številka 41 / letnik 58 / Ljubljana, 18. november 1999
'U
Glasilo
Zveze Svobodnih Sindikatov w Slovenije
Bodo prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje urejale splošne kolektivne
pogodbe?
kem dogovoriti za novo formulo usklajevanja rasti plač, ki ne bo več temeljila izključno na inflaciji. Ker j e inflacija vse nižja, se bodo plače v bodoče povečevale tudi z gospodarsko rastjo.
Minister te pobude v pisni obliki še ni posredoval socialnim partnerjem. Prve reakcije kažejo, da se pobuda mnogim zdi zanimiva, da pa si bo za njeno obravnavo potrebno vzeti dovolj časa. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije se ve, kateri organi odločajo o pobudah za sklenitev splošne kolektivne pogodbe. Ne nazadnje pa vlada ni med udeleženci splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti, njeni podpisniki so le predstavniki delodajalcev in sindi-‘JJ n inskega sistema. Po ministrovih besedah naj bi kolektivna po- katov.	Lučka BOhm
e tlbu denar za premije tovrstnega zavarovanja zagotovila v okvi-	_	...
j. na novo dogovorjenega usklajevanja rasti plač. Rop je prepričan, O “tristebrnem” pokojninskem sistemu. U se b°do slovenski socialni partnerji morali tako ali tako v krat-	VBČ na 2. in 3. Strani
Minister Anton Rop je poslance državnozborskega odbora za zdrav-v°> delo, družino in socialno politiko ta torek seznanil z namero, a bo s'ndikatom in delodajalskim organizacijam predlagal, naj sklc-J° splošno kolektivno pogodbo. Ta naj bi v kratkem času vsem ' °iVerlsk'm delavcem omogočila vključitev v kolektivno dodatno l °M)jninsko zavarovanje pri svojem delodajalcu! Sklepanje takšnih na’ u-H'*1 Pokojninskih zavarovanj bo mogoče že po 1. 1.2000, ko ■* "l začel veljati reformni zakon o pokojninskem in invalidskem ^varovanju! Če bi bila v takšno zavarovanje vključena večina slo-enskih delavcev, bi to pomenilo dejansko novi “drugi steber” po-
t^edlogi predsedstva ZSSS v zvezi z delovnim besedilom Predloga zakona o delovnih razmerjih za drugo branje
v državnem zboru
Gre9or Miklič v pojasnilo pravi, da mora novi zakon uravnotežiti moč delodajalcev in delavcev
Strani 7 do 10
Podpora
Bobovčevi
. Sindikal
Jamčei
no delovanje je pravica, za-'ta z ustavo in konvencijami Mcd-'bodnc organizacije dela, kijih je naša v,,^va ratificirala. Zaradi tega ZSSS za-
^ndikali
vse poskuse pritiskov in groženj I ^ ailistom, ki delujejo za pravice de-
y . yev- ZSSS podpira prizadevanja cn^v Bobovec, sekretarke v območni »animaciji ZSSS za Pomurje, ki ji je ‘lv’no grozil direktor Gradbenika An-I 11 Ge ho treba, bomo njeno de-n .^''^'dli z vsemi sredstvi sindikal-s-iM\ °ia' i° v izjavi za javnost zapi-1 Dl'šan Semolič.
Tiskovna konferenca ministra za delo pred tretjo obravnavo pokojninskega zakona
Zasnova prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v predlogu reformnega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se v času med njegovo drugo in tretjo obravnavo kljub nekaterim vladnim amandmajem ni spremenila. Novost pa je pobuda ministra za delo Antona Ropa, naj sistem kolektivnih pogodb omogoči vključitev večine slovenskih delavcev v shemo dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, pri katerem bi za delavce zavarovalne premije plačeval njegov delodajalec. Doslej je namreč veljalo prepričanje, da si bodo takšno dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje lahko privoščili zgolj redki uspešni delodajalci. Če bo ministrova pobuda uspela in bo v takšna dopolnilna zavarovanja v resnici vključena večina slovenskih delavcev, bo to lahko novi “drugi steber” slovenskega pokojninskega sistema. Sindikati, ki so zrušili prvotni drugi steber, ki je temeljil na siromašenju obveznega dokladnega zavarovanja (medgeneracijske solidarnosti), nimajo nobenih razlogov, da bi proti novemu prostovoljnemu dodatnemu zavarovanju dvignili svoj glas.
Novost: dodatno prstovoljno zavarovanje kmalu tako pri uspešnih ki manj uspešnih delodajalcih
boljši. Za to obliko zavarovanja naj bi se odjo Pri odločanju za shemo prostovoljnega do-čili med drugim zaradi davčnih olajšav. Pn .	,.1 ega zavarovanja bodo delodajalci mora-
varovanja za starost. Premija prostovoljnega^ dnj 66 odstotkov.
datnega zavarovanja naj bi bila davčna oW lega v vseh podjetjih verjetno ne bo mo-va pn obračunu davka na dobiček. {Nanju ^	^ doseči, saj bo prostovoljno dodatno za
Kot je na tiskovni konferenci na ministrstvu za delo ta ponedeljek povedal Tone Rop, se bodo v dodatno prostovoljno zavarovanje lahko vključili le zavarovanci iz obveznega zavarovanja. Ta oblika zavarovanja mora biti ure-
jena s pokojninskimi načrti. Te načrte bodo oblikovale večje zavarovalnice, banke, velika podjetja ali skupine podjetij, javni zavodi ...
Prostovoljno kolektivno pokojninsko zavarovanje naj bi organizirali vsi delodajalci, ne le naj-
lodajalci tudi ne bi plačevali prispevkov za cialno zavarovanje, prosta bi bila tudi dohodni ' Kot je dejal Tone Rop, predlagatelji zaradi v ga tega računajo, da se bo za prostovoljno datno zavarovanje odločila večina delodajalk ■ O tej odločitvi pa se bodo morali dogovon predstavniki zaposlenih (reprezentativnimi s dikati, kjer teh ni, pa s sveti delavcev ali i ram delavcev), saj bo višina premije tega za rovanja verjetno povezana z zadrževanjem sti plač. V poštev pride naprimer odločitev, se odstotek rasti plač preusmeri v plačilo p mije prostovoljnega zavarovanja. Premijo do praviloma plačevali delodajalci.
mi se bodo za prostovoljno dodatno zavarovanje lahko organizirala sama. Srednja in manjša podjetja pa se bodo za to zavarovanje morala povezati med seboj in šele potem z reprezentativnimi sindikati skleniti pogodbo, po kateri bo nastal pokojninski načrt. Ta oblika prostovoljnega zavarovanja bo verjetno po-
3onn*-'*a Prostovoljnega dodatnega zavarovanja bo lahko znašala najmanj *n največ 30.000 tolarjev. Premijo bodo praviloma plačevali delodajalci.
niivi^ t*e,*a* minister Tone Rop, se bo država s prostovoljnim dodatnim pokoj-Človešk* Zavarovaniem odpovedala delu davkov, s čimer pa bo investirala v
denraVi*avc' vzajemnih pokojninskih skladov bodo dolžni skrbeti za zbran mim r dobri gospodarji. Ce v posameznem obdobju ne bodo dosegli vsaj n,., milnega donosa (40 odstotkov realne obrestne mere), bodo primanjkljaj m°ral. pokriti iz lastnih virov.
Ne hiteti med upokojence!
Predlog pokojninskega zakona ščiti vse, ki so ali še bodo izpolnili pogoje za upokojitev pred uveljavitvijo novega pokojninskega zakona. Vse te osebe se bodo lahko upokojile po sedanjih predpisih tudi po uveljavitvi zakona. Pri vseh teh zavarovancih se bo upoštevala zavarovalna doba in plača do dneva uveljavitve novega zakona ter tudi dokupljena leta, za katera zavarovanec vloži zahtevo pred uveljavitvijo zakona, čeprav mu bo to priznano šele po uveljavitvi zakona.
Odveč je bojazen nekaterih boljše plačanih, da bodo njihove pokojnine odmerjene skladno z novimi razmerji med najvišjo in najnižjo pokojnino.
Po njihovih uspehih jih boste spoznali
Piše: Rajko Lesjak, sekretar ZSSS
l#*
* '	Srečanja velikih mož, voditeljev in predsednikov
Združenih držav Amerike, Nemčije, Velike . Britanije, Francije in Italije, mož, ki jim srce bije levo od sredine, v Firencah, v mestu moža Mac-HHVR' \ hiavellija, to je tistega, ki je že nekdaj pisal re-it cepte, kako priti na oblast, kako na oblasti ostati > i ~ i H in kako ne oditi z oblasti, gotovo ni podcenjevati, če seveda iščejo to tretjo pot - socialno pravičnejšo, če ne iščejo tega, kako ostati tam, kjer so - na oblasti. Zagotovo je hvalevredno, da se voditelji teh velikih držav pogovarjajo in iščejo mpdel, ki bi zadovoljil velike kapitaliste in hkrati zagotavljal varnost delavcev.
Sindikati nimamo ne svojih Firenc in ne Machiavellija, imeli pa smo v daljni preteklosti nekaj mož s teorijami in idejami, ki se jih danes domala vsi otepajo in branijo. Vendar sploh ne gre za to, ampak za bolj bistveno: ali se bomo sindikati sposobni vključiti v iskanje te tretje poti oziroma poti, kjer bomo v tej globalizaciji poiskali pravičnejše razmerje med delom in kapitalom. Se bodo morebiti sestali predsedniki sindikatov teh ekonomsko najmočnejših držav skupaj z Evropsko konfederacijo sindikatov v kakšnem delavsko industrijskem centru in ponudili svoj model videnja in zažugali tem velikim reformatorjem, da brez sindikatov pač ne gre? Namreč, pogovarjajo se o delavstvu, o njihovih pravicah, katerega večinski del predstavljajo sindikati. Zato je pač mnenje teh sindikatov vsaj toliko vredno kot mnenje teh velikih mož. Seveda gre za razliko, da so eni na oblasti in imajo vse vzvode oblasti, da spremenijo ta razmerja v prid dela in socialne varnosti in ne samo za dobro kapitala, ki jih sicer na volitvah tako ali drugače financira - enkrat ene, drugič druge. Če je samo zato srečanje v Firencah, da se nekdo ohrani na oblasti, potem pa skozi programe in v praksi počne prav tisto, kar bi počel tisti, ki na volitvah ni prišel na oblast, ker volivcem ni ponujal socialne varnosti in socialne države, potem pač ni kaj prida obetov
za več socialnih pravic. Če smo že globalizacijo sprejeli kot zo . težnosti, se bodo vsaj sindikati znali postaviti po robu in po>s nekaj odgovorov o takšnem pragu socialne varnosti, ki bo znd° Ijil tako ene kot druge. Mar bomo dovolili, da se brezposelnostr raste in razširi kot kuga? Zdi se mi, da sindikati preveč birokrat spremljajo oziroma spremljamo to globalizacijo in liberalizaeJ brez idej in drugačnega modela. Delavstvo se je združilo i'1 °r^ ■: niziralo v te delavske sindikalne organizacije pač zato, daje rti nejše, učinkovitejše in da na tak način zavaruje oziroma izboljša -vv J pravice, od delovnega mesta do socialnega in zdravstvenega za rovanja, vse do šolstva in kulture, če hočete. Zato je toliko bolj P^ membno, kako naj sindikat odgovori in kaj naj da delavcem v . vem tisočletju. Naj se morda drugače organizira? Morda rejo' ra svoje poslanstvo in filozofijo? Nekaj pač mora narediti s sa Brez romantike - zagotovo je moč sindikata odvisna tudi od den ■
Zuniniivo zlasti za mlajše. Podjetje’^ a ei 1 .ie večina delavcev starejših, se ver-vključ t- obliko zavarovanja ne bodo mogla do L “i; Zavarovanci bodo namreč pravico Varov6'111-16 iz prostovoljnega dodatnega za-Venda pr'dob'b šele s 60. letom starosti, Čeni nf • v Primeru, da bodo v shemo vklju-Ve,;?Jmanj.l20 mesecev ali 10 let.
a Podjetja z več kot 1000 zaposleni-
stala predmet kolektivnih pogajanj, zlasti zaradi povezave s plačno politiko.
Če je prvotni drugi steber temeljil na izločitvi dela premije obveznega zavarovanja v posebne kapitalske sklade, bil postavljen od zgoraj navzdol kot obvezen, gre pri novem “drugem stebru” za plačevanje dodatnih premij, vendar ne na račun obveznega zavarovanja. Pokojninskega sklada prostovoljnega
dodatnega zavarovanja ne bodo upravljala podjetja, ampak bodo to prepustila bankam ali zavarovalnicam. Te bodo za vodenje tega dela tudi zelo zainteresirane, saj bodo denar zavarovancev lahko obračale v svojo korist. Seveda pa bodo to lahko počele le pod skrbnim nadzorstvom države, ki bo najprej potrjevala pokojninski načrt, kasneje pa bdela nad njegovim upravljanjem.	F. K.
Namesto južnoameriškega ponuja minister evropski model “drugega stebra”
ja - članarine, vendar z nekoliko drugačno logiko. Ta logika p'
aie
taka, vsaj jaz jo tako vidim, da mora sindikat ta denar naložiti1
koriSt
in za pravice članstva oziroma vse za to članstvo, ne pa po pr'
inč'
pu obrestovanja tega denarja, profitne logike in nenamenske F be - to je slaba naložba tega denarja, vsaj na
orf
b^?^n'nski zakon et* tretjim branjem °slanci
°dboVto°Zborske9a
delo f Z-.zdr?vstvo’
obra’ aruzino in socialno politiko so ta torek pričeli tretjo in torej zadnjo UVodVnavo predloga zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V TejLU So izrekli precej ostrih besed na račun vlade in ministra Antona Ropa. Drjp ° s.° sprejeli dejstvo, da je vlada na predlog zakona za tretjo obravnavo Spr av,la še 59 amandmajev, saj je imela priložnost, da vse potrebne tT,Crnbe v zakon vnese že pred drugo obravnavo.
in ncnurncnai"' j , .j
dolgi rok. Sindikd
zat°'
n .
Mij j6 u knjiga o pokojninski refor-Pmd slabima dvema letoma
voditelji, organi teh sindikatov in sam sindikat so pravzaprav	za d[w ’ ,	113 (Jve[Tia letom;
da zavarujejo interese svojih članov, tako posamično kot skup	Znotiai't« er raz§*ašala obve
Skupno je tisto, kar je lastno za vse zaposlene. Zato bo v	rovap;„ _ eno pokojninsko zava-
solidarnost še nekaj časa stalnica. Govorim o tistem delu sina1 lizma, ki je to počel do danes in se mu je ta filozofija vračala v 0
ki zaupanja. Pristati na model enega samega egoizma in nešteta
_ iti' ienjtf
teresov pač pomeni na drugi strani večjo moč vladanja in k raj j politike po lastni meri, to je po meri kapitala. Se bomo sposobnic gniti na višjo raven že v sami Zvezi svobodnih sindikatov Slovenj v slovenskem sindikalnem prostoru in širše v Evropi? To je izz) stoletje, ki je pred nami. Sprejeti ta izziv in poiskati pravičnejši1 del bo odisejada, ki se mora končati pri delavcu.
i	HjrTTTPTTT ki 1® bi|a ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSS ’
Id v 1 El iv 141 vil I v M' Dalmatinova 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 310-760 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 13-41-232, novinar urednik To{f,, Kšela • Naročnina, tel. 13-41-283 • Faks 061/317-298 « E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 230 tolarjev • Žiro račun 50101 -678-47511 • Tisk: DeloTČR °_g" Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-5°
ke jn "*e P° receptu Svetovne ban-2ar j10Južnoameriških zgledih, bi (j!,*1 'umnega drugega sklada n>nskam'proračun moral pokoj-ti v ' 'aSajni dodatno nakaza-'ariev 7, več deset milijard topa N ^ asb slovenski sindikati Ve2tl 0 ®cun'li, da bi takšno ob-Več na'ožbeno zavarovanje pre-dokl^anJ§al° Prayice v prvem zil0 h stebru in močno ogro-slov«° , 0ročno socialno varnost SvoKklhuP0k°jencev. sura 0(*ni sindikati smo že v ča-prav 0 beli knjigi opozarja-
li, da države Evropske unije poznajo povsem drugačen tristebmi pokojninski sistem. Marca 1998 je Nova Delavska enotnost objavila članek, v katerem je predstavila razlike med tristebrnim sistemom, ki gaje Svetovna banka v beli knjigi vsilila slovenski vladi in tristebrnim sistemom, kot ga poznajo
države Evropske unije (glej spodnjo preglednico).
Vladaje torej dejansko opustila drugi steber pokojninskega sistema, ki ga je predlagala v beli knjigi. Tretji steber iz bele knjige pa je razdelila na dva dela. Dodatna prostovoljna pokojninska zavarovanja pri delodajalcu (praviloma
na podlagi kolektivne pogodbe) sedaj minister Rop razglaša za novi drugi steber. V tretjem stebru pa so ostala zgolj prostovoljna individualna pokojninska zavarovanja.
Minister Rop ima torej navsezadnje prav. To kar vlada predlaga v predlogu zakona za tretjo obravnavo, je končno res tristebrni pokojninski sistem, kakršnega poznajo države Evropske unije. In to je tudi sistem, kakršnega smo svobodni sindikati zahtevali že pred dvema letoma v razpravi o predlogu bele knjige.
Lučka BOhm
	DEFINICIJA IZ PREDLOGA BELE KNJIGE	DEFINICIJA KOMISIJE EVROPSKE UNIJE
1. steber	Obvezno dokladno pokojninsko zavarovanje (medgeneracijska pogodba)	Državna pokojninska zavarovanja dokladnega tipa (medgeneracijska pogodba)
2. steber	Obvezno naložbeno pokojninsko zavarovanje	Dodatna pokojninska zavarovanja, povezana z zaposlitvijo (vezano na delodajalca ali dejavnost) - lahko so dokladna ali pa naložbena
3. steber	Prostovoljno dodatno naložbeno pokojninsko zavarovanje (sklenejo jih lahko posamezniki ali pa delodajalci za svoje zaposlene)	Pokojninska zavarovanja, ki jih sklenejo zgolj posamezniki, običajno pri zavarovalnicah za življenjsko zavarovanje

Titan ozdravlja, vendaea visoko ceno
Naloga ni lahka, je pa, kot se je letos izkazalo, uresničljiva za večji del Titana in za slabo polovico zaposlenih.
Začasna uprava, njeni člani so Matjaž Janežič, predsednik, odgovoren za strateške odločitve in tri profitne centre, in člana Jože Tomelj, odgovoren za finance in del skupnih služb ter Zdenko Vihar, odgovoren za poslovanje profitnega centra Livarna, seje soočila z velikimi problemi.
Titan že dolgo ni mogel sproti poravnavati obveznosti do upnikov, pestila gaje huda nelikvidnost. Ob koncu lanskega leta je imel za okoli 2,5 milijarde dolgov, od tega je bil dolžan 800 milijonov dobaviteljem. In lansko leto je zaključil s 621 milijoni tolarjev izgube, praktično vsa pa je nastala v profitnem centru Livarna, ob prometu 4,6 milijarde tolarjev.
“To pa še ni vse,” nam je dejal Matjaž Janežič. “Družba Titan je imela lani za 244 milijonov tolarjev stroškov financiranja ob negativnem revalorizacijskem efektu 76 milijonov. Zaloge so bile previsoke in nekurantne, in ko smo se lotili njihovega čiščenja, smo izgubo iz poslovanja, kije lani znašala 422 milijonov tolarjev, morali povečati še za skoraj 200 milijonov. Nadzor nad stroški je bil po vseh postavkah slab ali celo nikakršen. Podjetje je tehnološko in ekološko zastarelo in oprema je slabo vzdrževana ter deloma iztrošena. Ob vsem tem je imelo še zelo neugodno strukturo zaposlenih: med 1024 zaposlenimi konec lanskega leta je bilo 140 invalidov in 150 ljudi v skupnih službah. Zelo visoka pa je bila tudi bolezenska odsotnost z dela, 17 do več kot 20 odstotkov.”
Začasna uprava je predvidela reševanje Titana v treh smereh: sanaciji tekočega poslovanja, razbremenitvi podjetja dolgov s prisilno poravnavo in s sporazumom z bankami o zmanjšanju odhodkov financiranja. Ukrepi iz tekoče sanacije so že nekoliko izboljšali stanje v podjetju, saj je bila izguba v delniški družbi konec tretjega tromesečja le dobrih 12 milijonov tolarjev in do konca leta ne bi smela preseči kakih 40 milijonov tolarjev.
Skoraj tri četrtine upnikov Titana seje strinjalo z uvedbo prisilne poravnave, med njimi tudi zaposleni. Taje sedaj potrjena, in veselja ob tem uprava Titana ne skriva.
“S tem smo pridobili predah pri pokrivanju naših obveznosti, ki ga potrebujemo za izvedbo sanacije poslovanja. Brez te sanacije pa tudi prisilna poravnava ne bo imela učinka," pravi Janežič. “Z bankami, ki imajo zavarovane terjatve, pa se moramo še dogovoriti o obveznostih Titana do njih. Končni cilj sporazuma z njimi je zmanjšanje odhodkov financiranja za okoli 30 odstotkov.”
Sanacijski program kaže na obetavno prihodnost za tri od štirih profitnih centrov, ključavnice, orodjarno in inštalacije, medtem ko je prihodnost livarne, kjer je tudi nastala praktično vsa tekoča izguba lanskega leta, bolj vprašljiva.
Ob najugodnejšem izidu sanacije bo ob delo 208, po zelo verjetni opustitvi livarne pa 562 delavcev
“Da bo Titan nekoč trdo pristal na tleh, je bilo v zraku že nekaj let. Ljudje v Titanu so ta občutek nezavedno nosili v sebi,” nam je deje Bojan Frol, predsednik sveta delavcev v Titanu. Kriza se je začela konec lanskega leta, vendar letošnji rezultati kažejo, da še ni vse izgubljeno, da se podjetje še lahko reši.
Pred kratkim je Titanu uspel še drugi korak (če za prvega štejemo ugodne tekoče poslovne rezultate) v premagovanju krize: potrjena J prisilna poravnava, ki bo podjetju dala predah v plačevanju zaostali obveznosti do upnikov, nujno potreben za izpeljavo sanacijskega načrta.
Po Titanovem trdem pristaneku lani je nadzorni svet konec leta zamenjal dotedanjo enočlansko upravo z začasno tričlansko in ji da nalogo z metodami kriznega vodenja končati težave v podjetju in poslovanje narediti dobičkonosno.
V livarni seje nabralo kar nekaj težko rešljivih težav: tehnologija je zastarela, slabo vzdrževana in ekološko komajda primerna. Livarne nasploh so v slabem tržnem položaju, Titanova pa še celo.
“Livarna je močno pod pritiskom konkurence z Vzhoda, ki je za kakih 25 odstotkov cenejša in ne toliko slabše kakovosti, da ne
Matjaž Janežič: Titan je finančno hudo obremenjeno podjetje, vendar z dobrim proizvodnim programom in verjamem, da tudi dobrim sanacijskim programom.
pi z lastnimi blagovnimi znamkami zapuS. ti. Fitinge sicer še prodajamo na Zahod, J več podjetju Georg Fischer, vendar tudi ta bolj zmanjšuje količine. Zato bomo lastne ^ govne znamke pri fitingih tržili še v Sl° niji in na trgih bivše Jugoslavije, sicer Pa bomo v večji meri usmerili v izdelavo u ^ kov po naročilu za razne industrijske veje-
Zdenko Vihar: Livarna ima pol ,|. sa, da dokaže sposobnost PreZl'\ jr ja na zelo zahtevnem svetovne'" gu, če je ne bo, sledi ukinitev.
bi evropskih proizvajalcev fitingov (kolen in veznih členov za vodovodne inštalacije itd.) pritisnila k tlom. Evropski proizvajalci s prodajno ceno skoraj že ne morejo pokrivati stroškov,” pravi Zdenko Vihar, član uprave, odgovoren za livarno. “V nekdanji Jugoslaviji ter v Nemčiji in Italiji smo svoj čas prodajali pod več blagovnimi znamkami, vendar smo morali zaradi vzhodnjaške konkurence trg v Evro-
prihodnjem letu bi tako v livarni bilo del*1. 260 od sedanjih 398 delavcev v proizvod J Bi pa vanjo morali takoj vložili kakih 150 ^
lijonov tolarjev v ekološko sanacijo in še
toliko v posodobitev tehnologije.” j.
Nad livarno visi še grožnja v obliki n tebe Evropske unije o ekologiji in varstvu r._ delu, po kateri naj bi do konca leta 2006 v' varnah prilagodili proizvodnjo priporov1
lar nC V,l0Žiti m'lijardo do milijardo in pol to-‘ Jev, kar pa bi bil glede na nestabilne tržne zmere dokaj vprašljiv podvig.
D, 'Je Titanova livarna kljub temu, daje letos sec'F>VU U doka-i d()bro in imela po devetih me-na ;a? 13 milijonov izgube, že obsoje-
ral-M* |ircd'ne Pr'hodn jega leta bo livarna mo-50; .®.azati, da lahko posluje z največ 30 do ju • ' d°ni tolarjev izgube na leto,” odgovarja J‘az Janežič. “Če bo tako, nam bo livarna Sp J10 Pomagala pri poplačilu upnikov. V na-neie nCm Pr'meru bo nadzorni svet najverjet-truj j^dlagnl njeno zaprtje. Zato se bomo zelo Kai h’CU k' h varno ohranili vsaj srednjeročno.
0 z njo kasneje, pa je odvisno od tržnih
/e Frol: V podzavesti zaposlenih teko?.	ždela misel, da bo podjetje
Venda frdo Pristalo na tleh. In je res. Pravit Sem Prepričan o njegovi oz-
iiaiJj01 v ^du. Trg za te izdelek je, le s ce-
sv0;„ ? resen je položaj v livarni Titana, po tana |^j°ka?uJe tudi gradivo o sanaciji Ti-
na?i So težave.”
Kake
je dokazu
n°Vj k'.Sa-je njegova uprava pripravila za za u arJc 'n v katerem je projekcija izka-De (U^C v v Prihodnje izdelana brez livar-livarrf>0SteVana Je torej inačica po zaprtju jeKci C Srcd' Prihodnjega leta). Sicer pa pro-letu J11 uspeha predvideva že v prihodnjem ne„ . lcek 70 milijonov tolarjev in podob-sledn i!3 ter strm dvig dobička v na-leta 20()3)Ve*1 *Ct'^ ^do Preko 170 milijonov
^anf S‘Jnuc'ia Titana ne bo tekla brez odpu-a elavcev. Zmanjševanje števila zapo-
slenih je predvideno tako v tekoči sanaciji, kjer naj bi šlo za prilagajanje števila delavcev obsegu proizvodnje, in pa v programu prisilne poravnave kot dodatna metoda finančne reorganizacije. Sicer pa se že vse leto zmanjšuje število zaposlenih, saj se ljudje upokojujejo ali sami odhajajo drugam. Tako je zdaj zaposlenih še 916 ljudi, od katerih je bilo na stalno čakanje poslanih 110 delavcev livarne.
“V okviru programa prenehanja delovnih razmerij zaradi prisilne poravnave bomo takoj, ko bo prisilna poravnava postala pravnomočna, to pa bo še letos, zmanjšali število zaposlenih za 181 delavcev, da bi njihovo število prilagodili potrebam proizvodnje,” nam je povedal predsednik začasne uprave Titana. “V prihodnjem letu naj bi odpovedali de-
Borivoj Zeilhofer: Sindikat podpira ukrepe uprave za rešitev podjetja in razumemo težave, vendar pa tudi hočemo, da delavci dobijo vsaj letošnji regres in plače vsaj na julijski ravni. Naposled so in bodo delavci tisti, ki so in bodo plačali najvišjo ceno sanacije.
lovno razmerje še 27 delavcem, od tega 26 v livarni. Če pa bo treba livarno zapreti, bo v letu 2000 ob delo še 354 ljudi.”
Število zaposlenih se bo torej ob uspešni sanaciji podjetja, vključno z livarno, zmanjšalo za 208 delavcev. Če pa bi zaprli livarno, bi bilo ob delo vsega skupaj 562 delavcev, delo pa bi obdržalo 354 zaposlenih.
Ob tem ni čudno, da so delavci vznemirjeni in pogosto na robu izbruha, kot nam je dejal Borivoj Zeilhofer, predsednik SKEI v Titanu. Za prisilno poravnavo so sicer kot upniki glasovali, saj obeta ohranitev vsaj dela delovnih mest, niso pa zadovoljni, da uprava zadržuje izplačevanje plač po eskalacijski lestvici in da še vedno niso dobili regresa.
“Vsaj nekaj naj dobijo ljudje, ki pridno delajo in niso krivi za nastale težave,” meni Borivoj Zeilhofer. “Sindikat se bo za to boril. Pravkar se z upravo pogajamo o sklenitvi sporazuma o sodelovanju pri uresničevanju sanacijskega programa in prisilne poravnave. Sindikat naj bi upravo torej podprl in to bomo tudi storili, vendar pa hočemo izplačilo vsaj polovice regresa že letos, druge polovice pa v prvih dveh mesecih prihodnjega leta. Hočemo tudi, da se plače izplačujejo vsaj v višini, ki je veljala za obračun za letošnji julij. In hočemo, da uprava poračuna vse neizplačane prejemke najkasneje v treh mesecih po pravnomočni potrditvi prisilne poravnave.”
Sindikat bo terjatve delavcev, kijih podjetje ne bo poplačalo, kot denimo odpravnine, prijavil na Jamstveni sklad. Kot pravijo v sindikatu, je novela zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji družb odpravila obveznost podjetij, da v primeru prisilne poravnave v terjatve vključijo tudi odpravnine. Vendar nikjer ne piše, da delavcu odpravnina ne pripada. V sindikatu upajo, da bodo uspeli vsaj v toliko, da bodo ljudje na Jamstvenem skladu dobili vsaj nekaj poplačila. Prav bi bilo, menijo, če bi delavci kaj dobili, saj so in bodo prav oni plačali naj višjo ceno slabega poslovanja.
“Celotnemu Titanu je bilo že v preteklosti znano, da bo enkrat v prihodnosti trdo pristal na tleh. Logika te amputacije je bila nekako v podzavesti vsakega med nami, zato so dogodki letošnjega leta šli sorazmerno mimo mimo, čeprav smo morali nekajkrat kar pošteno miriti ljudi. Ljudje so konec koncev tudi že hoteli zvedeti, kaj bo, pa čeprav novice ne bi bile dobre,” je dejal Bojan Frol.
“Navsezadnje gre tudi za to, da bodo delavci, ki bodo ostali v Titanu, imeli tu delo še vrsto let in da bodo dobili tudi človeka vredno plačilo. Samo za to nam gre," meni Zeilhofer. “Letošnje izboljševanje tekočih rezultatov nam vzbuja upanje, da bo nekoč bolje. Delavci se s tem lahko malo potolažijo, vendar pa je edina prava tolažba v kuverti. Plače so bile letos izplačevane z zamudo treh dni, razen v zadnjih dveh mesecih. Tudi to nam je bilo znamenje, da gre na bolje. Dostikrat sem že pomislil, da bi ustavili delo, da bi se izkazala resnica o prihodnosti Titana. Vendar bi stavka podjetju in delavcem samo škodila, zato smo sindikalni zaupniki večkrat morali vložiti vse sile v miritev ljudi. Včasih nisem po cel teden mogel spati.
Vsakdo pač pričakuje boljše, več. Zato so bili ljudje močno vznemirjeni zaradi regresa, ki ga še nismo dobili in ki jim ne pomeni dopusta, ampak lažje preživetje. Menim, da bi ga morali dobiti, če ne drugače, pa pol letos do konca leta, pol pa v prvih dveh mesecih prihodnjega.”
“Ko bo prisilna poravnava pravnomočna, bo Titan doživel finančni šok. Vendar upam, da seje dovolj akumuliralo v zadnjih mesecih bolj lahkotnega oziroma manj obremenjenega poslovanja, da bi nam uprava kljub velikim obveznostim šla na roke in našla način za izplačilo regresa,” je dodal Bojan Frol.
B. R.
6 1 '13 PT/3
št. 42 / 25. november 1999
SEDEM DNI V SINDIKATIH
Tiskovna konferenca ZSSS o posledicah zakona o finančnem poslovanju
Kolje povedal Brane Mišič, izvršni sekretar v ZSSS, bo zakon o finančnem poslovanju, ki bo začel veljati 23. januarja, prizadel kakšnih 40.000 zaposlenih v insolventnih podjetjih. Seveda le v gospodarstvu, saj zakon za negospodarstvo ne velja.
Ta zakon zahteva od lastnikov, da zagotovijo ustrezno kapitalsko sestavo. To bodo urejali lastniki, delavce bo to zadevalo le toliko, kot imajo lastniških deležev.
Več posledic za zaposlene pa bodo povzročile določbe o pravilih ravnanja podjetij v primeru prezadolženosti in plačilne nesposobnosti. Podjetja so plačilno nesposobna takrat, ko ne morejo tekoče poravnavati svojih obveznosti, prezadolžena pa takrat, ko so njihove obveznosti večje od premoženja. V vseh teh primerih podjetja lahko zaradi enakopravnega obravnavanja upnikov opravljajo le tekoče poslovanje, novih poslov pa ne smejo prevzemati.
Brane Mišič ocenjuje, da bo zakon o finančnem poslovanju prizadel kakšnih 10.000 pravnih oseb z najmanj 40.000 zaposlenimi. Zaradi tega zakona se bo povečalo število prisilnih poravnav in stečajev. Pri prisilnih poravnavah v povprečju iz-
Ministrstvi za finance in za delo na različnih valovnih dolžinah
gubi delo 30 odstotkov zaposlenih, v stečajih pa še precej več.
Problem je tudi določba zakona o finančnem poslovanju, po kateri so prezadolžena in nelikvidna podjetja dolžna zaposlene plačevati po zakonu o zajamčeni plače in zanje torej ne velja zakon o minimalni plači. Razlika med obema plačama pa je kar velika. Minimalna plača sedaj znaša okroglih 72.000 tolarjev, zajamčena pa 40.000 ali 32.000 tolarjev manj. Pri zajamčeni plači sta mogoči vsaj dve različni tolmačenji. Še nedavno so podjetja v primeru nelikvidnosti in prezadolženosti morala plače znižati na raven 90 odstotkov rednih izplačil (tako je bila omejena masa zajamčenih plač), po novih tolmačenjih pa bi v takšnih primerih zaposleni lahko prejeli največ zajamčeno plačo, kot j e določena za vsakega posameznika.
Sindikalna lista
November 1999
Gospodarske dejavnosti	Javni sektor'
(temelj je SKP za gospodarstvo) (nekdanje negospodarstvo)
Prvi del
1.	Dnevnice
-	cela dnevnica
(nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti)
-	polovična dnevnica
(nad 8 do 12 ur odsotnosti)
-	znižana dnevnica (od 6 do 8 ur)
2.	Kilometrina (od 27. 8. 1999 dalje) Ločeno življenje
SIT
SIT
3.500,00
3.778,00
1.750.00
1.218.00 38,52
68.702,00
1.888,00
1.315,00
38,52
55.149,00
Prenočišče - Povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec Regres za prehrano (od 1.7. 1999)
- po SKPGD (na delovni dan)'	558,00	558,00
Drugi del
Jubilejne nagrade
-	po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu)
-za 10 let	54.537,00
-za 20 let	81.806,00
-za 30 let	109.074,00
Odpravnina ob upokojitvi	343.510,00
oziroma dve plači delavca, če je to zanj ugodneje
Solidarnostne pomoči
-	po SKPD - ob smrti delavca
■ - ob smrti v ožji družini Minimalna plača (od I. 8.1999)
Zajamčena plača Regres za letni dopust
-	najmanj
-	ali največ	za september - 121.037,00
(70 % povprečne slovenske plače)
46.363.00
69.545.00
92.726.00 518.730,00
oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje
103.053,00
51.527.00
72.521.00
39.981.00
92.726,00
72.521.00
39.981.00
102.000,00
96.500,00'
102.000,00
1.	Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97).
2.	V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba.
3.	V negospodarstvu znaša regres po podpisu aneksa h kolektivni pogodbi (Ur. list RS št. 39/99) za leto 1999 96.500 SIT. Za delavce, katerih mesečna bruto plača za obdobje marec-majl999 ne presega 120.000 SIT, znaša regres 102.000 SIT. Do 5. junija se vsem delavcem izplača 85.012 SIT regresa, preostali del pa do 5. januarja prihodnje leto.
Strokovna služba ZSSS
Zakon o finančnem poslovanju pa ni razveljavil zakona o minimalni plači, tudi ekonomsko-socialni svet je po Mišičevem mnenju sprejel stališče, da se v plačnem sistemu uporablja le minimalna plača.
Svobodni sindikati zato ekonom-sko-socialnemu svetu predlagajo, naj od zakonodajalca zahteva obvezno razlago zakona o finančnem poslovanju. Predlagajo tudi vsebino razlage, po kateri bi se pri uresničevanju 15. člena zakona o finančnem poslovanju uporabljal zakon o zajamčeni plači, ki izplačila omejuje na 90 odstotkov rednih izplačil, posamezni delavec pa bi imel pravico prejeti najmanj minimalno plačo, določeno z zakonom, torej bruto 72.000 tolarjev.
V primeru, da državni zbor ne bo sprejel takšne razlage, bodo Svobodni sindikati skušali na zakonoda-
jalca pritisniti še prek državnega sveta. Pri tem računajo tudi s p poro delodajalcev, ki so zainteres
rani za rešitev problema, ki bi zil več kot 40.000 zaposlenih. T > poro pričakujejo tudi od mimstr^^
delo Toneta Ropa, saj je min1 na plača, tudi minimalna izpw pod pristojnostjo njegovega m
strstva. Dušan Semolič sklepa-
je zakon o finančnem P°sloV?njn ministrstvo za finance pripravi spravilo skozi državni zbor brez delovanja z ministrstvom za d, j Problem je treba rešiti Čimpref ‘ zakon o finančnem poslovanju' ne veljati 23. januarja. Ce Pr0 -ne bo rešen, bo ZSSS po Serno j vib besedah prisiljena razmisliti ostrejših oblikah sindikalnega v J izključena ni niti splošna stavka-^
PRAVNA MNENJA IN NAOVETI
Piše: Katarina Lavrin, dipl, iur.
Minimalna in zajamčena plača (2.)	y
Delavke, zaposlene v čistilnem servisu, so nanj odmev na članek Minimalna in zajamčena P $ ča poslale kopije plačilne liste za mesec avguS^ katero dokazujejo, da namesto minimalne P . jemajo samo zajamčeno plačo. Sprašujejo, jim je storiti.
Žal je priložena samo kopija zgornjega dela plačilne liste, kjer sta navedeni postavka “redno delo” in postavka “razlika do najnižje plače”, ni pa razvidno dejansko izplačilo in dmgi podatki. Postavka “redno delo” znaša manj, kot je bil za mesec avgust določen znesek minimalne plače (t. j. 72.521 SIT). Naslednja postavka “razlika do najnižje plače” pomeni, daje delavka razvrščena v tak tarifni razred, katerega izhodiščna plača je nižja od 72. 521 SIT (kar je najmanj, kar mora delavec dobiti za delo v polnem delovnem času), zato je treba s posebno postavko to razliko nadomestiti. Ko v takem primeru obe postavki seštejemo, bi morali dobiti znesek minimalne plače. V danem primeru je seštevek 64.003 SIT, kar je za 24.022 SIT več, kot je znesek zajamčene plače, je pa manj od minimalne plače.
Iz predloženih podatkov tako lahko vidimo (ker so podatki tako nepopolni, pravzaprav lahko samo domnevamo), da delavke sicer prejemajo več, kot je zajamčena plača, vendar manj, kot je minimalna.
Napisale so, daje večkrat že u ^ pala inšpekcija, pa ni nič poniag' Baje naj bi se stanje še poslabšal0 naj bi dobile še nižje plače. S31110^. podlagi navedb je nemogoče pre diti, kakšni so bili inšpekcijski P stopki in kakšne njihove posle01
mvjpivj m ivitivonv iijuiutv	vq,
dejstvo pa je, daje premalo izpla
ne plače možno iztožiti pred so ščem. Če delavke prejemajo manj-^ znaša minimalna plača, lahko za ^ dobje petih let nazaj vložijot0 . ■ sodišče za izplačilo razlik do n11 malne plače. Kot članice sind'i ^ imajo pravico do brezplačne pra pomoči, zato naj se obrnejo na jo območno organizacijo, kjer ji111
do sestavili tožbo in jih zastopali pre
sodiščem.
luiscem.	.
Poudarjamo, da so predložen' V itki zelo nepopolni. Plačilna l'sta,fl
datki zelo nepopolni. Plačilna 1 bila za prvima dvema postav*-^ odrezana, zato lahko le ugibam0;
ourezana, zato lariKo ic ugi. a-je bilo še navedeno v njej. Zgoraj
vedeno torej velja za primere, k° a lavci za polni delovni čas dejan ^ prejemajo manj, kot znaša mini'11' na plača.
Predlogi
Predsedstva ZSSS k delovnemu besedilu predloga zakona o delovnih razmerjih - druga obravnava
redsedstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je na 5. redni seji 15.11.1999 obravnavalo de-ovno besedilo predloga zakona o delovnih razmerjih - druga obravnava (gradivo z dne 4. 10. 1999) kupaj s predlogi amandmajev vlade. Po razpravi, v kateri je upoštevalo, da namerava vlada umakniti predloge amandmajev, ki se nanašajo na skrajšanje delovnega časa in črtanje 126. do 129. čle-na predloga zakona, je predsedstvo ZSSS sprejelo tele predloge:
člen
kon C*ru9em odstavku, ki določa cilje za-nio 3' Se na Prvo mesto postavi varova-Dr n.ravic zaposlenih (tega v tem členu mrl'°^u zakona ni). Delojemalci so na-m„,c Slbkejši od delodajalcev, zakon pa ra varovati zlasti šibkejše.
amandma k 1. členu
Amandma, po katerem bi bil cilj zako-deli/r0Var^e dostojanstva delavcev “pri sedii 86 zavrne- V zakonu naj ostane be-Hggp^nmdlogB zakona o dostojanstvu
6‘ člen
četrti odstavek, ki določa, da je doka-primreumena strani delodajalca le v dveh tr6haerih diskriminacije iz tega člena, je die n snremeniti tako, da bo dokazno bre-
re diskr'e'0C*a^alcU 23 VSe mozne Pr'me"
člen
pr^i odstavek, po katerem se nekatere gax Ce s kolektivno pogodbo uredijo dru-se črt'a manj ugodno, kot določa zakon,
ba<^razl°žitev:Takšna zakonska določ-načp|V *3raks' Pomenila spodkopavanje |e Un a’ das° lahko kolektivne pogodbe temer ne^e od zakonskih določb, kar je in 0(H *n° vodilo urejanja pravic, obveznosti m j 9°v°rnosti s kolektivnimi pogodba-
mi.
29. *
C len
43- a Člen
ki naj4^" ^llenom se doda nov 43. a
vzdrir^"
žaj delavca pri delodajalcu škodujejo ali bi lahko škodovala delavcu.
Predlagano besedilo novega člena enako, kot je to v 35. členu ZDR določeno za delavca, nalaga delodajalcu obveznost, da se vzdrži vsakega dejanja, ki škoduje ali bi lahko škodovalo delavcu.
52.	člen
Drugi odstavek, po katerem bi kolektivna pogodba dejavnosti lahko določala manj ugodno pravico kot zakon, se črta.
53.	člen
V	drugem odstavku se črta besedilo: če s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti za male delodajalce ni določeno drugače.
Ta določba je nesprejemljiva, ker manjšim delodajalcem daje pravico, da pogodbe o zaposlitvi sklepajo za določen čas skoraj brez zakonskih omejitev.
54.	člen
Za prvim se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
Na predlog delavca izda inšpektor za delo odločbo o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Pritožba delodajalca zoper odločitev inšpektorja do odločitve sodišča na prvi stopnji ne zadrži njene izvršitve.
Dopolnitev tega člena je nujna, ker za-. radi nezakonitega sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas sodni postopki trajajo več let.
56. člen
Besedilo, ki določa, da se opravljene ure lahko preračunajo v polne delovne dni, se zamenja z besedilom:
Delavcu, ki opravlja sezonska dela ali ima neenakomerno razporejen delovni čas ali opravi več ur, kot znaša delo v polnem delovnem času, se na njegovo zahtevo opravljene ure preračunajo v delovne dni s polnim delovnim časom.
83. člen
V	drugem odstavku, ki določa pravice in obveznosti delodajalca prevzemnika, je treba črtati možnost, da bi prevzemniki v primeru prenehanja veljavnosti kolektivne pogodbe prevzetim delavcem zagotav-
ljali pravice manj kot eno leto oziroma do sklenitve nove kolektivne pogodbe.
Zagotavljanje pravic prevzetim delavcem ne sme biti vezano na trajanje kolektivne pogodbe, novi delodajalec jih mora zagotavljati najmanj eno leto.
90. člen
V	tretjem odstavku se osemdnevni rok nadomesti z rokom štirinajstih dni, petdnevni rok pa z rokom osmih dni.
Predlagana roka osem oziroma pet dni, v katerih lahko sindikat poda svoje mnenje o redni ali izredni odpovedi, sta prekratka.
Amandma k 90. členu
Amandma se ne sprejme.
Predlagano črtanje besede reprezentativen (dvakrat), ko se v postopek varstva pravic delavca, ki ni član sindikata, vključi sindikat, ni utemeljeno, ker lahko privede do neželenih posledic - manjše pravne varnosti zaposlenih, še večje drobitve sindikatov in do večje nevarnosti socialnih napetosti.
Amandma k 91. členu
Ker so tudi pri redni odpovedi iz krivdnih razlogov možne zlorabe delodajalca, naj ima tudi pri redni odpovedi iz krivdnih razlogov sindikat možnost veta; velja naj torej enak posebni postopek kot pri redni odpovedi iz osebnih razlogov in izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
95.	člen
V	tretji alinei naj se črta možnost, da bi bila sindikalna aktivnost izven delovnega časa ali med delovnim časom s soglasjem delodajalca lahko razlog za redno odpoved delavcu.
Kakršna koli sindikalna dejavnost izven delovnega časa ali v delovnem času ne more biti neutemeljen odpovedni razlog, predlagano črtanje besedila je pravno jasnejše.
96.	člen
Za prvim odstavkom, ki določa odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe, se doda nov odstavek, ki se glasi:
Nadaljevanje na naslednji strani
8
št. 42 / 25. november 1999
Nadaljevanje s prejšnje strani
Če delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno za nedoločen čas, je delavcu dolžan predlagati sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Če delodajalec delavcu ob poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas predlaga sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, mora biti predlagana nova pogodba, sklenjena za nedoločen čas.
Zakon mora onemogočiti, da delodajalec delavcu, ki mu je odpovedal pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, predlaga sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, vendar za določen čas. Novi zakon mora preprečiti veriženje sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas.
103. a člen
Za 103. členom se doda nov, 103. a člen, ki se glasi: S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko določijo kriteriji za določanje presežnih delavcev.
Obrazložitev: Dosedanja praksa, ko kolektivna pogodba na ravni dejavnosti podrobneje določa kriterije za določanje presežnih delavcev, je dobra, zato je treba to rešitev ohraniti.
106. člen
Namesto določbe, da začasna odsotnost delavca z dela zaradi bolezni... ne
ZAKON 0 DELOVNIH RAZMERE
ZAKON o delovnih razmerjih
št. 42 / 25. november 1999

9
sme biti upoštevana kot kriterij za določanje presežnih delavcev, naj v zakonu piše, da ti razlogi ne smejo biti razlog za uvrstitev delavca med presežne delavce.
Predlagano besedilo je dvoumno in ga je mogoče napačno razlagati, predlagano novo besedilo je pravno jasnejše.
108. člen
Namesto plače v zadnjih šestih mesecih pred odpovedjo naj bo osnova za izračun odpravnine plača v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
Odpravnina za odpuščene delavce, če so pri delodajalcu delali do 15 let, naj znaša tretjino osnove iz prejšnje točke. Odpravnina delavcev, ki so pri delodajalcu delali več kot 15 let, pa polovico osnove.
Za delo pri delodajalcu naj se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih.
Odpravnine po določbah tega člena so prenizke, tako osnova kot tudi višina odpravnin. Zadoščata dva razreda, do 15 in nad 15 let dela. Nujno je treba dodati določbo, da se delo pri pravnih prednikih delodajalca šteje v dobo za odmero odpravnine.
111. člen
Delavec, ki mu delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela in izplačeval zakonsko določenega nadomestila plače ali izplačeval bistveno zmanjšanega
plačila za delo, sme v osmih dneh pote > ko je predhodno obvestil delodajalca, i redno odpovedati pogodbo o zaposlit • Delavec sme dati izredno odpoved tu v primeru, če mu delodajalec dvakrat z pored ali dvakrat v šestih mesecih p če ni izplačal v pogodbeno dogovorjene roku.
Tri mesece, kot piše v predlogu za ko na, je vsekakor predolgo obdobje, ko rno delavec trpeti grobe kršitve delodajalc vih obveznosti, zato predlagamo obdo je dveh mesecev, čeprav je za delavca t to predolgo.
118. člen
V	prvem odstavku se črta možnost, P° kateri bi poleg zakona lahko drugi predp' in kolektivne pogodbe na ravni dejavn sti določale, kdo sklene pogodbo o zap slitvi kot pripravnik.
Samo z zakonom se lahko uvede Pd pravništvo, zato je treba črtati m02nCj0|) da se uvede z drugim predpisom, sp1 pa ni dopustno, da se uvede s kolektiv pogodbo, ker je to za delavca manj ug°a no, kot bo urejeno z zakonom.
124. člen
V	tretjem odstavku mora biti nedvoumn0 določeno, daje sestavni del plače tudi P ča za poslovno uspešnost. Črtati je tr
bčqtol0^b,°’ da !e v Pdmeru, če tako doba Q ^apo °|e^'vna P°9°dba ali pogod-
člen
nih um odstavku se poleg navede-ra7n!?S^ibn'b P09ojev dela, ki izhajajo iz va 1 w l!ve kovnega časa in so osno-lo nfJi 0datke ^ Pločam (izmensko de-DraJvi reJ nedeljsko delo, delo na dan dela l °yb dodai° tudi posebni pogoji tev n’rKV i aiai° 'z Posebnih obremeni-np p 'de u’ neugodnih vplivov okolja in V7ahtn°Sti pri delu, ki niso vsebovane
zahtevnosti dela.
^6. člen
sa^naj^na"2 razporeditve delovnega ča-sto 3o)n0 de'° ^ odstotkov (name-
sto30)UrnO be'° odstotkov (name-
~ za sobotno delo 30 odstotkov.
ratDa0hdatka.za nočno in nadurno delo mo-jalce nr ^lsia’ da bosta postala za deloda-zaščitit-3^3’ker bo le tako možno delavce nitvam- Pred Prevelikimi delovnimi obreme-novo ii T pred Prezgodnjo izčrpanostjo. Na botn j?treba uvesti dodatek za delo v so-deioune*se vedno bolj uveljavlja šestdnevni doietaden, kar poslabšuje delovne po-dodatno izčrpava delavce.
126.	a člen
V zakon naj pride nov člen, po katerem pripada delavcu dodatek za delovne izkušnje v višini pol odstotka za vsako izpolnjeno leto dela pri delodajalcu. Osnova za dodatek je osnovna plača delavca.
Povsod v državah Evropske unije se plača delavca povečuje z leti dela, po 40 letih dela je običajno od 60 do 100 % višja kot na začetku dela. Za delavce in delodajalce ta dodatek zato ne more biti sporen.
127.	člen
Povračilo stroškov za prehrano med delom naj delavcu ne pripada le za dneve prisotnosti na delu, ampak tudi za dneve, ko dela (dela namreč lahko tudi drugje).
134. člen
Če s tem zakonom, drugim zakonom ali posebnim predpisom ni določeno drugače, delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove plače za polni delovni čas za pretekli mesec. Če delavec v preteklem mesecu ni delal, mu pripada nadomestilo v višini osnovne plače, povečane za dodatek za delovne izkušnje. Nadomestilo plače ne more biti nižje od minimalne plače.
Predlog zakona bistveno znižuje višino nadomestil plače, za kar ni utemeljenih razlogov. V večini gre pri nadomestilu plače za primere, ki se jim delavec ne more odre-
či in zanje ne sme biti kaznovan. Logično bi bilo, da bi v vseh primerih odsotnosti delavec prejemal nadomestilo plače v višini svoje plače, kot da bi bil delal, ker gre za plačane odsotnosti z dela.
143. člen
Razporeditev in pogoji za začasno prerazporeditev delovnega časa se lahko določijo le z zakonom in kolektivno pogodbo, ne pa s pogodbo o zaposlitvi. Namesto le dan prej mora delodajalec delavca o prerazporeditvi delovnega časa obvestiti tri dni prej. Pri prerazporeditvi delovnega časa lahko ta na teden znaša največ 50 ur (ne 60), vendar največ dva tedna zapored.
Neenakomerna razporeditev delovnega časa, ki je določena z letnim razporedom delovnega časa, ne sme bistveno poslabšati delavčevega položaja. Za začasno prerazporeditev delovnega časa pa mora že zakon vsebovati omejevalne določbe. Predlagana ureditev je preveč liberalna in dopušča zlorabe, še zlasti, ker ni nobene časovne omejitve.
146. člen
Amandma k 146. členu, po katerem bi delavec, če bi s tem sam soglašal, lahko ponoči delal tudi več kot teden dni, ni sprejemljiv. Delavci bi bili namreč prisi-
Nadaljevanje na naslednji strani
Gregor Miklič:
Zakon o delovnih razmerjih naj Mnotežl moč delodajalcev in zaposlenih
Kaj je po vašem mnenju temeljna vsebinska razlika med predlogom novega zakona in sedanjo ureditvijo?
Miklič: Na prvo mesto bi postavil to, da postaja delovno razmerje pogodbeni odnos med delodajalcem in delavcem. Dogovorili smo se, da bomo v naši državi še naprej uporabljali besedo delavec kot generični pojem. Ne bomo torej govorili o delojemalcih kot v Nemčiji, kjer le-te delijo na delavce in uslužbence, za oboje imajo tudi različno zakonodajo. Čeprav se bodo tudi pri nas v posebnih zakonih uporabljali različni nazivi, bomo nasploh še naprej govorili o delavcih.
In kdo je lahko delavec?
Miklič: Vsakdo, ki ima pogodbo o zaposlitvi, ne glede na to, kje in kaj dela.
Kaj je bil in je še glavni cilj Svobodnih sindikatov pri sprejemanju zakona o delovnih razmerjih?
Miklič: Naš cilj je bil čim boljše zaščititi delavca, ki je v razmerju z delodajalcem šibkejša stran. Medtem ko delodajalec razpolaga s kapitalom, torej z delovnimi sredstvi, delavec razpolaga le s svojim delom. Pri nas delavci delo veliko več iščejo, kot ga delodajalci ponujajo.
Kakšne predloge in pripombe je sprejelo predsedstvo ZSSS, na kaj ste se še posebej usmerili?
Miklič: Najpomembnejše naše pripombe so povezane z interesi sindikatov, ki predstav-
Gregorja Mikliča, izvršnega sekretarja v ZSSS, smo zaprosili za pojasnilo predlogov, ki jih je predsedstvo ZSSS sprejelo k delovnem besedilu predloga zakona o delovnih razmerjih, pripravljenemu za drugo branje v državnem zboru. Iz njegovih odgovorov veje, da zako potrebujejo zlasti zaposleni. Ti so zdaj preveč prepuščeni	u
delodajalcem, ki imajo škarje in platno skoraj povsem v svojih roka
ljajo delavce. Interes slehernega sindikata je čim višja raven pravic delavcev. Še bolj konkretno lahko rečem, da gre za željo ohraniti pridobljene pravice, kot so sedaj določene v splošni in kolektivnih pogodbah dejavnosti. Najlepši primer tega so členi zakona od 126. do 129., kijih je vlada hotela umakniti, zaradi našega nasprotovanja pa od tega odstopila.
Lahko vsebino teh členov opišete?
Miklič: Najprej so to dodatki za delo v popoldanski in nočni izmeni, deljenem delovnem času, pri nadurnem delu, delu ob nedeljah in praznikih. Posebej pomemben je tudi dodatek za delovne izkušnje, prej smo to imenovali minulo delo ali dodatek na delovno dobo.
Pomemben je tudi regres za prehrano med delom in povračilo stroškov prevoza na delo ter regres za letni dopust. Med temi pravicami je tudi odpravnina ob odpovedi delovnega razmerja ali upokojitvi.
Čeprav je vse to sedaj urejeno s kolektivnimi pogodbami, želijo sindikati, ki so to priborili na pogajanjih, dosežke zaščititi. Boji-
jo se namreč, da bi delodajalci pri pogajaj, za nove kolektivne pogodbe tega ne spi"eJ če zanje ne bo podlage v zakonu.
Teoretično so kolektivna pogajanja 9.f^° orožje sindikatov, saj je za dosego cillev mogoče uporabiti tudi najtrša sredstva sindikalnega boja. Se Svobodni sindika bolj zanesete na poslance?
Miklič: Več zapisanega v zakonu res P° meni manj prostora za kolektivna pogaja'1^
Poslanci so pri sprejemanju zakonov res0
govorni le sebi. Vendar smo z lobirarjni	refiitvemunre^te"
prv. obravnav, tega zakona dosegli, da so sr^.	^ Jijo na sklepih državnega zbora, spreje-
de, kj Prv* obravnavi. Državni zbor pa vladal k J ,eti.'ni predlagatelj zakona, ni zavete,^ ' aditvi s socialnimi partnerji. Kljub >nteres __a ,°.rečem, da minister kaže velik
šali nn 'C: !^ajprej se bomo sku-tativr,;61101*1'2 drugimi reprezen-nih »..J" s'ndikati, vsaj o ključ-smom CVab' Pr' Prv' obravnavi Zarad; ?^0(“e bdi tako uspešni tudi Pna stani*’ kfr smo sprejeli sku-d0 č ‘ sca- Skupna stališča bo-
"kwfepo£j'oa;sazapo8aia'
za (Jato tudi pri Usklariil°nu kaže interes za
ffinijS? S socialnimi
ejklič: položaj ministra je zelo l<)(la a, en- Če se sindikati in de-sPreim? £Skladimo’ minister to demo J)'Cc 2 delodajalci ne pri-je že UpaJ’ ostaja pri tistem, kar na. pr„abISanH v predlogu zako-
jeli kar 20 naših predlogov. Med njimi so: W delodajalci so lahko le tisti z manj kot I" poslenimi, delodajalci lahko s splošnim tom uredijo pravice delavcev le v pri me n1' ^ pri njih ni organiziranega sindikata, p°S° j ba o zaposlitvi se delavcu izroči ob skl e11’ pogodbe, pogodba o zaposlitvi za določen je izjema - skupno obdobje podaljševanja Snih pogodb lahko traja največ dve leti •
Kako se boste sedaj organizirali za
uveljavitev predlogov?
PartnerUS*C*ajeVatde P°8*edov s socialni-
.Miklič-MSOiC,a/en' ali kai drugega?
visok() r-" !!sllm’ da bo to zakon s sorazmerno VmJ° pravic delavcev. Tako bo seve-
da, bo prevzel dosežene pravice iz kolektivnih pogodb, ki smo jih že našteli. Primerjava z Evropo je težka, saj je evropske re-gulative na tem področju zelo malo. Pri plačah in drugih prejemkih naprimer EU nima ničesar. Lahko tudi rečem, da bodo podjetja, ki ne bodo poslovala uspešno, zelo težko izpolnjevala določbe zakona o delovnih razmerjih, če bo raven pravic zelo visoka.
Je hkrati z
zakonom o delovnih razmerjih treba sprejeti še kak drug zakon?
Miklič: Nujen je zlasti zakon o kolektivnih pogodbah, kije že bil v parlamentarni proceduri. Zakon o kolektivnih pogodbah delodajalcev ne more zavezovati k sklepanju in spoštovanju kolektivnih pogodb, ne glede na članstvo v delodajalskih organizacijah, saj to ne bi bilo skladno s konvencijama št. 98. in 154. Mednarodne organizacije dela.
Na kaj se boste usmerili na pogajanjih? Miklič: Na osrednje interese, ki smo jih že
navedli - dodatke k plačam in druge prejemke. Pazili bomo tudi, da zakon ne bi dopustil rešitev, po katerih bi bile pravice iz kolektivnih pogodb nižje kot v zakonu. Vztrajali bomo tudi pri kriterijih za določitev dolžine letnega dopusta. Manj pa bomo pozorni na pravne formulacije, kijih razumejo zlasti strokovnjaki.
Drži, da novi zakon potrebujejo zlasti zaposleni? Se zaradi tega sprejetje zakona odmika?
Miklič: Sprejetje se res odmika in za zaposlene bi res bilo boljše, da se zakon čimprej sprejme. Sedanja zakonodaja namreč temelji na samoupravljanju in družbeni lastnini in je neskladna z zakonodajo o gospodarskih družbah. Na to opozarjajo tudi sodniki delovnih in socialnih sodišč.
Najhuje je, da po sedanji zakonodaji delodajalci lahko sami enostransko sprejmejo kakršne koli odločitve. Delavcem ostane le pot na sodišče, kjer so tudi zaradi takšne zakonodaje, ki jo delodajalci množično izkoriščajo, zaostanki nemogoče dolgi. Delavci si zaradi tega skoraj ne morejo privoščiti sporov z delodajalci. Velika večina sporov na sodiščih je posledica enostranskih odločitev delodajalcev, ki posledic vsega tega ne občutijo na svoji koži.
Nov zakon je potreben zaradi tega, da bo sedanje neravnovesje moči delodajalcev in delavcev znova uravnoteženo.
Franček Kavčič
Nadaljevanje s prejšnje strani
Ijeni popuščati zahtevam delodajalcev. Predlagano besedilo člena, po katerem lahko delavec ponoči dela najdlje teden dni, je boljše.
150. člen
V	drugem odstavku se mora odmor med delovnim časom delavca s skrajšanim delovnim časom določiti tako, da imajo pravico do sorazmernega dela odmora tudi delavci, ki delajo najmanj štiri ure na dan.
152. člen
Prvi odstavek je treba spremeniti tako, da bo imel delavec poleg pravice do dnevnega počitka tudi pravico do vsaj 36-ur-nega tedenskega počitka (ne le 24-urnega, kot piše v predlogu zakona).
Samo en dan tedenskega počitka v zakonu delodajalce prav spodbuja k vpeljavi šestdnevnega delovnega tedna
154.	člen
Predlagano besedilo je treba črtati.
Predlagano besedilo omogoča, da se delovni čas s kolektivnimi pogodbami uredi drugače in manj ugodno, kot to določa zakon. To je v nasprotju z načelom, daje lahko kolektivna pogodba le ugodnejša od zakona. Z drugim zakonom pa je to možno, saj že drugi člen predloga zakona nedvoumno določa, da se lahko z (posebnim) zakonom neka pravica ali obveznost delavca uredi drugače, kot je urejena z zakonom o delovnih razmerjih.
155.	člen
Ker predlog zakona ne vsebuje kriterijev za letni dopust, se v člen doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
Letni dopust delavca določi delodajalec v odvisnosti od naslednjih kriterijev: pogojev, v katerih delavec dela, delovne uspešnosti delavca, zahtevnosti del, ki jih delavec opravlja, dolžine delovnih izkušenj, zdravstvenega stanja delavca in socialnih razmer, v katerih delavec živi.
156.	člen
V	prvem odstavku, ki določa, da se daljše trajanje letnega dopusta lahko določi s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, se črta beseda “lahko”.
Besedilo je treba dopolniti, da bo nedvoumno, da trajanje letnega dopusta delavca določata kolektivna pogodba ali pogodba o zaposlitvi.
150. člen
V	prvem odstavku, ki pravi, da ima delavec pravico do dvanajstine sorazmernega dopusta, se zaradi večje jasnosti črta ali “dvanajstina” ali beseda “sorazmernega”.
161. člen
Določba v drugem odstavku, da ima delavec pravico izrabiti en dan letnega do-
pusta na dan, ki ga sam določi, se spremeni tako, da delavec lahko sam izbere tri dni dopusta.
Ker je delodajalec močnejša stran, je pri določanju o izrabi letnega dopusta, treba delavcu omogočiti, da sam izbere tri svoje dneve.
165.	člen
V	drugem odstavku, kjer je določena pravica delavca, ki prostovoljno daruje kri, da je z dela odsoten ne le na dan, ko kri daruje, ampak še naslednji dan, naj se vstavi “in tudi naslednji dan”.
Ni utemeljenih razlogov, da se plačana odsotnost z dela zaradi darovanja krvi skrajša z dveh na en dan.
166.	člen
Pravico do odsotnosti z dela zaradi opravljanja neprofesionalne funkcije imajo poleg v predlogu naštetih (izvoljeni na državnih volitvah, imenovani od sodišč, vojaški obvezniki, aktivni pri zaščiti in reševanju, klicani k državnim in sodnim organom) tudi izvoljeni na volitvah v lokalni skupnosti, volitvah v državni svet, volitvah v organe organizacij in skupnosti.
V	tem členu je treba našteti vse organe in organizacije, v katere se zaposleni lahko volijo ali imenujejo na neposrednih ali posrednih volitvah. To so poleg organov lokalnih skupnosti in državnega sveta še organi ZPIZ, ZZZS, ZRSZ, RTV Slovenije, sveti zavodov, itd.
175.	člen
Rok, v katerem mora sindikat dati svoje mnenje v disciplinskem postopku, se s sedmih delovnih dni (kot piše v predlogu) poveča na štirinajst.
Podaljša se tudi rok, v katerem mora delodajalec obravnavati mnenje sindikata, namesto treh delovnih dni naj zakon določa osem dni.
Roka za sodelovanje sindikata v disciplinskih postopkih in delodajalčevo obravnavo mnenja sindikata sta prekratka, zato ju je treba podaljšati.
176.	člen
Za tretjim se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
Sklep o disciplinski odgovornosti mora delodajalec poslati v vednost sindikatu, katerega član je delavec. Če pa delavec ni član sindikata, pa je delodajalec sklep dolžan poslati reprezentativnemu sindikatu pri delodajalcu oziroma v dejavnosti.
Sindikat, ki sodeluje v disciplinskem postopku, mora prejeti sklep o disciplinski odgovornosti delavca. To je potrebno tudi zaradi postopkov v zvezi z varstvom pravic delavca.
186. člen
V	drugem odstavku, v katerem je določeno, da delavka v času nosečnosti in
še leto po porodu oziroma ves čas, ko d j otroka, ne sme opravljati nadurnega nočnega dela, se črta nadaljevanje iz ocene tveganja zaradi takega dela ' haja nevarnost za njeno zdravje ali zdra je otroka”.
Predlog te določbe bistveno poslabša je varstvo nosečih delavk in mater, za k ni nobenega utemeljenega razloga.
203.	člen
Za prvim odstavkom, ki določa obvezno sti delodajalca do sindikata, se dodata dva odstavka:	h
Delodajalec obvešča sindikate o vs za socialno-ekonomski položaj in pravi članov pomembnih zadevah na podr ju poslovanja in razvoja.	j.
Delodajalec zagotavlja sindikatu na P° lagi spiska njegovih članov obračun in P čevanje sindikalne članarine.
Predlagani drugi odstavek je Potreb®^ ker sicer sindikat ne more opravljati s jih temeljnih funkcij, novi tretji odstaveK P uveljavlja v evropskih državah običajno veznost delodajalcev.
204.	člen
V	drugem odstavku je treba določbo, P° kateri mora sindikat obvestiti delodajalk o izvolitvi sindikalnih zaupnikov “sklad
s kriteriji, ki sta jih dogovorila”, sprem niti v “skladno s kriteriji iz kolektivne P godbe dejavnosti”.	jn
V	četrtem odstavku, kjer piše, da s dikalni zaupnik ne sme svojih aktivno izvajati tako, “da bi oviral poslovanje o lodajalca”, je treba besede v narekovaj zamenjati z “na način, dogovorjen s k lektivno pogodbo dejavnosti oziroma P sebno pogodbo o pogojih za delovanje s dikata”.
Število in kriteriji za imenovanje ali J* volitev sindikalnih zaupnikov ne morejo p. določeni za vsakega delodajalca P°seDJ'. ampak na ravni dejavnosti. Kolektivna P godba na ravni dejavnosti je primeren za tak dogovor, primerna je tudi p°s® na pogodba, ki jo sklepajo sindikati pri lodajalcu z delodajalcem. Na enak na naj bodo dogovorjeni tudi pogoji in na delovanja sindikata pri delodajalcu.
206. a člen
Za 206. členom naj se doda nov 206_J člen s podnaslovom (profesionalno opra Ijanje sindikalne funkcije), ki se glasi- ^ delavca, ki je izvoljen na sindikalno fP^ , cijo izven delodajalca in ki jo opravlja P° delovni čas, se uporabljajo določbe 51 • na tega zakona o suspenzu pogodbe o poslitvi.	0.
Zakon mora dati podlago za suspenz H^ godbe o zaposlitvi, če je delavec izvou na funkcijo v organih sindikata, ki se op^. Ija profesionalno, ter tako delavcu o(j' gočiti vrnitev nazaj na delo k delodajalk
DUŠAN SEMO^!s§ predsednik z5
Sindikat delavcev trgovine Slovenije
Kolektivno nezgodno zavarovanje
^ zvršni odbor Sindikata delavcev trgovi-nHK°Ven'ie ie PreJŠnji teden obravnaval po-nu °e za sklenitev pogodbe o skupinskem 20()0°^nem zavarovanJu svojih članov za leto
ed štirimi zavarovalnicami, ki so posre-0Va e Ponudbo, je izvršni odbor izbral Za-arovalnico Adriatic d. d. Zanjo seje odločil n^K' lv^a’ ^er-ie b'*3 dala najugodnejšo po-tri* ° ^ Posebcj ugodni so enostavni in hi-Postopki pri priznavanju pravic članov sin-U|Kata iz pogodbe.
a kolektivno nezgodno zavarovanje - do-a no ugodnost članov - seje Sindikat delav-e\ trg°vine Slovenije odločil ob spremem-^vistne članarine. Takrat seje namreč odločil, Povečana sredstva ne bodo namenjena redni
dejavnosti, ampak dodatnim ugodnostim, kot so solidarnostne in socialne pomoči, nadomestilo plač v času stavk in plačilo premije za nezgodno zavarovanje.
V sklad nezgodnega zavarovanja gre vsak mesec 16,2 odstotka članarine. S temi sredstvi bo Sindikat delavcev trgovine Slovenije s pogodbo kolektivno zavaroval vse člane, ki spoštujejo statut, pravilnik o financiranju in druge akte Sindikata delavcev trgovine Slovenije.
S pogodbo, ki naj bi jo v naslednjih dneh podpisali z Zavarovalnico Adriatic, bodo člani Sindikata delavcev trgovine Slovenije kolektivno nezgodno zavarovani 24 ur dnevno za primer smrti, nezgode, invalidnosti ter smrti zaradi bolezni.
Zavarovalnica bo tako skladno s pogoji iz pogodbe zavarovanemu članu Sindikata delavcev trgovine Slovenije izplačala zavarovalno vsoto, če bo do takega dogodka prišlo.
Da bi bili člani Sindikata delavcev trgovine Slovenije čimbolje seznanjeni s svojimi pravicami iz kolektivnega nezgodnega zavarovanja, bo vodstvo SDTS pripravilo natančne informacije in navodila ter jih v obliki letakov posredovalo članstvu.
Osnovni cilj Sindikata delavcev trgovine Slovenije je učinkovito nezgodno zavarovanje članstva, ter poenostavljeni in hitri postopki pri priznavanju pravic zavarovancev.
Sandi Bartol, sekretar
V državnem zboru decembra spet o trgovcih
- Predsednica odbora za delo, družino in socialno politiko pri drgnem zboru Majda Zbačnik je ministrstvoma za delo in za eko-urnske odnose poslala sklep izredne seje, ki je bila 27. oktobra.
c ministrstvi je pozvala k pripravi poročila o obratovalnem času vT°v,n in delovnopravni zakonodaji. Ministrstvi naj bi po dogo-m s predstavniki delojemalcev, delodajalcev in potrošnikov po su re°' Popravili tudi spremembe pravilnika o obratovalnem ča-trg°vin, s katerimi bi bolje zaščitili pravice trgovcev do dnev-|a’ tcdenskega in letnega počitka, tedsednica odbora je razpravo o tej problematiki napovedala 'a prvo Polovico decembra.
"*obuda za začetek Pogajanj o kolektivni
Pogodbi
V obrazložitev sta zapisala, da sedanja tarifna priloga in višina izhodiščnih plač povzročata uravnilovko in delavcev ne stimulirata k boljšemu delu. Poleg tega ugotavljata, da izhodiščne plače v posameznih tarifnih razredih zaostajajo za minimalno plačo. Tako je bila izhodiščna plača za prvi tarifni razred ob podpisu prvega socialnega sporazuma leta 1995 za 35 odstotkov, zdaj pa je le šest odstotkov nad minimalno plačo. Minimalna plača je tako presegla višino izhodiščnih plač v prvih treh tarifnih razredih.
Lavrač in Bartol predlagata partnerjem čimprejšnji začetek pogajanj.
F. K.
pravni Svetovalec
Lučka Bohm, svetovalka predsedstva ZSSS
Predčasna upokojitev ni mogoča
Vprašanje: Rojena sem bila 23. 10. 1950. Neprekinjeno sem zaposlena od 15. 3. 1968. Rodila sem dva otroka. Zanima me, ali se lahko predčasno upokojim. Zanima me tudi, ali me lahko delodajalec uvrsti med presežne delavce. Kdaj lahko računam na redno upokojitev?
Odgovor: Predčasna upokojitev je mogoča le še do 31. 12. 1999. Za ženske je pogoj za predčasno upokojitev najmanj 30 let pokojninske dobe in hkrati najmanj 53 let starosti. Za predčasno upokojitev ste torej premladi kar za štiri leta!
Ker pa imate že 31 let pokojninske dobe, pomeni, da imate po dosedanjih predpisih manj kot pet let do izpolnitve pogojev za upokojitev. Vaš delodajalec vas torej v skladu z 2. odstavkom 36. d člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90,5/91 in 71/93) sme razvrstiti med trajno presežne delavce zgolj, če vam zagotovi dokup manjkajoče pokojninske dobe ali če bi vam bilo zagotovljeno nadomestilo za čas brezposelnosti do upokojitve ali pa če bi vi s tem soglašali. V primeru vašega soglasja pa bi bili upravičeni do ustrezne odpravnine. Delodajalec vas ne more odpustiti. Lahko pa vas razporedi na čakanje na delo. V tem primem delovno razmerje traja, pokojninska doba teče, upravičeni pa ste tudi do denarnega nadomestila plače.
Na redno upokojitev lahko računate zgolj po pogojih, kijih bo določila pokojninska reforma. Za-konodajalni postopek še ni končan, toda do večjih sprememb najbrž ne bo več prišlo.
Upokojili se boste lahko 30. 11. 2004. Na datum upokojitve bo pri vas nekoliko bolj vplival datum vašega rojstva kot pa dolžina pokojninske dobe. Rojeni ste namreč konec oktobra, kar pomeni, da šele konec leta dosegate potrebno starost. V letu 2004 bo namreč ženska za uveljavitev pravice do starostne pokojnine potrebovala že starost 54 let in 8 mesecev. V tem letu vam bodo na račun dveh rojenih otrok minimalno upokojitveno starost znižali že za 6,25 meseca. To pomeni, da boste morali biti stari vsaj 54 let in 1,75 meseca. Mislim, da 0,25 meseca pomeni sedem dni. Po mojem boste toliko stari 30. 11. 2004. Takrat boste imeli tudi že 36 let in 8 mesecev pokojninske dobe. V letu 2004 pa bo dovolj za pokojnino že 35 let in 9 mesecev pokojninske dobe.
12 iiDrau.ms!
št. 42 / 25. november 1999
POGOVOR
Sekretar v območni organizaciji ZSSS v Velenju Andrej Kranjc opravlja sekretarske posle za več sindikatov dejavnosti, in sicer na področju lesarstva in gozdarstva, trgovine, tekstilne in
usnjarskopredelovalne industrije, gostinstva in
turizma, obrti in malega gospodarstva ter prometa in zvez. Za nameček pa uraduje še v sindikalni pisarni v Delavskem domu v Nazarjah. Zato ni čudno, da dodobra pozna gospodarske razmere na območju, še zlasti pa probleme in težave, ki tarejo delavce.
SINDIKAT TEKSTILNE INr^MJSNJARSKO PRFDFIOVAINF
št. 42 / 25. november 1999
13
SLOVENIJE %
- ur	INUUMKI.
Pogovor s sekretarjem v območni organizaciji ZSSS v Velenju »»""n Kranjcem
Država mora razbremenitbodjetja v delovno intenzivnih panoflh gospodarstva
“Na našem območju, ki obsega devet občin v upravnih enotah Velenje in Mozirje, imajo na področjih, kijih po sindikalni plati sam pokrivam, ta čas največ težav delavci v tekstilni in usnjarskopredelovalni industriji ter v gozdarstvu in lesni industriji,” pravi Andrej Kranjc. “V omenjenih gospodarskih panogah se je v zadnjem desetletju na našem območju temeljito zmanjšalo tudi število zaposlenih.”
Število zaposlenih v lesarstvu se je skoraj prepolovilo
Podjetje Glin, kije bilo pred desetletjem nosilec razvoja na področju lesne predelave v tem koncu Slovenije, je na začetku devetdesetih let zabredlo v težave, zaradi česar je prešlo v last bivšega razvojnega sklada, sedanje Slovenske razvojne družbe. “Skladje začel prodajati posamezna podjetja. Tako je danes nekaj podjetij že privatiziranih, nekaj pa jih je še v lasti Slovenske razvojne družbe. Posledice sanacije in lastninskega preoblikovanja pa so takšne, daje bilo v holdingu Glin včasih zaposlenih okoli 1200 delavcev, danes pajihje v novih družbah samo še okoli 700,” pravi Kranjc. “Res pa je, da podjetja sedaj poslujejo solidno, večina delavcev pa prejema plačo po kolektivni pogodbi. Sindikat je naredil tudi analizo plač. Vodstva podjetij, ki kolektivne pogodbe ne spoštujejo dosledno, smo na nepravilnosti opozorili. V nekaterih podjetjih imajo sedaj samo še težave pri zagotavljanju razlike do polnega regresa za malico, ki znaša 558 tolarjev na dan.”
“Število zaposlenih seje močno zmanjšalo tudi v tovarni stavbnega pohištva Smreka v Gornjem Gradu, ki je v juliju s svojimi upniki na sodišču sklenila prisilno poravnavo. Po prisilni poravnavi je ohranilo delo 120 delavcev, 28 pa sojih odpustili brez odpravnin. Delavci so zaradi tega razočarani in ogorčeni,” pravi Kranjc. “V programu finančne reorganizacije je podjetje sicer rezerviralo sredstva tudi za odpravnine trajno presežnim delavcem. Upam, da bo novo vodstvo spoštovalo dogovore in prizadetim delavcem izplačalo odpravnino.”
“Nekaj več kot 30 lesarjev pa je ostalo brez dela lani, ko je moralo v stečaj podjetje Parno iz Velenja. Tako je na našem območju veliko brezposelnih lesarjev. Še težje pa je najti zaposlitev gozdarskih delavcem. Pred leti je gozdarstvo na našem območju dajalo delo in kruh več kot 400 delavcem, danes pa je v Gozdnem gospodarstvu Nazarje zaposlenih samo še okoli 100 delavcev,” pravi Kranjc.
h	
1) -"	
Andrej Kranjc: Delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo ob prisilni poravnavi, so zaradi odpravnin ogorčeni in prizadeti.
“Svoje je tukaj naredila tudi denacionalizacija, kije v končni fazi. Veliko gozdov bo dobila nazaj Cerkev. Samo upamo lahko, da bodo zaposlili tudi določeno število gozdarskih delavcev.”
Najhujša je kriza v usnjarskopredelovalni industriji
Po Kranjčevih besedah so na območju Velenja še težje razmere kot na področju lesarstva in gozdarstva v tekstilni in usnjarskopredelovalni industriji. “Trenutno je najhuje delavkam in delavcem poslovne enote industrije usnja iz Vrhnike v Šoštanju, saj je oziroma bo v teh dneh po prisilni poravnavi prenehalo delovno razmerje vsem zaposlenim v tem obratu. Doslej je v tem obratu delalo okoli 200 delavk in delavcev, pred desetletjem pa je Tovarna usnja Šoštanj dajala delo in kruh kar 600 delavcem. Najhuje je, ker vodstvo podjetja odpuščenim delavcem noče izplačati niti odpravnin, češ da jim po zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji ne pripadajo. Naš sindikat si prizadeva, da bi vodstvo podjetja odpuščenim delavcem izplačalo odpravnine ali primerne in pravične odškodnine za izgubo delovnega mesta. Če se vodstvo podjetja z delavci ne bo pogodilo, bodo ob pomoči sindikata prisiljeni delodajalca tožiti.”
Tudi Elkroj iz Mozirja, v katerem je okoli 600 zaposlenih, je imel svoj obrat v Šoštanju, v njem pa je delalo okoli 100 delavk in delavcev. Pred kratkim pa so proizvodnjo na osnovi elaborata, ki gaje izdelalo vodstvo, pre-
selili v Mozirje. Sindikat sije in si še prizadeva, da bi bila preselitev proizvodnje za delavce čim manj boleča. V podjetju so obljubili, da bodo organizirali prevoze na delo in z dela, da bodo delavci razporejeni na ustrezna delovna mesta in podobno.”
Kje so vzroki za tako velike težave na področju tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije ter lesarstva? “Država bi morala delovno intenzivne panoge razbremeniti ter znižati davke in prispevke na plače. Ker tega ne stori, se podjetja v delovno intenzivnih panogah srečujejo s čedalje večjimi težavami, delavci v omenjenih panogah pa imajo izredno nizke neto plače,” meni Andrej Kranjc. "Dr' žavi bi se veliko bolj splačalo, če bi omenjene panoge razbremenila ter tako prispevala k ohranjanju delovnih mest. Podjetja v tekstih ni in usnjarskopredelovalni industriji pa bi si morala prizadevati, da bi s svojimi izdelki prodrla v čim višje cenovne razrede. Danes je v teh panogah tako na domačem kot na tujih trgih zelo ostra konkurenca, zato lahko računajo na primeren zaslužek samo podjetja, k' proizvajajo izdelke v višjih kakovostnih razredih. Se zlasti je to pomembno na področju stavbnega pohištva in lesarstva nasploh, kje1" se uveljavljajo tudi novi materiali od alunii' nija do plastike.”
Obratovalni čas trgovin bi morala enotno urediti država
zarJa Kranjc. “Na našem območju je Spar že Podaljšal obratovalni čas, kar lahko za sabo uitro potegne tudi druga trgovska podjetja. V kri denimo že opozarjajo, da se bodo tudi oni morali prilagoditi konkurenci. Zato je resnično nujno, da vprašanje obratovalnega časa uredi država.”
pe/avc/ pri obrtnikih se bojijo včlaniti v sindikat
Zelo veliko problemov imajo tudi številni delavci, ki delajo pri obrtnikih in samostojnih Podjetnikih. Mnogi med njimi se bojijo včla-n,ji v sindikat, ker jim delodajalci bolj ali manj °dkrito pretijo, da si lahko začnejo iskati dru-J=° ZaP0slitev, če se mislijo pritoževati na sin-d'kat" P,av' Kranjc. “Veliko delavcev pri zasebnih delodajalcih seje zato včlanilo v sin-! ,at na tak način, da njihovi delodajalci za to n|h ne vedo. Takšni člani plačujejo sindikal-n° članarino s položnicami mimo delodajal-
ca direktno na račun območnega odbora. Med 450 člani Sindikata obrtnih delavcev na našem območju jih članarino tako plačuje že več kot 50 odstotkov. Število članov, ki plačujejo članarino s položnicami, pa narašča."
Število zaposlenih pri zasebnih delodajalcih po Kranjčevih besedah narašča, vendar pa ne tako hitro, kot so mnogi pred časom govorili in pričakovali. “Temu botruje tudi delo na črno, ki ga je na področju obrti in samostojnega podjetništva še vedno zelo veliko. Pristojni državni organi in še zlasti inšpekcija za delo so pri spopadu s tem problemom popolnoma neučinkoviti. Delavci, ki so pri obrtnikih in podjetnikih prisiljeni delati na črno, so brez vseh pravic. Sicer pa tudi zaposlenim delavcem zasebni delodajalci bolj pogosto kršijo pravice iz kolektivne pogodbe kot v drugih gospodarskih panogah. To ni ravno v čast našim obrtnikom in podjetnikom, ki se radi predstavljajo kot rešitelji gospodarstva.”
Območni odbor Sindikata obrtnih delavcev delodajalce, ki ne spoštujejo kolektivnih pogodb, na kršitve pisno opozarja. “Če opozorilo ne pomaga, delodajalca prijavimo inšpekciji za delo, vendar pa tudi njeni ukrepi mar-
sikdaj niso dovolj učinkoviti. Največ problemov imamo z razporeditvami v nižje tarifne razrede, z neizplačevanjem regresa, potnih stroškov in raznih dodatkov, z neplačevanjem nadurnega dela (ali pa plačevanjem na roke) in drugimi kršitvami delavskih pravic."
“Nadure so velik problem tudi v tekstilni in še nekaterih drugih delovno intezivnih panogah. Delavke in delavci si z nadurnim delom povišujejo odstotek realizacije norme, kar sicer vpliva na njihovo večjo plačo, vendar pa ohranja pri življenju tudi nerealno visoke norme. Veliko delavk v tekstilu mora delati nadure, da dosežejo normo,” opozarja Kranjc.
Težave rešujejo s pogajanji
“Na področju gostinstva in turizma je na našem območju nosilec razvoja podjetje Gost iz Velenja, na področju prometa in zvez pa podjetje APS prav tako iz Velenja. V Gostu si prizadevamo za ustrezno organiziranost in delovanje sindikata, v podjetju APS pa so težave z izvajanjem kolektivne pogodbe,” pravi Andrej Kranjc. “V omenjenih in drugih podjetjih si prizadevamo težave reševati s pogajanji. Ravno pogajanja in korektni, vendar dosledni odnosi s socialnimi partnerji so namreč najbolj učinkovita metoda sindikalnega delovanja v boju za spoštovanje delavskih pravic. Kadar pa pogajanja ne pomagajo, moramo seveda poseči tudi po bolj radikalnih metodah sindikalnega boja.”
Tomaž Kšela
Poskuša vodstvo IUV še enkrat izigrati delavce?
Kakor smo v Novi Delavski enotnosti že poročali, vodstvo Indu-strije usnja Vrhnika trajno presežnim delavcem, ki so izgubili delo ° Prisilni poravnavi, noče izplačati odpravnin, češ da jim pa zakonu Prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji ne pripadajo. Med več kot
500
tudi
Presežnimi delavci, kijih je podjetje že ali jih še bo odpustilo, so vse delavke in delavci iz poslovne enote v Šoštanju, kjer je bilo
.	UCldVIVU lil UClaVLl IZ, pUMUVIlc CIUHU V
opozorili direktorja Industrije usnja Vrhnika mag. Izidorja Derganca, vendar novih izračunov odškodnin še niso dočakali. Ce vodstvo ne bo dosledno spoštovalo tistega, kar seje s predstavniki delavcev dogovorilo, bodo prizadeti morali pravico poiskati na delovnem sodišču.
Delavce v njihovih zahtevah za pravično odškodnino podpira tudi
l/f^i^iram/Htn^^Hiprip^nM^vi^prn^nhrnoČiu l^ J}6/11 usnjarskopredelovalne industrije Slovenije tožili. Hkrati pa JlA.. VLiP J o/v, "_____________, raa. e avci delodajalcu ponudili možnost dogovora o izplačilu odškodi
Ogrozili, da bodo bivšega delodajalca ob pomoči Sindikata tekstil-
so
Era iz Velenja z okoli 800 zaposlenimi. Era-ki se očitno želi razširiti na celjsko, zgornje-savinjsko in koroško območje, prevzetna	--
manjša podjetja. V sindikatih si prizadevamo- • ulavcev sklenilo dogovor o da bi kapitalskemu povezovanju čim prej p1 v	y.l|,dc11^ odškodnine. Ko je že ka-
lagodili tudi našo organiziranost,” pravi Kra-nje. “Na območju imamo še več trgovskih pod' jetij, med njimi Dolino iz Velenja, enoto Na-me v Velenju, Savinjo v Mozirju in še nekatere. Pred časom smo v sindikatu naredili analizo spoštovanja kolektivne pogodbe v trgov' skih organizacijah. V podjetjih, kjer smo na-
____ajalcu ponudili možnost dogovora o izplačilu odškodnin
Za 'zgubljena delovna mesta.
Na kratkih pogajanjih je vodstvo podjetja s predstavniki prizade-
da bodo spor sporazumno redi. pa so delavci prejeli od vod-|lva podjetja izračun odškodnin. -al pa so bile te precej nižje, kot |S°Se dogovorili. Zato so bili de-avc' po besedah sindikalne žabice v poslovni enoti v Šošta-
lete!i"!	Jj Rczke Radovan in predsedni
ssasssSsa-
odločno podpirajo tudi stališča republiške?-'	pocli,.o., ^a J'1 P(1skusa v°dstvo
odbora Sindikata delavcev trgovine Slovenj	,p	'
v zvezi z obratovalnim časom, čeprav se Pr nas v zvezi s tem še ne srečujemo s takšni"1 težavami kol v večjih trgovskih središčih. P(C tiran liberalizem, ki ga država dopušča pri ut6 janju odpiralnega časa trgovin, ne prinaša de lavcem nič dobrega, temveč samo škodo,” op0-
Podjetja še enkrat žejne prepeljati ez vodo. Tako naj bi denimo eni delavk, kije delala v podjetju “ ^t, za izgubljeno delovno
me-
, ’Ponudili 290.000 tolarjev od-Skodnine.
delavci so na problem takoj
Presežne delavke in delavci Industrije usnja Vrhnika še vedno čakajo na odškodnine za izgubljena delovna mesta, saj jim je vodstvo podjetja ponudilo nižje odškodnine, kot so se dogovorili.
dikata Anton Rozman med drugim zapisal: “Delavci, upravičenci do odškodnine, so nas obvestili, da se z izračunano višino odškodnine ne strinjajo. Po njihovem mnenju višina ni pravilna. Opozarjajo nas, da pri izračunu niso bili upoštevani vsi dodatki (po kolektivni pogodbi se za izračun upoštevajo vsi dodatki), zato je višina odškodnin manjša. Predlagamo, da preverite pravilnost izračuna in v primeru, da ugotovite, da so trditve upravičencev pravilne, pripravite nov izračun. Po naših informacijah se bo velika večina upravičencev odločila za odškodnino. V nasprotnem primeru se za odškodnino ne bodo odločili in bodo vlagali tožbe, kar je po našem mnenju slabša varianta za Industrijo usnja Vrhnika, o čemer smo se na pogajanjih že pogovarjali.”
Prizadevanja delavk in delavcev podpira tudi območna organizacija ZSSS Velenje. Po besedah sekretarke Mire Videčnik si bodo prizadevali, da bi z usklajenimi aktivnostmi delavcem pomagali v boju za pravične odškodnine.
14 ■flfrairrmnTfri
št. 42 / 25. november 1999
razvedeIS
//uirroreg&a
r
“Danes se počutim več kot odlično,” je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi dejal rezkar Vili. “Spal sem do pol osmih, potem sem se okopal, nato pa sem lepo počasi odšel v službo. Čudovito je, če se človeku nikamor ne mudi.”
“Kaj pa je danes s teboj, Vili,” ga je zaskrbljeno pogledala Ivanka iz računovodstva. “Saj se menda ja nisi že navsezgodaj napil?
Ali si pozabil, da v naši tovarni začnemo delati ob šesti uri zjutraj?”
“Z mano je danes vse v najlepšem redu.
Počutim se celo mnogo boljše kot običajno,” se je zarežal Vili. “Samo z vremenom danes ni vse tako, kot bi moralo biti, ali ne?”
“Kaj je narobe z vremenom ? "je presenečeno povprašala Ivanka.
“1, kaj? Sneži vendar! Ali nisi opazila, ko si gazila v službo?” se je ponovno veselo zarežal Vili.
“Lepo te prosim, kakšno zvezo pa ima to s tvojim počutjem in s tem, da se hvališ, kako si zamudil v službo ?” se je še naprej čudila Ivanka.
“Kako, kako, kako... nima zveze! Lepo te prosim, zakaj pa ne bi zamudil v službo, če je za-| padel novi sneg?” je Vili vrnil vprašanje Ivanki.
“Vili, ne norčuj se iz mene! Pa menda ja ne \ boš rekel, da takšnega dedca, kot si ti, ovira , deset ali petnajst centimetrov svežega snega na cesti?” je povzdignila glas Ivanka. “Stavim, da bi do garsonjere moje sodelavke Vesne gazil tudi po metrskem snegu, če bi te le 1 spustila k sebi. Kaj misliš, da ne opazim, ka-| ko se oziraš za njo?”
“Draga Ivanka, ne rečem, da nimaš prav. Tudi za tako fejst babnico, kot si ti, bi šel čez snežni vihar in čez snežne zamete,” se je veselo zare-| žal Vili in premeril Ivanko od nog do glave. “V službo pa me sedaj pozimi ne mika tako kot v ; toplo kamrico k tebi! ”
“Pa se nič ne bojiš, da se boš zaradi tega,
' ker si več kot dve uri zamudil v službo, znašel j v disciplinskem postopku?” je zamišljeno povprašala Ivanka. “Pazi se: če se ne boš dobro j zagovarjal, ti ne bodo odtegnili od plače sa-■] mo manjkajočih ur, temveč lahko ostaneš celo brez službe!”
“Ha, ha, ha ...” se je od srca zasmejal skla-diščnik Rudi. “Ivanka, kdo pa bi po tvojem mne-s, nju danes Viliju lahko pisal ‘plavega'!”
“Recimo direktor ..."je po premisleku dejala Ivanka.
“Ha, ha, ha,” se je še kar naprej smejal Ruji di. “Tega zaradi snega danes vsaj do 12. ure ; ne bo v tovarno. Zaradi snega bo še ves teden j zamujal na delo, da o tem, koliko mesecev bo j z današnjim snegom opravičeval zamike pri izplačilu plač, niti ne govorimo.”
1
“Morda pa je komercialni direktor opazil, da Š je Vili zamudil?” se ni pustila ugnati Ivanka. |
“Ha, ha, ha, “ se je še vedno smejal Rudi. I “Komercialni je danes sam prišel šele ob de- I vetih. To sem videl na lastne oči. Stavim, da mu 'j bodo tudi letos podobno kot lani in predlani za- | radi desetih centimetrov snega propadli vsi naj- I bolj obetavni posli, ki jih je bojda imel na- ■ men skleniti, ha, ha, ? ha ...”
“Lani se je naš komercialni izgovarjal, ’! da zaradi težav s sne- , gom ni uspel podpisati pogodbe celo s part- j nerjem iz Združenih $ arabskih emiratov, čeprav tam snega sploh S ne poznajo,” se je porogljivo zasmejal mizar Tone. “Pravijo, da • takšnim, kot je naš komercialni direktor, vsak izgovor prav pride, četudi ga mačka na repu ■ privleče! ”
“Srbi imajo še boljši pregovor, ki pravi: Rda-vom A'... i dlaka smeta! Ha, ha, ha...” je pribil kurir Peter.
“Peter, ali zopet iščeš dlako v jajcu ? "je povzdignila glas kuharica Špela, ki je prišla iz kuhinje. “Jutri boste zaradi novega snega jedli j krompirjevo omako brez mesa, saj danes mesar s kamionom in klobasami v njem ni mogel do nas! ”
“Seveda danes nihče ne more z avtomobilom j v tovarno, če pa je mestno komunalno službo | tako kot vsako leto sneg v sredini novembra presenetil,” je z ironičnim glasom pribil strugar Lojze. “Naš tehnični direktor, ki je odgovoren f za pluženje tovarniških poti, pa tako počasi kot | novitete na področju tehnike in tehnologije do- i jema tudi spremembe letnih časov. Prav nič se ne bi čudil, če bi šele marca ugotovil, da je nastopila zima, saj je tudi prve računalniško vodene stružnice opazil šele, ko so jih v Nemčiji začeli metati iz proizvodnje.”
“Naši vodilni imajo pravzaprav še srečo, da vodijo podjetje v Sloveniji. V Nemčiji bi skupaj s starimi stružnicami in novim snegom tudi njih pokidali iz tovarne, ha, ha, ha,” se je zopet zarežal Rudi.
Kdo ve, koliko časa bi še tako premlevali razmere v našem podjetju, če ne bi v menzo pridrvel obratovodja Ervin in vzkliknil: “Fantje, danes lahko greste takoj po malici domov, ker je zmanjkalo repromateriala. Zaradi novega snega nam ni uspelo pravočasno nabaviti vsega, kar potrebujemo za proizvodnjo.”
“No, to pa je res čudna dežela,” je odkimala z glavo praktikantka Suzana. “Zaradi nekaj centimetrov novega snega je ohromljena praktično vsa država, da o gospodarstvu in posameznih podjetjih niti ne govorimo - samo otročički še naprej normalno hodijo v vrtec in šolo!"
____________________________________________J
- ........\
Iz dnevnika delavca Jožeta
Vsega je kriv novi sneg
l	J
ne! do■
“Kakor kaže, se ti ne razume bro z ženskami! ”
“Zakaj tako misliš?" (j„ “Ker jih kar naprej menjavaš-“Zame je važno le, da se dobro i zumem z eno - s tisto, s katero s na zadnje!”
Lepe ženske
“Zakaj hodiš vedno samo z mi ženskami?”
“Da se jih lažje znebim!
Odkrit odaovor
“Dragi, odkrito mi povej, kaj vsem, kar sva skupaj doživela, P° nim?”	jce
Draga! Ti si raj za moje oči, za mojo dušo in pekel za mojo de’1 nico!”
tvojo
“Dragi prijatelj, ali veš, da te trideset let mlajša prijateljica 1 s svojim sodelavcem ?”
“Vem!”
“Zakaj pa je potem
ne zapu-
stiš?”
Ker velika raje jem mlado P1
iško
v dvoje, kot staro kokoš sam!
Obljuba
Draga, bodi nocoj m0JaL>-“Ne morem, glava me bo ■
“Obljubim, da se tvoje gl(ive bom niti dotaknil!"
Zaljubljeni par si v zlatarni ogle duje uhana.	J
“Izberite si najdražje, sicer boj
cvili*1
mož preostanek denarja zapr“j' kakšno drugo!” reče zlatar disk’
no mladi ženski.
“Nebo!”	„
“Zakaj ste tako prepričani-“Ker sem jaz že tista druga!
Obljuba veže
- jotr
“Kdaj se boš poročila Z • tom ? ”
“Drugo leto?”
“Zakaj pa ne letos?” _	ij.
“Letos sem že obljubila Fran
nu!’
Zmeden snubec
“Čast mi je, da vas zaprosi*11 ključ vaše hčere.”
“Kaj želite?"	t,-
“Oh,oprostite! Mislil sem v«3;„ prositi za roko vaše blagajne
Spremembe
0'
“Miha je po poroki svojo Žr,lj ,tl-cal moja najdražja. Kasneje ja J ,jt čel klicati draga Štefka, lani pa’ rekel samo še Štefka!”	J'
“ Kako pa svojo ženo kliče dan “Marija!"
Solidarni s člani, ki jim je požar uničil dom
Sindikat delavcev Prometa in zvez Slovenije
Sindikata delavcev prometa in sekrp7,niJC Jože Gaube ter predsednik in enoti ti ,0menJenega sindikata v poslovni rec ■ |,ekoma v Mariboru Nedeljko Lovcem-, vfVlna ^osjek so pred dnevi zakon-l5nnnoateji in ,ztoku Robarju izročili ninn'; t0Jarjev solidarnostne pomoči, ker je men ,zmo’ y kateri je še triletni sin Kle-Iztnu ■ meseci prizadel požar. teja p ’®,ektrotehnik telekomunikacij, in Maski i ^knica, sta zaposlena v maribor-je ,L,' °.vni enoti Telekoma. Letos poleti ju Un‘čil hišo VC*‘*<a nesre^a- saj jima je požar
preP° Požara je prišlo, ko so delavci, ki so lvah streho, lepili izolacijo,” pravi Iztor
Mateja in Iztok Robar: Sindikat delavcev prometa in zvez v podjetju in na republiški ravni nama je priskočil na pomoč, ko nama je bilo najhuje.
Robar. “Požarje uničil ostrešje hiše in velik del inventarja v njej. Kar ni uničil požar, pa smo poškodovali ali uničili ob gašenju.”
Veljavnost kolektivnih pogodb K na področju prometa in zvez
be zaP10^611.3 od pogodbenih strank do 30. 9. 1999 ni napovedala odpovedi kolektivne pogod-Pod-1ii«eStni ln Potn>ški promet (Uradni list RS št. 32/98), je veljavnost te kolektivne pogodbe Kol v"a za eno iet0’ torej velja do konca leta 2000. in 69/9g!'Vnf Pogodba za dejavnost prevoza blaga v cestnem prometu (Uradni list RS št. 67/99 veljata jo'a kolektivna pogodba za dejavnost cestnega gospodarstva (Uradni list RS št. 21/98)
RS^!ePiyaa Pogodba za špedicijsko, skladiščno in pomorsko agencijsko dejavnost (Uradni list Kol i!4/99) ve,ja do konca leta 2001.
na Za ^tivna^pogodba za PTT promet (Uradni list RS št. 45/90,22/91, 14/92,39/93) je sklenjeno Slovenj' Cn ČaS 'n Se do sPremerr|b in dopolnitev te pogodbe uporablja za Telekom in Po-
bo več ^yIimo opozoriti, da govorice o tem, da dodatka za delovno dobo prihodnje leto ne list RsTt°anCf uPorabUati, ne držijo. V 68. členu Splošne kolektivne pogodbe dejavnosti (Uradni sano 4y97k kar so prevzele tudi kolektivne pogodbe dejavnosti, je v prvi točki res zapi-danrv/tS*, odlatek spremeni in ukine 31. 12. 1999. V četrti točki istega člena pa je določeno,
,1	d lOCkll —— tnrp 1 lll/imtai;	n,,l.i>f. X/. ^ rt — — *   ..1'
prvatn^v • F111 UKmc 1Z- lyyy- v ceiru iocki istega etena pa je določeno ditev za ocka_t°rej ukinitev dodatka-ne začne veljati, če se prej ne uveljavi nova enotna ure prej Vpl Vse zaP°slene v Sloveniji. Ker ta ni uveljavljena, torej dodatek za delovno dobo še m se uporablja tako kot doslej.	fl
na-
B. M.
Jože Gaube: Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije v okviru svojih možnosti pomaga svojim članom v stiski.
“Požar naju je hudo prizadel, vendar sva po požaru spoznala, da nisva sama, saj so nama mnogi priskočili na pomoč,” pravi Iztok. “Že ko smo čistili pogorišče, so - ne da bi jih prosila - prišli pomagat sosednje, kolegi in znanci. Tudi sodelavci so nama priskočili na pomoč, saj je sindikat delavcev prometa in zvez v naši poslovni enoti takoj po požaru organiziral akcijo zbiranja solidarnostne pomoči za naju. Vsem sodelavcem in sindikatu se za to iskreno zahvaljujeva. Nesreča je huda stvar, vendar v njej spoznaš prave prijatelje.”
Solidarnostno pomoč pa je zakoncema Robar dodelil tudi republiški odbor Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije. Ko jima je Jože Gaube predal denarno pomoč, je dejal, da omenjeni sindikat svojim članom ob nesrečah vedno pomaga po svojih možnostih. Med drugim so pred časom s solidarnostnimi sredstvi priskočili na pomoč tudi članom, ki jih je prizadel potres v Posočju, ter tistim, ki sojih prizadele poplave.
Jože Gaube je istega dne obiskal tudi Pošto Slovenije v Mariboru, kjer je predal solidarnostno pomoč Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije Cvetki in Francu Miheliču, ki ju je prav tako prizadel požar.	T. K.
PALČNIK
Podčetrtek
8°dno prodajamo pravico uporabe opremljenih APARTMAJEV v Zdravilišču Atomske toplice - Atomska vas, v velikosti

od 39,45 do 43,10 in 57,60 ml Posebni popusti pri nakupu kopalnih kart. Prav tako je možen nakup BRUNARIC v kampu v velikosti 45,60
60,23 m
Ifo
Nacije p0 tel.: 063/810-9000, 810-9001 ali 041/622-477
Zahvala vodjem in mentorjem študijskih krožkov
Ob zaključku tedna vseživljenjskega učenja je mariborski župan Boris Sovič v Rotovžu pripravil sprejem za vodje in mentorje študijskih krožkov, ki s svojim prostovoljnim delom spodbujajo učenje med ljudmi v vseh življenjskih obdobjih. Na sprejem je povabil tudi voditeljico študijskih krožkov pri območni organizaciji ZSSS v Podravju Marijo Erakovič ter mentorja Miro /ličar in Dušana Detička.
Mariborski župan se je vodjem in mentorjem študijskih krožkov zahvalil za njihovo prostovoljno delo na področju izobraževanja in (samo)usposabljanja odraslih, ki je izjemno pomembno. Po njegovih besedah bo namreč Slovenija vEvropski uniji veljala toliko, kolikor bodo znali njeni državljani, zato moramo vseživljenjskemu učenju ljudi posvetiti vso pozornost.
Po Sovičevih besedah se v Mariboru pomena vseživljenjskega učenja zavedajo številne izobraževalne ustanove za mlade in odrasle, med njimi tudi območna organizacija ZSSS, saj so teden vseživljenjskega izobraževanja v mestni občini pospremili z več kot 60 različnimi srečanji in prireditvami.	T K

NAGRADNA KRIŽANKA |
GESI^A NAGRADNE KRIŽANKE št. 42 (25. I I. 1999):
1:. 2: 3:.
Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izrež'ie j pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slo ' I nije - Predsedstvo, Dalmatinova 4, Ljubljana. Tudi tokrat je nagrada ■> ,j I tolaijev, zato ne pozabite napisati svoj točen naslov in davčno številko. bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka, 6. decembra
Pravilna rešitev gesel iz 40. letošnje številke Nove Delavske enotn°s
1. CATHERINE ZETA JONES, 2. JENN1FER LOPEZ. Nagrado 5000 to|iV jev prejme Slavica Furjan, Spodnja ulica 23, 9220 Lendava.