Štajerski TEDNIK torek, 18. 8. 2020  COLOR CMYK stran 1 Aktualno Majšperk  Velika zgodba kidričevskih velikanov ostala pri uvodu  Stran 2 Politika Slovenija  Bo Pivčevi naslednji torek izrečena nezaupnica?  Stran 7 Ljudje in dogodki Dornava  Veselje, a hkrati tudi žalost ob vrnitvi štorkelj  Strani 10 in 11 Turizem Ptuj  Grajska vinska klet z razširjeno ponudbo  Sran 12 Kronika Slov. Bistrica  Konfederacija sindikatov oljarno Gea obtožila kršenja ustavnih pravic  Stran 32 Ptuj, torek, 18. avgusta 2020 to rk ov a iz da ja Letnik LXXIII  št. 65  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,30 EUR Ob sklenitvi naročniškega razmerja boste lahko vse poletne sobote brezplačno uživali na morju! w w w .te dn ik .s i Več v notranjosti časopisa. AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Simonov zaliv Foto: Črtomir Goznik Aktualno  Mobilni zabojniki – rešitev za okužene starostnike  Stran 3 Spodnje Podravje  19 občin lani za vrtce namenilo dobrih 12 milijonov evrov  Strani 8 in 9 Gospodarstvo Slovenija  Popusti veliki – avtomobilov pa ni  Stran 5 Kronika Spodnje Podravje  V enem dnevu nezakonito čez mejo povprečno 75 tujcev  Stran 2 Ptuj  Selitev občinskih podjetij in zavodov iz enih v druge občinske prostore Najboljši poslovni prostori javnim zavodom To pomlad se je mestna blagajna podjetja Javne službe Ptuj preselila v enega najfrekventnejših poslovnih prostorov v mestu: obratuje v Ulici heroja Lacka. Nasproti te stavbe na Mestnem trgu pa zadnje mesece zeva ogromen prazen prostor. Optika Clarus je namreč zaprla svoja vrata, vedno glasnejše pa so informacije, da se tja seli Zavod za turizem Ptuj. Več na strani 3. Štajerski TEDNIK torek, 18. 8. 2020  COLOR CMYK stran 2 strani poročila o nezakonitih pre- hodih državne meje objavlja redno mesečno. V julijskem poročilu so med drugim zapisali, da število ne- zakonitih migracij strmo narašča in da je takšen trend pričakovati tudi v prihodnje. Na Ptuju lani 39 obsojenih Ptujsko okrožno sodišče je v lanskem letu zaradi nedovoljene- ga prehajanja državne meje (308. člen KZ-1) obravnavalo 34 prime- rov, v katerih je bilo 45 obtožen- cev. Pravnomočno so končali 29 primerov in pravnomočno obsodili 39 oseb. Sodišče je obsojenim na- ložilo denarne in zaporne kazni ter v primeru, če so bili tujci, odredilo izgon iz države. V prvem polletju lanskega leta so obravnavali osem primerov in deset obtožencev, le- tos pa 13 primerov s skupaj 21 ob- toženimi. Na območju Policijske uprave Maribor, kjer so nezakoniti preho- di državne meje najpogostejši na mejnem prehodu Gruškovje, v Ha- lozah in na ormoškem območju, so možje v modrem letos izsledili 378 ilegalcev, lani v enakem obdobju 677. V Bosni in Srbiji na pot v boljše življenje čaka 17.000 migrantov O problematiki nezakonitega prehajanja državne meje sta se nedavno na delovnem srečanju na terenu v Ilirski Bistrici pogovarjali delegaciji slovenskih in hrvaških varnostnih organov. Državni se- kretar na ministrstvu za notranje zadeve Franc Kangler je dejal, da so se migranti skoncentrirali v Sr- biji ter Bosni in Hercegovini. „V Bosni je največji problem tabor Lipa štiri kilometre od hrvaško-bo- sanske meje. Ta tabor je tudi zelo blizu slovenske meje in tisti, ki slu- žijo na račun migrantov, kar dobro poznajo poti, kako in na kakšen način preko zunanje schengenske meje ilegalno pripeljati migrante.“ Po Kanglerjevih besedah je v Srbiji okrog devet tisoč, v Bosni pa nekaj več kot osem tisoč migrantov. Vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Andrej Jurič je poudaril, da slovenska policija pri obvladovanju nezakonitih migracij na zunanji schengenski meji upo- rablja vse razpoložljive kadrovske in tehnične vire, kot so videonad- zorni sistem, kamere za zaznavo gibanja, helikopterji in brezpilotni letalniki. Na območjih najbolj obre- menjenih policijskih uprav izvajajo poostrene nadzore, ki so se izkaza- li kot izjemno učinkoviti. V zadnjem takšnem nadzoru so slovenski poli- cisti v eni noči prijeli 209 nezakoni- tih migrantov. torek  18. avgusta 20202 Aktualno Trobiš o neizpolnjenih pričakovanjih Direktor kidričevskega podjetja Boxmark Marjan Trobiš je potrdil, da se prvotna pričakovanja niso izpolnila v obse- gu, kot so ga sprva načrtovali oz. napovedovali, a da so kljub temu dosegli zavidljivo raven razvoja in prodaje. »Imamo kupca v Miamiju, Dubaju, Londonu, tako da smo zadovoljni in prepričan sem, da gre za uspešno zgodbo. Vendar že zaradi narave naših izdelkov ne moremo govoriti o množični proi- zvodnji, gre za luksuzne izdelke višjega cenovnega razreda, ki se pojavljajo v prestižnih lokacijah po vsem svetu.« Tudi v lanskem letu so se nedo- voljene migracije skokovito pove- čale prav v poletnih mesecih: junija jih je bilo 1.271, julija 1.806 in avgu- sta 2.390. Številke so se nad 2.000 držale še septembra in oktobra, potem so začele postopoma upa- dati. Na zmanjšanje nezakonitih migracij je letos vplivala še pan- demija koronavirusa, a maja se je krivulja ponovno obrnila navzgor. Glede na minulo leto je pričakovati, da bo v prihodnjih mesecih, dokler bo toplo vreme, pritisk ilegalcev na južno državno mejo še vedno ve- lik. Med tujci, ki v državo prihajajo na nezakonit način, je letos največ Maročanov, sledijo Afganistanci, Alžirci in Pakistanci. Lani je uradna statistika med ilegalnimi migranti zabeležila največ Alžircev. 4.700 tujcev, ki so letos v državo prišli na nezakonit način, so slovenski policisti vrnili na Hrvaško, med njimi največ Pakistancev (1.500). Med sosednjimi državami je največ oseb Sloveniji vrnila Italija (528). Slovenska policija na svoji spletni Spodnje Podravje  Število nezakonitih prehodov državne meje raste V enem dnevu nezakonito čez mejo po 75 tujcev Slovenija se ponovno srečuje s povečanim pritiskom nezakonitih migrantov na južno državno mejo. Porast je izrazito čutiti zadnja dva meseca. Možje v modrem so junija našteli 1.781 nezakonitih prehodov meje, julija pa kar 2.319. Foto: MZ V državo mesečno na nezakonit način povprečno prihaja od 1.000 do 2.000 tujcev. Še pred petimi leti, preden so se konec leta 2015 zgodile množične migracije, jih je v celem letu prišlo povprečno 800 ali 900, kar pomeni mesečno okoli 60 ljudi. Danes jih toliko (oziroma še več) prihaja v enem dnevu. Julija so jih policisti izsledili 2.319 ali povprečno dnevno 75. Koroščevo podjetje Kreal je pred tremi leti stopilo na samos- tojno pot. Zakaj se je Korošec od- ločil brez zaledja velikega podjetja stopiti na trg končnih izdelkov iz aluminija, ki temeljijo na kreativ- nih rešitvah, za javnost ni želel podrobneje pojasnjevati. Dejal je le, da so se poti Kreala in Taluma razšle, trmast, kot je, pa je sklenil, da podjetje obdrži in da torej nada- ljuje samostojno pot. Podjetje ima sedež na Hajdini, pred časom pa je odprlo poslovno enoto v Majšper- ku v prostorih nekdanje Planikine trgovine. Tam ima Korošec pisar- nico, skladiščne prostore in nekaj orodja. Kako podjetje živi, odkar je na svoji samostojni poti? Veliko časa so porabili za reševanje avtorskih pravic glede izdelkov, ki so jih razvili še pod okriljem Taluma in v sodelovanju z Boxmarkom, sicer pa je Korošec v letih 2019 in 2018 zabeležil okrog 130.000 evrov prihodkov. Trenutno podjetje živi predvsem od sodelovanja z obči- nami, šolami in vrtci. Postavlja na- mreč igrala in fi tnese na prostem iz aluminija. Zakaj je aluminij boljši material kot les, Korošec pojasnju- je tako: »Les je potrebno vzdrževa- ti, vzdrževanje ni poceni, ob tem les rad razpoka, kar pomeni nevar- nost. Aluminij teh težav ne povzro- ča in je odporen na najrazličnejše vremenske razmere.« Trenutno podjetje Kreal temelji na teh projektih. »Seveda pa si že- limo preiti tudi na trg zasebnikov oziroma fi zičnih oseb. Na tem po- dročju vidimo vse več priložnosti, saj so nas po sedmih letih, odkar smo začeli to zgodbo, in po pri- dobljenih referencah po Sloveniji in tudi v tujini, začela kontaktirati gradbena podjetja in dizajnerski studii,« pravi Korošec. In ravno na področju zasebnikov naj bi prišla v ospredje druga prednost pod- jetja Kreal, to je prilagodljivost in načrtovanje po meri uporabnika. »Postavljanje izdelkov iz katalogov je zgodovina. Takšni izdelki nimajo zgodbe, ker ne upoštevajo poseb- nosti okolja in želja uporabnikov. Mi izdelke prilagodimo vsem tem dejavnikom in to nas dela poseb- ne, ostali so prekupčevalci,« je sklenil Korošec. Majšperk  Krealove večnamenske inovativne rešitve iz aluminija Velika zgodba kidričevskih velikanov ostala pri uvodu Kidričevska gospodarska velikana Talum in Boxmark sta pred leti glasno napovedovala linijo luksuznega zunanjega in ladijskega pohištva, torej skupno kreacijo izdel- kov iz aluminija in usnja. A kot pravi Albert Korošec, direktor podjetja Kreal, ki se je pred sedmimi leti razvilo pod okriljem Taluma, je velika zgodba ostala le pri uvodu. Foto: Mojca Vtič Podjetje Kreal izdeluje opremo za zunanji fi tnes, zunanja otroška igrala, zunanjo urbano opremo, plezalne stene … Nezakoniti prehodi meje v Slovenijo Leto Število 2010 789 2011 897 2012 1.388 2013 899 2014 765 2015 360.000* 2016 1.148 2017 1.930 2018 9.262 2019 16.099 2020 do avgusta:7.409 Vir: Policija *V letu 2015 je šlo za množične migracije tujcev z Bližnjega vzho- da, med katerimi je bilo 166.000 Sirijcev in 110.000 Afganistan- cev. Število zapornikov zaradi nezakonitega prehajanja državne meje Leto Vsi zapori Zapor Maribor 2015 61 16 2016 66 13 2017 76 11 2018 108 14 2019 375 62 Vir: UIKS Za rešetkami okoli 200 obdolženih ali obsojenih V tem času je v slovenskih zaporih zaradi kaznivega dejanja nezakonitega prehajanja državne meje na prestajanju kazni ali v priporu okoli 200 oseb. Od tega jih je na prestajanju kazni zapora 122, 80 pa jih je v priporu, ker so v kazenskem postopku. V mariborskem zaporu jih kazen zaradi storitve kaznivega dejanja po 308. členu KZ-1 prestaja 35, v priporu jih je 13. Podatke nam je Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij (UIKS) posredovala za 10. avgust 2020. Foto: MZ Štajerski TEDNIK torek, 18. 8. 2020  COLOR CMYK stran 3 nit, ideja, da bi okužene stanovalce nameščali v mobilne enote ali, kot je dejala, kontejnerje, ni sprejemlji- va, saj da gre za diskriminacijo sta- rostnikov. Prepričana je, da so za osamitev in oskrbo edino primerne negovalne bolnišnice. Niti vzposta- vljanje rdečih con v domovih po njenem mnenju ni niti primerna niti povsod možna rešitev, saj šte- vilni domovi nimajo prostorskih možnosti in pogojev za ureditev ločenih con za okužene: „Domovi niti ne smejo postati najcenejše ne- govalne bolnišnice, ki jih plačujejo uporabniki domov.« Ministrstvo: "Z virusom bomo morali živeti tudi v prihodnje" „Prisotnost virusa SARS-CoV-2 v Republiki Sloveniji je dejstvo, s katerim živimo in bomo morali ži- veti tudi v bodoče. Življenje je tre- ba kljub spremenjenim razmeram ob upoštevanju vseh preventiv- nih ukrepov v največji možni meri normalizirati,“ pa poudarjajo na ministrstvu za zdravje. Prav ukre- pi, ki jih predlagajo, naj bi bili pot k temu: „Razpolaganje z bivalnimi mobilnimi enotami lahko socialno- varstvenim zavodom omogoči, da se lažje organizirajo in izpolnjujejo svoje poslanstvo, to je izvajanje zdravstvene nege in oskrbe za svo- je uporabnike.“ Dom upokojencev Ptuj: "Dobra rešitev, a le v primeru nenadne ekspanzije" Da je rešitev s postavitvijo mobil- nih enot primerna, a pod določeni- mi pogoji, poudarja tudi direktorica Doma upokojencev Ptuj Jožica Šemnički. Na Ptuju imajo ločeno urejeni sivo in rdečo cona, ki zados- tujeta za namestitev nekaj deset okuženih. Direktorica namestitev mobilnih enot k že urejenim conam kot optimalno rešitev prepoznava v primeru nenadne ekspanzije šte- vila primerov okužb: „V primeru, da bi število okuženih naglo raslo, oboleli pa ne bi potrebovali 24-urne nege, bi bila namestitev v mobilnih enotah primerna. Drugo so seveda primeri, ko potrebujejo bolnišnično varstvo. Modularna gradnja, kot jo ponuja ministrstvo, se mi zdi pri- merna, saj omogoča tudi dodatno postavljanje kapacitet. Seveda pa pri tem potrebujemo tudi kader in opremo. Vse to smo podali kot opombe na poizvedovanje zdra- vstvenega ministrstva.“ V ptujskem Domu upokojen- cev so na morebiten nov izbruh epidemije pripravljeni, kolikor so pač lahko. Kot pravi Šemničkijeva, trenutno razpolagajo z zadostno zalogo zaščitnih sredstev, služi jim lahko približno mesec dni, a jo sproti dopolnjujejo. Tečejo tudi izo- braževanja o uporabi tako osebne varovalne opreme kot o ukrepih za zajezitev v vseh enotah. Doslej so se s tem nevidnim sovražnikom dobro borili, upajo, da bo tako os- talo tudi v prihodnje. „Temeljni pogoj, da so bivalne enote sprejemljive, pa je, da bo v njih delal izobražen kader, z ustre- zno zaščitno opremo in da bodo prostori primerno opremljeni,“ še dodaja direktorica. V primeru po- stavitve mobilne enote na Ptuju bi za okrog 50 okuženih stanovalcev potrebovali približno deset novih zaposlenih. torek  18. avgusta 2020 3Aktualno Osamitev okuženih nujna Konec julija je Sekcija domskih zdravnikov, ki deluje v okviru Združenja zdravnikov družinske medicine, izrazila podporo zahtevi Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, da je treba ob pojavu okužb s koronavirusom v domu za starejše obolele stanovalke in stanovalce nemudoma osamiti zunaj doma: „Takojšnja popolna osamitev obolelih v zunanji enoti za covid-19 je nujna, saj kadrovske in arhitekturne razmere v večini domov za starejše ne omogočajo varne obravnave bol- nih in učinkovite zajezitve nadaljnjega širjenja okužb. Sek- cija zato poziva pristojne, da upoštevajo doslej pridobljene domače izkušnje in najboljše prakse iz tujine, kjer so za učin- kovito osamitev obolelih vzpostavili zunanje enote covid-19.“ Foto: Sta/M24 „Ministrstvo za zdravje je med socialnovarstvenimi zavodi preve- rilo interes glede mobilnih bivalnih ali fi ltrskih enot, ki bi jim omogo- čale lažjo organizacijo in izvajanje potrebnih ukrepov glede na epi- demiološki status njihovih oskrbo- vancev. Do tega trenutka smo na ministrstvu prejeli povratno infor- macijo od 93 zavodov, od teh bi jih bilo 76 zainteresiranih za nabavo mobilnih enot. Dopis smo sicer poslali na 140 zavodov. Preučili bomo prejete informacije. Ker so nekateri zavodi zaprosili za mož- nost dodatnega posveta, bomo najprej z njimi izvedli še pogovore in nato dorekli končne rešitve,“ so pojasnili na ministrstvu za zdravje. V Srebrni niti se z mobilnimi enotami ne strinjajo Iskanje rešitve za enega naj- večjih problemov, ki ga je razgalil koronavirus, terja veliko naporov in sredstev, prednost ponujene variante za postavitev mobilnih enot pa naj bi bila kratkoročna iz- vedljivost. Da je tudi najprimernejša, se ne strinjajo vsi. Po mnenju Biserke Marolt Meden, predsednice zdru- ženja za dostojno starost Srebrna Podravje  Ministrstvo preverja interes med socialnovarstvenimi zavodi Mobilni zabojniki kot rešitev za okužene starostnike Že ob prvem valu epidemije koronavirusa se je izkazalo, da je primerna oskrba okuženih stanovalcev domov upokojencev eden ključnih problemov in zahteva takojšnjo rešitev. Kot eno izmed možnosti mi- nistrstvo za zdravje predlaga postavitev mobilnih bivalnih ali fi ltrskih enot. Trenutno preverjajo interes med socialnovarstvenimi zavodi. Večina, kar 76 od skupno 93 zavodov, ki so odgovorili na poizvedovanje ministrstva, je predlog ocenila kot primeren, tudi Dom upokojencev Ptuj. Ptuj  Selitev iz enih v druge občinske prostore Najboljši poslovni prostori javnim zavodom To pomlad se je mestna blagajna podjetja Javne službe Ptuj preselila v enega najfrekventnejših poslovnih prostorov v mes- tu: obratuje v Ulici heroja Lacka, kjer je bilo najprej predvide- no, da bo nov gostinski lokal, to pa zaradi namembnosti prosto- ra ni bilo možno. Nasproti te stavbe na Mestnem trgu pa zadnje mesece zeva ogromen prazen prostor. Optika Clarus je namreč zaprla svoja vrata, vedno glasnejše pa so informacije, da se tja seli Zavod za turizem Ptuj. Praznih prostorov, ki ne služijo nikakršnemu namenu, je na Ptuju absolutno preveč, zaradi tega je podoba sicer lepega mesta nemalokrat žalostna. Katere so tiste trgovine in restavracije, ki bi ljudi privabile v mesto, je bolj ali manj jasno, a veliki trgovci – tako kot v večini drugih slovenskih mest – z vidika poslovanja perspektivo vidijo le v trgovskih centrih. Dodaten problem Ptuja so denacionalizacija, družinska nesoglasja v primerih več dedičev ipd. Občina prazne poslovne prostore, ki so v njeni lasti, že dalj časa skuša zapolniti. Samo v Prešernovi, Murkovi, Zelenikovi ulici in na Mestnem trgu jih je več praznih tudi po nekaj let. Najti primerno vsebino zanje je pogosto težko tudi zaradi namembnosti. Odličen primer je zaplet z lokalom v Ulici heroja Lacka. Ker gostilne tam ni bilo možno urediti, je občina, da ne bi bil na novo urejen prostor prazen, sklenila tja preseliti mestno blagajno podjetja Javnih služb Ptuj. Ta za najem plačuje 750 evrov mesečno. Občina: odločitev še ni sprejeta Foto: ČG Se bo v prostore, kjer je nekaj časa delovala optika Clarus, preselil Za- vod za turizem Ptuj? Foto: ČG Na Ptuju menijo, da bi bila postavitev mobilnih enot, v katerih bi izolirali okužene starostnike, glede na okoliščine primerna rešitev. Fotografi ja je simbolična. Po epidemiji koronavirusa pa je svoja vrata zaprla tudi optika Clarus, ki je obratovala na Mestnem trgu. Od takrat še en velik prostor sredi mesta sameva brez vsebine. Neuradno je slišati, da si vodstvo občine močno prizadeva najti novega najemnika in prostor zapolniti. Ena izmed variant naj bi bila selitev Zavoda za turizem Ptuj, njegove sedanje prostore v Murkovi pa bi uporabljala Zveza društev kurentov, ki že ima velike načrte, kaj vse bi obiskovalcem Ptuja tam ponudili. Na občini te informacije niso ne potrdili ne zanikali, zapisali so le: »Glede prostorov v Murkovi ulici in na Mestnem trgu dokončna odločitev še ni sprejeta.« Čeprav si Ptujčani želijo življenja v mestu, pa se poraja vprašanje, ali je selitev javnih zavodov v najfrekventnejše prostore v centru res optimalna rešitev. Potreben bo tudi izobražen kader „Dejstvo je, da ponujena rešitev ministrstva najbrž ni idealna, je pa optimalna. Če pogledamo opremo in stanje slovenskih bolnišnic, so najbrž nove mobilne enote lahko boljša opcija, kot da starostnike, ki ne potrebujejo bolnišnične oskrbe, pač pa le nego v izolaciji, tlačimo v bolnišnice. Ključno pa je, da bodo tudi sami to rešitev prepoznali kot dobro. Ne nazadnje bodo nameščeni v neposredni bližini domov, kar je še ena prednost,“ meni direktorica Doma upokojencev Ptuj Jožica Šemnički. Po trenutno pripravljenem scenariju bi eno izmed modularnih enot najprej postavili pred ptujskim domom upokojencev za vse Spodnje Podravje, v primeru zapolnitve kapacitet pa še v Muretincih. Namenjeni bi bili za osamitev okuženih stanovalcev. Foto: ČG Slovenija  Kacinova svarila dopustnikom Hrvaška kmalu na rdeči seznam? Po precejšnjem porastu števila okužb s covidom-19 tako na Hrvaškem kot v Sloveniji govorice o tem, da se bo Hrvaška kmalu znašla na rdečem seznamu tudi za Slovence, očitno le niso tako iz trte izvite. Vladni govorec Jelko Kacin je po tem, ko se je sam vrnil z dopusta na Krku, v petek napovedal, da bo vlada ukrepala, da se šolsko leto začne pravočasno in v celoti: »Nihče, ne otroci, dijaki, ne starši in učitelji, ne bodo talci neodgovornih (nočnih) zabav.« Na hitro slabšanje položaja na Hrvaškem opozarjajo tudi slovenski epidemiologi. Vodja strokovne svetovalne skupine Bojana Beović je te dni že napovedala, da bodo politiki predlagali „bistveno strožji režim na meji“. Omenila je karanteno ali vsaj obvezno testiranje ob povratku s Hrvaške. Je pa že v začetku meseca zunanji minister Anže Logar zagotovil, da bodo slovenskim dopustnikom na Hrvaškem omogočili normalno vračanje in da bo ukrep, če bo sprejet, začel veljati z nekajdnevnim zamikom. Medtem je Avstrija zaradi naraščanja števila uvoženih okužb iz Hrvaške v petek pozvala svoje državljane, naj se nujno vrnejo iz te države. Poleg tega od ponedeljka odsvetujejo vsa nenujna potovanja v to državo. Štajerski TEDNIK torek, 18. 8. 2020  COLOR CMYK stran 4 Investicijo bodo pokrili s po- močjo državnih sredstev, ki jih lo- kalna skupnost pridobi po zakonu o fi nanciranju občin. Sofi nancerski delež države znaša 150.000 evrov, od tega je polovica povratnih in polovica nepovratnih sredstev. Obnovili bodo tri cestne odseke. Začeli so na območju krajevne skupnosti (KS) Dolena, kjer mo- dernizirajo cesto Vinkler–Vek, od- sek Cebek. Na območju KS Lesko- vec bo novo podobo dobila cesta Skorišnjak–Kozel, v KS Videm pri Ptuju pa cesta Majski Vrh–Dreno- va graba. Videmčani bodo letos obnavlja- li še cesto Vareja–Fošnice, kjer je treba sanirati dva plazova in po ce- lotni dolžini urediti odvodnjavanje. Dela bodo veljala 91.000 evrov. Iz- vajalca je občina že izbrala, in sicer je to Cestno podjetje Ptuj. Plazova ob cesti bodo sanirali s kamnito zložbo, njuna sanacija je ocenjena na 45.000 evrov, enako tudi obno- va cestišča z novim asfaltom. Žu- pan Branko Marinič upa, da bodo letos uspeli asfaltirati še 200 me- trov ceste v Leskovcu (pod Haso- vim), ki vodi do dveh novogradenj. Asfalt in elektrika tudi na vrhu Avguština Sredstva s postavke za redno vzdrževanje cest v tem času na- menjajo za ureditev ceste na Av- guštin. Cesta je na zahtevnem terenu in strma, zato jo je treba vsako leto popravljati. Letos jo bodo gramozirali in gredirali, na najbolj kritičnem odseku tik pod vrhom hriba pa bodo položili 40 metrov asfalta. Poleg tega je ob- čina poskrbela za elektrifi kacijo na vrhu brega, kjer sta dve cerkvi. K Avguštinu vsako leto konec avgu- sta poteka tradicionalno romanje, zato je bila ureditev električnih vo- dov več kot smiselna. V bodoče bo lahko tudi v cerkvah sv. Avguština na slovenski in sv. Magdalene na hrvaški strani zasvetila luč, doslej namreč cerkvi elektrike nista ime- li. Električne vode so razpeljali na več mest, kjer v času romanja po- nujajo okrepčilo. Župan Marinič je povedal, da so na pobudo Uprave RS za zaščito in reševanje (UR- SZR) pripravili steber in električni vod za montažo komunikacijske naprave, ki bo služila enotam zaš- čite in reševanja. Vodja ptujske regijske izpostave URSZR Drago Murko je dejal, da ima komuni- kacijska naprava na tej točki po- membno vlogo, saj bodo izboljšali signal, kjer ga doslej ni bilo ali pa je bil zelo slab (odpravili bodo sive lise). Testni preizkusi so dali zelo dobre rezultate, zato pričakujejo, da bodo komunikacijske zveze na tem delu Haloz bistveno izboljšali. Predvsem gre za izboljšanje signa- la na območju občin Žetale, Pod- lehnik, Videm, Cirkulane in Zavrč, pa tudi drugih območij, med dru- gim Dravskega polja. torek  18. avgusta 20204 Podravje Na občini Starše so ob koncu preteklega meseca razpisali jav- no zbiranje ponudb za prodajo zemljišč v Staršah, v skupni ve- likosti 11.791 m². Če ima javnosti doslej še neznan investitor resen namen, da uresniči vizijo med- generacijskega centra, bo moral najprej odkupiti nepremičnine, ki so trenutno v lasti občine. To pa bo lahko storil le na način, da s ponudbo kandidira na javnem razpisu. Tako gre pričakovati, da se bodo dejstva kmalu razjasnila. Javno odpiranje ponudb bo pred- vidoma 21. avgusta v občinskih prostorih. Da bi javnost morala ostati pred vrati občine, se lahko zgodi le v primeru, če bi ukrepi v zvezi z omejevanjem zbiranja iz naslova epidemije to zahtevali. A četudi jo zagode koronavirus, le- gitimnih razlogov za zadrževanje informacij ne bo. Pričakujejo najmanj 310.000 evrov Občina za namen gradnje kom- pleksa prodaja kar tri parcele, ki so v začetku Starš, na levi strani ceste v smeri Maribora. Stavbna zemljišča se prodajajo le v paketu oziroma nakup posamezne nepre- mičnine ni mogoč. Pri tem pa so na občini določili tudi najnižji znesek, za katerega so zemljišče priprav- ljeni prodati. Pričakujejo namreč, da bo občinski proračun po pro- daji zemljišč bogatejši za najmanj 310.000 evrov. Zainteresirani kup- ci pa bodo že za kandidiranje na razpisu morali plačati varščino v višini 31.000 evrov. V nasprotnem primeru bo ponudba kot nepopol- na tudi izločena iz postopka javne- ga razpisa. Zahteva za plačilo varščine je povsem legitimna zahteva občine, da se zavaruje pred neresnimi po- nudbami. V razpisnem dokumentu so zapisali tudi: »Ponudnik lahko kadarkoli umakne ponudbo.« Kot je pojasnila direktorica občinske uprave Mojca Kacjan, pa to de- jansko pomeni, da lahko intere- sent umakne svojo ponudbo le do zadnjega roka oddaje, torej do 21. avgusta. V domu za starejše naj bi bilo 140 postelj Dom naj bi zagotavljal tudi po- goje za dnevno varstvo starejših, poleg tega pa naj bi bil zgrajen tudi medgeneracijski objekt. K temu naj bi se potencialni kupci s podpisom pogodbe zavezali. Gre za nekaj pogojev prodaje, od katerih na občini vsaj za zdaj ne nameravajo odstopiti. Prav tako pa se bo kupec nepremičnin za- vezal, da bo gradnjo začel v roku enega leta od podpisa prodajne pogodbe. Stroški gradnje in ure- janja zemljišč bodo v celoti breme kupca nepremičnin. Prav tako bo ureditev potrebne komunalne in- frastrukture na območju zemljišč strošek kupca, zagotovitev pot- rebne komunalne infrastrukture do zemljišč pa bo urejena s po- sebnim dogovorom med občino in kupcem. Kupec nepremičnin naj bi se zavezal, da bo do konca leta 2022 pridobil uporabno dovoljenje in začel izvajati dejavnosti. Če do tega ne bi prišlo, se lahko po- godba razdre, kar bi pomenilo, da občina kupcu vrne kupnino in zopet prevzame lastništvo nepre- mičnin. Iz razpisne dokumentacije pa sledi tudi pravica občine, da od pogodbe odstopi že, če investitor ne bo pridobil koncesije ali je ne bi izvajal. Starše  Kmalu bo znano, kdo si prizadeva za zemljišče Tančici skrivnosti so šteti dnevi Skrivnostno operiranje z informacijami o potencialnem investitorju, ki bi gradil medgeneracijski center v Staršah z domom za upokojence, je v javnosti dvignilo kar nekaj prahu. Nejasnosti se bodo kmalu razblini- le, natančneje: 21. avgusta. Do takrat morajo vsi, ki bi želeli od občine odkupiti zemljišče za namen gradnje medgeneracijskega centra, oddati svojo ponudbo in se posledično razkriti. Foto: M24 Na občini Satrše računajo za zemljišče, kjer se bo gradil dom upokojencev, iztržiti 310.000 evrov. Kupec nepremič- nin naj bi se zavezal, da bo do konca leta 2022 pridobil uporabno dovoljenje in začel izvajati dejavnosti. Fotografi ja je simbolična. Videm  Modernizacija haloških cest Novi kilometri asfalta V občini Videm so pričeli letošnjo modernizacijo cest. Dela na treh odsekih izvaja podjetje Asfalti Ptuj, pogodbena vrednost naročila pa je 191.000 evrov. »Ponudba se bo štela za pravočasno, če bo predložena ali bo prispela po pošti na zgoraj navedeni naslov do 20. 8. 2020, najkasneje do 10. ure,« so zapisali na občini Starše. Ključni kriterij pri izbiri kupca nepremičnine je cena. »Izbran bo ponudnik, ki bo za zemljišča na razpisu ponudil najvišjo ceno,« je zapisano v razpisni dokumentaciji. Kljub temu pa razpisna dokumentacija ne zavezuje občine k prodaji zemljišč najugodnejšemu ponudniku. Izbrana komisija bo ponudbe preučila, na koncu pa bo o kupcu odločal občinski svet. Foto: MZ Cesto do cerkve sv. Avguština, ki je druga najvišja točka v občini Videm, sanirajo vsako poletje. Lani so jo urejali udarniško, s prostovoljnim delom. Verjeli ali ne! Projekt nadgradnje komunalne čistilne naprave Ormož je v teku že skoraj celo desetletje. Težava je, da čistilna naprava nima dovolj velike zmogljivosti čiščenja odpadnih voda in je že v letu 2010 prekomerno onesna- ževala okolje. Kako je mogoče, da v Sloveniji v 21. sto- letju preprečevanje onesnaževanja okolja ni prioriteta – vprašanje, ki si ga ob takih zgodbah v današnjem času zastavi sleherni posameznik. Na ravni države se zahteva spoštovanje okoljskih predpisov, ki se zaostrujejo, ob tem pa se višajo tudi okoljske dajatve. Vsak lastnik jeklenega konjička ve, da je višina cestnine za osebno vozilo odvisna tudi od izpustov avtomobila CO2 v okolje. Tukaj lahko zaznamo hitro odzivnost pristojnih institucij, kar je tudi ustrezno. Ustrezno pa bi bilo tudi bolj dinamično investiranje v projekte, kot so sanacije ekoloških katastrof. Spomnimo še na primer potoka Žabnik, ki je onesnažen z živim srebrom, ali na markovsko laguno, ki prav tako že deset let čaka na sanacijo. K o m e n ti ra m o Ormož  Ponudniki za nadgradnjo znani Naložba za 300.000 evrov cenejša Po dolgih letih prizadevanj za nadgradnjo in rekonstrukcijo komunalne čistilne naprave v Ormožu so na občini to poletje le naredili korak naprej. Začeli so izbiro izvajalca investicije, vendar del še ne morejo začeti, saj čakajo na dokončno potr- ditev investicije od pristojnega ministrstva. Kljub temu da občina od pristojnih služb še ni prejela tako imenovane Odločbe o dodeljenih sredstvih, so v poletnih mesecih začeli izbiro izvajalca del. Na javnem razpisu so kandidirala štiri podjetja, in sicer: GIC Gradnje iz Rogaške Slatine, Cestno podjetje Ptuj, ESOTECH iz Velenja in lokalno podjetje Komunalno podjetje Ormož, ki trenutno upravlja čistilno napravo. Najugodnejšo ponudbo v višini 3.045.000 je podalo podjetje GIC Gradnje, vendar za zdaj še ni znano, ali bo ta ponudnik tudi izbran. »Vse ponudbe še moramo pregledati in ugotoviti verodostojnost podatkov. Moram pa reči, da so ponudbe kar ugodne za nas. Za zdaj namreč kaže, da bo nekaj čez 300.000 evrov prihranka,« je ocenil župan Danijel Vrbnjak. V letu 2021 do nove čistilne naprave Če bodo postopki na strani Ministrstva za okolje in prostor in Službe Vlade RS za razvoj evropske kohezijske politike stekli po pričakovanjih vodstva občine, si obetajo, do bodo od Kohezijskega sklada prejeli okoli 2 milijona evrov, iz državnega proračuna pa nekaj čez 300.000 evrov. Investicija naj bi občinski proračun bremenila v višini 700.000 evrov. »Po najboljšem možnem scenariju bi gradnjo začeli še to jesen, vsaj v začetku leta 2021, dela pa naj bi bila zaključena v obdobju pol leta,« je napovedal Vrbnjak. Če bi prišlo do neljubih zapletov, pa se lahko projekt zavleče. »Pridobljena sredstva bomo poskušali unovčiti pri izgradnji vodovodnega omrežja, ki pa prav tako pomeni ogromen fi nančni zalogaj za našo občino,« je še namignil Vrbnjak. Štajerski TEDNIK torek, 18. 8. 2020  COLOR CMYK stran 5 torek  18. avgusta 2020 5Gospodarstvo Graška Magna v igri za proizvodnjo veganskega avtomobila Avtomobilski proizvajalec Magna Steyr iz Gradca je s kalifornijskim proizvajalcem vozil Fisker podpisal predpogodbo o morebitni proizvodnji električnega športnega terenskega avtomobila, v katerega bi vgradili številne trajnostne materiale in bi stal manj kot 40.000 evrov. Američani izbirajo še med lokacijami v ZDA in na Kitajskem. Če bo šlo vse po sreči, bi lahko proizvodnja modela Fisker Ocean v Gradcu stekla leta 2022. Električni avto naj bi bil veganski - brez živalskega usnja, plastika pa bi bila pridobljena iz recikliranih umetnih snovi iz oceanov, od tod tudi njegovo ime. Na strehi bo imel sončne celice, ki bodo dodatno napajale baterijo, njegov doseg pa bo 500 kilometrov. V Magni Steyr, ki ima lakirnico tudi v Hočah, tam pa načrtuje tudi postavitev večjega proizvodnega kompleksa, so potrdili, da so podpisali namero o sodelovanju, ki potrjuje obojestranski interes. Vendar pa odločitev o proizvodnji v Gradcu še ni dokončna. Fisker namreč preučuje tudi možne proizvodne lokacije v ZDA in na Kitajskem. Štajerci upajo, da bodo v globalni konkurenci uspešni. Foto: Magna »Z namakalnim sistemom opremljamo kmetijske površine na območju Zagojičev, Cunkovcev in Moškanjcev. Gradnjo smo začeli aprila, pogodbeni rok za končanje del je konec oktobra. Dela se izva- jajo v skladu z dogovorjeno časov- nico, izvajalec je že položil okoli 70 odstotkov cevovodov, nameščajo se črpalke, potem sledi vzpostavi- tev elektro napajanja. Dela izvaja Komunalno podjetje Ptuj. Pro- jekt nam sofi nancira ministrstvo za kmetijstvo v okvirnem deležu okoli 80 odstotkov vrednosti in- vesticije,« je povedal gorišniški žu- pan Jože Kokot. Ko bo tretja faza gradnje namakalnega sistema na poljih okrog Zagojičev, Cunkov- cev in Moškanjcev končana, bo na območju občine Gorišnica okoli 90 odstotkov polja (obdelovalnih površin) opremljenega z namakal- nim sistemom. V občini Gorišnica se kmetovalci ne ukvarjajo samo s klasično monokulturno pridelavo žitaric in koruze. Na območju ob- čine imajo nekaj večjih prideloval- cev zelenjave, krompirja in ptujske čebule. Rezultati pridelave kažejo, da je pridelava zanesljivejša, pri- delek pa boljši, če se obdelovalne površine namaka. Gorišnica  Namakalni sistem Gradnjo bodo končali jeseni Eden večjih projektov v občini Gorišnica je ta čas gradnja namakalnega sistema na 136 hektarjih kme- tijskih površin. Vrednost naložbe je dober milijon evrov. Pri nekaterih drugih blagovnih znamkah so zaradi spomladanske zaustavitve proizvodnje ostali praktično brez zalog in številni kupci se morajo sprijazniti z več- mesečnim čakanjem na vozila, ki si jih želijo. Električna vozila A kljub trenutnemu pomanj- kanju novih vozil je le malo ver- jetno, da bi se cene v prihodnje dvignile. Avtomobilska industrija se zaveda, da najtežje šele priha- ja. V Nemčiji, kjer je po nekaterih podatkih kar ena tretjina vseh delovnih mest odvisna od avto- mobilske proizvodnje, so pripravili vrsto ukrepov, ki naj bi dodatno spodbudili prodajo vozil. Tako so znižali davek na dodano vrednost z 19 na 16 odstotkov in za elek- trična vozila namenili dodatne spodbude. Glede na podatke, ki jih je na twitterju objavila nemška televizija N-TV, naj bi se cene neka- terih modelov, kot je škoda citigo E, znižale tudi do 50 odstotkov. Cene malih električnih avtomo- bilov v Nemčiji so tako skorajda primerljive s cenami malih vozil, ki jih poganjajo motorji na notranje izgorevanje. Omenjeni škoda citi- go E naj bi v Nemčiji tako z vsemi popusti stal 13.100 evrov (pri nas s subvencijo najmanj 14.100 evrov), renault zoe malce manj kot 17.000 evrov (pri nas 17.000 evrov z vklju- čeno subvencijo in brez baterije), smart EQ fortwo 12.500 evrov (v Sloveniji 22.000 evrov) in volkswa- gen golf E 15.000 evrov (v Sloveniji 20.000 evrov). Medtem so se pri nas subvencije za nakup električ- nih vozil marca znižale z največ 7500 na 6000 evrov, hkrati pa je Eko sklad, ki je odgovoren za de- ljenje subvencij, ukinil subvencije za nakup priključnih hibridov. Kot so pojasnili, so subvencije znižali zato, da bi lahko povečali število odobrenih vlog. Slovenija  Zmeden trg avtomobilov Popusti veliki – avtomobilov pa ni Prodajalci avtomobilov v Nemčiji kupcem ponujajo velike popuste, nekatera električna vozila je mogoče kupiti po skoraj polovični ceni. Ob začetku koronakrize smo že pisali o tem, kako so se trgovci avtomobilov odzvali na zastoj v prodaji in kateri so kupcem ponudili ugodne popuste. Zaradi velikega navala so blagov- ne znamke, kot so Škoda, Kia in Volvo, praktično razprodale svoje zaloge. Foto: ČG Cene rabljenih vozil so v Nemčiji nižje kot pri nas. Foto: MZ Po izgradnji tretje faze bo na območju občine Gorišnica 90 odstotkov kme- tijskih površin opremljenih z namakalnim sistemom. Slovenija, Podravje  Za oživitev podjetništva Zbornica predlaga znižanje DDV Ukrep znižanja davka na dodano vrednost (DDV) po vzoru sosednjih držav bi pomagal k oživitvi delovanja obrtnikov in podjetnikov, ki se soočajo z negativnimi posledicami epi- demije covida-19, menijo v Obrtno-podjetniški zbornici Slo- venije (OZS). Predlagajo znižanje splošne stopnje z 22 na 20 odstotkov in znižanje stopnje z 9,5 na 8,5 odstotka. »Naš ključni cilj mora biti, da oživimo slovensko gospodarstvo, ki ga je prizadela epidemija covida-19. Zaradi upada naročil so mnogi primorani tudi odpuščati. Z znižanjem stopnje DDV, kot so to storile sosednje države, bi pospešili domačo potrošnjo, kar bi posledično pomenilo več prilivov v državno blagajno. Po drugi strani pa slovenski potrošniki ne bi kupovali izdelkov in storitev v sosednjih državah, ki so znižale DDV,« je poudaril predsednik zbornice Branko Meh. Ministrstvu za fi nance in vladi so avgusta ponovno, kot že konec junija za četrti protikoronski zakon, predlagali znižanje DDV. Poleg znižanja stopenj z 22 na 20 in z 9,5 na 8,5 odstotka predlagajo, naj država za najbolj prizadete panoge – kozmetične storitve, avtobusni prevozi, prireditvena dejavnost, dejavnosti kemičnega čiščenja in pranja, šivanje izdelkov po meri, izdelava čevljev, fotografske storitve, domača in umetnostna obrt – začasno omogoči obračun DDV po znižani stopnji (8,5 odstotka). Za področje turizma in gostinstva (gostinske storitve prehrane, brezalkoholne pijače, vino in pivo, razen za alkoholne pijače z več kot 15 volumenskimi odstotki alkohola) pa predlagajo začasno znižanje DDV na sedem odstotkov. Nemčija in Avstrija kot vzorčni primer Foto: Dremastime/M24 Navedli so, da je Nemčija, ki je najpomembnejša gospodarska partnerica Slovenije, že znižala splošno stopnjo DDV z 19 na 16 odstotkov, znižano stopnjo pa s sedem na pet odstotkov. Avstrija je znižala DDV na področju gostinstva in nastanitvenih dejavnosti na pet odstotkov, znižanje stopnje DDV pa sta že napovedali tudi Italija in Hrvaška. »V Sloveniji so izdelki in storitve v okviru nekaterih obrtnih dejavnosti, ki izvajajo storitve za končnega potrošnika, obdavčeni z 22-odstotnim DDV, zaradi česar so njihove storitve in izdelki predragi za končnega porabnika. Številni so v času epidemije covida-19 ostali brez dela, zmanjšala se je tudi kupna moč. Znižanje stopnje DDV bi tako pomenilo vsaj delno pomoč, ki bi marsikateremu obrtniku in podjetniku omogočila preživetje, sicer bodo primorani odpuščati in zapirati obratovalnice,« menijo v zbornici. Znižanje DDV potisnilo infl acijo v Nemčiji pod ničlo Znižanje DDV je po podatkih zveznega statističnega urada julija zajezilo rast cen v Nemčiji. Prvič po štirih letih je stopnja infl acije zdrsnila pod ničlo, in sicer so se cene življenjskih potrebščin v primerjavi z enakim obdobjem lani znižale za 0,1 odstotka. Pred tem je Nemčija zabeležila defl acijo aprila 2016, ko so se cene na letni ravni v povprečju prav tako znižale za 0,1 odstotka. Znižanje DDV se po ugotovitvah statistikov že odraža pri cenah energentov. Cene energentov za gospodinjstva in pogonskih goriv so bile prejšnji mesec od tistih julija lani nižje za 6,7 odstotka, pa čeprav se nafta na svetovnih trgih spet draži. Hkrati se je precej upočasnila rast cen živil: potem ko je bila junija pri 4,4 odstotka, se je julija spustila na 1,2 odstotka. V primerjavi z junijem so se cene življenjskih potrebščin v Nemčiji julija znižale za pol odstotka. Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Rabljena vozila V Nemčiji so popusti nekoliko manj- ši pri klasičnih bencinskih in dizelskih motorjih, a kljub temu, kot kaže, večji kot pri nas. V povprečju naj bi se cene najbolj prodajanih novih vozil zmanj- šale za nekaj več kot 20 odstotkov. Trg se je na znižanja dobro odzval in številke prodaje novih vozil v Nemčiji so vse bolj perspektivne, poleg tega pa se lahko veselijo novic iz daljne Ki- tajske, kjer so julija zabeležili osemod- stotno rast prodaje nemških avto- mobilskih blagovnih znamk. Gibanje cen na nemškem trgu se pri nas hitro pozna, saj je uvoz vozil razmeroma preprost in marsikdo bo izkoristil niž- je cene. Po ocenah strokovnjakov so cene rabljenih vozil na nemškem trgu nižje od naših – tudi tisoč evrov in več za vozilo srednjega razreda. Normalizacija jeseni? Poznavalci trga napovedujejo, da se bodo razmere tako pri dobavi kot glede cen umirile že jeseni, če ne bo novega zastoja zaradi pandemije. A dolgoročno se prodajalci vozil seveda bojijo upada kupne moči, v Sloveniji pa je k temu prispevalo tudi lanskole- tno zaostrovanje kreditnih pogojev in znižanje kreditne sposobnosti za ve- čino Slovencev, kar bi lahko povečalo popuste tudi pri nas. Štajerski TEDNIK torek, 18. 8. 2020  COLOR CMYK stran 6 torek  18. avgusta 20206 Podravje Ptuj  Največja naložba letošnjega leta Lepša podoba Stare steklarske Letošnji največji in najdražji projekt na Ptuju je ocenjen na okrog 3,6 milijona evrov. Gre za revitalizacijo Stare steklar- ske in Vrazovega trga ter okoliških ulic. Minuli teden so se začela prva dela na terenu, ki napovedujejo, da se končno začenja urejanje tega dela mesta. »V okviru priprave projekta revitalizacije Stare steklarske in Vrazovega trga s pripadajočimi ulicami smo začeli izvedbo sondažnih izkopov na območju Jadranske ulice, Ulice Tomaža Šalamuna in Vrazovega trga, namenjenih predhodnim geomehanskim in arheološkim raziskavam. Na navedenem območju se bodo izvedli izkopi površine 3 m x 2 m na sedmih lokacijah,« so pojasnili na MO Ptuj in dodali, da so izkopi potrebni zaradi priprave kvalitetne projektne dokumentacije za izvedbo in pridobitev čim boljših informacij za učinkovito izvedbo arheoloških raziskav med gradnjo. Delo so začeli 10. avgusta, zaključili pa naj bi ga v 18 dneh. Kakšna bo natančna vrednost investicije, bo znano šele po objavi razpisa, trenutna ocena pa je okrog 3,6 milijona evrov. Od tega naj bi ptujska občina prispevala okrog milijon evrov, ostalo bodo pridobili iz evropskih in državnih sredstev. Foto: ČG Trenutna podoba Stare steklarske je klavrna. Ključni razlog za nujno posodo- bitev proračuna so prinesle spre- membe pri prihodkih. Od sprejetja proračuna so se ti povišali za slabih 38.000 evrov in po novem znašajo 2.218.000 evrov, na kar je v največji meri vplivalo povišanje glavarine. Prav tako se povišujejo zneski na odhodkovni ravni in naj bi, sodeč po rebalansu, bili letos višji za sko- raj 80.000 evrov; ob koncu leta naj bi znašali 2.398.000 evrov. Zaradi višjega prenosa sredstev iz pre- teklega leta se pri tem ne bo ustva- rila negativna razlika. Ob tem so morali proračun uskladiti tudi zaradi nekaterih no- vih dejstev, kot so višji stroški pri ureditvi prostorov stare pošte, nižja poraba zaradi okrnjenega praznovanja občinskega praznika, nižji stroški plač zaradi spremenje- nega obsega del v času korona- virusa. Žal prihaja do sprememb tudi, ker so se znižali predvideni prihodki za projekte LAS-a, med njimi tudi za razvoj naravoslovne ponudbe. Prav tako niso uspeli pridobiti sredstev pri Športni zve- zi, kjer so kandidirali na razpisu. „Sredstva za fi tnes na prostem v višini 8.000 evrov bomo poskusili pridobiti na katerem izmed pri- hodnjih razpisov, projekt ostaja v našem načrtu. Če pa sredstev ne bi mogli pridobiti, pa bomo in- vesticijo izvedli sami. V dveh letih moramo nekaj narediti na tem po- dročju, saj si naši občani tega res želijo,“ je zagotovil župan Mirko Cvetko. Več sredstev za odvoz azbesta, ceste in parkirišče pred CSO Dobrih 14.000 evrov več bodo letos namenili investicijam na po- dročju varovanja okolja, od tega bo kar 7.000 evrov šlo za pomoč občanom pri odvozu salonitnih plošč. »Gre za nevaren odpadek in ne želimo, da plošče ljudje skla- diščijo doma ali zavržejo v naravi. Glede na število prijavljenih obča- nov menimo, da bo 7.000 evrov zadostovalo,« je pojasnil Cvetko. Na občini bodo s tem občanom omogočili brezplačen odvoz. Več sredstev bo šlo tudi za ureja- nje cest. Letos bodo dodatno ure- dili cestni odsek Rucmanci–Horvat, kar naj bi znašalo nekaj čez 16.000 evrov. Ureditev ceste v Mezgovcih proti Vrbnjaku in v Rakovcih pro- ti Krajncu pa bodo pospešili in jo dokončali še letos, kar pa pomeni dodatno fi nančno obremenitev 38.000 evrov že letos. Urediti nameravajo še dodatno parkirišče pred medgeneracijskim centrom. „Potreba po dodatnih parkirnih prostorih je tu velika in se bo le še povečevala. To parki- rišče uporabljajo tudi obiskovalci zobozdravstvene ambulante, v pri- hodnje pa jo bodo tudi obiskovalci zdravstvene ambulante. Najprej pa moramo kupiti dodatno zemlji- šče,“ je pojasnil Cvetko. Sveti Tomaž  S seje občinskega sveta Fitnes na prostem bo še počakal Tomaževski svetniki so na redni seji sredi avgusta v dobri uri uspeli obravnavati šest točk dnevnega reda. Vse predloge, ki so bili pripravljeni za sejo, so soglasno potrdili, najpomembnejši med njimi pa je bil spre- jetje rebalansa. Foto: KG Svetniki občine Sveti Tomaž so na avgustovski seji soglasno potrdili rebalans proračuna. „Z različnimi neodvisnimi me- todami bo dopolnjena slika urba- nega rastra. Posebej nas zanima defi niranje najstarejših gradenj v mestu, potek morebitnega ob- zidja, identifi kacija svetišč in zgo- dnjekrščanske cerkve, boljša slika domnevnega termalnega komple- ksa ter odkrivanje najmlajših gra- denj. Geofi zikalne raziskave izvaja dr. Branko Mušič (Gearh, d. o. o.),“ so pojasnili iz osemčlanske projek- tne skupine, ki jo vodi arheologinja Jana Horvat. Triletni projekt Colonia Ulpia Traiana Poetovio – nastanek in razvoj mesta (2019–2022), ki se je začel lani, fi nancirata Javna agen- cija za raziskovalno dejavnost Re- publike Slovenije in Mestna občina Ptuj. Opravljene bodo raziskave in sondiranje širšega območja Pa- norame, ob koncu projekta pa bodo vse ugotovitve oziroma re- zultati interpretirali in predstavili v katalogu. „Izkopavanja manjših površin so usmerjena v reševanje bistvenih vprašanj. Zanima nas natančna kronologija naselbine, posameznih objektov in gradbe- nih faz. Ugotavljamo načine grad- nje in želimo prepoznati funkcije posameznih stavb,“ so zapisali v predstavitvi ob začetku arheolo- ških raziskav. Petoviona predstavlja eno naj- pomembnejših rimskih mest, grič Panorama pa z vidika raziskovanja doslej zadnje veliko neraziskano območje. Doslej so sicer z manjšimi izkopavanji bili odkriti nekateri po- membni arheološki ostanki, a vse kaže, da jih je teh na tem območju še veliko. Ker želi občina na tem območju urediti arheološki park, je že leta 2015 naročila obsežne arheološke geofi zikalne raziska- ve. Sedanji projekt pa predstavlja poskus še bolj celovitega razisko- vanja večjega območja v središču Petovione, s katerim naj bi bila predstavljena njena vloga v mre- ži mest širše regije. Novi podatki naj bi dosedanja in nova dognanja umestili v čas in prostor. Izvajalci, ki sodelujejo pri arheoloških razi- skavah, so ZRC SAZU (Znanstve- noraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti), Terarhis, d. o. o., Skupina Stik, Ge- arh, d. o. o., in Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. Ptuj  Začetek arheoloških raziskav na Panorami Pod Panoramo skrita marsikatera zgodba Minuli teden so se na Panorami začela arheološka izkopavanja, ki bodo trajala do začetka septembra. Gre za triletni projekt, katerega osnovni cilj je pridobitev podatkov o nastanku in razvoju Petovione. To je obenem pomemben kamenček v mozaiku prizadevanj občine, da se na tem ptujskem griču uredi arheološki park. Foto: ČG Začetek del na Panorami Septembra zdra- vstvena ambulanta Zdravstvena ambulanta pri Svetem Tomažu trenutno sameva. „Zdravstvene oskrbe so za zdaj deležni le varovanci doma starejših. Zdravnik v dom prihaja dvakrat na teden, za občane pa trenutno zdravnika ni. Dogovorjeno je, da se bo s 1. septembrom to spremenilo. Prišla naj bi zdravnica in naj bi bila pri nas prisotna vsaj štiri dni v tednu, dejavnost pa bo izvajala pod okriljem zdravstvenega doma,“ je povedal župan Mirko Cvetko. Župan verjame, da bo storitve pri novi zdravnici iskalo dovolj pacientov, da bo program lahko v celoti financiral Zavod za zdravstveno zavarovanje. „Glede na to, da je trenutno že pri zobozdravniku vpisanih toliko pacientov, da ima 'pokrit' več kot en tim, menim, da tudi pri splošni zdravnici ne bi smelo biti težav,“ je prepričan Cvetko. Kmalu po odprtju ambulante naj bi pri Svetem Tomažu pričela delovati tudi lekarna. Občina, ki je v obeh primerih dolžna priskrbeti prostore za izvajanje dejavnosti, pri tem naj ne bi imela stroškov z urejanjem prostorov. „Obe stavbi sta v dobrem stanju, tako da investicije niso potrebne, za opremo v ambulanti pa bo poskrbel zdravstveni dom,“ je še dodal Cvetko. Foto: Arhiv ŠT Kako bo ta del mesta urejen, je odločeno na podlagi natečaja, na katerega je prispelo 14 elaboratov. Za najboljšega je bil izbran predlog ljubljanskega podjetja Elementarna, krajinsko arhitekturo pa so zasnovali v ško eloškem podjetju Kolektiv Tektonika. Poimenovali so ga Poet-ovio – poezija med gričem in reko. O pomenu urejanja tega območja tako z vidika novih pridobitev za kulturnike kot prizadevanj za oživljanje mestnega jedra je bilo povedanega veliko. Prejšnja mestna oblast je sicer med prioritete postavila urejanje Zelenikove ulice in nekaterih drugih ulic ob Mestnem trgu, to pa bi po mnenju županje Nuške Gajšek zaradi nedavnih dalj časa trajajočih del na tržnici trenutno temu delu mesta lahko povzročilo veliko škodo. Zato so se v tej fazi odločili za urejanje Stare steklarske, ki je tako kot njena okolica prav tako močno potrebna sanacije. Ostali projekti sanacije mestnega jedra so prestavljeni v prihodnost. Štajerski TEDNIK torek, 18. 8. 2020  COLOR CMYK stran 7 torek  18. avgusta 2020 7Politika Pravno mnenje, ki ga ima v ro- kah izvršni odbor, naj bi šlo v smer, da svet stranke ne more glasovati o zaupnici. A Gantar ocenjuje dru- gače in pravi, da statut stranke svetu daje to pristojnost. Navaja namreč, da svet stranke »v ob- dobju med kongresoma na pod- lagi politične ocene delovanja in ravnanja ali izrečene osebne želje posameznikov sklepa o razrešit- vah in imenovanju članov organov stranke oz. nosilcev individualnih funkcij«. Kot je pojasnil, so mu ne- kateri pravniki že omenili, da gle- de tega ni težav, bo pa tudi sam pridobil še pisno pravno mnenje. Tako bo svet stranke glasoval o zaupnici Pivčevi, razen če bo to pravno mnenje kazalo drugače, ali če člani sveta tega ne bi žele- li. V tem primeru bodo določili le datum izrednega kongresa. Člani sveta bodo sicer sklicali kongres v primeru kakršne koli odločitve, še pričakuje Gantar. Kaj se bo dejansko zgodilo na seji sveta stranke, ki jo je predsednik Gantar sklical predvidoma nasled- nji torek, 25. avgusta, je težko reči. Poslanska skupina DeSUS je na- mreč po številnih očitkih v medijih Pivčevo pozvala k nepreklicnemu odstopu, v nasprotnem primeru pa svetu stranke predlagala, da ji izre- če nezaupnico. Če svet stranke po- zivu ne bo sledil, se lahko zgodi, da bodo poslanci DeSUS odšli samos- tojno pot oz. se odcepili od stran- ke. Pivčeva sicer že na januarskem kongresu ni imela podpore treh od poslancev DeSUS, v pol leta pa je izgubila naklonjenost celotne pos- lanske skupine. Zakaj se je ohladil odnos med Pivčevo in Gantarjem Potem ko Pivčeva že na sestan- ku poslancev Desusa minuli pone- deljek ni prepričala s pojasnili in so jo ti pozvali, naj odstopi z mesta predsednice stranke, je njihovim stališčem prikimal tudi predsednik sveta Desusa, zdravstveni minister in še nedavni zaveznik Pivčeve To- maž Gantar. Po njegovem mnenju bi bil odstop Pivčeve časten izhod »ob znanih obremenjujočih ugo- tovitvah, ki jih ni uspela ovreči«. Gantar je bil sicer na januarskem kongresu Desusa, na katerem je Pivčeva premagala Erjavca, njen največji zaveznik. Po naših zanes- ljivih informacijah se je odnos med Gantarjem in Pivčevo ohladil po Slovenija, Podravje  Izvršni odbor in svet stranke DeSUS na različnih bregovih Bo Pivčevi izrečena nezaupnica naslednji torek? Izvršni odbor DeSUS je v petek sprejel sklep, da svetu stranke predlaga sklic izrednega kongresa, na katerem bo predsednica stranke Aleksandra Pivec ponudila glasovanje o zaupnici. Izredni kongres naj bi bil sklican enkrat do novega leta. Predsednik sveta DeSUS To- maž Gantar pa očitno po vseh aferah ne namereva čakati do konca leta, ampak meni, da ima svet stranke po statutu v obdobju med kon- gresoma pristojnost odločanja tudi o razrešitvi predsednice stranke. Tako naj bi naslednji torek odločal o predsednici Aleksandri Pivec. Foto: Bobo/M24 Anita Manfreda, Aleksandra Pivec in Tomaž Gantar ŠOPEK GORENJSKIH BRALCI IN POSLUŠALCI Radia-Tednika Ptuj, Če še ne veste, kje boste izkoristili vaš vavčer, preživite vikend, 29. in 30. avgusta, za ceno 165 € v družbi ekipe Radio-Tednik Ptuj ter z nami obiščite ŠOPEK GORENJSKIH NAGELJČKOV. • • • • • • • • Konec bliskovite politične kariere zaradi 845 evrov Bliskoviti politični vzpon Ptujčanke Aleksandre Pivec, ki je leta 2005 doktorirala iz optimizacije procesov vinske fermen- tacije, se je začel leta 2017, ko je postala državna sekretarka, leta 2018 kmetijska ministrica v vladi Marjana Šarca, janu- arja letos pa predsednica stranke Desus. Vrhunec vzpona je dosegla marca letos, ko je po vstopu Desusa v vlado Janeza Janše postala ena izmed treh podpredsednikov vlade. Pivčevo sta ob neukvarjanju s stranko, ki je v javnosti iz- gubljala podporo, ter ob očitnem simpatiziranju z največjo vladno stranko SDS na koncu odnesla dva računa za pre- nočitev na službeno-zasebnih potovanjih v skupni vrednos- ti 845 evrov. Ob tem velja omeniti, da ima ministrica plačo 5.572 evrov bruto, medtem ko je na bančni račun dobila iz- plačanih 3.361 evrov. tem, ko je bil minister na eni izmed sej vlade deležen občutno povišanih tonov s strani premierja, medtem ko se Pivčeva ni postavila zanj in je gledala v tla. Pivčeva je sicer pred dnevi krivdo za vse nezadovoljstvo v stranki poskušala naprtiti svojemu predhodniku Karl Erjavcu, ki naj bi pripravljal puč v Desusu. V stranki le še Ujčič V Desusu Pivčevi trenutno ob strani stoji le glavni govorec stranke Janez Ujčič, ki ga je Pivčeva na to mesto imenovala konec julija. Gre za nekdanjega državnega sekretarja (v času druge vlade Janeza Janše) ter ustanovitelja in nekdanjega solastni- ka mariborske televizije RTS, ki se je leta 2016 plačilu 2,7 milijona evrov dolga slabi banki izognil z osebnim stečajem. Nova KBM je z milijonski- mi posojili fi nancirala podjetje Tele 59, ki je bilo v solasti Ujčiča in je oddajalo program RTS. Pozneje je Nova KBM slaba posojila prenesla na DUTB, zanje pa je osebno jamčil Ujčič. Ta posel bi lahko upniki v skla- du z zakonodajo izpodbijali pet let po sklenitvi, a je Ujčič odšel v osebni stečaj šele šest let kasneje. Na državni ravni pa Pivčeva nima več zaveznika niti v predsedniku vla- de Janezu Janši. Po ponedeljkovem sestanku s poslanci je zatrdila, da ima glede spornih računov za preno- čitve vso podporo premierja, a dan kasneje sam tega ni potrdil. Nekdanja koalicijska partnerica Desusa (v vladi Marjana Šarca) LMŠ, ki je danes del opozicije, pa je Pivče- vo pozvala, naj odstopi tudi z mesta ministrice. K odstopu jo je pozvala tudi Levica. Če Pivčeva ne bo odsto- pila, stranki ne izključujeta niti mož- nosti interpelacije. Štajerski TEDNIK torek, 18. 8. 2020  COLOR CMYK stran 8 Gorišnica Občina Gorišnica je lani za pred- šolsko vzgojo namenila 548.000 evrov, od tega za domači vrtec 498.000 evrov in za varstvo v drugih vrtcih okoli 50 tisočakov. Dobrih 14.000 evrov je šlo za in- vesticije. V vrtcu Gorišnica so imeli deset oddelkov in 184 otrok. Tudi v prihodnje ohranjajo enako števi- lo oddelkov, vpisani so trije otroci več kot lani (187). Hajdina Občina Hajdina je za vrtce v lan- skem letu namenila 533.365 evrov, od tega za domači vrtec dobrih 414.000 evrov, za plačilo oskrbe v vrtcih zunaj občine pa 119.000 evrov. Financiranje drugih stro- škov vrtca je zneslo 35 tisočakov. V obdobju 2019/20 so imeli obliko- vanih sedem oddelkov s 125 otroki, tudi septembra novo obdobje pri- čenjajo z enakim številom oddel- kov, vpisanih pa je 133 otrok. Majšperk V občini Majšperk so v lanskem letu za predšolsko vzgojo namenili 471.000 evrov, od tega za domači vrtec 372.000 evrov. Stroški oskr- be otrok v drugih vrtcih so znašali 99.000 evrov. Drugi stroški za vr- tec (zunaj fi nanciranja dejavnosti) so bili 2.000 evrov. Vrtec je obisko- valo 130 otrok v sedmih skupinah, letos ostaja enako število skupin s 132 otroki. Dornava Naslednje po številu prebivalcev so občine Dornava (2.900), De- strnik (2.600), Cirkulane in Juršin- ci (2.360). Dornavski vrtec je lani obiskovalo 107 otrok v šestih sku- pinah. Občina je za fi nanciranje de- javnosti v domačem vrtcu plačala 305.000 evrov, za stroške v vrtcih izven občine pa še 100.000 evrov, tako da je skupaj za predšolsko vzgojo namenila 405.000 evrov. Tudi v novem šolskem letu ostaja število oddelkov enako (šest), vpi- sanih je deset otrok manj kot v lan- skem letu (97). Destrnik Občina Destrnik je za predšol- sko vzgojo v letu 2019 namenila 325.000 evrov, od tega za domači vrtec 221 tisočakov in vrtce zunaj občine 104.000 evrov. Vrtec De- strnik je v obdobju 2019/20 v šestih oddelkih obiskovalo 97 otrok. Tudi v prihodnje ostaja število oddelkov enako, otrok pa je vpisanih nekoli- ko več (103). Juršinci Tudi v občini Juršinci imajo vrtec s šestimi oddelki. V šolskem letu 2019/20 ga je obiskovalo 108 otrok, za letošnji september jih je vpisa- nih 111. Občina je v lanskem letu za predšolsko vzgojo namenila 332.000 evrov, od tega za domači vrtec 272 tisočakov, 5.000 evrov je šlo za investicije in vzdrževanje. Za stroške varstva otrok v drugih vrtcih so plačali nekaj manj kot 60.000 evrov. Cirkulane V občini Cirkulane so v šolskem letu 2019/20 v štirih oddelkih imeli vpisanih 70 otrok. Enako število oddelkov ostaja tudi v prihodnje, za novo šolsko leto imajo vpisa- nih 69 otrok. Za predšolsko vzgo- jo je občina Cirkulane v letu 2019 namenila 288.000 evrov, od tega za domači vrtec 256.000 evrov (dejavnost 210.500, vzdrževanje 32.000 in nakup opreme 14.000 torek  18. avgusta 20208 V središču Jasli Kombinirani oddelek Vrtec Ptuj 528 € oz. za občane MO Ptuj 475 € 441 € Vrtec Otona Župančiča Slov. Bistrica 448 € 377 € Vir: MIZŠ Višje cene ali likvidnostne težave vrtca Ptuj Cena programov Vrtca Ptuj je bila nazadnje spremenjena februarja lani. Pričakovati je, da bodo svetniki v jesenskih mesecih na mize prejeli predlog po povišanju cen programov. Razlog? Napredovanje zaposlenih v višje plačne razrede in nazive, višji regres, zvišana minimalna plača. »Natančnih podatkov vam v tem trenutku ne moremo dati, saj bomo ceno usklajevali predvidoma konec jeseni. Preračune za usklajevanje predloga cene bodo pripravili do oktobra,« so odgovorili iz Vrtca Ptuj na vprašanje, kolikšno zvišanje cene programov gre pričakovati. Ravnateljica Marija Vučak je ob tem ponovila, da največji delež stroškov programa predstavljajo plače, na kar Vrtec nima vpliva, saj da je z zakonom opredeljeno in zagotovljeno napredovanje v nazive in višje plačne razrede. Na vprašanje, kaj bi za Vrtec Ptuj pomenilo, če svetniki zavrnejo predlog po zvišanju cen, pa je odgovorila: »Ker smo javni zavod, katerega poslovanje omogočajo oskrbnine – cena programa, bi vrtec v primeru, da ustanoviteljica ne pokrije višjih stroškov dela s podražitvijo, imeli likvidnostne težave.« Foto: Črtomir Goznik Po velikosti primerljiv Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica je nazadnje zvišal cene konec januarja letos. Kljub povišanju so te ostale krepko pod ceno ptujskega vrtca. Spodnje Podravje  19 občin v lanskem letu za vrtce namenilo dobrih 12 milijonov evrov Letos v vrtce v regiji vpisanih 3.200 kratkoh Financiranje predšolske vzgoje (vrtcev) je eno izmed najtežjih fi nančnih bremen občin. 19 spodnjepodravskih občin je v lanskem l jsko-ormoškega območja obiskovalo 3.164 otrok, za novo šolsko leto 2020/21 pa je vpisanih nekoliko več – 3.219. Ptuj Največja med spodnjepodra- vskimi občinami, mestna občina (MO) Ptuj s 23.500 prebivalci, je lani za fi nanciranje predšol- ske vzgoje namenila 3,4 milijona evrov. Vrtcu Ptuj je nakazala nekaj manj kot tri milijone evrov, 90.000 evrov zasebnemu vrtcu Vilinski gaj in 147.000 evrov vrtcem v drugih občinah, ki jih obiskujejo otroci iz MO Ptuj. V Vrtcu Ptuj je bilo v letu 2019/20 55 oddelkov, zadnji dan v letu 2019 je bilo vpisanih 912 otrok. V začetku šolskega leta 2019/20 so oblikovali 53 oddelkov, v začetku koledarskega leta 2020 pa so za- radi potreb odprli še dva dodatna oddelka. Za letošnji september je v Vrtcu Ptuj na razpolago 912 mest v 52 oddelkih. Ormož Druga največja občina v regiji, Ormož z nekaj manj kot 12.000 pre- bivalci, je lani za predšolsko vzgojo namenila dobrih 2,2 milijona evrov, od tega za vrtce v domači občini nekaj manj kot 2,1 milijon evrov in za vrtce v drugih občinah 127 tisočakov. Sofi nanciranje gole de- javnosti v domačih vrtcih je zneslo blizu 1,7 milijona evrov, 433.000 evrov so namenili za investicijski del. Gradili so prizidek k vrtcu Ivanj- kovci in urejali dokumentacijo za obnovo in širitev vrtca Podgorci. V obdobju 2019/20 so imeli v vseh vrtcih v občini 26 rednih oddelkov in enega razvojnega, konec leta 2019 je vrtec obiskovalo 384 otrok. Za september imajo razporejenih več oddelkov kot lani, in sicer 25 celotnih ter dva polovična redna oddelka, pa tudi enega razvojne- ga. Skupno je vpisanih 427 otrok. Kidričevo Občina Kidričevo z okoli 6.500 prebivalci je lani za fi nanciranje predšolske vzgoje namenila dob- rih 900.000 evrov, od tega za vrtce v domači občini 762.000 evrov; ve- čina denarja je šla za fi nanciranje redne dejavnosti, 20 tisočakov za investicije. Vrtec je obiskovalo 290 otrok v 16 oddelkih. Septembra bo en oddelek manj, torej jih bo 15, vpisanih imajo 277 otrok. Za varstvo otrok v vrtcih zunaj obči- ne so lani odšteli dobrih 138.000 evrov. Videm Občina Videm s 5.600 prebivalci je v letu 2019 za fi nanciranje pred- šolske vzgoje namenila nekaj manj kot 700.000 evrov. 563.000 evrov so znesli stroški fi nanciranja dejav- nosti v vrtcih v matični občini, od tega so dobrih 32.000 evrov na- menili za investicijski del. Imeli so deset oddelkov, konec leta 2019 je vrtec obiskovalo 179 otrok. Kot smo že poročali, se je letos izrazito povišalo število malčkov, ki jih že- lijo starši vpisati v videmski vrtec. Zato je občina sprejela odločitev, da v Leskovcu uredi dva dodatna oddelka. Za vrteško leto 2020/21 imajo vpisanih 205 otrok v 12 od- delkih. Občina Videm je v lanskem letu za varstvo otrok v drugih obči- nah plačala 129.000 evrov. Markovci Štiri občine v Spodnjem Podrav- ju, med temi sta dve s Ptujskega polja, ena z Dravskega in ena halo- ška, imajo okoli 4.000 prebivalcev. To so Gorišnica, Markovci, Maj- šperk in Hajdina. Med vsemi štirimi je največji skupni znesek za pred- šolsko vzgojo v lanskem letu na- menila občina Markovci – 630.000 evrov, od tega za vrtec v domači občini 491.000 in za varstvo otrok v drugih občinah 138.000 evrov. V vrtcu Markovci so bile v lanskem letu investicije minimalne, vsega skupaj za okoli 5.000 evrov. Vrtec je obiskovalo 166 otrok v devetih oddelkih. Enako število oddelkov ohranjajo tudi za prihodnje obdob- je, vpisani so trije otroci več, torej skupno 169. Podatki kažejo, da imajo občine s fi nanciranjem predšolske vzgoje in svojih matičnih vrtcev zelo različne stroške. V nekaterih manj. Občino Zavrč pri vpisu otrok v vrtec prekašata dodatna oddelka vrtca, tako da bo v prihodnjem Štajerski TEDNIK torek, 18. 8. 2020  COLOR CMYK stran 9 torek  18. avgusta 2020 9V središču hlačnikov etu za to namenilo 12,3 milijona evrov. Vrtce je v vseh občinah ptu- Foto: Črtomir Goznik h vrtcih je poslovanje zelo optimizirano, v drugih Vrtec Zavrč z zelo skromnim vpisom Zbrani podatki kažejo, da je najbolj v škripcih, kar se tiče števila vpisanih otrok in financiranja predšolske vzgoje, ob- čina Zavrč, ki ima v svojem vrtcu najmanj otrok in najmanj oddelkov. Letos bo vrtec obiskovalo pet otrok manj kot lani, v dveh oddelkih jih bo vsega skupaj 18. Posledično občino bremenijo visoki stroški financiranja dejavnosti po glavi otroka, saj je to na letni ravni dobrih 4.700 evrov. Završki občini pri visokih stroških financiranja dejavnosti po glavi otroka sledi ormoška z dobrimi 4.300 evri. Razlike med obči- nami pri financiranju dejavnosti (programa) vrtca so velike – med tistimi, ki plačujejo najmanj, in tistimi, ki plačujejo največ, celo dvakratne. Tako, denimo, občini Trnovska vas in Destrnik po otroku povprečno plačujeta le dobrega dva tisočaka. Med občinami z najnižjimi zneski najdemo tudi Juršince in Kidričevo. Sicer pa so podrobni preračuni za vse občine prikazani v tabeli. Financiranje predšolske vzgoje v letu 2019, občine Spodnjega Podravja Občina Skupaj stroški v 2019 (€) Število oddelkov (2019/20) Število otrok (2019/20) Letni strošek na prebivalca (€) Letni strošek na otroka (€) Ptuj 3.417.387 53 912 146 3.161 Ormož 2.219.153 27 384 185 4.319 Kidričevo 901.116 16 290 138 2.560 Videm 693.095 10 179 124 2.968 Markovci 629.831 9 166 157 2.933 Gorišnica 548.478 10 184 134 2.631 Hajdina 533.365 7 125 138 3.034 Majšperk 471.107 7 130 116 2.846 Dornava 405.164 6 107 140 2.848 Središče 332.424 5 74 170 3.610 Juršinci 331.765 6 108 140 2.470 Destrnik 325.269 6 97 124 2.280 Sv. Tomaž 303.071 5 89 152 3.029 Cirkulane 288.086 4 70 122 3.007 Podlehnik 211.188 3,5 59 118 3.074 Trnovska vas 197.565 3 54 146 2.177 Žetale 195.989 3,5 53 151 3.256 Sv. Andraž 190.402 3 42 160 3.880 Zavrč 130.293 2 23 85 4.737 SKUPAJ 12,3 mio € 186 3.146 - - Vir: občine, preračun Štajerski tednik Izračun stroškov na prebivalca smo izvedli tako, da smo celotne skupne stroške predšolske vzgoje za leto 2019 delili s številom prebivalcev posamezne občine. Preračun stroškov na otroka je izveden tako, da smo stroške, ki jih je imela občina izključno s financira- njem dejavnosti (vzgojno-varstvenega programa) domačega vrtca (vrtcev), delili s številom vpisanih otrok v obdobju 2019 / 20 oziroma konec leta 2019. Izračuni ne morejo biti do evra natančni, ker so možna odstopanja pri številu otrok med šolskim letom ali pa so morebiti v katerega od zneskov, ki so jih občine prikazale kot financiranje dejavnosti, vključeni stroški vzdrževanja, investicij, nakupa opreme, igral … Do razlik pri zneskih financiranja lahko prihaja tudi zaradi različnega števila otrok v oddelkih. Ne glede na to, ali je oddelek srednje ali povsem poln, je strošek dela enak. Vsekakor pa je prikazani izračun orientacija za primerjavo financiranja dejavnosti predšolske vzgoje med občinami. Prikaz fi nanciranja vrtcev v mestnih občinah v letu 2019 Mestna občina Denar za vrtce v 2019 (m io €) Število prebivalcev Po prebivalcu (€) Ljubljana 74,3 294.113 252* Maribor 18,2 112.095 162 Kranj 9 56.715 159 Koper 8,8 52.540 168 Celje 7,2 49.602 145 Novo mesto 6,3 37.280 167 Velenje 5,2 33.506 157 Nova Gorica 4,4 31.932 137 Ptuj 3,4 23.443 146 Murska Sobota 3 18.742 162 Slovenj Gradec 2,8 16.599 168 Vir: mestne občine *Ljubljana izstopa zaradi obsežnih investicijskih vlaganj v vrednosti okoli 10 milijonov evrov. Število oddelkov in vpisanih otrok v vrtcih Sp. Podravja (2020/21) Občina Oddelki Otroci Ptuj 52 912 Ormož 26 in dve polovici 427 Kidričevo 15 277 Videm 12 205 Gorišnica 10 187 Markovci 9 169 Hajdina 7 133 Majšperk 7 132 Juršinci 6 111 Destrnik 6 103 Dornava 6 97 Sv. Tomaž 5 75 Središče 5 72 Cirkulane 4 69 Podlehnik 4 64 Sv. Andraž 3,5 58 Žetale 3,5 54 Trnovska vas 3 56 Zavrč 2 18 SKUPAJ 187 3.219 Vir: občine Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik celo dve krajevni skupnosti iz videmske občine (Sela in Leskovec). V Leskovcu zaradi povečanih potreb trenutno urejajo dva šolskem letu omogočen vpis v štiri oddelke vrteškega varstva. evrov). Za stroške oskrbe otrok v vrtcih zunaj občine so lani namenili 32.000 evrov. Središče ob Dravi Občini Središče ob Dravi in Sv. Tomaž imata vsaka okoli 2.000 pre- bivalcev, v vsaki je pet oddelkov vrtca. V Središču so laza delovanje predšolske vzgoje namenili dobrih 332.000 evrov, od tega za vrtec v domači občini, ki ga je obiskovalo 74 otrok, 276.000 evrov. Slabih deset tisočakov je bila vrednost investicij, preostali znesek je bil namenjen fi nanciranju dejavnosti. 36.000 je znašal strošek varstva otrok v drugih občinah. Za septem- ber imajo v vrtcu Središče ob Dravi vpisanih 72 otrok, število oddelkov bo enako dosedanjemu (5). Sveti Tomaž V občini Sv. Tomaž je v šolskem letu 2019/20 vrtec obiskovalo 89 otrok v petih oddelkih. Za dejav- nost predšolske vzgoje je občina namenila 303.000 evrov – 271.000 evrov za domači vrtec in 31.000 evrov za varstvo v drugih občinah. Investicijska aktivnost je bila mini- malna, vsega skupaj za okoli dva tisočaka. V novem šolskem letu bodo obdržali enako število od- delkov (5), število vpisanih otrok je zaenkrat 75. Podlehnik Občina Podlehnik z okoli 1.800 prebivalci je lani za predšolsko vzgojo skupno namenila 211.000 evrov, od tega za domači vrtec 187.000 in za varstvo v drugih vrtcih 24.000 evrov. Šest tisočakov so znašale investicije, preostala sredstva so bila namenjena pokri- vanju stroškov programa oziroma dejavnosti. V vrtcu Podlehnik so imeli tri in pol oddelke vrtca, obi- skovalo ga je 59 otrok. Za septem- ber imajo trenutno vpisanih 64 ot- rok, oblikovali so štiri oddelke. Zavrč Občina Zavrč, ki šteje dobrih 1.500 prebivalcev, je lani za fi nanci- ranje predšolske vzgoje in proraču- na odštela 130.000 evrov, od tega 108 tisočakov za domači vrtec in 21.000 evrov za vrtce v drugih ob- činah. Vrtec Zavrč je obiskovalo 23 otrok v dveh skupinah. Septembra bo vpis še skromnejši: zaenkrat je vpisanih 18 otrok, ki so razdeljeni v dve skupini. Trnovska vas Občina Trnovska vas (1.350 prebivalcev) je lani za predšolsko vzgojo v celoti namenila 197.000 evrov. Stroški, ki jih je pokrivala v domačem vrtcu, so znašali 132.000 evrov, stroški varstva otrok zunaj občine pa 50.000 evrov. Za investi- cije v vrtcu Trnovska vas so name- nili 15 tisočakov. V vrtcu so trije od- delki, lani je bilo vpisanih 54 otrok, letos sta dva več (56). Žetale Občina Žetale s 1.300 prebivalci ima tri in pol oddelke predšolske vzgoje. Za dejavnost vrtcev v celoti je lani namenila 196.000 evrov, od tega za domači vrtec 173 tisočakov in za druge 22.000 evrov. V šol- skem letu 2019/20 je vrtec obisko- valo 53 otrok, za letošnji septem- ber jih je vpisanih 54. Sveti Andraž Najmanjša spodnjepodravska občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah s 1.200 prebivalci je imela v šolskem letu 2019/20 tri oddelke vrtca z 42 otroki. Za letošnji sep- tember so oblikovali tri oddelke in pol, vpisanih je 58 otrok. Lansko leto je občina za delovanje pred- šolske vzgoje v celoti namenila 190.000 evrov, od tega za domači vrtec 163.000 evrov in za varstvo otrok v drugih vrtcih 27.000 evrov. Štajerski TEDNIK torek, 18. 8. 2020  COLOR CMYK stran 10 torek  18. avgusta 202010 Ljudje in dogodki Mariborski nadškof je zbra- nim vernikom dejal, da je virus Covid-19 razgalil zgrešen in izko- riščevalski odnos človeštva do stvarstva. »S tovrstnim odnosom narava postaja ranjena, onesna- žena, kar ustvarja ugodne pogoje za razvijanje raznih bolezni in raz- lične socialne, ekonomske in po- litične spremembe,« meni Civkl. Na drugi strani pa se je v obdob- ju epidemije pokazala potreba po medsebojnem sodelovanju, previdnosti, solidarnosti in odgo- vornosti vsakega posameznika do sočloveka. »Tam, kjer so se te vrednote porinjene v ozadje, tam so bile poledice zelo hude.« Dodal je, je epidemija od ljudi zahtevala tudi spremembo razmišljanja, in sicer odmik od logike ugodja in is- kanja osebnih koristi k delovanju za skupno dobro. »Potrebno je bilo spoznanje, da nisem jaz tisti, okoli katerega se mora vse vrteti, ampak je v ospredju naš skupen napor, da ohranjamo vrednoti zdravja in življenja.« V pridigi se je dotaknil tudi pomena družin in ohranjanja vere, ki je bila med epidemijo ob zaprtih cerkvah na še posebej ve- liki preizkušnji. »Mnoge družine so uspele zaživeti, kot ‚domača Cerkev‘, ko so skupaj našli čas za spremljanje sv. maše, molitev in katehezo.« In takšen odnos do vere daje upanje za jutri, meni Cvikl. Pojasnil je, da izrečene be- sede še ne pomenijo, da živimo po veri, temveč da o naši veri pri- čajo naša dejanja. Tudi letošnje praznovanje Marijinega vnebov- zetja se je na Ptujski Gori začelo že dan prej, na god sv. Maksimi- ljana Kolbeja, ko je prav tako kot na praznično soboto mašo daro- val nadškof Alojzij Cvikl. Majšperk  Praznik Marijinega vnebovzetja Nadškof o človeški šibkosti in vrednotah Praznovanje Marijinega vnebovzetja, ki je tradicionalno na Ptujsko Goro pri- vabilo množico vernikov od blizu in daleč, je bilo letos drugačno, a nič manj slovesno. Zbrani verniki so mašo spremljali na dvorišču bazilike in prisluhnili besedam mariborskega nadškofa metropolita Alojzija Cvikla. Foto: Mojca Vtič Letošnja slovesna maša je potekala pred baziliko. »To ni za hidracijo, to je pravza- prav zdravilo,« je dodal Riese in poudaril visoke vsebnosti magne- zija. Voda Roi je res ekskluzivna za- deva, ki je v Evropi sploh ne boste mogli kupiti, vendar ekskluzivnost s to zadevo nima prav nič. Vodo Roi sicer prodaja podjetnik Stani- slav Pšeničnik, lastnik hotela Sava Rogaška. Povsem isto vodo lahko Slovenija, Rogaška Slatina  Hotelir, ki poskuša donat prodajati pod drugim imenom 50 evrov za steklenico vode iz Slovenije, ki je na naših tr Mineralna voda Roi ponovno buri duhove. »Za vas imam zelo zanimivo vodo,« je vodo Roi v Netfl ixovi seriji Down to Earth z Zacom Efronom predstavil vodn ..., prihaja iz Slovenije,« je nadaljeval z ekspozicijo ekskluzivnosti, zaradi katere se je igralka Anna Kendrick ob mineralni vodi počutila kot članica družine Stanislav Pšeničnik je lastnik prestižnih hotelov Sava (na fotografi ji) in Zagreb v Rogaški S Od takrat do lani se štorklje v dornavski dvorec niso vračale. Kar malo slabe vesti so imeli domačini, da so pticam odrekli gostoljubje. Štorklje, kot da bi to občutile, so se lansko pomlad vrnile. Skrbnik dvorca Mirko Cigula se jih je ne- izmerno razveselil. »Ko so se lani štorklje vrnile, čeravno ne na di- mnik glavne stavbe dvorca, kjer so poprej bivale pol stoletja in bile za- ščitni znak Dornave, imamo jih tudi v simbolu občinskega grba, sem bil kot skrbnik izredno vesel nji- hove ponovne naselitve. Z velikim zanimanjem sem jih vsakodnevno opazoval. Bile so neumorne. V kratkem času so si zgradile gnez- do na dimniku oranžerije. Skupaj z domačini in člani društva Vitezi Pesničarji, ki oranžerijo koristijo za svoj društveni namen, smo opa- zovali pričakovanje naraščaja. Štrk in štorklja sta izmenoma pridno sedela na gnezdu. Čas je mineval, naraščaja pa od nikoder. Potem smo ugotovili, da z naraščajem ne bo nič, saj so jajca uničile kune. Prišla je jesen, ko se ptice selivke odpravljajo nazaj v tople kraje. Naš par štorkelj in še mnogo drugih so se za odhod pričeli zbirati na strehi glavne stavbe dvorca. Znova smo jih občudovali in se veselili njihove prisotnosti. Bilo jih je tudi deset. Kot da so prosile, da jim ponovno omogočimo bivanje na stari lokaci- ji, na dimniku dvorca. Tako smo se letos zgodaj spomladi s pomočjo podjetja Hermes, ki nam je spon- zoriralo avtomobilsko dvigalo, že- leli povzpeti na vrh strehe glavne stavbe. V mislih smo imeli, da bi na dimniku uredili osnovo za mo- rebitno naselitev štorkelj. Žal nam ni uspelo, ker smo bili z dvigalom za dva metra prekratki. Tako smo začasno od tega namena odsto- pili. A stari pregovor pravi, da za slabim pride dobro. In res: štorklje so se letos ponovno vrnile na di- mnik oranžerije in še bolj vneto kot lani nadaljevale pletenje gnezda. S člani društva Vitezi Pesničarji smo Dornava  Zgodba o vrnitvi štorklje v dornavski dvorec Veselje, a hkrati tudi ra Dornavčani so se lansko pomlad razveselili ponovne vrnitve štorkelj, ki so vrnitvi iz toplih krajev zelo rade zajadrale v Dornavo. Leta in leta so imele g bili primorani odstraniti. Tehtalo je 300 kilogramov. Mladiča š na slovenskih policah najdete pod znamko Donat Mg, v redčeni obliki tudi kot Tempel. Mnenja, tudi stro- kovna, ali je ta voda zares ista ali ne, se razhajajo, a bodo težko šla mimo dejstva, da voda Roi prihaja iz istega vira kot voda Donat Mg, čeprav iz druge vrtine. S hotelom mu je pripadla vrtina To je vrtina RgS-2/88, ki je bila nekoč namenjena zdraviliškemu kompleksu v Rogaški. Z nakupom hotela Sava Rogaška je vrtina pri- padla Stanislavu Pšeničniku, ki je v namen trženja v zadnjih mesecih tedanje vlade Janeza Janše (2004– 2008) pridobil tudi koncesijo. Kot smo izvedeli od vira iz Rogaške, ki je bil nekoč tesno prepleten s ste- kleničenjem tamkajšnje vode, je v koncesijski pogodbi pisalo, da Pše- ničnik koncesijo dobi pod pogo- jem, da postavi polnilnico. Pšenič- nik je polnilnico nato postavil, za- pletlo pa se je pri registraciji nove blagovne znamke. Ministrstvo za kmetijstvo je Pšeničnikovo vlogo zavrnilo leta 2011 z utemeljitvijo, da je na tem območju že podeljena blagovna znamka Donat Mg in da se ista voda na trgu ne sme proda- jati pod različnimi imeni. En vodni vir, dve vrtini Pšeničnik je za ta zaplet krivil te- daj kmetijskega ministra Dejana Ži- dana in svoje trditve, da gre za dve različni vodi, utemeljeval s stro- kovnim mnenjem Željka Vukelića, profesorja Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Sle- dnji je med drugim zapisal, da sta črpališči mineralne vode Donat Mg in vode Roi medsebojno oddaljeni 5,5 kilometra, zato »v nobenem primeru ne more priti do mešanja naravnih mineralnih voda«. Mini- strstvo tem argumentom ni ver- jelo, saj iz tega istega hidrogeolo- škega poročila sledi, da imata obe vodi isti podzemni vodni vir. »Vode v EU ne moremo proda- jati, ker ministrstvo za kmetijstvo ni potrdilo blagovne znamke Roi za naravno mineralno vodo iz naše vrtine RgS-2/88 na lastnem zemljiš- ču znotraj našega hotelskega kompleksa,« je pojasnil Pšeničnik v odgovoru na naša vprašanja. Pše- ničnik se zato sklicuje na odločbo sodišča v Luksemburgu, »da je na enem vodnem področju lahko iz vsake vrtine svoja blagovna znam- ka naravne mineralne vode, če se med sabo razlikujeta. V našem pri- meru se, vendar kmetijsko ministr- stvo tega ne prizna.« Morda prestavitev daljnovoda le ni tako daleč … Pri Elektru Maribor smo preverjali, ali je možno, da bi štorklja poginila zaradi stika z električno energijo oziroma udara električne energije, saj na truplu ni bilo znakov fizič- nih poškodb ali zastrupitve. Prejeli smo odgovor, da v petek ,7. avgusta, ko so sprehajalci v grajskem sadovnjaku našli mrtvo štorkljo, na elektrodistribucijskem omrežju v območju dvorca izpadov napetosti niso zaznali. V podjetju Elektro Maribor so povedali, da so s pobudo za prestavitev daljnovoda seznanjeni. »Več o izvedbi bo moč po- vedati, ko bo Zavod za varstvo kulturne dediščine zagotovil potrebno dokumentacijo za izvedbo del. Za morebitno pre- stavitev transformatorske postaje pa bi bilo treba zagotoviti tudi ustrezno lokacijo. V tej zvezi zaenkrat aktivnosti še ne potekajo.« Hči pomaga v hotelih, sin se trudi z vodo Stanislav Pšeničnik je direktor in lastnik hotelov Sava in Zagreb v Rogaški Slatini. Pri upravljanju mu kot pomočnica direktorja pomaga Nataša Pšeničnik Goričan. Podjetje ROI Rogaška, ki se ukvarja s polnjenjem vode, je Pšeničnik zaupal sinu Gregorju. Zaradi vseh navedenih zapletov z blagovno znamko podjetje na letni osnovi ni preseglo 10 tisočakov dobička. Foto: Rogaska.si Nataša in Stanislav Pšeničnik Štajerski TEDNIK torek, 18. 8. 2020  COLOR CMYK stran 11 torek  18. avgusta 2020 11Ljudje in dogodki Gorišnica  Zdravnik kmalu v novih prostorih Za ambulanto četrt milijona evrov V občini Gorišnica so se odločili, da bodo splošno zdravstve- no ambulanto preselili v nove prostore. Za ta namen je ob- čina v novem poslovno-stanovanjskem centru kupila dobrih 150 m² velik poslovni prostor. V njem bodo uredili dve zdravniški ordinaciji s sprejemno pisarno, čakalnico, laboratorij, izolirnico, sanitarije, garderobe in priročno čaj- no kuhinjo za zaposlene. Prostori so končani do četrte gradbene faze. Za nakup je občina odštela 205.000 evrov. Sedaj se izdelujejo projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja za namen zdravstvene dejavno- sti. Župan Jože Kokot se nadeja, da bi ambulanto lahko uredili še letos ali najkasneje v začetku prihodnjega, vrednost del pa ocenjuje na okoli 50.000 evrov. Čeprav imajo trenutno enega zdravnika (ena koncesi- ja), bodo v novih prostorih uredili dve zdravniški ordinaciji. Vila, v kateri sta sedaj zdravstvena in zobozdravstvena ambulanta, bo v prihodnje služila samo zobozdravstveni dejavnosti. V občini Go- rišnica imajo koncesijo za dva zobozdravnika. Foto: MZ Ambulanta splošnega zdravnika se bo v prihodnje preselila v pritličje novega poslovno-stanovanjskega objekta. Truplo štorklje je odpeljala veterinarsko-higienska služba. Vzorec so poslali na testiranje v Ljubljano, ali bi morebiti šlo za prisotnost aviarne influence (ptičje gripe). To možnost so izključili, drugih razlogov, zakaj bi lahko štorklja poginila, ne bodo raziskovali. »Povem lahko samo, da smo sum na kužno bolezen izključili,« je dejal vodja ptujske enote veterinarsko-higienske službe Zdravko Ipša. rgovskih policah ni ni sommelier Martin Riese. »To je voda, do katere nima dostopa nihče v Ameriki e Kardashian. Foto: Rogaska.si Slatini, ki ju je kupil od Banke Celje. Foto: Mirko Cigula azočaranje in žalost si za bivališče izbrale dimnik na grajski oranžeriji. V preteklosti so namreč štorklje po vsakoletni gnezdo na dimniku na strehi dvorca. Ko so na dvorcu obnavljali streho, so gnezdo zaradi varnosti Foto: MZ štorklje na dimniku grajske oranžerije. Ministrstvo: "Pšeničnik je tožil državo in izgubil" Z vprašanji smo se obrnili na obe pristojni ministrstvi – okolj- sko in kmetijsko, pri čemer smo pred zaključkom redakcije prejeli le odgovor okoljskega. »Kot je znano, je bila na podlagi odloč- be vlade koncesija Hotelu Sava Rogaška za proizvodnjo pijač iz vrtine RgS-2/88 odvzeta. Zoper to odločbo je Hotel Sava Ro- gaška vložil tožbo v upravnem sporu, a je bila s sodbo opr. št. IV U 109/2018 zavrnjena. S tem je bil postopek za pridobitev koncesije na podlagi zgoraj na- vedenega koncesijskega akta za Hotel Sava Rogaška oziroma g. Pšeničnika končan. Sodišče je glede na dejstvo, da v času izda- je koncesijskega akta Hotel Sava Rogaška 'vode ni rabil, ker ni imel polnilnice', presodilo, da ni izpolnjeval pogojev za pridobitev koncesije. Hotel Sava Rogaška je že vložil tudi odškodninsko tož- bo zoper državo za večji znesek zaradi gradnje polnilnice, vendar je tožbo izgubil,« so pojasnili na ministrstvu za okolje. Pšeničnik Foto: Roi Voda Roi Roitschocrene ima atraktivno embalažo, a domnevno isto vse- bino kot veliko dostopnejša znamka Donat Mg. je od države zaradi izpada prihodkov takrat zahteval 13,5 milijona evrov od- škodnine. Hotelir, ki želi polniti vodo Pšeničnik je univerzitetni diplomi- rani inženir kmetijstva, svojo pot pa je začel v tovarni olja kot komercialist, a hitro napredoval v direktorja kmetij- ske zadruge. Ko so se z osamosvojitvi- jo pojavile nove podjetniške možnos- ti, je ustanovil podjetje za grosistično prodajo sadja in zelenjave in tam ustvaril svoje prve milijone. Leta 2000 se je odločil za nakup tu- ristično-zdraviliškega kompleksa v Ro- gaški, hotelov Sava in Zagreb, ki ju je kupil od Banke Celje. Nakup ga je stal 15 milijonov takratnih nemških mark, dodatna sredstva pa je moral preliti še v prenovo hotelov. Velikih vložkov ni obžaloval, saj je zdravilišče postalo priljubljena destinacija premožnih ru- skih turistov. Nekaj časa je razmišljal o izgradnji novega hotela, a je te am- bicije ustavila najprej gospodarska kri- za leta 2008, zdajšnji upad gostov ob epidemiji koronavirusa pa jih ni obudil. Poslovno priložnost verjetno prav zato spet vidi v trženju vode, ki je že 400 let znana po svojih zdravilnih učinkih in za katero so koncesijo ne- koč imeli dunajski lekarnarji, z njo pa je svoje zdravje krepčal tudi avstrijski cesar Franc Jožef. Pšeničnik je svojo znamko Roi sprva želel tržiti na zahtevnem ruskem trgu, kjer kot kralj mineralnih voda vlada gruzijska voda Borjomi, nekdaj tretji najbolj znani izvozni produkt Sovjet- ske zveze, takoj za vesoljsko tehnolo- gijo in avtomobili. Marketing, ustvar- jen prek Netflixove serije, pa kaže, da svojo pozornost zdaj preusmerja na zahodni trg. poskrbeli, da plenilcem onemogo- čimo dostop do gnezda, da se sta- ra zgodba ne ponovi,« je povedal Cigula in dodal: »Črno-beli par nam je kmalu na vrhu dimnika namenil novo življenje, iz gnezda so pričele kukati tri majhne glavice. Na naraš- čaj smo bili izjemno ponosni in smo ga nenehno spremljali z velikim ob- čudovanjem. Žal smo bili kmalu po- novno razočarani, saj je bilo hrane za vse tri mladiče premalo. Starša nista bila več sposobna prehranje- vati treh že skoraj operjenih mladi- čev, zato sta najslabšega iz gnezda odvrgla. Gre za naravno selekcijo, ki je človek včasih ne razume, a pri živalih je pač tako. Dve mladi štorklji v gnezdu na oranžeriji sta lepo rasli, stari par si je začel gnez- do spletati na drugi, sosednji stav- bi – na paviljonu. Tako bi mladima dvema odstopil prostor v starem gnezdu.« V začetku avgusta ena od odraslih štorkelj poginila Veselje ob pogledu na mlado družino ni trajalo dolgo. V tople kraje jeseni ne bodo potovale šti- ri, temveč samo tri štorklje, saj je ena od starejših nedavno pogi- nila. Opazili so jo sprehajalci in o tem obvestili oskrbnika. »Ugoto- vil sem, da štorklja nima nobenih fizičnih poškodb in leži točno pod visokonapetostnimi vodniki dalj- novoda, ki potekajo čez sadovnjak. Ob robu sadovnjaka je tudi trans- formatorska postaja. Nesreča štorklje me je toliko bolj pretresla, ker sem njihovo naselitev nazaj na dvorec od lanske pomladi sprem- ljal z velikim zanimanjem,« je vidno ganjen povedal Cigula, ki meni, da je nesrečni dogodek argument več, zakaj bi bilo visokonapetostni daljnovod , ki poteka diagonalno čez sadovnjak, smotrno presta- viti v zemljo (kablirati). Prav tako bi bilo dobrodošlo, da se za za transformatorsko postajo, ki je na robu sadovnjaka, poišče nadome- stna lokacija. Umik daljnovoda in transformatorske postaje sta sicer predvidena tudi po konservator- skem načrtu. Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Štajerski TEDNIK torek, 18. 8. 2020  COLOR CMYK stran 12 torek  18. avgusta 2020Turizem12 V grajski vinski kleti so doslej vinske pokušnje organizirali le za organizirane skupine, z vinogra- dniško-vinarsko zgodbo, ki je plod sodelovanja društva Kastali, VTC 13 in PMPO, pa želijo privabiti še več obiskovalcev s t. i. odprtimi poku- šinami, ki bi jih zaenkrat organizi- rali ob nedeljah popoldne. Razvoj Ptuja je tesno povezan z vinogra- dništvom in vinarstvom. Čas je, da tudi ta del ptujske zgodovine in tradicije ter najboljših vinskih oku- sov postane tržno zanimiv. Jedro ekipe, ki se trudi za to, da bi bogato ptujsko vinsko tradici- jo podoživelo čim več turistov in Ptujčanov, sestavljajo Rado Škrja- nec, predsednik društva Kastali, ki je zaslužno, da si v muzejski hiši pod ptujskim gradom obisko- valci lahko ogledajo srednjeve- ško-renesančno grajsko tiskarno, Ptuj  Grajska vinska klet z razširjeno ponudbo Zgodovina, tradicija in najboljši vinski okusi na enem mestu V grajski vinski kleti so leta 2008 uredili manjšo vinogradniško zbirko. Nastala je v sodelovanju VTC 13 in Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Leta 2012 so jo obogatili z največjim sodom za bela vina v Sloveniji (40.410 l), ki je bil v uporabi do leta 2008, danes pa je v njem mogoče pokusiti najboljša vina VTC 13 in Haloz. Foto: Črtomir Goznik Matej Janžekovič, Rado Škrjanec in Andrej Brence so v grajski vinski kleti predstavili pokušnje najboljših vin VTC 13 in Haloz. Kot je pojasnila vodja romarske- ga urada na Brezjah Andreja Eržen Firšt, je letošnje leto res posebno. V času epidemije je bila cerkev spomladi dva meseca bolj ali manj povsem prazna. Njena vrata so bila sicer odprta, vendar so jo lah- ko obiskali le prebivalci iz bližine. Frančiškani pa so, kot je pojasnil rektor bazilike Marije Pomagaj Ro- bert Bahčič, stik z verniki ohranjali na druge načine in jim nudili oporo. Sedaj je na Brezjah, kjer letno običajno naštejejo okoli 350.000 obiskovalcev, znova veliko romar- jev. Močno pa se je spremenila njihova struktura. Obiskovalcev iz tujine, ki so v preteklosti prihajali iz vsega sveta, je namreč zelo malo. Je pa veliko Slovencev, ki julija in avgusta uspešno nadomeščajo iz- pad tujih obiskovalcev. Medtem ko nekatera velika tuja svetišča, kot sta portugalska Fati- ma ali francoski Lurd, ki so odvisna od tujih romarjev, letos opažajo najmanj 80-odstotni upad obiska, pa za Brezje to ne velja. »Ljudje množično prihajajo,« je pojasnil Bahčič. Nekateri Slovenci so tokrat prvič po dolgih letih znova obiskali Brezje, kjer se številni ustavijo tudi v času dopustovanja na Gorenj- skem. Več kot prejšnja leta je tudi obiskovalcev, ki na Brezje pridejo s turističnim avtobusom, ki vozi po zgornji Gorenjski. Poleg bazilike in Layerjeve podobe Marije Pomagaj lahko na Brezjah obiščejo tudi mu- zej jaslic ter razstavo o zgodovini svetišča. Največji obisk Brezje beležijo prav v času velikega šmarna. Maše (osrednjo je vodil kardinal Franc Rode) so tudi letos potekale pre- ko celotnega dne na prostem z ustreznim ozvočenjem. Slovenija  Romarski turizem v času koronavirusa Na Brezjah več domačih obiskovalcev Pandemija covida-19 je zaznamovala tudi romarski turizem. V najznamenitejšem slo- venskem romarskem središču na Brezjah letos opažajo velik upad števila tujih obiskoval- cev, obenem pa velik porast domačih. Okrog 3.000 romarjev se je na Brezje, kjer so uvedli ukrepe za preprečevanje širjenja okužb, odpravilo ob velikem šmarnu. Foto: dso-vdc.si Gre za čokoladico Sladkosti iz Olimja v treh okusih v ovitku z vlo- ženo razglednico Ptuja avtorice Mankice Kranjec. Fotografi jo so izbrali v sodelovanju z Zavodom za turizem, gre pa za veduto Ptu- ja, ki je tudi sicer krasila ptujsko razglednico v ponudbi ptujskega Tic-a. Kot je povedala vodja Škr- nicla Maja Glaser Bedenik, gre za prvih 150 čokoladic s ptujsko veduto. Turistom in Ptujčanom bodo že v kratkem ponudili ptu- jsko čokoladico, ki bo imela v ovitku še druge značilne podobe Ptuja. Fotografi je bodo izbrali na razpisu, k sodelovanju pa povabili dijake in študente. Za ponudbo čokoladic s foto- grafi jami svojih krajev so se odlo- čili tudi drugod v Sloveniji in pov- sod gredo dobro v prodajo. Čokoladica Sladkosti iz Olimja predstavlja dober okus iz Sloveni- je, z vloženo razglednico Ptuja pa turiste spominja na kraj, ki so ga obiskali. Nanjo lahko napišemo tudi nekaj lepih misli, če jo bomo uporabili kot darilo za nekoga, ki nam je pri srcu ali ga želimo pre- senetiti ob kakšnem dogodku. Lahko pa jo uporabimo tudi kot razglednico, četudi smo se v dobi socialnih omrežij že zelo odvadili tovrstnega pisanja. Čokoladica Ptuja je v prvi vrsti lahko dobra zgodba, če jo seveda želimo vide- ti in imeti. Ptuj  „Ptujska“ čokoladica za sladokusce in spomine Za sladke skomine in lepe spomine V želji, da bi ljubiteljem čokolade in drugih čokoladnih sladkosti približali tudi ponud- bo priznane slovenske Čokoladnice Olimje, je ta poslej na voljo tudi v obeh Ptujskih škrniclih podjetja Javne službe Ptuj. Za tiste, ki želijo svoje najdražje, prijatelje in dru- ge obdariti z nečim, kar spominja na Ptuj, pa so v sodelovanju s Čokoladnico Olimje ponudbo obogatili še s posebno „ptujsko“ čokoladico. Foto: Črtomir Goznik Ptujska čokoladica je v treh okusih in jo lahko podarimo vsem, ki ljubijo dobro čokolado, vložena fotografi ja (razglednica) pa je lahko lep spomin na najstarejše slovensko mesto. Lahko jo zalepimo v album, lahko pa nanjo zapišemo nekaj lepih misli in jih odpošljemo. Foto: Črtomir Goznik Vitrine z najboljšimi vini vinogradniških društev na območju VTC 13, vini vinskih kraljic in knežjega vina. Foto: Črtomir Goznik Letošnje knežje vino so pridelali v kleti Lovrenčič iz Krčevine pri Vu- rbergu. etnolog Andrej Brence, ki je raziskal zgodovino vinogradništva in vinarstva na Ptujskem, ter Matej Janžekovič, ki vodi pokušnje, predstavlja vina in delo vinogradnikov in vinarjev na VTC 13 ter je med izvajalci grajskega ocenjevanja vin. Ptuj in okolica sta že od rimskih ča- sov močno povezana s pridelavo vina. V rimskem času so pili vino, pomešano s poprom, medom in vodo; pitje čiste- ga vina je v tistih časih veljalo za bar- barstvo. Ženske v tistih časih naj ne bi smele piti vina, pravijo pripovedovalci grajske vinske zgodbe oz. pokušnje, ki se trudijo, da bi bil obisk kleti čim bolj zanimiv in bi predstavil čim več poseb- nosti, ki jih druga podobna območja ne premorejo. Tudi peneča vina so na Ptu- ju pridelovali že pred radgonsko kletjo. Zgodovina vinske pridelave ni zanimiva samo za avtorje knjig in raziskovalce, z velikim zanimanjem ji prisluhnejo tudi obiskovalci kleti in pokušnje najboljših vin grajske- ga vinskega ocenjevanja, ki jih pridelajo vinogradniki in vinarji na VTC 13. Že devet let zapored v okviru grajskega ocenjevanja izbi- rajo tudi knežje vino. V tem delu se VTC 13 povezuje z društvom Cesarsko-kraljevi Ptuj. Knez svoje vino izbere med prvaki vin znotraj posameznih kategorij ocenjevanja. Pokušnje v grajski vinski kleti iz- vajajo v delovnem času muzeja na gradu, po dogovoru pa tudi zunaj tega časa. Na pokušnji, ki je bila 13. avgusta, so postregli s sovinjo- nom iz kleti Rebernišek in knežjim vinom vinogradništva Lovrenčič iz Krčevine pri Vurbergu. Štajerski TEDNIK torek, 18. 8. 2020  COLOR CMYK stran 13 torek  18. avgusta 2020 Na sceni 13 Štiri dopoldneve minulega te- dna so otroci lahko brezplačno preživeli v mestnem kinu. Sočasno je potekala tudi delavnica grafi čne- ga oblikovanja. Konec julija je bila priljubljena delavnica vrtičkanja, ki vsako leto privabi množico otrok, zaključili so z delavnico lončar- stva, pa lego robotike, učenjem italijanščine, indijskega plesa ... Cel julij so na različnih lokacijah izvajali poletne ulične delavnice. Marsikaj zanimivega je doslej bilo izvedeno v sklopu aktivnosti, ki jih ponuja ptujski CID, do začetka novega šol- skega leta pa je še nekaj tednov, ki jih bodo prav tako skušali popestri- ti ter ponuditi poučne in zabavne vsebine. V tem tednu se udeleženci uči- jo boksa in angleščine, naslednji teden bo delavnica animiranega fi lma in drugič to poletje tečaj ro- lanja. Za umetniške duše bo konec avgusta dvodnevni tečaj slikanja z akvareli, v torek, 25. avgusta, pa v sodelovanju s festivalom Dnevi poezije in vina zanimiva delavnica z naslovom Vremenska postaja. Na njej bodo otroci izvedeli odgovo- re na vprašanja o tem, kakšni sta idealna temperatura in vlaga za človeka, kako ju lahko nadziramo, obenem pa naredili in sprogrami- rali svojo vremensko postajo. Ude- ležba na tej delavnici je brezplač- na, medtem ko je večina tedenskih plačljivih, cena pa je simboličnih 10 ali 15 evrov za pet dni. Vse delavnice zapolnjene Ponudba aktivnosti je to poletje v primerjavi z lanskim letom manj- ša, a so julija in avgusta uspeli po- nuditi mnoge zanimive in poučne delavnice. Glede na epidemiološko situacijo v spomladanskih mesecih namreč niti ni bilo jasno, ali sploh in v kakšnem obsegu bodo delav- nice izvedene. Aleksander Kraner, direktor Centra interesnih dejav- nosti Ptuj, pravi: »V CID-u smo le- tos kljub vsem znani situaciji, ki ni v prid organizatorjem raznih priredi- tev, tečajev in dogodkov, pripravili kar pestro ponudbo aktivnosti za mlade. Odziv na letošnjo ponudbo je bil zelo dober. Seveda smo upo- števali vsa priporočila NIJZ-ja za varno izvedbo aktivnosti. Takšne razmere so bile izziv, vendar smo se zavedali, da mladi na Ptuju pot- rebujejo počitniško ponudbo ne- formalnega izobraževanja. Glede na to, da letos še ni odpadla niti ena razpisana aktivnost, ocenju- jemo, da smo ravnali pravilno in v skladu s svojim poslanstvom.« Udeleženci in njihovi starši jim namenjajo pozitivne kritike, zave- dajoč se, da je v trenutni situaciji toliko težje organizirati kakršneko- li dogodke. »Kljub vsem tem pozi- tivnim povratnim informacijam je dejstvo, da vse te omejitve, ki se spreminjajo iz tedna v teden, nače- njajo motivacijo sicer zelo predane ekipe CID-a. Ker pa smo utečen tim, ekipi zaupam, da se ne bomo predali zlahka in bomo nadaljevali svoje delo na način, da bodo mla- di čim manj čutili posledice zaradi nepredvidljive situacije,« še dodaja Kraner. Prav vse delavnice, ki so jih po- nudili to poletje, so zapolnjene, kar priča tako o smiselnosti izvedbe kot o kakovosti ponujenih vsebin, pa tudi o tem, kako so otroci in mladostniki željni druženja. skladbe pišejo sami. Želijo si, da bi bile njihove skladbe prepoznav- ne, da bi jih ljudje vzeli za svoje in jih še dolgo poslušali. Narodno- -zabavna glasba jim zelo veliko pomeni, vsi štirje člani ansambla so odraščali ob tej glasbi in jo že- lijo prenašati naprej. Ocenjujejo, da gre slovenska narodno-zabavna scena v pravo smer, saj veliko an- samblov ustvarja glasbo, ki je pri- merljiva z glasbo, kot so jo ustvar- jali legendarni ansambli te glasbe: Avsenik, Slak, Mihelič. Tako glas- bo želijo ustvarjati tudi sami. V svoji zelo mladi karieri so kot gostje nastopili že na nekaj kon- certih, sicer pa večinoma igrajo na zasebnih zabavah. Nekaj poseb- nega je v njihovi kratki glasbeni zgodbi Jožefov koncert na Muti, kjer so se pred številnim občin- stvom premierno predstavili. Ta koncert jim je dal pravi zagon, pohvale za svoje igranje so prejeli od glasbenikov in poslušalcev. Člani ansambla Vez Erik Oder (vokal, harmonika), Mitja Med- ved (vokal, ritem kitara), Florijan Ladinik (vokal, bas kitara, bari- ton) in Urban Jezernik (vokal) so se spoznali po naključju. Povezala jih je (glasbena) vez, ljubezen do glasbe, zato so si tudi nadeli ime Vez. V šali si fantje, ki so tudi zelo veliki prijatelji, včasih rečejo, da so ansambel Fantje treh dolin, saj prihajajo iz Mislinjske, Dravske in Mežiške doline. Sedež ansambla je v Slovenj Gradcu, kjer je doma harmonikar in vodja ansambla Erik. Trije člani ansambla že obisku- jejo fakultete: Erik fakulteto za elektrotehniko, Mitja fakulteto za strojništvo in Urban fakulteto za multimedijo, najmlajši, Florijan, pa obiskuje srednjo šolo na Rav- nah – smer strojni tehnik. Igrajo skladbe slovenskih narodno-za- bavnih ansamblov, še posebej pa izjemne skladbe Lojzeta Slaka. Igrajo tudi zabavno glasbo, pa dal- matinsko, rock, pop ... Posneli so že nekaj svojih skladb, za eno tudi že videospot, ki ga bodo premier- no predstavili konec avgusta. Vod- ja ansambla Erik je uglasbil nekaj besedil, ki jih je napisal njegov po- kojni stric. Besedila piše tudi sam. V narodno-zabavni glasbi želijo ustvariti svoj stil igranja, tudi zato Ustvariti želijo čim več svojih skladb, da bi tako dobili prilož- nost predstaviti se na čim več fe- stivalih, različnih prireditvah in zabavah. Zaradi krize s korono le- tos ne bodo mogli uresničiti vseh svojih načrtov. Po vodi so tako splavali tudi načrtovani trije fe- stivalski nastopi. Tudi na festivalu Vurberk naj bi nastopili, a so ga prav tako odpovedali in prestavili v leto 2021. Festivalski nastopi so v tem času, ko je na sceni veliko narodno-zabavnih ansamblov, še kako pomembni, da se lahko predstavijo Sloveniji. Prepričani so tudi, da ni daleč dan, ko se bodo predstavili tudi na ptujskem festivalu, kar je zagotovo želja vsa- kega od mladih ansamblov. Pre- staviti so morali tudi nekaj drugih nastopov, a upajo, da jih bodo v jeseni lahko izpeljali. Želijo si, da bi korona krizo čim prej uspešno premagali in bomo vsi skupaj lah- ko znova polno zaživeli, da bodo oživeli glasbeni in plesni odri in se bomo znova veselili kot nekoč, da nas bo narodno-zabavna glasba še bolj povezala, je pogovor sklenil vodja ansambla Erik Oder. SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ — Ansambel Vez S svojo glasbo po stopinjah glasbenih legend Foto: zasebni arhiv Ansambel Vez Ptuj  Center interesnih dejavnosti ne sameva Poletne delavnice (tudi) v času korone Klj ub spremenjenim razmeram je Center interesnih dejavnosti Ptuj to poletje vendarle izpeljal nekatere tradicionalne poletne delavnice, a v nekoliko manjšem obsegu. Spreminjanje navodil in postavljanje vedno novih omejitev jim povzroča kar nekaj težav, a jim je k sreči doslej uspelo izpeljati vse planirane aktivnosti. Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Foto: DK Grafi čno oblikovanje in ustvarjanje z glino je otroke povsem navdušilo. Štajerski TEDNIK torek, 18. 8. 2020  COLOR CMYK stran 14 torek  18. avgusta 2020Nasveti14 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Kaj bomo danes jedli Sestavine: 4 večje kumare, 20 dag mletega mesa, 7 dag riža, 1 jajce, 20 dag sira, čebula, česen, vegeta, poper, sol; po želji še grah in korenček. Kumare olupimo, prerežemo prečno na polovico in izdolbemo peške, da dobimo iz vsake dva čolnička. Čebulo popražimo, dodamo mleto meso, ga začinimo s poprom in vegeto in praži- mo. Odstavimo, vmešamo do polovice skuhan riž in malo ohladimo. Dodamo jajce in grobo nariban sir. Po želji dodamo grah in na kocke narezan, na pol kuhan korenček. Polnjene ku- mare zložimo v pekač in jih prelijemo z omako, narejeno iz na kocke narezanega podušenega paradižnika, začinjenega po okusu (sol, poper). Omake naj bo dober deciliter (sicer dolijemo malo vode). Pokrijemo in pečemo pri 180 stopinjah približno 3/4 ure, nato odkrijemo, zviša- mo temperaturo na 200 stopinj in zapečemo po vrhu. TOREK SREDA ČETRTEK gosta zelenjavno- mesna enolončnica, slivova pita krompirjeva kremna juha, ocvrte bučke, krompir v kosih, zelena solata, buhteljni sataraš z z rižem, kuhana klobasa, jabolčni zavitek PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK milijonska juha, špageti z gobovo omako, kumarična solata, lena gospodinja polnjene kumare z mesom, pire krompir, solata, sladoled kostna juha, pečen piščanec, mlinci, endivija, kremne rezine prežganka, slivovi/ marelični cmoki, jabolčni kompot Polnjene kumare z mesom Gosta zelenjavna enolončnica Kako in zakaj se pravzaprav ukoreninijo poganjki? A se kdaj razmišljali o tem, ali kar tako, po tradiciji, v drugi polovici avgusta raz- množite svoje balkonske, sobne pa tudi vrtne okrasne rastline? Dedni zapis za vsako živo bitje je zapisan v vsaki celici telesa. Zato v teoriji iz vsake celice lahko dobimo novo bitje, ki je identično bitju, iz katerega smo celice vzeli. Izraz, ki je za- radi različnih razlogov dobil slab prizvok med ljudmi, je kloniranje. V rastlinskem svetu pa običajno temu rečemo pota- knjenci. A večina celic živih bitjih je speci- alizirana, namenjena določeni funkciji, pri rastlinah gre za liste, stebla, cvetove … V pazduhah listov pa najdemo celice, ki svoje funkcije še nimajo, nedefi nirane celice. Iz teh celic lahko nas- tane karkoli. Listi, če jih rastlina potrebuje, če porežemo grm, zrastejo novi poganjki, če pa del, ki vsebuje ta kolenca (pazduhe), vtaknemo v vodo ali zemljo, ob seveda določenih pogoji, iz teh celic nastanejo koreninski sistemi – se ukoreninijo. Poleg vsega drugega mora imeti rastlina za ukoreninjanje tudi dovolj ustreznih hormonov. Zato je čas, ko jih že po naravni poti dela, najprimernejši za to. Kako naredimo potaknjence V teoriji je na vegetativni način možno razmnožiti prav vse rastline, tudi iglavce. Seveda pa ni tako enostavno. Poleg ustreznega poganjka moramo zagotoviti tudi ustrezno klimo, zemljo in seveda izbrati primeren čas. Zelnate (balkonske) rastline razmnožujemo tako, da najprej izberemo prave poganjke. Ne smejo biti mladi, čisto mehki, pa tudi oleseneli še ne. Pri lesnatih rastlinah vzamemo prav tako odrasle, olesenele, a ne prestare poganjke. Te poganjke narežite tako, da bo vsak imel vsaj dva, bolje pa tri liste. Pustite jih uro ali dve na miru, da se rane nekoliko osušijo. Nato odstranite vsaj spodnji list, če pa so ostali listi preveliki, jih vsaj delno zmanjšate. Uporaba hormonov za boljše in hitrejše ukoreninjanje O hormonih sem prej govorila z razlogom, zdaj pridejo na vrsto. Nove korenine bodo pognale izpod pazduh listov. Zato mora biti vsaj ena, rečemo ji kolence, v zemlji. Da bo hormonov dovolj, lahko naredi- mo dvoje. In oboje priporočam. Nikoli ne potikamo v lonček posameznih poganjkov, bolje jih je več vtakniti v eno posodo. A takrat je potem potrebno rastline takoj, ko se začnejo razvijati novi, ozeleneli deli, presaditi, tokrat pa res vsako v svoj lonček. Tako je koncentracija potrebnih hormonov med samimi potaknjenci veliko višja. Drugi način pa je seveda, da hormone za ukoreninjanje dodamo. Lahko jih kupimo, lahko jih celo pri- dobimo iz rastline tudi sami. Če uporabljamo kupljene hormone, svetujem sledeče. Za nas, vrtičkarje, se po večini lahko kupijo v praškasti obliki. Zato vsak narezan poganjek najprej z vsaj enim kolencem pomočite v vodo, šele nato, spet s kolencem vred v prah. Ob potikanju v zemljo pa najprej naredite luknjico, svinčnik je zame najupo- rabnejši, potem pa potaknjenec dajte v luknjo in zemljo prigrnite k steblu. Tako bo prah ostal tam, kjer je najbolj potreben na kolencu. Če poganjek samo potisnete v zemljo, takrat veliko prahu potisnete s kolenca navzgor. Po koncu dela dobro zalijte. Običajno je zaželeno, da imajo vsaj v začetku potaknjenci tudi visoko zrač- no vlago. To naredimo tako, da jih prekrijemo s prozornimi, plastičnimi vrečkami in naredimo mini rastli- njak. Včasih so na primer potaknjence vrtnic prekrivali s steklenicami, tudi to lahko naredite še vedno. Pazite, da zračna vlaga ni previsoka. Ko opazite, da so začeli vršički zeleneti, previdno preverite, in če je korenin že veliko, razsadite potaknjence vsakega v svoj lonček. Še en nasvet, vsi potaknjenci naj bodo zdaj še zunaj, nekje pod balkonom ali na suhem, a pod streho. Kako pa naredimo domač hormon za ukoreninjanje Mnogim je prizvok hormon zoprn, tuj, vsi se bojimo zdaj nekih umetnih, kemič- nih snovi. Hormoni so seveda povsem naravni, vsi jih imamo, tudi ljudje. Urav- navajo vse življenjske procese. Zato niso nič kemičnega. A vseeno, nekateri raje uporabljate samo svoje, doma narejene izdelke pri pridelovanju rastlin. Hormone, ki pomagajo pri razvoju koreninskega sistema, tudi ukoreninja- nju, dobimo iz vrbe. Vrba vsebuje dve pomembni kemični snovi, to je salicilna kislina, iz katere delamo aspirin. Zato je isti pripravek tudi odličen fungicid in je uporaben predvsem, ko se ubadamo s težavami koreninskega sistem rastlin – padavici rastlin na primer. Vsebuje pa tudi hormon auxin, ki je potreben za ukoreninjanje potaknjencev. Postopek je preprost. Naberemo dovolj neolesenelih, mladih vejic vrbe. Odstranimo liste in vejice narežemo na približno 5 cm dolge koščke. Lahko tudi manj. Te koščke damo v kozarec za vlaganje, nekje 2–3 cm v višino. Od tukaj naprej je možno dvoje. Če imate še čas, jih lahko prelijete s hladno vodo, če pa se vam mudi, naj bo ta voda vroča (ne pa vrela). Pokrijemo in pustimo. Z vročo vodo prelite vejice oz. voda so uporabne že po 24 urah, s hladno vodo prelite pa naj stojijo 3–5 dni. Ko se voda obarva v barvo kamiličnega čaja, je dovolj. Če je barva močnejša, lahko vodo še dolijemo. Potaknjence samo za določen čas damo v to vodo. Zelnate naj bodo v pripravljeni vodi 3–5 ur, lesnate pa 24 ur. In to je vse. Veliko veselja in uspeha pri delu vam želim. Zeleni nasveti Čas za razmnoževanje rastlin Deževje, ki je za nami in je sledilo zelo vročemu vremenu, bo zagotovo rastline opomnilo, da prihaja jesen. Začele se bodo pripravljati na zimo, to pa pomeni, da se bodo ponovno začele razraščati korenine. Zato je v rastlinah veliko hormonov, ki uravnavajo prav to, ponovno rast korenin. Sestavine: 2 žlici olja, 1 čebula, 500 g svinjine (vratovina), 170 g rdečega korenja, 250 g krompirja, 3 stroki česna, 350 g stročjega fižola, 150 g pora, 350 g bučk, 500 ml vode, sol po okusu. Olupimo krompir, korenček, čebulo in česen. Čebulo in prepražimo na olju, da postekle- ni. Dodamo ji na kose narezano meso. Medtem ko se oboje praži, na drobno narežemo olupljeno zelenjavo. Praženemu mesu dodamo najprej tršo zelenjavo, ki rabi več časa, da se zmehča. Dodamo tudi vodo. Pripravimo še na kratko narezan stročji fižol, na kolobarje narezan por in olupljene, naribane bučke. Vse skupaj kuhamo – dušimo tako dolgo, da je vsa zelenjava mehka. Foto: Miša Pušenjak Iz vrbovih vej naredimo domoči hromon za ukoreninanje pota- knjenecev Foto: Miša Pušenjak Tako naredimo mini rastlinjak, ki zagotavlja dovolj zračne vlage Štajerski TEDNIK torek, 18. 8. 2020  COLOR CMYK stran 15 Od torka do torka Tadejev znakoskop Sudoku  Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tednikova nagradna razrezanka  Kaj je na fotografiji? Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 18. do 24. avgusta 2020 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven  ☺☺ €€€  Bik  ☺☺☺ €€  Dvojcka  ☺ €€€  Rak  ☺☺☺ €€  Lev  ☺ €  Devica  ☺☺☺ €€  Tehtnica  ☺☺ €  Škorpijon  ☺ €€€  Strelec  ☺☺☺ €€  Kozorog  ☺☺ €€€  Vodnar  ☺ €€  Ribi  ☺☺ €€€  Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografi jo po čr- tah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radi- o-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 24. avgusta. Lahko jo tudi fotografi rate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@ radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pra- vilno sestavljeno fotografi jo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade. Podarja jo Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Žiga Karneža, Ptujska Gora. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________  Foto: ČG 2 1 9 4 5 1 8 6 3 3 1 5 7 9 2 1 6 3 8 1 9 7 8 torek  18. avgusta 2020 Za kratek čas 15 Ne vem, ali je tudi vam tako zelo vseeno za to, da nas je prejšnji teden obiskal ameriški zunanji minister, kot je meni? Čeprav me zanima: z njim je bila žena. Je torej mešal zasebno in državno? Si je žena sama plačala kosilo in polet? Če smo mi častili kosilo – smo ga obema ali samo njemu? Ali pa bo sledila kaka interpelacija? Ja, politika ni tako enostavna, kot bi si človek mislil ... Zato pa imajo tisti, ki se z njo ukvarjajo, toliko različnega znanja in spretnosti (ha ha ha ha ...)! Kot smo lahko izvedeli iz medijev (na Bledu pač nismo bili), sta naš premier in ameriški zunanji minister nekaj govorila o varnosti omrežij 5G, Američan pa je navrgel tudi nekaj o jedrski tehnologiji in odvisnosti od ruskega plina. Ste za malo prisluhov: »O, Janez, s čim pa si ti skuhal tole kavico? A na plin? Ruski plin? Kaj če bi raje na elektriko, ki jo proizvedejo jedrske elektrarne? Mi bi vam eno zgradili. Eno že imate, pa bi lahko še eno. Je vseeno, ali raznese samo eno ali obe – Slovencev zaradi tega ne bo bolela glava ... Saj zdaj ste dobili neke milijarde od Združenih držav Evrope. Kaj bi to Rusom dajali za plin, če lahko našim za nuklearko ...« Potem se je kramljanje nadaljevalo: »Čuj, Janez, a se ti ne zdi, da Kitajci malo pretiravajo s tistimi svojimi 5G-ji? A veš, da bodo oni ob tej tehnologiji slišali vse,kar se boste vi pogovarjali? Zakaj bi oni morali to vedeti? Ni dovolj, da prisluškujemo mi? Če ve eden, ve samo on; če vesta dva, ve celi svet. Ti lepo to podpiši, da ti ne bodo Kitajci prisluškovali – pa se bomo vsi skupaj rešili kitajske konkurence v moderni tehnologiji. Naj oni pridelujejo riž, mi pa se bomo šli tehnologije. Za Ameriko – s Trumpom naprej!« »Aja, Janez, tako na uho – naši so navdušeni, ker boste kupili pri nas orožje. A mi kdo napiše na listek kak TRR s Kajmanskih otokov, kam nakažemo skromno zahvalico zaslužnim za ta posel? Veš, tega se ne moreva pogovarjati po telefonu –Kitajci poslušajo ...« In Janez je podpisal, ker če Kitajci poslušajo, je pa hudič. So že Hrvati naredili sranje s prisluhi, pa jih je komaj nekaj odstotkov toliko kot Kitajcev ... Za šankom Prisluškovanje Torek, 18. avgust09:00 Ormož, prvo nadstropje gradu, počitniška kino predstava za otroke 09:00 Lenart, Trg Svobode, LENart, Pohod v Zavrh in fotografi ranje Slovenskih goric 10:00 Ptuj, CID, Poletna šola boksa, vsak dan do petka 10:00 Ptuj, Mestni kino, Poletne urice angleščine 18:00 Hajdina, jedilnica OŠ, izobraževanje s področja HACCP, projekt Dobrine s Hajdine Sreda, 19. avgust 09:00 Lenart, Stara policija na Trgu svobode, LENart, Likovna delavnica za otroke 10:00 Ptuj, CID, Poletna šola boksa Četrtek, 20. avgust 09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., delavnica animacije Ko predmet oživi, za otroke nad 5 let 09:00 Lenart, Stara policija na Trgu svobode, LENart, Izlet na Črno jezero na Pohorju 10:00 Ptuj, CID, Poletna šola boksa 10:00 Ptuj, Mestni kino, Poletne urice angleščine 10:00 ptujski grad, Naprej v preteklost, javno vodstvo, muzeji in galerije, zbrani v Skupnost muzejev Slovenije Petek, 21. avgust 09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Tarok za seniorje 09:00 Lenart, Stara policija na Trgu svobode, LENart, Ustvarjalna delavnica z razstavo 10:00 Ptuj, CID, Poletna šola boksa 10:00 Ptuj, Mestni kino, Poletne urice angleščine 10:00 Lenart, Dom kulture, LENart, koncert Zlata generacija X, glasbeno zgodbarjenje z Waldhutter in sin triom Mestni kino Ptuj Sreda, 19. avgust: 20:00 Medena dežela. Četrtek, 20. avgust: 20:00 Pod belimi pečinami. Petek, 21. avgust: 17:00 Lassie; 19:00 Medena dežela; 21:00 Zlata rokavica. Sobota, 22. avgust: 17:00 Lassie; 19:00 Pod belimi pečinami; 21:00 Medena dežela. Nedelja, 23. avgust: 17:00 Lassie; 19:00 Medena dežela; 21:00 Pod belimi pečinami. Prireditvenik Štajerski TEDNIK torek, 18. 8. 2020  COLOR CMYK stran 16 torek  18. avgusta 2020Križemkražem16 ABDERA - starogrško mesto na obali Trakije, grške Butale, DANAA - Perzejeva mati v grški mitologiji, Danae, PRATT, Chris - ameriški igralec (Varuhi galaksije) KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Piše: Mateja Toplak  Popotni prah - Mornarska beležnica (67.) Razgledujem se po lični trgovi- nici v osrčju južnokorejskega mesta Busan. Na vseh spominkih, ki so zloženi na policah, piše Korea. »Imate kakšnega z napisom Juž- na Koreja?« potipam. Čudno me premeri, kot da ne razume, nato hladnokrvno odvrne, češ saj je to Koreja. Verjetno tako pravijo tudi na drugi strani, pomislim. Namesto v politično debato me pot zanese na ribjo tržnico. Iščem pošto, da bi odposlala nekaj pisem. Ljudje me vztrajno usmerjajo. Že kakšne pol ure se klatim med ulicami. Tukaj pa že ne more biti pošte. Gospa vztrajno kima in kaže nekam navzgor. Mimo migetajočih se oranžno-rdečih rakov na eni izmed stojnic se povzpnem po strmih stopnicah, nato skozi trgovino z rabljenimi oblačili, na koncu katere so med praznimi škatlami vrata ali bolje rečeno »luknja«, ki je, verjeli ali ne, čisto prava pošta. Kupim znamke in razglednico, nanjo pa pozdra- ve nakracam kar tam, da ne bi preostanka dneva preživela ob iskanju naslednjega poštnega nabiralnika. Busan je menda znan po fan- tastični ponudbi hrane. Ne vem, kaj je s tem pojmom mišljeno, a ponudba morskih specialitet na tržnici je nenavadna, vsaj zame neobičajna. Zaprepade- no opazujem premikajoče se morske živali, pa si ne morem predstavljati kosila, ne da mi obraz preplavi groza. V ponudbi je tudi kuhana sviloprejka, men- da precej slastna. Ponujajo še morske črve, omamno pojedino z živo hobotnico ali juho s pas- jim mesom, ki v bistvu zgleda še najboljše od vsega, kar je na je- dilniku. Čeprav rada poskušam lokalne specialitete, bom tokrat izjemoma na dieti. Medtem ko se po svetu širijo razkošne ve- leblagovnice, je tradicionalna tržna kultura Busana še zmeraj živa. In tudi če človek »ni lačen«, je v Koreji mogoče spoznati ve- liko novega, morda včasih res bizarnega, vendar če situacija človeka pripravi do čudenja, je namen potovanja dosežen. Foto: M. Toplak Busan, Južna Koreja Slovenija  Zveza potrošnikov svetuje Cene nekaterih razkužil segajo v nebo Razkužila so s pojavom koronavirusa postala skoraj nujen izdelek v vsakem gospodinjstvu. A žal niso vsa razkužila enako dobra in primerna za vsakdanjo uporabo. S povečanim povpraševa- njem se je precej hitro izboljšala tudi ponudba, in če so cene razkužil nekoč krožile do 15 evrov za 500 mililitrov, so danes precej bolj vrtoglave. Foto: ČG Izrael  Zaščitne maske – posel za draguljarje »Najdražja« zaščitna maska Izraelski draguljar po naročilu milijonarja iz Šanghaja ustvarja zaščitno masko, ki bo po njegovih besedah najdražja tovrstna ma- ska na svetu. Narejena bo iz 250 gramov 18-karatnega zlata, okra- šena pa z nič manj kot 3608 diamanti. Njen sestavni del bo tudi fi lter tipa N99. In cena - 1,5 milijona do- larjev. Ekipa 25 zlatarjev in draguljar- jev, ki so jo pazljivo izbrali izmed zaposlenih, dela v izmenah, da bi izdelek dokončali do roka 31. de- cembra, je povedala Sharon Caro, predstavnica luksuzne znamke na- kita Yvel s sedežem v Jeruzalemu. Oblikovalec Isaac Levy pravi, da tovrstno naročilo njemu in soprogi pomaga ohranjati podjetje v pogo- nu. »V teh razburkanih časih vsako naročilo, ki ga prejmemo, pripo- more k ohranitvi vsakodnevnega poslovanja,« je dejal Levy. Pa je v kakovosti res takšna razlika? Kaj torej kupiti? Če želite, da bo razkužilo učinkovalo proti koronavirusu, zadostuje izdelek s 60 volumskimi odstotki alkohola. Pred nakupom preverite, ali je al- kohol na prvem mestu na sezna- mu sestavin, in poiščite podatek o koncentraciji alkohola. Razkužila so učinkovita le, če jih uporabimo pravilno – »malo in hitro« je neu- činkovito. Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so preverili koncentracijo alkohola v 15 razkužilih s polic slo- venskih trgovin, bencinskih črpalk in lekarn. Štirinajst izdelkov ob pra- vilni uporabi ustreza smernicam Svetovne zdravstvene organizaci- je (WHO) in uničuje virus. Cene od 10 do 60 evrov za liter A vsi ne uničujejo nekaterih dru- gih, tudi pogostih virusov, za uni- Foto: splet vine, pošte in podobno. Pri tem ne pozabimo, da mora biti umivanje rok temeljito. Miljenje mora trajati najmanj eno minuto, celotno umi- vanje pa od dve do tri minute. Protibakterijska mila – raje ne! V trgovinah so na voljo tekoča in trda mila, na katerih lahko zasle- dimo trditve o protibakterijskem učinku. V kozmetičnih in higienskih izdelkih so namreč v omejenih koncentracijah dovoljene nekate- re snovi, ki delujejo protibakterij- sko. A voda in milo zadostujeta za odstranjevanje umazanije, bakterij in virusov, zato tovrstni izdelki niso potrebni. Še več, njihova dolgotraj- na uporaba povzroči razvoj odpor- nosti mikroorganizmov proti vsem antibakterijskim učinkovinam ali snovem, kar dolgoročno povečuje tveganje za okužbe. Nepotrebni so tudi vlažilni robč- ki, ki so sicer priročni, vendar imajo zaradi oblike in koncentracije ak- tivnih sestavin manjši učinek kot tekoča razkužila. Poleg tega sesta- vine s protibakterijskim učinkova- njem uničujejo bakterije ne glede na to, ali gre za »dobre« ali »slabe«. čevanje katerih je potrebna večja koncentracija alkohola. Opozarja- jo, da cena ne odraža kakovosti. Za razkužila, ki se po sestavi bistveno ne razlikujejo, lahko odštejete ne- kaj manj kot 10 evrov in vse do 60 evrov ter še več za liter. S tem pa ne kupite bistveno kakovostnejše- ga izdelka. Najprej voda in milo Če je le mogoče, naj razkužilo nadomestita tekoča voda in milo. Doma, v službi ali restavraciji ima- mo praviloma vedno na voljo teko- čo vodo in milo, zato ne potrebuje- mo razkužil, ta pa so potrebna de- nimo v javnem potniškem prome- tu ali ob vstopu v javne prostore, kot so zdravstvene ustanove, trgo- Štajerski TEDNIK torek, 18. 8. 2020  COLOR CMYK stran 17 Novi član – vezist Juš Štusej Dvajsetletni sprednji vezni igra- lec, ki se odlično znajde tudi na poziciji krilnega napadalca, je v svoji karieri v mladinskih selekcijah branil tako barve Maribora kot Ce- lja, zadnjih šest mesecev pa je igral pri ravenskem Fužinarju v 2. slo- venski nogometni ligi. Juš Štusej je zvestobo rdeče-belim obljubil za naslednji dve sezoni, ob pod- pisu pogodbe pa dejal: »Najprej bi rad povedal, da sem vesel, da sem prišel v tako dobro in urejeno okolje, kjer se odlično dela z mla- dimi nogometaši. Mislim, da je to prava stopnička za moj nadaljnji nogometni razvoj v karieri. Konku- renca v ekipi je vedno dobrodošla vratom Drave. Ptujski igralci so potrebovali kar nekaj časa, da so začeli vzpostavljati ravnotežje v igri in po prvih strelih na vrata na obeh straneh je nekaj gledalcev na tribuni ter veliko več na travni- ku videlo prvi zadetek. Predložek Florjanca z desne strani je presene- til vratarja Milića in žoga je na pre- senečenje večine pristala v mreži – 0:1. Zadetek je še bolj opogumil Korošce, da so s hitro in prepros- to igro prihajali v dobre situacije. Nekaj takšnih situacij je zapravil Trdina, medtem ko je Potokar za- del vratnico. Drava je bila v prvem delu v igri v podrejenem položaju, izpostaviti pa velja solidne strele Rogine, Marciusa in Montieja. Sporen zadetek za zmago Fužinarja Po odmoru so bili varovanci tre- nerja Viktorja Trenevskega videti bolje in tudi igrali so bolje. Takoj se je videl napadalnejši pristop. To je hitro prineslo izenačenje, saj je Drava Ptuj – Fužinar Vzajemci 2:3 (0:1) STRELCI: 0:1 Florjanc (13.), 1:1 Marcius (54.), 2:1 Nelson (76.), 2:2 Potokar (78.), 2:3 Trdina (79.) Drava Ptuj: Milić, Marcius (od 89. Turković), Rogina, Kryeziu (od 44. Aganović), Martinčević, Lukić- -Grančić, Piras, Montie, Nelson, Gassmann, Ninkovic; trener: Viktor Trenevski. Zaradi sanacije travnate površi- ne na ptujskem mestnem stadionu je nogometna tekma med Dravo in Fužinarjem potekala v športnem parku v Zavrču. Ekipi sta jo tekmo z različnima izhodiščema, saj so Ptujčani uvodni obračun izgubili, Ravenčani pa visoko zmagali in od- nesli domov tri točke, potem ko so bili večino časa boljši nasprotnik in so imeli bistveno več lepih prilož- nosti za zadetek. V prvem polčasu je Fužinar z enostavno in organizi- rano igro nizal priložnosti in nevar- ne strele, medtem ko Dravina igra ni bila dovolj povezana, organizira- na in čvrsta. V nadaljevanju so bili modri videti bolje, predvsem pa so v ofenzivnem delu igre prihajali po nekaterih akcijah do priložnosti. Dve so izkoristili, a so v končnici po preobratu in svojem vodstvu odigrali preveč odprto in premalo odgovorno, kar je dalo Ravenča- nom dovolj prostora za hitre akcije in vnovičen preobrat za zmago. Predložek Florjanca pristal v mreži Fužinar je od prvega žvižga sod- nika Mateja Čontale krenil proti po podaji Aganovića z leve strani žogo potisnil v mrežo Marcius – 1:1. Sledilo je obdobje odprte igre in priložnosti na obeh straneh. Dra- vin trud je bil nagrajen v 76. minuti, ko je z roba kazenskega prostora natančno po tleh meril in zadel Nelson. Ta igralec je bil v zadnjih minutah tekme izključen zaradi udarca s komolcem nasprotnika Grubelnika. Ta je zaradi prekrška nad Nelsonom po prejetem dru- gem rumenem kartonu dobil po- sledično rdeči karton. A tekma se je odločila hitro po vodstvu Ptujča- nov z 2:1. Ti so se takrat, namesto da bi se bolj organizirano v sredi- ni in zadnji vrsti osredotočili na v branjenje rezultata, preveč odprli in pustili Fužinarju ogromno pros- tora za hitre protinapade. Teh so do konca tekme izvedli še nekaj, a izenačili so najprej po natančnem prostem strelu Potokarja, ki je s kakšnih dvajsetih metrov streljal v vratarjev zgornji kot – 2:2. Še v naletu pa je po podaji Florjanca najboljši strelec druge lige Trdina le malo spremenil žogo pred vra- tarjem Milićem, ki jo je sicer izbil z golove črte, a sodnica Staša Špur je to sporno situacijo označila za zadetek – 2:3. Do konca tekme je Drava hitela in poizkušala narediti preobrat, medtem ko se je Fuži- nar uspešno branil, organiziral še nekaj nevarnih protinapadov in na koncu prišel do druge prvenstvene zmage. Ptujčani so doživeli drugi prvenstveni poraz, zato jih čaka v prihodnjih dneh in tednih še veliko dela, da se bo mlada nogometna ekipa dodobra uigrala, saj za dvig samozavesti nujno potrebuje kak- šen pozitiven rezultat. David Breznik Rokomet Visok poraz Ormožanov na tretji pripravljalni tekmi Stran 18 Tenis Priprave reprezentance in teniški turnir v Portorožu Stran 18 Tenis Zidanškovo v Pragi zaustavila Bouchardova Stran 19 Motokros Gajser po zmagi v prvi vožnji z novim odstopom v Kegumsu Stran 19 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet  2. SNL Fužinar pokazal več od Drave Foto: Črtomir Goznik Utrip z nogometne tekme Drava – Fužinar Anton Rogina, kapetan NK Drava Ptuj: „Prvi polčas je bil pri nas res malo slabši, medtem ko smo se v drugem polčasu zbrali in od- igrali veliko bolje. Uspelo nam je preobrniti rezultat, vendar smo nato prehitro dobili dva prepoceni zadetka in žal ponovno izgubili.“ Tadej Trdina, kapetan NK Fužinar Vzajemci: „S Koroške smo prišli na to tekmo z jasnim ciljem vzeti vse tri točke in ta cilj smo dosegli. Po tekmi ni važno, koliko smo imeli priložnosti in kako smo dosegli zadetke, ampak je važno, da smo dosegli zadetek več od nasprotni- ka in dobili to zanimivo nogometno tekmo.“ Nogomet  NK Aluminij Nove okrepitve Kidričanov Foto: arhiv NK Aluminij Juš Štusej bo dve leti v rdeče-belem dresu. REZULTATI 2. KROGA: Drava Ptuj – Fužinar Vzajemci 2:3, Nafta 1903 - Primorje eMundia 2:0, Jadran Dekani – Brežice 1919 Terme Čatež 0:0, Kal- cer Radomlje – Šmartno 1928 0:1, Rudar Velenje - Vitanest Bilje 1:2, Krka – Triglav Kranj 3:1, Brda - Beltinci Klima Tratnjek 0:2, Krško – Roltek Dob 3:2 FUŽINAR VZAJEMCI 2 2 0 0 9:2 6 NAFTA 1903 2 2 0 0 4:0 6 JADRAN DEKANI 2 1 1 0 5:0 4 KRKA 2 1 1 0 5:3 4 KALCER RADOMLJE 2 1 0 1 4:1 3 ROLTEK DOB 2 1 0 1 6:4 3 BELTINCI KLIMA TRATNJEK 2 1 0 1 2:1 3 PRIMORJE 2 1 0 1 2:2 3 TRIGLAV KRANJ 2 1 0 1 2:3 3 KRŠKO 2 1 0 1 3:5 3 VITANEST BILJE 2 1 0 1 2:5 3 ŠMARTNO 1928 2 1 0 1 1:5 3 RUDAR VELENJE 2 0 1 1 3:4 1 BREŽICE, TERME ČATEŽ 2 0 1 1 1:4 1 DRAVA PTUJ 2 0 0 2 2:5 0 BRDA 2 0 0 2 0:8 0 in zdrava, na meni, je da si zaslužim čim več minut in priložnosti.« Filip Kukuličić – četrti novinec pri Aluminiju Štiriindvajsetletni visokorasli Črnogorec je svojo kariero začel v rodni Črni gori pri klubu Zeta Golu- bovac in jo nadaljeval pri FK Iskra iz Danilovgrada, od koder se je pre- selil v sosednjo Srbijo, kjer je nosil dres FK Zemun in Grafi čar. Kukuli- čić je zvestobo rdeče-belim obljubil vse do 30. junija 2022, ob podpisu pogodbe pa poudaril, da so pogoji za delo v Kidričevem vrhunski, ob tem pa upa, da čim prej spozna nove soigralce, ki te dni še preživ- ljajo v karanteni: »V Kidričevo sem prišel, da se pokažem v najboljši luči, da pomagam Aluminiju na za- črtani poti, ki jo ima klub. Še vedno se nisem spoznal z vsemi soigralci, ampak ne dvomim v to, da me ne bi sprejeli tako, kot je treba. Pogoji za delo so vrhunski, vse je na meni, da pokažem dobre in učinkovite pred- stave. Seveda kot napadalec upam, da bom s svojimi zadetki Aluminiju čim bolj pomagal pri borbi za čim višjo uvrstitev tako v prvenstvu kot v pokalnem tekmovanju.« UR Foto: arhiv NK Aluminij Napad rdeče-belih je okrepil Filip Kukuličić. V minulem vikendu se je začelo tekmovanje v prvi slovenski mla- dinski in kadetski ligi, v kateri v sezoni 2020/2021 ponovno nasto- pa ekipa Drave. Ptujčani so v uvo- dnem krogu tekmovanja gostovali v Celju. Mladinci so v petek na stadionu Skalna klet z 1:0 premagali Celje. Za zmago Drave je zadel Nik Er- hatič. Slabše je šlo ptujskim kadetom, saj so s 5:0 izgubili proti Celju. V uvodnem krogu so Ptujčani zabe- ležili polovičen uspeh, zmago in poraz, kar je dober start. Po teh tekmah se bo Drava že to sredo popoldan na Hajdini v 2. krogu po- merila s selekcijama Mure. Drava Ptuj (mladinci): Maroh, Vrbnjak, Čuš, Lah, Žvikart (od 89. Šket), Erhatič (od 73. Pučko), Ferk (od 62. Bagilač), Janežič (od 54. Pivko), Šabeder (od 68. Fras), Me- sarič, Dobnik. Trener: Andrej Kvas. Drava Ptuj (kadeti): Petrovič, Ribič, Krušič, Žerjav (od 57. Jukić), Bezjak (od 61. Jelovica), Jerenko (od 77. Ali), Kraner, Lovrec, Gaja- nić (od 79. Hojnik), Letnik (od 51. Kolednik), Čeh. Trener: Aleš Jur- čec. David Breznik Nogomet  1. SMNL in 1. SKNL Zmaga mladincev in poraz kadetov Drave Štajerski TEDNIK torek, 18. 8. 2020  COLOR CMYK stran 18 GORENJE - JERUZALEM 31:19 (19:8) Jeruzalem: Balent 4 obram- be, Zemljič 4 obrambe, Skledar 5 obramb; Čudič 3 (2), Kocbek 3, Mesarić 2, Kosi 4, Bogadi 2, T. He- bar 1, Ciglar 3, Niedorfer 1, Krabo- nja, Šoštarič, Šulek, Krasnič. Tre- ner: Saša Prapotnik. Za rokometaši Jeruzalema je tretja pripravljalna tekma in prvi poraz. Velenjske ose so povsem nadigrale vinarje, ki so bili pred- vsem v 1. polčasu neprepoznavni. Gorenje je prvi del tekme dobilo s kar enajstimi zadetki prednosti (19:8). Gostje iz Prlekije, ki so na- stopili brez poškodovanega Roka Žurana, so povedli z 2:0, a dobrih deset minut kasneje so ose že vo- dile za pet zadetkov (9:4). Varo- vanci trenerja Saše Prapotnika so težko dosegali zadetke, saj je bila obramba Gorenja čvrsta, obenem je odlično branil vratar Aljaž Pajt- nar. Z doseženimi zadetki iz proti- napadov je prednost os naraščala iz minute v minuto. V 2. polčasu je bila tekma bolj izenačena in zani- miva, domačini pa so ta del tekme dobili z izidom 12:11: „Podobno kot na drugi tekmi proti Veliki Ne- delji smo tudi v Velenju odigrali slabo tekmo in doživeli visok po- raz. Gorenje nas je enostavno na- digralo, predvsem pa 'preteklo'. Po napakah v napadu smo dobili precej lahkih golov iz protinapa- dov. Naši vratarji so zbrali solidnih 13 obramb, vratarji Gorenja pa kar 21. Predvsem je šepal naš strel z razdalje. Še vedno smo daleč od prave forme, ampak do začetka sezone je še dovolj časa, da pri- demo do nje. Že v sredo proti Ta- tranu pričakujem napredek v igri tako v obrambi kot v napadu,“ je po visokem brodolomu v Velenju povedal kapetan Bojan Čudič. V sredo, 19. avgusta, ob 18.00 v Ormožu gostuje serijski slovaški prvak in udeleženec Lige prvakov Tatran iz Prešova. V petek, 21. avgusta, pa Ormožani odhajajo na pripravljalno tekmo v Slovenj Gradec. V Ormožu na pripravah Izola Od sobote, 15., do četrtka, 20. avgusta, je v Ormožu na pripravah ženska rokometna ekipa Izole. Primorke bodo v športni dvorani na Hardeku in na atletskem sta- dionu opravile osem treningov in odigrale dve pripravljalni tekmi. Prvo so že odigrale v ponedeljek proti Celju, v sredo, 19. avgusta, ob 20.00 pa jih čaka še tekma pro- ti Ptuju. 22. poletni rokometni tabor bo Letos bo že 22. poletni rokome- tni tabor RK Jeruzalem Ormož po- Vabljeni so letniki: 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012. Ude- leženci bodo razdeljeni v tri staro- stne skupine. Cena tabora znaša 40 EUR. Sodelujejo lahko tudi igralke in igralci drugih klubov, pa tudi drugi, ki bi se želeli pobližje spoznati z rokometno igro. Va- bljeni. Uroš Krstič 26. avgusta. Tokrat udeleženci na taboru z najdaljšim stažem v Sloveniji ne bodo spali. Potekal bo v Ormožu in bo v treh dneh zajemal pet treningov, štiri zani- mive animacije, kopanje na or- moškem bazenu, malico in kosilo, udeleženci prejmejo majico ... Dan na taboru se bo pričel ob 8.30 in končal ob 17.00. torek  18. avgusta 2020Šport, rekreacija18 Rokomet  RK Jeruzalem Ormož: Visok poraz Ormožanov v Velenju Portorož je v zadnjih letih go- stil mednarodni teniški turnir ATP Challenger, a je ta letos zaradi znane situacije s koronavirusom odpadel. Na Teniški zvezi Slovenije so se zato odločili, da bodo pripra- vili štirinajstdnevno dogajanje, ka- terega vrhunec sta bila v uvodnih dneh članska turnirja. Na moškem sta tekmovala tudi člana Teniškega kluba Terme Ptuj Blaž Vidovič in Ti- len Kovač. Slednji je obstal v prvem krogu, potem ko ga je precej glad- ko z rezultatom 6:1 in 6:3 prema- gal Lun Obrul. Veliko bolje je šlo Vidoviču, ki je nanizal tri zmage in obstal v polfi nalu. V prvih treh dvo- bojih je ptujski mladinec, ki je bil po pripravah s slovensko teniško reprezentanco za Davisov pokal kar precej utrujen, unovčil svojo kvaliteto, saj je po vrsti premagal Jošta Plestenjaka, Gašperja Bez- jaka in Marka Andrejiča – Goljarja. Po teh treh dvobojih ga je v polfi - nalu čakal »spočit« Blaž Kavčič (op. p. organizatorji so ga kar direktno uvrstili v polfi nale turnirja). Eden trenutno najboljših slovenskih te- niških igralcev je zmagal s 6:1 in 6:2. O turnirju in polfi nalnem dvobo- ju je Blaž Vidovič dejal: „Do prvih treh zmag na turnirju sem prišel brez večjih težav na igrišču, saj sem kljub utrujenosti odigral do- ber tenis. V polfi nalu se nisem pre- več dobro upiral Kavčiču, saj sem naredil preveč napak, v nekaterih trenutkih pa se je skozi naivnost pri udarcih v točkah še videla moja neizkušenost. Kljub temu porazu sem zadovoljen z uvrstitvijo v pol- fi nale turnirja v Portorožu.“ Ptujska Blaža skupaj na pripravah za Davisov pokal Slovenski teniški selektor Miha Mlakar je ob znanih nosilcih Blažu Roli, Blažu Kavčiču in Tomu Koče- varju-Dešmanu na mini dvodnev- ne priprave poklical tudi tri mlade nadarjene igralce. To so bili Matic Špec, Bor Artnak in Blaž Vidovič. Vidoviču, nadarjenemu mladincu Teniškega kluba Terme Ptuj, so prišli še kako prav treningi z moč- nejšimi sparing igralci. Med njimi je bil še en Ptujčan, Blaž Rola, ki je treninge v Portorožu izkoristil za priprave za nastop na teniškem turnirju ATP Challenger v Pragi in morda nato še za nastop na turnir- ju za Grand Slam v New Yorku. Na odprtem prvenstvu ZDA bi lahko trenutno 141. igralec svetovne ra- čunalniške lestvice po odpovedih nekaterih igralec direktno zaigral na glavnem turnirju. A do nasto- pa in poti v New York bo moral Rola urediti še nekatere zadeve, povezane s koronavirusom. Za- radi slednjega in odpovedi velike večine teniških turnirjev so se naši najboljši igralci sešli na pripravah v Portorožu, na katerih sta skupaj trenirala dva ptujska Blaža, Blaž Rola in Blaž Vidovič. Predvsem za slednjega je bila to enkratna nova izkušnja, za vse pa je bila enkratna izkušnja tudi posebno preseneče- nje Teniške zveze Slovenije, saj so za igralce in igralke pripravili ‘te- ambuilding’, ki je zajemal jadranje po slovenskem morju in sprošče- no druženje. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Blaž Vidovič prvič na treningu ekipe za Davisov pokal Tenis  Turnir v Portorožu Priprave reprezentance in teniški turnir Rezultati: 1. krog: Blaž Vidovič (TK Ter- me Ptuj) – Jošt Plestenjak (Sl - Lj) 6:4, 6:0; Tilen Kovač (TK Terme Ptuj) – Lun Obrul (ŽTK Mb) 1:6, 3:6 2. krog: Blaž Vidovič (TK Ter- me Ptuj) – Gašper Bezjak (ŽTK MB) 6:4, 6:2 četrtfi nale: Blaž Vidovič (TK Terme Ptuj) – Mark Andrejič - Goljar (TK – Kr) 6:4, 6:2 polfi nale: Blaž Vidovič (TK Terme Ptuj) – Blaž Kavčič (TK – Kr) 1:6, 2:6 Foto: Črtomir Goznik Ptujski teniški igralec Blaž Rola Konjeniško društvo Središče ob Dravi je bilo ustanovljeno leta 2008, od leta 2011 pa organizirajo konjeniški tabor. »Letos poteka že naš deveti tabor, smo pa že v nestrpnem pri- čakovanju jubilejnega, desetega naslednje leto. Letos se tabor za- radi omejitev glede koronavirusa razlikuje od minulih in že zato smo veseli, da nam ga je uspelo izves- ti. Spomnim se prvega tabora, ki je potekal v Grabah na travi v 'tri- kotniku', bivali pa smo v čebelar- skem domu. Kot vidite, smo z leti napredovali in danes tabor poteka v lepo urejeni maneži, ki je v lasti našega društva. Glede na razmere po svetu smo z udeležbo več kot zadovoljni, žal pa so otroci zaradi varnosti bili prikrajšani, da bi noči preživeli na taboru. Ob tej prilož- nosti bi se zahvalil vsem članom društva, ki so pomagali pri izvedbi tabora, še posebej našim mladim silam Špeli Stajnko, Maruši Peterca in Špeli Majcen Sok, ki so poskrbe- le, da je tabor minil po naših željah in predvsem po željah otrok ter njihovih staršev,« nam je uvodo- ma povedal predsednik društva Miha Sok. Novost tabora je bilo sodelovanje Konjeniškega društva Središče z Lovsko družino Središ- če. Lovci so prvi dan udeležencem tabora pripravili kosilo in dvourno animacijo »Lovci za otroke«. Na taboru, ki je potekal v so- boto, 15., in nedeljo, 16. avgusta, je sodelovalo 18 otrok. Ob našem obisku so bili videti več kot zado- voljni. Imeli so priložnost jahati na treh konjih z imeni Apači, Coff ee, Tisa in na poniju Miši: »Mojemu poniju je ime Miša in je stara 20 let. Doma imam še enega ponija. Jaha- ti me je naučila mama, znanje pa sem si nabirala tudi v jahalni šoli. Moja Miša je zelo ubogljiva in jo imam zelo rada,« je svojo ljubljen- ko opisala lastnica ponija Pia Hab- janič, ena izmed udeleženk tabora. Zanimivo, da se je tabora udeležilo precej več deklet kot fantov. Med našim obiskom je taborni- ke obiskal tudi župan občine Sre- dišče ob Dravi: »Zelo sem vesel, da je Konjeniškemu društvu Središče uspelo izvesti tabor, saj veste, da je zaradi virusa veliko prireditev, tako občinskih kot društvenih, odpadlo. Gre za društvo, ki je v naši občini zelo aktivno in kvalitetno. Tudi ob- čina je pri tem projektu pomagala, in kot velikokrat rečem, društvom, ki so aktivna, prepoznavna tudi zu- naj občine – in to Konjeniško dru- štvo Središče gotovo je –, občina poskuša pomagati z dotacijami in nekaterimi investicijami,« nam je sodelovanje med občino in dru- štvom opisal župan Jurij Borko. Po besedah predsednika društva pa že kujejo načrte za jubilejni, deseti konjeniški tabor leta 2021. Uroš Krstič Foto: UK Udeleženci tabora 9. tabor Konjeniškega društva Središče Udeleženci uživali v družbi konj tekal nekoliko drugače, kot smo ga bili vajeni v preteklosti. Tabor bo od ponedeljka, 24., do srede, Štajerski TEDNIK torek, 18. 8. 2020  COLOR CMYK stran 19 čen, za kratko ga je sicer prehitel Italijan Antonio Cairoli, a naredil napako in Gajser je bil spet prvi. Pozneje ga je prehitel Herlings, Slovenec je kar nekaj časa vozil na drugem mestu, v osmem krogu pa naredil napako in na hitro izgubil še dve mesti. Če bi takšen vrstni red obveljal do konca, bi Gajser ostal brez zmage v seštevku dirke, toda stvari so šle še na slabše in na cedilu ga je pustila tehnika. Gajser je tako dirko končal peš, ko se je razočaran odpravil v bokse. Na koncu je skupno na dirki sla- vil Herlings, sicer šele četrti v prvi vožnji, drugi je bil Litovec Arminas Jasikonis, tretji pa Španec Jorge Prado. Gajser je s 25 točkami iz prve vožnje in ničlo iz druge nazad- nje pristal na osmem mestu. »Po tako dobri prvi vožnji, ko sem vodil od starta in se res dob- ro počutil na motorju, sem zelo razočaran po drugi vožnji. Imel sem možnost, da dosežem prvo zmago, toda zdaj moram vse sku- paj preprosto pozabiti in spraviti iz glave. Osredotočiti se moram na naslednje dirke in na to, da bi delo kar najbolje opravili,« je po kon- cu latvijskih dirk za spletno stran svoje ekipe dejal Gajser in dodal: »V tem premoru bom skušal še napredovati. Še vedno sem drugi v seštevku, še vedno je veliko dirk in seveda se bom boril za vsako točko.« V ekipi so pojasnili, da je Gajserju ponagajala električna na- peljava njegovega motorja. V seštevku SP se je v vodstvu še utrdil Herlings; Gajser je še na dru- gem mestu, a zdaj zaostaja že 46 točk (213-167). Gajserju pa sta se povsem približala Jasikonis in Cai- roli (163). Naslednja dirka SP bo preizkuš- nja v turškem Afyonkarahisarju 6. septembra. STA, DB #Okvir Podpri malo, naredi veliko. www.bikeek.si IN OPREME ZA KOLESARJENJE, SERVIS KOLES TER FITTING. Slovenski motokrosist Tim Gaj- ser je na dirki svetovnega prven- stva za VN Kegumsa v latvijskem Kegumsu v elitnem razredu MXGP osvojil osmo mesto. Gajser je bil prvi v prvi vožnji, v drugi pa je po tehničnih težavah odstopil. Zma- gal je Nizozemec Jeff rey Herlings. Nedeljska dirka v Kegumsu je bila tretja in zadnja na tem prizo- rišču, potem ko so po večmesečni prekinitvi prejšnji teden nadaljevali tekmovanje v svetovnem prven- stvu. Gajser je prvo dirko prejšnjo ne- deljo končal na drugem mestu, v sredo je bil po padcu v prvi vožnji šele 13., to nedeljo pa je odlično začel, a je po novi napaki v dru- gi vožnji izgubil vodstvo ter tudi skupno zmago. A nazadnje se mu ni izmuznila le zmaga, pač pa tudi dragocene točke za SP, saj je dva kroga pred koncem z ugasnjenim motorjem ostal ob stezi in dirko predčasno končal. Prva vožnja je bila povsem nje- gova in kazalo je, da bo po dol- gem času in po številnih težavah končno odpeljal dirko brez napak. Nasmihala se mu je tudi prva zma- ga v sezoni, potem ko je že trikrat končal na drugi stopnički. »V sredo sem bil zelo razočaran, ampak to je zdaj za menoj. Takšne stvari se dogajajo. Danes sem se maksimalno potrudil, dobro sem startal in res sem lahko super za- dovoljen s prvo vožnjo,« je bil po polovici še dobre volje branilec naslova. A načrti so se skazili v drugi vo- žnji. Začetek je bil tudi tokrat odli- Palermu se je na seznamu te- niških turnirjev WTA v prejšnjem tednu pridružila Praga, kjer je med posameznicami dva nastopa opra- vila tudi Tamara Zidanšek. Članica TK Terme Ptuj se je v če- ški prestolnici hitro po prihodu iz Italije sešla s Čehinjo Katerino Sini- akovo. 54. igralka sveta je prvi dan dvoboja, ki je bil prekinjen pri 1:1 v nizih, še nekako držala korak z Zi- danškovo, drugi dan pa je bila v od- ločilnem nizu popolnoma nemoč- na. Naša 22-letnica je namreč po izidu prvega dne 6:3 in 3:6, drugi dan dobesedno zmlela nasprotni- co in ji ni prepustila niti ene igre, tako da se je z izidom 6:0 uvrstila v drugi krog. Tam jo je čakala Ka- nadčanka Eugenie Bouchard, ki je bila pred leti že peta igralka sveta, trenutno pa je uvrščena na 330. mesto. Nasprotnici sta se pred tem dvobojem enkrat že pomerili in takrat je v Wimbledonu zmagala Slovenka. Tokrat je po zelo dolgem dvoboju, ki je trajal kar dve uri in petdeset minut, bila uspešnejša izkušenejša Kanadčanka. Ta je bila na pesku v uvodnem nizu večino- ma v prednosti, a je Zidanškova z dvema breakoma uspela priti do podaljšane igre. Tu je Bouchardova zmagala s 7:2; ključ do osvojenega niza je bil dober servis. Z njim je torek  18. avgusta 2020 Šport 19 Rezultati - 1. vožnja: 1. Tim Gajser (Slo), 2. Ar- minas Jasikonis (Lit), 3. Jorge Prado (Špa) ... - 2. vožnja: 1. Jeffrey Herlings (Niz), 2. Antonio Cairoli, 3. Arminas Jasikonis (Lit) ... 26. Tim Gajser (Slo) - skupno na dirki: 1. Jeffrey Herlings (Niz) 43, 2. Arminas Jasikonis (Lit) 42, 3. Jorge Prado (Špa) 38 ... 8. Tim Gaj- ser (Slo) 25 - skupno SP (5): 1. Jeffrey Herlings (Niz) 213, 2. Tim Gajser (Slo) 167, 3. Armi- nas Jasikonis (Lit) 163 ... Motokros  Svetovno prvenstvo v razredu MXGP Gajser po zmagi v prvi vožnji z novim odstopom v Kegumsu Tenis  WTA-turnir v Pragi Zidanškovo v Pragi zaustavila Bouchardova Foto: mxgp.com Tim Gajser na dirki v Kegumsu Foto: osebni arhiv Dobri nastopi Tamare Zidanšek v Pragi Ženski odbojkarski klub Ptuj je na presenečenje mnogih pred dobrim mesecem doživel veliko spremembo, saj se je z mesta pred- sednika kluba umaknil Štefan Vrb- njak in to mesto prepustil Marijani Horvat. Ljubitelji tega atraktivnega športa na Ptuju jo dobro poznajo kot bivšo odlično igralko in seda- njo trenerko, sedaj pa je torej prev- zela tudi vlogo predsednice kluba. Ob tem je povedala: „V prejšnjih letih je bila glavna prioriteta kluba prva ali članska ekipa, medtem ko bo v naslednjih letih prioriteta delo z igralkami mlajših selekcij. Pri čla- nicah bodo nastopale igralke, sta- re od 14 do 20 let, v ekipi pa bodo same domače igralke.“ Pomlajena članska ekipa bo v sezoni 2020/2021 igrala v 3. državni odbojkarski ligi, ki se bo predvido- ma pričela ob koncu septembra. Za to sezono so se ptujske igralke že začele pripravljati. V tem priprav- ljalnem delu imajo po tri treninge, ki jih opravljajo z igranjem odbojke na mivki na igriščih pri Ranci. Od 19. avgusta bodo treninge kom- binirale zunaj in znotraj, medtem ko bodo samo v dvorani trenirale od 2. septembra naprej. Časa za dobro pripravo na nastopanje v tretji ligi imajo dovolj in glede na kvaliteto nekaterih posameznic v ekipi bodo nedvomno naskakova- le mesta pri vrhu lestvice. Poudarek na delu z mladimi odbojkaricami V zadnjih letih se je ves čas dob- ro delalo z mladimi odbojkaricami in nekatere izmed njih so posta- le članice prve ekipe. Te domače mlajše igralke bodo sedaj nosilke igre članske vrste, najbolj izkuše- na med njimi Ana Horvat pa se je podala tudi na trenersko izobra- ževanje in bo ob igranju vodila najmlajšo skupino deklet od 4. do 6. razreda. Igralke male odbojke bo trenirala Svetlana Oletič, kade- tinje in mladinke Karmen Stanet Gril, starejše deklice in članice pa Marijana Horvat. Tako sestavljen ptujski trenerski kader bo s svoji- mi selekcijami pričel vadbo takoj v začetku septembra. Kot je pove- dala novopečena predsednica, se v vseh selekcijah še najde kak pros- tor, zato so dekleta lepo vabljena, da se pridružijo organiziranemu učenju odbojke. David Breznik Foto: arhiv ŽOK Ptuj Odbojka  ŽOK Ptuj V ptujski odbojki same domače igralke prišla do prednosti 4:1 v drugem nizu, pri tem zaostanku pa je Zi- danškova zaigrala bistveno bolje, saj je najprej izenačila na 4:4, nato pa je v podaljšani igri po rezultatu 7:2 izenačila na 1:1 v nizih. Vidno utrujena naša igralka v odločilnem nizu ni mogla držati koraka z Bou- chardovo, ta je bila enostavno bolj- ša in je slavila s 6:2. Tako je Tamara Zidanšek obstala v 2. krogu zelo močnega turnirja WTA Internatio- nal Praga, a bi se z delčkom sreče lahko prebila tudi dalje. Zidanškova in Rusova do polfi nala Dvojica Tamara Zidanšek in Aranxta Rus je prejšnji teden zmagala v Palermu, tokrat pa sta v Pragi prišli do polfi nala. Sloven- sko-nizozemski par se je v prvem krogu sestal s tretjima nosilkama Ellen Perez in Storm Sanders. Av- stralki sta bili teoretični favoritinji, a na igrišču nista bili enakovredni tekmici, saj se je dvoboj po dobri uri zaključil s 6:3 in 6:2. V četrtfi na- lu sta Zidanškovo in Rusovo čakali Rosalie Van Der Hoek in Yanina Wickmayer. Tudi nizozemsko-bel- gijsko dvojico sta premagali dokaj gladko, saj je bilo 6:4 in 6:2. Po šestih zaporednih zmagah pa sta Zidanškovo in Rusova v polfi nalu ustavili Čehinji Lucie Hradecka in Kristyna Pliškova. Drugo postav- ljeni par tega turnirja je svoje iz- kušnje unovčil v prvem nizu, ki ga je dobil s 6:3. V drugem sta z istim rezultatom zmagali nasprotnici, tako da je odločal tretji niz. V njem sta Zidanškova in Rusova povedli s 5:4 v točkah, a nato sta Čehinji dosegli kar šest zaporednih točk za zmago z 10:5. Ne glede na ta polfi nalni poraz sta se Slovenka in Nizozemka v Pragi ponovno iz- kazali in dokazali, da gre za zelo kvaliteten teniški par, ki ima lep potencial. David Breznik Rezultati (posameznice): 1. krog: Tamara Zidanšek (Slo / TK Terme Ptuj) – Katerina Siniako- va (Češ) 6:3, 3:6, 6:0 2. krog: Tamara Zidanšek (Slo / TK Terme Ptuj) – Eugenie Bouchard (Kan) 6:7 (2), 7:6 (2), 2:6 Rezultati (dvojice): 1. krog: Tamara Zidanšek (Slo / TK Terme Ptuj) / Aranxta Rus (Niz) – Ellen Perez (Avs) / Storm Sanders (Avs) 6:3, 6:2 četrtfi nale: Tamara Zidanšek (Slo / TK Terme Ptuj) / Aranxta Rus (Niz) – Rosalie Van Der Hoek (Niz) / Yanina Wickmayer (Bel) 6:4, 6:2 polfi nale: Tamara Zidanšek (Slo / TK Terme Ptuj) / Aranxta Rus (Niz) – Lucie Hradecka (Češ) / Kristyna Pliškova (Češ) 3:6, 6:3, 4:10 Štajerski TEDNIK torek, 18. 8. 2020  COLOR CMYK stran 20 Po prestavitvi tekmovanja v Prvi ligi Telekom Slovenije zaradi prisotnosti koronavirusa pri igral- cih ali spremljevalcih treh klubov Aluminija, Domžal in Olimpije se je prejšnjo sredo kot prvo v Sloveniji začelo tekmovanje v 2. slovenski nogometni ligi. Prvoligaško in tret- jeligaško tekmovanje se bo začelo ta konec tedna, nato pa kmalu sledi start tekmovanj pod okriljem Medobčinske nogometne zveze Ptuj. To je bilo dobro izhodišče za pogovor s predsednikom MNZ Ptuj in podpredsednikom NZS Slovenije Stanislavom Glažarjem, ki je spregovoril o nogometnem dogajanju na našem območju in v Sloveniji. Kako zelo koronavirus vpliva na nogometno dogajanje v našem okolju in v Sloveniji? Stanislav Glažar: »Koronavi- rus je močno vplival na življenje in delo ljudi po celotnem svetu in posledično tudi na nogomet kot najpomembnejšo obstransko stvar. Prav sedaj v Nemčiji in na Portugalskem potekata zaključna turnirja lige prvakov in lige Evropa, ki se letos odvijata v povsem dru- gačni obliki kot pretekla leta. Moč- no spremenjeno pa je bilo tudi dogajanje v pretekli tekmovalni sezoni v slovenskih ligah, saj smo morali večino tekmovanj prekiniti, tekmovanje v prvi slovenski ligi pa je bilo okrnjeno. Zdravstvene oko- liščine pa narekujejo spremembe tudi pri začetku in izvajanju nove tekmovalne sezone. Treningi in tekme pod okriljem Nogometne zveze Slovenije (NZS) in Medob- činske nogometne zveze (MNZ) Ptuj potekajo po za ta čas prila- gojenem protokolu, ki je usklajen z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ).« S kakšnimi težavami se nogo- metni klubi trenutno najpogoste- je srečujejo zaradi situacije, pove- zane s koronavirusom? Stanislav Glažar: »Slovenski nogometni klubi imajo različne or- ganizacijske strukture, zato je tudi odzivanje na težave, ki jih povzro- ča koronavirus, različno. Vsekakor so tukaj v prednosti prvoligaški klubi, ki imajo vsaj delno profesio- nalni ustroj in se tako lažje in siste- matično prilagodijo trenutni situa- ciji. V klubih, ki igrajo v nižjih ran- gih tekmovanja, delajo predvsem amaterji, športni zanesenjaki, ki pa seveda bistveno težje zagota- vljajo predpisane protokole. Za vse klube pa je enotno to, da v teh časih težko zagotavljajo sredstva za normalno delovanje. Pomoč države je minimalna, lokalne skup- nosti zagotavljajo del sredstev za mlajše selekcije, članske ekipe pa so prepuščene sponzorjem in do- natorjem. Gospodarske družbe se ukvarjajo z lastnim preživetjem, kar posledično vpliva na zmanjša- nje sredstev, ki jih vložijo v špor- tno dejavnost. Vsekakor pa je treba upoštevati, da je pri starših prisoten tudi strah pred okužbo in nekaterim otrokom trenutno ne dovolijo ukvarjanja s športom.« Kaj vse morajo upoštevati klubi pri izvajanju treningov in kaj bodo morali upoštevati pri organizaciji tekem v tej sezoni? Stanislav Glažar: »Za organi- zacijo tekem in treningov je NZS pripravila poseben protokol, ki je usklajen z usmeritvami NIJZ. Zara- di obstoječih razmer v povezavi z nekaterimi primeri okužb in odre- ditvami karanten za igralce klubov 1. SNL je NZS sprejela ustrezne sklepe za tekmovanja v organi- zaciji NZS, vse z namenom, da se zagotovi varovanje zdravja vseh igrajo nekateri klubi v prvi, drugi in tretji slovenski nogometni ligi. Lahko na kratko opišete, kako vi vidite situacijo v teh klubih in kam bi se lahko ti klubi uvrstili v letoš- njem tekmovanju? Stanislav Glažar: »V 1. sloven- ski nogometni ligi nas že nekaj časa razveseljuje NK Aluminij, ki je organizirana sredina z odlično športno infrastrukturo. Skrbijo za razvoj lastnega kadra ter tako optimistično zrejo v prihodnost. V pretekli tekmovalni sezoni so dosegli odlično 5. mesto in le za las zgrešili mesta, ki vodijo v kva- lifi kacije za evropsko ligo. Bilo je nekaj kadrovskih sprememb, ven- dar jih lahko pričakujemo v zgor- njem delu lestvice. Drugo ligaško tekmovanje je zaradi sistema tek- movanja, ki je bil pred leti spre- menjen, izredno zanimivo. V ligi je polovica ekip, ki so že nastopale v prvi ligi, zato bo prvenstvo zani- mivo do konca. Nogometni klub Drava je doživel velike kadrovske in organizacijske spremembe, zato je velika neznanka. Štartali so slabo, vendar je glede na veliko fl uktuacijo igralskega kadra potre- ben določen čas za uigravaje in dobre športne rezultate. Ptuj kot nogometna sredina in glede na interes širšega okolja potrebuje prvoligaša. V tej smeri pa se ureja tudi športna infrastruktura. V tret- ji ligi imamo kar štiri naše ekipe, kar dokazuje dobro in strokovno delo na našem področju. Podvin- ci so že več let stabilna ekipa, v pretekli sezoni so zaključili na 2. mestu, kar jih uvršča med favorite v novi tekmovalni sezoni. Bistrica se je v zadnjem obdobju izkazala z dobro organizacijo, imajo ambi- cije in sodijo v širši krog favoritov za naslov. Tudi Videm je urejena sredina, ki jo lahko pričakujemo v gornjem delu lestvice. Največja neznanka so Cirkulane, ki so suve- reno zmagale v ptujski Super ligi in bodo sedaj preverjale, kakšna je kakovost ekip, ki so rang višje. Vsekakor je pred nami zanimivo prvenstvo v ligah NZS in MNZ Ptuj, za katero upamo, da bo uspešno za klube iz širšega ptujskega pod- ročja. Želimo pa seveda, da ne bomo imeli preveč problemov s koronavirusom.« David Breznik na tekmovanje v Super ligi. Bo ta tudi v tej sezoni tako zanimiva kot v preteklih letih? Stanislav Glažar: »Vsa tekmo- vanja, ki potekajo pod našim okriljem, so zanimiva. V zadnjem obdobju pa je največ zanimanja za dogajanje v Super ligi. Tukaj so eki- pe, ki imajo veliko nogometnega znanja, prikazujejo všečne nogo- metne predstave in so za gledalce tudi najbolj zanimive. V vsakem krogu je nekaj lokalnih derbijev, kar prinaša še poseben draž pr- venstvu. Veliko je ekip, ki kažejo željo po naslovu prvaka in napre- dovanju v višji rang tekmovanja.« Kako ocenjujete delo z mladimi v klubih pod okriljem MNZ Ptuj? Stanislav Glažar: »Z veseljem in ponosom se lahko ozremo v pre- teklost in ugotovimo, da se je na našem področju vedno dobro de- lalo z mlajšimi selekcijami. Produkt organiziranega in strokovnega dela naših otroških nogometnih šol je veliko reprezentantov v mlajših in tudi članski reprezen- tanci Slovenije. Tudi sedaj se lahko pohvalimo z odličnimi rezultati v pokalnih in prvenstvenih tekmo- vanjih. Trenutno sta ekipi Alumi- nija in Drave z mladinsko in ka- detsko selekcijo v 1. Slovenski ligi, medtem ko sta Bistrica in Otroška nogometna šola Golgeter Hajdina v 2. Mladinski in kadetski ligi. Če k temu dodamo še nastopanje ekip U-15 Aluminija, Drave in Bistrice v 1. Slovenski ligi, smo lahko z re- zultati izjemno zadovoljni. Seveda pa je treba izpostaviti vse mlajše selekcije, ki nastopajo v ligah MNZ Ptuj in kažejo viden napredek pri delu in rezultatih. V zadnjem ob- dobju se je kot dobro pokazalo združevanje klubov znotraj občin in celo iz več občin v skupne otro- ške nogometne šole. Izpostaviti je treba delo naših trenerjev, ki s strokovnim pristopom skrbijo za razvoj kadra.« Ali pri treniranju otrok veljajo kakšni posebni ukrepi zaradi ko- ronavirusa? Stanislav Glažar: »Upošteva- ti je treba ukrepe, ki jih uradno predstavi NIJZ, in navodilastro- kovne služne NZS.« Zakaj se je NZS odločila za pre- stavitev tekem Prve lige Telekom Slovenije? Stanislav Glažar: »Podobne probleme, kot smo jih imeli z zak- ljučkom lanskega prvenstva, smo imeli tudi pred začetkom nove tekmovalne sezone. Glede na to, da so bili kar v treh prvoligaških ekipah pozitivni igralci na korona- virus, ni preostalo drugo, kot da prestavimo začetek prvenstva za 10 dni. Nesmiselno bi bilo imeti samo dve ali tri tekme na posame- zen krog tekmovanja. Upoštevati pa je treba, da ni mogoče zagoto- viti nadomestnih terminov za pre- ložene tekme. Naše najuspešnejše ekipe iz pretekle sezone pa imajo že rezervirane termine tekem v kvalifi kacijah za ligo Evropa in ligo prvakov. Pomemben dejavnik pri tem pa je tudi začetek reprezen- tančnih tekem v ligi narodov. Z reprezentanco imamo ambicije dostojno zastopati našo državo, zato je treba zagotoviti ustrezne termine priprav in odigravanje te- kem.« Kaj se bo v prihodnosti dogaja- lo, če bo obolel še kakšne igralec v prvoligaški konkurenci. Se bo tekmovanje ustavilo, ali bo šlo na kakšen način naprej? Stanislav Glažar: »Če želimo prvoligaško prvenstvo nadaljevati in uspešno zaključiti, smo v okviru NZS sprejeli sklepe, ki podrobneje udeležencev in hkrati regularno odigravanje tekem. NZS je 31. julija za vse klube že izdala navodila za organizacijo tekem pod prilagojenimi pogoji (covid-19), ki podrobneje določajo protokole in priporočila za igralce, uradne osebe in druge udeležen- ce v zvezi z varovanjem zdravja v času udeležbe na tekmah v orga- nizaciji NZS. NZS ima dolžnost in pristojnost za sprejem ustreznih ukrepov v zvezi z izvedbo tekmovanj ter za- gotavljanjem njihove regularnosti. NZS, klubi, igralci in drugi udele- ženci tekmovanj pa so dolžni do- sledno upoštevati smernice in pro- tokole za zagotavljanje varnosti in zdravja na tekmah. Nogometne klube in igralce pozivajo k odgo- vornemu ravnanju ter strogemu upoštevanju sklepov in predpisov NZS ter odločb pristojnih državnih organov. Poudarki so predvsem na upoštevanju varnostih razdalj, nošenju zaščitnih mask, rednemu spremljanju telesne temperature in drugih simptomov, prezrače- vanju garderob, ločenem prihodu ekip, individualnem prihajanju na igrišče, ni rokovanj in telesnih sti- kov po doseženem zadetku, raz- kuževanju žog …« Ali bodo klubi iz MNZ Ptuj v tej težki situaciji od vas deležni kakršnekoli pomoči? Stanislav Glažar: »Medobčinska nogometna zveza Ptuj vključuje 36 nogometnih društev s območja upravnih enot Slovenska Bistrica, Ormož in Ptuj. Pokriva območje 23 občin in je po številu članov in selekcij takoj za Ljubljano in Mari- borom. Z veseljem lahko izpostavi- mo, da imamo svoje predstavnike v vseh rangih tekmovanj NZS. Ob tem pa je treba pohvaliti aktivno- sti na področju ženskega nogome- ta in futsala, kjer imamo prav tako uspešne ekipe. NZS je ena redkih panožnih zvez, ki veliko pomaga in vlaga v svoje članice. Letos je v fi nančnem planu za pomoč čla- nicam predvidenih približno 2,5 milijona evrov. Sofi nanciranje je odvisno od ranga tekmovanja, poudarek pa je predvsem na mlaj- ših, ženskah in futsalu. Postavke, ki so planirane, so predvidene za delegatske in sodniške stroške, oprostitev tekmovalnih taks, tre- nerski kader, vzpodbujanje igranja mlajših igralcev, sredstva iz medij- skih pravic, sofi nanciranje športne infrastrukture …« Nogometne tekme se igrajo za in zaradi gledalcev. Trenutno se je NZS odločila, da na stadionu gledalcev ne bo. Zakaj tako strog ukrep in ali lahko pričakujemo gledalce na nogometnih tekmah to jesen? Stanislav Glažar: »Omenjeni začasni sklepi so bili sprejeti na osnovi priporočil NIJZ. Če se bo zdravstvena situacija v Sloveniji spremenila, se bodo posledično prilagodili tudi ukrepi. Z izzivi, ki smo jim priča v teh negotovih ča- sih, se bomo lahko uspešno soo- čali le z doslednim spoštovanjem varnosti in zdravja, profesional- nim ravnanjem ter konstruktivnim sodelovanjem. Le tako bomo lah- ko dosegli, da se varno in v celoti izvedejo aktivnosti, ki so temelj naše dejavnosti.« Kakšno je splošno stanje v MNZ Ptuj. Je koronavirus kaj vplival na delovanje vaše zveze? Stanislav Glažar: »Zdravstveno stanje pri nas ni imelo nobenega posebnega vpliva na samo organi- zacijo in delovanje zveze, je pa vse- kakor močno vplivalo na sam tek- movalni del, ki je bil v pretekli sezo- ni prekinjen. Nekatere aktivnosti so odpadle, veliko pa jih je bilo prilagojenih novim razmeram.« Že pred časom ste izvedli žreb za tekmovalno sezono 2020/2021 v ligah pod okriljem MNZ Ptuj. Kaj lahko pričakujemo od te sezone in ali so bile pri sestavi lig kakšne posebnosti? Stanislav Glažar: »Kljub temu da smo predčasno prekinili pre- teklo sezono, so aktivnosti v zvezi z novo tekmovalno sezono že nor- malno stekle. Ponovno je v sistem lig MNZ Ptuj vključeno izjemno ve- liko število ekip. Tudi letos bomo imeli tri članske lige, veliko ekip pri mlajših selekcijah in tri veteranske lige. Posebnih sprememb ni bilo. Izpostaviti je prihod Skorbe in Gorišnice v Super ligo, ki sta nado- mestili Cirkulane (kot prvak so se uvrstili v 3. SNL-V), in Pragersko, ki se je zaradi problemov z mlajšimi selekcijami prijavilo v 2. razred tek- movanj MNZ Ptuj. Najprej se bo tekmovanje začelo z zaključkom pokalnega tekmovanja za pretek- lo leto, nato pa se že nadaljuje s prvim krogom v članskih ligah.« Vi v MNZ Ptuj največ stavite opredeljujejo aktivnosti klubov in vodstva tekmovanja. Klub 1. SNL je najkasneje do 20. avgusta 2020 dolžan dostaviti seznam stalnih igralcev članske ekipe kluba (t. i. »seznam stalnih številk«). Na se- znam igralcev mora klub obve- zno uvrstiti najmanj 20 igralcev, seznam pa lahko med tekmoval- no sezono dopolnjuje, pri čemer mora biti na seznamu ves čas tekmovanja najmanj 20 igralcev. Pravico nastopa na tekmi 1. SNL imajo samo igralci, ki so na »se- znamu stalnih številk«. Klub sme na »seznam stalnih številk« uvr- stiti izključno igralce, negativno testirane na covid-19. V primeru, da je enemu ali več igralcem ali uradnim osebam kluba z odločbo pristojnega ministrstva odrejena karantena, bo tekma odigrana v prvotno delegiranem termi- nu, razen v primeru, da ima klub manj kot 14 igralcev (vključno z vsaj enim vratarjem) s »seznama stalnih številk«, ki jim ni odrejena karantena. Če se tekma prestavi, mora biti odigrana v prvem pros- tem terminu, vendar ne prej kot pet dni od zadnjega dne, ko ima klub nezadostno število igralcev. Vodstvo tekmovanja lahko sprej- me odločitev, da se na naslednji možni prosti termin prestavi tudi prva tekma, ki sledi zaključeni karanteni. Če ima ekipa 14 ali več igralcev, ki jim ni odrejena karan- tena, se tekma odigra. Če se tek- ma ne odigra, je klub disciplinsko odgovoren, tekma pa se registrira z rezultatom 3:0 v korist naspro- tne ekipe. Klubi so o nezadostnem številu igralcev dolžni obvestiti strokovno službo NZS nemudo- ma po nastanku dogodka. Za resničnost in točnost posredova- nih podatkov je klub disciplinsko odgovoren. Klub ni upravičen do prestavitve tekme, če strokovne službe NZS v nasprotju z veljavni- mi navodili za organizacijo tekem pod prilagojenimi pogoji ni ob- vestil o igralcih, ki nimajo pravice udeležbe na tekmi. Če tekmova- nja iz katerega koli razloga ne bo mogoče dokončati, bo Izvršni od- bor NZS sprejel ustrezne sklepe o končni razvrstitvi ter napredova- nju in izpadanju skladno s pravili o popolnjevanju lig.« Pod okriljem NZS iz MNZ Ptuj torek  18. avgusta 2020Šport20 Nogomet  Pogovor s Stankom Glažarjem Velike spremembe v nogometu Foto: Črtomir Goznik Stanislav Glažar, predsednik MNZ Ptuj in podpredsednik NZS Nogomet  Polfi nale Pokala MNZ Ptuj TOREK ob 18.00: Videm pri Ptuju – Kety Emmi Bistrica, SREDA ob 18.00: Podlehnik – Drava Ptuj Nogomet  Turnir generacij Drbetinci 2020 Organizatorji KMN Vitomarci so se odločili, da na travnatem igri- šču v športnem parku Drbetinci pripravijo turnir generacij. - V PETEK, 28. avgusta, ob 18.00 se prične ČLANSKI TURNIR (spre- jeli bodo do 12 ekip) z nagradnim skladom 500 €. Prijavnina na ekipo znaša 40 € in se poravna do žreba, ki bo v četrtek, 27. avgusta. - SOBOTA, 29. avgusta OTROŠKI NOGOMET ob 12.00 - otroški nogometni turnir U7 (2013, 2014 in mlajši) ob 13.30 - otroški nogometni turnir U9 (2011, 2012 in mlajši) ob 15.00 - otroški nogometni turnir U13 (2007, 2008 in mlajši) Pokali za najboljše ekipe, medalje za vse udeležence. Vsak otrok prejme prigrizek in vodo. Prijavnine ni. Pohitite s prijavami, število ekip je omejeno. - SOBOTA, 29. avgusta VETERANI (35 +) ob 16.00 Nastopijo lahko letniki 1985 in starejši (en igralec je lahko mlajši, minimalno 32 let). Prijavnina znaša 5 € po posameznem igralcu ter zajema obrok hrane in pijače. Prvouvrščene ekipe prejmejo pokal, zmagovalec tudi praktično nagrado. - NEDELJA, 30. avgusta VETERANI 50 + ob 13.00 Nastopijo lahko letniki 1970 in starejši (dva igralca sta lahko mlaj- ša, minimalno 45 let). Prijavnina znaša 5 € po posameznem igralcu ter zajema obrok hrane in pijače. Prvouvrščeni ekipi prejmeta po- kal v trajno last. Zmagovalec v posamezni kategoriji prejme tudi bogato praktično nagrado. - EKSHIBICIJSKA TEKMA ob 16.00 Na voljo bo brezplačna animacija za majhne in velike, bogat sre- čelov in veliko zabave. Upoštevati bo treba vse ukrepe za varnost in zdravje obiskovalcev. Če bo slabo vreme, bo program prilago- jen. Spremljajte jih na FB strani: KMN VITOMARCI. PRIJAVA EKIP: Darko 031 634 847 ali e-pošta: darko@inplan.si. UR, DB Športni napovednik Štajerski TEDNIK torek, 18. 8. 2020 COLOR CMYK stran 21 »Država naj učencem zagotovi maske, da ne bodo strošek šole ali staršev!« Čeprav smo že krepko zakorakali v zadnji počitniški mesec, šolsko ministrstvo še vedno nima odgovora na vprašanje, kako naj bi septembra potekal pouk. Predvideli so šest možnih scenarijev, dokončna odločitev naj bi bila znana 20. avgusta, že sedaj pa lahko z gotovostjo napovemo, da bodo šole septembra odprle vrata. Izhodiščni model A ne predvideva nikakršnih ome- jitev zaradi zdravstvenih razmer in predpostavlja stanje pred razglasitvijo epidemije. Modelu A se- veda sledi B, ki je glede na epidemiološko stanje zelo verjeten. Ta scenarij predvideva potek pouka po urniku, ki v največji meri preprečuje mešanje učencev med seboj. Kar pomeni, da učenci med odmorom ostajajo v učilnicah, prilagodi se izva- janje šolske prehrane, pri obveznih in neobvez- nih vsebinah pa se vodijo seznami. Šole po tem scenariju izvajajo tudi razkuževanje in vzdrževanje higiene. Če zaradi zdravstvenih razmer kateri od- delek ne more biti prisoten v šoli, se pouk izvaja na daljavo. Učencem naj se zagotovijo pralne maske Da je ta scenarij najbolj verjeten, meni tudi ravnatel- jica ptujske osnovne šole Ljudski vrt Tatjana Vaupo- tič Zemljič. »Učenci bodo ostajali v učilnicah, kar pomeni, da ne bo prihajalo do mešanja med od- delki, upoštevali bomo vse higienske standarde, začasno bomo pa domov napotili učence, kjer se bo pojavila okužba. To je to, kar lahko naredimo.« Ob tem predlaga ministrstvu, da naj država zago- tovi pralne maske. »Vsakemu učencu naj se zago- tovi pet pralnih mask. Sicer bomo samo v naši šoli dnevno potrebovali najmanj 1.000 mask, brez men- javanja na dve uri. To pomeni velik strošek, denarja pa šola za maske seveda nima, na drugi strani pa predstavljajo maske tudi velik okoljski problem.« Ob tem pa Vaupotič Zemljičevo skrbi bližajoča se jesen, ko je število okužb dihal v porastu. »Mislim, da bo po jesenskih počitnicah vse drugače. Mogoče bo- do najdlje ostali v šoli učenci 1. triade, ostali pa bo- do prešli na šolanje na daljavo. Iskreno upam, da se motim.« Tudi ravnateljica OŠ Žetale Silvestra Klemenčič pričakuje, da se bo v jeseni izvajal model B. »To dejansko vsi pričakujemo in se po tem modelu pripravljamo na izvajanje pouka.« Glede zagoto- vitve zaščitnih sredstev pritrjuje razmišljanju ptu- jske ravnateljice, da mora zanje poskrbeti država. »Nikakor ni sprejemljivo, da bi bile maske stro- šek šole, občine ali celo staršev. Sama sem dala v načrt, da jih bomo prejeli od uprave za zaščito in reševanje, žal pa še nimamo nobene informacije. Verjetno jih bomo prejeli po 20. avgustu, kar je ze- lo pozno.« Dodala je, da bo poseben izziv zagotovi- tev šolskih prevozov, saj bodo najverjetneje veljale enake omejitve kot junija. »To pomeni zagotavlja- nje varnostne razdalje, omejeno število potnikov, maske. A ponovno – odgovora ministrstva še ved- no nimamo.« Ministrstvo šolam dodatne računalnike Šolsko ministrstvo glede zaščitnih sredstev še ni podalo informacij, šole pa so obvestili, da bodo preko javnega zavoda septembra vsaki šoli zagotovili dodatne prenosne računalnike. Ti bodo namenjeni izvajanju pouka, v primeru izrednih ukrepov pa učencem oziroma dijakom, ki nimajo opreme za sodelovanje pri izobraževanju na daljavo. Scenarije izvajanja pouka oziroma programov so pripravili še za srednje šole ter dijaške domove. Pri obojih se tako kot na ravni osnovnih šol predvideva prisotnost vseh dijakov. Kolofon Gremo v šolo – oglasna priloga Štajerskega tednika 18. avgust 2020 Urednica priloge: Simona Meznarič Avtorji prispevkov in fotografij: Natalija Škrlec, Mojca Vtič, Črtomir Goznik, STA in Media24 Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje: Daniel Rižner Trženje: Marketing družbe Radio-Tednik Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 18. 8. 2020  COLOR CMYK stran 22 GREMO V ŠOLO, oglasna priloga Štajerskega tednika2 V Mariboru bi imeli mednarodno osnovno šolo Župan Saša Arsenovič je že večkrat izpostavil potrebo po mednarodni osnovni šoli v Ma- riboru. Meni, da bi takšna insti- tucija pomembno prispevala k nadaljnjemu razvoju mesta in re- gije, saj bi pritegnila ljudi iz tujine k stalnemu bivanju na tem ob- močju. Zaenkrat so mednarodni osnovnošolski programi v Slove- niji le v Ljubljani. »Mednarodni osnovnošolski pro- gram v Mariboru potrebujemo, če želimo, da bo mesto privlač- no za izobražene strokovnjake in vlagatelje, ki si bodo želeli tukaj ustvariti družino, razvijati karie- ro ali vlagati. Zato ocenjujemo, da bi mednarodna osnovna šola pomembno pripomogla k razvo- ju mesta,« so povedali na občini. Zamisel so med drugim predsta- vili varuhu človekovih pravic Pe- tru Svetini, ki jo je podprl. »Zakaj ne bi omogočili takšnih pogojev, da bi pritegnili tudi tujce, ki bi de- lali in živeli v Sloveniji? Država bi lahko stopila Mariboru naproti in pomagala na primer pri ustanav- ljanju mednarodne šole in vrtca, kar bi tudi prebivalce preko meje pritegnilo, da se nastanijo v Mari- boru in tu zaživijo,« je ocenil med junijskim obiskom v Mariboru. Občina je idejo predstavila tu- di ministrici za izobraževanje, znanost in šport Simoni Kustec, a se zaveda, da takšen projekt do uresničitve potrebuje veliko priprav. Med drugim je treba najti prostor in ustrezen kader ter akre- ditirati šolski program, zato bo do uresničitve ideje najverjetneje trajalo še nekaj let. V register zasebnih vrtcev in šol, ki izvajajo mednarodne progra- me, so po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport vpisani štirje pravni subjekti. To sta Mednarodni šoli QSI in IES ter Francoska šola in Britanska mednarodna šola, vse s sede- žem v Ljubljani. Mednarodni pro- gram lahko izvaja tudi javna šola. To počneta Osnovna šola Danile Kumar Ljubljana in Šolski center Ljubljana. Zasebne mednarodne šole se fi- nancirajo same, medtem ko se program, ki ga izvaja javna šola, sofinancira iz državnega proraču- na. V skladu z zakonodajo mora med- narodni program osnovnošol- skega izobraževanja, tudi če ga izvaja zasebni zavod, vključevati najmanj 140 ur slovenščine na posamezno šolsko leto. IZOBRAŽEVALNI CENTER PIRAMIDA MARIBOR Srednja šola za prehrano in živilstvo Medpodjetniški izobraževalni center Višja strokovna šola ŠE VEDNO SE NAM LAHKO PRIDRUŽITE V PROGRAMIH:  SLAŠČIČAR  PEK  MESAR  POMOČNIK V BIOTEHNIKI IN OSKRBI  ŽIVILSKO PREHRANSKI TEHNIK (3+2)  INŽENIR ŽIVILSTVA IN PREHRANE ZA INFORMACIJE O VPISU: Raziščite in obiščite: www.icp-mb.si Pišite: info@icp-mb.si Pokličite: 02 320 86 16 Z znanjem rastemo in se povezujemo. Veliko praktičnega pouka in pozitiven odnos do živali Poklic veterinarskega tehnika lahko mladi pridobijo na mari- borski biotehniški šoli. Primeren je za tiste, ki imajo radi živali, ak- tivno delo, so odgovorni, spret- ni in natančni, imajo radi delo v naravi in so motivirani za učenje. Na osnovi pridobljenih znanj se lahko zaposlijo v veterinarskih bolnicah, ambulantah, v veteri- narsko-higienski službi, v živilski proizvodnji, laboratorijih, indu- striji zdravil, v živinorejskih ob- ratih, kmetijski proizvodnji in predelavi, na področju svetova- nja, v trgovini z živalmi in za ži- vali, salonih za nego živali, kot pomočniki v inšpekcijskem nad- zorstvu, policiji, vojski in drugod. Kot je pojasnil ravnatelj Anton Krajnc, se dijaki v okviru izobra- ževalnega programa naučijo vseh potrebnih strokovnih znanj pri obveznih in izbirnih strokov- Program veterinarski tehnik nih modulih: »V te je vključen praktični pouk, dijaki pa se izo- bražujejo tudi pri delodajalcih in se tako usposobijo za pomoč veterinarjem pri preventivi in zdravljenju živali, za delo v la- boratorijih, zavetiščih za živali, živalskih vrtovih, za delo v vete- rinarsko-higienskih službah, ži- vilski industriji, industriji zdravil in trgovini z živalmi in za živali. Prav tako se naučijo oskrbovati, negovati in vzrejati živali, varova- ti okolje ter zdravje ljudi in živali, uporabljati sodobno računalni- ško in informacijsko tehnologijo, uspešno komunicirati v poslovni situaciji in razvijati poslovno kul- turo. Vseskozi dijaki negujejo in razvijajo pozitiven odnos do ži- vali.« Večji del praktičnega pouka v programu veterinarski tehnik iz- vajajo v šolskem hlevu v Svečini, šolski učni veterinarski ambulan- ti, zavetiščih za živali, na učnih kmetijah in v konjeniških klubih. »V svojem šolskem hlevu imamo konje, čredo ovac in vietnamsko pujso. Tukaj se dijaki naučijo pra- vilnega pristopa in ravnanja z ži- valmi različnih vrst. Spoznajo osnovne pregledovalne metode, kot so merjenje telesne tempera- ture, tipanje in ocena pulza in di- hanja, evidence bolniških listov. Seznanijo se z etologijo domačih živali, pripravo krmnih obrokov in pomenom pravilnega krmlje- nja, pridobijo osnovna znanja iz reprodukcije in se srečajo z ne- go parkljev in kopit,« je pojas- nil ravnatelj Krajnc in dodal, da pri praktičnem pouku sodeluje- jo s Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor, Za- vetiščem za živali Maribor, konje- niškimi klubi, učnimi kmetijami ter z veterinarskimi bolnicami in ambulantami, osemenjevalnim centrom in Nacionalnim veteri- narskim inštitutom Veterinarske fakultete. Za delo, ki ga morajo znati op- ravljati v veterinarskih bolnicah in ambulantah, se dijaki uspo- sobijo v sodobno opremljeni šol- ski učni veterinarski ambulanti – kabinetni učilnici. Tam se na- učijo vseh potrebnih znanj in veščin, ki jih potrebujejo za sa- mostojno in odgovorno ravna- nje z živalmi. Pridobijo znanja za delo v recepciji, laboratoriju, ambulanti, operacijski dvorani in hospitalu, spoznajo namen sode- lovanja z lastniki živali, spoznajo delo z napravami v laboratoriju (hematološki, biokemijski ana- lizator, centrifuge, mikroskopi). Naučijo se pravilno shranjevati zdravila, jih pripraviti za uporabo in aplicirati na različne načine po navodilih veterinarja. Pridobijo osnovna znanja iz kirurgije (ki- rurški instrumentarij, sterilizaci- ja, asistiranje, priprava osebja in pacienta ter pooperativna oskr- ba pacienta). Dijaki spoznajo posebnosti pri negi malih živali, nudenje prve pomoči ter oskrbe- ti in negovati bolne živali. Šola vsako leto razpiše tri od- delke, in sicer 84 prostih mest, sprejme pa običajno 90 novin- cev, saj morebitne ponavljavce vpiše kot nadnormativne v po- samezni oddelek. V primeru, da je število vpisanih v prvem ro- ku večje od razpisanih prostih mest, se izvede postopek omeji- tve vpisa. »Zadnji dve leti omeji- tve vpisa ni bilo in smo sprejeli vse dijake, ki so se želeli vpisati v ta program. Dijaki iz oddaljenih krajev imajo možnost bivanja v več bližnjih dijaških domovih,« je pojasnil ravnatelj Anton Krajnc. Dijaki šolanje zaključijo s poklic- no maturo, nadaljujejo pa ga lah- ko na višjih in visokih strokovnih šolah, na veterinarsko fakulteto pa se lahko vpišejo dijaki, ki po- leg poklicne mature opravijo še maturitetni izpit (5. maturitetni predmet) iz kemije. Z opravlje- nim petim maturitetnim izpitom, ki ga določi fakulteta, lahko na- daljujejo šolanje tudi v nekaterih univerzitetnih programih. Štajerski TEDNIK torek, 18. 8. 2020 COLOR CMYK stran 23 GREMO V ŠOLO, oglasna priloga Štajerskega tednika 3 Mladi na podeželju še vedno v slabšem položaju Na pomen vključevanja mladih v odločevalske procese opo- zarjajo v Mladinskem svetu Slovenije, saj menijo, da lahko le tako rešujejo težave, s katerimi se soočajo. Najbolj pereči sta zaposlovanje in stanovanjska problematika. V Sloveniji je bilo ob začetku tega leta 310.000 mladih, starih med 15 in 29 let. Stopnja brezposelnosti v prvem četrtletju je bila z 11,5 odstotka najvišja med mladimi v starostni skupini od 15 do 24 let in se je glede na enako obdobje lani zvišala za 1,6 odstotne točke. Eden izmed razlogov za visoko stopnjo brezposelnosti med mladimi bi lahko bilo znižanje števila za- poslenih prek študentskega servisa; takih je bilo 23.000, ka- žejo statistični podatki. Med mladimi je sicer več kot 18.000 brezposelnih. »Mladi so podvrženi prekarnim oblikam zaposlitve, kot so delo za določen čas ali preko različnih pogodb, prisilni s. p. in drugo. Pogosto se zgodi, da že vstopijo v trideseta leta, pa kljub temu, da so ves čas po zaključku izobraževanja ali pa tudi že prej de- lali, nimajo niti dneva delovne dobe,« je pojasnila predsednica Mladinskega sveta Slovenije Anja Fortuna. To posledično vodi v pozno osamosvajanje mladih, pri čemer se srečujejo tudi z nezmožnostjo ureditve stanovanjskega vprašanja. Mladim so stanovanja pogosto popolnoma nedos- topna, tako za najem kot za nakup, in se zato danes izjemno težko osamosvojijo, kar vodi tudi v vse večje duševne stiske mladih, je prepričana. V mladinskem svetu posebej izpostavljajo mlade s podeželja, kjer so razlike med življenjem v mestu in na podeželju še ved- no zelo izrazite. Oddaljen in neurejen dostop do urbanih sre- dišč otežuje dostop mladim do kakovostnih zaposlitev in javnih storitev, kar jih po njenem mnenju dodatno postavlja v neenak položaj. Kljub temu, da stanovanjska problematika ni tako raz- sežna na podeželju kot je v mestih, tam rešujejo stanovanjsko stisko predvsem z dograditvijo na objektih staršev, kar lahko vodi v slabše osamosvajanje mladih in v povečanje njihovih stisk, je poudarila Fortuna. Prednosti bivanja pri nas: • • • • • • • • • • • • • • • Dijaški dom Ptuj, Arbajterjeva 6, 2250 Ptuj, tel.: 02/78-70-700, www.ddptuj.si DIJAŠKI DOM PTUJ Vsakemu dijaku se posebej posvetijo Dijaki imajo v času srednješolske- ga izobraževanja možnost bivati v Dijaškem domu Ptuj. Ravnatelj Ivan Hercog poudari, da to prina- ša številne prednosti, saj odpa- de vsakodnevna vožnja z vlakom, avtobusom ali avtomobilom, kar pomeni večjo prometno varnost, neodvisnost od vremenskih raz- mer, bistveno manjše možnos- ti zahajanja v razne konfliktne situacije z vrstniki. Dijaki tako prihranijo veliko časa, ki ostane za učenje, prosti čas, hobije in in- teresne dejavnosti, obenem pa imajo veliko možnosti za ogled prireditev in obiskovanje trenin- gov v klubih in društvih na Ptuju ter lažje udejstvovanje v raznih šolskih aktivnostih. »Vzorno je sodelovanje s šolami, starši in drugimi institucijami, ki pomagajo v procesu odrašča- nja in osamosvajanja. Cilj je, da dijaki, ki se odločijo za bivanje v domu, uspešno končajo šolanje, so lepo vzgojeni in postanejo sa- mostojni in odgovorni,« izpostavi. Dijaki bivajo v enoposteljnih in dvoposteljnih sobah. Zasede- nost ptujskega dijaškega do- ma se je zadnja leta ustalila pri 40 do 43 dijakov. Odvisna je tu- di od izobraževalnih programov, ki jih ponujajo srednje šole ptu- jskega območja. »Ker je dijakov manj, se vsakemu posvetimo in- dividualno, jih dobro spoznamo, pomagamo pri različnih težavah, spremljamo dijakovo izobraže- vanje, ocene, njihovo prisotnost pri pouku. To se vsako leto odra- ža pri odličnem učnem uspehu. V Dijaški dom Ptuj Ljudevita Pivka. Večinoma so na programu igre z žogo, kot sta no- gomet in odbojka. V domu je na razpolago manjši trim kabinet, ki je dobro obiskan, imajo tudi šolskem letu 2019/20 je bil uč- ni uspeh 100-odstoten. V domu nudimo brezplačno učno pomoč pri različnih predmetih. Če se po- kaže potreba po inštrukcijah pri specifičnih predmetih, poiščemo tudi zunanjo pomoč,« našteje rav- natelj. V Dijaškem domu Ptuj je zago- tovljeno redno pranje posteljnine. Dom ima svojo kuhinjo z jedilni- co, kjer je poskrbljeno za urejeno in zdravo prehrano. Bivanje v di- jaškem domu torej pomeni mno- go več kot le zagotavljanje toplih obrokov in postelje. Domski dija- ki radi obiskujejo športne termi- ne v sosednji telovadnici OŠ dr. klubsko sobo z namiznim nogo- metom in mizo za namizni tenis. Mladi se družijo še v televizijski sobi, knjige si lahko izposojajo v manjši knjižnici. Tedensko igranje bowlinga z donacijo omogoča Bowling center Ptuj. Priljublje- ne so družabne igre, kjer si dija- ki preko različnih iger popestrijo predvsem večere in se ob tem še bolje spoznavajo in socializirajo. Pri interesni dejavnosti oblikova- nja nastajajo različni izdelki, kot so voščilnice, slike, rute in podob- no. V Dijaškem domu Ptuj izvajajo tu- di delavnice s poudarkom pred- vsem na spoznavanju in učenju tehnik učenja, s področja sociali- zacije mladostnika in dviga samo- podobe, delavnice o pomoči pri razvijanju osebnosti ter na pre- ventivnem delovanju – o nevar- nostih alkohola, drog in kajenja, pa tudi o zdravi prehrani in varni spolnosti. Ravnatelj Ivan Hercog izpostavi, da so vse sobe opremljene s ka- belskim priključkom za internet, dom ima optično povezavo: »Hi- šni red je zasnovan tako, da je čas optimalno izkoriščen ter da ga je dovolj tako za šolske potrebe, za počitek, zabavo in prosti čas, ka- kor tudi za vodene in organizira- ne interesne dejavnosti ter razne delavnice. Dom je odprt od 18. ure v nedeljo do petka popoldan, ko dijaki odhajajo domov. V tem času so v domu vedno prisotni zaposleni, ponoči dela nočni var- nostnik, glavno vzgojno-izobra- ževalno delo z dijaki popoldan izvajajo vzgojitelji.« Če imajo starši v domu več otrok, so upravičeni do subvencionira- ne oskrbnine. V tem primeru se plačuje oskrbnina za enega dija- ka, drugim plača oskrbnino drža- va. Dijakom za bivanje v dijaškem domu izven kraja stalnega bivališ- ča pripada dodatek k štipendiji. V domu sicer upajo, da bo epide- miološka slika glede covida-19 v jeseni dovolj ugodna za »klasi- čen« način začetka šolskega leta 2020/21. »To pomeni, da bi dija- ki prišli v dom popoldan oziroma zvečer dan pred začetkom pouka, se namestili, tudi že malo spozna- li in potem lažje in bolj sproščeno napotili v šolo. Na različne mo- dele za organizacijo in izvajanje dejavnosti dijaških domov, ki jih pripravlja šolsko ministrstvo, je glede na manjšo zasedenost Di- jaški dom Ptuj dobro pripravljen. Ostaja pa dejstvo, da se mladi kljub izvajanju ukrepov za prepre- čitev širjenja virusa družijo in da potrebujejo socialni kontakt,« je dodal ravnatelj Ivan Hercog. Štajerski TEDNIK torek, 18. 8. 2020  COLOR CMYK stran 24 4 GREMO V ŠOLO, oglasna priloga Štajerskega tednika Vsako leto podelijo okoli tisoč štipendij Štipendije za deficitarne poklice so namenjene spodbujanju mladih za vpis v izobraževalne programe za poklice, za katere je na trgu zaznati razkorak med trenutnim in prihodnjim številom razpoložljivih kadrov in predvideno ponudbo delovnih mest. Cilji štipendij za deficitarne pok- lice so zagotavljanje ustreznega kadra na trgu dela glede na pov- praševanje delodajalcev, spodbu- janje vpisa na vrste in področja izobraževanja, ki pospešujejo go- spodarski razvoj in izboljšujejo za- posljivost, možnost zaposlovanja na področjih, kjer se tradicional- no zaposlujejo tujci, spodbujanje vpisa v izobraževalne programe srednjega poklicnega in strokov- nega izobraževanja, za katere sedaj ni dovolj zanimanja in jim grozi ukinitev, ter promocija po- klicnega in strokovnega izobra- ževanja. Štipendija znaša 102,40 evra mesečno. Vsako leto je po- deljenih do 1.000 štipendij, te pa se usklajujejo na način in v ro- ku, ki velja za transferje, v skladu z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in go- spodinjstvom v Republiki Slove- niji. Štipendije se izplačujejo do 15. dne v mesecu za pretekli me- sec na transakcijski račun štipen- dista. Štipendije za defi citarne poklice Največ zanimanja je za izobra- ževalne programe, za katere je tudi v šolskih letih razpisanih naj- več prostih mest, kar se odraža tudi v številu štipendistov. Naj- več štipendij je bilo dodeljenih za pridobitev poklicev mizar, me- hatronik operater, elektrikar, sla- ščičar, oblikovalec kovin-orodjar, najmanj štipendij pa je bilo dode- ljenih za pridobitev poklicev: iz- delovalec kovinskih konstrukcij, dimnikar, klepar-krovec, ekonom- ski tehnik (IS), tapetnik, kamno- sek, slikopleskar-črkoslikar … Vloge je treba oddati do 25. septembra Vlogo za štipendijo za deficitar- ne poklice za novo šolsko leto je moč oddati od 15. junija do 25. septembra 2020. Za pridobitev štipendije mora biti vlagatelj biti prvič vpisan v 1. letnik enega od izobraževalnih programov ter iz- polnjevati druge razpisne pogoje. Vlagatelj mora predložiti v celo- ti izpolnjen in podpisan obrazec Vloga za dodelitev štipendije za deficitarne poklice v šolskem letu 2020/2021 in fotokopijo spriče- vala zaključnega razreda šolske- ga leta 2019/2020; če vlagatelj v šolskem letu 2019/2020 ni zaključil predhodnega izobraže- vanja, mora priložiti fotokopijo spričevala zadnjega zaključnega razreda, ki ga je opravil v prete- klih letih, in ustrezno potrdilo o statusu po 12. členu ZŠtip-1, če vlagatelj ni državljan RS (npr. ko- pija dovoljenja za prebivanje »re- zidenta za daljši čas«). Vlogo je treba oddati na naslov Javnega štipendijskega, razvojnega, inva- lidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije. Vlagatelji, katerih vloge bodo iz- polnjevale pogoje javnega razpi- sa, bodo za dosego zastavljenega cilja tega javnega razpisa (tj. do- delitev 1.000 štipendij) izbrani po naslednjih merilih: • višja povprečna ocena v zaključnem razredu osnovne šole/nižje poklicne šole, • višja povprečna ocena iz- birnih predmetov v zaključ- nem razredu osnovne šole oz. strokovnih predmetov v zaključnem razredu nižjega poklicnega izobraževanja. Dijak lahko istočasno prejema državno štipendijo Letošnji nabor deficitarnih pok- licev: kamnosek, mehatronik operater, izdelovalec kovinskih konstrukcij, inštalater strojnih in- štalacij, oblikovalec kovin-orod- jar, elektrikar, avtokaroserist, pek, slaščičar, mesar, tapetnik, mi- zar, zidar, tesar, klepar-krovec, iz- vajalec suhomontažne gradnje, slikopleskar-črkoslikar, pečar-po- lagalec keramičnih oblog, gozdar, dimnikar, steklar, tehnik steklar- stva ter v dvojezičnih izobraževal- nih programih: ekonomski tehnik, ki se izvaja v italijanskem jeziku, avtoserviser (v italijanskem je- ziku), predšolska vzgoja (v ita- lijanskem jeziku), mehatronik operater (v madžarskem jeziku), strojni tehnik (v madžarskem je- ziku), kemijski tehnik (v madžar- skem jeziku) in ekonomski tehnik (v madžarskem jeziku). Prejemanje štipendije za defici- tarne poklice ne vpliva na višino otroškega dodatka, ravno tako ne vpliva na višino plačila dohodni- ne. Dijak lahko istočasno prejema državno štipendijo in štipendijo za deficitarne poklice. Če dijak ponavlja isti letnik oz. ne izpolnju- je pogojev za napredovanje v višji letnik, lahko štipendijsko razmer- je miruje, vendar ne več kot eno leto. V zaključnem letniku izobra- ževanja je zadnje izplačilo štipen- dije za mesec junij. SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM RADENCI Mladinska ulica 5, 9252 Radenci 3-letni program: GASTRONOMSKE IN HOTELSKE STORITVE (šolska in vajeniška oblika) Naziv poklicne izobrazbe: GASTRONOM HOTELIR Zaključek izobraževanja: zaključni izpit in zaposlitev ali nadaljevanje v programu gastronomija (2 leti) in poklicna matura ter možnost nadaljevanja izobraževanja – študij Na SŠGT Radenci mladim ponujamo vse, kar je danes mogoče ponuditi na področju gastronomije in turizma. Izvajamo kvalitetne oblike dela s praktičnim izobraževanjem v šoli, sodelujemo v projektih ter skrbimo za povezanost med dijaki, delodajalci, učitelji in starši. Vabimo vas, da se odločite za izobraževanje na naši šoli! IZKORISTI TUDI PREDNOSTI, KI JIH PONUJATA ŠOLA IN DIJAŠKI DOM SŠGT RADENCI V ČASU PANDEMIJE COVIDA-19: ŠOLA JE MAJHNA, SAJ JO OBISKUJE BLIZU 170 DIJAKOV; NA ŠOLI IN V DIJAŠKEM DOMU IMAMO USTREZNE PROSTORSKE POGOJE ZA VARNO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO IN BIVANJE; OB UPOŠTEVANJU VSEH VARNOSTNIH UKREPOV NIJZ IN MIZŠ BO POUK MOGOČ LE V ENI IZMENI. 4-letni program: GASTRONOMIJA IN TURIZEM Naziv strokovne izobrazbe: GASTRONOMSKO-TURISTIČNI TEHNIK Zaključek izobraževanja: poklicna matura in zaposlitev ali nadaljevanje izobraževanja – študij SŠGT RADENCI JE ŠOLA Z DIJAŠKIM DOMOM. DIJAŠKI DOM SŠGT RADENCI NUDI: NOVE, PRENOVLJENE PROSTORE, ENOPOSTELJNE SOBE, UČENJE IN UČNO POMOČ, UGODNO LEGO OB AVTOBUSNI POSTAJI ... Odloči se za bivanje v dijaškem domu! IZKORISTI USTVARJALNOST, KI JO PONUJATA ŠOLA IN DIJAŠKI DOM SŠGT RADENCI: UČENJE ZA POKLIC in ŠTUDIJ ŠOLSKA in DRŽAVNA TEKMOVANJA, MEDNARODNA TEKMOVANJA PROJEKTI in DELAVNICE SPOZNAVANJE DOMAČE IN SVETOVNE KULINARIKE DOŽIVETJA S POMEMBNIMI GOSTI PRIDOBIVANJE DELOVNIH IZKUŠENJ DOMA IN V TUJINI ODKRIVANJE NOVIH DEŽEL, STROKOVNE EKSKURZIJE … 2-letni nadaljevalni program: GASTRONOMIJA Naziv strokovne izobrazbe: GASTRONOMSKI TEHNIK Zaključek izobraževanja: poklicna matura in zaposlitev ali nadaljevanje izobraževanja – študij VABI NA VPIS Tel.: 02 5669 160, 0 41 605 161, e-naslov: info@ssgtr.si, splet: www.ssgtr.si Štajerski TEDNIK torek, 18. 8. 2020 COLOR CMYK stran 25 5GREMO V ŠOLO, oglasna priloga Štajerskega tednika Poklici v gostinstvu Razmere se počasi izboljšujejo Po nekajletni rasti slovenskega turizma so se slovenske turistične družbe soočale z izzivi zagotavlja- nja delovne sile v operativnih procesih. Na to je opozarjal tudi Sindikat gostinstva in turizma v sektorju, ki je izpostavljal številne težave v panogi. Tudi zaradi tega je poklic v zadnjih letih postal vse manj zaželen in vse bolj odvisen od tuje ali študentske delovne si- le. Razlogi za pomanjkanje kadra so večplastni, od neugodnega delovnega časa, težkih pogojev dela, slabih plač in to, da poklic ni cenjen, saj na primer poklic na- takarja lahko opravlja vsak, tudi če nima ustrezne izobrazbe. Slo- venski gostinski delavci so pred koronakrizo raje odhajali na de- lo v Avstrijo – tam je lani najnižja povprečna plača v panogi znaša- la 1.500 evrov bruto in za delo natakarja 1.700 evrov bruto, pri nas pa je bilo v tej panogi še ve- liko delavcev na minimalni plači. Kot so pojasnili na Turistično-go- stinski zbornici Slovenije, so pred krizo delodajalci kadre zagotav- ljali iz več virov: redno zaposleni, zaposleni za določen čas, študen- tje, upokojenci, samostojni podje- tniki. V vedno večjem številu so družbe zaposlovale tujce. ’’S ko- ronakrizo in zaustavitvijo poslova- nja panoge so se družbe najprej odpovedale delavcem, ki niso bili v delovnem razmerju. To še ved- no velja za destinacije, ki tudi v poletni sezoni beležijo nižjo za- sedenost kapacitet, v destinaci- jah z dobrim obiskom pa družbe ponovno zaposlujejo. S predvi- denim postopnim izboljševanjem zasedenosti bodo družbe pred ponovno nalogo zagotavljanja delovne sile. Verjamemo, da se bodo ponovno posluževale naš- tetih oblik zaposlovanja,’’ so po- jasnili. V gostinstvu in turizmu je bilo v zadnjem času prisotnih veliko tu- jih delavcev, ki slabo govorijo ali sploh ne govorijo slovensko. Za- poslovanje tujcev je po mnenju Turistično-gostinske zbornice Slo- venije v okoliških državah z razvi- Smo študentom prijazna šola, ki goji kreativen in inovativen odnos s turističnim gospodarstvom ter spodbuja mednarodno mobilnost. Izvajamo dva višješolska študijska programa: Gostinstvo in turi- zem ter Velnes. Šola ima svoje prostore v novi, sodobni stavbi na Cafovi 7 v Mari- boru, v neposredni bližini avtobusne in železniške postaje. Študen- ti imajo za osvajanje znanja in spretnosti na voljo najsodobnejšo infrastrukturo. Izvajamo redni in izredni študij, kar pomeni, da so naša vrata široko odprta vsem generacijam. Izkušnje dela v stroki študenti programa Gostinstvo in turizem pri- dobivajo tudi v šolski restavraciji in kavarni Sedem, ki je bila juni- ja letos nagrajena s prestižnim Michelinovim krožnikom in v kateri ste dobrodošli vsi, ki v Mariboru iščete tradicionalno kulinariko s pridihom sodobnosti in mladostne kreativnosti. Študenti programa Velnes ob spoznavanju teoretičnih osnov stro- ke in poslovnih vsebin svoje znanje in veščine pridobivajo tudi na velneških vikendih, ki jih preživijo izven šolskega okolja. Pri krei- ranju in izvajanju strokovnih vsebin se tako najprej vživijo v vlogo gosta in kasneje tudi v vlogo izvajalca ter organizatorja aktivnosti. Ob tem hkrati odkrivajo možnosti svojega bodočega kariernega ra- VSGT MARIBOR – harmonija Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor (VSGT) zagotavlja odlično izhodišče za vse, ki želijo svojo kariero ustvariti v storitvah gostoljubja in vidijo izziv v dejavnosti tu- rizma, gostinstva ali velnesa. MIC Akademija kulinarike in turizma VSGT Maribor je namenje- na izpopolnjevanju znanja in izkušenj (usposobljenosti) vsem, ki so formalno šolske klopi že zapustili, se pa zavedajo pomena vse- življenjskega učenja. Akademija nudi delavnice in izpopolnjevanja vsem, ki želijo biti v trendu in pridobivati nove izkušnje za kakovo- stnejši vsakdan. Na VSGT Maribor se vedno dogaja. zvoja in udejstvovanja v stroki, ki nudi veliko možnosti oblikovanja poklicev prihodnosti. VSGT Maribor je središče kakovostnega izobraževanja, ki ustvarja strokovnjake z domačim in mednarodnim slovesom. To dokazujejo številne nagrade, ki jih s tekmovanj doma in v tujini prinesejo naši študenti, prav tako pa tudi naziv »School of the year« (Šola leta), ki smo ga leta (je daleč nazaj za to mladino) prejeli v konkurenci med- narodnih šol, združenih v mreži najboljših evropskih hotelirskih šol, EURHODIP. Izjemno smo ponosni tudi na naše mednarodno sode- lovanje in razvito mrežo partnerjev, s katerimi sodelujemo v okviru možnosti projekta Erasmus+. Študentom omogočamo pridobiva- nje izkušenj in mreženje v tujini, kar pomembno vpliva na njiho- vo strokovno rast in širjenje možnosti kasnejše zaposlitve, ob tem pa zvišuje tudi njihovo vrednost in zanimivost (privlačnost) na trgu dela. Za uspešno delo na tem področju smo prejeli že osem jabolk kakovosti, kar je najvišje nacionalno priznanje za izvedbo in organi- zacijo mobilnosti študentov in zaposlenih. Za študij na VSGT se lahko prijavite še v jesenskem roku. Pišite nam na referat@vsgt-mb.si. Poiščite in spremljajte nas na www. vsgt.si, www.sedem.si, FB in Instagramu. Postanite del ekipe in oblikujte storitve prihodnosti. Vidimo se na VSGT Maribor! tim turizmom uveljavljena oblika zagotavljanja kadrov v turizmu, zato tudi Slovenija ni izjema. Po- membno pa je, da družbe tem za- poslenim zagotovijo kakovostno usposabljanje – strokovne vešči- ne, poznavanje jezika ter poskrbi- jo za njihovo bivanje. Tudi glede plačila zaposlenih po vedenju zbornice obstajajo raz- lične prakse: ’’Po naših informa- cijah v večjih družbah upoštevajo zakonska določila in zaposlene nagrajujejo bolje, saj se zaveda- jo, da prav zaposleni tvorijo osno- vo za kakovostno storitev in s tem uspešno poslovanje družb.’’ Sicer pa so se trendi zaposlovan- ja v gostinstvu v zadnjih mesecih precej spremenili. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje so v zadnjih letih na področju gostin- stva beležili povečevanje zapo- slitvenih možnosti, zaradi česar je prihajalo do pomanjkanja ustreznega kadra. Pred koronakri- zo je bilo težko najti tako kuharje kot natakarje. Po razglasitvi epi- demije covid-19 v letošnjem mar- cu so se trendi spremenili, saj je bilo gostinstvo s turizmom med najbolj prizadetimi dejavnostmi. Razmere se trenutno nekoliko izboljšujejo, vendar je povpra- ševanja delodajalcev manj. V le- tošnjih prvih sedmih mesecih so delodajalci s področja gostinstva Zavodu sporočili 3.857 prostih delovnih mest, kar je 34 % manj kot v enakem obdobju lani. Štajerski TEDNIK torek, 18. 8. 2020  COLOR CMYK stran 26 GREMO V ŠOLO, oglasna priloga Štajerskega tednika6 Ko veš s kom delaš! POSLOVALNICA PTUJ TRSTENJAKOVA ULICA 5A 2250 PTUJ TEL.: 02/ GSM: 031/329 848 E MAIL: INFO.PTUJ@SSMB.SI Najbolje so plačana strokovna dela Za številne mlade delo preko štu- dentskega servisa pomeni način dodatnega zaslužka in pridobiva- nja prvih delovnih izkušenj. Kot pojasnjujejo v Študentskem ser- visu Maribor, je običajno ponud- ba del v začetku leta manjša, poleti pa večja. Koronavirus je letos v aprilu, maju in juniju po- nudbo zelo zmanjšal, zdaj pa že opažajo večji obseg dela. Petra Kac iz Študentskega servi- sa Maribor je izpostavila, da med ponujenimi deli prevladujejo pro- izvodna dela, delo v trgovini (pro- Dom, kjer mladi pridobijo nove prijatelje in dragocene življenjske izkušnje Dijaški dom Maribor ima na voljo 160 sob, za oddajanje dijakom in študentom ter gostom je na raz- polago 140 sob z dvema ležiš- čema. Ob doplačilu je mogoče v sobi bivati tudi sam, za kar se od- ločajo pretežno dijaki. Kot pojasni ravnatelj Andrej Fištravec, je v Sloveniji povpreč- na zasedenost javnih domov ne- kaj čez 50-odstotna: ’’Naš dom je v zadnjih letih povprečno zaseden 65-odstotno, če pri tem upošteva- mo tudi zasedenost sob s študen- ti. Postopek za pridobitev sobe v našem dijaškem domu je dokaj preprost – dijaki oddajo pisno prijavo, sestavni del katere so tu- di overjeni podatki plačnika stro- škov bivanja v domu. Najem sobe in prehrana v dvoposteljni sobi znaša 220 € mesečno, v enopos- teljni sobi pa 250 € na mesec.’’ Da bi dosegli zastavljeni cilj – us- pešno šolanje, so v domu organi- zirane obvezne učne ure od 16. do 18. ure. Dijakom, ki imajo v tem času treninge ali druge šol- ske obveznosti, se učne ure prila- godijo. Učenje poteka v učilnicah, učno pomoč pa nudijo vzgojitelji- ce in študentje – prostovoljci. V sodobnem, globalnem sve- tu je sposobnost sodelovanja z drugimi ključna kompetenca in vrednota. To spoznanje je pripe- ljalo do sodelovanja s profesor- ji in študenti različnih slovenskih in tujih fakultet, s Centrom za sluh in govor Maribor, z NK Ma- ribor, z Zavodom za novodobno izobraževanje, s Slovensko filan- tropijo, z Amnesty international, z MKC-jem, z Zavodom Nefiks, z Društvom za boljši svet, z ZPM in številnimi drugimi organizaci- jami. Čez dan v učilnicah dijaške- ga doma poteka pouk za učence Centra za sluh in govor Maribor, tuji dijaki in študentje pa se vklju- čujejo v delovni proces (pomoč v kuhinji, vzdrževalna dela, ureja- nje okolice), sodelujejo pri špor- tnih aktivnostih ali tam le bivajo. Tovrstne izmenjave omogočajo dijakom, da se učijo sožitja s pri- padniki drugih kultur, spoznava- jo različne običaje, da izmenjajo izkušnje, urijo komunikacijo v tu- jem jeziku, pridobijo nove pri- na voljo trije obroki z izjemo pet- ka, ko imajo dijaki zajtrk in kosilo. Dom nudi tudi dietno prehrano, za katero je treba predložiti zdrav- niško potrdilo o upravičenosti le-te. Dijaki, ki se iz upravičenih ra- zlogov ne morejo ob za to določe- nem času prehranjevati v domu in želijo hladen obrok - suho kosilo, morajo o tem vsaj dva dni prej ob- vestiti vzgojitelja. Ravnatelj Fištravec o trenutnih razmerah glede covida-19 pove, da sistem bivanja postopoma pri- lagajajo novim korona razmeram: ’’To pomeni, da upoštevamo vsa higienska navodila ter socialno distanco. Vstop v dom je omejen samo na uporabnike, obvezno je razkuževanje in umivanje rok, ni dovoljeno druženje po sobah, ob vhodu v dom bomo merili tem- peraturo, pred vsakim etažnim vhodom v sobe so nameščene plastenke za razkuževanje rok, po domu izven sob je treba upo- rabljati zaščitne maske. Skupaj z MIZŠ in NIJZ pa imamo tudi raz- delane scenarije za primere za- ostritve korona razmer.’’ Dijaški dom Maribor Študentsko delo daja, dela v skladišču) in strežba. »Zasledili smo, da se delodajal- ci največkrat odločijo za plači- lo 5,40 evra/uro, kar je najnižja določena bruto urna postavka. Med študenti je največ interesa za dela v administraciji oz. pisar- niška dela. Najbolje so plačana strokovna dela, kjer se zahtevajo specifična znanja – na primer za programiranje, računalniško obli- kovanje. Dobro plačana dela so tudi tista dela, ki trajajo samo za en dan, ker se delodajalec zave- da, da mora postaviti večjo urno postavko, da bo najhitreje in za- nesljivo dobil osebo za delo – na primer fizična dela, kot je prenos raznih stvari,« je pojasnila. Zaradi pandemije koronavirusa je upadla tudi ponudba študentskih del – zaradi protikoronskih ukre- pov ni nobenih večjih dogodkov, sejmov, športnih dogodkov, po- sledično je manjša ponudba na področju promocij, hostesnega dela, animacij, dela v turizmu. Po- nudba študentskih del je upadla za dobrih 20-30%, povpraševanje študentov pa je ostalo enako, za- to delodajalci prej dobijo želeno delovno silo. Petra Kac je pojasnila še, kakšen je sistem plačila za delo, opravlje- no preko študentskega servisa: »Podjetje odda obračun opravlje- nega dela študentov, študentski servis izstavi račun, podjetje pa ima običajno 10 dni časa, da ga poravna. Študentski servis med tem študentom založi zaslužek na njihov TRR, običajno še isti ali naslednji delovni dan (odvisno, kdaj je bil oddan obračun), pod- jetje pa račun naknadno poravna servisu. Zaradi krize je razumljivo prihajalo do zamude plačil, ven- dar se na študentskem servisu seveda trudimo razumeti razme- re.« Od leta 2015 se del zaslužka od študentskega dela šteje v pokoj- ninsko dobo, pokojninska doba pa se preračunava na podlagi bruto zneska na napotnici. Dolo- čena najnižja bruto urna postav- ka je 5,40 evra/uro. Študentom in dijakom se odvaja 15,5-odsto- tni prispevek za pokojninsko in in- validsko zavarovanje, kar se šteje v pokojninsko dobo. Neto znesek, ki ga študent prejme na TRR, je tako 4,56 evra/uro. Kdo sploh lahko dela preko štu- dentskega servisa? Osnovnošolci lahko prvič delajo prek študent- skega servisa, ko dopolnijo 15 let in se vpišejo v srednjo šolo. Dela- jo lahko tudi redni dijaki, ki imajo status dijaka v Sloveniji ali tujini in so dopolnili 15 let, študentje, ki imajo status rednega ali izredne- ga študenta v Sloveniji ali v tujini, pa tudi udeleženci izobraževanja odraslih (izredni dijaki). Prek štu- dentskega servisa lahko delajo še izredni dijaki, ki so mlajši od 26 let, se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja, niso v delovnem razmerju, niso prijavlje- ni pri Zavodu za zaposlovanje kot brezposelne osebe, se ne izobra- žujejo v skladu s predpisi o zapo- slovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, pa tudi tujci, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov opravljajo študijske obveznosti v Sloveniji, in tujci, ki študirajo v Sloveniji. Kdor želi opravljati delo prek štu- dentskega servisa, se mora za začetek včlaniti v študentski ser- vis. Vse lahko opravi po spletu na spletni strani servisa. Ko je včlani- tev urejena, lahko naroči študent- sko napotnico in prične delati. Pomembno je, da je napotnica izstavljena najkasneje na dan pri- četka dela, naročiti pa jo je mogo- če na spletu ali po telefonu. jatelje in dragocene življenjske izkušnje. Dijaki morajo biti v domu do 21. ure, svoj prihod so dolžni prijavi- ti pri vratarju – vsak večer po 21. uri, ob nedeljah ali med tednom ob prvem prihodu od doma. Vsak dan so v Dijaškem domu Maribor Štajerski TEDNIK torek, 18. 8. 2020 COLOR CMYK stran 27 GREMO V ŠOLO, oglasna priloga Štajerskega tednika 7 Temeljne in poklicne kompetence 2018 – 2022 Usposabljanja in spopolnjevanja ISIO svetovalno središče Socialna aktivacija Tečaji Srednje šole: Predšolska vzgoja, Ekonomski tehnik, Trgovec Visokošolski in magistrski študij Pridobite povrnjeno šolnino - do 2.500 EUR! 040 258 593 Ne glede na starost je dobro poskrbeti za ustrezno zavarovanje Nesreča nikoli ne počiva, zato je tudi za mlade priporočljivo, da poskrbijo za ustrezno zava- rovanje. Ponudba zavarovalnic je zelo pestra. V Zavarovalnici Sava dijakom in študentom, ob življenjskem zavarovanju in zavarovanju av- tomobila ter doma (če ga ima- jo) svetujejo sklenitev šolskega nezgodnega zavarovanja, ki je v času šolanja in študija nujno pot- rebno v primeru nezgode, ki se aktivnim šolarjem lahko pripeti kadarkoli. Ob izboru šolskega ne- zgodnega zavarovanja svetujejo, naj ne bo edino vodilo dnevna odškodnina. Pomembnejša kot dnevna odškodnina je namreč odškodnina, ki jo zavarovanci prejmejo v primeru invalidno- sti, saj si lahko le tako v primeru najhujšega finančno opomore- jo in prejmejo primerno finanč- Zavarovanja za mlade Za varen obisk gora Za varen obisk gora je ključno, da se dobro pripravite in ste previdni. Dobra priprava na turo vam bo prihranila marsi- katero težavo. Preverite ali imate v nahrbtniku vse potrebne stvari. Preverite vremen- sko napoved. Planinski vzpon ali po- hod začnite dovolj zgo- daj. Pripravite načrt poti, ugotovite, koliko ča- sa boste potrebovali in preverite, kakšen je teren vaše poti. Predvsem naj bo tura primerna vaši fizični in psihični pripravljenosti. Pripravite se in pridobi- te prave informacije od vodnikov PZS ali gor- skih vodnikov, znancev in spletnih strani (www. pzs.si in www.grzs.si). Pri različnih spletnih stra- neh bodite pozorni, saj po spletu krožijo številni podatki, ki so lahko zava- jajoči. Izberite varna mesta za počitek, kjer ni nevar- nosti zdrsa, padajočega kamenja, snežnih plazov in niso direktno na son- cu. Zaščitite se pred son- cem s kremo primernega faktorja, pokrivalom in sončnimi očali. Na zah- tevnih in zelo zahtevnih poteh uporabljajte sa- movarovanje s pomočjo plezalnega pasu in varo- valnega kompleta. Če zaradi nepredvidene ovire na poti ne morete varno nadaljevati, se pra- vočasno obrnite. Uživajte zadostne koli- čine tekočin in hrane. Vprimeru nenadnega poslabšanja vremena si čim prej poiščite zavetje v planinski koči ali biva- ku. Če to ni možno, ses- topite z izpostavljenih grebenov in ture ne na- daljujte. Obvezna oprema, ki mo- ra biti v nahrbtniku vsa- kega planinca ne glede na vrsto ture, je: alu-folija ali velika črna vreča in bi- vak vreča, komplet prve pomoči, čelna svetilka in rezervne baterije, mobil- ni telefon s polno bate- rijo, beležka in navaden svinčnik, sveča in vžiga- lice v vodo neprepustni vrečki, kapa in rokavice, železna rezerva (hrana, ki ima visoko energijsko vrednost in dolg rok ob- stojnosti, je lahka in ima majhen volumen). Pripo- ročljiva je tudi palica za pomoč pri hoji in čela- da, seveda pa se v gore nikakor ne podajte brez ustreznih pohodniških čevljev. Čevlje preizkusi- te proti koncu dneva, ko so noge utrujene in zate- čene, saj bo tako tudi na turi. Preizkusite jih s po- dobnimi nogavicami, kot jih boste nosili na turi. Ne izberite prevelikih in ne premajhnih čevljev. izredni študent …) in niso v de- lovnem razmerju oziroma ne op- ravljajo pridobitne dejavnosti. Pri ceniku za otroke, stare 14 let in več, je mogoče izbirati med naslednjimi zavarovalnimi riziki: nezgodna smrt, progresivna in- validnost, dnevna odškodnina, bolnišnični dan, zdraviliški dan, nezgodna renta – 5-letna (vsaj 30% invalidnost), nezgodna renta – 5-letna (vsaj 50% invali- dnost), nadomestilo za zlom kos- ti zaradi nezgode. Zavarovalni riziko Nezgodna smrt velja samo za zavarovanje otrok, starih vsaj 14 let, zavaro- valna vsota se izplača v primeru smrti zavarovanca, ki je posledi- ca nezgode. Pri zavarovalnem riziku Pro- gresivna invalidnost se zava- rovalna vsota izplača, če pri zavarovancu zaradi nezgode nastopi invalidnost. Pri invali- dnosti do 50 odstotkov je delež zavarovalne vsote enak deležu invalidnosti. Za vsak odstotek invalidnosti, ki presega 50 od- stotkov, se izplača trikratni de- lež zneska zavarovalne vsote. V primeru 100-odstotne invalidno- sti se izplača dvojna zavarovalna vsota. Pri zavarovalnem riziku Meseč- na nezgodna renta se v pri- meru 50-odstotne nezgodne invalidnosti ali več upravičencu v obdobju 5 let izplačuje dogo- vorjena mesečna renta. Pri Zavarovalnici Triglav dijakom in študentom svetujejo, da po- skrbijo za svojo finančno varnost s sklenitvijo naslednjih zavaro- vanj, ki jih ponujajo: Nezgodno zavarovanje za mla- de, ki krije posledice nezgod do- ma in v tujini; če je dijak oziroma študent športnik, priporočajo pa- ket ŠPORT. Prednost prenovlje- nega nezgodnega zavarovanja za mlade je v takojšnji asistenčni pomoči po nezgodi in v izplačilu zavarovalnine pred zaključkom zdravljenja. Dopolnilno zdravstveno zavaro- vanje, s katerim se izognejo do- plačilom za zdravstvene storitve, ki jih osnovno zdravstveno zava- rovanje ne krije. Zavarovanje potovanj v tujino – mnogi mladi čas srednje šole in študija izkoristijo za potovanja. Zavarovanje potovanj v tujino krije področje celega sveta. Za primer izmenjave v tujini pri- poročajo zavarovanje za študij v tujini. Avtomobilsko zavarovanje MLA- DI VOZNIK – je samostojna za- varovalna polica in je vezana na osebo in ne vozilo. Premijo lahko mladi voznik zniža z udeležbo na delavnici Triglav mladi in z var- no vožnjo, dokazano z aplikaci- jo DRAJV. Zavarovanje elektronskih naprav – mnogokrat je elektronska oprema najdragocenejša lastni- na, ki jo ima študent. Zavaro- vati je mogoče vse elektronske naprave, kot so računalniki, pre- nosniki, tablice, mobilni telefoni, kamere, fotoaparati … Mladi naj pomislijo tudi na var- čevanje. To lahko naredijo z Naložbenim življenjskim zavaro- vanjem Fleks. Še več nasvetov o zavarovanju za dijake in študente na portalu Vse bo v redu v članku z naslo- vom Pet stvari, ki jih ne boš zve- del na faksu. Za mlade, ki ob študiju že pridobivajo delovne izkušnje in si prislužijo kakšen evro, pa so nasvete zbrali v čla- nek Sam svoj šef? Pomisli tudi na zavarovanje. Ponudbo in pre- mije lahko dijaki in študenti pre- verijo na spletni strani triglav.si, kjer lahko večino zavarovanj tu- di sklenejo. no odškodnino za nezgodo, ki se jim je pripetila. Predvsem je pomembno, da so zavarovanci ustrezno zavarovani za primer hujših posledic nezgode in da ob sklenitvi zavarovalec izbere ustrezno visoko zavarovalno vso- to, predvsem za invalidnost. Ob nastopu invalidnosti je namreč treba za zavarovanca ustrezno poskrbeti. S primerno visoko za- varovalno vsoto je zavarovancu moč omogočiti boljše in hitrejše zdravljenje, okrevanje, poskrbe- ti pa je mogoče tudi za ustrezno prilagoditev bivanja in prevo- znega sredstva (preureditev sta- novanja, preureditev ali nabava novega, ustreznejšega prevozne- ga sredstva za prevoz invalidne osebe). Zavarovanje je namenje- no osebam do dopolnjenega 26. leta starosti. Po zaključku osnov- ne šole se lahko zavarujejo le, če imajo ob sklenitvi zavarovanja ustrezen status (dijak, študent, Štajerski TEDNIK torek, 18. 8. 2020  COLOR CMYK stran 28 GREMO V ŠOLO, oglasna priloga Štajerskega tednika8 Zaradi epidemije letos pogoji pridobivanja štipendij prilagojeni Mladi v času epidemije najbolj pogrešali socialne stike Zoisova štipendija je namenjena dijakom, študentom in udeležen- cem izobraževanja odraslih kot spodbuda za doseganje izjemnih dosežkov in s tem ustvarjanje dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja, razvojne de- javnosti in umetnosti. Kot pojasnjujejo na Javnem šti- pendijskem, razvojnem, invalid- skem in preživninskem skladu Republike Slovenije, skupna vi- šina razpisanih sredstev na javnem razpisu za dodelitev šti- pendij za posamezno raven iz- obraževanja za šolsko oziroma študijsko leto 2020/2021 zna- ša 3.500.000,00 evrov. Števi- lo podeljenih štipendij bo znano po zaključenem postopku obrav- nave vlog. Rok za oddajo vlog za pridobitev štipendije je za dijake 7. 9. 2020, za študente pa 7. 10. 2020. Vloge za nadaljnje preje- manje Zoisove štipendije pa mo- rajo štipendisti vložiti najkasneje zadnji dan predhodnega šolske- ga oziroma študijskega leta. Zoisove štipendije se dodelijo najuspešnejšim vlagateljem vlog, ki izpolnjujejo splošne in posebne pogoje – izkazujejo vsaj en ustre- zen izjemni dosežek, dosegajo zahtevan šolski oziroma študij- ski uspeh, izpolnjujejo tudi osta- le zahtevane pogoje in prehajajo na višjo raven izobraževanja, na kateri Zoisove štipendije še niso prejemali. Zoisova štipendija ni združljiva z državno štipendijo, s štipendijo Ad futura, niti s štipendijo za Slo- vence v zamejstvu in po svetu. Hkrati s Zoisovo štipendijo se lah- ko prejema kadrovsko štipendijo (razen, če ta tega ne dovoljuje), štipendijo za deficitarne poklice in tudi štipendijo Ad futura za štu- dijske obiske in za sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali razisko- vanja. Zaradi letošnje situacije, pove- zane z epidemijo koronavirusa, zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epi- demije covid-19 ureja tudi podro- čje štipendiranja. Na področju Zoisovih štipendij prinaša nasled- nje spremembe: • ob prehodu med ravnmi izo- braževanja lahko vlagatelj v letu 2020/2021 uveljavlja izjemni dosežek, ki ga je do- segel v šolskem oziroma štu- dijskem letu 2017/2018 in 2018/2019 in znanstveno- raziskovalno nalogo ali znan- stveni prispevek v strokovni ali znanstveni publikaciji ali zborniku, objavljeno v šol- skem oziroma študijskem le- tu 2018/2019 in 2019/2020; • za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za leto 2020/2021 lahko štipendist uveljavlja izjemni dosežek, ki ga je dosegel v času izobraže- vanja na ravni izobraževanja, za katero uveljavlja pravico do Zoisove štipendije, pri če- mer lahko ponovno uveljavlja izjemni dosežek, ki ga je uve- ljavljal oziroma bi ga lahko uveljavljal v šolskem oziroma študijskem letu 2019/2020; • štipendijsko razmerje štipen- distu v letu 2020/2021 miru- je, če štipendist ne napreduje v višji letnik in če štipendist do 30. 9. 2020 ne zaključi izobra- ževalnega programa oziroma ne pridobi višje ravni izobraz- be. Javni štipendijski, razvojni, in- validski in preživninski sklad pa je objavil tudi Javni poziv za na- daljevanje prejemanja Zoisove štipendije po Zakonu o štipen- diranju (Zštip) za študijsko le- to 2020/2021. Namenjem je tistim štipendistom, ki so Zoi- sovo štipendijo pridobili po sta- rem ZŠtip, torej najkasneje v študijskem letu 2013/2014, in v študijskem letu 2020/2021 nadaljujejo izobraževanje na is- ti ravni ali stopnji izobraževanja, in sicer v istem ali višjem letni- ku izobraževalnega programa, za katerega jim je bila pravica do Zoisove štipendije že dode- zaradi odsotnosti javnega prevo- za pomagati drugim. Nadaljnjih 53 odstotkov je odgovorilo, da javni prevoz sicer redno upora- bljajo, a ga v času epidemije niso nujno potrebovali. Kar 47 odstotkov jih je odgovo- rilo, da so se jim prihodki v času epidemije znižali. Za četrtino pri- hodki v tem času niso zadošča- li njihovim osnovnim potrebam. Znižanje v mladinskem svetu pri- pisujejo predvsem znižanju po- treb po študentskem delu kot tudi ostalih oblikah dela. V obdobju samoizolacije in odsot- nosti običajnih stikov z ljudmi se je za del mladih okrepil občutek osamljenosti. Na vprašanje, ali so se v primeru stiske lahko obrnili na koga od bližnjih, je 15 odstot- kov mladih žensk in sedem od- stotkov moških odgovorilo, da ne in da so se večino časa čutili pre- puščene same sebi. Glede omejitvenih ukrepov v ča- su epidemije je 49 odstotkov mla- dih žensk in 36 odstotkov moških odgovorilo, da so se držali popol- noma vseh ukrepov in priporočil. Mladi so v času epidemije si- cer najbolj pogrešali stike z ljud- mi, bodisi s konkretnimi osebami iz njihovega življenja (prijatelji, sorodniki, partnerji) bodisi od- sotnost normalnih socialnih sti- kov nasploh. Na to je opozorilo kar 69 odstotkov anketiranih. Najpogosteje jim je manjkal rav- no stik s sošolci, saj so pogrešali skupno učenje, medsebojno po- moč in podobno. Pri vplivu odsotnosti programov mladinskih organizacij na mlade pa je bil največkrat obkljukan od- govor, da so pogrešali predvsem druženje znotraj organizacije. Velika večina mladih anketiran- cev (85 odstotkov) je v obdobju epidemije zaznala tudi pozitivne spremembe. Na vprašanje, kate- re so tiste spremembe, ki bi jih veljalo obdržati, pa so odgovarjali tako v smislu sprememb pri sebi oz. na osebni ravni kot sprememb v ožjem ali širšem okolju. Navajali so preventivne ukrepe kot higienske standarde za pri- hodnost, zdrav življenjski slog, trajnostno naravnanost v smislu varovanja okolja, mirnejši tempo življenja, delovni čas trgovin, ki so ob nedeljah zaprte, več časa za družino, manj prometa, vsaj ob- časno šolanje ali delo na daljavo, čas zase, spremenjene nakupo- valne navade, solidarnost, digita- lizacijo in skrb za prehrano, je še pokazala anketa. Zoisove štipendije ljena, v istem ali višjem letniku drugega izobraževalnega pro- grama – v primeru spremem- be izobraževalnega programa. Za nadaljnje prejemanje Zoiso- ve štipendije morajo štipendis- ti poleg izpolnjevanja splošnih pogojev izkazati še izpolnjeva- nje enega izmed naslednjih po- gojev: povprečna ocena najmanj 8,50 za študente, pri čemer se upoštevajo ocene iz študijskega leta 2019/2020; uvrstitev med najboljših 5 % študentov v študij- skem letu 2019/2020; izjemni dosežek, pri čemer mora biti iz- jemni dosežek na posameznem področju družbenega življenja. V trgovini lahko najdete peresnice, nahrbtnike, tor- be, barvice, zvezke, flomastre in še mnogo več. Po- sebej zanimive so šolske potrebščine s podobami Luke Dončića, s katerimi bo vaš otrok prava zvez- da v razredu. Bliža se novo šolsko leto in s tem staršem že znana skrb. Kam po šolske potreb- ščine? Odgovor je jasen, v prodajalno Bags-Office&More v Qcenter Ptuj na Puhovi. »Posebno pozornost namenjamo prvošolčkom, ki se bodo svojih prvih šolskih potrebščin, še posebej svoje prve torbe, spominjali še mnoga leta. Med torbami za prvošolčke priporočamo izbiro torbe znamke ABC123, ki ima ergonomsko oblikovano hrbtišče. Za malo starejše pa so tukaj barviti na- hrbtniki znamke Rucksack Only, ki s kolesi težo uč- benikov prenesejo s hrbtov na cesto,« so povedali v Bags-Office&More. Bags-Office&More v Qcentru ne ponuja samo izje- mno ugodnih cen. V avgustu vsak teden pripravlja- jo zanimive popuste. V tednu od 17. do 23. avgusta bodo v celoti znižali celotno šolsko kolekcijo Skul vajb za kar 30 odstotkov. Sodobni dizajni map, pisal in šolskega rokovnika prepričajo predvsem deklice, ki obožujejo modne šolske dodatke. Zadnji teden pred skokom v novo šolsko leto pa pripravljajo še veliko znižanje šolskih torb, izbrani modeli bodo cenejši tudi do 70 %. Kam po potrebščine? Se vidimo v Bags-Office&More v Qcentru Ptuj na Puhovi! Letošnje leto je zaznamovala epidemija novega koronaviru- sa, med najbolj prizadetimi pa so prav mladi, sicer ne v smis- lu bolezni, pač pa zaradi drugih sprememb v času epidemije, opozarjajo v krovni mladinski or- ganizaciji. V anketi je 72 odstotkov vpraša- nih ocenilo, da je to šolanje od doma manj učinkovito kot običaj- no šolanje, pri tem pa vidijo šte- vilne ovire. Najbolj jim je manjkal stik s sošolci. Prav tako jih je več kot polovica menila, da učne sno- vi niso osvojili enako dobro, kot bi jo pri običajnem izobraževanju, ter da niso prejeli dovolj ustrez- nih in jasnih informacij. Kar petina šolajočih ni imela vse potrebne ali dovolj dobre opreme za izobraževanje na daljavo, dob- ri tretjini pa je težave povzročala internetna povezava, kar kaže na določene neenakosti v dostopu do izobraževanja, ki so lahko po- gojene z materialnim položajem šolajočih ali z neugodno lokacijo bivanja. Več kot četrtina šolajočih je izrazila skrb, ali bodo sploh lah- ko zaključili letnik. Pri bivanju in mobilnosti je 16 od- stotkov mladih anketiranih poro- čalo, da v stanovanju niso imeli svojega prostora in miru, ko je bi- lo to potrebno, šest odstotkov pa jih je pogrešalo lasten izhod na svež zrak v obliki balkona, terase, vrta ipd. Med anketiranimi se jih je mora- lo 17 odstotkov v času epidemije preseliti iz kraja, kjer so bivali ve- čino časa. Največ je bilo selitev iz študentskega ali dijaškega doma k staršem; kot prevladujoči razlog pa so navedli zaprtje omenjenih domov. Odsotnost javnega prometa je slabo vplivala na vsakdanjik 14 odstotkov mladih anketirancev, ki bi tovrstni prevoz potrebovali tudi v času epidemije ali pa so morali Štajerski TEDNIK torek, 18. 8. 2020  COLOR CMYK stran 29 torek  18. avgusta 2020 Ljudje in dogodki 29 Tudi 80-letniki še aktivno ribarijo Na širšem območju Ptuja je kar nekaj ribičev, starejših od 80 let in še aktivno ribarijo, kar dokazuje, da je ribolov za to populacijo primerna športno- družabna aktivnost, ki jim krajša čas, da ob vodi pozabijo na svojo nizko pokojnino, na težave in probleme z zdravjem, na koronavirus in problematično politično stanje v državi, torej izklopijo vse okoli sebe in se osredotočijo na delovanje ribiškega plovca, vse ulovljene ribe pa se vračajo v vodo. Je pa res, da je ta športna panoga po članstvu predvsem moška in so ženske v veliki manjšini, pa še to bolj za okras, vendar se s svojo vztrajnostjo in tudi uspešnostjo pri ribolovu uspešno kosajo s svojimi moškimi kolegi. V občini Majšperk septembra praznujejo 24. občinski praznik. Posamezna društva so običajno že avgusta pripravila prireditve in dogodke. Zaradi pandemi- je koronavirusa večina društev načrtovanih dejavnosti letos ne bo organizirala oziroma bodo dogodki organizirani v manjšem obsegu, na prostem in seveda ob spoštovanju predpisov Nacional- nega inštituta za javno zdravje. Tudi zaključna prireditev s pode- litvijo občinskih priznanj, ki je bila pretekla leta v šolski telovadnici in so jo nato sklenili z veselim dru- ženjem pod šotorom, bo najverje- tneje potekala v manjšem obsegu. »Načrtujemo pa, da bodo kulturna društva pripravljen program ob občinskem prazniku posnela in ga bomo nato predvajali po SIP TV,« je najverjetnejši potek letošnjega praznovanja predstavila županja Darinka Fakin. Dodala je, da se bodo o končni obliki zaključne pri- reditve pogovorili še na komisiji in občinskem svetu. Za ribarjenje se sicer pretežno odločajo upokojenci, čeprav je med njimi tudi vedno več mladih. Na širšem ptujskem območju je obilica upokojenskih ekip, ki tek- mujejo na raznih nivojih vse do tekme za ekipnega prvaka države. Ob vodi v prijetnem okolju urejenih ribnikov, ki so običajno nastali v opuščenih glinokopih in gramoznicah in ki so bile včasih v sramoto določenega kraja ali vasi, ker so tja ekološko neosveščeni ljudje odlagali vse mogoče, kajti nekoč ni bilo urejenega zbiranja ter odvoza takih in drugačnih od- padkov. Ti ribiški navdušenci so te kraje večinoma v lastni režiji počistili, uredili okolico, nabavili ribe in imajo lep ter prijeten pros- tor za druženje in prijateljevanje in na koncu tudi možnost za ribiške tekme med seboj in drugimi ribo- lovno-ribiškimi društvi in sekcijami v okolju. Skupina ribiških navdušencev iz vasi Draženci v občini Hajdina ima svoj ribnik, ki ji sami pravijo kar draženska jamo. Nastala je z izko- pom gramoza, ki so ga uporabili pri gradnji ceste Hajdina–Macelj v bivši državi, ki je ni več, in sicer leta 1973–1974. Leta 2006 so ustanovili in registrirali društvo ter si nadeli ime Žejne ribice. Krajani Dražen- cev in vaščani sosednjih vasi so ob pomoči občine, ki je prisluhnila že- ljam ribiških zanesenjakov, očistili jamo, uredili okolico, nabavili ribe, zgradili brunarico, da imajo lep in prijeten prostor za druženje, ki se ga poslužujejo tudi ostali občani, ne samo ribiči. Društvo šteje 30 članov in dve članici. V svojih aktivnostih imajo kar obilico društvenih tekem, tek- me med društvi oziroma ribiškimi sekcijami, ligo društva, tekmo za ribiškega carja društva, in kar je najbolj zanimivo, tako imenovano tekmo ona-on, kjer ima moški ribič za sotekmovalca žensko in so kar zanimivi pari: mož-žena, dedek-ba- bica, oče-hči, mama-sin, fant-pun- ca, dedek-vnukinja, babica-vnuk, stric-nečakinja, teta-nečak. Po žre- banju štartnih številk in namestitvi na lovnih mestih se je začelo uče- nje plavanja črvov in drugih ribo- lovnih vab ter upanje na čimboljši ulov. Na koncu je tehtnica pokaza- la rezultate posameznih parov. Ženske so vse uspešnejše ribičinje Te tekme so v večini primerov bolj resne in zagrizene kot pa tekme samih moških ribičev in v marsikaterem paru je ženska uspešnejša od svojega moškega sotekmovalca. Ženske hočejo biti ter tudi postajajo enakopravne v tej pretežno moški športni pano- gi in nekatere celo uspešnejše od moških. Po končani tekmi je piknik z druženjem vse do poznih večer- nih ur, na katerega so povabljeni tudi ostali člani ribiškega društva in krajani. Ta tekma je na nek na- čin tudi nagrada za vso odsotnost moških članov gospodinjstva, za čas, ki ga prebijejo za vodo. Mar- sikateri ženski pa je tudi prav in je vesela odsotnosti svoje moške polovice, da ima doma svoj ljubi mir. Izpostavil bi mlado ribičinjo, šele 10 let staro Lano Šešerko, ki že polovico svojega mladega živ- ljenja lovi ribe in kot sama pravi: »Očeta sem večkrat spremljala na njegove ribiške avanture, in ker mi je bilo ob njem dolgčas, mi je svetoval, naj tudi sama poskusim z ribolovom in tako se je vse skupaj začelo. Zelo rada lovim ribe in se ob vodi prijetno počutim. Z oče- tom sem že tekmovala na tekmi ona-on v Dražencih in vrhunec se je zgodil nedavno, ko sem lovila na dvoboju RD Majšperk-RD Žejne Podravje  Ribolov – šport za vse generacije Ribiški navdušenci poskrbijo tudi za urejeno okolje Ribolov spremlja človeka v takšni ali drugačni obliki že vse od takrat, ko se je spustil z drevesa na tla. Morda je ribe lovil z rokami, nagnal ribe v plitvejši tolmun, kjer mu niso uspele pobegniti, morda s kakšno iz šibja pleteno zadevo, nekje pa sem tudi zasledil, da so našli iz kosti narejene enostavne trnke in osti. Foto: IH Desetletna Lana že pol svojega življenja navdušeno namaka ribiško palico. Majšperk  O obliki zaključne prireditve bodo odločali tudi svetniki Skromnejše praznovanje občinskega praznika Približuje se praznik občine Majšperk, a podobno kot v drugih občinah tudi v Majšperku zaradi nevarnosti širjenja okužb s covidom 19 praznovanja v obliki, kot so ga bili občani vajeni, letos ne bo. Slovenija  Koronavirus in nakupovalne navade Manj večjih nakupov Štirje od desetih Slovencev, ki so pred epidemijo covida 19 na- črtovali večji nakup, so se temu nakupu odrekli, kaže raziskava Mediane. Največ ljudi se bo odpovedalo dopustu ali potovanju, desetina ne bo kupila avtomobila, več kot tretjina pa ne bo vlagala v nepremičnine. Vplivi koronavirusa na nakupovalne navade se torej že občutijo. Mediana je v tokratni raziskavi ugotavljala, kakšne so nove na- kupovalne navade prebivalcev Slovenije, kako občutijo posledice epidemije covida-19 na lastnem žepu in čemu so se kot posledica epidemije odpovedali. Tako je 55 odstotkov vprašanih navedlo, da v gospodinjstvu ob- čutijo vpliv zvišanja cen izdelkov vsakdanje rabe. S to trditvijo se na drugi strani ne strinja manj kot četrtina vprašanih. Prav tako je 39 odstotkov anketirancev navedlo, da so od začetka epidemije bolj pozorni na cene izdelkov vsakdanje rabe. Okoli 54 odstotkov vprašanih v trgovino hodi manj pogosto, kot so to počeli pred epidemijo, vsak peti anketiranec pa pravi, da v primerjavi s časom pred epidemijo več nakupov opravi preko spleta. Nekaj več kot polovica vprašanih ima doma tudi zalogo mask in razkužila za roke, prib- ližno tretjina je napravila večjo zalogo živil, kot so jo imeli pred epidemijo, 15 odstotkov pa poroča, da ima doma na zalogi več zdravil. 41 odstotkov vprašanih ob tem navaja, da so pred nastopom epidemije načrtovali nakupe, ki jih zdaj ne bodo opravili. Kot omenjeno, se bodo najpogosteje odrekli dopustu oz. potovanju in nakupu avtomobila, tre- tjina pa jih ne bo vlagala v nepremičnine – 14 odstotkov vprašanih se je odreklo prenovi, 16 odstotkov vlaganju v stanovanjsko opremo, sedem odstotkov pa nakupu nepremičnine. Raziskavo je Mediana izvedla 9. in 10. julija z metodo spletnega anketi- ranja v okviru spletnega panela. V raziskavi je sodelovalo 506 polnoletnih prebivalcev Slovenije. Vzorec je za Slovenijo reprezentativen po spolu, starosti in regiji, so dodali. Foto: Profimedia/M24 Foto: Mojca Vtič Letošnje praznovanje 24. občinskega praznika bo zaradi nevarnosti širjenje okužbe s covidom 19 potekalo v manj- šem obsegu. Slovenija  Ob dnevu mladih Mladi kmetje so nosilci razvoja Ministrstvo za kmetijstvo je ob mednarodnem dnevu mladih opozorilo, da so mladi kmetje ključni nosilci razvoja v sloven- skem kmetijstvu, soočajo pa se z izzivi pri kmetovanju, kot so dostop do zemljišč, kapitala in znanja. Ti izzivi so prisotni tako v slovenskem kot tudi v evropskem merilu. Spomnili so, da mlade kmete podpirajo z vrsto aktivnosti, ki so name- njene izboljšanju strukture kmetijskih gospodarstev, obenem pa prina- šajo tudi zmanjšanje ekonomskega tveganja in spodbujajo razvoj kmetij. V okviru programa razvoja podeželja 2014-2020 in v okviru prvega stebra skupne kmetijske politike izvajajo številne ukrepe, ki so namenjeni izključno mladim kmetom ali pa jim dajejo posebno prednost, kot so po- moč za zagon dejavnosti za mlade kmete, dodatek pri neposrednih plači- lih, dodatek pri naložbah v osnovna sredstva in dodatek pri podporah za naložbe v predelavo, trženje in razvoj kmetijskih proizvodov. Skupaj z Zvezo slovenske podeželske mladine in Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije so v letu 2016 pristopili k pripravi in izvajanju akcij- skega načrta dela z mladimi kmeti za obdobje 2016-2020. Skupno vodilo akcijskega načrta vseh treh podpisnic je Od mladega kmeta do skrbne- ga gospodarja. »Z izvajanjem aktivnosti iz akcijskega načrta skušamo s skupnimi močmi mladim, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, zagotoviti okolje, v katerem lahko razvijajo svojo dejavnost in tudi sicer napredujejo,« so poudarili. Tudi v novi skupni kmetijski politiki po letu 2020 so mladi kmetje v sre- dišču pozornosti, saj se ta še bolj intenzivno osredotoča na prehod v ze- leno, podnebno nevtralno, digitalno kmetijstvo. Zaradi tega bodo mladi kmetje pomemben del reformirane skupne kmetijske politike, ker imajo znanje, so inovativni in iščejo novosti. Foto: SD ribice in pustila za sabo kar nekaj odraslih ribičev. Ob očetu, ki mi svetuje in pomaga, je to pravi uži- tek in priporočam še kateri deklici, da to poskusi.« Dušan Černenšek, predsednik RD Žejne ribice, pa je še dodal: »Smo relativno majhno društvo, a se člani zelo dobro razumemo med seboj in skupaj z družinskimi člani poprimememo vsi za delo, ko je potrebno kaj postoriti in tako so tudi naše družine seznanjene z našimi ribiškimi aktivnostmi. Vsi se imamo lepo in prijetno.« Štajerski TEDNIK torek, 18. 8. 2020  COLOR CMYK stran 30 torek  18. avgusta 202030 Poslovna in druga sporočila Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! w w w .te d n ik .s i POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA!Do nagrade ste upravičeni no iv naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 27. 6. do 29. 8. 2020 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s turistično agencijo ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 21,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 15,00 EUR. Vabljeni – uživajte poletje z nami! Simonov zaliv NOVI NAROČNIKI POZOR! Posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki se boste naročili na Štajerski tednik. Brezplačno boste na morju lahko uživali vse poletne sobote do 29. 8. 2020. Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju vas čaka. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 5. 9. 2020, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. Informacije in rezervacije: Turistična agencija ATP, Domino center Ptuj, tel.: 070 244 150. Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. Štajerski TEDNIK torek, 18. 8. 2020  COLOR CMYK stran 31 torek  18. avgusta 2020 31Oglasi in objave V SPOMIN Danes mineva 10 let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Franc Turnšek IZ HAJDOŠ 30 Zahvaljujemo se vsem, ki z lepo mislijo počastite spomin nanj. Družina Turnšek V SPOMIN Pred kratkim nas je zapustila naša dolgoletna sod elavka Pjerina Žnidarič Spoštovano sodelavko, marljivo tajnico in blagajničarko naše šole bomo s hvaležnostjo za mnoga leta predanega dela (1961– 1987) ohranili v lepem spominu. Sorodnikom in prijateljem izrekamo iskreno sožalje. Kolektiv OŠ Ormož Angela Rajh, roj. Rajh, Ormož, Ulica dr. Hrovata 10a, roj. 1940 – umrla 7. avgusta 2020; Marija Trčko, roj. Trčko, Cirkovce 18, roj. 1929 – umrla 7. avgusta 2020; Silvester Vincencij Žitnik, Gerečja vas 69, roj. 1934 – umrl 9. avgusta 2020; Branko Kovačec, Formin 35a, roj. 1960 – umrl 9. avgusta 2020; Marija Bezjak, roj. Rajšel, Ptuj, Koresova ul. 1, roj. 1946 – umrla 10. avgusta 2020; Stanislava Zakelšek, roj. Jakop, Nadole 41, roj. 1960 – umrla 10. avgusta 2020; Poldi Furman, Rimska ploščad 22, roj. 1945 – umrl 8. avgusta 2020; Ivanka Čuš, roj. Muhič, Dornava 2b, roj. 1923 – umrla 11. avgusta 2020; Cecilija Šmigoc, roj. Ivančič, Trdobojci 20, roj. 1936 – umrla 11. avgusta 2020; Zdenka Bedenik, roj. Mohorko, Kupčinji Vrh 46, roj. 1962 – umrla 11. avgusta 2020. Umrli so Revijo lahko naročite na: 080 4321 ali na: www.trafika24.si/narocanje/history Sam proti ZDA Po napadu na Pearl Harbor je japonski pilot nameraval lastnoročno osvojiti Havaje. Rimska pojedina Z recepti, ki smo jih zbrali za vas, boste lahko jedli kot Rimljani. Parni stroj na polju Današnjega poljedelstva si ne znamo predstavljati brez traktorjev, malokdo pa ve, da je njihov razvoj trajal skoraj 200 let. DARILO OB NAROČILU pametna zapestnica OD PONEDELJKA PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV IZ NOVE ŠTEV ILKE www.reporter.si DOSJE – Obračun s kraljico SFRJ: zadnje skrivnosti Jovanke Broz, ki je želela zavladati Jugoslaviji AFERA – Svetlana Makarovič: sprevržena zgodba o luciferki z rdečo zvez o INTERVJU – Robert Polnar, najboljši poslanec v zgodovini Desusa: Pivčeve ne bi podprl za ministrico! REPORTAŽA – Pod krinko pri molitvah v ljubljanski džamiji v času koronske krize Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Dani- lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. VEDEŽEVANJE, bioenergija in radieste- zija. Pokličite po telefonu 040 260 288. Vrelec sreče, Erbežnik in Prudič, d. n. o., Krimska ulica 10, Ljubljana. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehaniza- cijo. Telefon 041 923 197. KUPIMO dva prašiča, izključno moški spol, 160–170kg, hranjena z domačo hrano. Tel. 040 28 58 38. Vsako sredo ZA ZVEZDE Kadar človek umre, njegova luč ugasne ob jutranji zarji, vendar z njegovo smrtjo ne ugasne tudi sonce! (Rabindranath Tagore) in V SPOMIN Ni ugasnil vajin sijaj, ki sta ga vnesla v naša življenja. Še vedno žari v vseh nas, ki sta nam bila draga. V vseh nas, ki smo vaju imeli radi in večno vaju bomo nosili s seboj v srcih. V soboto, 22. avgusta 2020, ob 10. uri se bomo skupaj spomnili nanju ob sveti maši v cerkvi sv. Marije – Ptujskogorske matere božje na Ptujski Gori. Zaradi kriznih razmer je bil pogreb naše mame, ki se je poslovila 1. aprila 2020, brez svete maše v skrajšani obliki. Zahvaljujemo se za sveče, na željo naše mami pa bodo morebitni prispevki v celoti donirani Veterinarskima ambulantama Senčar in Golob. Adeli, roj. Benkič, 21. 10. 1944–1. 4. 2020 Hermanu Šilaku 5. 1. 1943–17. 8. 2003 Štajerski TEDNIK torek, 18. 8. 2020  COLOR CMYK stran 32 V KSS so povedali, da so se pred dvema letoma zaposleni v slove- njebistriškem podjetju Gea zaradi nezadovoljstva z obstoječim sin- dikatom sindikalno organizirali v okviru Konfederacije sindikatov. Dodali so, da podjetje Konfedera- ciji ni priznalo reprezentativnosti in da so zavrnili socialni dialog z njimi. »Zaposlene delavce, člane KSS, se na razne načine ustrahu- je in se jih poskuša prepričati, da naj se izpišejo iz KSS.« Ob tem so prst uperili tudi v inšpektorat za delo, ki da si zatiska oči pred kršit- vami podjetja. »Očitno grobo kr- šenje temeljnih pravic delavcem, določenih z zakoni in kolektivno pogodbo, kot je svobodno obve- ščanje, vključevanje sindikata v postopke sprejemanja splošnih aktov …, ni zadosten razlog za ukrepanje,« so ostro dejali. Na trditve sindikata, ki ima se- dež v Slovenski Bistrici, se je od- zval prvi mož bistriškega podjetja Igor Hustić in zavrnil, da bi Gea iz- vajala napade ali grožnje na svoje zaposlene. »Nasprotno – s podje- tniško kolektivno pogodbo nad- grajujemo sistem pravic zaposle- nih, tudi na področju plačne poli- tike in sistemov nagrajevanja ter drugih oblik stimulacij, določenih s kolektivno pogodbo v panogi,« je dejal direktor. Navedbe sindi- kata so kot neresnične označili tudi v Sindikatu kmetijstva in ži- vilske industrije v podjetju. Pred- sednica sindikata Brigita Koren je dejala, da ne izvajajo nobenih napadov in groženj na sodelavce, z vodstvom podjetja pa da deluje- jo v duhu skrbi za vse zaposlene. Še več, dodala je, da je Tovarna Olja Gea odličen socialni partner s posluhom za potrebe zaposlenih. Sindikalnega (upornega) gibanja ni Iz slišanega bi bilo mogoče sklepati, da je Konfederacija sin- dikatov Slovenije v bitki za pozor- nost prikrojila realnost. A Novak, predsednik Konfederacije, stoji za svojimi besedami. »Podali smo kazensko ovadbo zaradi krše- nja ustavnih pravic zaposlenim, vendar je bila zavržena. Zakaj je bila, ne vemo, saj pojasnila sindi- kat uradno ni prejel. Prejeli so ga člani. Po kakšni logiki so ga prejeli oni in ne mi, ki smo vložili tožbo, ne vem. So pa tisti, ki so takšno obveščanje načrtovali, uspeli, saj so se nekateri zaposleni ustra- šili in že zapustili naše vrste, kar dejansko pomeni, da bo sindikat izgubil pogoje za reprezentativ- nost v podjetju.« A kot opozarja slovenjebistriški sindikalist, nede- lovanje pravne države in inšpek- cijskih služb, ki niso odkrile nep- ravilnosti, čeprav naj bi te bile, zgolj daje signal delodajalcem, da pravega sindikalnega gibanja pri nas ni več. Gea lani znato povečala prihodke Tovarna olja Gea je od leta 2018 del šentruperške skupine Plasta v lasti poslovneža Franca Freliha, ki je lastnik več slovenskih podjetij, med drugim Vitala Mestinje (proizvodnja brezalkoholnih pijač) in Dane. Z novim lastnikom je glede na finančne podatke v podjetju zavel svež veter, saj je Gea lani znatno povečala svoje prihodke in izkupiček ob koncu leta. Družba je beležila dobrih 30,5 milijona evrov prihodkov, kar je petina več kot leto prej, leto pa končala s skoraj 800.000 evri čistega dobička. Danes bo spremenljivo do pre- težno oblačno, pogoste bodo krajevne plohe in nevihte. Po- poldne bo ponekod zapihal se- verni do severozahodni veter. Jutranje temperature bodo od 13 do 18, ob morju okoli 20, najvišje dnevne od 20 do 25, na Primorskem do 28 °C. Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Rojstva: Nina Sok, Mala vas 1c, Gorišni- ca – deček Lukas; Maja Kunst, Šalovci 44, Središče ob Dravi – deklica Pika; Patricija Artič – deček Sven; Tadeja Ja- količ – deklica; Nina Janžekovič – deček Julian; Svetlana Kidrič – deček Vid; Ja- nja Forštnarič – deček Filp; Sara Blažič – deklica Maša. Poroka – Ptuj: Janez Vnuk in Marjeta Kozel, Mala Varnica 18b. Slovenska Bistrica  Sindikat KSS oljarno Gea obtožil kršenja ustavnih pravic Obstoj odobren le kimajočim sindikatom Konfederacija slovenskih sindikatov (KSS), ki jo vodi Slovenjebistričan Gvido Novak, je vodstvo Tovarne olja Gea obtožila nespo- štovanja ustavnih pravic delavcev do sindikalnega združevanja. V oljarni navedbe sindikata ostro zanikajo. Foto: MV V oljarni navedbe sindikata ostro zanikajo. Podravje  Previdno z varnostnimi kamerami S posnetki vas lahko izsiljujejo Mariborski kriminalisti so razkrinkali trojico mladostnikov, ki so s pomočjo posnetkov varnostnih kamer v stanovanju izsiljevali lastnika tega stanovanja. O izsiljevanju je policijo ob- vestila žrtev pred tednom dni. »Oškodovanec je povedal, da je v poštni nabiralnik prejel pismo, v katerem mu je takrat še nezna- ni storilec zagrozil, da bo o njem razkril določena dejstva, ki bodo škodovala njegovemu dobremu imenu in časti. Ponudil mu je, da tega ne bo storil, v kolikor mu v zameno izroči 30.000 evrov,« je v predstavitvi podrobnosti pre- iskave tega kaznivega dejanja povedal predstavnik za odnose z javnostmi na Policijski upravi Ma- ribor Miran Šadl. Kriminalisti so na dogovorje- nem kraju predaje tega denarja prijeli domnevnega izsiljevalca. Po besedah Šadla gre za 21-letne- ga slovenskega državljana iz oko- lice Maribora. V nadaljnji preiskavi se je izkazalo, da sta osumljene- mu pri dejanju pomagala 22-letni in 24-letni slovenski državljan, prav tako iz okolice Maribora. Po ugotovitvah krimina- listov so osumljeni na spletu oz. Foto: Sta/M24 medmrežju po naključju prišli do posnetkov video nadzornega sistema v stanovanjski hiši oško- dovanca. Prav s temi posnetki so nato grozili oškodovancu. Policija ob tem opozarja upo- rabnike video nadzornih siste- mov, naj bodo previdni pri vgraje- vanju teh sistemov v zasebna sta- novanja. Pozorni morajo biti na varnostne nastavitve, predvsem na spremembo osnovnih nasta- vitev za dostop do usmerjevalni- kov, kjer naj nastavijo zahtevnost gesla v smislu kombinacije velikih in malih črk, številk in znakov. Še posebej naj bodo previdni pri vgradnji kamer, ki so pove- zane prek brezžične povezave. Nekateri video nadzorni sistemi, ki so povezani v mrežo, pošiljajo signal tudi na zunanje strežnike oz. storitve v oblaku, kar je po ocenah policije priporočljivo pre- veriti in onemogočiti, predvsem ko gre za video nadzor zasebnih prostorov oz. stanovanj. Vse tri osumljence so policisti pridržali, a so jih kasneje ponov- no izpustili na prostost, saj po ocenah tožilstva ni razloga za na- daljnje pridržanje. Bodo pa zoper omenjeno trojico policisti podali kazensko ovadbo za kaznivo de- janje izsiljevanja, za kar je zagro- žena kazen od enega do osmih let zapora. Foto: Sta/M24 Predsednik KSS Gvido Novak: »Zaposlene delavce, člane KSS, se na razne načine ustrahuje in se jih poskuša prepričati, da naj se izpiše- jo iz KSS.«Kaj pomeni reprezentativnost sindikata Sindikat v skladu z zakonom postane reprezentativen, če je vanj vključenih najmanj 15 % članov neke organizacije. A odločitev o reprezentativnosti sindikata, organiziranega pri delodajalcu, lahko sprejme le delodajalec. Tega torej lastniki podjetja Gea niso storili. Pojasnili so zgolj, da spoštujejo slo- vensko zakonodajo in da sodelujejo z reprezentativnim Sin- dikatom kmetijstva in živilske industrije pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) ter svetom delavcev. Reprezentativnost sindikatu sicer zagotavlja, da sklepa ko- lektivne pogodbe s splošno veljavnostjo in sodeluje pri odloča- nju o vprašanjih ekonomske in socialne varnosti delavcev ter predlaga kandidate delavcev, ki sodelujejo pri upravljanju.