Si. 200 nmt v mM oso« nrrnti cai u ftsrg v Trstu, v peten 25.avguste 1922 Posamezna številka 20 stotink Letnik KLVli jzh?ja, tevzemšl pcndeljel Asilkega št. 20. ! pisma se ne sprejemajo, 5 te fin O od in«. — Lastni znala za mesec L 7. —, 3 ne Za toosematv* meaečno 4 lir Uredništvo: trtice sv. Ptinčifta IJajo ure4nlSii> NefnnJriraia Izdajate!} In odgovoril urednik Tisk tiskarna Edinost NsroMM j i0. pol !cta L 33. —, in ejlo leto I . Telefon uredaUtvj *n t» i ■■ Posamezna Številke v Trstu in okolici po 20 atotiak. — Oglasi sa ratunalo v Crokoeti ene kolone <73 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov nm po 40 ceat oam tnlce, in zahvale, poslanice In vabila po L 1* oglasi denarnih zavodov mm po L i — Mali oglasi po 30 st beseda, majnanj pa L 2 - Oglut naročnina In reklamacije se pošiljajo izkluino upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv-Frančiška Aatikcga štev. 10, L nadstropje. — Telefon uredništva M uprava 11-47. BREZ ODMEVA Včeraj smo priobčili dopis iz Kanala na Goriškem, v katerem je na kratko opisan obisk fašistov. Prišlo je več .gostov" iz raznih krajev Julijske Krajine in seveda ni mankal niti načelnik julijskega fašizma posl. Giunta. Obisk teh .prijaznih gostov", ki so bili oboroženi od nog do glave, je imel svoj namen in pomen: preteklo nedeljo se je ustanovil v Kanalu nov fašjo in pri tej priliki je bila svečano razvita njegova zastava. Govorili so razni predstavniki julijskega fašizma, med katerimi je seveda ime! glavno besedo poglavar Giunta. V svojem govoru je baje rekel med drugim, da „fašisti niso izrecni sovražniki S ovanov" (nein'd dichiarati). — Vsi govorniki pa so v eni ali drugi obliki naglašali, da je vzel fašizem v svoje roke tisto nalogo, za katero da povedati, da se je v kanalski fašjo tudi več slovenskih mladeničev! Giuntove besede ne bodo seveda napravile nikakega vtisa na nobenega zavednega bo raz motri val, kaj je na fašizmu bistvenega in Icaj postranskega, kaj stalnega in kaj minljivega, temveč bo presojal fašistovski pojav po istem pravilu, katerega se drže ljudske množice od nekdaj. In to pravilo obstoji v tem, da se vsak duševni pojav, vsako duševno gibanje pojmuje in presoja na podlagi zunanjih znakov, s pomočjo katerih se tak pojav očituje našim čutilom. Le po teh znakih se da opredeliti bistvo tega, kar se za njimi skriva, in brez njih bi se sploh ne bilo mogoče zavedati nobenega nesnovnega obstojanja. Kdo bi mogel n. pr. povedati, kaj je vera, če bi ne bilo obredov in drugih dejanj vere, s katerimi jo lahko zpoznamo ? I£ako bi bilo mogoče razlikovati n pr. med krščansko in turško vero drugače nego na podlagi zunanjih znakov, s katerimi se nam razodeva? Isto velja o nacionalizmu, patriotizmu, fašizmu in o vseh raznih „—izmih", ki jih tako pogostoma vpisalo j srečavamo v spisih dnevnega časopisja. vstop Bolgarske v Malo entento, je izjavil Ninčić, da ni dalo vedenje Beneša nikdar povod za kako nejevoljo na jugoslo venski strani, ker je Beoeš, vedno, ko je šlo za kako vprašanje Balkana, poudarjal potrebo, da se đifi mnenje Jugoslavije. Tudi ob tej priložnosti, ko je Bolgarska prosila za vstop v Malo entento, je dobila odgovor, naj se najprej obrne na kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Naš politični položaj nasproti Madžarski — je nadaljeval Ninčić — ni tako slab, kakor se piše. Jaz sem prepričan, da se bodo odnošaji med nami in Madžari znatno iz-premenili, ko na Madžarskem prevlada treznost. Kakor vam je znano, je ime la Avstro - Ogrska mnogo uradnikov in posebno mnogo, mnogo več, nego ji jih jc bilo treba, jih je imela Madžarska. Po zlomu, ko je postala Še manjša, se je to število še zvišalo. Zvišalo se je tudi število njihovih častnikov. Ti častniki z delom ostale inteligenca si hočejo najti kak poklic in organizirajo druživa, tajna in javna, ki na razne načine delujejo pri nas. Imamo zanesljive informacije o vsem tem in jih pazljivo zasle- sta- Ako torej vprašamo našega preprostega ^p^^e o vse«. u. »m človeka, kaj je fašizem, nam ne bo mogel Spijemo. Om posamezno povprašujejo o nHi»ni«riH a* n.m n!iSt»f» nm nase vojske. Lahko povem to - le: Naj nastop je Ako spravimo njegovo „miroljubno" razpoloženje v zvezo s^fašistovsko agitacijo med našim ljudstvom, o kateri se nam poroča iz raznih krajev naših pokrajin, se moramo nehote vprašati, ali niso prišli julijski fašisti na idejo, da bi delo svojega velikega .izpreobračanja", ki ga vršijo tako uspešno med italijanskimi socialisti, raztegnili tudi na naše ljudstvo ? Ali si niso morda izmislili „novo taktiko", ki naj bi v gotovih krajih in ob gotovih razmerah šla sporedno s taktiko nasilnega strahovanja in jo izpolnjevala ? Na vsak način nam narekuje že najele-mentarnejša previdnost, da vzamemo slične nastope naših fašistov resno v prt tres. Naše ljudstvo, ki je znalo kljubovati najhujšim nasiljem, kar jih je padlo po njem v vsej njegovi zgodovini, mora biti pripravljeno, da odbije tudi morebitne napade od zadai, s katerimi bi hotel fašizem pod krinko po-mirjenja omajati naše vrste in zanetit), med nami „državljansko vojno, kakršna razsaja po stari Italiji". Kljub par odpadnikom, ki so se v svoji nevednosti dali tu pa tam (posebno v Istri) zapeljati, ima zdravo jedro našega ljudstva dovolj moralne moči, da bo preneslo in prestalo tudi novo preizkušnjo. O tem nas je prepričalo tudi zadržanje naših Kaualcev preteklo nedeljo. Čim so prišli oboroženi gosti v trg, se je ljudstvo umek-nilo in poskrilo. Ljudje so bili, kakor nas obvešča naš poročevalec, tako prestrašeni, da si niso upali niti v cerkev k popoldanski službi božji! In tako zadržanje našega ljudstva napram fašizmu je popolnoma naravno, je logična posledica slike, ki si jo je ustvarilo o fašizmu v svoji preprosti a nepokvarjeni duši. Ako vprašamo našega človeka, kaj je fašizem, nam ne bo šel iskat nikakih teoretičnih razprav o tem čudnem povojnem gibanju ; ne zna vsak julijski Slovan na pamet, ker se mu je neizbrisno vtisnila v njegovo dušo. Pogorišče nekdaj ponosnega Narodnega doma v Trstu, zažig Narodnega doma pri Sv. Ivanu, v Barkovljah in Rojanu; razbite in opustošene pisarnice naših odvetnikov, toliko in toliko pogorelcev po naših istrskih vaseh, ki jim je fašizem uničil domovanje povodom državnozborskih volitev, uničeni pridelki, raztočeno vino. toliko in toliko pretepenih naših poslancev, mož in mladeničev, toliko in toliko izgnanih duhovnikov, učiteljev in drugih narodnih in kulturnih delavcev, ki so morali zbežati pred neusmiljenim nasiljem, beg celih vasi v gozdove, da se rešijo pred sumaričnim pokoljem, kakor se je pripetilo nedavno nekaterim našim krajem na Tolminskem, poniževanje posameznih oseb, onečaščanje naših spomenikov, motenje službe božje, motenje hišnega miru, zmerjanje in psovanje naših vodilnih mož in tudi celokupnega našega plemena itd. itd. To je dolga litanija tistih zunanjih znakov, s katerimi se je fašizem predstavil našemu ljudstvu. Ali se morejo fašisti čuditi, da si jih naše preprosto ljudstvo zamišlja kot nekaj strašnega, kot nekako šibo božjo in pokoro? Dejanja fašizma proti temu ljudstvu so bila tako grozovita, da jih ne bomo mogli pozabiti, dokler bo živel naš rod. Strah, ki ga občuti naše ljudstvo vsaki-krat, ko pride v kakršnokoli dotiko s fašizmom, je znak globoko ukoreninjenega notranjega odpora proti nasilju in proti vsem njegovim glasnikom. V duši našega ljudstva torej ne more biti prostora ne za fašizem ne za filofašizem. In vsled tega bodo ostale Giuntove besede med našim ljudstvom brez vsakega odmeva. (talila Seipel v Italiji. — Sestanek z miaiotroni Schan-zerjesn v Ver oni. BOČEN, 24 Danes je odpertoval minister za eunanje zadeve Schanzer iz Bocena v Vercno. Spremlja ga njegov osebni tajnik kom. Varva-ro. Minister Schanzer je odpotoval z istim vlakom, v katerem je bil avstrijski državni kancelar dr. SeipeL Minister Schanzer in kance-»ar Seipel prispeta v Verono danes zvečer. DUNAJ, 24. Korrespcmdenz Bureau javlja, za med Avstrijo in Italijo za to poslednjo zelo škodljiva in naravnost nevarna, ker bi zahtevala ogromne žrtve na eni strani, med tem ko bi na drugi strani znala poslati konkurenca avstrijske industrije usodna za italijansko industrijo. V vsakem slučaju pa fe gotovo, da ne bo Italija dovolila nikakih izprememb, ki bi bile v nasprotju z mirovnimi pogodbami. V tem smislu se je izrazil tudi minister Schanzer, ko je bil pred kratkim v Londonu. Minister Schanzer je rekel, da bo rimska vlada dala zasesti avstrijsko ozemlje z vojaško silo, ako bi da je italijanski minister za zunanje zadeve se v Srednji Evropi izpremenilo sedanje stanje Schanzer povabil kancelarja Seipela na sestavna način, ki bi bil za Italijo nepovoljen. nek, ki se bo vršil v petek 25. t. m. v Veroni. Kar se tiče misli o združitvi Avstrije z Italijo, Vsled tega vabila sta odpotovala kancelar Sel-je postalo sedaj znano, da se avstrijski in ita-pel in finančni minister Segur včeraj iz Berlina lijanski krogi bavijo s to idejo že več časa. v Vercna in se ne povrneta na Dunaj pred ne- Včerajšnja «Idea Nazionale» piše o tej zadevi del jo. Avstrijski poslanik v Rimu Kwiatkowski med drugim sledeče: «Nknamo več razloga, da je clobil nalog, naj pride v Verono. ^ ■ bi še nadalje molča'« o obisku nekega visokega RIM, 24. Vsled prošnje avstrijskega uradnika z Dunaja, ki je bil v Rimu pred do-kancelarja Seipela, da bi se sestal z itali- J3rim mcsecem. Ta odposlanec avstrijske repu-janskim ministrom za zunanje zadeve še bHkc F® odkrito obrazložiti načrt pred svojim povratkom na Dunaj, je bil ^S'vl' ? ^ * S* AZfT' S , „ ' jot. . ' . o : Kljub vsemu pa se mora tudi ta rešitev tz- do ocen pogovor med Schanzerjem inSei- MjučitL Italijanska vlada je vezana po poged- pelom, ki se bo vršil jutn v V erom. rogo- bai,f ki ne dopuščajo združitve z Avstrijo v no- vor pa bo imel le informativen značaj in beni obliki. Danes je gotovo, da bo rimska vla- minister Schanzer ne bo mogel sprejeti ni- da slične predloge avstrijskega kancelarja od- kakrh obvez, ker mora o njih sklepati celo- klonila ter se postavila na stališče strogega kupno ministrstvo. Minister Schanzer je c&tatus quo». pozval senatorja Contarinija, naj pride v Verono, da se udeleži pogovorov. Italija in avslrijsko vprašanje. PIM, 24. Vsled dejstva, da je stopilo avstrij-tko vprašanje v svojo odločilno dobo, so vsi tukajšnji krogi resno vznemirjeni! Glavni vzrok Jugoslavija Vnanjepolitični položaj Jugoslavije Odnošaji z Italijo in drugimi državami Izjave ministra Ninčiča BELGRAD, 24. Minister vnanjih stvari vznemirjenju in razpravam je Mali sporazum, Ninčić je zbral pred svojim odhodom v ki je poleg Italije najodločneje činitelj v zade- prago časnikarje, katerim je podal zelo vah Srednje fcvrope. Težišče potoke Malega važnc ^ z ozirom na vnanjepolitični sporazum v soglasju s rrancijo. iaolo2a> Jugoslavije. ao v tem hipu na Čehoslovaškem konference »Tokrat gremo v Prago — je izjavil mi-iržavnikov Malega sporazuma. Listi pripisu- nister vnanjih stvari — da se spričo sestan-»ejo čehosiovaškemu ministrskemu predsedniku ka Zveze narodov že vnaprej sporazume-prizadevanje, da bi se Avstrija pridnižila Ma- mo 0 gotovih vprašanjih, ki so na dnevnem M?d" Tvt^^' P < T1*1 °!>rOČ °M°r redu' da moremo tako skupno nastopiti in Mad/ursAe popoln. Pn tem da postopa Mali i , x- i i i r .rD sporazum v soglasju s Francijo. *Tako rešitev narediti dober vtisek kakor v Genovi^ Brea avstrijskega vprašanja da bi pomenila velik vsakega dvoma je, da bo mogla Mala en- diplomaličen poraz Italije, ker bi se na ta na- tenta dobiti enega člana v Zvezi narodov, čin vzpostavila v drugi obliki bivša monarhija, čeravno je dosti nasprotnikov proti temu. Vsled tega prevladuje mnenje, da bi morala Glavno je za nas tudi danes to, da vstopi Italija izkoristiti sedanji hip, da zadobi zopet predstavnik naše skupine v Zvezo na- pretežen vpliv v Jn to b, se do- rodov. V Pragi sc bo proširil dogovor s seglo s politično m gospodarsko zvezo med I ta- * , , __. _ . _ .... lijŠ in Avstrijo. Taka zveza bi imela velik po- Čehoslovasko ** delj časa in na širil men tudi za promet med Trstom in zaledjem, podlagi, kar bi bilo na veliko korist tega pristanišča. ^ Po drugem na žira nju pa bi bila taka z to zadržanje Bolgarske vzrok, da so postale naše vezi z Grčijo bolj intimne. Pogajanja se bodo na vsak način nadaljevala in naredilo se bo vse mogoče, da se ustvarijo dobri medsebojni odnošaji. Kar se tiče Italije, se moramo sporazumeti še v enem vprašanju, ki se tiče italijanskih šrl. Upam, da se bomo sporazumeli tudi v tem vprašanju. Italijanski minister vnanjih stvari je podal te dni izjavo, da se mora trianonska pogodba točno izvršiti. Kakor vidite, žeii Italija postopati v vprašanju srednje Evrope sporazumno z nam!. S Poljsko smo doslej delovali povsem sporazumno. Ni dvoma, da bosta Mala en-tenta in Poljska tudi v Ženevi nastopili ? složno kot en mož. Priznati treba, da je' položaj Poljske, ki je na severu, drugačen nego položaj o&talih držav Male entente. Vsled tega na Poljskem niso vsi složni v tem, da naj bi Poljska stopila v Malo entento. Glede odnošajev z Rusijo je minister vnanjih stvari poudarjal, da Jugoslavija ni sprejela in ne bo sprejela nikake mednarodne obveze proti Rusiji. Kar se tiče odbora za prehrano Rusije, je minister izjavil, da ta doslej ni bil sprejet, ker se v njem nahaja oseba, ki je izrecen komunist. Vlada bo medtem že danes naredila potrebne korake, da se to vprašanje čim prej definitivno reši. Minister je končno govoril tudi o konkordatu z Vatikanom, poudarjajoč veliko važnost tega vprašanja. Potrebno je na vsak način stopiti v stik z Vatikanom, toda vprašanje je zelo kočljivo, ker obstojita — kakor znano* — dva konkordata: srbski in bivši avstrijski Treba je najti podlago, na kateri se bo rešilo to vprašanje. Bivši jugoslavenski delegat t Trstu ni imel nikakega pogovora z italiiaas&fcn zastopnikom ConiarinAjem BELGRAD, 24. Listi objavljajo informacijo iz poučenega vira, da bivši jugosloven-ski delegat v Trstu g. Nešić ni imel tekom svojega zadnjega prihoda v Trst nikakega pogovora z zastopnikom italijanske vlade« Ccntarinijem in da je za stilizacijo sporazuma med Jugoslavijo in Italijo pooblaščen edino - le jugoslovenski poslanik v Rimu Antonijević. G. Nešić je potoval v Trst edino-le zato, da izroči tamošnjo delegacijo v roke g. Cencar - Markoviča, bivšega ju-goslovenskega zastopnika v Zadru, ki je imenovan za konzula v Trstu. Vladni okrepi proti draginji BELGRAD, 24. Na zadnji seji ministrskega sveta se je razpravljalo o draginj-skem vprašanju in o odredbah, ki naj bi zajezile val vedno bolj naraščajoče draginje. Pomoćnik finančnega ministra dr. Sv. Popovič je poročal o dosedanjem poteku posvetovanj z zastopniki mlinske industrije. Mlinarji zahtevajo med drugim nizko izvozno carino na moko in svobodni izvoz luksuzne moke. Ministrska konferenca je dalje obširno razpravljala o stanju letine ter je soglasno sklenila, da se potom prohibitivne izvozne carine omeji izvoz živil. Določene so te-le visoke carine: na pšenico 100 kg 150 din., na rž 100 kg 150 din., na ječmen 100 kg 100 din., na koruzo 100 kg 150 din., na fižol 100 kg 200 din., na čebulo 100 kg 200 din., pšenično moko 110 din., koruzno moko 110 din. Za izvoz živih ali zaklanih nad 60 kg težkih svinj je določena carina 100 din. za glaov. Izvoz »ena in ovsa je strogo zabranjen. čehoslovaških podanikov in 238727 tujcev. Po narodnosti je med domačini: 8,759.186 Čehoslovakov, 459.346 pod karpatskih Rusov, 3,122.390 Nemcev, 745.935 Madžarov, 180.332 Židov, 75.650 Poljakov in 23.335 drugih narodnosti. Nemcev so 1. 1910 na sedanjem ozemlju republike našteli 3 miljo-ne 747 tisoč 540. Nazadovali so torej za 625.150. _ Rusija V južni Rusiji ni več lakote LONDON, 24. Osrednji urad ameriškega odbora v Evropi za pomoč Rusiji je prejel iz Rusije brzojavko, ki pravi, da v Ukrajini ni več lakote. Za to se je treba predvsem zahvaliti pomoči, ki so jo poslale ameriške Zedinjene države. Finska ne more rati';cirati sporazuma med baltiškimi državami HELSINGSFORS, 23. Finska vlada je izdala uradno obvestilo, v katerem izjavlja, da ji vslsd sedanjega parlamentarnega položaja ni mogoče ratificirati varšavske pogodbe. Obenem pa naglasa, da želi Finska ohraniti sporazum z baltiškimi državami. Obsojeni revolucionarji bodo odpeljani v Sibirijo? VARŠAVA, 23. Listi javljajo iz Moskve, da zahteva politični urad, naj se pogojno na smrt obsojeni socialni revolucionarci odpeljejo v Sibirijo. Svet ljudskih komisarjev baje doslej ni odobril tega predloga. Nemško lokomotive v Rusiji. — Nemško-rus^za pogodba VARŠAVA, 24. Doznava se, da je prispelo tekom tekočega meseca v Petrograd 280 nemških lokomotiv. Te dni se je sestala v Moskvi komisija, ki ima pripraviti potrebno za sestavo nemško - ruske pogodbe. Čehoslovaika Prebivalstvo čehodova&e republike PRAGA, 24. Statistični urad čeoslovaške republike je objavil uradne statistične podatke o ljudskem štetju 15. februarja leta Z ozirom na pisanje nekaterih listov o 11921. Celokupno prebivalstvo republike Beneševem delovanju za vstop BoUarske znaša 13.604^307 oseb. od teh 13.366.080 Poljska Odnaš^i med Rusijo in Poljsko. — Sporazum o železniškem prometu VARŠAVA, 23. Načelnik odposlanstva ukrajinskih sovjetov, katero se je udeležilo pogajanj med Poljsko in Ukrajino, ki so se vršila v Lvov-u, je obvestil osrednji izvršilni odbor, da so se pogajanja končala in da se je dosegel med. Pcljsko in Ukrajino popoln sporazum o uredbi železniškega prometa. V smislu te£a sporazuma, ki ga je poljska vlada že odobrila, bodo šli vlaki, ki pridejo iz Poljske, do Voločiska. Prevoz blaga in potnikov na progi _ T vrv- se tvi v najkrajšem času. Poljska bo uvažala v Ukrajino premog iz Gornje Mediji. ..i delske stroje, a Ukrajina bo izvažala razne surovine. Imenovanje poljske delegacije pri Zvezi narodov. — Priprave za volitve. — Nemška nasilstva v Gornji Šle^lfi ' VARŠAVA, 24. Imenovana je bila poljska delegacna za Zvezo narodov. Delegaciji bo predsedoval minister Simon Az.de-nazi, člana delegacije pa bosta komisar Plucinsky in minister Chodzko. Minister za pravosodje Makovski je izdal okrožnico, v kateri nalaga podrejenim oblastvom, da skrbe za svoboden potek priprav za volitve in da takoj nastopijo proti kršilcem volilne svobode. Stavka v predihit in kovinarski industriji se je končala. Gibanje stavkajočega delavstva v varšavskih delavnicah je tudi potihnilo. «Kurjer Warszawski» objavlja podrobnosti o nasilstvih terorističnih organizacij proti poljskemu ljudstvu in duhovništvu v nemški Gornji Šleziii. V soboto pride v Katovice glavar poljske države, ki bo obiskal tudi druge kraje v Gornji Šleziji. —— Bolgarska Velikanske zborovanja beguncev iz Traci je v Plevni. — Begunci zahtevajo mednarodni protektorat nad Tracajo SOFIJA, 24. Bolgarska tiskovna agencija javlja: Ob priliki desetletnice vstaje so begunci iz Tracije sklicali v Plevno kongres, katerega se je udeležilo več deset-tisoč beguncev z vseh strani Bolgarske, ki so prišli, da poudarijo svojo nezlomljivo voljo, da se bodo borili za svobodo svoje domovine. Na kongresu se je razpravljalo o položaju, ki je nastal v Traciji vsled zadnjih dogodkov na vzhodu in se je poudarjala absolutna potreba, da ®e reši vprašanje Tracije v korist njenega prebivalstva in tako doprinese k pomirjenju tega dela Evrope. Vsi delegati so soglasno zahtevali, da se da Traciji avtonomija pod protektoratom Zveze narodov in velevlasti ter se tako omogoči beguncem vrnitev v njihovo domovino in prevzetje njihovega premoženja. Sprejela se je resolucija v tem zmislu. Romunska Letina na Romunskem. — Vlada kapi ves letošnji pridelek pšenice BUKAREŠT, 24. Da se zajamči zadostna količina žita za prehrano prebivalstva, predvsem revnejših slojev, je sklenila romunska vlada, da izda letos posebne predpise o trgovini z žitom. To je potrebno vsled tega, ker je pridelek kljub dobri letini prepičel, da bi mogel biti dovolj za prehrano in izvoz v navadni meri. Po uradnih podatkih ministrstva za notranje zadeve bo znašal letošnji pridelek žita 2,404.616 ton. V deželi se potroši okoli 1,770.000 ton na leto, a za seme je potrebno 500.000 ton. Ostanek bo služil kot rezerva po odbitku . količin/%, ki ie> notrebna za izvršitev kuočii. i sklenitvijo premiria sklenjenih s Švico in Francijo. Vse žito kupi država po 25.000 lejev vagon poleg 5.000 lejev nagrade za vsak vagon, skupaj torej po 30.000 lejev vagon. Mlinarje bo zalagala država. Zato bodo morali prodajati moko po določeni ceni in tudi ceno kruhu bo uradno določila vlada. Anglija Splošni položaj na Irskem LONDON, 24. Po zadnjih poročilih so s: začeli irski uporniki posluževati proti irskim vladnim četam istih sredstev, ki so jih rabili pred sklenitvijo angleško - irske pogodbe proti angleškim četam. To sredstvo je neizprosna gverilja, ki povzroča vladnim četam občutne izgube. V zadnjem času st» izvršili uporniki štiri take napade, ki so jih sicer vladne čete odbile, toda po srditih bojih, v katerih je padlo 7 vojakov in jih je bilo 15 ranjenih. Na jugu Irske svobodne države se držijo uporniki, ki so bili pregnani iz Corka, še vedno na hribih, ki obdajajo to mesto. Nemčija Seipelova pogajanja v Berlinu BERLIN, 24. Wolfova agencija javlja. Pogovori, ki so se vršili danes z avs-trijskint kanclerjem Seipelom in avstrijskim fin.iti-čnim ministrom Segur jem na eni ter državnim predsednikom Ebertom in kanclerjem \Virthom na drugi strani, so imeli zelo prijateljski značaj. G. Seipel je zelo podrobno poročal o avstrijskem politićnen* in gospodarskem položaju, kakor je nastat po konferenci) v Londonu, na kateri jo bilo sklenjeno, da se vprašanje avstrijskih kreditov odstopi Zvezi narodov. Kancler je pripomnil, da bo podpiral avstrijsko za« devo pri Zvezi narodov z največjo energijo. Nadalnje zavlačevanje koncesije kreditov bi bilo usodno ne samo za Avstrijo, temveč tudi za centralno Evropo. Tekom teh pogovorov se je izrazilo mnenje, da bo morala Avstrija poizkušati premagati sedanje težave s pomočjo svojih sosedov. Nemčija bo pomagala bratski državi, kolikor ji bo mogoče. _ Avstrija Seipel ni ponudil čehcslovašld vlarfs opravo in kontrole avstrijskih železnic DUNAJ, 24. Zanika se vest, objavljena v nekaterih inozemskih listih, da je Seipel ponudil čehoslovaški vladi upravo in kontrolo avstrijskih železnic, če Čehoslovaška dovoli Avstriji kredit. Ogrska Vznemirjenje na Madžarskem zaradi Seipelovega potovanja v Prago BUDIMPEŠTA, 24. Na Madžarskem vlada veliko razburjenje zaradi potovanja avstrijskega kanclerja v Prago. Na iziedni seji ministrskega sveta je bilo sklenjsno, da madžarska vlada vloži protest pri vrhovnem svetu radi praških pogajanj zveznega kanceierja. Hkrati je vlada naročila dunajskemu zastopniku madžarskega poslanika, da se informira pri avstrijski vladi o ciljih potovanja kanclerja v Prago in v gotovem slučaju da izjavi, da se iz tiska razvidni cilji pogajanj ne strinjajo z določili trianon« ske pogodbe. Madžarska vlada ne mor« dalje mimo smotriti poteka pogajanj. Enako naročilo je prejel tudi madžarski poslanik v Pragi. Splošno smatra vse madžarsko časopisje pogajanja dr. Seipela v Pragi za načrt, zasnovan proti Madžarski. Vladni «Az Ujsag«, glasilo grofa Bethlena, veli v ogorčenem tonu: «Avstrija se je vrgla v naročje Čeho-slovaške! Zveza s Čehi pomenja udejstvi-tev slovanskega koridorja. Madžarska vlada se opravičeno boji, da bo Madžarska po tesnejši zvezi Avstrije s Čeoslovaško obdana z neprodirnim obročem, da bo na milost in nemilost izročena eventualni blokadi, ki omogoča Mali ententi vsak trenutek, da Madžarsko popolnoma obkrožr in zapre od ostalega sveta. «Pester Lloyd» komentira dogodke v Pragi in pravi «Madžarska mora biti za vse slučaje pripravljena!® Nekateri listi pa še niso izgubili upanja, da konferenca v Pragi ne obrodi zaželje-nih sadov. Madžarska še vedno računa na izdatno podporo od strani Italije proti Mali ententi. _ Turčija Stališče angorske vlade nasproti zavezniškim zahtevam. — Izjave Fety bega PARIZ, 24. Notranji minister angorske vlade Fety beg je podal pred odhodom iz Londona poročevalcu lista «Petit Pariisien* to - le izjavo: Našel sem v Angliji nekoliko ljudi, ki so me radi poslušali in ki so popolnoma prepričani o nevarnosti Lloyd Geor-gejeve politike za Anglijo. Resnici na ljubo pa moram reči, da so ti ljudje zelo napačno obveščeni in da ne morejo narediti ničesar za zmago svojega stališča. Tekom svojega bivanja v Londonu sem dobil vtisek, da ni prave volje za to, da bi se na vzhodu vzpostavil mir. Ne da bi hotel prejudicirati uspehe prihodnje konference, lahko povem to - le: Če nam bodo predloženi predlogi od 26. marca v obliki ultimatuma, bomo lahko dali le tak odgovor, kakor smo ga dali dne 26. marca v veliki narodni skupščini. Pripravljeni smo skleniti premirje, ki bo pospremljeno z izpraznitvijo Male Azije, pripravljeni smo se pogajati o mirovnih pogojih, toda ne pred Fety beg je nadalje govoril o zavezniških predlogih, poudarjajoč, da vsebujejo zelo dobra načela in da bi Turki zelo radi opozorili zaveznike na nekatere podrobnosti, ki so v navzkrižju z njihovimi nameni. Ali ne smatramo — je pripomnil Fety beg — zavezniške predloge za ultimatum, temveč kot prvi korak k sklenitvi miru. Zadnji dogodki v Traciji dokazujejo dovolj potrebo, da svojo prestolnico končnoveljavno zavarujemo pred vsakim presenečenjem. Pripravljeni smo dati jamstva za svobodo držav in zaščito manjšin in izvršiti vse določbe, k? so se smatrale zadostne za Poljsko, Čehoskrvaško, Romunijo in druge države. _ Prihodnji sestanek sveta Zveze narodov ŽENEVA, 24. Svet Zveze narodov otvori svoje 20. zasedanje dne 30. avgusta v Ženevi. Na dnevnem redu tega zasedanja bodo med drugimi tudi sledeča vprašanja: končna ureditev vprašanja svetih krajev v Palestini, poročilo stalne komisije za mandate C (nekatere nemške naselbine v jugozapadni Afriki in ctoki na Tihem morju), narodne manjšine v Albanrji, Leiiški in Estoniji, vprašanje meje med Jugoslavijo, Avstrijo in Ogrsko itd. so priSli orožniki in več naših ljudi na Kce sta. Pregledali so S bodo in iH potem za sledjo naravnost k županu, ki so ga našli v postelji ranjenega. Ranjenec — «delegato e comandante di Comune=> — je priznal svoj zločin. Govori se, da je izjavil, da je zažgal Strujevo seno in slamo le iz narodne mržnje, .ki da jo že od mladih dni goji proti Slovanom. Sedaj se ta dogodek nahaja v rokah sodnije v Poreču. ' Goriški deželni šolski svet vzpostavljen. Dnevne vesti SEJA POLITIČNEGA DRUŠTVA «EDI-NOST», T rž a š k i odborniki in 2anpniki so uljudno vabljeni na sestanek, ki se bo vršil v danes, 25. t. m. ob 8. ari zvečer nih prostorih «Edinosti» s redom: Posvetovanje o naši politični organizaciji za Trst in okolico v okviru skupnega političnega društva za Trst in Istro. Predsednik. Fašisti ne sovražijo Slovencev! Tako je zatrdil te dni poslanec Guinta,, glavar fašistov v Julijski KraHni. V Kanalu so ustanovili fašisiovsko skupino ob velikem slavju, ki ga je poveličeval tudi poslanec Giunta s svojo navzočnostjo in navdušenim govorom. Tako so poročali italijanski li- tice mesta, so se dvigali že ogromni plameni iz goreče stavbe. Najprej so biti na licu mesta ognjegasci pod vodstvom stotnika Bugliovtza, pozneje pa so prišli tudi ognjegasci pod vodstvom inž. Sapčmzachija, ki so bili prej zaposleni- pri Sv. Jakobu. „ Parnik «Rosandra» zamden po vojaštvu. Posadka na parni k u Rosandra, vkrcanem na ___poaaolu «Sanita», je včeraj odkazala pokor- Zadnja -Goriška Straža* poroča: -Kakor smo ščino zaradi sporov s paroplovno družbo. Fa-izvedeli iz najzanesljivejšega vira, je obnovitev šisti in biva vojaki so biK takoj na licu mesta, gariškega deželnega šolskega sveta zagotov- j da bi vzeli njeno mesto. Posredovalo je voja-ljena in se bodo tozadevna imenovanja izvr-' štvo, ki je zasedlo parnik. Posadka je bila iz-šila v najkrajšem času. S tem bi bilo važno krcana. vprašanje naše dežele za nas ugodno rešeno. Pijan od kokaine. V našem mestu se je Kakor smo že v predzadnji «Gor Straži* poro- zadnje čase zelo razpasla grda strast, da čali, je bilo treba mnogih bojev in silnega tru- sc ljudje vdajajo uživanju kokaine. Vsi da, da so se merodajni krogi v Rimu udali in oblastveni ukrepi ne pomagajo nič, kdor dovolili zopetno oživljenjc te velevažne usta- ge . navadil na bivanje tega prekletega nove«. Obnovitev deželnega šolskega sveta, ki ' ' ® .f. . . je bistveni del vsake deželne avtonomije, po- s ^P3' ga ne more vec pogrešati m si izmi-meni brezdvomno velik uspeh in veliko prido- »» najneverjetnejse nacrte. H* bitev ne samo za goriško deželo, temveč pred- do njega. Revež ve že itak, da ga strup vsem tudi za celokupno slovensko ljudstvo na telesno in duševno popolnoma uniči, toda Goriškem. ne more se zadrževati in končno pri-de v Salacdra v Trstu. Bivši ministrski pred- svoji omamljivosti tako daleč, da sploh ne sednik od L 1914. do 1916. je prispel ye več, kaj dela. Tudi nekega mladega di-včeraj v Trst. Nastanil se je v hotelu jaka v ul. Tor San Lorenzo 1 je prinesla «Savoia». nesreča v družbo, ki mu je dala tega stru- Ž i vela tiskovna svoboda! Razproda jalnica pa, kateri mu je potem prešel v kri in listov na Brennerju (v Tirolu) je obvestila meso, tako da ni> mogel več prestajati brez upravo lista «Der Tiroler», da so ji nedeljske njega. Stariši so bili vsi obupani vsled številke niso dostavile in da se ji je sporočilo otrokovega početja v pijano?« in si niso da so se listi sežgab Kdo ,e zagrešil to pro£ mogH razložiti gclovih pojavov hudih živ-zakoiuto zaplembo? Menda je jasno. Ce hočejo . .P „„„„t f* . ^ . .. oblasti, morejo prav laliko ugotoviti krivce in c™h /»tenh pre, niso nikoli za-jih kaznovati v smislu italijanskega tiskovnega pazovah. Deček je postal bleden, čemeren t(.C7 v ^redništve-1 zal£ODa' ki zagotavlja tiskovno svobodo. Doslej m naravnost neznosen. Višek pa je dose-siedečim dnevnim! vsa1 nismo Se čuli, da so neitalijan»ki dr-1 gla ta njegova bolezen včeraj, ko je planil ' žavljani izključeni od dobrote tega zakona. Ra-jiz svoje sobe, kjer se je nahajal s svojim dovedr.i smo, kaj ukrenejo državne oblasti v, tovarišem, in kakor znorel skočil proti pre-tem nezaslišanem slučaju, btvar nas zanima; pa •• -ske matere sin? Ce ie — dobro jim teknilo! Narodnem domu Mi nismo nič izgubili ž njim. Oni pa tudi ne pri- tem boli; ker se" je v novejšem času dogajalo, | ^"TU *FfCJmi s smrt?°/ da izveiini junaki na javnih ulicah tržejo lju- ^mal se tibrandi m ga spregovorili, dem naš list iz rok in ga zažigajo! Tudi nam nal.se vendar potolaži in odpočije v svoji A* tis«; naročniki sobi. Mladenič se je res dal pregovoriti in se je vrnil v sobo, stariši pa so poslali po zdravnika, ki je prišel in ga vz>el s seboj v bolnišnico. Z njim je vzel tudi njegovega tovariša, s katerim sta ee skupno podajala uživanju kokaine. _____________ . ____ „ . Z-dolžen mehanik. Armando BastelK iz veselici, katera se namerava prirediti dne j'.jPj® po poklicu mehanik, je prišel po 1. oktobra 1922. Slavnost se bo vršila v " * ' Vesti z Notranjskega «Omladinski tabor» v Mate nji vasi bo nekaj sijajnega, kakor je razvidno po imenih društev, ki se ta dan udeleže tabora. Zbrana bo mladina iz vse Julijske Krajiie, da se tam izpozna in navdahne z novim pogumom za vztrajno nadalj-no delovanje. Zveza mladinskih društev je dobila od sledečih svojih podružnic obvestilo, da nastopijo s kako točko pri oficijelnem delu: M. D. P — Sv. Jakob, M. D. P. — Magdalena, M. D. P. — Boršt, M. D. P. — Brestovica in pa s posebno točko tržaški krožek »Omladina*. Druge podružnice kot: M. D. P. — Tolmin, M. D. P. — Idrija, M. D. P. — Lonjer, M. D. P. — Opčine, Pevsko društvo «Kras», Opatjeselo, M. D. P. — Draga, Omladinski klub «Sloga:> pa se udeleže slavnosti potom zastopnikov. M. D. P. — Matcnjavas, pa ima nad vse težavno delo. pripraviti mora namreč tehnično stran tabora. Podružnice, ki spadajo v področje Matenjevasi, nastopijo s polnim številom svojih članov. Društva, ki bi si želela sodelovati na tem narodnem taboru, naj se zglase najkasneje do 25. t. m. na naslov: M. D. P. — Sv. Jakob. Campo S. Giacomo 5. — Trst. Mali oglasi m računajo po 20 stolink beseda. — Najmanji« pristojbina L 2*—. Debele črke 40 »totink b*-čeda. — NojmaajSa pristojbina L 4*—„ Xooa Uc* sluibor plača polovično ceno. DAROVI Dne 24. 7. 22. seje nabralo v veseli dražbi v Križu L 22.— za « šolsko društvo». Denar hrani snujoča se podružnica »Šolskega društva«. V počastitev spomina blagopokojne-ga Jake Štoka daruje dr. Slavik L 30 za «Šolsko društvo 500 LIR nagrade dobi tisti, ki dobi kolo, kJ mi je bilo ukradeno dne 11. t. m. v Orehku. Kolo je znamke «Puch» in ima po sedlom štev. 86571, ima dvojio pristavo, je črno lakirano ter vdelane nikljaste rožice, prvi krog kolesa jc ponikljen, zadnji pa črn, po sredi špic je črta. Lastnik: Milan Premru, Orehek 21, pri Postojni. 1593 POROČNA SOBA, masivna, svetle barve, se proda po izredno ni&ki ceni. Campo Belve-dere 1 1594 IZKUŠENA SREDSTVA proti izpadanju las, neškodljiva za barvanje las, šampon itd. priporoča lekarna v TL Bistrici- 28/2 PRODAJALKA za trgovino mešanega blaga vešča slovenskega, italijanskega in nemškega jezika, išče službo v mestu ali na deželi. Naslov pri upravništvu. . 1584 MLADENIČ z dobrimi spričevali, vešč slovenščine ter italijanske korespondence, išče službe. Kumar, Trst, via Margherita 3 15S6 POZOR! Krone, korale, zlato, piatin in zobovje po najvišjih cenah pla*uje edini gro« sist Belleli Viia. via Madonnina 10. I. )6 dobili. Hladnim srcera smo prejeli to vest. Naše naj se tudi točka, s katero misli nastopiti vsako posamezno društvo. Ker se prijav- liudslvo je miroljubna in tolerantno. Tudi s to Ijanje za sodelovanje zaključi 20. septem-skupino ne bo neprijetnosti, čc jih oni ne bodo i3ra prosimo vsa ona narodna društva, iskali. — Zanima pa nas sporočilo v listih, da jo poslanec Giunta naglašal v svojem govoru, da fašizem ne sovraži slovenskega prebivalstva, namreč da mu hoče pomagati! Lepa beseda! Ali pa ji moremo verovati, ko je v tako strašnem nasprotju v vsem, kar smo doživeli doslej, od fašistovske strani. Mari pa jc fašizem še le s«'da; raz,'trii svoje pravo srce, ki ljubi tudi slovensko prebivalstvo? Ne moremo i drugače, nego da ostajemo neverni Tomaži, dokler ne bodo dejanja napram našemu ljud-j stvu drugačna. Posebno pa še, ko je bil poslanec Giunta tako previden, da je evojo ljubezen navezal na pogoj, ki je zelo elastičen. Rekel je, da fašizem ne sovraži Slovencev, ako spoštujejo Italijo! Tu je vmes vprašanje, kako si kdo tolmači spoštovanje do države? Ce Atdo vidi nespoštovanje v tem, da ljudstvo noče molče trpeti krivic, ki mu jih dela državna uprava, ali v zahtevi ljudstva, naj se spoštuje njegova narodnost in naj se mu ne kratijo njegove jezikovne pravice, ali v tem, da zahteva, naj se ga ne ovira v njegovem življenju in razvoju, v tem, da Slovenci hočejo ostati Slovenci: potem je seveda Giuntova ljubezen do slovenskega ljudstva zelo dvomljive vrednosti. Slednjič bi hoteli vedeti, čemu prav za prav so ustanovili v slovenskem Kanalu fašistov-sko skupino? S kakimi nameni, proti komu? Morda proti komunističnemu gibanju? Nam ni nič znano o kakem takem gibanju v Kanalu. Proti komu torej naj se razvija delovanje fašistovske skupine v Kanalu?! Mari pa so jo ustanovili iz gole — ljubezni do Slovencev7 Na vsa ta vprašanja bi želeli pojasnila, potem le le bomo mogli prav ceniti besedo g. Giunte, da fašizem ne sovraži slovenskega ljudstva. Slovenskega — naglaša, no, ne pa morda kakih podrepnikov in prodancev. Zažigale* iz narodnega sovraštva. V Vrvarih pri Poreču se je zgodilo nekaj, kar kričeče ilustrira razmere, v katerih živimo. Predminole-ga četrtka ob 8 uri 45 zvečer je prišel tamošnji župan na dvorišče Antona Struje, it jer je temu posle d nijemu fiz ^narodne mržnje zažgal Ikup slame. Potem je hotel zažgati še druge kupe, da bi Strup uničil tudi vse seno. V tem hipu pa je prišla slučajno k oknu Strujeva žena ter opazila, da sta slama in seno v plamenu. Vsa prestrašena je začela kričati. Na nje krik je pri-fcatel Struja s štirimi sinovi in 1.30.— 1.^5 2^.-10 — 29.60 176.—.— 176.5-1 427—.—432. --10».—.— 101.50 10».-.—1< g,— 84.75.— 85.50 EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema zadnji teden od 9 do 7, Gorica, Piazza Vittoria št 4, I. 1511 NOVE POSTELJE, vzmeti, žimnice iz morske trave, iz volne in drugo posamezno pohištvo se prodaja po najzmcraejših cenah. Fonde-ria 3. 1562 POZOR! Nujno potrebujem mnogo srebra. Plačam krone in goldinarje po najvišjih cenah. Via Malcanton 7, II. levo. 1594 Stiskalnice za grozdje in jabolka; trebilnice za grozdje; p'ugi. 5^1 Slamoreznice na verigo i. t. d. i. t. d. Ins. Mihi & H. Uidouich Trst, Via Saflitfi 8 (vogal Via Porccrei:a> Q£ Velik denarni zavod m perfebtneg;a korespondenta s popolnim poznavanjem francoskega in italijanskega aH pa angleškega in italijanskega jezika. Ponudbe z navedbo zahtev je nasloviti na naslov: Poštni predal 15 v Ljubljani. i DsIflKKa Slovnica L 15,000.000 Rezeroe L 5,100.000 Dunaj, Opatija. TRST. Zadar. m Afilirani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka, Beograd In njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelsl, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu. Aflllnml zavod v New-Yorku: Frank Saks ar Stade Basi k. ki jih Izvriule vse bančne posle. PREJEMA VLOGE oa hranita? knjižice in na tekoS račun ter lili obrestnih po Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. e= Daje v najem varnostne predale (safes) = Zavodov! uradi v Trstu: Via Cassa dl Rlsparmlo štev. 5 — Vfia S. Nicold štev. 9. Telefon št. 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure.