ANNALES 14/' 98
_	OCEN? 1M POROČI! v RK ENSK >M E Ki L AZtONI 7 REVIEWS AN'D KER ;K1S. 115.241 ~~~
D.vja Mihelič, France Mihefič, Jasna Pocajt: PIRAN -	sreda (36%) ir> sobota (35%).
MESTO IN LJUDJE PRED STO LETI. Pirano - lacitta e i	Izmed 13 cerkva, kjer so bile poroke, je bila vodilna
suoi abitanti cent' anni fa. Knjižnica Annales; 12. Koper,	žirpna cerkev sv. Jurija (50%), če k temu prištejemo še
Zgodovinsko društvo za južno Primorsko,	poroke pri sv. Janezu (gre za krstilnico in vprašanje je,
1996, 190 strani.	če jo je mogoče šteti kot samostojno cerkev), bi ugotovili, da je kar 58% vseh poiok bilo na najlepšem in
Uspešno delovanje Zgodovinskega društva za južno	najbolj prostornem delu mesta Piran. Glede soodvisnosti
Primorsko se kaže ne le v organiziranju raznih pre-	med imeni mladopočencev in imeni cerkvenih za-
davanj in simpozijev ter izdajanju časopisa An na les,	vetnikov pri izbiri za poročni obred, so avtorji ugotovili,
ampak tudi v izdajanju lastne knjižne zbirke Knjižnica	da te povezave ni mogoče dokazati, čeprav se je največ
Annales. Dvojezična publikacija, o kateri bomo tukaj	ženinov Jurijev poročilo v cerkvi sv. Jurija (tu pa je bilo
poročali, je izšla prav v tej zbirki.	tudi največ porok). Podatki kažejo, da je največ obredov
Raziskava o Piranu je zasnovana interdisciplinarno,	opravil piranski župnik Feliks Sikič (63%). To se zdi
kar se je pokazalo kot zelo koristno. Tovrstnih raziskav	glede na njegov položaj razumljivo, zanimivo pa bi bilo
namreč na področju zgodovinopisja primanjkuje, zato je	izvedeti; kakšno stopnjo so v cerkveni hierarhiji imeli
ta, ki prikazuje Piran pred sto leti, gotovo dobrodošla,	ostali duhovniki. Za dva sicer vemo, da sta bila ka-
morda pa bo vzpodbudila še kakšno podobno. Kaže pa	nonika, morda je bil kateri od duhovnikov npr. fran-
tudi, kaj vse je mogoče izvedeti iz običajnih poročnih for-	čiškan, najverjetneje: pa so bili kaplani (Lovrenc Viezzoli
mularjev, če smo vešči računalniške obdelave podatkov,	morda v Strunjanu, ker je poročal samo tam),
seveda pa je predvsem treba vedeti, kaj hočemo iž dariih	Zanimive so navedbe krajev rojstva mladoporo-
podatkov izluščiti. V našem primeru je zgodovinarka	čencfiv. Večina jih je iz Istre, imamo pa tudi posa-
Darja Mihelič pripravila arhivske dokumente - formularje	meznike, ki prihajajo iz drugih avstrijskih dežel. Kot
o sklepanju porok v piranskih cerkvah, ki jih hrani kapi-	kraji bivanja (zaposlitve) mladoporočencev se večkrat
teljski arhiv v Piranu. Časovni okvir študije zajema štirilet-	omenjajo bližnji kraji (Izola, Savudrija itd.), večkrat tudi
no obdobje- (1889-1892), uporabljenih je bilo 322 poroč-	Trst (/-krat, sem bi lahko šteli še dva primera iz Vrdele
nih formularjev, vseh poročnih partnerjev je bilo 644	oz. Sv. Ivana) in Pulj (6-krat).
