Št. 34 (2036) Leto XXXIX NOVO MESTO četrtek, 25. avgusta 1988 Cena: 800 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI BERITE DANES! na 2. strani: • Edino izvoz je še spodbuden na 3. strani: • Zavračajo očitke in sume kmetov na 4. strani: • Obrobje Bele krajine brez vode na 5. strani: • Shirajo lahko brez izgub na 7. strani: • Metlika je ostala mrtvo hladna na 9. strani: • Na krilih vetra na 11. strani: • Morje ne ljubi žensk na 20. strani: • Podražimo, kaj bi se mučili V krški UlJiAL-lil (/> _______________ | > 1«™«^ SKORAJ ZA ČETRTINO VEČ TUJCEV NOVO MESTO — V prvem polletju letos seje po podatkih medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko število turistov, ki so obiskali naše kraje, zmanjšalo v primerjavi z lanskim letom za 5,2 odst. Slabši obisk gre na račun domačih gostov, saj se je v istem času število tujcev povečalo kar za 23 odst., kar je razveseljiv napredek. Značilno je tudi, daje turistični promet najbolj nazadoval v novomeški občini — kar za desetino. Na Dolenjskem je letos nazadovalo tudi število nočitev, in to bolj kot v Sloveniji, kar dokazuje, da se dolenjski delež v slovenskem turizmu zmanjšuje. Suša je prepolovila pridelek občini bo letošnji pridelek poljščin, sadja in grozdja pol manjši — Najbolj prizadeti intenzivni nasadi sadja, kjer je »obirala« tudi pozeba_ KRŠKO — V soboto ponoči je sicer začel padati težko pričakovani dež, ki ga ni bilo več kot poldrugi mesec, toda za krške sadjarje, vinogradnike in poljedelce je prišel prepozno. Škodo zaradi suše so že ocenili in kot kaže, bo letošnji pridelek v krški občini najmanj prepolovljen, še posebej, ker je območje krške občine močno prizadela tudi spomladanska pozeba. Posebna občinska komisija si je pod čeprav bo to težko, zlasti v poljedelstvu, vodstvom kmetijske inšpektorice Mire Denarna škoda še ni ocenjena, kakšna Čuček ogledala vsa zemljišča v občini. Med poljščinami je suša zagotovo najbolj prizadela koruzo, ki so je v krški občini posejali na 2600 ha. Okoli 1000 ha koruznih polj je na Krškem polju, kjer so mlajša aluvialna tla in torej prodnata. Višji predeli pa so kraški in jih je suša ravno tako prizadela. Suša je najhujšo škodo povzročila na Krškem pa bo celotna škoda, tudi še ni mogoče reči, ker se bodo posledice suše kazale tudi na druge, za sedaj še ne povsem očitne načine. To pa je dodaten udarec za krški M-Agrokombinat, kije že sicer v velikih težavah. J. SIMČIČ • ŠKODA V BREŽICAH — Sredi minulega tedna so pospeševalci Agra-rie in Slovina na terenu ocenjevali posledice suše, nakar so se v četrtek sešli na občini in s tamkajšnjimi službami skupaj pregledali ugotovljeno škodo. Poročilo o njej so z občinske skupščine poslali Zadružni zvezi Slovenije. Suša, kakršne ne pomnijo desetletja, je vzela v brežiški občini ogromno pridelka: koruze v zrnju 46 odst., silažne koruze 35 odst., krompirja 36 odst., hmelja 23 odst., grozdja 30 odst., sadja 32 odst. Na travnikih seje donos krme zmanjšal za 31 odst., na pašnikih za 34. Veliko letošnjega pridelka je obrala že pozeba, zato je celotni izpad še dosti večji. polju, kjer je bilo 600 ha prizadetih 90-odstotno, 400 ha 60-odstotno, 1000 ha pa 50-odstotno. Tudi pridelek silažne koruze bo precej zmanjšan, pridelek krompirja na 1050 ha pa bo manjši za polovico. Intenzivne vrtnine, kumarice, rdeča pesa za industrijsko predčlavo so močno prizadete, saj bo pridelek zmanjšan za tri četrtine. Z velikimi težavami se bodo verjetno ubadali tudi živinorejci, saj je suša pustošila tudi na travnikih in pašnikih. Na 6500 ha travnikov bo pridelek manjši za polovico, na 2500 ha pašnikov pa bo ostalo manj kot polovica krme. Najhuje bo seveda na intenzivnih nasadih sadja, kjer je svoje opravila že spomladanska pozeba. V M-Agrokom-binatu Krško imajo 220 ha nasadov jablan in hrušk. Spomladanska pozeba je zmanjšala pridelek za 70 odst., sedanja suša pa je ostanek prepolovila, tako da bodo pridelali samo 15 odst. pridelka glede na normalne letine. V zasebnih nasadih je bila škoda spomladi manjša kot na družbenih, suša pa bo prepolovila preostanek pridelka. Podobno je tudi v ekstenzivnih nasadih, kjer je bila škoda spomladi 50 odst., suša pa je pobrala še tretjino. V zasebnih vinogradih, ki jih je 1000 ha, je pozeba vzela 60 odst. pridelka, suša pa bo pobrala še nadaljnjih 20 odst. pridelka. Seveda si bodo v krškem M-Agro-kombinatu na vso moč prizadevali, da bi posledice suše vsaj malo omilili, RESTAVRATORJI V POSAVSKEM MUZEJU — Posnetek jc iz bodoče poročne sobe v jugovzhodnem stolpu, kjer ekipa strokovnjakov pod vodstvom Ljuba Zidarja nadaljuje lani začeto delo. Tedaj so dva meseca in pol odkrivali rokokojsko štukaturo in z vbrizgavanjem posebne tekočine (porabili soje 250 litrov) utrdili omete. Ta čas nadaljujejo z retuširanjem poškodb in rekonstrukcijo manjkajočih delov, nakar bodo prostor še prebelili v koščenih barvah. Štukaturo odkrivajo in obnavljajo tudi v mali sobici poleg okrogle stolpne sobane. Delo gre h koncu. Na željo Posavskega muzeja so restavratorji letos očistili opleske v grajski kapeli v Mokricah, kjer je stropna štukatura izredno bogata. (Foto: Jožica Teppey) Ljudje bi brigade pogrešali 13. ZMDA Suha krajina '88 se je zaradi pomanjkanja denarja končala teden dni prej — Manj brigadirjev je naredilo več — Govoril je Boris Dular____ Bela krajina na meji katastrofe Posledice suše sta ocenili komisiji ČRNOMELJ, METLIKA — Pretekli teden sta odšli na teren tudi črnomaljska komisija za elementarne nesreče in metliška komisija za oceno škode v kmetijstvu. Podatki, ki sojih zbrali, so šele prve ocene škode. V zasebnem sektorju v črnomaljski občini je pridelek krompirja po podatkih iz 16. avgusta zaradi suše manjši za 70 odst., koruze v zrnju in koruze za silažo za 60 odst., za polovico bo manj travinja in detelje, v vinogradih pa je suša zmanjšala pridelek za 40 odst. Za polovico manj bo tudi sliv in jabolk, medtem ko bo pridelek hrušk manjši kar za 70 odst. Komisija še ni ocenila škode na povrtninah, vendar bo to storila naslednjič, ko bo odšla na teren. V družbenem sektorjuje pridelek travinja, detelje in silažne koruze razpolovljen. V metliški občini je suša v celoti Prizadela vse kmetijske površine, ridelek koruze v zrnju seje zaradi suše zmanjšal za 55 odst., koruze za silažo za 65 odst., krompirja za 40 odst. ter travinja za 45 odst. V sadovnjakih bo pridelek manjši za 30 odst; v vinogradih pa bodo zaradi suše natrgali za 40 odst. manj grozdja. Naj večja škoda pa je pri krmnih dosevkih, ki so jih zasejali na 400 hektarih, izpad pridelka pa je kar 90 odst. Ob tem pa ni upoštevana tista škoda, ki bo nastala v vinogradih in sadovnjakih zaradi tega, ker bo manj nastavkov rodnih očes za naslednje leto. M. B.-J. MALI KAL — V tej suhokranjski vasici v krajevni skupnosti Ambrus so s slovesnostjo v soboto, 20. avgusta, odprli vodovod in tako zaključili 3. izmeno zvezne MDA Suha krajina ’88. Trinajsto suhokranjsko brigadirsko poletje seje zaradi pomanjkanja denarja končalo teden dni prej. Z delovišča so se poslovili še zadnji brigadirji brigad Igmanski marš iz Ilidže, Jure Mikulič iz Gornjega Vakufa, Veljko Vlahovič iz Novega Sada in 8. srbska iz Trgovišta, z njimi pa je bila tudi brigada Matija Gubec VP 1394 iz Novega mesta, kije brigadirjem pomagala v vseh treh izmenah. Letošnje brigadirsko poletje je bilo še posebej uspešno. Vode niso dobili le vaščani Malega Kala, dobili so jo tudi na Orlaki v krajevni skupnosti Sela Šumberk. Veseli in srečni so kmetje kooperanti v Starem bregu, na Kamnem vrhu, v Primči vasi, Kozinju, Dečji vasi in Lopati, ki so pridobili skoraj 40 ha pašnikov in travnikov. Kar 6 ha gozdnih površin so pripravili zajrogoz-dovanje v Kočevju, krajanom Žužemberka pa so pomagali, da bodo vendarle le prišli do novega telefonskega omrežja. Ob koncu akcije je brigadirjem, do- PRVI DEŽ IN USODNO PREHITEVANJE — Magistralna cesta Ljubljana—Zagreb, kije bila letos prizorišče že na desetine težjih in lažjih nesreč, je v nedeljo spet sejala smrt in škodo. K mnogim manjšim nesrečam je pripomogel nedeljski dež, kije padal po 37 sušnih dneh, vzrok hude nesreče v nedeljo popoldne pri Lešnici pa je bilo prehitevanje. Voznica Rita Maria Kubiak iz ZRN seje za prehitevanje kolone vozil odločila na nepreglednem odseku in z vso silo čelno trčila z osebnim vozilom Milutina Ivanoviča iz Švice. Trčenju se niso mogli izogniti še štirje avtomobili. Zaradi hudih poškodb je na mestu umrla voznica Kubiakova, v bolnišnico pa so odpeljali težko ranjenega voznika Ivanoviča ter njegova sopotnika Sladjana Rističa in Živka Ivanoviča. Poškodoval seje tudi sopotnik Kubiakove. Vsi so bili odpeljani v novomeško bolnišnico. Škode na vseh avtomobilih je za 44 milijonov din. Cesta je bila za ves promet zaprta skoraj dve uri. Obvoz je potekal po regionalni cesti Mačkovec—Otočec. (Foto: J. Pavlin) mačinom in gostom, predstavnikom občin Trebnje, Grosuplje, Novo mesto in Kočevje, govoril predsednik OK SZDL Novo mesto Boris Dular. »Mladinske akcije so v krizi in na prelomnici, • Letos je bilo na deloviščih 420 brigadirjev iz Zvomika, Splita, Skopja, Trbovelj, Lazarevca, Djakova, Šida pa brigada ZSM iz Beograda, brigada naših zdomcev iz Mannheim v ZRN in brigada Rdečega križa Slovenija. Kljub temu daje bilo 150 bri-gadiijcv manj, so opravili 110 odst. predvidenega programa. Delo brigadirskih rok je vredno 600 milijonov dinarjev. Brez stroškov akcije je neto prispevek brigadiijev 370 milijonov din. kar je še posebej čutiti v Sloveniji. Prav je, da najdemo nove oblike druženja mladih, obenem pa ne pozabimo, da lahko prav mladi veliko storimo za nerazvite. Mislim, da bi Suhokranjci še kako pogrešali brigade, zato je potrebno z brigadirskimi akcijami nadaljevati in končati začeto delo,« je poudaril govornik. Slavje v Kalu je bila tudi priložnost, da so brigadam in številnim zas- V SOBOTO SREČANJE MLADIH ZADRUŽNIKOV ŠENTJERNEJ — V soboto, 27. avgusta, ob 15. uri bo v Šentjerneju 2. srečanje mladih zadružnikov Slovenije. Prireditev, ki bo na hipodromu, bodo začeli s kmečkimi igrami, nadaljevali s kmečkim političnim piknikom in sklenili z veselico. Srečanje mladih slovenskih kmetov organizirajo Mercatorjeva kmetijska zadruga Krka Novo mesto, Zadružna zveza Slovenije in RK ZSMS. Po poslabšanju v četrtek se bo vreme za konec tedna izboljšalo. Nekoliko topleje bo. lužnim posameznikom podelili priznanja. Akcijo je zaključil dosedanji predsednik RK ZSMS Tone Anderlič, brigadirsko zastavo pa je spustila ko-mandantka zadnje izmene Melita Močnik. J. PAVLIN Naši med prvimi Krška Energetika prva med najuspešnejšimi LJUBLJANA — Vestnik gospodarske zbornice Slovenije je objavil seznam najuspešnejših slovenskih delovnih organizacij, kjer so uporabili posebno metodologijo primerjave kazalnikov. Na seznamu je tudi nekaj organizacij združenega dela z našega območja. Na prvem mestu je navedena TCP Djuro Salaj tozd Energetika, kije na tem seznamu že četrtič. Med uspešnimi so tudi Kremen iz Novega mesta. Metalna Maribor tozd Tovarna lahkih konstrukcij Krmelj, Riko Ribnica tozd Rikostroj, SOP Krško tozd Oprema, Iskra Elementi tozd Keko Žužemberk, TCP Djuro Salaj tozd Priprava lesa, Jutranjka Sevnica tozd Radna Sevnica, Vezenine Bled tozd Konfekcija Kočevje, Dolenjski informativni center tozd Grafika, GG Novo mesto tozd Gozdarstvo Podturn, CP Novo mesto tozd Vzdrževanje in varstvo cest Krško, TCP Djuro Salaj tozd Transport, Valjčni mlin Črnomelj, Kostak Krško. Podatki veljajo za lanski zaključni račun. TREBNJE: ŠKODE ZA 75 MILIJONOV DINARJEV TREBNJE — Suša je v trebanjski občini povzročila za 75 milijonov dinarjev škode na poljih in vinogradih ter v sadovnjakih. Seveda tudi v Trebnjem menijo, da ocena škode še ne more biti dokončna. Vendar pa že sedaj ugotavljajo, da bo pridelek koruze manjši za 40 odst., krompirja za 30 odst., strniščnih posevkov za 80 odst., v sadovnjakih za 35 odst. in v vinogradih za 50 odst. KZ Trebnje bo pomagala kmetom z regresom za umetna gnojila, s katerimi naj bi sedaj pognojili zlasti tiste površine, kjer rast še ni končana. Vprašanje pa je, kje bodo dobili denar za te posege oziroma pomoč. OBETAJOČA VRTINA ZA PITNO VODO JESENICE NA DOL. — Na območju najbolj problematičnega vodovoda v občini seje geologom nasmehnila sreča. V neposredni bližini zajetja za mok riški vodovod so 126 metrov globoko v dolomitu odkrili izredno bistro vodo, ki skoraj pod lastnim pritiskom vre na dan. Vzorce so poslali v bakteriološko in kemijsko analizo. Na rezultate še čakajo, naprej pa vrtajo vrtino za vodnjak. Domnevajo, da je v novem nahajališču dovolj vode za potrebe krajevnih skupnosti Jesenice in Velika Dolina. BRIGADIRJI SO ODŠLI, PRIŠLA JE VODA — Tako so se v soboto ob odprtju vodovoda veselili brigadirji zadnje izmene zvezne mladinske delovne akcije Suha krajina '88 v Malem Kalu. Ob tem velikem dogodku so prebivalci vasi pripravili pravo slavje, vaščanke pa so za brigadirje in goste napekle dobrote iz domače kuhinje. (Foto: J. Pavlin) Spet bel kruh Da so (po Cervantesu) s kruhom vse žalosti manjše, ve vsaka oblast na svetu, tudi na/slabša. Če za vse ni dovolj belega, tega ljudskega simbola blaginje, mora biti vsaj črnega Zatoje bil tudi uveden v teh dneh tolikokrat omenjan črn osno vni kruh, ki je napol zastonj, saj stane kilogram k 380 dinarjev, kar je pol manj kot velja kilogram otrobov. Prijelo se ga je ime socialni ali delavski kruh. Delavska enotnost se je v svojem zadnjem uvodniku brezrezervno potegnila za delavca in javno zastavila vprašanje, kdo sije prvi drznil kustiti ta gnusni kraz, ki predpostavlja, da si delavec ni sam sposoben zaslužiti vsakdanjega bekga kruha Šla je še dlje in dvomljivo socialno potezo primerjala z kdajo. Uvajanje socialnega kruha po več kot štirih desetktjih graditve boljše družbe je v resnici škandalozno. Udarec socialistični ideji Prava beda s katero moramo ta čas živeti Socialni kruh gotovo ni perspektiva dolgoročna pot za kboljšanje gmotnega položaja ljudi z družbenega dna trenuMo pa jim k pomaga preživeti Grdo bi zato bilo, če bi jim odžrli še to možnost Nasprotno, kkoristiti je treba določila odloka ki predvideva peko 30 odstotkov osnovnega kruha (naDoknjskem smo daleč pod tem), da ljudem vsaj ne bo treba ponižujoče čakati v vrstah. Ob tem pa se vsak posamezruk in celotna družba niti za trenutek ne bi smela pomiriti s tako klavrnim stanjem. Narediti je treba vsa da bo čimprej postalo (nečastna) preteklost M. LEGAN 5 feorrAA KOSKAP 4988 NOVO MESTO — Dolenjsko gospodarstvo je v občinah Novo mesto, Trebnje, Črnomelj in