Jatram|a Izdata. Ceaa 4 vlaarfe. 28). nevtim. V UiMUd. i petek, nt 15. aitortn mi. Letnik xuii. I rac leto...............K 12"— pol leu...............„ fr — ćetrt leu...............m a>— M mesec................ Mi Dopisi naj se traniurajo Rokopisi ac ae vračajo. . etfaist'*: kaait#«a a lica u. i. (» pntlkje lev«), teleta« st. 14. Izhaja vsak dan zjutraj. 4 vfiamarj*. iaaerati: 65 mm skoka petit vrsta 14 vin. Pri večkratni inserdji po dogovora. Na ptsmena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Jutr&aia izdal* p« posti za Avstro-0 grško: vse leto............... K 18 — pol leu............... „ 9*— Četrt leu................ „ 4 50 na mesec............... „ 1*60 Za inozemstvo celo leto.........„ 28* — Upravnistvo: Kaaflova alica 5. (spodaj, dvorišče levo), teiefon št 85. Najnovejše vesti. — Brzojavna ln telelonska poročila »Slov. Narodu". IU h gaet>kn /as* danje. Dunaj« 16. septembra. Delegacije /a rešitev proraeuna jlh leto 11110. ac -e^janejo dne 16. oktobra, delegacije a rešitev proračuna za leto 1911. \kl med Božičem in novim letom. Preti (»rim letom bodo rešile proračun. \'a /a* ilanje pa «*e prične januarja 11111. triku - nems-k? *pra\ne konferenee. Praga« Iti. septembra. Cesko-ueniske -pravne konference se pritS v torek, dne 2U. t. m. ob 10. do P**ltltie. Poleg delegatov vseh meščanskih -t ran k bodo r:a koufereneah na-\ zoči namestnik grof C'oiulenhove. • t-želni mar-a! knez Lohkovic in njegov namestnik dr. Prban. Praga. 16. septembra. Klub nemških veie|*».*e*tnikov je imenoval za svoje zastopnike v spravnih konferencah gnfa X ^titz? in bivšega ministra dr. Baernreitherja. Češki velepf»*e3»:iiiki l* m!.« *voje delegate •men«»vali šele v soboto. [raca, 1»». s*-pteu.l ra. X» nški delegati bodo imeli v ponedeljek po.! predaetNt voui deželnega odlsurnika dr. KppinaTerja preilkonfereneo. Češki radikahi. Praga. 16. septembra. Klub če-ško-radikalnih deželnih poslancev je imel včeraj sejo. ki je trajala f*>lne štiri ure. Na seji so razpravljali o d« I oz in oži -ti češkega deielmegn zbora, o bližajočih se češko-nemški h -pravnih konferencah in o a v«* jem vstopu v enotni češki klub. Poslanca Choe in dr. Hajn -ta bila proti udeležbi radikaleev na -pravnih konferencah. Toda večina je odločila v nasprotnem smislu ter izvolila Chom :ri dr. Rnxo. Po seji so izdali komunike, v katerem se naglasa, da češki radikabi vztrajajo na svojem stališču, nasprotnem vladnim predlogam administrativni delitvi Češke. inei rlr. German •» razmerah \ Poljskem klubu-. Krako*, 10. septembra. »Oaaeta P »oedzielkowa« priobćnje raxg"v"r - poidaaeein dr Germanom, ki je v začinjena času s svojimi somišljeniki nekamo frondiral proti ofieijalnemu • mImvu poljske politike. Dr. Ger-an je rekel, da bo njegova skupina Pd>kem klubu« imela neko po- : valno vlogo med jiosaiiinimi strankami in da ni resnično, da bi >n in njegovi pristali bili nasprotni poaamnim vodilnim osebam v ■ j-ketn klubu«. Ministrski svet o argentinskem meaui. Dunaj, 16. septembra. Včeraj po-r-ddne je imel ministrski svet sejo, »a kateri je sklenil, da se takoj obrne r»a oarr-ko vlado glede dovoljenja za / argentinskeara me«. Za sedaj ima dovoliti uvoz HM Ml ton mesa. 1'rodaja a\rgtmt i nekega mena bo samo dovoljena, ako se bo navedla |»ro-tenijenca. Ctshna resistenca na južni ielesnlei. Dunaj. 16. septembra. Kkseku-tivni odbor upravnega sveta južne ,t n/iih» je dal zastopnikom -i-lu/. U*ih*i \ odgovor, da je pripravljen ugoditi nekaterim znhte\aui. vsem pa in sicer s 1. novembrom, tista le ! »d i m »gojeni, ako -e takoj prekine > an*ivn<> reMstciico. To izjavo uprav »»♦•irr, ~\ * i južlle Železil ee -o -preje : d«de^ratje |m*r-oiialne ko-rui-ije južiiti /.ele/ni^k tit uradnikov, deputacija koaliranih železniških dm-tc\ l }nMiuradiiikt itd.) in tlele-gatje S4H*ijaIno - demokratskih strokovnih organizacij. Vsi ti de I etra t je '* ra jaj< • \ pasivni resi-nci. Z i»zirom na ta izid |m»irajanj ie pričakovati velikih prometnih tež-koe na južni železnici. Ilunaj. 16. septembra. S*k*ijalno alaanokra^kt strokovne ortran izaci je za -prejem i h »goje \ . ki jih stavi Železniško vodstvo, češ. da » ti |m»-poji sprejemljivi. Z ozirom na to je la pričakovati, da se -trojc\«»d-jc, sprevodniki in železniški mojstri ne udeleži" pa-i\ne re-i-tence. Ilunaj. H« -eptembra. Pasivno r**-i>T«-neo s«, \či»raj najbolj občutili na postajah v Bruku, v Ljubnem, Gradeu, Trstu in Inomostii. I,'lina j, septembra. \* p<»zni uri je izvedel vaš izvest itelj, da se |ss!uradniki. sfirevodniki. strojevodje in železniški mojstri ne udeleže pasivne resi stene*, tla bo ta torej omejena samo na uradnike. ISudimp šta, 16. septembra. Ogrski listi piš. o. da se bo pasivna resi--terie;i rn/> 'ii i lii t ii4 i i i< ogrsko progo južne / zniee, čem r pa vod - v o južne lezniee v P»*-ti ugovarja. IKtri» -4r» a nje na vojaških vajah pri Trstu. Tr*l» 16. M'pteiubra. Pri vojaških vajah v tržaški okolici je stre ijal nek vojak 97. pehotnega }m»lka z ostrimi f*atroni. Ziidel je dva jirosta ka bosans-ko - hercegov i liskegl* po i ka. enega v nogo. drugega v roko. \ aje so takoj u-tnvili in uvedli preiskavo. Posrečilo s4' je izslediti dotie-nega vojaka, ki je imel še tri ostro nabasane patrom*. I>otienika <*> takoj odvedli v za|Nir. Afera Bielohlatrek. Ilunaj, 16. septembra. Pri obravnavi na tožlsi Bielohlaweka za stopnik obtožem-a Zi t terja še navajal kot dokaz resniee te le slučaje: Afero Mendel. kjer je Bielohlaaek vtaknil v žep lio**) K, zadevo glede nakupa i e>t a v racije Colienzel, kjer je l>aje dobil BielohJawek okroglo 50.000 K in druge slične afere, nanašajoče se /jasti na Bielohlaweka kot upravitelja blazniee v Steinhofu. Bielohla-mek je naravno vsa očitanja zavračal kot zlobno laž. Sodnik je sklenil, da se fioaove k obravnavi 64 prič. med temi H raba. ek-celenen bivši s*keijskt ~ef Siegbard in dunajski ptslžupan Hierliainmer Obravnava *e je na to preložila do danes. Danes boifo bodo zaslišane priče. Kolera. Budimpešta. 16. ra. Ofi- eijalni komunike razglasa, da >o se pojavili štiri novi slučaji kolere, in sicer izmed teh dva v Moliaču. Komunike zatrjuje, da s#- je prigodilo !o sedaj na Ogrskem v celem šele 15 -lučajev kolere. Ogrsko časopisje je globok« užaljeno, ker s., Se avstrijski listi osmelili trditi, da je na Ogrskem središče in ognjišče kolere. Berolin. 16. septembra. V JScho-nels»rgu pri Berolinu sta se prigodila dva slučaja azijske kolere. Namestnik deželnega maršala na Nižjem Avstrijskem. Ilunaj. 16. septembra. Krščan-sko-soeijalna stranka deluje na to, da bi bil imenovan za namestnika deželnega maršala nižjeavstrijskega dunajski župan dr. Neuinaver. S«*stanek Iz\oljskega s francoskim in angleškim poslanikom. Ilunaj« 16. septembra. List »Die Zeit je priobčil včeraj senzaeijonalen dimis iz Monakovega, v katerem se naglasa, da je imel sestanek ministra zunanjih del Izvoljskega z angleškim in francoskim poslanikom z Dunaja velik političen pomen, dasi Mn le-ta Aehrenthalu zatrjevala, da -ta se sestala z Izvoljskim zgolj j>ri-vatno kot njegova stara prijatelja. V dopisu M' naglasa, da bi imel temu sestanku prisostvovati tudi srbski minister zunanjih del dr. Milovano-vie. Ker pa je bila stvar le preoči-vidna. s** je v zadnjem momentu dr. Milovanoviču brzo javilo, naj ne pride. Za to pa se je vršil sestanek Izve »ljskega z dr. Milovanovičem v Krankobrodu. kateremu je prisostvoval tudi ruski f>oslanik v Londonu, grof Benkendorff. V dopisu s«1 pravi, da sii»er ni znano, kaj se je na teh sestankih, ki so trajali po tri ure, govorilo, to pa je gotovo, da so bili ti sestanki velike politične važnosti. Od-ta v ljenje grškega patrijarha* Carigrad, 16. septembra. Ministrski svet je imel sejo, na kateri je izključno razpravljal o patrijarbij-skem shodu, ki ga je patrijarh Joa-him sklical kljub prepovedi vlade. Ministrski svet je razmotri val, oe bi ne kazalo patrijarha odstaviti. Zarota v Moskvi. Moskva, 16. septembra. Policija je aretovala 40 dijakov in delavcev. Nasla je pri njih mnogo obtežilnega materijala, ki kase na to, da so bili aretovanci člani obsežne zarotniške družbe. 16. septembra. V tukajšnjih diplomatskih krogih ne verujejo, da bi bila povod demisije bolgarskega ministrstva zgolj vsebina nesoglasja. Naglasa se, da je najbrže vzrok ministrske krize razoroževanje bolgarskih čet v Makedoniji, za katero se je vlada premalo interesirala po mnenju trgovinskega ministra Ljapčeva. ki je Makedonec. Dunaj. 16. septembra. Demisija ineta. Malinov se tu smatra kot zmago mirovne politike kralja Ferdinanda nad politiko agresivnosti proti Turčiji. Kakor na Slovenskem. R. — Lvov, 16. septembra. V Sučnu na Novem Vitkovu je »ukrajinski« bogoslovec Ševčuk z revolverjem ustrelil 211etnega mladeniča Pavla Salahuba. Vzrok uboja je politične narave. Bogoslovec je zagrizen »Ukrajinec«, ustreljeni pa je bil 1 risiai starorusinske stranke, ki zagovarja narodno edinstvo z Veliko-rusi. Moža sta se sprla in bogoslovec je v -veji -trankarski strasti na mestu ustrelil svojega političnega nasprotnika. Prijet vohun. K. — Stanislavov, 16. septembra. Policija je aretirala sumljivega človeka z imenom Jan Exposito. Ko so ga preiskali, so našli pri njem razne važne dokumente. Izročili so ga sodišču, kjer je priznal, da je res vohunil za neko tujo državo. Dopolnilna državnozborska volitev. Jablonee, 16. septembra. Pri včerajšnji dopolnilni državnozborski voli t vi je bilo razmerje glasov tako-le: socijalni demokrat Grubenecker 4776 glasov, nemški radikalec Gloehner .^744. kandidat nemško naeijonalne delavske stranke Prediger iia 17-6 glasov. Treba je ožje volitve, ki se ima vršiti 26. t. m. Pri tej bo brez dvoma zmagal nemški radikalec Gloehner. Zanimivo je, da je bil pri splošnih volitvah 1. 1907. takoj, brez ožje volitve, izvoljen socijalno demokratski kandidat, ki je dobil takrat 5717 glasov. Crno morje nevtralno? Petrograd, 16. septembra. Ruski listi javljajo, da se je turška vlada, podpirana od Angleške, obrnila na velesile, da bi bilo Crno morje proglašeno kot nevtralno. Listi prote-stujejo z vso odločnostjo proti takemu načrtu. Dohodki monopola na alkohol. R. — Petrograd, 16. septembra. Po statističnih podatkih, ki jih je izdala vlada, so znašali dohodki državnega monopola na alkohol v prvi polovici letošnjega leta 350 milijonov 270.000 rabljev ali 875 milijonov 675.000 kron. Novo ministrstvo v Rusiji. R. — Petrograd, 16. septembra. Vlada je izdelala načrt za ustanovitev novega ministrstva «a poljedelstvo. Dotični zakonski na<;rt se baje predloži gosudarstveni dumi že v prihodnjem zasedanju. Novo ministrstvo se ima v prvi vrsti pečati z ureditvijo servitut in s komasacijo. Kaj bo? 2e danes se skoraj ve. da se bodo nove volitve v mestni zastop ljubljanski vršile na podlag* dosedanjega volilnega reda. Nastane vprašanje, kako ho vesti pri teh volitvah slovenski napredni stranki, ker je za njo najvažnejše, kako pozicijo zaseda v Ljubljani f Brez te |*oaieije ne šteje mnogo; če nima slovenska napredna stranka Ljubljane, potem ni drugega, nego politična senca, potem je pri koncu vseh koncev! Sedaj smo izvedeli iz ust moža, ki vodi široko besedo pri Štruklju in Auru. da l»ode mlajša struja pri bodočih občinskih volitvah »iz ponehate milosti« tir. Tavčarju st. prizanesla, da pa bo — s svojimi krajevnimi organizacijami — v tla potekala dr. Trillerja. Ta ošabni načrt hoč-jo ti gospodje, ki sami pokajo od ošahtio-sti. brez par.Iona izvesti: dr. Triller, katerega stranka v deželnem zboru pogrešati ne more. je obsojen 112. smrt. in dr. —g— je herold. ki sedaj to obsodbo (»o mestu razpiskava. Mi smatramo tako početje za politično otročarijo! Političen položaj stranke v LJubljani je kritičen. In prav je imel žufian Hribar, če je kli-1 al k slogi. Ali ta klic bi se moral I red vsem čuti pri gotovih pivskih mizah, ki se dandanes kaj rade iden-tifikujejo z ljubljanskim ljudstvom«. Povsod na svetu je navada, da si pri z«*|ietui volitvi. kakor jo bode doti vela Ljubljana, kan lulu Je enotna lista vseh svetnikov, ki 90 sedeli v razpnsčenem občinskem svetu. Tako ho tudi pri nas! Ako se hoče sloga. kandidirana !h> omenjena enotna in skupna lista. Nikdar |ta ne hndeuio dopuščali, da bi nove volitve izb »rahljale, da bi se z njimi morili zaslužni m«»žje v slovenski napredni stranki. To bodi enkrat sa vselej povedano! Zanimiva razprava. Znano je. da je bil oklic, ki gn je izdal g. poslanec Ivan Hribar na meščanstvo ob priliki, ko se je u rastno razglasilo, da njegova izvolitev ni dobila vladarjevega }»otrjenja, od državne oblasti zaplenjen. Proti tej zaplembi se je g. |»o*lanec pritožil in na to pritožilo vrši danes ob 4. polio I dne obravnava pred tukajšnjim deželnim kot tiskovnim sodiščem. Prav railovedni smo. če bo sodišče tudi k tej konfiskaciji izreklo enostavno svoj amen. kakor je to že sploh običaj. Nemškutarska nesramnost Zagrebški >Obzor« piše: Predložena nam je bila na vpog!ed ilopi~-niča. naslovljena v Ljubljano, a po- LISTEK. Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka. Roman; spisal F. K (Dalja.) Ti bi morala pesmi zlagati,« ae je prisiljeno šalil Poetičen talent imaš.- Njegove zadnje besede so bile izrečene tako trpko, da je naglo dvignila glavo in mu pogledala v obraz, ki je bil čudno prepaden. Ni si mogla tolmačiti tega, a vprašati ni veČ mogla niče>ar. kajti prišla sta bila do gradiča, pred katerim je stal 1 »sedlan vojaški konj. »Vojak je v veži — dala sem mu zajtrk, ker ae mora takoj vrniti.« Cerin je izpustil Leonorino roko in s trdimi koraki je vstopil v prostorno vežo, kjer je za mizo sedel ki-rasirski vojak. Ko je vojak zagledal (Vrina. je planil pokonci in se postavil vojaško pred bivšega prai»or-s/4 * a k a. »Javljam pokorno — da imam izročiti to - le pošilja te v.« Pri teb besedah je vzel iz torbe majhen zavoj in ga izročil Cerinu. »Kdo pošilja to t« »Javljam pokorno — gospod kapitan vitez Bonizio. »In kaj je še naročil T« slana po nepaznosti službujočega organa v Maribor. V Mariboru seveda na tamkajšnji pošti v svojem veliko-neiiiskem šovinizmu ne vedo. kje je Ljubljana, zato so vrnili dopisnico s pri|m»uit»o: In Marhurg unhekannt, z ume k uaeh A g ram«. Ta sličica zadostno karakteri/nje neiuškutarsko l»ahavo*t in označuje njihovo »visoko« kulturo, če že na |»osti zgolj iz strankarske zagrizenosti, ker ua do-pianiei ne stoji |ndeg Ljubljane tudi »Lailftach«, no vrše svojih dolžnosti, niti posvečaj«- |Nizortiosti služltenemu pisemskemu prometu, marveč* samo tirajo brezglavo nemškouarodiio propagando. Afera Praprotnik - Kleindienst. Razprava v tej zadevi doloeeua na 17 t m je preložena na uedo-loflan »s H. lena Praprotnik je zdaj |«o svojem 'asT«>pmkii u odvetniku i.r. Oblaku končno dosegla, da se je sodišče vendarle odločilo tik pred razpravo, da odda kar se redko /g« hI i ta izvanredni slučaj v pretres tudi na vseučilišče medicinski fakulteti, da tudi ono izreče s v oje izvedeniško mnenje glede vzročne zveae med smrtjo rajnega Praprot i.ika in udarcem Kleimlieiista. Ka dar ls» /«'|H-t doloeeua razprava, ob testnim s. praviH-asiio javnost Kdor ne lrobi v njih rog, pogini! Kakor sinti že pomčali, prirc«lepri h od njo netleljo hrvaška, srbska in ;štva z Reke in okolice s^(, Bistrico, kjer ima ta dan svojo slavnost omiotni Stikol. Cisti dobiček tega izleta je namenjen plemeniti narodni svrhi. ustanovitvi I rvaške šole na Reki. Človek bi mislil, da bo vzpričo tako plemenite sv rlie molčala vsaka strankarska * • I T.»«ia k• i« ► r misli, da s,, nas. klerikalei še pristopni lioljšim čuv-Mvotn. ta s** zelo moti. Čitajte včerajšnjega Slovenca«. 1 »a s*> In »ste prepričali, kako plemenito misleči ljudje so naši gos p-, hI je klerikalci! Ker je Slovensko bralno in izobraževalno druš*vo na Reki meti priretlitelji • «;■: 11 *.i - S'. \ ♦•:]♦■«* huduje na To društvo ter kriči: Dolžnost v »a- • • j- - ;* škega Slov enca je. da ne TMnlpira takega društva . Lej»o ti v krščanskem dnin: je t<». kakor piš- S t etiec ! Sicer pa je Ta grožnja <> - inju katoliških |MMljM>r' prazna pena. saj je znano, da klerikalci niti vinarja ne žrtvujejo v narodne namene, kamoli da bi podpirali na rodna društva. Koncem še tole pri pombo: Ko je o binkoštih klerikalni) • • ~- Iruštvo Ljubljana napravilo izlet na Reko in priredilo tam koneert. so jim člani sedanjega »Slo- • er?sk»*ga bralnega društva- na Re- NV-esar drugega, kakor da se moram nemudoma vrniti.« Cerin je segel v žep in je molče dal vojaku srebrnik. Nekako bojazljivo je vzel v jak ta dar. Poznal je ćerina že dolgo, a še nikdar ga ni videl tako zlo djnega in rMalobesed-nega. Cerin pa je s zavojem v roki šel mimo voj; a, ne da bi in u v slovo rekel kak' besedico in s težkimi koraki stopil v bližnjo sobo. Vrgel je zavoj na hližn • mizo in ga ogledoval ro-za 11 pno. k;o r bi se ga bal «wlpreti. Tedaj jc vstopila Leonora v so->»o Videč zavoj na mizi, se je prešir-Tio /a smejala. Zdaj pa b> vidim, kako ti je žal. da moraš r »stat i doma in ne poj-des na vojsko Še zadnjega j "»zdrava svoji h prijateljev ne maras pogledati.« Stopila je k mizi in vzela zavoj v roko. Kako lahek je ta zavoj,« se je čudila. »Tako je lahek, kakor bi bil prazen.« Naglo so njeni prsti razvezah vrvico in odstranili ovoj, pod katerim je bila mala škatljica. »Evo — poglej, kaj ti pošiljajo prijatelji. Tudi jas sem radovedna. Cerin je vzel škatljico in jo odprl. V istem trenotku mu je padla iz rok, opotekel so jo in podel na stol. »Kaj ti jef« je prestrašena zaklicala Leonora in kitala okrog mize k Cerinu. A prišedša do njega je obstala, kakor bi bila okanieneia, as s obema rokama prijala sa glavo in v blaznem strahu gledala na tla. ki šli v vsakem oziru na roko in jih podpirali, kolikor so jim mogli, dasi so vedeli, da imajo opraviti s samimi najhujšimi klerikalci. Samo njim in društvom, ki sedaj skupno ž njimi prirede izlet v ilirsko Bistrico, se je zahvaliti, da je bil koneert »Ljubljane« vsaj srednje dobro obiskan. Torej takrat so bili reški Slovenci, Hrvatje in Srbi dobri naši in klerikalcem, sedaj jih pa psujejo in jim groze celo z — bojkotom. O da, ho-netni ljudje so ti naši klerikalei, to s*' ji m- mora priznati! Kaj vse je pri nas mogoče? Iz Radeč pri Zidanem mostu nam pišejo: Tukajšnje isdit'čne razmere ~o že ne/nosne postale. Kar si naš ata iiopla hopla« kot župan v se upa. presega v se meje. f'uti se Že iieome-urnega go>podarj;i občine in trga. Toda ne gre mu vse tako brez odpore* gu nekaj imamo tukaj tudi še tistih »neposlušnih« nebaekov Zadnjo nedeljo v avgustu priredil je tukajšnji pip-• < arski klub, katerega člani so sami dostojni napredni fantje - sokoli, zabaven večer. Gostilničarju seveda župan UJ hotel dati licenee za godbo in ples. No vzlie temu se je večer dovršil ..ako animirano. Drugi dan zjutraj sestalo se je v isti gostilni zopet nekaj članov - pipčarjev. Veseli nad do-hroiis|»elim večerom, so nekaj narodnih zapeli ter zaigrali. Seveda je .a dostojna. vesela napredna i!rn" hudo /bodla v oči na _.....id vse zmožnega župana. Posla' je takoj na lice mesta vestnega našega redarja, da obračuna s temi razliojniki«. V imenu (»ostave takoj tih' in narazen . to so bile njegove pozdravne liesede. Toda mesto zaž:*ljenega uspe-«1 dosegel je ravno nasprotno. V zavesti, da niso ničesar hudega storili, in da žive v ustavni državi, ostali so -♦■veda na mestu. Ta nepokorščina je pa župana tako razkaeila. da se je ponovno s svojim »lajbžandarjem« podal nad mirne ljudi. V imenu jh>-ave konfiscira — par d on. samo na-pove konfiskacijo instrumentov . . . Kilo se m- bi smejal!!! Zopet nc-us|»eh! To je pa bilo že malo odveč za našega »bo-že — bo-že« župana. In brih*na gin vica jo je iztuhtala. Hajd na sodišče in davkarijo jioizvedovat, ee jih morda« godba ne moti. Gospodje v uradih pa niti za god:bo znali niso. To je bil pa višek blamaže. Kot obstreljen jelen priskakal je iz sodišča in v divjem tempu jo mahne na orožniško postajo po - asistenco zo-l»er |h»polnoma mirne, vesele ljudi. Tukaj se ga je moralo podučiti, da < rožni št \ o ni za to tu. da bi nastopale proti mirnim ljudem. Mimo postaje pride ravno nek elan one družbe Na tleh, Cerinu pred nogama, je ležal 1 »opisan kos papirja in v njem ->o bili zataknjeni trije konci pavo-vih peres. V sedemnajstem in osemnajstem stoletju je v avstrijski armadi veljalo pavovo pero za znamenji* strahopetnosti in je pomenilo najhuje žaljenje in izraz zaničevanja, če se je oficirju ali vojaku vrglo ali |Mislalo ali za klobuk vtaknilo pavovo |iero. Leonora je na prvi pogled uganila, kaj iiotnenijo na tleh ležeči konci pavovih peres. Nagnila se je k tlom in pobrala iz škatljice padli listek s pavovimi peresi. Kapitan vitez Bosizio, praporščak pl. Galt, i>oročnik pl. Snoj,« je čitala Leonora na glas. Samo ta imena so bila zapisana na listku. Stopila je k Cerinu, mu položila roko na ramo in s trdim glasom v prašala: »Ali si zaslužil, da so ti poslali to znamenje? Ali si zaslužil to očitanje t« Cerin se je zganil, dvignil je glavo, pogledal Leonori v oči in potem razločno rekel: »Da.« Niti trenotek ni mislil tajiti, niti na misel mu ni prišlo, da bi se kakorkoli opravičeval. Čutil je, da se je zdaj zgodilo, kar se je toliko časa bal, da se enkrat zgodi. A dani je bil jasno in odločno izrekel svoj »da,« mu Leonora vendar ni hotela verjeti. »Andrej,« mu je rekla, »jas ti ne verjamem .Ti bi ne vzdržal mojega v gostilni ter pristopi k postajevodji. koteč mu pojasniti celo stvar. To pa j* zojiet speklo našega stražnika, ki je stal poleg stražmeštra, ter nahru-li došleca v imenu postave, da mora biti tiho, sicer ga bode takoj zaprl. Gospod stražmešter ga je moral seveda radi takega nastopa zavrniti in prav po očetovsko podučiti, kako se mora v redarski službi postopati. Med tem pa so ata župan ves v skrbeh za »javni red in mir« brzojavili po oroiništvo v Krško za »pomoč«. In s tem se je tudi končal njegov brezuspešni križev j»ot. Ali ne diši to po nekakem Schwarz - klerikalnem sistemu ' Izgubljen kraljevi venec. Z Reke nam pišejo: Znano ..e, da je priredilo >/Belgradsko pevsko društvo« povodom jubilejskih slavnost i :zlet na Četi nje, kjer je priredilo kralju Ni kit i na čast velik koncert. V zahvalo za to je kralj društvu poklonil krasen srebrni venec. Bel-gradčani so se pretekli teden vračali s Cetinja na parni k u ogrsko hrvaške parobrodne družbe na Reko. od tu pa so >e vrnili domov v Belgrad. Ko so zapustili Reko, je mornar Nikola Knežević'- našel na parniku. s katerim so n' vozili, etui. za eegar lastnikom so zaman izpraševali. Med tem je prišlo brzojavno vprašanje iz Belgrada na reško policijo, ako niso morda kje našli takšen in takšen srebrni venec. Policija, ki je bila o najdenem etuiju obveščena, ga je dala odpreti in v njem so res našli izgubljeni srebrni venec, na katerem je bilo v cirilici napisano: »Kralj Nikola črnogorski Beogradskom Pevačkom Društvu« Porod na ulici. Včeraj j»opoldne je neka kmetska žena j»ovila na trgu Pred igriščem dete. Ovestili so rešilno postajo, ki jo je z rešilnim vozom prepeljala v bolnico. Razne stvari. * Nemci protestirajo. Dunajski Cehi so otvorili v češki društveni hiši v Schutzengasse novo češko ljudsko šolo. Nemci hočejo na vsak način preprečiti češko šolo. zato nameravajo sklicati velike protestne shode. * Zopet vohuni. V Sebastopolu so zaprli radi vohunstva nekega Japonca, nekega Rusa in dve ruski dami. Vse štiri so dobili v čolnu, s katerim so obkrožali neko rusko vojno ladjo. * Zaradi pisateljice. V Parizu so se sporekli trije pruski oficirji z mladim francoskim pisateljem radi mlade pisateljice Gyp. Nemci so zabavljali čez mlado Francozinjo, kar pogleda, ti bi me ne mogel tako gledati, kakor me gledaš sedaj, ko bi bila resnica, kar si mi potrdil.« »Pa je vendar resnica,« je udano dihnil Cerin. Molče je gledala Leonora listek, ki ga je držala v rokah. »Trije konci pavovih peres,« je končno zavzdihnila. »Kako neskončno srečna sem bila še včeraj in danes imam od svoje sreče samo še tri konce pavovih peres.« S trudom zadržana in pritajena čustva so jo prevzela in začela je ih-teti, a premagala se je hitro. Otrla je solze in zadušila svojo bolest. »Povej, zakaj so ti poslali ta peresa, to strašno znamenje t« Vprašala je to že zopet z mirnim glasom. Vse na njej je kazalo, da hoče vedeti popolno resnico. In Cerin ji ni ničesar prikril in ničesar utajil. »Polkovnik Lamberg, bratranec moje pokojne matere, mi je sporočil iz Gradca, da bo tudi naš polk poklican na Ogrsko na vojno proti Turkom. Naročil mi je, naj to povem eskadronskemu poveljniku. Jaz pa sem to prikril Bosiziu in vsem drugim. Nisem hotel v vojno. Ko sem dobil Lambergovo obvestilo, sem takoj sklenil, da izstopim iz armade in storil sem to ko j drugi dan. Takrat ni še nihče vedel, da bo polk poklican na vojno, samo jaz sem to vedel. Mislil sem, da ne bo nihče uganil pravega vzroka mojemu odstopu, a kakor zdaj vidim, so izvedeli vse in me obsodili.« si seveda njen rojak in celo tovariš po poklicu ni pustil dopasti. Posledica t»»*«Hlieenju so hi!i dvoboji na pištole. K«len nemških oficirjev je dobil krogi jo v spodnji del života. * Strab v gledališču. Med pred sravo v gledališču t'hatelet v Parizu je nekdo za žgal bengaličen ogenj. Gledališki obiskovalci m» mislili, da gori gleilališče. 8 klicem »ogenj« so drli k vratom in na cesto. Več žensk je omedlelo. Ker so igralci igrali dalje, je kmalu nastal mir. Ogenj ie za-žgal neki odpuščen gledališki strojnik iz maščevanja. * Velik dobrotnik. Grk (orelia-nos, o katerem se je nedavno poročalo, da je podaril grški državi dva milijona frankov, je zdaj obvestil svoje sorodnike, da je podaril držav i v >egu skupaj 14 milijonov frankov. Od tega zneska je plačal kralju prvi obrok v znesku milijon frankov, v vojne namene že pred letom, t "orelianos opominja svoje dediče, naj pazijo na to, da se bodo njegove določbe točno izvajale. * Oproščena ilctomorilka. Pred porotnim sodiščem v Brnu je stala te dni soproga s U'^ega sluge Km i lija Simandl radi detomora. Svojo eno leto staro hčerko je zaprla v neko šolsko sobo. v kateri je odprla vse pct> line pri plinovi napravi. Mati je nato skozi ključavnico opazovala, kako umira otrok. Ko se je otrok zadušil, je poklicala s —*Mle ter se sama javila policiji. Pri obravnav i ie obtožep-ka izjavila, da je to storila samo iz prevelike ljubezni do obroka Otrok je bil dlje časa bolan: bil je jetičen in z«irav n k ie izjavil, da ni rešitve 7anj. Izvršila je dejanje samo zato. «!a okrajša svojemu ljubljenemu otroku trpljenje. Zaslišane priče so I o ved a le. da je mati silno ljubila svojega otroka. Cele noči je prebdela pri njegovi postelji. Porotniki so •oglasno zanika1 i vprašanje glede it mora. nakar je bila Simandlova po-polnoma oproščena. * Nekoliko podatkov o telefonu. V Evropi je 1.800.000 telefonov, v Aziji 5T,000. v Afriki 9000. v Avstraliji 53.000. v Ameriki 7.700.000. Od teh jih j»- T.-ViO.OOO v Združenih državah. T>an-ka je dežela, ki ima z ozirom na število prebivalcev največ telefonov: prvo iiie-T.> zavzema v tem oziru Stoekholm. * Kamenit indijanski bog. Na obrežju reke Alleghenv. blizu Franklina v Ameriki, se nahaja kamen, katerega imenujejo »Indiaa God ročk«. Nameravajo ga prestaviti v Franklin in ograditi. r**r mu postaviti stre- da bi ga lažje ohranili. Na kamnu, ki tehta okoli 125 ton. je vse pob indijanskih hieroglifov. * PnaUkanl ženski klobuki. Ka kor poroča »New York Ameriean« s** bo moda sedanjega lišpa na ženskem klobuku kmalu preživela. Sir več ne bodo dame nosile na svojih rešetih malih in velikih tičev in pisanih trakov ter raznih rož, ne, vse to bo nadomestilo slikarstvo. Spretna i oka slavnih in neslavnih slikarjev ho s čopičem slikala na ženske klobuke najrazličnejše dekoracije. Nova moda 1m» potemtakem zlata jama za razne slikarje, ne samo za ilustratorje razglednic, ki bodo zadovoljni z manjvrednim blagem, ampak tudi za one slikarje, ki smatrajo svojo obrt za resnično umetnost. Kajti nobena dama, ki zavzema v družbi kako od Iirnejšc mesto, ne bo hotela, da bi bil njen umetniško poslikam klobuk brez označbe slavnega umetnika. Podjetni Amerikance \Vashington NVorthington Pegazus je že sestavil cenik ter ga poslal odličnim ameriškim damam. One slikarij, kakor je sestavil slikar Pegazus se gibljejo med 47 in tUNI kronami. Za umetniško sliko taščice zahteva 47 K, za sliko krokarja 47H K in za sliko sov.» MIO K. Pmetnik Pegazus pa nima xa-stonj |»es.m>kega imena, kajti on hoče r«..\,» modo kolikor- možno, spraviti v -klad s poezijo. Zato svetuje ženam, ki so obdarjene s kopico otrok, naj puste slikati na svojem klobuku štorkljo, operetna |h\ ka naj bi dala i*>-»likati svoj klobuk > taščicami, dame pa. ki s«' bavi jo z znanostmi, naj bi okrasile svoje klobuke s sovami. 44 Redni občni zbor Slovenske Filharmonije . Včeraj ob 8. zvečer se je vršil v hotelu »Južni kolodvor« ob precej pičli udeležbi redni občni zl>or »Slo venske Filharmonije«. Predsednik dr. R a v n i h a r otvori III. redni občni zbor ter prav i>kreno fmzdravi navzoče. Poudarja, da je društvo v preteklem letu kaj 1 'i>o napredovalo, kar se najlepše razvidi iz računskega zaključka. Tudi končni materijalni uspeh je bil lop. bii bi pa še lepši. hi ne bilo starih dolgov. Zavrača očitke, da je Slov. Filharmonija« premalo nastopala, več nastopati pač ne more. Orkester je tudi kvalitativno popolnoma ustrezal vsem zahtevam. Omenja predvsem komorne večere, ki so jih prirejali člani Sloven. Filharmonije«. Spominja se bivšega ka-i*dnika T a I i c h a ter mu izreka zahvalo olnnega zbora. Storili hi pa lahko še več. če bi imeli več podpore, ker tak orkester pač ne more vzdr-iz lastnih sredstev. Nedosta- To je vse?« je vprašala Leo- nora. »Vse in mislim, da je dovolj.« Ni dovolj,« je ugovarjala Leo-nora. »Domenila sva se* da med nama ne sme biti nikoli nobenega nesporazum ljenja. Povej, zakaj si izstopil iz armade in iz kakšnega vzro-nisi hotel v vojno.« »Ne morem ubijati. Ne morem in ne morem. Se na lov nikoli nisem sel, ker tudi živali ne morem videti ranjene ali umirajoče. Vem, da tak človek ni spoaoben za to jaka, a saj r lise m iz lastnega nagiba postal oficir. Moj oče je star vojak, bojeval k je v mnogih bitkah in me je prisilil, da sem postal vojak. Skrival sem »dno svoj strah pred krvjo. Kame-radje so me dostikrat dražili, da aem n skega značaja, a sodili so me na-knl r »- hi Podil tudi moj W bojim se ne muk, ne smrti, -»amo ubijanja se bojim. Svojemu tu tega ne morem razložiti, ker vem, da bi me ne razumel, a ti, Leonom . . . -Jaz aem taka, kakor tvoj oče,« na je prekinila Leonora, »in tudi jaz te ne razumem.« Položila je konee pavovib peres na mizo. — nekaj mi povej! Ali si morda name mislil, ko si odložil svoj pa '-nt. Ali pa bi bil to storil tudi v slu- j 'aju. ko bi ne bil moj ženin t« »V vsakem slučaju, leonora, v v*akem slučaja.« »In vm to bi mi bil prikril, ko hi ne bila slučajno prišla t sobo. pred no si mogel pavova peresa odstraniti.« je rekla s trpkim očitanjem in začela s prsta snemati tenak prstan NV morem drugače — vzemi svoj zaročni prstan nazaj.« Se nikdar se ni Oerin tako zavedal, kako neskončno ljubi T>eonoro, kakor sedaj, ko je videl, da je zanj izgubljena. A molče je v/e| prstan, ki mu ga je -da. in moh-e ji je dal prstan, ki ga <* imel na svoji roki. Sla je m m njega pr«»ti vratom. Prisedši mini » omare, je zagledala iopek suhih cvudtte, ki so stale tam v vazi, meH te cvetlice pa je bilo vtakn jenih nekaj pavov i h pere«*. Ne da bi vedela, kaj stori, je iztrgala eno teh peres in je vrgla na mizo. »In vzemi fte to,« je rekla neusmiljeno in odala is sobe. < enn se ni ganil. Nepremično je k ta I na svojem mwtu in z neskončno žalostjo gledal pestra očesa pavovib peres. »Zdaj so štirje,« je mrmral v brezmejnem ohufianju in s tresočo ne roko spravljal konee pavovib peres v svojo listnico. »Zdaj so štirje,« so šepetale njegove ustne in s šibeči-mi se koleni zapustil sobo in hišo. Malo časa pozneje se je zaslišalo peke ta nje konjskih kopit. Leonora, ki je jokala v svoji sobi, je planila k oknu, obupno je zaklicala: »Andrej, ostani, Andrej,« a bilo je že no. ferin je ni več slišal in jo dil v svet. - jala Je padpara deželnega zbora, ki Je odrekel vsake podporo, Vsled tega je društvo obsedelo, odpadlo je vsled tega tudi mnogo javnih prireditev, katere je zahtevalo članstvo (Medklici.). Članstvo se je znižalo za več nego 100 članov, in sicer ravno iz tega vzroka, ker ni bilo javnih prireditev. To je pa preprečil deželni zbor I Op ured. klerikalci!). V umetniškem oziru se je orkester kosal z vsako vojaško godbo. Po številu godcev pa ni mogel konkurirati, ker ni bilo zadostnih denarnih sredstev. Odbor je vedno branil socijalno stališče godcev. Ne sme se pa šteti grehov posameznega člana orkestra za grebe celega odbora. V7 glavnem se je gledalo na to, da se omeji konkurenca vojaške godbe, ki daje prireditve pod ceno. Za to ceno pa »Filharmonija« ne more dati orkestra, ker ima pri tem stroške, kakoršnih vojaška godba nima. Pričakuje, da se bo občinstvo postavilo na stran civilnih godoev. (idhor je podal tozadevno vlogo tudi na vojno ministrstvo — pa ni dobil odgovora, tast slovenskega naroda zahteva, da obstoja »Slov. Filharmonija« in da se še izpopolni. »Sloven. F 1 harmonija« je |m»ticbna, če vpo-števamo samo 1 -sloče nemško gledališče, ko bodo morda nemške predstave kolidirale s slovenskimi. Zahvali se končno ljubljanski mestni občini za velikodušno podporo, časopisju, ^Glasbeni Matici, denarnim zavodom, ki so podpirali društvo. Tajnikov n poročilo. Na to |M>da tajnik g. C a d e ž svoje poročilo: Iz poročila tajnika g. Mateja Cadeža posnamemo sledeče: Upravna doba dosedanjega odbora Slov. Filharmonije« trajala je od 23. oktobra 1. 19U9, katerega dne >, je vršil izredni občni zl>or. V odboru sta zastopani tudi mestna občina po knjigovodji g. Fr. Trdini in »Glas-1 ena Matica« po prof. Stritofu. prof. Jeršinoviču in dr. Janku Zerovniku. Poleg glavnega odbora se je izvolil š** takozvani ožji odbor, obstoječ iz j>etih članov. Ta ožji odbor je imel vsak l>etek svoje redne seje. V zimski sezoni je bilo angaževanih *.Y2 godcev, v letni sezoni pa 24 do 2S mož. Danes je angaževanih 25 godbenikov, katerili število se v najkrajšem času pomnoži še za osem mož. Ker je bivši kapelnik g. Tajich odšel iz Ljubljane, je odbor angaževal no-> ega kaj»elnika v osebi g. Edvarda fzajaneka n*>d zelo ugodnimi p;>- (iodba »Slov. Filharmonije« je \ preteklem upravnem letu. bodisi celotno, bodisi v oddelkih, sodelovala pri najrazličnejših prireditvah 267-krat. Poleg tega je sodelovala v gledališki sezoni ml 1. oktobra 190y do 31. marca 1910 pri vseh slovenskih o|h»mih. operetnih in drugih glasbenih predstavah, t'lani Slov. Filharmonije« so bili priredili pod vodstvom kat »cinika Talicha v Narodnem domu krasno uspel komoren večer. Oruštvo je sodelovalo tudi po deželi pri raznih narodnih prireditvah, tako na pr. v Skofji Loki, Ribnici, Novem mestu. Tržiču in na Jesenicah; enkrat je bilo tudi v Za-grebu. Ihmštvo ima 524 članov, od ka-lerih večina plačuje po eno krono; nekateri plačujejo tudi po 2, 4 in celo po 5 K. S slovenskim gledališčem se je tudi za prihodnjo sezijo sklenila pogodba, vsled katere bo orkester »Slovenske Filharmonije« sodeloval pri \seh glasbenih prireditvah. K že itak velikim izdatkom Slov. Filharmonije« so se pridružili vsled novega zakona o splošnem pokojninskem in starostnem zavarovanju, še izdatki za zavarovalnino Samo za čas od 1. januarja 1909 do 31. oktobra 1910. znaša zavarovalnina 2H90 K. ki jo ho treba plačati, kajti vsem prošnjam in intervencijam se ni posrečilo, da bi se dosegel kak popust. Poročilo zaključuje z zeljo, da bi vladalo med občinstvom in »Slov. Filharmonijo« tudi v bodoče tako Za kratek čas. — Ti, prijatelj, ti pa dobro delaš. Slišal sem, da imaš žVe kar 20.000 kron dolga, = Da, da! In pomisli, ko sem začel, nisem imel ne enega krajcarja. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pustoslemšek. Borzna poročila. Dunaj, 16. septembra. Položaj današnjega trga se je dopoldne pre-cej z boljšal, zlasti vsled živahnega popraševanja po železniških vrednostih in alpinkah in ker se je presojalo ponesrečenje ogrskega posojila dokaj mirneje. Tudi ugodnejše vesti o koleri so vplivale pomirjevalno. Proti koncu borze je bilo opažati zopet reakcijo in borza je končala v precej rezerviranem razpoloženju. Lom-bardke in 3% prioritete južne železih ioe so trpele pod vtiskom vesti o pasivni resistenci na južni železnici. Le nekatere premogovniške, stavbin-**ke in montanske vrednosti so danes na kurzu pridobile, popustile pa so ogrske kreditke in petrolejske vrednosti. Devize so se vzdržale. Budimpešta, 16. septembra. Vesti o koleri so danes depremirale borzo. Kurzi so padli pri vodilnih vrednostih za 3 do 4 krone. Ltnbllanaka nKreditna banka v Ljubljani44. Lradii kini dunajske kerze 15. septembra 1910. >lr|l. 4« t 4 2° 4°. 4 , itban majeva renta 0 srebrna renta . a v str kronska renta ogr. 4° o kranjsko deželno posojilo 4% ko. češke dež. banke Srečke iz L 1860 1 , m mm 1864 .... „ tiske ... „ zemeljske 1. izdaje m *» H- t« m ogrske hipotečne . „ dun. komunalne „ avstr. kreditne . . „ ljubljanske . . . m avstr. rdeč. krila ■ ogr. „ ■ „ bazilika . . . . turske..... je vladalo doalej (Dat)* v Hsam.) Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice .... Državne železnice . . . Alpine-Montan .... Češke sladkorne družbe Živnostenske banke. . . Cekini Marke Franki Lire Rubiji Deunl 93-55 97 40 93 50 9175 96- 94 — 227 -322 — 157-25 298-50 279-— 24925 5S4 — 52175 &7-Z0 63.50 38-80 29-15 256 50 444 — 665-25 552-75 11625 758 — 766-50 260 — 270-— 11 37 117 45 95 35 9460 254 50 Bligoval 93-75 97-60 93*70 91-95 97-— 95 — 233 — 328-— 163-25 304*50 285 — 25525 544-531-75 91-50 67 50 42 80 3315 259-50 448-— 666 25 55375 117-25 759*-767 50 262 50 272 50 11-40 117 65 95 50 94.80 255 50 Žitne cene v Budimpešti. Dne 15. septembra 1910. Tirala. Pšenica za oktober 1910. . Pšenica za april 1911 . . . Rž za oktober 1910 . . . Koruza za maj 1911 . . . Oves za oktober 1910. . . Efekti«. 5 vin. ceneie. za 50 kg 9 87 za 50 kg 1022 za 50 kg 7 31 za 50 kg 5 75 za 50 kg 795 T I f ISO t 0 t MajboUJo on sedanjosti: tik iftcflaisti li Jetku se fcol amo pri IL SUTTHER UnMjana, Hotni tu 1 i 1 I K • KKXKXXXXXXXXXXXXXXXXKXI M Usojam si vljudno opozoriti, da tam prc*aaI t najcanajai zavod na koatiaaata. Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulaotno vsakovrstna posojila in kredite x X X X _ Jaf kakor : trgovske* stavhnf, hipotekam*, uradniške in inetlicoe kredite. !J Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6, L nadstr. 8 XXXXXXXXXXXXXXXXKXXX Tmnki ikrtu tata t UiHiani 44 mM: taaam fti i I «m liane ime. 1 artjcna vloge aa knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga pip 4» ,* #; rentni davek plačuje zadruga tarna. — Sprejena vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje pvsojila na n ijraxtičnejše načine. — Eapnaviai naan|alnica: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd Nakazila v Ameriko. — Eiaaaatiri trgovske menice. — fresk/saje vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov Itd. na vsa tu- in inozemska tržiSča — Izdaja nakaznice. Vsa pajasaila te dane bodisi ustmeno ali pismeno ? zadružni pisarni. io Mn n lat al MIK iH li 12.. Moldif Bđ 3. do 5. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v ljubuami. Sprejema vloge aa kajiiice ia tekoči raeaa ter Ua od dne vloge po 4' . cista. Kapate la proaa|a - papirje vseh vrst po d^evaih G 3E 11 Stritarjeva ulica štev. 2. Delniška glavnica: K 5,000.000— Rezervni zaklad: K 450 000 — Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. H I Največji, najvarnejši slov. denarni zavod. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA Obstoječih vlog nad 38 milijonov krom. Denarni et do 3L Za varno t vloženega denarja jamči zraven rtsil PnOfja »afclada £e motna občna ljubljanska z v- - premoženjem ta m m startao aaoćio. Izguba vloženega denarja je sMaaMfMtef ^«*r ic po pravilih te hramin.ee, otrjenih po c. kr. deželni vi: iz kij a£ en a vaaka opoknlaea|a * vloženim denarjem. — Vloge se *pre'emajo v>ak dan in se obrestujejo po ulic 1 a štev. 3. LJUBLJANA Največji, najvarnejši slov. denarni zavod. — Rezervni zaklad nad 1 milijon kron. brez odbitka ; nevzdidnjene obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložoe knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. 4 v Posoja na zemljišča po 5° # obresti in proti amortizaliji po najmanj 1 4° (| na leto. Daje posojila na menice in vrednostne papirje. Za varčevanje ima vpeljane lične domače kranilnikei v podpiranje slovenskth trgovcev in obrtnikov pa kreditno društvo. 93 vsakega Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za življenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki »SLA VIJI a. Podpiraj m o torej domač slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, izpolniti v najširšem obsegu. vz SLAVIJ ^V" ajemno zavarovalna banka v P je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. gi o • Banka „SLAVLIA« ima posebno ugodne in prikladne načine za zavarovanje Življenja. N lanlra fif aMTIJAM razpolaga Z najccnejSi-nt ceniki za preskrb ljenje aaVvlMaaO B|MtalVMa srnrti roditeljev, za doto otrokom starost, za slučaj B*"kfl IfSLAVlJA11 razdel,u:e ves fistl dob.Jek svo.im ilanom. -.----- Baaka „SLAVLIA«,. ~ ■laaaaaha zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno Upravo. Banka „SLAVLJA" d motno podpira narodna društva, organizacije obrodelnim namenom. - In prispeva k narodnim Baaka „SLAVLJA" stremi za izboljšan jasa in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Vsa pojasnila daje drage volje ■ generalni zastop banko „Savtjo" ¥ ItJnMjanL A. ZABKAR, v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 42 q ŽelezoUvarna, tovarna in strojo In MJacav^aj^tlta dela. Priporočam se v izdelovanje, naprave ia popravo vseh v mojo stroko spadajočih predmetov : s traja v 9 na^inravv za mline n iafja, moaeme Fran« cift-turbine za v*ak padec m množino vode, kakor tudi tranaaninij za vsako dnatrtjo Izdelujem tudi najrazličnejša dela iz litega in *ova*v ga z -le/a in t itd ; dalje najrazno- vrstnerše itleant kanada1 akoflja« kakor strešne stole, mostove, vrtnarske rastlinjake, vsa atavbinaka m kljaiae ni čara k a alalai železne efraje, vrata, okna,strelovode rn šteditntke.iitao pletenino za ograje vrtom, pašnikom, travnikom itd Načrti in proračuni na razpolag« Vse po priamfi twniškft cenah, 76