Iz šole za šolo. Kazalni uk. Pripovedovanje. Rešitev. Dve deklici gresti zjutraj v neki zimski dan v bližnjo vas, kjer je stanovala njina teta. Proti večeru ste se vrnili zopet domov. Ko gresti skozi gozd, začne briti huda burja in pot se snegom zamete tako, da deklici ne viditi poti in zaradi hudih zametov ne moreti naprej iti. K sreči je bila pod bregom v gozdu skala, pod katero je bila mala votlina. Deklici obesiti na jelko pred skalo rudečo rutico za znamenje, da ste tti ostali ter zlezeti v votlino, pred katero je sneg vhod zametel. Naredila se je trda noč, vihar je bučal in ponočna sova se je oglašala. Ubogi deklici ste strabu in mraza trepetali ter molili in k Bogu zdihovali. Bog ji je varoval, da se potolažiti in v njegovi pomoči zadremljeti. — Ko drugi dan deklic ni' domov, stariši k teti pošljejo deklo, katera izve, da ste šli zvečer domov. Urno gredo sosedje z lopatami v gozd ikat nesrečnih deklic. Ko iskovalci pridejo do skale v gozdu in vidijo iz snega nekoliko rudeče zastavice, precej mislijo: tii ste deklici. Ko odmetavajo sneg, slišijo deklici, ki kličeti na pomoč. Ubogi deklici ste bili kmalu rešeni iz mrzlega zapora. Vsi, deklici in ljudje so hvalili Boga, ki je tako ljubeznjivo za nji skrbel in ji čudno rešil. Zimska obleka. Po zimi imamo drugačno obleko, kakor po letu. Zimska obleka nas varuje mraza. Zimska obleka je iz močnega sukna in iz raznih gorkih kož. Sukno dela suknar iz volne. Kože nam dajejo razne živali. Imamo mačje, zaj&je, ovčje, janeje, kozje, kunine, vidrine in druge kože. Kape, kožuhi, jope, rokavice so iz živalskih kož. Zimska obleka je draga. Ubogi ljudje nimajo dobre zimske obleke, zato morajo večkrat mraz trpeti. Pomagajrao jim, če moremo! Tudi živali dobe po zimi gorkejo obleko. Pticam zraste gosteje perje; zajci, ovce, koze i. dr. dobe po zuni gorkeje kožuhe. Rokodelci. V vasi in v mestu prebiva mnogo ljudi. Vsi potrebujejo obleke, živeža in stanovanja. Zatorej morajo delati. Vsi pa ne morejo enako delati; delajo in pomagajo tedaj drug driigemu: Kmet obdeluje polje, da imamo kruh; skrinjar ali mizar dela vsem skrinje, mize, stole, omare. Čevljar dela vsem čevlje. Skrinjar, čevljar, krojač, ključavničar i. dr. so rokodelci. Delajo v delavnici. Mojster ali gospodar pripravlja delo, pomagači pa ga izvršujejo. Kdor se kakega rokodelstva uči, je rokodelski učenec ali rokodelčič. Rokodelci potrebujejo razuega orodja. Petje. Skrinjar (mizar). Ne prepočasi. S^^^^r^-^fe^^^i 1. Riš, riš, riš! 2. La, la, la! skri - njar de - la ta vriš; skri - njar o - bla skri-njar o - blaj še tla! skri-njar stru - ži i JUuuL^g -^ -P- -& w- 1. nam klo - pf 2. vse glad-ko, o - bla - nje luk - nji - ce na stran le - ti. ni - kjer ne bo; Riš, riš, riš! la, la, la! ^i j ^ ;¦- 3t 1. skri - njar de - la ta 2. skri - njar o - blaj še vriš. tla!