Metlika v letošnjem prvem polletju poslovalo dokaj slabo, saj je akumulativnost močno padla in ne obeta tiste moči, ki bi v času krize morala povleči gospodarski voz naprej. V poprečju se je industrijska proizvodnja znižala za 5 odstotkov, nižja pa je kar v dvajsetih od skupno petindvajsetih dejavnostih, kar kaže na poglabljanje krize v gospodarstvu. Proizvodni stroški so močno porasli in v takih razmerah v delovnih organizacijah pogosto posegajo po ukrepih za krčenje zalog, ponudbe, oženje proizvodnih programov, zmanjšanje proizvodnje, močni pritiski pa so na povišanje cen, kar vse bolj ogroža ciljno inflacijo. Neprodane zaloge, ki so se v začetku obračunskega obdobja znižale, so proti koncu obdobja zopet pričele močno naraščati. Na novinarski konferenci novomeške podružnice SDK so ob obrazložitvi polletnih obračunov lahko povedali le eno pozitivno stvar: dolenjsko gospodarstvo ostaja še naprej močno izvozno usmerjeno. Izvoz se je v tem obdobju povečal za 8 odstotkov, samo na konvertibilni trg pa za 5 odstotkov; pokri- tost uvoza z izvozom je skupno 117,8 odstotka, na konvertibilnem trgu pa 101,8-odstotna. Z izgubo je v regiji poslovalo v tem obdobju 12 organizacij združenega dela, ki imajo skupno 3.773 zaposlenih. V novomeški občini so med izgubarji Iskrin tozd Tenel, Novolesov tozd TDP, • Na novinarski konferenci pri SDK so opozorili tudi na to, da so mnogi podatki v periodičnih računih zaradi večkratnih sprememb in dopolnitev, ki jih je v zadnjem času doživljal obračunski sistem, težko primerljivi, da sedanja tako imenovana knjigovodska »aerobika« nikakor ne pomeni napredka, ampak lahko vodi le h kočnemu obračunskemu infarktu, če ne bomo končno le spoznali, daje knjigovodstvo stroka z natančno določenimi in trajnimi merili in postopki. ODLOŽENO SKLEPANJE O STEČAJU TEKSTILANE KOČEVJE — Izvršni svet občinske skupščine Kočevje je na zadnji seji odložil sklepanje o morebitnem stečaju Tekstilane do konca meseca. Večina članov izvršnega sveta je namreč menila, daje možna rešitev tudi mimo stečajnega postopka. Rešitev bo iskal izvršni svet skupaj z vodstvom Tekstilane. Tekstilana ima vsak dan blokiran žiro račun, ker ji primanjkuje 500 do 700 milijonov din. Izdelati je torej treba dober program ozdravitve stanja v Tekstilani, saj bo le potem možno najeti pri banki kredite za manjkajoči denar. Izvršni svet, ki seje tokrat sestal predvsem zaradi Tekstilane, je tudi oprostil Tekstilano plačevanja prispevkov po posebnih samoupravnih sporazumih. KRŠKO — Informacija krške SDK o poslovnih rezultatih gospodarskih organizacij iz Posavja ugotavlja, da so bili v prvem polletju letos finančni rezultati nekoliko slabši kot v prvem četrtletju. Na to so vplivali novembrski intervencijski ukrepi, upad industrijske proizvodnje in zamrznitev cen. Hkrati v krški SDK ugotavljajo, da sedanji obračunski sistem še vedno ne zagotavlja realnega ugotavljanja poslovnih rezultatov. Organizacije združenega dela si te rezultate še vedno krojijo v skladu s svojimi potrebami. Razlika je Žejno Trebnje Zaradi težav z vodo izredna seja izvršnega sveta TREBNJE — Kljub močnemu deževju imajo v trebanjski občini še vedno težave pri preskrbi z vodo. Zato seje trebanjski izvršni svet v ponedeljek sestal na izredni seji in sprejel več kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov za izboljšanje preskrbe z vodo. Na seji so ugotovili, da so morali v preteklih dneh kar v 11 krajevnih skupnosti dovažati vodo, slaba preskrba z njo pa je bila tudi v Trebnjem, kjer so posamezni predeli ostajali brez vode tudi po nekaj ur. Posebno kritično je bilo v vrtcu, zdravstvenem domu, obratih družbene prehrane itd. Na seji so ugotovili, da so za take razmere krivi subjektivni in objektivni dejavniki znotraj in zunaj Komunale. Izvršni svet je zato sprejel sklep, da morajo v Komunali sprejeti program najnujneših ukrepov. Preprečiti morajo kraje vode na hidrantih, zagotoviti, da bo v Trebnjem preskrba z vodo enakomerneje razporejena. Pripraviti pa je treba tudi dolgoročni načrt sanacije vodovoda, poskrbeti za nakup agregata (ker vode večkrat zmanjka tudi zaradi izpada električne energije) in v Trebn-jem zgraditi dodatne rezervoarje. V ponedeljek zvečer seje sestala tudi občinska gasilska zveza, kjer so opozorili na pomanjkanje požarne vode. V vsaki vasi naj bi imeli vodnjak za požarno vodo, v stalni pripravljenosti pa naj bi imeli tudi kmečke cisterne, za katere bo SIS za požarno varnost nakupil ustrezne priključke. trije tozdi ŽG in Gorjanci — tozd Tovorni promet, v trebanjski občini Trimo in Komunala, v metliški Mercator KZ Vinska klet in v Črnomlju Belt — tozd Mehanska obdelava, Integral — tozd Gostinstvo in turizem Bela krajina ter Valjčni mlin. Seveda so med izgubaiji velike razlike. Medtem ko v novomeški občini Te-nelova izguba 5.124 milijonov din pomeni skoraj polovico izgub v novomeškem gospodarstvu, Trimovih 470 milijonov v trebanjski občini in Belto- KOČEVJE — Kočevska delegacija je dala v republiški skupščini nekaj predlogov za dopolnitev planskih dokumentov republike Slovenije. Ti predlogi očitna zlasti pri dohodku, saj so porabljena sredstva z izločitvijo obresti in negativnih tečajnih razlik bistveno bolj razbremenjena, kot so obremenjena s stroški za revalorizacijo. Kljub temu pa v informaciji ugotavljajo, da so rezultati krškega gospodarstva najugodnejši v Posavju, kar velja z in brez upoštevanja JE Krško, ki ima poseben status. Tudi izgube krškega gospodarstva so precej bolj skromno naraščale kot v ostalih dveh občinah. Nasprotne ugotovitve veljajo za brežiško in sevniško gospodarstvo. V brežiški občini zaskrbljuje visoka rast izgub, ki so bile v polletju za 1000 odst. višje kot v enakem obdobju • V posavskih organizacijah združenega delaje bilo v prvem polletju zaposlenih 18.989 delavcev, kar je le za 10 več kot znaša lansko polletno poprečje. Ustvarili so 620 milijard celotnega prihodka ali za 147 odst. več in 180 milijard dohodka ali za 175 odst. več, Razlike v rasti osnovnih finančnih kazalcev so v polletnih periodičnih obračunih nižje, kot so bile v trimesečnih. Lahko pa bi bile za gospodarstvo v Posavju še nižje, če ne bi bilo tako uspešno krško gospodarstvo, ki je doseglo trikratno rast dohodka in pri čemer ima veliko zaslug JE Krško; ta je za trikrat povečala dohodek in ustvarila tretjino dohodka v občini. lani, medtem ko je sevniško gospodarstvo poslovalo brez izgub, zato pa je zabeležilo izredno skromno rast sredstev za akumulacijo. J. S. KOLIKO JE DINAR V RESNICI IZGUBIL Jugoslovanski dinar ni devalviral od 12. julija 1973, kar pa nas ne sme navdajati s prevelikim ponosom. Dinarje namreč z drsečim tečajem vztrajno izgubljal zunanjo vrednost (izgubljal je seveda tudi notranjo) in je imel 28. junija letos samo še 0,7 odst. svoje vrednosti v primerjavi s 15 leti poprej, ko je začel drseti. Tečaj ameriškega dolarja se je med tema dvema datumoma povečal kar z indeksom 13.466. Če bi uporabili način, kot so ga v Mladini in Delu, bi pritrdili, daje dinar res izgubil 13.466 odst. svoje vrednosti, kar pa je seveda čisti nesmisel, saj nobena stvar ne more izgubiti več kot 100 odst. svoje vrednosti. Prav bi bilo reči, daje dinar izgubil v teh letih 99,3 odst. svoje vrednosti, je v Gospodarskem vestniku zapisal prof. dr. Ivan Ribnikar. vih 89 milijonov, v črnomaljski pa veliko večino, je izguba 1 milijon din v metliški občini, ki jo ima metliška Klet, skoraj zanemarljiva. T. JAKŠE REDNI LETNI REMONT JE KRŠKO KRŠKO — V petek, 19. avgusta, ob 22. uri zvečer se je začel remont JE Krško, ki bo trajal do 29. oktobra. Moč elektrarne so postopoma zmanjševali do 00.18, ko so zaustavili tur-boagregat, faza hladne zaustavitve pa je trajala do sobote do 12. ure, ko seje elektrarna popolnoma ustavila. V času ustavljanja in ohlajanja elektrarne so tekla testiranja. Letošnji remont bo nekoliko daljši, ker bodo opravili natančen pregled reaktorske opreme in preventivno zamenjali nekatere dele v elektrarni. Reaktorsko gorivo bodo vzeli ven že konec tega meseca in reaktorska posoda bo kar en mesec prazna, tako da bodo lahko opravili vse preglede in testiranja. POPRAVEK V prejšnji številki je v članku S. Rožman na čelu JE Krško prišlo do napake. Pomotoma je bilo zapisano, da bodo v JE Krško zaposlili 100 novih inženirjev, predvsem iz Posavja. Moralo pa bi biti zapisano, daje sedaj zaposlenih 100 inženirjev, vrste strokovnjakov pa bodo dopolnjevali z mladimi kadri iz Posavja. Za napako se Stanetu Rožmanu in bralcem opravičujemo. Uredništvo DL so se oblikovali v postopku priprave razvojne študije o revitalizaciji občine Kočevje, nanašajo pa se predvsem na poselitev prostora in prestrukturiranje gospodarstva. Na področju energetike Kočevci (skupaj z Ribničani) predlagajo, naj bi glavno plinovodsko omrežje potekalo po teh dveh občinah (6 do 8 km severno od Kočevja), kar je bilo po prvotnem predlogu tudi predvideno, kasneje pa iz dolgoročnega plana SRS izpuščeno. Glede prometa in zvez je predvideno, da bi do leta 1990 posodobili železniško progo Grosuplje—Kočevje, tako da bi nanjo preusmerili tovorni promet. Kočevski predlog pa pravi, naj bi do tistega leta progo usposobili tudi za potniški promet. Nadalje pravi kočevski predlog, naj bi bil v planu kot pomemben vodni vir tudi dopolnilni izvir v Slovenski vasi; med mesta, ki so pomembna za skladnejši razvoj območij, naj bi vnesli tudi mesto Kočevje; v karti varstva naravne dediščine pa je potrebno označiti Kolpo in njeno območje kot območje naravne dediščine. Med objekte, za katere velja posebna skrb republike, ker so pomembni spomeniki NOB in revolucije, pa je treba uvrstiti tudi Šeškov dom v Kočevju, ki ga je občina Kočevje letos že razglasila za kulturno-zgodovinski spomenik. J. P. HVALA VOJAKOM — Na slovesnosti ob otvoritvi vodovoda za Dra-garsko dolino, ki je bila v petek v Podpreski, so se krajani te doline zahvalili vojakom in vsem drugim, ki so jim pomagali zgraditi vodovod, tako, da so jim podelili priznanja in nagrade ter jih pogostili. (Foto: Primc) Vojaki gradili vodovod Podpreska dobila vodovod, vreden milijardo PODPRESKA — V petek, 19. avgusta, popoldne je bila v Podpreski v KS Draga v kočevski občini slovesnost ob zaključku gradnje vodovoda Loški potok — Draga, ki so ga krajanom Dragarske doline pomagali graditi vojaki. Predsednik občinske skupščine Kočevje Alojz Eržen je v govoru še posebej poudaril, da so glavno delo opravili vojaki, ki so lani izkopali 5.500 m jarka, položili vanj vodovodne cevi in jih zasuli, letos pa še nadaljnjih 3.400 m. Zgrajena sta bila dva vodna zbiralnika in urejeni priključki. Material za gradnjo velja po današnjih cenah 550 milijonov din, z delom vred pa je vodovod vreden okoli milijardo din. Glavni prispevek je bilo delo vojakov, v materialu, denarju in delu pa so prispevali tudi območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava, komunalna skupnost. Zavarovalnica Triglav, Hydrovod, Gozdno gospodarstvo, LIK ter krajani Lazca in Drage. Predsednik Eržen je prisotne spomnil, da so vojaki tudi v preteklih letih pogosto pomagali v kočevski občini pri graditvi in posodabljanju cest, gradnji vodovodov itd. Sodelovanje z JLA Je bilo vedno dobro in vsi pričakujemo, da bo tako tudi ostalo. Vojakom in vsem, ki so kakorkoli pomagali pri gradnji vodovoda, se je zahvalil tudi predsednik KS Draga Ferdinand Katern, kije poudaril, naj bi JLA ostala še naprej naša, ljudska. Nato je podelil pisna priznanja in nagrade zaslužnim za to gradnjo. Prejeli so jih: inženirijska enota VP 1427 Škofja Loka (radiokasetofon), predstavnik OVS inž. Štefan Horvat (uro), delavec Djemail Ragib (vrtalni strojček), oficirja, ki sta vodila delo in 14 vojakov (pisna priznanja), najprizadevnejše vojake pa je KS predlagala za nagradni dopust. Za prizadevno delo se je predsednik zahvalil tudi šoferjem. J. PRIMC NOVI DEVIZNI TEČAJI za devize, efektivo, čeke, kreditna pisma tečaj in poštne nakaznice državi valuta velja za nakupni srednji prodajni Avstraliji a. dolar 1 2372,39 2375,95 2379,51 Avstriji šiling 100 21622,62 21655,10 21687,58 Kanada dolar 1 2359,00 2362.54 2366,08 Danska krona 100 39727,24 39786,92 39846,60 Finska marka 100 64409,09 64505,85 64602,61 Francija frank 100 44836,61 44903,97 44971,33 ZR Nemčija marka 100 151764,47 151992,46 152220,45 Grčija drahma 100 1893,20 1896,04 1898,88 Irska funt 1 4077,69 4083,82 4089,95 Italija lira 100 205,11 205,42 205,73 Japonska jen 100 2166,69 2169,94 2173,19 Kuvajt kv. dinar 1 10210,29 10225,63 10240,97 Nizozemska gulden 100 134349,86 134551,69 134753,52 Norveška krona 100 41690,35 41752,98 41815,61 Portugalska escudo 100 1862,82 1865,62 1868,42 Švedska krona 100 44479,29 44546,11 44612,93 Švica frank 100 180680,66 180952,09 181223,52 V. Britanija funt 1 4901,85 4909,21 4916,57 ZDA dolar 1 2906,65 2911,02 2915,39 Krško najboljše v Posavju Gospodarstvo občine trikrat povečalo dohodek Kočevski predlogi republiki Plinovod mimo Kočevja — Železniško progo usposobiti še za potniški promet — Ohraniti čisto Kolpo BORIS JURAJEVČIČ, blagajnik v Beograjski banki, Novo mesto: »Mislim, da je novi bankovec prišel z veliko zamudo. Zaradi denarnega poslovanja bi že sedaj potrebovali bankovec za 100 in 500 tisoč din. Novi bankovec bo kaj majhno premoženje, saj bo vreden le dobrih trideset mark. Seveda bo za tiste z nizkimi osebnimi dohodki tudi to nekaj. Zame bo z novim bankovcem nekaj manj preštevanja, pa tudi večja nesreča, če se bom pri preštevanju zmotil.« MIRA ŠPILER, oddelkovodkinja v trgovini Železnina, Brežice: »Večje bankovce potrebujemo. Danes je stranka kupila nekaj malega materiala za vodovodno napeljavo v hiši in je zanj pustila tukaj kar poldrugi paket bankovcev. V Nemčiji za en bankovec veliko dobiš, pri nas pa se tudi papirnat denar spreminja v drobiž, saj za eno štruco kruha potrebuješ kar tri bankovce. Kovance bi morali sploh ukiniti, saj si z njimi ne moremo nič pomagati.« JOŽE PETERKOČ, predsednik KK SZDL Senovo: »To, kar se dogaja z našim denaijem, ni ničemur podobno. Seveda je zadnji čas, da sedanje bankovce zamenjamo za take z večjo nominalno vrednostjo. Ker inflacija tako raste, bo treba kmalu pripraviti tudi bankovce za 100 tisoč dinarjev. Seveda nas vse to veliko stane, saj so stroški veliki že za papir ter za kovino za kovance, zato ne bi bilo napak, ko bi odbili kake tri ničle od tega našega denarja.« -•i BOBAN PIVAŠEVIČ, komercialni pred: stavnik TKB Kadinjača, Trebnje: »Bolje bi bilo, če bi ustavili inflacijo, kot pa da tiskamo nove bankovce. Sedaj jih seveda potrebujemo. Pred kratkim sem videl trezor LB v Ljubljani, kije kar zajetna zadeva, pa postaja premajhen za silne količine vse manj vrednega denarja. Če bo šlo tako naprej, bodo potrebovali takega, kot je hala Tivoli. Zaradi vse manj vrednega denatja pa imamo težave tudi v vsakdanjem življenju.« DANICA TANKO, vodja izpostave Ljubljanske banke v Ribnici: »Naš največji bankovec za 20.000 din je že skoraj toliko vreden kot najmanjši nemški za 10 DEM, kar je praktično drobiž. Imeti bi morali vsaj bankovec za 500.000 din današnje vrednosti. Zaradi visoke inflacije in nizke vrednosti denarja imamo povsod, predvsem pa v bankah in SDK, veliko več nepotrebnega dela s štetjem denaija. Prav zaradi tega je v bankah zelo težko delati, posebno še zadnja leta.« DARJA FARKAŠ, blagajničarka pri SDK v Kočevju: »Glede na visoke cene in ob upoštevanju nizkih plač — tudi v naši ustanovi — bi moral biti najnižji bankovec vsaj v vrednosti 100.000 din. S tem bi bilo olajšano delo pri nas, v bankah, trgovinah in povsod, kjer imajo opraviti z denarjem. Zaradi bankovcev (pre)nizkih vrednosti potrebujemo več kaset, več zaposlenih itd. Delno nam sicer olajšajo delo strojčki za štetje, vendar imamo kljub temu veliko dela.« š Edino izvoz je še spodbuden Z novinarske konference v SDK Novo mesto — Gospodarstvo povečalo izvoz, zmanjšala pa se je proizvodnja — Največji izgubarji v novomeški občini Naša anketa Dober posel za tiskarje Včasih so ljudje rekli: »Kakršen denar, taka država.« So že vedeli, zakaj so uporabili ta vrstni red in ne obratnega, kajti na koncu koncev je bil vedno le denar tisto, na čemer so gradili svojo trenutno eksistenco pa tudi svoje načrte za bodočnost. Od denaija smo močno odvisni tudi dandanes, pa naj imamo takšne ali drugačne ideale, zato nam ne more biti vseeno, kaj se dogaja z našo valuto. Prišli pa smo tako daleč, da z njo lahko bolj ali manj zadostimo le trenutni potrebi. Za vsak večji nakup je že potrebna cela aktovka denarja. Če imajo s tem težave že zasebniki, kakšne imajo šele zavodi, ki morajo sprejemati, hraniti in dnevno razpečavati velike količine te robe. Namesto bank bomo kmalu morali graditi skladišča. V tej luči se tudi tiskanje novega bankovca za 50 tisočakov kaže kot kratkotrajna in zapoznela rešitev. Potrebujemo denarno reformo, vendar je znano, da brez trdnega gospodarstva tudi ta ne bi imela haska. Zato je še ni videti na obzoiju. In zato se bodo stroji za tiskanje denarja še dolgo vrteli dan in noč. IVAN HRUSTEK, referent v skupščini občine Črnomelj: »Tiskanje novih bankovcev za 50 tisočakov se mi zdi nesmiselno, saj bo najbrž kar držalo, da so stroški, ki ob tem nastajajo, večji od vsote, napisane na bankovcih. Z novim denaijem le močno povečujemo inflacijo. Predlagam, da bi pri našem denarju raje črtali vsaj dve ničli, morda celo tri. Sicer pa opažam, daje v Beli krajini zadnje čase vse pogosteje neuradno plačilno sredstvo marka in ne več dinar.« MATIJA ŽABČIČ, vodja metliškega predstavništva Zavarovalnice Triglav: »Bankovci za 50.000 din bodo morda za pol leta olajšali promet v trgovinah, bankah, ker bo manj štetja in bodo zavzeli manj prostora, potem pa bomo morali glede na našo inflacijo spet hoditi po nakupih z velikimi kupi denarja. Pri večjem nakupu, na primer avta, pa že sedaj niti bankovec za 100 tisočakov ne bi veliko rešil. Sicer pa menim, da je pri nas količina denarja v obtoku prevelika, zato ni nič vreden.« ANDREJ KREMENŠEK, vodja proizvodnje v Lisci, Krmelj: »Ko bo novi bankovec za 50 tisoč din začel krožiti med ljudmi, bo že zelo malo vreden. Res ne vem, zakaj ne bi tiskali bankovca za večjo vsoto. Osebni dohodek dobivamo sedaj večinoma v pettisočakih. Ob izplačilu mislimo, da nekaj imamo, ko pa pridemo v trgovino, se šele zavemo, kako malo je vse to vredno. Mislim, da bi morali natisniti nov bankovec vsaj za 100 oziroma 500 tisoč dinarjev.« n Trebanjci tudi v kmečki zvezi Kmetje terjali, da se uredi njihov ekonomski položaj tudi s cenami — Za prvega predsednika so izvolili polkmeta Toneta Straha iz Kamnega potoka_ TREBNJE — Od minule nedelje naprej imajo tudi v trebanjski občini podružnico Slovenske kmečke zveze, v katero se za sedaj ni včlanilo toliko kmetov, kot je bilo pričakovati. Vendar pa je razprava v trebanjskem domu kulture pokazala, da imajo tudi trebanjski kmetje marsikaj povedati na račun naše kmetijske politike in bodo aktivisti in odborniki SKZ še pridobili nove člane. Najprej so se udeleženci ustanovnega program delovanja trebanjske podruž- zbora seznanili s pravilnikom Sloven- nice in v razpravi o njem našteli vrsto ske kmečke zveze, potem so sprejeli problemov in težav. Kot je dejal eden v NEDELJO SREČANJE VINOGRADNIKOV SEMIČ — Zaradi slabega vremena Je odpadlo srečanje vinogradnikov, ki ga je semiška podružnica Društva vinogradnikov Bele krajine pripravljala za Pfeteklo nedeljo. Zato bodo srečanje vinogradnikov Bele krajine in Dolenj-e P°d 600 let staro lipo v Gorenjcih pn Semiču (pod železniško postajo) znova pripravili v nedeljo, 28. avgusta, °6 16. uri. Udeležili se ga bodo tudi Predstavniki Slovenske kmečke zveze, eseda bo tekla o težavah vinograd-■11 |0V> o odkupni ceni grozdja, pridelovalci najboljših vin v preteklem letu pa . °do govorili o izkušnjah pri kletarjen-zaba programu bo sledila PRAŠIČI NAPRODAJ METLIKA — Pri metliški Kmetijski zadrugi, temeljni zadružni organizaciji ooperacija, je moč kupiti pitane Prašiče mesnatih pasem, težkih od 60 °i, kilogramov, ki so primerni za zakol ali za nadaljnjo rejo. [novomeški tržnici NOVO MESTO — Zaradi pone-eljkovega dežja je bilo tudi ljudi na znici nekoliko manj, cene pa se niso .. ,* spremenile. Kilogram zelja je 600 do 700 din, pese 1.400 din, r°“P’rja 1.000 do 1.200 din, čebule •000 do 1.500 din, korenja 1.400 r;!.\S™ate ?°°0 do 2-500 din, kuma-c 2.000 din, paradižnika 1.500 din, Paprike 1.400 do 2.000 din. Od sadja Pa so bile tudi tokrat najdražje bana-de’J-a kilogram je bilo treba odšteti , 00 do 5.000 din, za kilogram breskev 2.000 do 2.500 din, hrušk 1.500 a? 2.500 din, grozdja 2.400 do 3.000 a!n >n za kilogram sliv 1.000 do 1.500 3 £Jr°nček smetane je ta teden stal 000 din, eno jajce pa že 350 din. TREBANJCI PRISTOPILI H KMEČKI ZVEZI — Trebanjski kmetje so se lahko že pred začetkom ustanovnega zbora trebanjske podružnice Slovenske kmečke zveze vpisali med njene člane. Nekaj pa je bilo tako previdnih, da tega niso storili, a je zbor kljub temu v celoti uspel. (Foto: J. Simčič) Dodatne kmečke nadloge Slabo opravljena melioracijska dela jezijo kmete BRINJE — Kmet Alfonz Jaki šteje prav gotovo med najbolj produktivne v trebanjski občini. V hlevu ima ponavadi po 40 glav živine, vsako leto pridela po nekaj deset ton pšenice in krompirja, vse tržne presežke pa seveda proda prek KZ Trebnje. Zaveda se, daje treba delavcem za stroji zagotoviti hrano in zato ni imel nič proti, ko so se na Rakov-niškem polju lotili melioracijskih del. Pričakoval je, da bo potem lahko še več pridelal, pa se je zgodilo prav nasprotno. Sejmišča BREŽICE — Na sobotnem Iao"1 so 'me*‘ rejc' naprodaj “ prašičev, starih do 3 mese- j j!" 47 starejših. Prvih so pro-'n sicer po 3.000 din do 2 Sno jteže’ dru8ih 23>in 1 BO din po kg žive teže. Alfonz Jaki: »Vzeli so mi poldrugi hektar dobre zemlje in mi dali v zameno nekdanji gozd.« »Na rakovniškem polju pri Šentrupertu so začeli z agromelioracijskimi deli že pred tremi leti. Že projekt se mi ni zdel v redu, ker sem opazil, da so ga delali za risalno desko v ljubljanskem Geodetskem zavodu, ne da bi si šli ogledat 300 ha velika zemljišča. No, potem so mi obljubili, da bo moja zemlja ostala v enotnem kosu, nazadnje pa so mi vzeli poldrugi hektar zemlje in mi dodelili drugo meliorirano površino, to je gozd, kjer so tla veliko slabša. Pa to še ni konec vseh mojih težav. Dela so opravili zelo slabo. Sam sem moral zasipavati jarke in propuste, vendar mi Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto ni plačalo niti dinarja za moje delo, čeprav so trdili, da bodo vse pošteno » Kmetijski nasveti Sorte za jesensko setev Pra^a 2jivah n‘ pospravljena letošnja letina, pa je že treba misliti na novo. da r 0 mora biti pripravljeno kar najboljše seme za jesensko setev in nov l F-n tem P°magal kmetom, je Kmetijski inštitut Slovenije objavil naj- tate r°rtni 'zbor ozimnih žit za let0 1988/89. Pri tem je upošteval rezul- _ Poskusov in izkušnje prakse, ne enega ne drugega pa pri nas ne manjka. Por *3,remenlb v primerjavi z lanskim letom pravzaprav ni veliko. Med pri- mač m‘ s.ortami pšenice sta zaradi majhne rodovitnosti izpadli sorti so . Vai)ka 2 in super zlata. Še naprej ostaja velika izbira med poznejšimi sort *’k'so lud‘ daleč najvažnejše. V tej skupini so celo uvedene tri nove io 7e’ Pardzanka nizka, zvezda in marija, ki se odlikujejo z dobro kakovost-ju zrnja. prj^a osrednjo Slovenijo, kamor prištevamo tudi Dolenjsko in Posavje, bčanw° o sonn' ‘zb°r naslednje sorte ozimne pšenice: nizijo, iskro, zagre-sortet '.oni°> balkan, uno, zelengoro, džerdanko in jugoslavijo (nosilne Več' te- c'.kalko, partizanko nizko, zvezdo, sano, NS rano 2 in baranjko. pro,lnaJlh je novejših sort, selekcioniranih v zadnjem desetletju, ob svojih zv°dnih odlikah pa poznajo tudi nekaj slabosti. Precej je občutljivih za ^ET-TA ČAS - Kako se naj ubranimo .polžev, ki nam v biu,- asu Un>čujejo pridelek, sprašujejo bralci. Takole. Polžev se zne-jih , s .strupenimi vabami, pužomorom, mesurolom in polžcpinom, ki Pj-jp^Sirno okrop rastlin v nasnvih no predah, kier nolži delaio škodo. okrog rastlin v pasovih po gredah, kjer polži delajo škodo. vrem<,VKe j? treba trositi zvečer ali v jutranjih urah v toplem in vlažnem moč >n,U-' . P° trošenju dežuje, je treba postopek ponoviti. Polže je ali 2« h ?*'tud's 3-odstotno vodno raztopino modre galice, če zvečer °beta' /iutrai z "J0 poškropimo ogrožene rastline. Nekaj uspeha hu aij10 tud' stari, preizkušeni načini zatiranja: trošenje apnenega pra- ^ffPola po gredicah. PlfiSPn 1‘ • - P°zoren r-*avenie P'ev‘c> na kar jc treba biti pri pridelovanju še posebej ni jex!!tutov izbor priporoča za druga ozimna žita naslednje sorte: za ozim-ozimnmena.lph0, robur in NS 293 (Antares), za ozimno rž sorto danko, za Pšenič° tnt'ka'° Pa toliko hvaljeno sorto clercal. Kako so te in prej naštete sorte F6 sorte tlosegljive, priporočilo ne pove. Ker gre v veliki večini za btikah S° vzgojili oz. jih razmnožujejo pridelovalci v drugih repu-ske 0rde lreba z naročili pohiteti, pri čemer imajo zadruge in druge kmetij-sanizaciie naivažneišn nosredniškn vloeo. plačali. So tudi rekli, da bodo vsem lastnikom parcel, ki niso sami posekali drevja, zaračunali delo, pa tega niso naredili. Vse to je plačala KZ Trebnje, ki sedaj stoka, da nima denarja. Sploh pa lahko rečem, da so bila vsa dela zelo slabo opravljena, čeprav člani komisije za tehnični prevzem v obdobju največje suše niso mogli videti. Če bi prišli zgodaj spomladi, bi lahko videli, da sem imel ves ječmen, ki sem ga sadil v sodelovanju s Kmetijskim zavodom Ljubljana v raziskovalne namene, pod vodo. Vse te težave so se zgrnile nadme, čeprav sem bil prej, ko smo imeli svoj jarek za odvodnjavanje, s svojimi njivami kar zadovoljen. Dal sem že več pritožb in sedaj čakam jesen, ko naj bi na rakovniškem polju opravili še komasacijo,« pripoveduje Jaki. J. S. acije najvažnejšo posredniško vlogo. Inž. M. L. I S Šentjernej se pripravlja na shod zadružnikov Kmečki politični piknik v režiji mladih GORNJA STARA VAS — »Na srečanju aktivov jnladih zadružnikov Slovenije v Šentjerneju v soboto bodo na začetku igre. Najprej bo košnja in grabljenje sena in to je kar železni program vseh takih srečanj. Pripravili pa bomo še dirko samokolnic, tekmo v izdelovanju glinastih posod in tekmovanje harmonikarjev. To troje je značilno za šentjernejsko območje, saj so tu dirke, lončarji in muzikantje. Po tekmovanju bo politični piknik, glavna Marjan Kosmač: »Če bo dež, bo srečanje na kmetijski šoli pod Trško goro. Tam bi bila prireditev krajša.« nit prireditve. To naj bi bil razgovor. Ker so sem vabljeni ljudje, ki so zadolženi za kmetijstvo, bi bilo pr K: irav, da bi res prišli,« pravi Marjan losmač, predsednik aktiva mladih zadružnikov v Šentjerneju in torej vodja skupine, ki pripravlja za-družniško srečanje. Pred začetkom priprav je bil v strahu, da ne bo našel sodelavcev za organiziranje, zato je bil skoraj presenečen, ko so mu kolegi radi priskočili na pomoč. Tako zdaj v 25-članskem pripravljalnem odboru delajo člani šentjernejskega aktiva mladih zadružnikov ter osnovnih organizacij ZSMS Orehovica in Šentjernej, vsem pa pomaga Polje, to je šentjernejska enota Kmetijske zadruge Krka Novo mesto. »Mladi zadružniki iz Šentjerneja bomo pripravili prostor, organizirali igre in veselico. Podobno je bilo lani v Bohinju, prej na Vranskem pa so hoteli s srečanjem mladih zadružnikov v glavnem zaslužiti,« poudarja glede sobotne prireditve Marjan Kosmač, ki sicer kot kmetijski tehnikopravl-ja na območju TZO Polje Šentjernej molzno kontrolo v zbiralnicah mleka in po hlevih. M. LUZAR izmed udeležencev razprave, je program bolj zbirka želja, kot pa odraz dejanskih potreb. Zdi se namreč, daje tudi za trebanjske kmete, nova organizacija osvežilna in vsekakor potrebna novost, čeprav si za sedaj z njo še ne znajo prav dosti pomagati. Prav lahko bi se namreč zgodilo, da bi se kmetje do kraja razgreli samo zaradi škode, ki jo na njivah povzroča prek mere razmnožena divjad. To je resda velik problem, zlasti za kmete v bolj odročnih območjih Suhe krajine, a zagotovo ne največji. Po vmesnem nastopu Draga Kotarja, direktorja KZ Trebnje, kije seveda govoril o kmetijskih problemih predvsem iz zadružnega zornega kota, so kmetje našli pot do resničnih problemov, ki jih tarejo. In • Kakšna je ta naša kmetijska politika, se sprašuje kranjski Glas, ko navaja, da je država dovolila uvoz večjih količin mleka in mlečnih izdelkov, ki so se za tretjino cenejši od slovenskih in ki že preplavljajo tudi slovenski trg. Ivan Oman, predsednik Slovenske kmečke zveze, sicer pa kmet iz Zminca pri Škofji Loki, se ob tem sprašuje, kje je še država, ki dovoljuje uvoz kmetijskih pridelkov brez uvoznih dajatev in ki prepušča svoje kmetijstvo samo zakonom trga ter s tem uničuje domačo pridelavo hrane. Švica, na primer, je dovolj bogata, da lahko kupi vso potrebno hrano, vendar tega ne stori. Nasprotno: veliko vlaga v domače kmetijstvo. teh ni malo. Pritoževali so se nad visokimi prispevki za socialno in pokojninsko zavarovanje, česar sedaj mnogi kmetje ne zmorejo več. S tem v zvezi so omenjali tudi sramotno nizke kmečke pokojnine, ki sedaj znašajo za kmete le 70.000 dinarjev. Spraševali so se, kakšno perspektivo naj vidijo mladi kmetje v kmetijstvu, ko pa jih čaka prihodnost, kakršno sedaj uživajo kmečki očetje, starši sedanjih kmetov. Seveda je bilo tudi to pot veliko govora o cenovni politiki, kije pripeljala do takih nesmislov, da mora kmet prodati dva litra mleka za liter mineralne vode. Podoben primer je tudi s pridelovanjem krompirja, kjer kmet vloži 5 milijonov dinarjev na hektar, končni iztržek pa je manjši, kot če bi ta isti denar vložil na banko. Hkrati se dogaja, da država uvaža meso in mleko ter s tem podpira kmete v drugih državah, namesto da bi kaj naredila za svoje kmetijstvo. Ker pa federacija očitno še nekaj časa ne bo spoznala svojih zmot, so trebanjski kmetje zahtevali, da se v Sloveniji, kjer jc višja življenjska raven, uvedejo tudi drugačne cene pridelkov kot drugod v Jugoslavji. Na zboru so izvolili začasnega predsednika trebanjske podružnice. Do naslednjega zbora bo to nalogo opravljal Tone Strah iz Kamnega potoka, ki sicer ni čisti kmet, a so kmetje menili, da to ne sme biti ovira. J. SIMČIČ EN HRIBČEK BOM KUPIL.. Uteja: Tit Doberšek Deset let vinograške rubrike Poziv k sodelovanju V času vinskega sejma na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani pred 10 leti je takratni upravni odbor Društva vinogradnikov Dolenjske pod predsednikom Jožetom Frelihom v navzočnosti tedanjega in sedanjega odgovornega urednika Dolenjskega lista inž. Marjana Legana sprejel sklep, da zaprosi Dolenjski list, naj v bodoče posebej objavlja strokovne nasvete iz vinogradništva in kletarstva. Dolenjski listje prošnji ustregel in urednik lista je rubriki izbral naslov »En hribček bom kupil«, ki je naslov znane, ponarodele Slomškove pesmi iz časa Slomškovega kaplanovanja na vinorodnem Bizeljskem. S tem je Dolenjski list s to rubriko postal neuradno glasilo društva vinogradnikov in svetovalec vsem vinogradnikom širšega območja tega vinorodnega predela. Pregled pisanja člankov iz vinogradništva pokaže, daje bilo v desetih letih na tem mestu objavljenih 517 člankov, od tega 410 strokovnih (330 jih je napisal urednik rubrike, 80 pa drugi strokovnjaki) ter 107 člankov iz ostale problematike vinogradništva (84 jih je napisal urednik rubrike, 23 pa drugi sodelavci iz stroke). Število prispevkov pove, da je uresničena želja, napisana v uvodni besedi te rubrike (septembra 1978), da naj bo vinogradniška rubrika v Dolenjskem listu vodnik, glasnik in učitelj dolenjskih, belokrajnskih, posavskih in bizeljskih vinogradnikov. Avtorji prispevkov, zlasti urednik rubrike, so se v teh letih trudili, da bi vinogradništvo, ne glede na lastništvo, kot najstarejša in najplemenitejša kmetijska dejavnost v splošnem razvoju kmetijstva našla mesto, ki tej stroki pripada. Dolenjski listje s tem dal možnost vinogradnikom in društvu vinogradnikov, da so bili prek lista redno in sproti obveščeni o dogajanjih v vinogradništvu in to na strokovnem, društvenem in upravnem področju. Dolenjski list, ured- nik rubrike in sodelavci so v teh 10 letih skušali tej nalogi zadostiti, koliko pa jim je to uspelo, naj povedo vinogradniki sami. Nesprejemljivo odklanjanje Žal še danes mnogi odločujoči ljudje gospodarskega in upravnega aparata, od občinskih do republiških ustanov, niso opustili starega, v časih stalinizma vpeljanega uveljavljanja socializma, ki načelno zanika vsako zasebno dejavnost, torej tudi dejavnost društva vinogradnikov kot organizacije zasebnih vinogradnikov. Zelo viden dokaz za to je nameravana enostranska delitev sredstev solidarnosti po vinogradih, prizadetih s pozebo, kakor tudi uporaba skromnih sredstev za obnovo vinogradov, ki so se uporabljala le za obnovo vinogradov kooperantov, čeprav so sredstva bila zbrana od vseh. Vse to je dokaz, da je poleg strokovnega pisanja potrebno pisati še o vinogradniški problematiki, saj v mišljenju mnogih še vedno živijo stari predsodki. Nadaljevanje dela Kot urednik rubrike po 10 letih ugotavljam, da so vinogradniki, vinogradniški in vinarski strokovnjaki ta čas v tej rubriki premalo sodelovali s svojimi prispevki. Pisati in s tem pomagati vinogradnikom ni le dolžnost urednika rubrike, temveč vseh, ki sta jim šolanje in praksa dala ustrezno znanje. Kot zdravnik, ki pomaga bolnikom, mora tudi šolan kmetijski strokovnjak s svojim znanjem pomagati vsem, in to ne glede na to, ali je to zasebni vinogradnik ali ne. Priznam, da sem se pri dosedanjem delu in skrbi za redno objavo prispevkov utrudil in da v bodoče ne bom več zmogel večino prispevkov za rubriko napisati sam. Zato po 10 letih ponovno pozivam k sodelovanju uspešne in strokovno vešče kmetijske strokovnajke širše Dolenjske, da s svojimi prispevki pomagajo. Želim tudi, da vinogradniki, ki so v teh 10 letih našli v rubriki zase koristen nasvet, prav tako povedo svoje mnenje o nadaljnjem obstoju te rubrike v Dolenjskem listu in svoje mnenje sporočijo uredništvu Dolenjskega lista. TIT DOBERŠEK, urednik rubrike Zavračajo očitke in sume kmetov Informacija Živinorejske poslovne skupnosti Slovenije o problemih oblikovanja cen svežega mleka — Pritisk dolgoročno kmetom le škoduje? Ob zahtevi Kmečke zveze, Zveze kmečke mladine, Zadružne zveze Slovenije in drugih, daje treba urediti ekonomski položaj pridelovalcev mleka, se pojavljajo tudi pogoste kritike na račun »neustreznega« odnosa mlekarske industrije Slovenije do proizvajalcev mleka, ki pa niso utemeljene. Tako, denimo, očitajo mlekarski industriji, da ne spoštuje dogovora o povečanju odkupne cene svežega mleka v avgustu od 478,80 din na 604 din za liter mleka s 3,6% tolšče. Bili so le predlogi za takšno rešitev, med njimi tudi predlog, da mlekarne pod določenimi pogoji sprejmejo predlagano odkupno ceno 604 din. Ta predlog na skupnem sestanku predstavnikov slovenskih mlekarn 29. julija ni bil sprejet. Očitek, da mlekarska industrija ni pripravljena v največji možni meri pomagati pri reševanju kritičnega položaja v proizvodnji mleka, je krivičen. Mlekarska industrija se dobro zaveda, daje njen razvoj v pretežni meri odvisen od kvalitetnega razvoja primarne proizvodnje, v okviru organiziranih odkupnih območij in da predstavljata obe proizvodnji v razvojnem pogledu neločljivo celoto. Večina mlekarn zato že dolgo sovlaga tako v razvoj odkupne mreže kot tudi neposredno v pridobivanje mleka. Tako so veliko pripomogle k sedanji sorazmerno visoki ravni mlekarstva v Sloveniji, ki predstavlja četrtino celotne jugoslovanske tržne proizvodnje. Tudi v sedanjem položaju je mlekarska industrija pokazala visoko stopnjo skupne zavesti in pripravljenosti pomagati. Toda že sedanja odkupna cena 550 din za liter svežega mleka, na katero je že pristala mlekarska industrija, je za 15% nad ravnijo odkupne cene mleka, ki je sicer uveljavljena v Jugoslaviji. Upoštevaje dejstvo, da slovenske mlekarne plačujejo še dodatek za kakovost mleka v povprečni višini 4% odkupne cene mleka, je že sedanja raven odkupnih cen v Sloveniji za približno 19% višji, kot je sicer uveljavljena v Jugoslaviji. Potrebno je poudariti, da posluje tudi mlekarska industrija v izjemno težkih ekonomskih razmerah, zlasti konzumne mlekarne, ki imajo cene še vedno pod kontrolo in poslujejo z izgubami. Pristanek mlekarske industrije, da se v Sloveniji poleg že uveljavljenega dodatka za kvaliteto poveča še odkupna cena na 550 din za liter, in to kljub slabemu ekonomskemu položaju mlekarske industrije, bi torej zaslužil priznanje s strani proizvajalcev mleka, ne pa kritiko. Žahtevi Kmečke zveze in Zadružne zveze, da se diferencira cena mleka v Sloveniji v primerjavi z drugimi republikami za 30%, skupaj z dodatkom za kvaliteto, od tega 2/3 na račun mlekarske industrije, objektivno ni možno, ugoditi, če upoštevamo konkurenčnost cen najugoslovanskem trgu. Ta predlog je še posebej neuresničljiv, ker naj bi se po danih informacijah republiško nadomestilo razlike v odkupni ceni mleka, ki se prodaja za konzumno mleko, uveljavljalo le za mleko, prodano v Sloveniji, ne pa v drugih republikah. Takšno stališče je povsem nelogično, saj je kompenzacija namenjena pridelovalcem, pri čemer ni pomembno, kje se to mleko in izdelki prodajajo. Že zaradi navedenih prizadevanj mlekarske industrije o izboljšanju ekonomskega položaja pridelovalcev mleka je nesmiseln sum, da mlekarne zavestno znižujejo odkupne cene mleka z zniževanjem odstotka tolšče. Vsebnost mlečne tolšče je po posameznih letnih obdobjih različna in ni stalna prek vsega leta. Proizvajalci mleka imajo vedno prek svojih predstavnikov možnost, da prisostvujejo analiziranju vseh elementov, ki vplivajo na ceno mleka. Prepričani smo, da skrajno kritični odnos do slovenske mlekarske industrije in pretirani pritiski na mlekarne za visoko dvigovanje cen samo v Sloveniji, dolgoročno gledano, niso v korist kme- tom, ker izgubljamo tržišče po Jugoslaviji. K temu prištejmo še negativne učinke uvoza mleka in izdelkov, s katerimi se duši prodaja izdelkov slovenskih mlekarn, kar lahko pripelje do velikih težav v odkupu mleka. Usmerjanje kmetov, da si predvsem s pritiskom na mlekarne zagotovijo razrešitev svojega ekonomskega položaja, predstavlja v bistvu odvračanje od pravih dolgoročnih rešitev. Iluzija je namreč, daje možno zagotoviti dolgoročno konkurenčno sposobnost slovenskega mlekarstva ob višjih odkupnih in prodajnih cenah, ki bi trajno bistveno odstopale od normalne ravni cen v Jugoslaviji. Takšno pridelovanje mleka bi bilo tudi nesmiselno. Kljub temu pa smo prepričani, da je ob uveljavitvi normalnih proizvodnih oziroma odkupnih cen mleka v Jugoslaviji, ob jasno opredeljeni agrarni politiki in določeni zaščiti kmetijstva pred dumpin-gom, kot ga uveljavljajo vse države na svetu, možno zagotoviti tudi zadovoljiv razvoj mlekarstva v Sloveniji. Težišče aktivnosti je zato potrebno usmeriti na: • omejitev možnosti uvoza mleka in mlečnih izdelkov, ki ne pomenijo popestritve asortimana, ker je v Jugoslaviji glede na zemljiški in delovni potencial možno brez posebnih problemov ustvariti zadostno proizvodnjo in ponudbo mleka in dovolj visoko notranjo konkurenco; • zagotovitev ekonomsko upravičene cene za pasterizirano mleko ali zagotovitev ustreznega regresa ter sprostitev cev za sterilizirano mleko, ki pomeni dopolnilni izbor v preskrbi; • zagotovitev posebnih začasnih republiških nadomestil neposredno proizvajalcem mleka za stimulacijo ohranjanja proizvodnje, dokler se ne normalizirajo splošne odkupne razmere v Jugoslaviji ŽPS — Odbor za mlekarstvo DOLENJSKI LIST IZ NKŠIH OBČIN IZ NbŠIH OBČIN Kolikšna krivda je v prenovi? Ali članstvo izstopa i oblasti«? iz Zveze komunistov zaradi njene politike »sestopanja »Članarina je fasada« — Črtanje manj boleč ukrep NOV O MESTO — Pred časom je sekretar ene od osnovnih organizacij ZKS v občini presodil, da imajo člani Zveze komunistov premalo informacij o družbenih dogajanjih, čeprav bi morali biti po njegovem mnenju najbolj obveščeni o vsem. Čeprav so taka razmišljanja ob napovedanih spremembah v delovanju ZK že vsaj malce zastarela, se da z njimi pojasniti tudi katerega od izstopov iz te organizacije, ki jih je v zadnjem času tudi v novomeški občini več kot prej. Na OK ZKS Novo mesto soglašajo, da mnogim komunistom ni po volji izgubljanje vodilne vloge v krojenju oblasti, poudarjajo pa, da je potrebno osip članstva ocenjevati v širši luči. Po besedah sekretarja Jožeta Florjančiča navajajo komunisti velikokrat osebne razloge. V teh primerih izstopajo iz organizacije v prepričanju, da jim je bila vzeta kaka osebna pravica, čeprav sami pred izstopom večkrat sploh ne poskušajo uveljaviti take pravice. Večja skupina tistih, ki so v občini izstopili iz ZK, pojasnjuje odločitev z razočaranjem nad težkimi razmerami tako v Jugoslaviji kot v ozdih in krajevnih skupnostih. Mnogi pri tem še navajajo, da je za težave kriva Zveza komunistov, ki da zdaj ni sposobna potegniti toneče družbene ladje iz morja problemov. Številni bivši člani pa se sklicujejo na previsoko članarino. Jože Florjančič ugotavlja, da prihaja na občinski komite res precej tovrstnih pripomb, vendar dodaja vprašanje, ali ni članarina le fasada, za katero se posameznik skrije, da mu ni treba pojasnjevati pravih razlogov umika iz ZK. Med izstopajočimi so tudi taki, ki ne pristajajo na nikakršen pogovor o vzrokih za izstop. Ne gre zanemariti, da je OK ZKS Novo mesto zabeležil manj izstopov v času ob konferenci ZKS in da seje števi- Dve plati o odlagališču Črnomaljsko odlagališče odpadkov pri Vranovičih že dolgo prepolno — Kje bo nova deponija? ČRNOMELJ — V zadnjem času so polemike o tem, kje naj bi bilo novo centralno odlagališče komunalnih odpadkov v črnomaljski občini, nekoliko potihnile. Na Komunali pa se še kar naprej ubadajo s tem, kam s komunalnimi odpadki, saj je bilo odlagališče pri Vranovičih že pred enim letom prepolno. Na Komunali pravijo, daje pri Vranovičih prostora v najboljšem primeru le še do marca prihodnje leto. Že sedaj namreč odlagajo smeti v obliki piramide, kar povzroča dodatne težave pri za-grinjanju. Če ne bodo postopki za novo deponijo hitro stekli, bodo kljub temu Nekateri se požvižgajo na poslovnost Zakaj ima Janez Molek vedno dovolj dela GRADAC — Za Gradac, ki sicer ni velik kraj, velja, daje tipično obrtniški, saj ima v njem delavnice okrog 15 zasebnikov. Med večjimi je avtomehanik Janez Molek, ki ima poleg soseda Rusa, ki popravlja Renaultove avtomobile, edini v Beli krajini specializiran servis, in sicer za avtomobile zastava, fiat in lada. Maja letos je kupil tudi nov tovornjak za vlečno službo, ki je dežurna 24 ur na dan in močno konkurenčna črnomaljski avto-moto bazi. Kilometer prevoza je cenejši za 100 din, stalne stranke pa imajo popust v primeru nesreče ali okvare avtomobila. »V naši delavnici smo zelo pozorni do strank, posebno stalnim pa nudimo še več drugih ugodnosti. Teh strank je vedno več, prihajajo iz velikega dela Hrvaške in celo iz Postojne, Nove Gorice. Postali smo Janez Molek poznani po tem, da imamo rezervne dele vedno na zalogi, te pa je včasih težko dobiti v Jugoslaviji,« pove Molek in pristavi, da bi rad družbenemu sektorju dokazal, da se da tudi pri nas z dobrim delom in odnosom do strank marsikaj spremeniti na bolje. »Moti pa me, kako je nekaterim malo mar poslovnost. Tako nas je na primer pošta pred kratkim obvestila, da bo naslednji dan spreme-.nila telefonske številke. Kaj ne bi mogli spremembe sporočiti nekoliko prej, da bi stranke lahko pravočasno obvestil o novi številki (57-207)? Da ne govorim o dodatnih stroških zaradi spreminjanja napisov na oglasnih deskah in ponovnega tiskanja vizitk,« se razburja mehanik. M. B.-J. morali začeti odlagati smeti drugam, kajti smetarska vozila ne bodo mogla zlesti na hrib. Septembra bodo dobili novo vozilo in tako začeli dosledno uresničevati odlok o odvozu komunalnih odpadkov tudi v Semiču, Vinici in delu Črnomlja, kjer doslej ni bilo rednega odvoza. S tem se bo količina smeti povečala za 40 odstotkov. Na Komunali pravijo, daje teoretično v Vranovičih možna še ena rešitev, ki pa je tehnično skoraj neizvedljiva: da bi odlagališče dvignili še za eno nadstropje. S tem bi bili veliki stroški, učinkovitost pa majhna, saj bi zaradi višine veter raznašal odpadke. In kako daleč so na občini pri iskanju nove lokacije? Kot je povedal predsednik komiteja za družbeni razvoj Anton Horvat, je Urbanistični inštitut v Ljubljani izdelal študijo o možnih lokacijah za centralno odlagališče komunalnih odpadkov. Študija je sedaj v recenziji pri skupini SEPO na Inštitutu Jožefa Štefana. Konec avgusta, ko bo recenzija opravljena, bodo dokument glede na odločitev ŠEPA ali dopolnili ali dali v javno razpravo v okviru sprememb prostorskega plana. M. B.-J. PREDLOG RAZDELITVE ZEMLJIŠČ METLIKA — V Metliki so pripravili predlog nove razdelitve komasacijskega območja Rosalnica—Radoviči —Zelebej. Občani si lahko ogledajo dokument od 22. avgusta do 5. septembra, in sicer v Rosalnicah, Radovičih in na Božakovem ter v Metliki v kmetijski zadrugi in v stavbi občinske skupščine. Pripombe na predlog bodo sprejemali do 5. septembra. NA POČITNICAH TUDI V RONCHIJU METLIKA — Med počitnicami je ob morju letovalo iz metliške občine 69 otrok. Prva skupina 43 otrok je preživela 10 dni počitnic na Debelem rtiču, druga skupina 11 otrok je bivala prav toliko časa v pobrateni občini Ronchi v Italiji, tretja skupina 15 otrok pa seje pred dnevi vrnila iz Nerezin na Malem Lošinju. Skupino otrok sta vodila Jože Omerzel in Anica Pezdirc iz OŠ Metlika. A. KOPINIČ SZDL: NEZADOVOLJSTVO MED DELAVCI ČRNOMELJ — Na seji občinske konference SZDL Črnomelj, ki je bila pretekli ponedeljek, so obra-vanavali družbenoekonomske in politične razmere v občini. Poudarili so, da postajajo delavci zaradi vse slabšega ekonomskega in socialnega položaja nezaupljivi, se zatekajo k dezinformacijam, naraščata pa nezadovoljstvo in apatija. Obravnavali in sprejeli so tudi predlog pravil občinske organizacije SZDL, ki so krajša in razumljivejša od prejšnjih. Ker dosedanji sekretar Socialistične zveze Stane Šimec odhaja na novo dolžnost, in sicer za predstojnika medobčinskega študijskega središča ZKS Novo mesto, so izvolili novega sekretarja. To funkcijo bo opravljal Zvone Butala, dosedanji izvršni sekretar predsedstva OK ZKS Črnomelj. Več o seji prihodnjič. • V letošnjem juniju je bilo v novomeški občini v 161 osnovnih organizacijah ZK 2.983 članov. V prvih 6 mesecih seje število povečalo za enega člana. V tem času jih je iz ZK izstopilo 80. Za Slovenijo je podatek za junij 110.313 članov v 5.666 osnovnih organizacijah. V prvem polletju sojih v republiki sprejeli v ZK 208, v tem času pa je iz organizacije izstopilo 3.249 članov. Dodati velja, da gre osip članstva tudi na račun izključitev in črtanja. Podatki o tem pa kažejo, da osnovne organizacije pogosteje kot izključitev izberejo črtanje kot manj boleč ukrep. lo vrnjenih partijskih knjižic pozneje spet povečalo. Očitno je, da članstvo nenehno tehta sposobnost, odločnost in demokratičnost vodstev Zveze komu- nistov. M. LUZAR OTOŠKI KEMP DOBRO OBISKAN OTOČEC — V kampu na Otočcu so zabeležili v letošnjem juliju skupno 4.192 nočitev, pri čemer je šlo kar v 3.975 primerih za nočitve tujih gostov. Podatki za junij navajajo skupaj 1.254 nočitev, med njimi 1.215 tujskih, majski skupni seštevek pa znaša 596 nočitev. V tem mesecu seje zadržal v kampu čez noč le en domači gost. Otoški turistični delavci sicer ugotavljajo, da je obisk v kampu v primerjavi s prejšnjimi leti letos zelo dober. OBRTNIKI POMAGAJO POGORELCU RIBNICA, SODRAŽICA — Julija je pogorela delavnica in del ostrešja hiše obrtniku Ivu Smislu iz Sodražice (lakiranje, slikopleskarstvo). Izvršilni odbor Obrtnega združenja Ribnica je pozval obrtnike, naj po svojih močeh pomagajo tovarišu, kije ostal brez delavnice in orodja. Redno zaposlenim namreč pomaga delovni kolektiv, kjer so zaposleni, obrtniki pa si morajo podobno pomoč organizirati sami. Pri darovanju in zbiranju pomoči sta bila še posebno velikodušna in prizadevna obrtnika Ludvik Zajc in Franc Vesel iz Sodražice. Obiskala sta vse obrtnike na območju KS Sodražica, kjer je akcija zbiranja solidarnostne pomoči za Smisla že zaključena. Vsi obrtniki na tem območju so se akciji odzvali. Na ostalem območju ribniške občine pa akcija še poteka. Kljub slabšim časom več izletnikov Široka dejavnost Inte-gralove turistične poslovalnice ČRNOMELJ — Integralov tozd Promet in delavnice je junija v prenovljeni bivši Žuničevi hiši odprl turistično poslovalnico, naslednico nekdanjega turističnega biroja, kije v teh nekaj mesecih zelo razširila svojo dejavnost. Njihova glavna naloga je še vedno organiziranje izletov, katerih število je v primerjavi z lanskim letom močno poraslo. Vendar pa se ljudje v glavnem odločajo za krajše izlete po domovini, medtem ko so od tujih držav zanimivi le še skoki čez mejo v Italijo in Avstrijo ter nakupi na Češkoslovaškem. Veliko Belokranjcev, a tudi Dolenjcev, se udeležuje Integralovih Verica Marušič kulturnih potovanj na prireditve v Cankarjev dom, Opero, dvorano Vatroslava Lisinskega v Zagrebu. Ob koncu tedna je naavdno zasedenih vseh 12 avtobusov, kijih imajo na voljo za izlete. Tako imajo težave z vodiči, saj je peščica domačih premalo, zato bo poslovalnica pripravila tečaje za turistične vodiče, na katere vabijo predvsem študente. »Prodaji Globturovih in Kompasovih programov izletov in dopustov seje letos pridružil tudi naš program letovanja v Makrski, za katerega je bilo veliko zanimanje. Prihodnje leto bomo razširili ponudbo, izbirali pa predvsem med cenejšimi možnostmi. Seveda pa ni naš cilj, da bi turistične storitve nudili le Belokranjcem, ampak da bi tudi tisti, ki obiskujejo deželo ob Kolpi, odnesli čim boljši vtis,« pove Verica Marušič iz turistične poslo- valnice' M. B.-J. Sovlagajo v križišče Iz dela KS Mali Slatnik — Razširjanje pokopališča MALI SLATNIK — V KS Mali Slatnik imajo trenutno precejšen problem s širitvijo pokopališča v Smolenji vasi. Dozdaj so v ta namen usposobili novo dovozno pot in zgradili precej podpornega zidu, kije potreben za delno izravnavo zemljišča. Očitno je tudi v tem primeru svoje odigrala solidarnost krajanov, saj so v zid vgradili prek 100 kubikov gramoza in skoraj toliko kamna in 350 vreč cementa, pri čemer so precej pomagali avtoprevozniki iz krajevne skupnosti, ki so kamen brezplačno speljali iz vasi v okolici Karteljevega do gradbišča. Čeprav so na pokopališču že precej postorili, jih čaka še nehvaležno urejanje lastninskih zadev v zvezi z nekaterimi zemljišči. Med bodočimi krajevnimi pridobitvami zavzema vidnejše mesto v tudi pričakovana gradnja pločnika od Žabje vasi do Malega Slatnika. Da bi do nje čimprej prišlo, je krajevna skupnost že vložila nekaj sredstev v gradnjo križišča na Veliki Cikavi. • KS Mali Slatnik ima 15. avgusta krajevni praznik. V čast letošnjemu so pripravili 14. avgusta v Smolenji vsi proslavo, na kateri so podelili krajanom pet bronastih priznanj krajevne konference SZDL in dve priznanji KS, oboja za leto 1988. Za praznik so izdali tudi svoje glasilo. Medtem ko nikjer v krajevni skup- nosti še nimajo kanalizacije, so že precej dobro poskrbeli za vodovod, telefon in asfalt. Pri uresničevanju precej obsežnega načrta komunalnih del so se z delom in denarjem izkazali tako domačini kot vinogradniki, denarju obojih pa so v KS dodali večji delež družbenih sredstev. PP1 Ji Znižane cene, a še vedno previsoke Poletne razprodaje vse manj privlačne NOVO MESTO — Trgovine s sezonsko znižanimi cenami konfekcije in obutve so kljub lepemu in za poletno razprodajo ugodnemu vremenu vendarle slabše obiskane kot lani. Vse tanjše denarnice ne dopuščajo več niti nakupov na nekoč zelo obiskanih razprodajah. V novomeških trgovinah s konfekcijo in obutvijo so prodali letos občutno manj. V Mercatorjevi blagovnici in trgovini Kekec so prodali še največ otroške konfekcije in kopalk. Zavedajo se, da bodo otroška oblačila še vedno lahko prodali, medtem ko bodo zaloge ženske in moške konfekcije ostajale vse bolj nedotaknjene. Trgovci postajajo zaskrbljeni, kajti če se bo ta draginja še naprej stopnjevala, bodo ostali brez dela. In kako so se odrezali v trgovinah z obutvijo? Podobno kot v trgovinah s konfekcijo, bi lahko rekli na splošno, izjema je le trgovina Planike na Glavnem trgu, kjer so znižali cene poletne obutve že 18. julija in to za polovico, nekatere cene obutve pa celo za več. Znižanje velja še do 31. avgusta, prodali pa so že 90 odst. obutve po nižjih cenah. Danes gledajo ljudje predvsem na ceno, in kar je ceneje, gre tudi bolje v prodajo, vedo povedati trgovci. Na žalost pa so znižane cene za večino še vedno previsoke. J. Ž. MOST KOT NOV OTOČEC — V vasi Otočec so delavci novomeškega Cestnega podjetja doslej popravili približno četrtino dalj časa zaprtega lesenega mostu. Zabetonirali so nosilno steno na levem bregu Krke in zabili v rečno dno nove pilote. Na prenovljenem delu mostne konstrukcije so zdaj vsi leseni piloti novi in kot so ugotovili, bodo morali nosilne stebre v celoti zamenjati tudi na preostalem delu mostu. VESELICA ZA DEŽ KOČEVJE — Zaradi nizkega vodostaja in suše so poginjale ribe v Rinži in Kolpi. Včasih so ljudje prosili za dež boga, in to s posebnimi procesijami. V novih časih pa veljajo novi običaji in kočevski ribiči so 20. avgusta organizirali veselico in sklenili, da bodo čisti dobiček namenili za pomoč ribam. Kaže pa, da so naravne sile nekoliko drugače razumele namen in prošnje ribičev. Ko je bilo razpoloženje na veselici na vrhuncu (to je bilo nekaj pred polnočjo) in ko je vse kazalo, da se bo začel v blagajno stekati dobiček, se je začel hud naliv, ki je razgnal goste in odpihnil dobiček. Ribiči pa so zadovoljni tudi z nevihto, saj je voda v R inži in Kolpi naras-tla in ribe več ne poginjajo. P-c DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 27. avgusta, bodo do 19. ure odprte kot dežurne naslednje prodajalne živil: • v Novem mestu: Samopostrežba Glavni trg, • v Šentjerneju: Market Dolenjka, • v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Rog, • v Žužemberku: Kmetijska zadruga, • v Straži: Market Dolenjka. Obrobje Bele krajine brez vode V metliški in črnomaljski občini privažajo ljudem vodo od jutra do večera • v zajetjih že na kritični točki — Poziv občanom, naj bodo varčni Tudi ČRNOMELJ, METLIKA — Zaradi poletne suše so predvsem višje ležeče belokranjske vasi ostale brez. vode. S cisternami jim jo dovažajo vse dni od jutra do večera, čakalna doba pa je dan ali dva. Dovažanje vode je zlasti za kmete z veliko živine zelo velik izdatek, saj je pripeljana voda več kot desetkrat dražja od tiste iz vodovoda. opozarjajo ljudi, naj racionalno uporabljajo vodo. V črnomaljski občini od lanskega leta, ko je odkupila staro cisterno od gasilcev, dovaža vodo Komunala. Hkrati lahko pripeljejo po 7.000 litrov vode, ki jo vozijo po 16 ur na dan, ob sobotah in nedeljah. Naročnik mora, ne glede na oddaljenost, plačati za cisterno 44 tisočakov, dodatnih 10.000 din pa dobi Komunala kot regres. S tem so stroški Komunale pokriti, po besedah njenega direktorja Bojana Koširja pa bi morala kmetom-kooperantom subvencionirati vodo kmetijska zadruga ali sis za pospeševanje kmetijstva, saj bi jih 1.000 li- trov vode iz vodovoda veljalo le 512,40 din. Največ težav zaradi suše imajo v črnomaljski občini na semiškem koncu. V zajetju v Srednji vasi, ki napaja Semič, je voda že na kritični meji. Če ne bi dotekalo dodatnih 10 do 12 litrov vode na sekundo iz zajetja v Dobličah, bi bile po Koširjevih besedah pipe v Semiču suhe že dva meseca. Zaradi premikanja zemlje v sušnem obdobju je na cevovodih tudi veliko okvar, ki pa jih je Komunali doslej uspelo sproti odpravljati, tako da ni bilo redukcij. Vendar pa • V metliški občini so brez vode v krajevnih skupnostih Jugoije, Suhor, Grabrovec, Lokvica, Božakovo, Dra-šiči in Radoviča, čeprav imajo vodovod povsod razen na Jugorju, vendar je pritisk tako slab, da voda ne priteče do pip. Sreča, da imajo ljudje vodnjake, v katere z dvema cisternama privažajo vodo metliški gasilci v sodelovanju s Komunalnim gospodarstvom in občinskim štabom za civilno zaščito. Dnevno pripeljejo okrog 80.000 litrov vode, za prost, meter pa mora naročnik plačati 6.100 din, čeprav so stroški prevoza znatno višji. Za sedaj so v metliški občini še kos vsem naročilom. Novomeška kronika VLJUDNOST - Naša sodelavka sej« odpravila po trgovinah in povpraševala, kako jim kaj uspevajo razprodaje. Usoda jo je pripeljala tudi v Peko, lepo se j« iredstavila in povedala, da bi rada napisa-a, kako gredo v promet poceni čevlji Mož z zelo strogim nastopom je povedal, da ni o razprodaji čevljev kaj pisati, da so ga s tem gnjavili že s Studia D, sicer pa so vse poceni čevlje že prodali. Mogoče bo bolj mehak v ne tako oddaljenih časih, ko bo moral čevlje oglašati. Tako kot še do včeraj objestni trgovci z avtomobili. DOKAZ — Na Brniku smo na lastne oči videli in slišali, da Podgorci in Dolenjci nasploh le nismo najbolj zarukano ljudstvece v naši ožji in vse bolj edini domovini. Gorenjska gospa je spremila sinčka, ki seje vkrcal na letalo za London. Fantič je odšel, mamica mu je vneto mahala z razgledne ploščadi, dokler ni izginil v notranjosti letala. Nato so mimo letala pripeljali prtljago, seveda je bila to prtljaga za neko tretje letalo, kovčke in torb« namreč vedno vkrcajo pred potniki, saj jih morajo temeljito pregiedati. Gospa tega očitno ni vedela, zato je začela rjuti s ploščadi naj Janezov kovček za božjo voljo dajo v ta in ne oni frčoplan. Naš Podgorec zanesljivo ne ve, kaj in kako poteka na letališčih z nahrbtniki in cekaiji, roko v ogenj pa dam, da mu še na misel ne bi prišlo, da bi se šel na Brniku dežurnega dis-pečeija prtljage. Ena gospa je slišala, daje v eni od mestnih trgovin neznansko porasla prodaja barv. Naj dobro kupčijo pripišemo večni človekovi želji, da bi prebarval in prelakiral nemilo stvarnost? Sprehod po Metliki ROSALNIČAN STANE BRODARIČ, predsednik Planinskega društva Metlika, si želi, da bi se članstvo povečalo, kajti P° njegovem je v kraju še vse premalo nav-, dušencev za planine in planinarjenje. K vpisu vabi predvsem nenapihnjene, tovariške in naravo ljubeče ljudi. Javijo se lahko pri njem ali pa pri tovarišici Anki Cr-nugelj, ki uraduje v nekdanji šoli, znani p® ljudskem nazivu: rdeča hiša. BELOKRANJSKI MUZEJ METLIKA in Turistično društvo Metlika sta pripravila v Ganglovem razstavišču umetniški večer z Ladom Jakšo. Slo je za večmedijski projekt Oslikana glasba in za razstavo fotografij Zamaknjeni prostor. Vsi, ki niso dobili vabil za otvoritev in ki s« le te niso udeležili, si bodo lahko ogledal' razstavo do 7. septembra. Pa so dobili p® nosu tisti, ki so menili, daje metliško Turistično društvo že davno gagnilo. BOJANA SMREKAR, knjižničarka v osnovni šoli Metlika, je mentorica taborniškega odreda Dveh krokarjev. V njem so včlanjeni osnovnošolski nadobudnež', nekaj odraslih pa jim pomaga pri delu. Vsako leto gredo kam taborit. Tako je bil® tudi letos. Črnomaljski drobir ŠPORT IN »KULTURA« — Ljudje, ki imajo hiše za športnim objektom "j črnmaljskem stadionu, se pritožujejo na® nekaterinji obiskovalci tega objekta. PrS' vijo, da postaja ta stavba vse pogosteje tu; di pribežališče različnih grešnikov, ki zaparkirajo s svojimi vozili javno cest®> popivajo, preklinjajo, na veliko in mal® potrebo pa hodijo kar za vogal narnesl® na WC. Prebivalci tistega dela Loke se jezijo zaradi smradu in kaljenja javne morale, če pa se obregnejo ob katerega od kršilcev, dobijo pod nos, da kakajo in lulajo n® družbeno in ne na zasebno zemljo in d* jim ni nič mar. Če želi kdo komentar k temu zapisu, naj se postavi za vogal stavbe na stadionu, pa ga bo slišal. FASADA — Možakar, ki mu je bil® naročeno, da zaradi napisa v čast Jane® Janši prepleska vso steno črnomaljskega gradu, je to svoje delo komentiral: »Bolj bi bilo, da bi ljudje popisali katero drug® steno gradu, ki je pleskanja zares P®" trebna.« Drobne iz Kočevja VODE JE DOVOLJ — Medtem ko*; povsod po državi otepajo s pomanjka®; jem vode, se v Kočevju pipe sploh ne m presušile. Tudi niso bile razglašene ka* omejitve. Prejšnja leta je bilo več kritik® radi kroničnega pomanjkanja pitne vo® vsaj na posameznih delih vodovoda, ®* nes pa takih kritik ni več. NE VRTAJO ZARADI NAFTE Na območju kočevskega Melamina^ vrtalni stolp geološkega zavoda. Obe® malo za šalo malo za res pravijo, da M lamin išče nafto. Zvedeli pa smo, da i5M vodo. Melamin namreč potrebuje * nekajkrat več tehnološke vode, kot zn®*" pretok v Rinži. M RINŽA KAŽE REBRA — KoČev® Rinža ima rekordno nizek vodostaj, dostaj seje tako znižal, daje ponekod® J kije sicer oddaljeno tudi po več metrnV.,ji obale, zdaj na suhem. Bujno pa v R! .j cveti zelenjava. Občani, ki imajo ob R* .n hiše, se pritožujejo zaradi komarje" smradu. stoj' IZ NKŠIH OBČIN j IZ NKŠIH OBČIN Ribniški zobotrebci KROMPIR PRIHAJA — Po Ribnici predvsem kmetje iz Dobrepoljske doline ze prodajajo krompir za ozimnico. Prejšnji teden so ga ponujali po 1.000 do 1.200 din. MISLITI NA ZIMO — Čeprav smo še sredi poletja, Ribničanje mislijo vnaprej, na zimo. Okoli stavb so že kupili drv, metrskih in hlodov. Hišniki večjih stavb pravijo, da se marsikje spet odločajo za kurjenje z drvmi namesto s premogom. V domačem pa tudi iz vzhodnih držav uvoženem premogu je bilo namreč vse preveč, tudi do polovice, negorljivih snovi, predvsem kamenja. VOZA NE BO? — Ribničanje so pripravljali za bližnji sejem suhe robe in lončarstva posebni zdomarski voz. Zaprosili so, naj bi jim ljudje darovali stare predmete, ki sojih zdomarji vozili drugam naprodaj. Vse pa kaže, da za letošnji sejem ta voz še ne bo opremljen in prikazan obiskovalcem semnja, ker jim ni uspelo dobiti pravega organizatoija, ki bi to zamisel uresničil. OSNOVNI KRUH — Predvsem upokojence je razveselila novica, da se kljub Podražitvam moke in pekarskih izdelkov teko imenovani osnovni kruh ne bo podražil. Kaže pa, da v Ribnici dolgih vrst, večurnega čakanja in celo pretepanja za ta kruh ne bo. Ko je neki občan v zasebni Pokami vprašal, kaj je to osnovni kruh, je dobil odgovor, da je to gotovo tisti, ki ga Pn njih ne pečejo. Trebanjske iveri POZABILI NA VESELICO? — Trebanjski gasilci so preteklo soboto pripravili veliko veselico, katere izkupiček bodo Porabili za dokončno dograditev novega gasilskega doma in nakup opreme. Toda n® gasilski veselici je bilo več drugih občanov kot Trebanjcev, med slednjimi pa so pogrešali zlasti občinske veljake. Res škoda! Ce bi Trebanjci prišli na veselico, bi lahko videli, kako velik gasilski dom bodo imeli v Trebnjem, na veselici pa bi lahko ostali tudi po 3. uri zjutraj, ko je začelo deževati. Gasilci imajo na voljo tako veliko dvorano, da gre vanjo 500 ljudi z veljaki vred. ČUDAKI NA POHODU — Poročali smo že, daje Novo mesto obiskal kapitan Mario, nesojeni španski kralj, očitno pa so se čudaki in vaški posebneži pojavili v več krajih, kar nekateri pripisujejo prestopnemu letu. V Trebnjem seje nedavno mudil človek, ki seje predstavljal za sodelavca ljubljanske policije. Izjavljal je tudi, da do zamenjal Tomaža Terčka na TV in ko seje eden izmed članov omizja v Šeligovi gostilni izdajal za delavca KZ Trebnje, je tovariš z ljubljanske policije vprašal, ali Potrebujejo kaj kmetijskih inženirjev. Ker se omenjeni strokovnjak spozna tudi na teologijo, bi bilo kar prav, ko bi ga zaposlili. Zdaj bi v kmetijstvu zagotovo najbolj zalegla božja pomoč. Novo v Brežicah TURISTI LE NISO POBEGNILI — Gasilci so poksrbeli, daje imel hotel Grad Mokrice dovolj vode tudi v najbolj sušnih dneh. Grajski prebivalci so bili sto in več tettezaj res skromni porabniki vode, toda sodobni obiskovalci gradov ne znajo več varčevati z njo in bi pri priči pobrali šila in kopita, če bi se pipe v sobah osušile. NEVERNI TOMAŽI SO PROTI — Kapelci veliko razmišljajo o prihodnosti Jovsov in mnogi so kar za to, da bi jim na najslabšem delu uredili ribnike. Na nepropustnih tleh uspeva samo šilj, ki je uporaben edinole za steljo, toda ribje me-k? bt lahko z dobičkom prodajali. Če celo Ptšečani gojijo ribe, zakaj jih ne bi oni ob th> pravijo optimisti m prepričujejo jtetnišino, ki se boji, da iz ribje moke ne bo BREZ VODE BREŽICE—V roče poletje brez dežju je izsušilo nekatere vaške vodovode. Ljudem v hribovskih vaseh so priskočili na pomoč gasilci. Vodo so dovažali v Kamenico in Čeden pod Stojdrago, na Gatež, na Silovec nad Sromljami, k Sv. Jedrti na Pišečkem ter v grad Mokrice. Ntroške za prevoze si bodo delili krajani ln sekretariat za ljudsko obrambo, stroške za vodo pa je prevzelo nase komunalno in obrtno podjetje Brežice. Krške novice čud ^ 9^VE GRE — Naj se sliši še tako ,1°Je> vendarle res, daje senovski planji1 Bazen ostal brez vode vse to dolgo laht P°!etie- Kot olajševalno okoliščino vod ° ■ eJemo> daje bilo treba varčevati z kat °;v!n pa določila naše zakonodaje, po .h mora imeti tak bazen celo vrsto nao zbrali na dvorišču. Kratka, najnujnejša na- vodila — potem so se vojaki skupaj z neučakanima psoma vkrcali v »pincgauerje« in odbrzali na točno določena mesta, kot bi šlo zares. Kdaj vse gre na meji zares, se da razložiti različno, vselej takrat pa se zgodi nekaj tako ali drugače nevsakdanjega ali, bolje rečeno, prepovedanega. O tem so pripovedovali tudi starešine karavle Slatina in med nedovoljenimi početji v stometrskem obmejnem pasu najpogosteje omenjali ilegalne prehode čez mejo. V letošnjih prvih sedmih mesecih so jih našteli na meji, to velja za vso državno mejo na slovenskem ozemlju in ne le za gorenjski del, okrog 1.000. Tako je očitno, da se na tem ozkem pasu sveta na meji pri Ratečah pravzaprav križajo stotere poti, saj želijo skrivaj pobegniti čez mejo ljudje iz najrazličnejših dežel. Ker si graničarji v poplavi takih želja ne želijo presenečenj, so nenehno na preži. Noč in dan imajo patrole, stražarje in po potrebi tudi zasede. Tako si s stalno previdnostjo pravzaprav lajšajo vsakdanje delo, ki jim je bilo naloženo že s prihodom v obmejne enote, a jim ga vsakič posebej nalagajo tisti, ki želijo kdove zakaj v samoti prestopiti na drugo stran umetne ločnice med državama. Kdo vse preži na priložnost za skrivni skok čez mejo, lahko natančno pokaže kvečjemu skrbna statistika, ker je zajeten seznam ljudi najrazličnejših narodnosti preveliko breme za človekov spomin. Da je ta košček sveta pri Ratečah — ob vseh tistih, ki so tam že hoteli smukniti čez mejo, in vsemi, ki bodo to poskusili v bodoče — res svet v malem, lahko potrdi med drugim primer Kitajcev. 17 ubežnikov iz Pekinga je namreč nameravalo izkoristiti morebitni trenutek nepazljivosti graničarske patrole. Spodletelo jim je, čeprav so imeli pri sebi točno skico vseh možnih skritih prehodov v Italijo. Pus-toslovščina vzhodnjakov tako pomaga dokazovati prisebnost graničarske enote JLA v trenutku, ko je šlo na meji zares. Takšne zbranosti pa ne sme manjkati obmejni vojaški posadki tudi v posebno kočljivih primerih, za katere prav radi poskrbijo Romi. Ti se zatekajo k taktiki, da ženske vodijo ob sebi otroke. Na tako skupino graničarji ne smejo streljati, opozorilni klici vojakov pa pri tovrstnih ubežnikih praviloma ne zalezejo. Ali bodo graničarji zalotili ubežnike in tihotapce, je precej odvisno tudi od okoliških prebivalcev ter civilnih organizacij in društev. To so starešine v karavli Slatina jasno poudarili in se pri tem sklicevali na Edvarda Kardelja, ki je dejal, da je najbolj zavarovana tista meja, ki jo varuje prebivalstvo. Kot kaže, so graničarji v Slatini, najbrž pa kar na vseh 650 kilometrih državne meje v Sloveniji, vzeli Kardeljevo načelo za svoj delovni moto in zato navezujejo stike z domačini. Priložnosti za spoznavanje je veliko, največkrat pa jih poiščejo graničarji, ko pomagajo domačinom napravljati drva, ko pomagajo ostarelim prebivalcem in ko sodelujejo pri gradnji vodovodov. Domačini jim za to nudijo drobne usluge od brezplačnih kart za športne prireditve do vabil na krajevne prireditve. Tako nastajajo drobne niti, ki skupaj spletajo mrežo, v katero se ujame pre-nekateri nezaželeni obiskovalec meje. Dogaja se namreč, da lovci, gozdarji, pastirji ali kmetje z zemljo na obeh straneh meje opozorijo graničarje na kako sumljivo osebo. Da bi bila slika sodelovanja popolnejša, je treba omeniti še carinike in obmejno milico. Ker sčasoma graničarji domačinom nekako zlezejo v dušo, se toliko privadijo sožitju karavle in krajanov, da neradi odidejo v vojaš- nico, če jih vojaško poveljstvo že razporedi tja. Če so vojaki v obmejni enoti zadovoljni, da so prav tu, pa so verjetno še zaradi občutka, da je graničarska služba kljub vsemu morebiti manj vojaška kot katera druga. Vendar bi bilo razmišljanje o morebitnem prestižnem značaju življenja v karavli ta hip stranpot, ker je v ospredju zapisa dan graničarjev. Kot že rečeno, je praznik obmejnih vojaških enot 15. avgust. Tega dne leta 1944 je bil ustanovljen KNOJ, enote le-tega pa je januarja 1953 vrhovni komandant jugoslovanskih oboroženih sil preimenoval v graničarske enote JLA. Njihova naloga je varovati državno mejo in tako je vzdolž meje poleg Slatine nad Ratečami se veliko »Slatin«. M. LUZAR V neobvezen premislek 1000 SLOVENCEV NA KOSOVU? Organizacijski odbor za odhod Srbov in Črnogorcev na zborovanja in protestne shode je v ponedeljek poslal predsedstvu SZDL Slovenije brzojavko, v kateri predlaga, naj bi eno od prihodnjih sobot v Ljubljani priredili solidarnostni miting. Na zborovanju, navzočih naj bi bilo tudi 1000 Srbov in Črnogorcev s Kosova, bi slovenska javnost izvedela za mnenje preprostega človeka o položaju v pokrajini. Kosovarji, tako predlagajo, bi bili gostje pri 1,000 slovenskih družinah, kar bi bila dodatna priložnost za informiranje o položaju na vročem jugu Srbije. Telegram predvideva tudi alternativen predlog: 1000 Slovencev naj bi prišlo na Kosovo, stanovali bi pri prav toliko kosovskih družinah, pripravili pa bi tudi miting solidarnosti. Bilo je samo vprašanje časa in načina, kdaj bo ekipa Slobodana Miloševiča skušala poslati svoje že skoraj poklicne odrede tudi v Zagreb in Ljubljano. Zdaj, ko je bila prva izbrana Ljubljana, je mogoče domnevati, da so ljudje, ki vlečejo poteze na srbski šahovnici nacionalnega vrenja in vsega, kar stoji za tem, prepričani v svojo moč. V času, ko to pišemo (torek popoldne) odgovor predsedstva reubliške konference SZDL Slovenije še ni znan. Kakšen je lahko ta odgovor? Še najlažje bi se bilo sklicevati na sicer brezuspešen poziv jugoslovanskega partijskega vodstva, naj bi vsaj začasno prenehali s takimi in podobnimi manifestacijami. Ta poziv bi morali že po načelu demokratičnega centralizma najprej upoštevati ravno tisti, ki te mitinge organizirajo in selijo po Jugoslaviji. Je mogoče ta svojevrsten pritisk na Slovenijo preprosto ignorirati? Najbrž ne, slovenska politika za razliko od nekaterih drugih praviloma odgovori na vsak izziv ali pobudo. Če predlogu zdaj ugodi, bi to lahko razlagali kot popuščanje nacionalističnemu populizmu, ki je komajda še pod kontrolo, če bo naš odgovor »ne«, se bo to ob sedanjih metodah delovanja srbskega časnikarstva in politike spremenilo v še bolj silovito, še bolj sprevrženo gonjo zoper SR Slovenijo in njene prebivalce. Še posebej zato, ker ima predlog tudi past, če že mi ne smemo k vam, naj pride 1000 Slovencev na Kosovo. Jim bo takoj vse jasno. Seveda kolikor toliko prosvetljen in obveščen človek že brez tega ve, da sta slovenska politika in tudi javnost s položajem na Kosovu precej dobro in točno seznanjeni. Slovenija je za razrešitev kosovskega vozla tudi dejansko marsikaj naredila, na primer z ustanavljanjem podjetij v tej pokrajini. Samo norec in brez-srčnež ne razume stiske pregnanih in preganjanih Srbov in Črnogorcev, ki jih z njihovih domačij z najbolj perfidnimi metodami iztiska večinski, v tem primeru albanski narod. Toda problema Kosova, ki je nedvomno vsejugoslovanski, ne morejo rešiti populistični mitingi s parolami »dajte nam orožje«, shodi, ki jih vodijo odslužene zvezde kva-zinarodne glasbe, vroče glave, ki jim komaj preprečijo povedati, naj bi bil vsega kriv Tito. To ni način razreševanja problema, ki se pod krinko nedvomno zapletenega stanja na Kosovu počasi levi, strah me je to povedati, v nacionalsocializme v republikah in pokrajinah. Hkrati pa do včeraj in tudi še danes vsemogočna Partija nemočno gleda, kaj se dogaja. Zaradi razcepa v njenih najvišjih vrstah je namreč težko dati od sebe kaj več kot mlačna opozorila, precej zadev, zaradi katerih bi v bolj homogenih časih letele glave, pa se prelaga na jesen. Kakšna bo ta jesen, ne ve nihče, tuji opazovalci, katerih jata v Beogradu in drugod nenehoma dobiva nove člane, pa domnevajo dva mogoča razpleta. Eden od njih je bolj ali manj unitaristično jugoslovanstvo pod zaščitnim plaščem JLA. To je gromek, čeprav nekoliko tesen način enotnosti. In kaj potem, ko bi po svoji ali tuji volji postali taki? Nič. Kajti taka enotnost ni še nikoli rešila niti enega gospodarskega ali socialnega problema. Teh pa imamo kot malokdo na tem planetu. Nerešena nacionalna vprašanja so njihova posledica in ne vzrok. A kaj ko je najlaže spreti ljudi in ljudstva ter nato še dolgo dolgo vladati. MARJAN BAUER J oS ‘h tn 'd o 2 G m O © I—I J? © š*3 2 C © Za časa vladavine Ludvika XV. in Ludvika XVI., zadnjih francoskih kraljev pred revolucijo, je imela ta država zelo strogo cenzuro. Najmanj stokrat se je zgodilo, da niso sodili samo avtorjem tako imenovanih nesprejemljivih knjig, ampak tudi knjigam samim. Knjige, ki jih je državni pravdnik obtožil, so bile dobesedno posajene na zatožno klop. Če je bila knjiga obsojena kot protirežimska, so jo poslali na prestajanje kazni v jetnišnico. Še bolj nevarne knjige so obsodili na smrt, glede na stopnjo nevarnosti je bila usmrtitev izvršena s požigom na grmadi, blažje oblike protidržav-nega črkovnega delovanja pa so končale pod mečem. Kaže torej, da se Stipe Šuvar s svojo znamenito Belo knjigo vendarle ni do konca izučil obrti. Leta 1848 so v londonskem lokalu Langham priredili pojedino za 160 krajevnih ljubiteljev konjetine. Voltarie je imel VVilliama Shakespeara za tako slabega pisuna, da gaje v kar nekaj svojih spisih imenoval »tisti zapiti norec«. Najbrž niste opazili, vendar vam lahko to potrdi vsak študent astronomije. Zemlja se v marcu hitreje obrača okoli svoje osi kot v septembru. Francoskega gangsterja Jeana Charlesa WiToqueta so policisti, pripadniki odreda za boj' zoper gangsterizem, prijeli v trenutku, ko je v nekem hotelu udobno gledal dokumentarno oddajo o učinkovitosti omenjenega odreda. V Parizu je okoli 1000 spomenikov, samo deset jih prikazuje žensko. Od teh desetih so tri Ivane Orleanske. Eden od prvih živalskih vrtov v Angliji je bila velika menažeri-ja v londonskem Tovvru. Ustanovili so jo v srednjem veku. Še v 18. stoletju so lahko obiskovalci na kraju samem kupili psa ali prašička in ga vrgli v kletko večno lačnim levom. Množično razvedrilo v teh časih je bilo tudi gledanje javnih usmrtitev, veliko zanimanje pa je bilo tudi za opazovanje norcev v sloviti norišnici Bedlam pri Londonu. Pred dvema letoma je znani francoski tednik L’Express s pomočjo ankete razkril, da bi bilo 37 odstotkov današnjih Francozinj raje moškega kot ženskega spola. Pripadniki indijanskega plemena Karaja, ki žive v pragozdovih Amazonke, govore skozi nos pri zaprtih ustih. Poleg tega imajo dva dialekta, moškega in ženskega, ki sta tako različna, da se le s težavo sporazumejo. Kakšen raj! Ko se bodo na svetu pokvarili vsi barometri, bo še vedno mogoče napovedovati vreme. Na tekočernbodu zlasti tisti, ki imajo ovce. Že dolgo se namreč ve, da se ovcam pred dežjem popolnoma zravnajo sicer skodrani prameni volne, ovni pa pod nevihtnimi oblaki izgube vsako veselje za seks. v_ trgovsko podjetje NOVOTEHNA 68001 novo mesto, glavni trg 11 Novotehna, trg. podjetje na debelo in drobno p.o. Novo mesto, Glavni trg 11 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1 VODENJE RAČUNOVODSKE SLUŽBE Kandidatiza opravljanje navedenih del in nalog morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da imajo končano VI. ali V. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske smeri — da imajo 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na teh delih. Kandidati za razpisana dela in naloge naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh na naslov: Novotehna, kadrovsko splošni sektor, Glavni trg 11. O izbiri bomo kandidte obvestili v 15 dneh po izbiri. 402/34 DOM POČITKA METLIKA METLIKA, Mestni trg 16 Svef doma razpisuje dela in naloge VODJE (računovodje) FINANČNE SLUŽBE Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih — organizacijske sposobnosti Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov z označko »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po zaključku razpisnega roka. m MO AVTO-MOTO DRUŠTVO BELA KRAJINA ČRNOMELJ objavlja po sklepu izvršnega odbora JAVNO LICITACIJO —■ za odprodajo osebnega avta zastava 101, letnik 1983, prevoženih 114000 km, v voznem stanju, izklicna cena 3.500.000 din — osebnega avta zastava 750, letnik 1984, prevoženih 99000 km, v voznem stanju, izklicna cena 1.500.000 — osebnega avta zastava 750, letnik 1985, prevoženih 91000 km, v voznem stanju, izklicna cena 3.000.000 din Ogled bo mogoč na dan licitacije. Javna licitacija bo v petek, 2.9.1988, ob 17. uri pred AMD. Na licitaciji lahko sodelujejo fizične in pravne osebe. Pred licitacijo morajo interesenti plačati kavcijo v višini 10% izklicne cene. Nakup bo po sistemu »videno-kupljeno«. Prometni davek ni vključen v prodajno ceno. Kupnino in ustrezni prometni davek plača kupec. 406/34 UPRAVNI ORGANI OBČINE NOVO MESTO Razpisna komisija delovne skupnosti RAZPISUJE prosta dela in naloge DAVČNEGA INŠPEKTORJA v upravi za družbene prihodke občine Novo mesto Poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih, se zahteva izpolnjevanje pogojev, določenih: v pravilniku o sistemizaciji del in nalog v upravi za družbene prihodke za dela in naloge davčnega inšpektorja, in sicer: • višja izobrazba upravne, ekonomske ali pravne smeri, • 3 leta delovnih izkušenj, • opravljen strokovni izpit, • aktivno znanje slovenskega jezika ter v družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji predvsem: moralno etične vrline, zavzetost in družbena aktivnost pri uveljavljanju in razvijanju socialističnega samoupravnega sistema, sposobnost usklajevanja širših interesov na podlagi meril in pooblastil. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polno delovno obveznostjo. Davčni inšpektor je delavec s posebnimi pooblastili. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Po preteku te dobe bo lahko ponovno imenovan na dela inšpektorja ali pa razporejen k drugim delom in nalogam, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oz. z delom pridobljeni delovni zmožnosti. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom sprejema 8 dni po objavi sekretariat za občo upravo — kadrovska služba — upravnih organov občine Novo mesto; Ljubljanska cesta 2. Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH STROKOVNIH SLUŽB SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI OBČINE KRŠKO objavlja prosta dela in naloge: 1. PRAVNIKA - VODJO SPLOŠNE SLUŽBE 2. STROKOVNEGA DELAVCA KOMUNALNE IN CESTNE DEJAVNOSTI 3. REFERENTA ZA VZDRŽEVANJE STANOVANJSKEGA SKLADA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1. — da imajo visoko strokovno izobrazbo pravne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na pravnem področju ter strokovni izpit; poskusno delo je 3 mesece; pod 2. — da imajo višjo strokovno izobrazbo gradbene smeri in 3 leta delovnih izkušenj na komunalnem ali cestnem področju ter strokovni izpit po zakonu o graditvi objektov; poskusno delo je 3 mesece; pod 3. — da imajo srednjo strokovno izobrazbo gradbene ali strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj v stroki ter strokovni izpit po zakonu o graditvi objektov; poskusno delo je 2 meseca. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Delovna skupnost skupnih strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti gospodarskih dejavnosti občine Krško. Kandidate bomo o izidu izbire pisno obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. 409/34 Komisija za delovna razmerja NOVOLES TOZD TAP Trebnje vabi k sodelovanju DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA KEMIJE Pogoji: — visokošolska izobrazba kemijske smeri — 3 leta delovnih izkušenj Kandidatu nudimo možnost rešitve stanovanjskega problema. Vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 15 dneh od objave na naslov: NOVOLES, lesni kombinat kadrovsko socialna služba, Straža, s pripisom »za razpisno komisijo.« priloga dolenjskega lista Na krilih vetra (2) RAZEN UŽITKA JE NA MORJU VSE FIZIKA Zdaj smo tu, v marini Biograd na moru. Večeri se, naš novi dom bavarija 820, po dovoljenju za plovbo in drugih papirjih že vemo, da ji je ime Tin-Daniel, kar je veliko bolj osebno, je poln vode, hrane, nafte, pregledanih jader in vrvi ter seveda želje po širnem morju. Sploh ni čudno, da nekateri nikoli ne zapuste marine, tu je tako udobno, varno, vsi se pogovarjajo o istih zadevah (morju, vetrovih in čolnih), jadrnica je samostojna bivalna enota z ravno toliko drugačnosti, da je že zdaj vse kot ena sama avantura. Kdo bo izplul v kakor kdaj prijazne morske širjave, na katerih ni vedno ljubeznivi maestral, ampak tudi jugo z grozljivo dolgimi valovi in burja z naleti vetra, ki znajo jadrnico nagniti do križa. Toda na morju smo zaradi plovbe. Pravzaprav jo prvi začne sin Marko, ki popolnoma oblečen s privezane jedr-nice pade v morje, nakar pol marine zavpije: »Človek v morju!«. No, Marko je tako hitro iz vode, da se komaj zmoči. To je dobra šola, zdaj vsa posadka ve, da je s krova prav lahko butniti v vodo in da je to zadnje, kar se ti sme zgoditi. Prepojeni z autanom (zoper komarje) gremo spat. Zjutraj je sobota. Iz gozda jamborov se počasi odpeljemo z motorjem. Tudi zunaj, v kanalu, nas naprej poganja nafta, vetra ni namreč niti toliko, da bi nagnil plamen sveče. Naš cilj je rt Opat, jugovzhodni konec otoka Kornat, po katerem ima ime vsa skupina otokov, otočkov in čeri. Okoli 9. ure se morje rahlo nakodra. Jadra zdrve kvišku, nafta neha smrdeti, zdaj smo jadrnica, kar je nekaj najlepšega na svetu. Posvet s karto pove, da moramo mimo otoka Vrgade pluti natanko proti jugu, kurz 180, rta Opat namreč zaradi megličastega obzorja ni videti. Seveda še zdaleč nismo na debelem morju. Med obalno plovbo ob naši strani Jadrana to praktično ni mogoče. Vedno vidite ta ali oni otok, izjemi sta le, ko se mimo južnega rta Istre odpraviš čez Kvarner in ko se pelješ na Vis. V teh dveh primerih je nekaj časa tudi ob dobri vidljivosti okoli čolna samo morje, iluzija oceana. Veter raste, prepoznamo rt Opat, tako se imenuje, ker ; ima njegov okrogli vrh nekakšno kapico kot škof ali, če hočete, albanski očanci. Maestral, ta idealni veter, ki ob stabilno lepem vremenu čez dan piha z morja na kopno, je vedno močnejši. Tin-Daniel začne kazati, kaj zna, hitrost naraste na 4 do 5 vozlov, vozel je ena milja na uro, morska milja pa je dolga 1852 metrov. Jadrnica te dolžine zmore ob najbolj idealnih pogojih nekaj čez 7 vozlov, kar je že blizu 13 km na uro. Seveda so idealni pogoji dokaj relativna stvar, nekateri skipperji obljubljajo ob vetru, ki daje to hitrost, maše v stolnicah, drugi pa komaj začnejo uživati. VSE O JADRNICAH Sicer pa nekaj besed o jadrnicah. To je za vodo bolj ali manj nepropustno korito, ki ga poganjajo jadra, izjemoma I pa motor, če posadka zaradi neznanja sovraži jadra. O ja- drih, njihovem delovanju in uporabi so napisane debele knjige, v osnovi pa je tako, da jadrnico žene naprej razlika med nad in podpritiskom, ki nastaja ob jadru. Popolnoma zgrešeno je mišljenje, da jadrnico veter potiska naprej, to se dogaja samo, ko vozi z vetrom v krmo. Veter jadrnico, verjeli ali ne, srka naprej. Tako je mogoče razložiti tudi na videz paradoksalno resnico, da jadrnica lahko plove tudi proti vetru, do določenega kota. Popolnoma v veter fizika ne dovoljuje. Na jadrnici je namreč vse fizika od vrha jambora do nekaj stokilogramske kobilice, ki čoln pomdga držati v smeri in preprečuje, da bi se prevrnil. Dobra jadrnica je namreč kot otroška igrača s svincem v nogah. Možiček na mizi se vedno postavi pokonci. Temeljno pravilo na jadrnici je, da se ob dobri posadki ne more prevrniti. Lahko se z jamborom oziroma križem dotakne morja oziroma valov, kar je precej grozljiva zadeva, veter ji lahko zlomi jambor in raztrga jadra, toda prevrniti se ne more. Če se to vendarle zgodi, je bila krmarjeva napaka ali pa vihar, v katerem tudi najboljši skipper zleze v kabino, zapre vse odprtine, se oprime pete jambora in se skuša spomniti molitvic iz davno pozabljenih ur verouka. BITKA ZA KORNATE Mi pa smo zdaj zavili v Kornate, jambor ni v nevarnosti, maestral nam piha v bok in nas nagiba ravno toliko, da je zanimivo. Naš današnji cilj je otoček Lavsa, v tamkajšnjem zalivu je dokaj varno sidrišče. Kornati! Del zadrskega arhipelaga. Ime so dobili po največjem otoku, sicer pa je otokov, otočkov in omembe vrednih grebenov menda natanko 125. Površina tega nacionalnega parka, ki si ga med prepiri lastita zadrska in šibeniška občina (pred izbruhom jacht turizma so za Kornate vedeli le pastirji, ribiči in kmetje), je 320 kvadratnih kilometrov. Otočje ni stalno naselje- Pomoli marine Piskera so bili za prvomajske praznike se prazni. Marko zna vse, težave so le s snemanjem ribic s trnka. špari, podarili smo jih sosedom, varčnim Gorenjcem. In res, nobena kost se jim ni zataknila v grlu. Okoli desete zvečer, ko bi moral biti v marini (tak je hišni red) že spokojen mir, je dalmatinsko vino vrglo pokonci Avstrijca iz Linza. Ko je zvedel, da je naša posadka delno iz Ljubljane, delno iz Novega mesta, zelo važen del pa tudi iz Sarajeva, je vzneseno izjavil, kako velika in urejena država smo bili nekoč. Dalmatinska kapljica ima očitno tudi ta vpliv, da se ta ali oni mornar loti tudi zgodovine pred letom 1919. Izpluli smo zgodaj. Iz avstrijske jahte smo slišali zgodovinarjevo smrčanje, Gorenjec pa je budil žensko in otroke, češ naj se gredo hitro sončit, da ne bodo šli sončni žarki v nič. Zunanja stran Kornatov, na našem levem boku je pravo odprto morje, od nas do ne tako bližnje italijanske obale je samo voda. Kornati s te strani imajo do 70 ali še več metrov visoke pečine. V njih gnezdijo galebi. Pečine se navpično spuščajo v morje. Tu je voda takoj globoka skoraj 100 metrov. Grozljivo, navzgor 100 metrov pečin, navzdol 100 metrov globin. Preblizu ne gremo, tudi otok Mana, na katerem so že od daleč vidne ruševine obširnih zidin, si ogledamo bolj od daleč. Ruševine so na pomorskih kartah označene kot podrta utrdba, vendar v kopici knjig o našem morju nisem našel podatka, kdo bi zložil tiste kamne. Prebrisani domačini vodijo k podrtiji naivne turiste in govore, da je tu prebivala starogrška nimfomanka Kirka in nase kar nekaj let vlekla Odiseja. Resnica je samo delna, res je namreč samo, da je pred leti naš plečati Albanec Bekim Fehmiju tukaj pod italijansko taktirko igral Odiseja, laška lepotička pa Kirko. Zadevo je bilo mogoče videti tudi v naših kino dvoranah. Vsekakor pa ima otok Mana po vsem tem več opraviti z Odisejem kot Gabela s Trojo, v hercegovskem Medjigorju pa je tako ali tako na začasnem delu Devica Marija. V OBJEMU MILIJARDERJEV V bližini Mane smo opazili tudi hitri čoln brez zastave, ki je, ko nas je zagledal, švignil za rtič. Na jadra smo se odpravili za njim, upajoč, da gre za naše tihotapce, ki v morju pobirajo italijansko robo. V naglici kakšen dobro pred vodo zaščiten plavajoči zaboj tudi pozabijo. Na koncu, ob pristanku v velikanskem zalivu Telaščica na Dolgem otoku, kjer se končajo Kornati, se je izkazalo, da so bili »tihotapci« pravzaprav bogati obrtniki iz Zadra, ki so imeli v predsezoni v uvali Mir velepiknik. Pred nami so se umaknili zato, da mi ne bi odkrili njihovega parangala, na katerega so lovili ribe. Kakšna bi se lahko tudi snela. Po naključju. Pa je bilo rib vseeno dovolj, posadili so nas medse, vse sami milijarderji. Večinoma so bili gostinci, pojedina v naravi je zadnja priložnost, da se pred sezono malo razvesele. S seboj so imeli tudi načelnika davkarije, pokazali so mi ga od daleč, češ nepomemben človeček, naj se enkrat pošteno naje in napije. Mene je osebno gostil prvi gostilničar Zadra, proti večeru mi je priznal, da se mu ni izpolnila samo ena želja. Ima dve hčeri in nobenega sina, vendar se tudi tu najde rešitev, milijarde bodo že našle primerna zeta. Biznis je biznis, med vnuki pa bo gotovo tudi kakšen fant. Na vrhuncu zabave, ko je prišlo na dan tudi malo politike (Ne dajte se, Slovenci!) je eden od Krezov spoznal, da mu je zmanjkalo njegovega najboljšega vina. Ročno je s prijateljem sedel v motorni čoln (dvakrat po 160 KS) In hajd v Zadar. V poltretji uri sta bila nazaj, vino sta pozabila doma. Sicer pa sploh ni šlo za vino in žejo. Nekdo je pač hotel zaorati z dvakrat po 160 konji. Najbrž smo tudi zaradi tega prijazno zavrnili ravno tako prijazno povabilo na večerjo. Ne bi namreč želel, da bi tudi zame kdo govoril: »Naj se enkrat pošteno naje in napije!« Prihodnjič: Tudi velejadralci ne vedo vsega. Tropinovec brez tropin. Viharni jugo. Stalin ni mrtev. MARJAN BAUER V kabini Tin Daniela je vse udobje za bivanje do petčlanske posadke. 1 7 priloga dolenjsk no, čeprav je tu in tam kakšna hiša, v katerih občasno žive ribiči ali pa kmetje, ki na skopih in redkih poljih rdeče zemlje goje trto, olive in fige. Nekoč so bili Kornati bolj obljudeni. O tem pričajo ilirska gradišča, rimske utrdbe in ostanki srednjeveških cerkvic. Danes je tu prepovedano zidati in prav je tako. Tu je tako lepo, da bi se kdo prav hitro spomnil ustanoviti kakšno nerazvito občino Neum. Na srečo visoki funkcionarji ne ljubijo pretirane samote, čedalje bolje se počutijo v bližini postaj milice. Tin-Daniel elegantno križa po Kornatskem kanalu. Nekaj časa vzdržimo tekmo z italijansko jadrnico, nato pa makaronarji vzamejo pamet v roke in nas med prijaznim mahanjem počasi, vendar kot smrt zanesljivo prehite. Ne čutimo se poražene, njihova jadrnica je še enkrat daljša od naše in zato tudi veliko hitrejša. Največja hitrost jadrnice je namreč njena konstanta krat kvadratni koren dolžine vodne linije v čevljih. Več čevljev (okoli 30 cm), večja hitrost. Na morju je vse fizika, razen užitka. Že smo pri vhodu v zaliv otoka Lavse. To je eden občasno naseljenih kornatskih otokov. Precej grobo zidane pritlikave hiše in nekaj čolnov. Človeške postave. Na naš pozdrav z mahanjem ne odgovore. Najbrž so turisti zanje samo nepotrebna nadlega, ki plaši ribe in krade fige in grozdje. T udi to se dogaja. T oda zdaj bo prvi maj, grozdja in fig še ni, malo prijaznosti ne bi škodovalo. Tudi Tin-Daniel se odloči za ignoranco, varno se zasidramo sredi zaliva. Tu je že neki Čeh, na čolnu, ki mu je komaj mogoče reči jadrnica. Pridno lovi koščene špare, ki jih ob naši obali jedo samo mačke in Čehi, ko še ni brezplačnega paradižnika. Sicer pa se iz Čehov in Poljakov nihče več ne norčuje. Po Agrokomercu, nenehnih 20 milijardah dolga, Slobi Miloševiču in dogodkih na Roški v Ljubljani so nam nekako bližji. To ni prijetna bližina, a kaj ko resnica skoraj praviloma ni prijetna. FERDINAND GOR, FERDINAND DOL Bili so tudi drugačni časi. Tudi na jadrnicah. Pred kakšnimi 15 leti smo bili na jadrnici z lepim imenom Lepša ravno v tem zalivu Lavse. Domorodci so nas komajda pogledali, kar dokazuje stabilnost značaja, mi pa smo bili mladi in polni dinarjev. Potem ko je domorodec, ki se mu je glava kot ameriškemu črnskemu košarkarju končevala v hitri konici tik nad očmi, na smrt pretepel osla, ki je ukradel nekaj kapljic na teh otokih nedvomno dragocene vode, smo rekli (malo iz objestnosti malo iz usmiljenja), da osla kupimo. In res smo se pogodili. Sivček je zamenjal lastnika za tretjino tedanje novinarske plače, kar je bilo na Kornatih velik denar in verjetno v povojni zgodovini najdražje plačan kos osla. Sivček se je spretno gugal na Lepši, vendar smo se ga tudi mi kmalu naveličali. Resnično je trošil neznanske količine vode, ki je mi ob bogatih zalogah piva in arhivskih buteljk sicer nismo pili, zobe pa je vendarle treba tu in tam umiti. Skratka, osel, ki smo ga krstili za Ferdinanda, je postal odveč. Ko smo pristali na Pašmanu, nas je tam odprtih rok, shramb in kleti sprejel domorodec To-nči. Starejši možak, ki je imel vsega dovolj, samo dolgčas mu je bilo. Znana zgodba: sinovi in hčere v Kanadi in Avstraliji, žena v grobu. Gostil nas je, tudi Ferdinanda, dva dni. Ko smo odhajali, smo mu podarili sivčka. Ni ga hotel sprejeti, v tistih časih je bilo to nekaj takega, kot bi mu podarili traktor (osel pravzaprav je dalmatinski pratraktor). Tonči je najbrž mislil, da je sivček ukraden. Šele ko smo sestavili obširno pisanje, v katerem je kar mrgolelo številk osebnih izkaznic in drugih obeležij identitete, je Ferdinand dobil prostor v hlevčku. Tonči pa je rekel, da ga bo prekrstil, Ferdinand je preveč nevarno ime. V zameno za začasno brezimnega osla smo dobili za pol Lepše paškega sira in vina. Sir smo morali čez nekaj dni zmetati v morje, jahte v tistih časih še niso imele hladilnic, vino pa se ni imelo čas pokvariti. Srečna leta in časi. Tudi zdaj nam ni slabo, čeprav moramo dvigniti sidro, z obale se nam namreč približuje nakakšen neverin, kratka, vendar močna poletna nevihta, ki bi v tem zalivčku znala narediti neprijetne valove. Na Tin-Danielu so tudi otroci in ženske, guganja njihovi želodci morda ne bi prenesli. Zadeva je preprosta, okoli rta je marina Piškera, s privezi, ki vzdrže vsako nevihto. Na bližajočo se nebesno neprijetnost opozorimo tudi Čeha, vendar pravi, da bo ostal kar tu. Za marino je potreben denar. AUSTRIJSKI ZGODOVINAR IN SONCE PO GORENJSKO To smo spoznali tudi mi, Tin-Daniel plove pod nemško zastavo, zato veljajo zanj tujske cene. Koliko smo plačali, ne povem, da vas ne bi odvrnil od jadranja. Sicer pa je v Piškeri število osebja marine presegalo število gostov. Sezona se še ni začela, morda je naš Marko prav zaradi tega iz vode po tekočem traku vlekel ribice. Spet koščeni Hitrost 5 vozlov, posadka je v jadralnih oblekah, premec jadrnice tu in tam že razprši val v oblak še hladnih kapljic. Iztrgano pozabi (2) SOKOLI SO SE KRIŽALI STOJE Med posebnostmi novomeškega Brega moramo omeniti dve perišči (flos) na Krki in seveda »štirno«, ki je bila priljubljeno zbirališče mestnih klepetulj. Ženske so hodile po vodo s škafi in vedricami, mudilo se jim ni nikamor, vzele so si veliko časa za obiranje ljudi. Tako so se nekega popoldneva lotile frančiškanskih patrov in kapiteljskega prošta. Otroci so glasen pogovor opravljivk vlekli na ušesa in kaj so slišali? Ženske so dejale, da pater Atanas preveč pogostoma obiskuje M. K. Potem, da je pater Akvin tako vlekel za ušesa Slavka Mihelina, da mu je poškodoval uhelj in je moral v bolnišnico. Spomnile so se tudi patra Bena, ki je zapustil frančiškanski red in se preselil v Ljubljano. Tam so ga baje videli, da je prenašal sokolsko zastavo. Obrekovale so tudi patra Pavla, ki daje kazal nagnjenje do dečkov. Govorile so tudi o tem, kako je proštova kuharica povila lepega dečka; kdo bi mu bil oče, ni bilo potrebno ugibati. Ženske so večkrat klepetale s Petričevim atetom, imenovanim Jope, ki je z bobnom razglašal občinske novice. Bila je prava senzacija, kadar je nastopil. Čeprav so imeli na Bregu veliko zalih in prikupnih deklet, so breški fantje bili najbolj veseli, ko je tja prišla švaj-garjeva Cirila. Radi so jo imeli, ker je doraščajočim fantičem rada pokazala svoje čare, kar pa so zamerila druga dekleta, ki so bila bolj boječa in zadržana. Rada so se na Šancah ali kje drugje družila s fanti, vendar nikoli niso prestopila dovoljene meje. Bila so lepo krščansko vzgojena, zato jim pregrešne misli niso rojile po glavi. MESTO JE IMELO TRI PROCESIJE Novo mesto je bilo v drugem desetletju tega stoletja poznano tudi zaradi izredno lepih procesij, kot so bile frančiškanska, kapiteljska in šmihelska. Prva se je navadno začela frančiškanska, bila je vedno dopoldne in se je vila iz cerkve mimo trgovca Kopača proti mostu in nazaj po trgu do Bergmanove lekarne. Potem se je obrnila proti vogalu Ogoreutzove trgovine mimo stare gimnazije nazaj v cerkev. Cerkveni obred je bil kratek, malo je bilo zastav in drugih cerkvenih relikvij, v procesiji pa so bile v glavnem tercijalke z Brega, ki so pobožno obračale oči v nebo, da bi si pri Bogu z molitvijo izprosile odpuščanja za vse tisto obrekovanje na »Štirni« in drugje. Mogočnejša in vpadljivejša je bila kapiteljska procesija, ki je iz cerkve šla navzdol po Bregu na glavno cesto in trg do mostu, potem pa se je mimo Seidlove trgovine prek Flo-rijanovega trga po kapiteljskih stopnicah vrnila v cerkev. V procesiji je bil kapiteljski prošt, duhovni, patri, usmiljeni bratje iz kandijske bolnišnice in bolniške sestre, vsi so v rokah nosili sveče. Pridružili so se jim tudi uradniki sodišča v cilindrih in belih rokavicah, gospod župan s svojo elito, poštarji, sodnijski pazniki in drugi. V njej je bilo veliko vernikov, ki so na čelu nosili bandero patrona Sv. Miklavža in Procesija začetku stoletja v Novem mestu cerkveno nebo. V sprevodu so šli tudi pevci in pevke, vodil jih je pevovodja Ignac Hladnik, potem pa še novomeška godba in končno četa novomeških obrtnikov v uniformah pod komando gospoda Arha z bridko sabljo, ki jo je spretno sukal v roki. Sprevod so zaključili gasilci, ki so potem imeli še mokre gasilske vaje, poveljevali pa so že v slovenskem jeziku. Med eno od procesij je bil na Florijanovem trgu manjši cirkus, ker pa je mimo šla procesija, so morali cirkusanti v dolžini približno tridesetih metrov s posebno zaveso in z brezovimi vejami prekriti obledelo in zdelano platno, da niso delali sramote lepo pripravljenemu in svečanemu cerkvenemu obredu. Koder je šla procesija, so bila okna okrašena z lončnicami, povsod pa so tudi bile prižgane sveče. Ko sta šla mimo ljudi kapiteljski prošt in nebo, so vsi pokleknili. V procesiji so organizirano stopali tudi sokoli in orli. Med seboj so se razlikovali pri povdzigovanju v cerkvi. Sokoli so se križali stoje, vsi drugi verniki in orli pa so to opravili kleče. Najdaljšo pot je opravila šmihelska procesija, ki se je v dopoldanskih urah vila na čelu z godbo skoz vso Kandijo mimo bolnišnice usmiljenih bratov vkreber do Vovkove pekarije, potem pa mimo Barletove vile nazaj v šmihelsko cerkev Sv. Mihaela. V procesiji so bile zastopane vse cerkvene podružnice od Birčne vasi do Rateža in Brusnic. Med sprevodniki je bilo veliko vernikov, pridružile pa so se jim tudi nune reda Notre Dame, fevdalna gospoda s Pogan-cev, učenci grmske šole in cerkveni pevci, ki so stopali za velikim banderom in peli nabožne pesmi. RIMSKA TONI Dolenjska prestolnica je imela tudi svojo znano in dobro teto, otroci so ji dejali Rimska Toni. Na današnjem Glavnem trgu je imela skromen lokalček, kjer je točila brezalkoholne pijače. Največkrat so bili njeni gostje dijaki, ki jim je rada pomagala, saj so bili vedno suhi. Zelo rada jim je tudi skuhala enolončnico, samo da so se laže preživeli. Odkod ime Rimska Toni? Baje je Toni v mladih letih kot gospodinjska pomočnica služila bogatim aristokratom v Božidar Jakac v Idriji ob odhodu na fronto Pavel Golia Voščilnica Hladniku za god večnem mestu — Rimu. S prihranki si je potem v Novem mestu kupila skromen lokalček, kjer je dobro in slabo delila z novomeškimi dijaki in meščani, ki so jo cenili in imeli radi. OTROCI PRED SODIŠČEM Na Bregu je živela tudi Ahačičeva družina, kjer so doma govorili samo nemško, čeprav je bila žena rojena Tržača-nka. Imeli so veliko in lepo enonadstropno hišo, zraven pa lep in negovan sadni vrt. Otroci, ki so navadno »rabutali« sadje na kapiteljskem vrtu, so se navdušili tudi nad zgodnjimi Ahačičevimi jabolki, ki so tako izzivalno visela prek visokega zidu na cesto. Zato so se otroci pod vodstvom Pu-covega Gustla dogovorili, da se bodo malce posladkali z vabljivimi sadeži. Fantje in dekleta so se zato lepo postavili v vrsto. Vsakdo je imel v rokah kak predmet, navadno lesen krepelec, dober je bil tudi držaj metle. Potem so v teku zmetali predmete v jabolka, ki so padala na tla, zadnji pa jih je pobiral. Veseli, ker jim je poseg uspel, so se potem zbrali na »kapiteljskih štengah«, kjer so hrustali sladke sadeže. Ni šlo vse tako gladko, kot so mislili otroci. Ahačič je zvedel za nepridiprave, zato se je pritožil novomeškemu županu Rozmanu, ta pa je sprožil pravi sodni postopek. Policaji so otrokom prinesli pozive, da se morajo s starši zglasiti na županstvu. Najprej je zbranim napravil pridigo župan. Ko je končal, je dejal: »Zdaj pa vsi skupaj na sodišče! Poiščite gospoda Ahačiča in se mu lepo opravičite.« V spremstvu staršev in policaja so odšli in poiskali nadutega nemčurja. Otroci, nekaterim so po licih drsele debele solze, so stali v vrsti in poslušali levite. Mož se je potrudil in je govoril slovensko, da so ga bolje razumeli. Med drugim jim je očital razbojništvo, dejal je, da bodo nekoč zanesljivo postali razbojniki in tatovi. Ko se je naveličal »prepevati«, je vse nagnal. Ahačič je imel dve hčerki, Konči in Fani, z njima potem breški otroci zaradi takšnega poniževalnega ravnanja niso nikoli več govorili. BREG JE DAL POMEMBNE MOŽE Na novomeškem Bregu se je rodila ali živela vrsta pomembnih slovenskih mož, ki so z velikimi črkami zapisani v naši zgodovini. Pojdimo lepo po vrsti: Pavel Golia, Božidar Jakac-Dore, