Poitnfii« plačami y getovinf MartoorMl Cena 1 Din Leto IV. (XI.), itev. 67 Maribor, sobota 22. marca 1930 »JUTRA« Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. ur Račun pri poitntm čtk. uv, v Ljubljani It. 11.400 V«i)a pr«je-n»n v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljan na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ceeta At. 13 Oglati po tarifu Oflaa« aprajama tudi oglasni oddalsk .Jutra" v Ljubljani, Praiarnova ulica it. 4 Razmerje Poljakov do slovanofilstva Slovanofilska ideja, k! je na praškem kongresu leta 1848. dosegla svoj višek, je bila več ali manj vodilna ideja tudi poznejšim generacijam. Dogodki svetovne vojne pa so jo potisnili popolnoma v ozadje. Po vojni, ko so nastale nove slovanske države, Pa se je zopet začela javljati v različnih oblikah kulturne, gospodarske in politične vzajemnosti. Tako smo ze od začetka naše države v ozki zvezi s, Češkoslovaško republiko, a v zad-niem času so oživele intenzivne medsebojne zveze tudi med našo državo 1,1 Poljsko. To dokazujejo številni Poljsko-jugoslovanski klubi, ki se usta navijajo na Poljskem in pri nas. Do-Kazujejo pa to tudi predavanja na rajskem o nas ih obratno. Tako začenja v nekem smislu nova slovanofilska era. V tem članku hočemo v kratkih be sedah osvetliti zgodovino slovanofit-stva in razmerje Poljakov do njega v Preteklosti. Pozneje pa bi prešli na njihovo stališče do slovanskega vprašanja v sedanjosti. Proti koncu 18. in v začetku 19. stoletja se je začela razvijati nacionalna; Ideja pri zapadnih narodih Z zapada se je širila ta ideja tudi na slovanske narode, pri katerih se začne kmalu buditi narodna zavest. Jan Dobrovski je s svojo grarnatiko sta ^f^enoslovenskega iezika opozoril zapadni znanstveni svet na slovanske Jezike, a drugi (n. pr. Kopitar) so obrnili pažnjo na lepoto in boga«, stvo slovanskega narodnega blaga. Tako se je v tem splošnem pokrctu Vsporednega proučavanja jezikov, mi tologije.m književnosti, ki začen a v tej dob., začelo proučevati tudi slovanstvo. Nekateri zapadnjaki (n. pr. Herder) so ppvdarjali vrline slovanske mase, vsled Česar sta se nacionalna zavest, kakor tudi misel slova^ ske vzajemnosti, še hitreje in razvijali. Misel slovanske vzaier ni sti je našla tudi svoje ideologe in retike, ki so hoteli s pomočjo kuT tumo-književne vzajemnosti uresnU citi nacionalno-polittčne cilje zed* taja ciovanov. _ Cetudi se nam zdi danes ideja zedinjenja Slovanov utopistična in sa-g10 Plod romantičnega antuzijazma te «anjega časa, vendar ima tudi svoje f^arno upravičenje v položaju, v kali?1? se Je tedaj nahajala večina slovanskih narodov. Slovanofilska ideja Pojavi najprej pri Čehih in Slova-£ k« Tlavni njen ideolog in teoretik |e on Jan Volldr, ki mu je »slovanska ideja m vzajemnost samo sredstvo Proti narodni mladosti, ki jo Je tako nemilo občutil«. (Masarvkova čitanka, Ljubljana 1930, str. 156.) Slovanstvo kot nacionalna enota, okrepljeno Posebno z Rusijo, je Imelo podati trden jez proti nevarnostim, ki »o grozile od Nemcev in Madžarov. t odziv pri vseli, a Posebno številčno šibkih in politično Francozi zapustili London LONDONSKA BRODOVNA KONFE RENCA SE BO RAZŠLA BREZ VSAKEGA USPEHA. — TUDI ANtiLSŽl NE PRIKRIVAJO VEC, DA ČAKA KONFERENCO POLOM. LONDON, 22. marca. Kriza brodov-ne konference je dospela do vrhunca in skoro ni več najti izhoda iz zagate, v katero je zašla. Vrše se le še posvetovanja. Kaj naj se stori, da se zmanjša moralični efekt poloma. Konferenca bo najbrže koncem prihodnjega tedna zaključena z ugotovitvijo smernic, ki naj vodijo k razoroženju. V najboljšem sltičaju bo sklenjen brezpomemben dogovor med Zedinjenimi državami, Anglijo in Japonsko. 2e Briandov odhpd iz Londona je napravil silen vtis, še večji vtis pa je izzvala vest, ki se je razširila v večernih urah, da so namreč tudi drugi glavni člani francoske delegacije, predvsem mornariški minister Doumesnil in kolonijalni minister Pietri, odpotovali včeraj v Pariz. Kakor se zatrjuje, bodo sedaj tudi francoski izvedenci zapastili London in s tem obenem vsi člani francoske delegacije. V krogih londonske brodovne konference vlada radi tega silna poparje-nost. Današnji jutranji listi naglašajo, da se je konferenca izjalovila, istočasno pa kljub temu izražajo nado, da se morda vendarle še posreči spraviti pod streho vsaj pogodbo med Zedinjenimi državami, Anglijo in Japonsko. Delegati navedenih držav so sicer že poslali svojim vladam tozadevne predloge, vendar do trenutka še niso prejeli odgovora. Amerikanci so že davno obupali, da bi prišlo do kakega dogovora med petimi pomorskimi velevlastmi, toda tudi izgledi za pogodbo treh velevlasti so zelo majhni. »Morning Post« zatrjuje, da more le še kak čudež rešiti konferenco poloma, dočim *Daily Chroniele« odkrito priznava, da neuspeha londonske konference ni več mogoče prikrivati. Snoči je imel ministrski predsednik Macdonald konferenco s Stimsonom, Vakacukijem in Grandijem, nakar je poročal kralju o konferenci v dveurni av-dijenci. Vladni krogi so zelo v skrbeh, ker bi mogel imeti polom londonske konference tudi posledice za notranjepolitični položaj v Angliji. Uojne mornarice uelifcih držav Glasom zadnje statistike angleške ad-miralitete imajo: britanski imperij 16 oklopnjač, 58 križark, 134 rušilcev in 53 podmornic; Zedinjene države S. A. 18 oklopnjač, 14 križark, 309 rušilcev in 122 podmornic; Japonska 6 oklopnjač, 41 križark, 106 rušilcev in 64 podmornic; Franclja 9 oklopnjač, 17 križark, 58 rušilcev, 52 podmornic; Italija 4 oklop-njače, 13 križark, 63 rušilcev, 43 podmornic; Sovjetska Rusija 4 oklopnjače, 4 križarke, 32 rušilcev, 15 podmornic; Nemčija 7 oklopnjač, 7 križark, 13 rušilcev. Veliko vojnih ladij pa je pravkar v izgradnji: dve oklopnjači, po ena za Rusijo in Nemčijo ; 18 križark za Zed. države, 10 za Italijo, 8 za Vel. Britanijo, 4 za Francijo, 4 za Japan, 2 za Rusijo, 2 za Nemčijo; rušilcev 26 za Vel. Britanijo, 13 za Japonsko, 8 za Italijo, 6 za Francijo; podmornic 47 za Francijo, 16 za Vel. Britanijo, 14 za Italijo, 7 za Japonsko in 5 za Zed. države. Socijalno-higijenafci tečaj v Zagrebu otvori s 1. aprilom Jugoslovensk! narodni ženski savez v svrho pouka žen o temeljnih načelih higijene. Vodstvo Saveza je to ukrenilo v globokem spoznanju, kako težko gospodarsko škodo prinaša narodu nepoznavanje elementarnih načel zdravstvene vede. Zlasti je porazen visok odstotek umrljivosti dece, predvsem dojenčkov, in pa silni razmah kužnih bolezni, alkoholizma itd. V tečaj bete sprejeti po dve učenki iz vsake banovine, ki bote prevzeli nalogo propagande za higijensko šolanje naroda v svojem okrožju. t Brob zčraunifca faraona Keopsa Iz Kaira se poroča: Pri izkopavanjih so odkrili grob Ahta Heteba, višjega duhovnika in telesnega zdravnika slavnega faraona Keopsa. Grob, ki meri 9><10.8 m, je popolnoma nedotaknjen. V njem so našli tudi doprsni kip pokojnika in njegovega sina ter številne, dobro ohranjene napise in razne druge dragocenosti. Ste že »odpisali deleže za oohorsko vzoenfato T odvisnih slovanskih narodih bivše Avstro-Ogrske. Pri Poljakih je našla ta izdaja relativno še najmanje odmeva. n tav-o razumeti, ker Poljakom ni ugajala *1~'-'nofilska deviza, da se »vse slovanske rejce izlivajo v veliko rusko niorje«, ker je to »morje« v oni dobi ze poplavilo del Poljske. Kljub temu so se tudi pri Poljakih, nekateri poc-dinci ogrevali za slovanofilske ideje (P- Pr- Maciejowski), ali vendar se je večina držala napram njim skeptično. Ko pa je poljski pesnik Adam Mickie-wicz apeliral na slovanofilstvo tedanjih niških vlastodržcev in javnih delavcev, a ga oni niso razumeli, tedaj se je poljska inteligenca začela drža- ti zelo sovražno proti tem idejam. Tako so bili Poljaki vedno na oni strani, ki je bila proti Rusiji. Zato so tudi lp^ 1848. pomagali Madžarom (general Bern). Njihov položaj do svetovne vojne je bil zelo težaven, a med vojno uprav tragičen. Zato nam je njihovo sovražno stališče do predvojnega slovano-filstva razumljivo in upravičeno. Z rojstvom poljske države ob koncu vojne pa se je razmerje poljskega naroda do drugih slovanskih narodov temeljito izpremenilo, vsled česar se je izpremenilo tudi njegovo stališče do slovanskega vprašanja. Dr. F. C r n e k. Pravoslavna cerkvena občina priredi v nedeljo 23. t m. parastos po svojem članu in dobrotniku pok. gosp. Miru Ribariču. Vrši se v kapeli po službi božji ob 10. dop. — Preklicana naredba obmejnega komisa-rijata. Obmejni policijski komisarijat je pred dnevi objavil naredbo, da naj prebivalci Maribora, ki nameravajo potovati v inozemstvo, potne liste predlože po možnosti 24 ur pred odhodom v svrho pregleda. Ta odredba je sedaj preklicana in ostane vse pri starem. — Četrtletno odbiranje vodomerov. Proti koncu tekočega meseca bo pričel mestni vodovod s Četrtletnim odbiranjem vodomerov. Vsled tega se hišni lastniki, ozir. njih namestniki (hišniki) poživljajo, da drže hišne prostore, kjer se nahajajo vodomeri, vodovodnim organom dostopne in v snažnem stanju. — Novo gasilno društvo na Dravskem polju. V Prepoljih na Dravskem polju, kjer so se lansko leto ponavljali uprav katastrofalni požari, se je na inicijativo bivšega poslanca Ivana Kirbiša ustanovilo prepotrebno proštov, gasilno društvo, kateremu želimo vsestranske uspehe v pomoči bližnjega. Čelnikom novega društva je bil soglasno izvoljen Ivo Kirbiš posestnik in bivši poslanec. Požar v Pekrah. Ob pol enih ponoči so bili naši gasile! alarmirani v Pekre, kjer so ognjeni zublji objeli ostrešje novozidane hiše dr. Ernesta Reiserja. Ze domačim gasilcem se je posrečilo, da so ogenj lokalizirali, med tem pa so prispeli na pomoč še mariborski gasilci. Škoda se ceni na Din 10.000, a je krita z zavarovalnino. Da se ogenj ni porazno razširil, kakor pred leti, ko je gorel mlin je pač zasluga domačih gasilcev, ki so požar lokalizirali ob tako neobičajni uri. — V ranih urah so se mariborski gasilci vrnili v svojo matico. Nezgode pri tioiu. V Trčavi pri Sv. Petru si je 21-ietni delavec Josip Cvikl po nesrečnem naklu-Čju tako poškodoval kite in žile leve roke, da so ga morali po odredbi zdravnika prepeljati v bolnico. — V inštalaterski delavnici v Gospojni ulici zaposleni 26-letni inštalater Franjo Raner iz Kamnice si je pri delu prebodel levo nogo. Odpremili so ga z reševalnim vozom v domačo oskrbo. — Zaboj čokolade na ulici. Včeraj zvečer so prinesli 4 učenci ljudske šole na policijsko stražnico zaboj čokolade, ki so ga našli krog 17. ure na vogalu Tattenbachove in Frančiškanske ulice. V zaboju je bilo 11 kartonov Sana* čokolade. Zraven je bil tudi fakturni list, glasom katere znaša vrednost čokolade 289 Din. — Zopet saharin. Danes zjutraj so varnostni organi prišli v stanovanje brezposelnega natakarja J. G. v zadevi suma neke tatvine. Pri tej priliki so našli pri njem 5 škatljic saharina. G. je bil aretiran. — Radi suma tatvine je bila danes zjutraj v Mariboru aretirana brezposelna blagajničarka M. P. Pred meseci je bila v Novem Sadu in ta-mošnja šivilja Ana K. jo je ovadila, da ji je ukradla obleko, svileno bluzo, površnik in zimski klobuk in nato izginila iz Novega Sada. Danes zjutraj je neka No-vosadčanka, ki se mudi v Mariboru, spoznala obdolženko na ulici in tudi ukradeni površnik ter jo dala aretirati, M. P. taji, da bi bila stvari ukradla, ampak pravi, da ji je Ana K. vse posodila. Ker jo zahteva novosadska policija, bo danes o^ooslana tja. — V tCh Ob desetletnici razmejitve na Kozjaku NEMŠKI AGITATORJI. - OSEBNI STIKI Z LJUDSTVOM. - KULTURNO DELO. - KNJIŽNICA IN PRIREDITVE. — POSLEEDICE KOROŠKEGA PLEBISCITA. k l\ I K i«rra v m a r i b o V u, dne 22 'ul. 1930. IV, Kljub jasni pogodbi v St. Germainu 1. 1919., so avstrijski agitatorji še vedno netili med našim ljudstvom nezadovoljnost in povzročali razburjenje, češ — občina pripada brez zadržka Avstriji, vododelnice se tolmačijo tako, da bo meja pomaknjena bližje k Dravi. Vse pojasnjevanje in pomirjevanje od naše strani ni zaleglo, atmosfera je bila neznosna... Sopara pred nevihto! Učitelji smo si stavili nalogo, pridobiti si ljudstvo za našo narodno stvar, prepričati ga, da spada med svoje rojake Slovence, ne pa onstran meje, kamor ga hoče potegniti grabežljivi Nemec! Osebni prijatelji stiki 3 šolnikov niso mogli vzdržati ravnotežja napram strnjeni nemški falangi onstran demarkacijske črte, ki se je za naše občane zavzemala z vso silo, jim nudila cenena -živila, želela prijateljskih stikov, a demarkacijska črta jih je s silo zadrževala ... Naši varnostni organi so imeli nalog, da strogo postopajo za vsako malenkost. Oblast je že 1. 1920 predpisala 'priprave za rekrutacijo okupirane občine. Vse to je rodilo še ostrejši odpor. »Morda bi se dale razmere izboljšati s kulturnim delom,« smo rekli učitelji. — Skromno šoiarsko knjižnico smo dali na razpolago javnosti kot »Ljudsko knjižnico«.' Da bi jo izpopolnili, smo prosili slovensko javnost potom časopisov za pomoč. Poziv ni uspel, ker je takrat bila započeta slična obširna akcija za koroški plebiscit. Dobili nismo niti ene knjige! Skleniii smo, da si pomagamo tudi tu — sami. Priredili smo narodno slavje — prvo slovensko v tem kraju. S tovarišem sva nabrala med orožniki in financarji nekaj diletantov. Domačinom so take priprave bile nekaj »čudnega« in ste sodelovali le 2 dekleti in 1 mladenič. Postavili smo oder, vadili nekaj pesmi v zboru in igro »Nemški ne znajo«. Obisk je bil iz radovednosti — sijajen. Gmotni in moralni uspeh je bil prav dober, le igralce-orož-nike je oblast klicala na odgovor, češ — taki nastopi niso v skladu s službenimi predpisi...« Del ljudstva pa smo si s to prireditvijo že pridobili in knjižnica je bila kmalu razmeroma dobro obiskana. Opazili pa smo, da le starejši ljudje znajo še slovenski čitati, dočim je šoliodrasla mladina vojne in predvojne dobe obvladala le gotico, latinico so jih vadili šolobvez-ni bratje in sestre še le sedaj. JKakor je na eni strani raslo zaupanje in se je bu dila narodna zavest, tako je na drugi strani raslo ogorčenje in »Grenz\vacht« je prinašala neprestane grožnje zoper u-čiteljstvo. Na žalost se je med nasprotniki nahajal ves čas tudi domači župnik — Nemec iz lipniške okolice, ki je le za silo lomil slovenščino. Večinoma je pridigal le nemški, le tuintam je za slovenske »hlapce in dekle« čital kako slovensko pridigo. Svoje ovčice je večkrat tolažil, da se bo še vse spremenilo na dobro ... Do jeseni leta 1920. se je položaj nekoliko umiril. Vse je čakalo, kaj prinese koroški plebiscit. Prepričani smo bili, da je zmaga tam zagotovljena in da gre pri pripravah le za to, ali bo bolj ali manj sijajna. Vedeli smo, da bo koroška zmaga tudi naša zmaga. Zato smo za nedeljo pozneje (27. okt.) pripravljali »Obmejni tabor«, ki naj po koroški zmagi pokaže, da je tudi meja na Kozjaku trdna! »Ju goslovenska Matica« v Mariboru je obljubila sodelovanje s slavnostnim govornikom df. L. Lenardom. Pripravili smo zastave, vežbal je pevski zbor, vadili so igralci, a naša prireditev se je izpreme-nila v — žalno manifestacijo ... Izgubljen je bil Korotan, omajane so bile naše pozicije ... Tam za demarkacijsko mejo pa so isti dan pokali topiči, ukala so hripava grla in neprestano je svirala godba iz Arveža... Nam pa je bilo tesno pri srcu, kot še nikoli... (Nadaljev. sledi.) Gradnjo novega mos^u pri Gornjem Dupleku. Letošnja izredno ugodna zima je dela pri gradnji novega lesenega mostu čez Dravo pri Gornjem Dupleku zelo pospešila, tako da ugodno napredujejo. Dan za dnem se dovažajo iz vurberških gozdov hrasti, iz katerih bo most zgrajen, in se izdeluje tudi že konstrukcija ogrodja. najkrajšem času se bodo pričeli zabijati tudi že piloti in je tedaj upati, da bo most dogotovljen Še pred določenim rokom. Prihod zamorcev. Slavni črni pevci pridejo v Maribor v pondeljek s popoldanskim brzovlakom. Vsi, ki so si dali rezervirati vstopnice, se naprošajo, da jih dvignejo najkasneje do pondeljka opoldne, ker se bodo vstopnice v nasprotnem slučaju oddale drugim. Obiskovalci izven Maribora, ki so rezervirali vstopnice, dobe iste lahko tudi pri večerni blagajni. Kdor še mina vstopnice, naj se zanjo takoj pobriga, ker pomeni ta koncert višek letošnje sezone, in bo gotovo vsakomur žal, *la je zamudil to izredno eksotično prireditev. Ljudska univerza v Mariboru. Po sijajno uspelem prvem večeru ima gdč. Karlin svoje zaključno pradavan.ie pondeljek 24. marca ob 8. zvečer. Na podlagi prekrasnih skioptičnih slik govori o veleinteresantni umetnosti vzhodne Azije, ki je vplivala v zadnjih desetih etih tako mogočno tudi na evropsko u-metnost. — Mariborski in dnevni drnbii Pet let čela napredne trgovske in obrtne mladine Pred petimi leti je takratni petošolec realke, sedanji akademik g. Franjo Pivka ustanovil Izobraževalno društvo napredne trgovske in obrtne mladine v Mariboru. Mlad idealist, prožet idej pokojnega dr. Žerjava, da je treba delati predvsem na socijalnem polju, je prišel do zaključka, da je podlaga napredovanja našega trgovskega in obrtnega naraščaja tako v nacijonalnem, kakor tudi socijalnem ali materijalnem pogledu srčna, etična izobrazba. Zato je postavil društvu kot glavni cilj, da vzgaja svoje članstvo v bratstvu, da ga dviga moralno, da mu vceplja veselje do vsega lepega in dobrega. Danes lahko mirne vesti gleda na sadove svojega dela. Društvo šteje danes 360 članov in članic. Delo se vrši v raznih odsekih: dramatičnem, godbenem, šahovskem itd. Vsi vidijo v društvu svoje zavetišče, kjer se shajajo s prijatelji, v medsebojnih razgovorih in debatah se krešejo načela, se utrinjajo značaji, se izpopolnjujejo osebnosti. Ni med njimi starejših mož, ne, sama mladina s trdno voljo, da sama iz sebe nekaj ustvari. Tako se izvršuje načelo samovzgoje, ki ga je društvu postavil ustanovitelj. Delovanje društva je visoko aktivno. Vsako leto po pet in več velikih javnih prireditev, izven tega pa številne interne prireditve (akademije, družabni večeri, izleti in drugo). Blagajna je bila vedno aktivna, društvo je mnogokrat podprlo svoje revnejše člane. Ustanovitelj g. Pivka je sprožil tudi idejo, da se ustanovi podporno društvo za revne u-čence. Ustanovitev je seveda v prvi vrsti odvisna od dobre volje gg. trgovcev in moistrov. Ko društvu k petletnici iskreno čestl tamo, želimo obenem, da bi svoje delo nadaljevalo\>o dozdajnih smernicah in z enako trdno in odločno voljo. Opozarjamo pa tudi vse prijatelje naše trgovske in obrtne mladine, da ima društvo nocoj ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma slavnostno javno akademijo brez vstop nine. Pač pa se bo prodajala ob tej prt liki spominska revija, ki jo je društvo založilo. Vprašanje tovornega kolodvora v Hočah. Projekt autoinobilske ceste iz Hoč mimo Reke in Mariborske koče do Sv. Areha na Pohorju, ki se je zadnjič urad' no določal, je zopet obnovil staro prizadevanje Hočanov in vseh zainteresiranih okoliških občin za čimprejšnjo zgraditev tovornega kolodvora v Hočah. Kakor smo že svoječasno poročali, se je v ta namen sestavil poseben odbor, ki je ne davno sklenil, da da za tovorni kolodvor, za skladišča, rampo itd. potrebni gradbeni materijal brezplačno na razpo lago in sodeluje tudi denarno, tako da bi bilo železniški upravi treba zgraditi prav za prav samo tovorni tir. Tračnice za ta tir bi se pa lahko vzele s tovorne ga kolodvora na Teznu, ki v sedanjem obsegu itak ni izrabljen. V to svrho je posebna deputacija odbornikov posetila tudi ravnateljstvo državnih železnic Ljubljani in je tedaj upati, da bo čimpre; prišlo do uresničenja tega nujnega in gospodarsko zelo važnega načrta. — Podružnica Slovenskega planinskega društva v Mariboru bo imela svoj občni zbor v petek, dne 28. t. m. ob 19.30 v restavraciji Na’od nega doma. Dnevni red običajen. V,i.b-lieni vsi člani in prijatelji društva - PRAVI :FRANCK: vedno odlična kakovost! Pogrebno društvo na Pobrežju pri Mariboru ima svoj letošnji redni občni zbor v nedeljo, dne 23. marca, ob 2. pop. v vrtni dvorani gospe Simonič Marije na Cesti na Brezje št. 15. Ker je povišanje pogrebnine na dnevnem redu, se članstvo vabi, da se v polnem številu udeleži občnega zbora. — 2. IV. - SOČI —STABAT MATER - 2. IV. Vsiopnice za koncert »Maribora« 2. aprila se že dobijo in sicer v Cirilovi knjigarni na Aleksandrovi cesti ter pri Hoferju. Ulica 10. oktobra. 873 Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franz Josefove« vode. Strokovnjaki zdravniki za motnje pri prebavi hvalijo »Franz Josefovo« vodo, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi oteklino jeter, zviša izločevanje žolca, stopnjuje izločevanje seči, pokrepi presnavljanje in posveži kri. — »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. I KLOBUKI ZA DAME IN GOSPODE Uan n HaSena Kvas Aiekvndrovi r. 32 Ruše. Podravska prern” štva vabi svoje člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v soboto 29. marca ob 20. (8.) v gostilni Črnko v Rušah po običajnem dnevnem redu. Ker se bodo vršile tokrat tudi volitve, pričakuje odbor obilne udeležbe. — Odbor. Kasaško druš vo v Mariboru. Dne 25. marca, ob 10. dopoldne bo redni občni zbor mariborskega kasaškega društva v restavraciji hotela »Zamorec« v Mariboru. S80 Trgovsko-obrtna mladina vabi ob priliki svoje petletnice na veliko jubilejno akademijo, ki bo drevi ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Po bogatem sporedu prosta zabava. — Prostovoljni prispevki. 363 Graf Monte Christo Letni občni zbor Ribarskega društva v Mariboru, zvezan s proslavo društvene 20 letnice bo v nedeljo, dne 30. marca ob 10. uri v dvorani hotela »Orel« z naslednjim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo društvenih funkcijonarjev ter določitev pristopnine in članarine. 3. Pregled 201etne-ga društvenega delovanja (predava društveni predsednik g. prof. V. Cotič). 4. Imenovanje častnega člana. 5. Volitev predsednika, odbora in dveh računskih preglednikov. 6. Pomen ribarstva v našem gospodarstvu (predava g. dr. H. KrauB). 7. Slučajnosti. (Člani so napro-šeni, da stavijo eventuelne predloge pismeno društvenemu predsedniku najkasneje do 27. t. m.). 374 Spori Športne prireditve v nedeljo. Ob 10. na igrišču SK Rapida: nogometna tekma SK Rapid:SK Svoboda. Sodnik g. Fischer. Ob 11. na igrišču SK Železničarja: start za cross-contry tek za prvenstvo mesta Maribor. Ob 14. na igrišču SK Železničarja: prvenstvena tekma rezerv ISSK Mari-bor.SK Železničar. Sodnik g. Bizjak. Ob 16. na igrišču SK Železničarja: prvenstvena tekma ISSK Maribor : SK Železničar. Sodnik g. dr. Planinšek. Ob 17.30 v veliki kazinski dvorani: medmestna ping-pong tekma Gradec:Ma-ribor. ISSK Maribor, nogometni odsek. Postava moštva za prvenstveno tekmo rezerv je razvidna na deski v garderobi. Igralci morajo biti točno ob 13.30 na igrišču SK Železničarja. To moštvo nastopi v sledeči postavi: Koren II, Pliberšek, Koren I, Iršič, Kirbiš, Prevolnik, Priveršek, Najžer, Hreščak II, Bertoncelj in Starc. SK Železničar. Reditelji za cross-contry se pozivajo, da nastopijo službo ob 19. uri poleg igrišča SK Železničarja. Atleti se zbirajo ob 10.45 na igrišču SK Železničarja. Sodniška sekcija, službeno. Prvenstveno tekmo rezerv ISSK Msr-ribor:SK Železničar sodi mesto g. Ves-naverja g. Bizjak, Načelnik. Ping-pong turnir Gradec :Maribor. Za jutrišnjo medmestno ping-pon* tekmo Gradec:Maribor so se še prijav!* li sledeči gospodje: državni prvak Jugoslavije gg. Nemec in njegov brat iz Mur ske Sobote, ki bodo zastopali barve ISSK Maribora, nadalje gg. Sakotnik in Honverv iz Ptuja. Državni prvak Nemec je imel lansko leto priliko igrati s svetovnim prvakom Parna in je dosegel lep rezultat 21:18, 21:7. 21:18. Tekma obeta prav zanimiv potek in bodo nastopali proti Gradčanim 3 gospodje iz Ptuja, 2 iz Murske Sobote in 6 iz Maribora. Tekma se bo vršila v veliki kazinski dvorani ob 17.30 in so cene vstopnic po 3, 5 in 8 Din. pondeuek Koncert zamorcev V M a r i H o r ti. 3ne 22. TIT. 1930'. feagsiSEtiEEaieae* MaV^ovVCt VVF.?P>41K Mta' Šolska vprašanja Nekaj načelnik misli povodom rodi- teliskih sestankov v Mariboru.) ti. Poznam familijo, kjer so s pripra vami za razstavo osnovnošolske de klice že ves čas zaposleni kar štirje, ker je pač treba kaligrafično sestavit; šolske zvezke, da bo kaj za parado. Ali se pač vpraša dotična učiteljica kak značaj se razvija v tem ocroku ki nosi dan na dan v šolo večinoma tuje izdelke in jih kaže kot svoje jih niti fizično ne zmore; ali vzame na svojo vest greh nad otrokovim zdravjem, ako bi stariši pustili, da otrok ždi nad nalogami dan na dan pozno v noč; ali res misli, da odtehta otrokovo vesejje ob otvoritvi razsta ve vse tiste ure večinoma formalnega in največ brezplodnega dela? Iz ple menitih nagibov za tekmovanje v resnem delu so bile ustvarjene prve razstave, danes pa so postale v velikem delu muka za učence in učitelja ki hoče prekositi druge in je prisiljen trositi pesek v oči, da ni deležen kake graje. Kako more uporabljati osnovne šole s pridom Breznikovo Slovensko slovnico, kako zgodovinar na srednji šoli zahtevati kar povprek važne in nevažne letnice in zemljepi sec višine vzpetosti celega sveta in kako šele risar kar po več slik na teden; učenec mora iskati tujo pomoč, ker bi sicer moral omagati. Pravzaprav je nekaj čudnega, da je treba mladino sploh siliti k učenju, pa bodi to v šoli ali doma: saj so vsi predmeti lepi in zanimivi in ne moremo si misliti zdrave, za vse lepo sprejemljive, mladine, ki bi se za nje ne zanimala in bi ne bila hvaležna za nova spoznanja. Če ni tako, mora biti v naših šolah nekje pogrešek, ki ga mora šola odstraniti v korist pouka in zdravja doraščajoče generacije. Zavest dolžnosti pač vpliva na mladino, da dosega pozitivne uspehe, a kje preostaja mladini čas za vežba-nje telesa? Kdor goji kak šport in hoče tudi tam priti do kakih uspehav, mora zanemarjati svoje šolske dolžnosti; peščica izredno nadarienih tvori seveda izjemo, povprečniki pa nimajo časa niti za kako glasbo niti za izvenšolske tuje jezike. Iz vsega torej bi želel, 'da postane ves pouk popolnoma prikrojen starostni dobi učencev, na moč zanimiv da pa bi bila vsa tvarina, ki mora končno postati duševna svojina učenčeva, tako podana da je mladini n treba šele iskati po raztresenih sestavkih, marveč primerno razporejena in omejena na minimum, tako da vsakdo točno ve, kaj se ima res učiti in se končno zaveda, da se je snovi res naučil, da izpraševanje v šoli ni zgolj loterija, kakor je v naših šolah še običajno. Tako bi dobila mladina res veselje do šole in učenja ro- 1' .diteljska večeri so se dobro obnesli in se morejo dobro obnesti le tam, kjer je na strani roditeljev in hkrati na strani učiteljstva zadosti dobre vofje za skupno ustvarjanje nove generacije. Kadar minejo začetniške težave takih sestankov, v katerih stariši iščejo le priliko, da se znesejo nad neljubim učiteljem in učitelj morda zopet, da se pritoži in zvali vso krivdo na dom in stariše, kadar to mine, takrat, je .mogoče šeie resno razpravljali brez osebne primesi, takrat je mogoče pojasnjevati šolska vprašanja, takrat je mogoče pa tudi utemeljevati težave, ki jih ima dom s Solo , obiskujočo , deco. Pravilno in pravično na obe strani bo sodil tisti, ki obe strani doživlja ali se vsaj potrudi, da jih spoznava. Takrat pa je čas, da zavzame rtačelno stališče k posameznim šolskim vprašanjem. Primerjanje s tem, kakor je bilo nekdaj, nam ne koristi mnogo, kajti {■narta stvar je, da so se v prejšnjih časih šolali nekoliko v poznejši starostni debi in da zdaleka niso dosegali iste šolske naobražbe, znanja, kakor ga ^dosežeta danes osnovna in srednja šola, pri čemer je znanje prirodoslovnih ved nadomestilo nekdanje večie znanje latinščine. Na vseh stopnjah bi naj bil otrok dobil kar največ znanja, pri čemer je trpela zaokroženost celotne snovi, trpela sa-modelavnosf otroške dobe in trpelo mnogokrat tudi otrokovo zdravje. Nova stremljenja hočejo zopet to škodo popraviti v pravilnem razumevanji!, da ne gre tlačiti v otroka mehaničnega: znanja, ki se ga otrok končno nauči, ne da bi ga mogel resnično zajeti in obvladati, med tem ko gredo v izgubo vse tiste speče sile, ki so last pred vsem otroške dobe, pre-iskavanjc, razstavljanje in^ zopet se-■ javljanje, skratka mehanično delo z bistrer.jem uma in čutov. Prihaja spo-znanie. da ni v otroški dobi merodajno zgolj to, kar bo otrok v poznejšem življenju enkrat morebiti rabil, kajti teke. šole, da bi pripravljala za vse .slučaje človeškega življenja, sploli ne tnore biti, in moremo torej otroku Dodajati itak le razbite drobce. Marveč glavno postaja, da razvijmo iz 'otroka telesno in duševno '^-'-ega človeka, ki bo sam našel svojo nah-go in svojo pot, pa naj ga vrže življenje kamorkoli. Iz teh vidikov bodo morale biti uravnane šolske’ metode, temu vidiku se bosta morala prilagoditi predmetnik in učitelj. In učitelj v prvi vrsti. Učitelj je tisti, ki da šoli življenje, \ Se sam zaveda, da .ie tudi šola fri' cel? najvažnejši kos življenja: ni a tr1°ka gledati samo z vidika oras n ‘e.^ Priznat} mu je treba vse pravice, ki^ mu gredo že v letih, kojdiia bi se zopet tista, v mladih' 'letih 5 č fi.v '50ls'\ih klopeh... " ' ' ' ’ ~ ~' oo.ska uprava se bo morala pobrigati in določiti, da bosta predmetnik ni urnik v skladu z življenskimi principi nase dobe m starosti ml : line. da se ne zgodi, da bi mora1 dijak prc_ I™ ntn ,teden v šoli, tam duševno delat!, m se doma še skrbno pripravljati na Šolski pouk s svojimi nalogami, z učenjem na namrt kar zahteva minimalno polovico toliko časti, skupno torej 66 ur duševneSa dela, docim po zakonu ne sme mami- elm delavec najenostavnejše stroke delati vec kakor 48 ur na teden ■ celo na meščanski šoli imajo pouka 35 ur in tako gre naprej, povsod še preštevilni razredi, malo higijenske prih 'Jce, slab zrak, malo solnca itd. p0I Slavje za-se tvorijo šolske knjige, ki So večinoma brez življenja in suhoparne, poleg tega vse preohlapne in rie ločijo važnega od postranskega l16 ločijo tega, kar je treba znati, od >?Sra’ kar je treba le prečita«, ne I0-C!'P Pravila od redkih izjem. V) v teh, in v takih prilikah je tem večja dolžnost učiteljeva, da skrbi za ; učenci svojo nalogo resnično tuai zmorejo. Gotovo so lepa reč šol-s/.e razstave, a kdor ve, koliko ur skoraj brezkoristnega ždenja je bilo treba, koliko jeze od strani starišev tako prirodna žeja po vedno večjem znanju, ki bi jo skušali vsi utolažiti še preko šolske snovi; pri tem pa bi ostalo še časa in veselja za telesno gibanje, da bi se tako razvijala telo in duh harmonično, kar je bil, je ;n ostane ideal popolnega človeka. $t fnariborRko plečallšče REPERTOAR. Sobota, 22. marca ob 20. uri »Takrat v starih časih«. Ljudska predstava. Globoko znižane cene. Kuponi. Nedelja, 23. marca ob 15. uri »Naš gospod župnik«. Kuponi. — Ob 20. "uri »Orlov«. Kuponi. Gostovanje ge Marte Repovš-Radmanovič. Pondeljek, 24. marca. Zaprto. Torek, 25. marca ob 15. uri »Lepa pustolovščina«. Znižane cene. Kuponi. Zadnjič. — Ob 20. uri »Netopir«. Kuponi. Gostovanje gdč. Šušterjeve. Revolucija moderne mladine tako bi se prav za prav moral imenovati film »Brezbožna devoika«, ki ga predvaja ZKD v Kinu Union od danes do sre-de- To filmsko delo je posvečeno mladini vseh narodov in ima namen pridobiti starše, vzgojitelje in pristojna oblastva. , začno pravilnejše pojmovati mišljenje v. premliajo, ta se i ač ne bo pustil-in življenje mladostnikov. Starši, vzgoji-■ ;arati od bleska, ko bo videl, da ie., telji, mladina, to je zopet enkrat delo, ki n.ual m«sto otroka oče ia pa ma- ga je treba videti. lita Terpsntfnam Hild se dobiva v vseh trgovinah. BLflgO fiLBtlS Terpentliiouo Mito čdvii Mit perilo. Večina strokovnih sredstev za pranje kvari perilo radi škodljivosti dodatkov, ki jih vsebujejo. ALBUS TERPENTINOVO MILO je blago, izdelano iz najfinejših surovin. Daje divno peno in čuva roke. ALBUS TERPENTINOVO MILO je radi svoje izdatnosti zelo po ceni. Sledljiva gospodinja ga radi njegove odlične kakovosti zelo ceni. Albus Terp@ntino.vo Milo proizvaja: Albus tvornica mila d, d. NOVI SAD S sele mariborskega o&ra** nega cestnega odbora POROČILO NAČELSTVA. - PRAVILNIK. - VOLITVE. - DUPLEŠKI MOST. LIKVIDACIJA OKRAJNIH ZA STOPOV. _ SLUČAJNOSTI. Včeraj dopoldne se je vršila v uradnih prostorih na Koroški cesti št. 26. redna plenarna seja mariborskega Okrajnega cestnega odbora, katero je ob navzočnosti zastopnika oblasti g. okrajnega glavarja dr. Ipavca in 22 odbornikov o-tvoril in vodil načelnik g. Franjo Zebot. Na sporedu so bili razni tekoči posli. Otvoritvi in pozdravu je sledilo najprej poročilo načelnika o dejanskem stanju odbora kot pomožnega organa banske u-prave z lastnim proračunom. V času od zadnie seje do zdaj je izvršil več intervencij v Ljubljani, in to večinoma z ugod nirn uspehom. Tako se mu je posrečilo, da je odbor prejel tudi že del izplačila na zaostankih okrajnih doklad iz lanskega leta v iznosu 139.000 Din. Udeležil se je dalje trasiranja pohorskih cest, za katere bo odbor prispeval po svojih najboljših močeh. V ta namen je zaprosil tudi že za dovoljenje, da sme svote, določene za druge ceste, ki se eventuelno še ne bodo mogle graditi, uporabiti za pohorske projekte. Prav tako je pa izposloval tudi dovoljenje najetja posojila za most pri Gornjem Dupleku. Sledilo je poročilo o korekturah prvotnega proračuna za 1. 1930. Te korekture je zahtevala banska uprava, potrebne pa so bile tudi z ozirom na izenačenje raznih doklad, posebno zaradi znižanja zemljarine in uvedbe uslužbenskili doklad. Vendar te spremembe ne bodo znatno izpremcnile prvotnih projektov. Nato je načelnik prečital osnutek pravilnika za okrajne cestne odbore, ki mu ga je bila dostavila banska uprava v Ljubljani. Po tem pravilniku bo vse poslovanje urejeno enotno in natanko določeno. Redne plenarne seje se bodo morale sklicevati vsaj štirikrat na leto. Ker predvideva pravilnik znižanje upravnih izdatkov, se je sklenilo, da se bo banska uprava naprosila, da pusti Mariboru vsaj dosedanji uradniški in tehnični stalež. Sledile so razne volitve. Ker bodo po novem pravilniku morali podoisovati akte poleg načelnika še trije člani, so se za to določili gg. Roglič, dr. Veble in dr. Strmšek. Za blagajnika odbora je bil izvoljen g. višji oficijal Stabej, za namestnika pa g. Dragotin Roglič. V načeluiški sosvet, ki bodi nekak posvetovalni organ načelnika v manj važnih zadevah, so se soglasno izbrali gg.: Roglič, Stabej, dr. Strmšek in dr. Veble. Iz poročila g. Kostajnška, ki je poročal o gradnji novega mostu čez Dravo i pri Gornjem Dupleku, je bilo razvidno, da delo ugodno napreduje. Ker pa se je moral projekt na zahtevo hidrotehnične oblasti spremeniti tako, da bo most L,50 m višji kot jc bilo nameravano, se bodo stroški povečali za 50 do 60 tisoč Din in bo primanjkovalo tudi krog 200 m5 lesa, katerega zdaj ne bo mogoče dobiti. Zato se bodo za prečuicc porabile najbrže traverze. To bo pomenilo zopet povišek stroškov za 36 do 38 tisoč Din. Odsek ie sedaj prejel za stroške 230.039 Din. izdal pa je 197.977 Din. Najetje posojila za na-daljne izdatke je dovoljeno in znaten del bo prispevala tudi banovina. Most bo do letošnje jeseni gotov. Ker se bo v nedeljo 23. t. m. ob S.30 vršila v Celju seja zaradi likvidacije bivših okrajnih zastopov, se je sklenilo, da se je v imenu odbora udeležijo gg. Že-bot, Roglič. Stabej, dr. Veble, dr. Strmšek in Šiker. Vsled dovoljenja banske uprave zaradi najetja kratkoročnih posojil do 100.000 Din za tekoče stroške, je odbor sklenil, da se te ugodnosti posluži in najme posojilo na tekoči račun pri Oblastni hranilnici. Ostalo izplačilo davč nih zaostankov, krog 500.000 Din. za lansko leto, se bo pri banski upravi ttr-giralo. Posestvo Heinz pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu, ki je bilo prej v upravi o-krajnega zastopa, preide sedaj v upravo cestnega odbora. Ceste, ki so najbolj nujne popravil, kakor cesta Maribor -Ruše itd., se bodo takoj znova nasule. Razne prošnje občinam za podporo za vzdrževanje občinskih cest, prošnje cestarjev itd. so se pa odgodile do časa. ko bo potrjen proračun, ko bo izvedena likvidacija bivših okrajnih zastopov in natančno določen delokrog cestnih odborov. Na predlog banske uprave pa je bilo naposled tudi sklenjeno, da se pozovejo vse avtobusne družbe in vsi lastniki težkih motornih vozil, ki stalno otiatujejo, da prispevajo gotov del za vzdrževanje okrajnih cest. Poprej se bodo zbrali vsi tozadevno-potrebni podatki. Pred zaključkom seje se jc oglasil k besedi še g. okrajni glavar dr. Ipavic, ki je obljubil odboru vso svojo podporo in izjavil tudi, da bo zaradi končnega raz čiščenja kompetenc glede bivših okrajnih zastopov in sedanjih novih korporacij urgiral čimskorajšnjo oživotvoritev delovanja okrajnih kmetijskih in zdravstvenih odborov. Stran t MarffiorcC? VF^»V!Jf T■ iimi V M a r i b' o r it, dne 22. III. 1930. st v . -vv •* - issi Mkftel Zčvaco £ukcedfa !B&egia Zgodovinski roman 64 »Toda povejte mi, ali mi niste rekli, da se hodi nje-ffova Svetost tuintam izprehajat na vrt?« »Da, ponoči; skoraj vsak večer se sveti Oče rad izprehaja med mojimi gredami. Toda nocoj ni več nevarnosti, ura je minila... papež zdaj že počiva...« »Zlomka!... Jaz pa sem upal videti vzvišenega Pastirja,..« »Toda, če se sveti Oče ne bo izprehajal, kaj. ako bi •la pogledat vaša bolna drevesa? ... Potem bi šlo delo j-.itrišnjo noč hitreje od rok, ker bi že poznal ozemlje.« »Prav imate... Pojdiva...« Ugasnila sta luč ter se splazila obadva po vrtu. Vrt je bil zares vreden vse tiste hvale, ki jo je Ragastens prepeval prejšnji dan. ne da bi ga poznal. In če vitez ne bi bil imel v glavi nebrojnih zanimivejših vprašanj, bi bil moral odkritosrčno občudovati sijaj cvetličnih gred, brezhibni red nasadov in čudovito snažnost dreves. Ogledala sta si tudi bolne breskve, in Ragastens je dejal, da stavi glavo, da jih ozdravi. Naposled sta se vrnila v hišico, obadva enako zadovoljna: Ragastens, ker je bil temeljito proučil svoje bojišče, Bonifacij pa v svoji veri, da je prišel poceni do čudodelnih receptov. Noč je bila mirna. Ves naslednji dan je ostal Ragastens skrit v vrtnarjevi hišici, kjer je sušil in mlel rastline, Bonifacij pa mu jih je prinašal in skrbno prežal na vse, kar'je ■počenjal z njimi mladi Peter Meiningbaumkirchner. Razume se, da je Ragastens poznal vrtnarjevo hišico zdaj že od vrha do tal. Skrivaj si je bil pripravil dva zvitka vrvic in nekaj raznovrstnih cunj. »Da zamašim mojstru Bonifaciju in njegovemu prevzvišenemu svetemu Očetu,« je zamrmral sam pri sebi. Samo nekaj se je skrivalo njegovi pozornosti: vziic vsemu zasledovanju ni mogel izvohati, kje skriva vrtnar tisti usodnovažni ključ, ki je odpiral stranska vratca. Dan je mineval počasi. Ragastensa je grizla nestrpnost, ko j® moral neprestano kramljati o cvetlicah in o sadju ter odgovarjati na vseh tisočero vprašanj, ki mu jih je zastavljal Bonifacij o umetnosti vrtnarstva na Nemškem. Naposled je napočil večer. Vrtnar je skrbno zaprl naoknice ter prižgal svečo. »Nemara da se pride njegova Svetost nocoj izprehajat,« je dejal. »Ob kateri uri prihaja sveti Oče običajno na vrt?« »Okrog devetih. Izprehaja se kake pol ure. Ob desetih pa spi že vse, kar je živega v. vili... izvzem-ši prokieti mrčes, ki kvari moje sadje,« je dodal Bonifacij in obenem vzdihnil. Ragastens ni odgovoril. Njegov nervozni nemir mu ni dal ostati na mestu. Ura je udarila devet... Primaknil je stol in se vsedel za naoknice. Minute so tekle, druga za drugo... četrt ure je že bilo ... in spet, in spet... »Ura je deset!« je dejal Bonifacij nenadoma, »svetega Očeta nocoj ne bo na vrt... Morali boste pač počakati do jutri. Kajti le redkokdaj se zdi, da dva dni ne bi prišel premišljevat v čistem zraku in v samoti.« Ragastens se je jedva vzdržal, da ni zamahnil od jezi|e nestrpnosti. In že se je bil stari vrtnar vrnil k svojim omiljenim pogovorom ter mu pričel praviti, kakšne križe da je imel z nekim slivovim drevesom, ki mu ga je pokazal... Noč pa je medtem napredovala. »Nehajva,« je dejal naposled, »čas je, da se podava k počitku, mladi mož.« V tem trenutku je utegnila biti ura poldvanajstih. Nenadoma se je žalostno oglasil turobni glas zvona. Bonifacij je resnobno snel svojo čepico. »Kaj ic to?« je vzkliknil Ragastens in vztrepetal. »To? To je zvon papeževe kapelice. Mrliču zvoni. Nekdo v tej vili je moral umreti... in gotovo ime- niten človek..sicer mu ne bi zvonili ponoči.« Nekaj je streslo Ragastensovo dušo kakor strašna slutnia. Stari vrtnar se je približal oknu. Od časa do časa je zvonec pošiljal v temo svoj zlovešči klic. »Ženski zvoni!« je dodal starec. : Ženski!« je kriknil Ragastens z naj večjo grozo. »Da: če bi bil moški, bi pritrkavalo. Poslušajte... Ah!« je vzkliknil nenadoma. »Kaj je?« »Papež!«... Ragastens je planil k oknu. Bonifacij mu je s prstom pokazal senco, ki je v velikem razburjenju stopala po stezi. »Kaj sc neki godi?« je zamrmral stari vrtnar. »Če se je sveti Oče prebudil ob tej uri, in če se razodeva v njegovi hoji tak nemir, mora biti kaj posebnega ...« Bonifacij ni imel časa, da bi dovršil ta stavek. Zamašek iz cunj se je šiloma porinil v njegova usta, in hip nato je bil zavezan za tilnikom. V svojem strahu se je hotel obrniti. Toda spotaknil se je in padel vznak, ves bled od groze... Takrat se je sklonil Ragastens čezenj ler mu urno zveza> noge... Minuto kasneje je bil Bonifacij povezan od nog do glave; in se ni mogel več ganiti, niti kričati. Ragastens mu je šepnil na uho: »Če se poizkusiš ganiti, si mrtev! Kje je ključ malih vrtnih vrat? Brž... Samo z očmi mi daj znamenje« ... Bonifacij je junaško zaprl oči v znamenje, da noče odgovoriti. Ragastens je izdrl bodalo ter postavil osi možakarju na grlo. »Požuri se!« je dejal mrzlo. Bonifacij ga je pogledal s pogledom polnim obupnih očitanj, nato pa, premagan od strahu, je pokazal z očmi na svoje lastne prsi. Ragastens je začel mrzlično brskati. Prsti so mu zadeli ob železo: to je bil ključ... Vtaknil si ga je za pas. Nato je pograbil drugi zamašek iz cunj in drugi sveženj vrvi — obadva je bil vrgel na mizo, ko je planil nad vrtnarja — in je odhitel na prosto... Mati ogla«<, ki »tužijo * posredovalo* in socijaln« nem««« efcSIr.slva: «ukt beseda 30 p, Mjmanjli manah O Ut • Mati oglas, * Ženit*«. dopiaov&Rje In ogla. I tf « trgovskega ali reklamnega g značaja: vsaka beseda 50 p, oajmanjSI ctramk Dib tO-— Blagajno (\Vertheimko) št. 1 proda Bureš, urar, Vetrinjska ul. 26. 882 Iščem perfekno kuharico, ki bi poleg sobarice opravljala tudi vsa druga hišna dela. Nastop službe takoj ali s 1. aprilom. Reflektantinje z dolgoletnimi spričevali naj pošljejo svoje ponudbe na Kalda, Zagreb, Sva-čičev trg 4. 879 Oddani 5 sobno udobno stanovanje s 1. aprilom. Ponudbe pod »10« na u-pravo lista. 878 Kupim dobro ohranjeno posteljo in omaro. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod »27«._______________877 Šanovanje, 3 solnčne sobe in pritikline dam z majem v najem. Ponudbe na upravo lista pod »Lepa lega«. 375 Kovačnico oddam s 1-. aprilom v najem, Marčič, Bistrica pri Limbušu. 876 I^o v a dvostanovanjska hiša, .vrt, ugodno za vrtnarje in vsako obrt, gospod, poslopje, 170.000. Enonadstropna hiša, obširno skladišče v cen-trumu ugodno. Več drugih lepih posestev od 60.000 do 300.000 v okolici Maribora ugodno proda Simčič, Aleksandrova c. 6 I._____________j__ 866 Kdo bi vedel kje se nahaja sedaj Ivana Markuš s hčerko Marijo iz sv. Barbare-Korena, naj naznani proti nagradi Šušteriču, Krčevina 139, Maribor. 870 Framsko namizno vino v zapečatenih steklenicah liter po 12 Din, dobite pri Frangeš, Gosposka uli- ca 11 I, desni hodnik._______________871 Žensko kolo prodam. Aleksandrova c. 151. Krče- vina.______________________________ S56 Uče se dobro stanovanje za takoj za dijaka in dijakinjo iz višjih razredov srednje šole. Ponudbe pod »100« na upravo lista. 845 Predtiskanje najmodernejših vzorcev, kakor tudi popravilo svilenih nogavic v ateljeju za perilo Rupnik, Slovenska ulica 20. 833 Vajenko sprejme strojna pletarna Javornik, Vo- jašniška 2, Maribor._________________ 831 Služba za mlado mater z malim otrokom. Boljši viničar-krojač v bližini Maribora s slabotno ženo, ki je nesposobna za težja dela, sprejme v službo zdravo, močno žensko z malim otrokom, s katerim ne ve kam. Otroka bi oskrbovala viničarjeva žena, otrokova mati pa bi izvrše- ala težja domača dela, bi pomagala pri vinogradnih delili ali pri šivanju. Mleka, kruha in jela dovolj. Plača po dogovoru. Dotične se naj zglasijo do 25. marca v Mariboru, Praprotnikova ulica 196. 786 Razglas! V komandi 45. p. p. se bo vršila prva javna ustmena licitacija, za izdajo v zakup vojaške kantine za dobo enega leta. Licitacija se *bo vršila v kasarni kralja Aleksandra, Meljska cesta dne 31. marca 1930. ob 11. uri. Pogoji so razvidni v štabu omenjenega polka ob delavnikih dopoldne in popoldne. Kavcije znaša pri licitiranju Din 60 v gotovini ali v drž. vrednostnih papirjih. — Iz komande 45. p. p. št. 2051, 13. III. 1930. 775 Nasproti kolodvora oddam s 1. aprilom krasno neopremljeno sobo (event. z manjšo vred), pripravna ža pisarno. Aleksandrova c. 45/1. 6. 749 «8 51 Krasno 6sobno vogalno solnčno stanovanje, z balkonom, strogi center, oddam s 1. aprilom. Ponudbe pod »Med parki« na upravo lista. 842 Kupim par voz gnoja. Bonč Vladimir, Tezno. 843 Sobo* in črkoslikanje izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2. 2231 Popravila ur, zlatnine, srebrnine in gramofonov najbolje, najhitreje in najceneje samo pri tvrdki M. Ilger-ja sin, Maribor Gosposka ulica 15, 1547 Iščem v najem pekarno v prometnem kraju takoj ali pozneje. '__________________ 815 Popravila damskih klobukov, hitro, okusno in ceneno od Din 25.— naprej pri Ana Hobacher, Maribor, Aleksandrova cesta 11. 725 Najstarejši zavod za črkoslikarstvo na steklo, les, pločevino in zidovje. Specijalist za svetlobno reklamo na steklo. Ustanovljen 1. 190?. Odlikovan l. 1922 z zlato medajlo. Gustav Philipp, Maribor, Vetrinjska ulica 11. Načrti in proračune na zahtevo. 411 Les za ograje. Hrastove stebre, letve in krajnike ima po ceni na prodaj tvrdka Straschill in Felber, trgovina z lesom Maribor, pristaniška ul. 8. 859 Stole vpletam s prvovrstno trstiko in sprejemam v popravilo vsakovrstne košare in sita. Josip Antloga, košarski in sitarski mojster, samo Trg svobode, zraven mestne tehtnice. 529 Meblovano sobo oddam poceni gospodu. Pobreška ce-' sta 21. 861 Prodam spalnico iz mehkega lesa. Meljska c. 93. 862 Jedačo in pijačo vsakih vrst nudim za poroko, smrt in krst: Gostje moji vedno so veseli, — v žalosti, radosti vedno bodo peli! Vabi vas: Alojzija Šafarič, gostilničarka pri »Večernem solnctt« 597 v Splavarski ulici. Mirna stranka, odsotna čez dan išče stanovanje dveh sob in kuhinje v bližini parka. Ponudbe na upravo lista pod: »Takoj«. 855 Prodam svojo pečarsko keramično delavnico na elektropogon z vsem inventarjem. Želim pa biti kot družabnik in delovodja nadalje. Ponudbe poslati na Rajšp Anton, Rače. 854 Gramofone popravlja najbolje in najceneje mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tat-tenbachova ulica. 14. 602 JM mmp 1 MAEiBOb TELEFON PARNA BARVARNA IN KEMIČNA ‘-3TILNICA PAVEL NEDOG Gosposka ul. 43, telefon 2127 Razlagova ul. 22, telefon 2280 Kegle in kroglje iz »lignum sanctum« kupite najceneje pri J. Krabatu, Maribor, Grajski trg št. 4. 794 Pralnica in čistilnica, Koroška c. 17 prevzame v likanje vsakovrstno novo in staro perilo, srajce, ovratnike in zavese. Cene nizke, delo prvovrstno. Priporoča se Josipkia Osim. 793 Snton Vreei, Hrastje (PEKRE) VINOTOČ je otvorjen PRISTEN PEKERCAN Spomnite se CMDj SIVSUA 52arejša, sposobna in samostojna se išče za stalno službo. Predstaviti se je dnevno od 6. — 7. ure zvečer pri Prva mariborska tovarna pletenin d. z o. z. Maribor, Klavniška ulica 5. m Ž E L I T F POLJEDELSKE STROJE poceni, kakor tudi druge gospodarske polj. potrebščine, se obrnite na ekonoma KARL JURKOVIČ — MARIBOR, Dravska ulica 10/f. 867 zastopstvo in trgovina poljedelskih potrebščin. Semena vsakovrstnih, kakor travno, detelino. Desno in vrtnarsko seme v naiholHI kakovosti priporoča starozuatta tvrdka \ M. Berdajs, Maribor ustanovljeno 1869 Ceniki, na razlago! Preprodajalci popast! Pošilja se na vse strani! Poiskusite naše nove pekarske špeciialitete kikot: Stele a la cokesette, sijajae v okusu in trajne Samostanske rogljičke iz francoskega testa Pravi tirolski sadni kruh (ni za zamenjat z drugimi izdelki) y vsaki velikosti, trajen .... Oastelnskl prepečenec v vseh oblikah, izvrstno čajno pecivo, veselje vsake gospodinje Pravi opatijski prepečenec, izvrstnega okusa in naši vsestransko znani in priljubljeni orehovi rogljički, polunjski upognjenci In vinske palčice, venčastl kolači Itd. Pekarna Schmid, Maribor, Jurčičeva ulica 6 Pianine h. glasovirje»IDE AL« MOTVOZ >rvovrstne, svetovnega slovesa LAU- 4^ Wm W » me /i „ \ T-RGER & GfLOSS po najugodnejših 7SS lsPaga) 799 svetovnega IURGER & GLGS5 po najugodnejših enah in najmanjših palčllnih obrokih ed no na zalogi v salonu giasovlrjev F. BODNER Maribor, Gosposka 2 v sot&to vegerni koncert V nedel o predpoldanski in večerni koncert v restavraciji Emeršič, Maribor, Aleksandrova cesta 18 iremS -kvartet m- Na.obden obisk vab cenjene goste A. F. Emeršič. (špaga) vrvi za perilo vrvi za ilvino štrange oprti (gurte) slamnjače nudi najugodneje DRAGO ROSINA Maribor Vetrinjska 26 li l Generalno zastopstvo svetovnih znamk N.S.U.-Wanderer in RO VAL ENFIELD motociklov pri nsjvečji obratni sigurnosti in tipežnosti. Mehanična delavnica in avtogaraža DIRNBACHER IVAN, ZAGREB OiinduPlevs <-’■ Mehka drva se radi pomanjkanja prostora oddajo po Din 40* - za ms, pri večjem odjemu po Din 35*- za m3. Mariborska lesna industrija AL. DOMICELJ Koroška cesta štev. 46. 807 Parna oralnica in kem. čistilnica Centrala: Frankopanova 9 Podružnica: Vetrinjska 7 Pride in dostavi se na dom Vabilo na 48. redni občni zbor Posojitn ce v Mariboru, r. z. z o. D. ki se bo vršil v ponde jek, dne 24. tna>ca 1930 ob 16 url f mali dvorani »Narodnega doma", I. nadstrop e. SPORED: 1. Zapisnik občnega zbora z dne 18. marca 1929. 2. Poročilo odbora. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Potrditev računskega zaključka za leto 1929 in razdelitev čistega dobička. 5. Volitev dveh članov odbora. 6. Slučajnosti.' Računski zaključek Posojilnice za leto 1929 je zadružnikom na vpogled v posojilnični pisarni v Narodnem domu ob uradnih urah. VMariboru, dne 14. marca 1930. 809 Dr. Viktor Kac, 1. r. predsednik. Izgotovljene obleke za male in velike od Din 160'— naprej Izdelovanje elegantnih oblek in $ plaščev po meri jtjk Za dober kroj se v polni meri f. jamči GRAND MAGAZIN C0NFE T ON RGOVSKI DOM Zahvala. Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega preljubega, nepozabnega soproga, oziroma sina, brata in svaka, gospoda Franca Stlckler-Ja kavarnarja vsem mojo najprisrčnejšo zahvalo. Posebej pa se zahvaljujem gosp. zastopniku mestne občine, korporaciji gostilničarske zadruge, kakor tajniku zadruge gosp. Peteln-u za ganljiv poslovilni govor, Liedertafl-u in pevskemu društvu pekov za ganljive žalostinke. Nadalje se zahvaljujem vsem lovskim društvom, vodstvu ljudske šole v Krčevini, vsem stanovskim tovarišem, sploh vsem, ki so nepozabnega spremili na njegovi zadnji poti. Končno se zahvaljujem vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vencev. MARIBOR, dne 22. marca 1930. MARIBOR 872 881 Ida Stickler, sod rog®. i Kal je za vlagatelja najvažnejše? Popolna varnost njegove naložbe! Zato nalagajte svoje prihranke v OBLASTNI HRANILNICI MARIBORSKE OBLASTI za katero jamči DRAVSKA BANOVINA z. vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Centrala: MARIBOR. Trg svobode 3 Podružnica: CEL3E, Cankarjev« ulica 11 (Prej: Južnoštajerska hranilnica) Najugodnejše obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu. Vsakovrstna posojila pod najugodnejšimi jogoji. Vlagateljem izven Matibo^a in Celja na razpolago položnice. i*ir GENERALNO ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO STIGER WERNER CELJE 2 cilidra 4 eilidre 6 eilidrov zaloga raznih elektrotehničnih kupite najceneje In po brezkonkurenčnlh cenah samo pri potrebičin RADIO STARKEL Polnilna postaja Usodni plačilni pogoji MElNEll f HEPfoiD 9 asssszasfRsssBaesBaanai Upoštevajte, d. dobite sadna drevesca itd., zanesljive vrste in prvovrstne kakovosti samo pri Veliki drevesnici Rotenberg Maribor, Tržaška c. 64, elef. 2301 V 'M a r I fi n r u, 3ne' 22. Tl!. '!93fl. In po imami cani Zaklavajta cenik ^AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAi EKSPORTNAHISA„LUNA“ A.PRISTERM^K Maribor, Aleksandrova cesta štev. 19 . Za bližajočo se pomladansko sezijo in velikonočne praznike nudilfl bogato zalogo in sicer: Otroške nogavice, par od Din 5•- naprej, črne, drap, sive, tjave in bele moške nogavice od Din b - napiej, damske nogavice od 1) 7'- naprej, flor nogavice od D 12-- naprej. Z* kakovost prevratnem poino garancijo! Nadalje nudim vezenine pro m od D -’75 naprej, čipke ra od D 1*. naprej. Razni sukanec, prejico za vezenje, šivanke, gumoe in druge potrebščine za krojače in šivilje po brezkonkurenčnlh cenah. Lastna pletllnica in predtlskarija! Srajce, spodnje hlače, kravate, palice, dežnike v bogati izbiri po znižanih cenah. Otroške usnjene čeveljčke in sandale ročno delo od D 24-- naprej. . napfej. 755 Svilene trake od Din 1* frrrrm rryyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyy> NAJNOVEJŠI MODELI NIHALNIH OSI 1930. LUKSUZNI VOZOVI SFEtUEHI TOVORHI VOZOVI IV2 — 8 ton Mauthnerjeva semena Vsakovrstna poljska semena, kakor pesa (orig. Eckendorf, Mamut), rdeča in nemška detelja (lucerna), razna travna semena, korenje itd., sveže dospelo in se dobi pri tvrdki Ivan Sirk, Maribor “ Glavni tre (rotovž). _______Za prekupce posebni popust. TOVARNA GLASBIL IN GRAMOFONOV Izdala KotuocclJ »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja in urednik: FRAN BRO ZOV1C v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA v Mariboru L Avtobuse v vseh velikostih Obiščite zagrebško avtomobilsko razstavo Gramofoni od Mandoline . Violine » Gitare „ Trombe , Rožne harmoniki . PRODAJALNA: TRG SVOBODE Nova Scherbaumova zgradba