(izjemoma se kakšen pojavi tudi dvakrat, če je npr. v ob-	Podatki kažejo, da je bilo več porok v obravnavanih
ravnavanem času ovdovel ir. se ponovno poročil). Druž-	štirih letih v eni družini, saj sc bile družine nekoč šte-
boslovna informatorka jasna Pocajt je podatke vnesla v	vilnejše. Bratje in sestre so se poročali ponavadi v raz-
računalnik, matematik France Mihelič je pripravil vrsto	maku 2-3 let, včasih so se poročili tudi ovdoveli starši,
računalniških programov, s pomočjo katerih so bil: vne-	predvsem očetje.
seni podatki obdelani, pri oblikovanju grafikonov je sode-	Zanimiv je podatek, da so se dekleta poročala veči-
lovaI še Andrej Zdovc.	noma še v času mladoletnosti (64%.), vendar moramo
Piranska občina je v obravnavanem obdobju štela	vedeti, da so postali tedaj polnoletni sele s 25. letom,
okrog 12.300 prebivalcev, v teh štirih letih se jih je	Neveste so bile ponavadi stare od 19 do 25 let, ženini
poročilo 5,2%.	pa od 23 do 30 let.
Formularji so pisani v latinščini, ponujajo pa na-	Razlike v starosti mladoporočencev kažejo pestro
slednje podatke: ime cerkve, kjer je bila poroka, datum,	podobo, običajno pa je ženin 4-5 let starejši. Avtorji
podatke o zakoncih (ime, priimek in stan, datum rojstva,	razprave so po rojstnih dnevih mladoporočencev ugo-
kraj bivališča in hišna številka), podatke o pričah (to so	tavTjali tudi bioritem Pirančanov. V tem primeru so
bili vedno samo moški I), ime in priimek duhovnika, ki je	rezultati lahko tudi slučajni, ker vzorec raziskanih pri-
opravil poročni obred. Najdemo pa še podatke o poklicu	merov ni tako velik, vendar riaj bi glede na dejstvo, da
ženina, poklicu obeh očetov, dekliški priimek obeh	je največ rojenih v januarju, bilo največ spočetih ob-
mater in še kaj. Raziskava je pokazala, da sta bili poročni	ravnavanih ženinov in nevest v aprilu; grafikon kaže še
priči ali sorodnika ali pa so se mladoporočenci odločili	podatke za ostale mesece (str. 47-48). Prikazana je tudi
za profesionalne priče. Ena izmed prič (Jurij Viezzoli) se	frekvenca porok med bližnjimi oz. bolj oddaljenimi
omenja kar 113-krat Zakaj tako, pa pravzaprav iz virov	sosedi (vir so bile hišne številke mladoporočencev),
ne izvemo, bilo bi pa zanimivo vedeti, ali je bila taka	Ugotovitev, ki jo je potrdila raziskava, kaže na to, da so
izbira običajna tudi drugod in zakaj. Poročni obredi so	se večkrat poročali tisti, ki so živeli bližje drug drugemu,
bili v 13 cerkvah in jih je opravilo i 1 duhovnikov.	Na podlagi zbranih podatkov je bilo mogoče ugotoviti
Obdelava omenjenih podatkov je dala zanimive re-	pogostnost imen in priimkov tedanjega časa. Izpisana so
zultate, včasih pričakovane, včasih nepričakovane,	moška (zapisi omenjajo 120 imen) in ženska (90 inačič)
Frekvenca porok v letih 1889-1892 kaže, da so se mladi	imena, pri čemer avtorji opozarjajo, da 12 moških imen
največ poročali v mesecih februarju (24%) in januarju	predstavlja kar dve tretjini imen mladoporočencev. To SO
(16%.), torej v predpustnem času, najmanj porok je bilo	Janez {joanes, Giovanni 13%), Anion (10%), Peter (7%),
v decemhru (le 2%). Med dnevi sta najbolj priljubljena	Franc (6%), Jožef in Dominik (5%), Jurij, Miklavž in Jernej
223
ANN ALES 14/'98
OCENE IN ('OROÙLA/RECTN5ION! E RELAHONt/REVIEWS AND REPORTS, 195-211
s po 4%, Andrej, Jakob in Matevž s po 3%.
Pri ženskah je po pričakovanju bilo daleč največ Marij, in sicer kar 23%, kar je skoraj četrtina, sledijo Katarine (9%), potem s po 6% Antonije, Ivane, Ane, Lucije, nato Frančiške s 4%, s po 3% so zastopane Elizabete, Dominike, Helene, s po 2% pa še Agnes (Neža) in Margareta.
Formularjl omenjajo tudi 520 različnih priimkov, avtorji pa opozarjajo, da kar 24% priimkov odpade na sledečih 13: Fonda, Petronio, Fragiacomo, Kuzzier, Pi-tacco, Tamaro, Benedetti, Predonzan, Ciraldi, Bonifacio, Fomasaro, Parenzan, Viezzoli. Ker je ena od avtoric, Darja Mihelič, dobra poznavalka starejše piranske zgodovine, nam je postregla tudi s podatki o tem, kdaj nekatere od teh priimkov v preteklosti v Piranu že srečamo. Nedvomno pa je, da so ob koncu 19. stoletja v Piranu prevladovali romanski priimki. Nekaj teh najdemo v Piranu ali v okolici še danes, v glavnem pa so se po letu 1954 zaradi spremenjenega nacionalnega sestava prebivalstva precej spremenili tudi priimki.
Avtorji so se zavedali, da na podlagi priimkov ni mogoče vedno sklepati na etnično podobo prebivalstva; preverili so podatke ljudskega štetja za leto 1890 in ugotovili, da je tedaj v piranski občini kar 86% prebivalcev navajalo kot pogovorni jezik italijanščino, slovenščino 13%, nemščino 1% in le 0,03% srbski oz. hrvaški jezik. Ob tem je treba naglasiti, da je okolica
Pirana bila bolj slovenska kakor samo mesto.
Na podlagi pregledanih poročnih iormularjev so avtorji opravili tudi zanimivo analizo vseh v formularjih omenjenih poklicev. Ugotovili so, da je daleč najbolj zastopan poklic poljedelec (45% moških), k temu je mogoče šteti tudi številne "posestnike", vseh skupaj je torej bilo 50%. Mornariški poklic je opravljalo 15%, ribičev je bilo 5%, na ostale odpade 30% (več na obrtnike, manj na uradnike itd.). Vidi se, da so poklici prehajali i7 roda v rod. pričakovan je tudi podatek, da so se npr. hčere pomorščakov pogosteje poročale z mornarji ipd. Mlajše generacije so se, kot je pokazala raziskava, hoij usmerjale od tradicionalnih poklicev (kmet, ribič) k donosnejšemu poklicu pomorščaka.
Poročni formul ¿u j i kažejo celo vrsto nepogrešljivih poklicev tedanjega časa (mestni čuvaj, stražar, vratar, prižigalcc luči, grobar itd.), veliko je bilo raznih uradnikov ko! npr. računovodje, davkarji, cenilci in merilci polj, pisarji, notarji, advokati. Med obrtniki najdemo mlinarje, mesarje, čevljarje, tkalce, krojače, tesarje, sodarje, kolarje, zlatarje, kovače, ključavničarje, zidarje; kamnoseke, steklarje, arhitekte, brivce, lasuljarje, kopa liške mojstre, urarje, krčmarje, kavarnarje, slaščiraje, hotelirje. Potem so bili tu še različni pomožni delavci (nosači, sluge, dekle). S pedagoško-umetniškega področja se omenjajo šolski mojster, profesor, doktor teologije, kipar, glasbeni mojster, s področja medicine doktor medicine, kirurg, farmacevt.
Vsekakor velja avtorje omenjenega dela pohvaliti, ker so znali izluščiti iz drobnih podatkov določenega administrativnega vira, kakršen je poročni formular, to liko zanimivih podatkov. Naše zgodovinopisje ne premore veliko podobnih računalniško obdelanih raziskav, zato so nam avtorji omenjenega deia lahko za vzgled, ob tem pa nam je tudi jasno, da je za tovrstno delo potrebno veliko drobnega dela in vztrajnosti. Če nekatere sosednje države že premorejo kar nekaj podobnih mikroštudii, bo tudi pri nas treba osvojiti novo metodologijo, dobljeni rezultati bodo lahko prav zanimivi al; pa bodo vsaj potrdili (ali ovrgli) nekatera predvidevanja dosedanjih raziskav.
Delo je napisano v lepo berljivem slogu, včasih nekoliko hudomušno, in je kljub mnogim statističnim podalkom zanimivo branje.
Olga Janša Zorn
Roberto Starec: MONDO POPOLARE IN ISTRIA -Cultura materiale e vita quotidiana dal Cinquecento al Novecento. Coliana degli Atli, Centro di (¡cerche storicne - Rovigno, N. 13. Trieste - Rovigno, 1996, 299 Strani.
Avtor Roberto Starec je v izčrpnem etnološkem delu Mondo popolare in Istria opisal raznoliko in bogato