smeli ostali le šibki, blfdikatti ljudje in še ti so te dni ne- kam šepaje hodili. Nadvojvoda Jožef, obdan z oficirji; je koračil po kasarniških hodnikih in voaledal v mnoge sobe. Povsod je videl le ljudi, ki so bili videti bolehni. »Da, da,« je zadovoljen momljal, »kar je zdravega, pač opravlja svojo vzvi- šeno dolžnost na fronti. Tako je prav!« Tedaj je iz neke sobe naglo stopil na hodnik rdečelični, dobro rejeni ra- čunski narednik Mucavac, cvetoč hrust brez primere. Presenečen je obstal pred skupino oficirjev in odrezavo pozdra- vil. Bil je glava pisarne in je jeseni 1914 le tri dni okušal fronto, od koder- se je zaradi driske vrnil h kadru in je tu sedel že tretje leto, označen kot »bacilonosec«. Ta se na noben način ne bi smel srečati z nadvojvodo, ven- dar se iz kasarne ni hotel oddaljiti, raje se je hotel ob visokem obisku skriti na podstrešju. Morda je bil prav zdaj na poti tjakaj, pa mu je zamuda postala usodna. Nadvojvoda je kakor odrevenel ob- stal, nato je z grenkim očitkom pogle- dal po spremstvu in zahropel: »Kaj pa dela tale silak tu v zaledju? Cemu ni na fronti? Nezaslišano, kako krasen človek in junak nam manjka tam, kjer gre za usodo domovine! Kaj je z vami, vi?« »Pokorno javljam: Sem bacilonosec!* »Bacilonosec? Kako to, gospoda?* »Res je bacilonosec,« je potrdil ofi- cir iz spremstva. »Tako torej!« Vendar ne morem prav razumeti. Bacili — to so po mojem mnenju vendar neke prav lahke reči. Službo bacilonosca moramo torej šteti za prav 4ahko službo. In, gospoda, vpra- šam vas, čemu ni bil za tako lahek posel določen šibkejši človek, ki za fronto ni sposoben? Ta silak pa, ka- kršen je, naj bi bil na fronti v strah in trepet našim zlobnim sovražni- kom ... Poltg tega pa je še podoficir. Po mojem mnenju bi za ta posel moral zadostovati prostak, seveda vsaj neko- liko inteligenten. Ali vam je to zdaj jasno, gospoda?« Spremstvo se je spogledalo, polkov- nik pa je dejal: »Ekscelenca, zgodilo se bo po vašem ukazu. Takoj bom ukrenil...« »Da, tako, gospoda! Vsakdo na me- sto, kamor spada! Samo tako bomo zmagali...« Za smeh in kratek čas „Ce študent na raizo gre** aH zgodba o sezuvaču (F. B.) Trije dijaki tiste vrste, ki se žele iz- obraževati tudi ob počitnicah, so skle- nili, da nekoliko pogledajo po domo- vini. Prvi dan so preživeli v udobnem in dragem hotelu in tam tudi preno- čili. Toda denar ima kratek rep in za- to so morali že drugi in tretji dan obe- dovati in prenočevati v bolj skromnih gostilnah. 2e četrti dan pa so se og- nili tudi gostilni in se oglasili v žup- nišču. Povsod, kjer so se ustavili, so nare- dili kakšno hudomušnost, o kateri so mislili, da je zelo pametna. V hotelu so zjutraj pred odhodom postavili po- stelje na mize. V gostilni so posodo izpod postelje postavili na podstavek in prižgali dve sveči ob njej. Vse to se jim je zdelo kot zelo napeta šala. Ko pa so prišli v župnišče, so se delali ne- dolžne ovčice in župnik, ki je bil zelo prijazen mož, jih je takoj povabil naj ostanejo čez noč. Povabil jih je na ve- čerjo. Mlada in prikupna kuharica se je izkazala. Mladi ljudje radi jedo in tudi dobre kapljice se ne branijo. Med pogovorom je župnik vprašal tudi, če bodo študirali za duhovnike. Seveda, kaj pa drugega! Tako je prav, saj du- hovnikom tudi nič ne manjka, samo vsak mora svoj posel v redu oprav- ljati. Pri tem eden kihne in kuharica pravi: Res je! i Zjutraj preden odpotujejo, se spet domislijo pobalinščine. Medtem ko se dva ob kavi pogovarjata z župnikom, se splazi tretji v njegovo spalnico in podtakne pod odejo njegove postelje sezuvača. Pri odhodu podeli župnik vsakemu še kovača za kozarec vina med potjo, želi jim veselo potovanje in jih pova- bi, naj se pri povratku spet oglasijo. Cez teden dni so res nazaj. Posebno jih zanima, kaj je rekel župnik na po- srečeno šalo, ko je našel sezuvača v svoji postelji. »Ste že spet nazaj, poredneži,« se jim prismeje župnik nasproti. »Ukradli ste mi sezuvača.« »Ukradli?« »Kajpada! Vso hišo sva preobrnila s kuharico in ga nisva našla.« Lahko si zamislite začudenje dija- kov! — V svoji postelji ves teden ni našel sezuvača! Baron in njegov konjar (F. B.) Kakšen lep pogreb, ko je umrl go- spod baron! Čudovito! Šest konj je bi- lo vpreženih v pogrebni voz. Ker je bil baron nekdaj častnik, je bila na strehi voza nameščena soha viteza, oko- li pa kupi vencev. Zvonovi so zvonili, da bi ne bilo slišati stokanja. Kakšnega stokanja? No, gospod baron je medtem že sedel v peklu in stokal. Pi-vi dan je bilo še nekako znosljivo. Službujoči hu- dič mu je rekel: »Danes še ne bomo začeli, gospod baron se lahko izpreho- dijo po peklu, da spoznajo ureditev in peklenske navade. Dobro bo tudi, če se predstavijo ostalim hudičem. Človek nikoli ne ve, zakaj je to dobro.« Prav. Toda prav posebno veliko le- pega ni videl, niti ne bi rekel, da mu je bilo posebno všeč. Srečal je nekaj dobrih znancev: starega padarja, ge- nerala Pumpeža, župnika pri svetem Antonu, pa še tega m onega. Naenkrat je zagledal tudi svojega dragega ko- njarja Janeza, ki je umrl pred nekaj tedni. »Vaša gnada!« zavpije Janez in sna- me svojo pinjo, »kaj pa je vendar to? Kako da me doleti čast in vas vidim tukaj doli? Menda. ne za dalj časa? Pač samo kratek obisk!« »Moj ljubi Janez,« pravi baron, »bo pač za daljšo dobo!« »Kako bi bilo to mogoče,« se čudi Ja- nez, »tak dober, pošten gospod. Toliko revnih ste zaposlili, da niso pomrli od lakote. Vsak teden po nekajkrat ste go- stili prijatelje. Pridno ste hodili v cer- kev. Vsak petek ste jedli samo postrvi in močnate jedi. Zdaj ste pa tukaj! Te- ga vendar ne morem razumeti!« ' »Pa je le tako, dragi moj!« odvrne baron ves obupan. »Veš, je že tako: kmete sem nekoliko preveč odiral. De- lavcem sem preveč odtegoval pri pla- čah. Moji jeleni so kmetom poteptali in popasli preveč ix>sevkov, ne da bi jim jih jaz plačal. Povečeval sem svoje premoženje, kupoval cele vasi, igral na borzi — samo denar, denar. Vse pa za- radi mojega ničvrednega sina, ki bo zdaj, kakor se sliši, vse spet pognal po grlu. Konji, karte babe! — Pošteno ga lomi, ta ničvredni poba. — Toda, Ja- nez, zakaj pa si ti prišel semkaj? Ved- no si bil zvest, pošten, priden. Kaj pa si ti storil?« Konjar se popraska po glavi in pra- vi: »Pač zaradi tistega ničvrednega pobal« POZDRAV POMLADI 1. V. Narcise, erica carnea, marjetice, vijolice, eli- canthus, klinčki, zaspančki, iris sibirica, šmar- nice, lipovka, anemone, mačehe, iris germanica, erifonum, primule, asparagus, magnolija, teli- pani, reseda, jasmin, delphinium, orlice. Začetnice pravilno urejenih cvetic odkrijejo, komu je namenjen ta pestri šopek pomladnega cvetja. (Ključ je v naslovu.) stran 12 »Savinjski vestnik 1. maj 1953 Stev. ŠAH SIMLLTANK.\ N. HOČEVARJA Agilna šaho\>ka чексчја ( iiikarnc je |к. |\. ^'lirtilila v Suliovskem domu simultanko iia 18 «' skali, ki jo je v dveh iiruh odipral iiiojsirski '> iindidat Xiku Hočevar (bi\ši dijak celjske ,i,iranazije in ('lan C eljskegra šahovskejra kluba). s<-daj na študiju v Zagrebu. Zma^'al je v d\a- najstili partijah, eno izgubil in pet remiziral. 1'arlijo je (l()l)il Sokač, rei izirali pa so kmeti-e, Mra/. Žerjal Nada. Arii in PlaNČak. TI RMR /A PRVEN.STVO CELJSKEGA 0KR02JA 1'red dnevi je bil konêaii turnir za prvenstvo celjskega okrožja, ki se ga je udeležilo sedi-iii ipraleev. od teli trije Celjani, .dva iz Rogaške .Slatine, eden iz .Mozirja in eden iz 7.ак\[. /magai je Modic Kaziinir s petimi točkami in si s tem priboril pravico tekmovanja v polfinal- шет turnirju .Slovenije, ki bo v Ljubljani ozi- roma v .Novi (,orici. Sledijo Plavčak in Driksler 4 in pol. Djurkovif in Kilak "v Mrevlje in Rozman pol točke. SI.NDIKALM DVOBOJ V CELJU Sindikalna podružnica OLO je v ne. Za (elje so znKigali: sioštar. I-Crderber. Sadovnik, Kiirlan in Zabov- nik. za Novo Celje pa: Sedej. Rozman, Aubrelit, Weis. .\rkovič. Rovan in 1'odrepše. Agilnemii šahovsk<'mu aktivu .Novo (elje želimo še več takšnih srečanj in uspehov. BRZOTLR.MRJI »SVOBODE« V 2ALCU Šahovska sekcija »Svoboilc v ?.alcu prireja r<'dne mesečne brzoturnirje. N januarju se je (umirja udeležilo deset igralcev, v februarju dvanajst in v marcu trinajst igralcev. Zmagali so: v januarju Ivan Černelič, v februarju J^)/e Kiičer in v manti Krane .Aubrehl. Preberite tale dopis Upokojenec Kamšak Jožef iz Pake pri Vitanju št. 37 je zaprosil inšpel^cijo dela za posredovanje v ureditvi nje- govega stanovanja in utemeljil svojo vlogo takole: »Sem upokojenec in stanujem v hiši št. " že od leta 1910. Ker je pa ta stanovanjska hiša bila že takrat slaba. t. j. že pod bivšim gospo- darjem giofon! Turnom, je to stanovanje še za silo popravljal. Ko pa je po osvoboditvi bilo vse premoženje grofa Turna nacionalizirano. ¡>a stavbo niso več popravljali. To zimo pa. ko je veter odnesel del strehe in je tudi ostali del jiopolnoma seguit. bi bilo nujno potrebno, da se vsaj strehe popravi in vstavi nov pod v stano- vanje. Koliko lesa je bilo v letih Ì9tà. I')t". 1948. 1949 in 1950 posekanega, pa ga vendar ni bilo toliko, da bi vsaj nujna dela pri stano- vanjih v Paki in Pakovcu popravili. Sedaj sem se že večkrat obrnil na razne di- rektorje in upravitelje gozdnih uprav, ali vsak samo obljublja, ne pokrene pa ničesar, da bi se stanovanja popravila. \ Hakovcn imajo okoli 70 tisoč komadov škodelj in bi se menda ne poznalo dosti, ako bi se popravila streha na mojem stanovanju, kamor bi šlo okoli ti tisoč škodelj. Kupiti bi bilo treba le žičiiike in najeti delavca, da bi prekril streho in popravil naj- nujnejše. Ce bi merodajni videli stanje tega stanovanja, bi verjetno kar najhitreje pok renili popravilo stavbe. ' Pripominjam, da je v Rakovcu še več takšnih stavb, ki so nujno potrebne popravila. Pripo- ročam, da bi se naj en član od inšpekcije dela potrudil v Kakovec in pregledal te stavbe, nakar bi imel priliko videti stanje delavcev, ki živijo v teh revnih stanovanjih, medtern ko gozdna g'os:)odarstva vlečejo ogromne dobičke iz gozdov. Še enkrat prosim naslov, da pokrene vse po- trebno pri niercdajnih oblasteh in da stavbe, ki so nujno potrebne popravila, v tem letu popravijo.« Prav in koristno bi bilo, če bi odgo- vorni ljudje upoštevali mnenje tovariša Kamšaka in tudi izvedli ukrepe, ki jih on predlaga. IZ SODNE DVORANE OKROŽ.NO SODlštE V Javornikn nad Jstorami je v noči 9. novem- bra !9>2 Krajne \ alter nasilno vdrl v stanovanje .Matije Pušnik. ko je Pušnikova bila /. otroci že pri'^počitku. Krajne je bil znan kot nasilnež. Ldaril je Pušnikovo s pestjo v obraz. \' hnh trenutni razdraženosti je Pušnikova zgrabila sekiro in Krajnca z ušesom sekire večkrat i.-darila. Prizadejale inn je tako hude poškodbe, da je Krajne nekaj ur nato umrl. Pušnikova se je te dni zagovarjala |)red okrožnim sodiščem in bila obsojena na > leta zapora. OKRAJNO .SODIŠČE Zdolšek Martin je v svoji gostilni v Ponikvi pri Cirobelnem v februarju 19?2 prodajal vino gostom liter po 100 din. uradna cena vinu pa je bila takrat določena na največ Si din za njegov gostinski obrat. Plačal bo KOOO din. — Ledinek Ivan. zaposlen v Kemični tovarni v Celju, je 28. novembra 1952 v Šempetru udaril z rudarsko svetilko Malis .Marijana po glavi in ga hudo telesno poškodoval. Obsojen je bil nu 6 mesecev zapora. — Zaradi nevestnega gospo- darskega poslovanja je bil pred sodisče;n Ivan Muhič, ki je bil uslužben kot poslovodja v pe- kami občinskega LO Šempeter. \ letu (952 pa do marca 1951 ni tehtal moke. ki jo je upo- rabljal zn peko kruha, knjigovodstvu gospodar- skih podjetij občinskega LO Šempeter pa je v dnevnih poročilih navajal izmišljene podatke o količini potrošene moke. Brez dovoljenja uprave je v pekarni jemal moko za sebe in ni tega sproti javljal knjigovodstvu. Prodajal je pecivo gostinskim podjetjem v Žalcu, ter potem iz- kupljcni denar izročil prodajalki v pekarno, ne da bi ji prej izročil pecivo, da bi ga pre- štela in s tem onemogočil kontrolo izkupičkov za prodano pecivo. V prodajo je dajal kruh. ki je tehtal od 9> do 97 dkg. čeprav so ga proda- jali po ceni, ki velja za I kg. Od I. oktobra I95Í do 10. marca 1955 je jemal iz pekarne dnevno po 1 kg kruha, ki mu je bil kot poslovodji za- upan. Vzel je najmanj 510 kg kruha, vrednega 15.500 din. Obsojen je bil na 7 mesecev zapora, za prisvojeni kruh pa mora pekarni plačati 15.500 dinarjev. Polšak Miha je 2. S. 1952 v Zagorju pri Puštanju pobral od sejmarjev stoj- nino v skupnem znesku 8*0 dinarjev, čeprav je vedel, da je takšno takso upravičen pobirati le pooblaščen občinski crgan. Obsoien je bil nu 15 dni zapora, kazen pa so mu odložili za dobo dveh let. Romih Franc je 7.4. 1951 v Cinkarni v Celju \ prepiru sunil sodelavrnvnik ob- činske pekarne Loče v «lecembru 1951 in v letu 1952, zlasti (.. 12.. K. 12. in 5. 12. 1952 prodajil kruh v teži od 90 do 95 dkg po ceni. knkor velja za 1 kg. Plačal bo 5000 dinarjev. — Malee Marija, sednj poročena Crnicu, je U. 1«. 1951 kot sprevodnicn avtobusa na progi Maribor- Celje na avtobusni postaji v Slov. Konjicah su- nila z avtobusa Videčnik Ludvika, ko je ta hotel vstopiti, tako da je padel vznak in si pri padcu zlomil zunanji člen detnega skočnega sklepa. (Jbsojena je bila na 1 mesec zapora, pogojno za dobo enega leta. Kdo mu bo plačal? Na Okrajnem ljudskem odboru Ce- lje-okolica se je zglasil tovariš Sko- berne Leopold iz vasi Gumno št. 12 pri Pilštanju. Povedal je, da je v mar- cu in aprilu mesecu lanskega leta de- lal na hiši Jazbeca Mihe leseno strešno ogrodje in da je za izvršitev tega dela porabil polnih 21 dni. Od tedaj je torej minulo že do'bro leto in se še do danes n- nihče spomnil, da bi možakarju pla- čal izvršeno delo. Lastnik hiše tov. Jazbec menda pravi, da mora delo pla- čati obnovitvena zadruga, katera pa tu- di ne da od sebe niti prave besede niti denarja. Kam naj se sedaj obrne to- variš Škoberne? Ali mu res ne ostane drugega, kakor to, da uveljavi svojo pravico na sodišču. Mož je opravil 21 delovnih dni in mu po vseh predpisih pripada zasluženi znesek. Zakaj neki 'se lastnik hiše in obnovitvena zadruga ne zmenita za njegove zahteve. Ali ne bi bilo pravilno, da bi zadevo že zdav- naj rešili kar na občini. Zakaj morajo ljudje za take, same po sebi razumljive pravice prosjačiti in iskati pojasnil celo v Celju in s tem po nepotrebnem trošiti denar, ki bi jim bil nekje drugje bolj potreben. Kdo bo torej plačal? Laški vodovod Tudi ojinjem je bilo precej govora na zboru volivcev. Tov. Kužnik je po- jasnil, da poprej ne bo mogoče docela urediti vodovoda, dokler ne bodo na- pravili novega zajetja in dokler ne bo- do premestili ves cevovod ob robu ce- ste od Rimskih Toplic do Laškega, ki je sedaj skoro ves pod asfaltnim ce- stiščem, zaradi česar je težko ugotav- ljati napake ter morajo razbijati as- faltne plasti. Tov. Lešek je predlagal, da bi v pri- meru nujnih popravil ne zapirali vode ob sobotah, temveč naj bi taka popra- vila vršili kakšen drug dan v tednu. Tov. Kislinger je predlagal celo, da bi pod nadzorstvom sanitarne inšpek- cije iznova odprli tri stare zazidane vodnjake, ker je položaj ob dnevih vo- dovodnih popravil za Laško zelo kri- tičen zlasti za nekatere obrti (pekarne, gostilne), zdravstvene ustanove itd. Si- cer je bila velika napaka nekdanje uprave, da je dala stare vodnjake za- suti in zazidati. Sreča, da vojna ni uni- čila cestnega mostu s cevovodom, ker bi mesto dalj časa ostalo brez vode. Zdravilišče Dobrna se je dobro pripravilo za sprejem gostov. Na sliki obnovljeni hotel »Beograd« Nekaj praktičnih nasvetov našim gospodiniam BARVASTO IN CRNO PERILO ne kuhaj v sodi! Peri ga v slani vodi, kateri dodaj nekoliko kisa! Peremo z milom. MADEŽE KAVE IN KAKAVA izperi v mrzli, slani vodi — ne z milom! MADEŽE APNA NA SIPAH odpra- viš s kisom. MADEŽE KREME ZA ČEVLJE od- straniš s terpentinom. DREVESNO SMOLO odstraniš s ter- pentinom. OLJNATO BARVO odstraniš s ter- pentinom. RJO IZ TKANIN odpraviš s citro- novo kislino ali s citronovim sokom, z mešanico vinske in citronove kisline. MASCOBE ALI MASTNE JEDI iz vseh vrst tkanin odpraviš z mešanico benzola. alkohola in salmijakovega cveta. Lahko'tudi posipamo nanje na- strgano kredo, pokrijemo s pivnikom in nato polikamo, po potrebi večkrat. MADEZE MASTNIH ROK odpravimo z zmesjo boraksa in pol litra vrele vode. LANENO OLJE z bencinom. KOLOMAZ. Madež pomaži s presnim maslom, nato ostrgaj in odstranjuj s terpentinom. " KADAR ČISTIMO MADEZE Z BEN- CINOM, da preprečimo rob madeža, damo v bencin ščepec soli. s surovinami, na drobno zre- zanimi krompirjevimi olupki čistimo steklenice in vso steklenino. BENCIN BO NEVNETLJIV, če raz- topiš v njem malo amonij ako vega mila. OKVIRJE PRI ŠTEDILNIKU namazi z vazelino še vroče in očisti s kepo vol- nenih in bombažnih krp (v stari no- gavici). DA VRATA NE ŠKRIPAJO maži te- čaje z grafitom, ne z lojem! USNJE snaži z glicerinom! DA BODO ČEVLJI TRPEZNEJSI, na- mazi nove: gornje usnje z ricinovim, dolnje pa z lanenim oljem. GUMIJASTE IN KAVCUKASTE predmete varuj pred oljem in petro- lejem! Maži jih z glicerinom!- Ne hrani jih v pretoplih, niti v premrzlih pro- storih! KAVA DIŠI BOLJE, če daš vanjo zrno soli, predno jo naliješ. VLOŽENE KUMARE, GOBE, PARA- DIŽNIKI ne plesnijo, če jih zalijemo na vrhu z oljem. Ce POSODA SMRDI PO PETRO- LEJU, nalij vanjo večkrat čiste vode in spuščaj vanjo kose živega apna. Slednjič izplakni s čisto vodo. (Štiri do petkrat!) TRAKE ZA ČEVLJE, da bodo trpež- nejši, pomoči v dekstrin in jih nato sesukaj. PORCELAN ZLEPIŠ, če malo ce- menta zmešaš z jajčnim beljakom v goščo. Je izvrstno lepivo! PISMO ZALEPIŠ z jajčjim beljakom. Ne odpre ga niti sopara! MLEKO, LEPILO. Namazi papir . kuhanim mlekom. Z njim prelepiš ko- vine, porcelan, steklo. CEBULIN SOK lepi izvrstno papir, knjige, steklo, porcelan. RAZPOKANE PORCELANASTE PREDMETE deni v mrzlo, posneto mleko in daj kuhat, nato pusti, da se v njem ohlade. Razbiti predmeti se| zlepijo. CELULOZNE PREDMETE ZLEPI.^ tako, da robove zlomljenega predmeta zmočiš z ocetno kislino, jih stisnemo in zvežemo. (Pazi na roke, obleko, očil) Še enkrat „Železarna ali obrina" Dne 17. aprila je imela stanovanjska komisija.! Železarne v Štorah svojo redno sejo, na kateri so poleg drugih obravnavali tudi |)rimer (ba- lavca Račiča. o katerem smo že oisali v člank > pod gornjim naslovom. Ciani k'-misije so n:i seii izjavili, da je že bil pred leti zaposlen \ Železarni in da je tedaj finii stanoval v štora!, s svojo družino. Iz Železarne je bi! cdpuSče:!. nakar se je žena cb njegovi odsotnosti pn'- sei.;ia iz Štor k svojemu očetu v šentjurij pii Celju, kjer še sedaj stanuje. Tovariš Račič je med tem čusom služboval lui raznih mestih, dokler ni bil končno ponoviwi sprejet na delo v Železarno. Zaradi nekih slabih izkušenj so bili člani stanovanjske komisije mnenja, da tovarišu Račiču ne bi nakazali sl<>.- novan ja v železarniški stavbi, pač pa bi njegov d stanovanjsko zadevo rešili sporazumno z ob- činskim ljudskim odborom v Štoruh. Tako je torej za enkrat s to stanovanjski) zadevo. .Seveda ni edina in bo podobne primen' verjetno morala obravnavati ne samo komisiji v- Štorah. temveč tudi drugje. Ti problemi so večkrat zelo težavni in kočljivi ter je .'.a pra- vilno izvrševanje teh opravil potrebne mnogo obojestranske objektivnosti in pravilnega razu- mevanja. DVA KMETIJSKA NASVETA Surova krma je za prašiče mnoge bolj redilna kot kuhana, ker vsebuje vitamine, ki jih s kuhanjem uničimo. Pomeni pa to tudi za gospKDdinjo pri- hranek na času. Kokoši bodo nesle jajca tudi v zim- skem času, če jim dajemo: domač sir- ček, posušeno kri, zdrobljene kosti ali posušene in zdrobljene jajčne lupine. NAJ ŽIVI PRVI MAJ! kliče vsem delovnim lju- dem, posebno pa svojim strankam TRGOVSKO PODJETJE »IZBIRA« V ROGAŠKI SLATÌNI Kolektiv se še v bodoče vljudno priporoča! UPRAVA CEST LRS Tehnična sekcija Celje Želi svojim cestarjem, delavcem in uslužbencem ter vsem delovnim ljudem mnogo veselja nad uspehi v delu ob delavskem prazniku 1. maju! K prazniku dela 1. maju čestitajo in se nadalje priporočajo: »SAVINJSKI VESTNIK« DELOVNI KOLEKTIV Vsem tovarišem po delu, želeč fim no- vih uspehov v borbi za izgradnjo socia- lizma in v poglabljaniu delavskega samoupravljanja kot vsem svojim cenjenim odjemalcem čestita k MEDNARODNEMU PRAZNIKU DELA v tem najlepšem zdraviliškem kraju naše domovine, v sončni legi, subalpski klimi, med smrekovimi gozdovi najdete zdravje, počitek in razvedrilo po naporih za izgradnjo socializma in si naberete novih moči. Izkoristite ugodnosti popusta članov sindikalnih organizacij! V sezoni bo zabavni in športni del na vrhuncu. Na Praznik dela odpremo restavracijo in bar »Mlinarjev Janez« na Teharju. Zdravilišče premore 560 postelj, kino, športne prostore, izlet- niške možnosti, dietno kuhinjo itd. Vsem delovnim ljudem želi kolektiv vesel in uspeha poln praznik l.maj posebno še tistim, ki so bili, so in bodo паМ gostje! Čestita vsem delovnim kolektivom in svojim odjemalcem k delavskemu prazniku 1. maj! Po konkurenčnih cenah nudimo vse vrste furnirja, trd in mehek rezan les, sode in zaboje GRADBENI OBRAT OKRAJNE ZVEZE KMETIJSKIH ZADRUG CELJE-OKOLICA lilfće vsem delovnim ljudem, zlasti svojim odjemalcem, inve^ siiiorjem in dobaviteljem, kme- tijskim zadrugam in kmečkemu delovnemu ljudstvu: ŽIVEL Í. MAJ Kmetijska zadruga Šentjur pri Celju želi vsem delovnim ljudem naše domovine k L maju 1953 mnogo uspeha Delavski svet in upravni odbor Keramične tovarne Liboje se z velikimi uspehi v delav- skem upravljanju in z značaj- nimi proizvodnimi izpolnitva- mi priključuje v manifestacijo dela ob največjem delavskem prazniku 1. maju ! Vsem kolektivom socialistične domovine želimo še več uspe- hov v nadaljnji graditvi! ŽIVEL 1. MAJ »SAVINJSKI VESTNIK« USPEHOV PRI IZGRADNJI SOCIALIZMA, USPEHOV PRI POGLABLJANJU DELAV- SKEGA SAMOUPRAVLJANJA IN OBILO VESELJA TER RA- DOSTI ŽELI VSEM DEIOVNIM KOLEKTIVOM IN DELOVNIM LJUDEM OBI. MAJU 1953 KOLEKTIV PODJETJA Avtobusni promet - Celje Ob mednarodnem praz- niku dela čestita vsem delovnim tovarišem in delovnim kolektivom ter jih pozdravlja z delavskim pozdravom DELOVNI KOLEKTIV Kemične tovarne - Celje »Sad« Tovarna sadnih sokov in marmelade - Celje pozdravila vse delovne kolektive in delovne Ifudi СеЦа ter jim čestita k mednarodnemu prazniku dela, zeleč obilo uspehov v delu in zivlienfu čestita vsem delovnim ljudem k mednarodnemu praz- niku dela in se priporoča svojim cenjenim odjemal- cem s projekti visokih in nizkih gradenj ter interierjev Delu Čast in oblast- s tem geslom mednarodnega proletariata čestita k 1. maju 1953 - prazniku dela vsem delovnim ljudem Celja kot svojim cenjenim odjemalcem DELOVNI KOLEKTIV Vsem delovnim kolektivom kot delovnim ljudem in vsem svojim cenjenim odjemalcem ČESTITAMO K 1. MAJU IN JIM ŽELIMO OBILO USPEHA! Priporočamo se s svojimi proizvodi: Žveplena črna barva za tekstilno industrijo; žveplana modra barva za tekstilno industrijo; olivnosiva barva za tekstilno industrijo; solno brezarzensko kislino; paradiklorbenzol kot sredstvo proti moljem; ortodiklorbenzol kot topilo: natrium tiosulfat kristalni za tekstilno in usnjar- sko industrijo. Tovorna organskih barvil Celje — Cret 117, telefon 20-06 KOLEKTIV TOVARNE NOGAVIC POLZELA Čestita k največjemu prazniiiu delovnega ljudstva 1. maju, in želi v nadaljnji socialistični graditvi obilo uspeFiov vsem delovnim Holeiitivom, delovnim ljudem naše domovine pa vošči ob temu prazniku največ veselja in radosti nad doseženimi delovnimi uspeFii! KMETIJSKA ZADRUGA Celje, Mariborska 10 - Tel. 24-97 želi vsem svojim cenjenim strankam mnogo veselja ob prazniku dela, delovnim kolektivom pa obilo radosti nad doseženimi uspehi. Čestitamo zlasti vsem članom ZADRUŽNIKOM Obiščite naše poslovalnice: Trgovina na Mariborski 10 Trgovina na Ostrožnem Trgovina na HudinJI Trgovina na Bregu I in Točilnica na IMariborski 10 DELOVNI KOLEKTIV v Tekstilna tovarna Šempeter v SAVINJSKI DOLINI se ob prazniku delovnega ljudstva pridružuje in zeli mnogo uspehov v borbi de- lovnega ljudstva za konč- no zgraditev socializma! ŽIVEL DELAVSKI PRAZNIK 1. MAJ TOVARNA POLJEDELSKIH STROJEV Šentjur pri Celju kliče živel 1. maj! Želimo vsem delovnim ljudem, zlasti še kmetom-zadružnikom čim več uspehov pri nadaljnji graditvi SOCIALIZMA KMETIJSKO GOSPODARSTVO ŠENTJUR PRI CELJU čestita k 1. maju vsem delovnim ljudem/ Naj bo naše delo v bodoče še bolj v prid razvoja kmetijstva Kmetijska zadruga VRANSKO želi delovnemu ljudstvu, zlasti še kmetijskim zadru- gam čim več sijajnih uspe- hov pri nadaljnjem razvo- ju socialistične graditve. Vse za dvig kmetijstva! Trgovsko podjetje OIcrajne zadružne zveze Zidanškova 1 Telefon št. 20-69 Čestita svojim odjemalcem, dobavite- ljem in vsem delovnim ljudem naše socialistične domovine 0. delavsííemu prazniku I maju • Maj živi 1. maj! Mehanična delavnica za popravila avtomobilov, kmetijskih strojev in traktorjev i Agroservis Celje, Ljubljanska c. 19 Telefon 2ÍÍ-63 Čestita k največjemu prazniku de- lovnega ljudstva, 1. MAJU in želi v nadaljnji socialistični graditvi obilo uspehov vsem delovnim ko- lektivom, zlasti kmetijskim zadrugam OKRAJNI SINDIKALNI SVET - CELJE čestita vsem kolektivom tovarn, ustanov in pod- jetij, vsem delavskim svetom, upravnim odborom kakor tudi sindikalnim podružnicam k prazniku dela 1. maju. Vsem skupaj želi OSS tudi v bodoče čim več sijajnih uspehov pri izgradnji socializma, zlasti še pri poglabljanju socialistične demokracije in delavskem samoupravljanju ter pri dvigu poli- tične in kulturne stopnje delovnega ljudstva! Naj živi največji praznik delovnega ljudstva praznik dela l. maj! DELOVNI KOLEKTIV ф z obrati v Konjicah, Bistrici, Locah, Zrečah in Oplotnici če- stita vsem delovnim ljudem k PRAZNIKU DELA 1. MAJU in jim želi čim več uspehov pri graditvi lepše bodočnosti! KONJICE SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE šeli ob praBftiku dela mnogo uspehov vsem smjim delav- cem in nameščencem^ inve- stitorjem in podjetjem ter ustanovam. Z velikimi grad- benimi uspehi prosljavljamo PRAZNIK DELA! Naj živi 1. maj! »SAVINJSKI VESTNIK« Čestita svojim članom, delovnim kolektivom, upravnim odborom in delavskim svetom ter vsemu delovnemu ljudstvu k Prazniku dela 1. maju DELOVNI LJUDJE! Izkoristite proste prvomajslce dni in obiščite: Rogaško Slatino ^ Dobrno Rimske Toplice Hotel ,,Slovan' na Vranskem Hotel „Pošta' Rogatec Hotel „Savinja' Laško Ñe zamudite otvoritve Restavracije, kavarne in hara pri ,MlÍTiar\evem Janezu' na Teharjih Mnogo veselja nad doseženimi uspeiii ter velil(o razvedrila ob delavslcem praznilcu želi vsem delovnim ljudem, posebno pa svo- Upravni odbor Gostinske zbornice za M\ Celje-oi(oliGa Upravni odbor in Delavski svet ŽELEZARNE ŠTORE Vsem delovnim ljudem naše socialistične domovine naš delavski prvomajski pozdrav ! Qelouni ßoZeßiiu OPEKARNE Žalec-Ložnica želi vsem delovnim kolektivom, vsem svojim odjemalcem obilo uspehov pri nadaljnji graditvi so- cializma, ter se z lepimi uspehi v delavskem upravljanju priključu- je veselju delovnega ljudstva v prvomajskih slavnostih! TRGOVSKO PODJETJE TRGOVSKI DOM V Slovenskih Konjicah se pridzužuje z značajnimi uspeFii vsedelavsičemu prazniiiu 1. maju in želi delovnim ljudem, zlasti še svojim potrosni[¿om Q.az največ veselja nad uspeñi socialistične graditve! s svojimi poslovalnicami čestita delovnim ljudem šent- jurske okolice in vsem kolektivom v do rovini ve- selo praznovanje največjega delavskega proznika 1. maja! DELOVNI KOLEKTIV MESTNEGA PODJETJA ЈЕМОКТ" VELENJE Želi vsem delovnim ljudem kot svojim cenjenim odjemal- cem ob 1. maju 1953 obilo uspeha v bodočem delu. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR ŠOŠTANJ ŽELI OB DELOVNEM PRAZNIKU Î. MAJU OBILO USPEHA PRI IZGRADNJI SOCIALIZMA^ IN BOLJŠEGA ŽIVLJENJA I Za največji delavski praznik 1. maj želi DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE USNJA Rečica ob Savinji vsem delovnim ljudem nase preffubijene domovine v nadaljnjem delu obilo uspe- ha v izgradnji socializma* Obenem pa čestitamo h uspehom, ki smo jih v teh veličastnih dneh ze dosegli. delovni HoleQtiv GOZDNEGA GOSPODARSTVA NAZARJE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI želi vsem delovnim lju- dem, kot svojim cenjenim odjemalcem ob 1. maju obilo uspeha v bodočem delu. Splošno stavbeno in mizarsko_ podjetje_ Šmartno ob Pahi želi vsem odjemalcem in dobaviteljem obilo uspe- hov pri izgradnji socia- lizma, ter jim cestita k 1. maju! Delovni kolektiv »SAVINJSKI VESTNЖ€ Delovni kolektiv zadružnega podjetja za izvoz hmelja »Hmezad« Žalec čestita k prazniku delovnega ljudstva 1. maju vsem delovnim kolektivom, hmeijarsUim zadrugam, posebno še savinjskim hmeljarjem! Naj nam proslavljanje 1. maja še po- veča naše prizadevanje za razvoj kmetijstva v socialistični sicupnosti! Se mnogo uspehov v razvoju kmetijstva, zlasti hmeljarstva v Savinjski dolini, želijo ob prazniku 1. maja HMELIARJI ZADRUŽNIKI IZ ŽALCA (ulani dosedanje KZ ,Hmeijar*) Naj Živi Í. maj! Vsem delovnim ljudem, zlasti vsem kmetijskim zadrugam želi čim več uspeha v izgradnji socia- lizma in razvoju kmetijstva KMETIJSKA ZADRUGA VITANJE ŽIVEL 1. MAJ - največji delavski praznik! Kolektiv trgovskega podjetja »Potrošnik" S svojimi poslovalnicami v Celju Čestita vsemu delovnemu Celju k največjemu delav- skemu prazniku l.maju, zlasti še svojim odjemalcem! čim več veselja nad uspehi v proizvodnji in razvoju delavskega samoupravljanja, želi vsem de- lovnim kolektivom ob delavskem prazniku 1. maju DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE VOLNENIH ODEJ &коЦа vas pri Celju DELOVNI KOLEKTIV OKRAJNEGA KOVINSKEGA PODJETJA ŽALEC Želi vsem delovnim ljudem, zlasti svojim strankam obilo vesct ja nad uspetii ob pfaznit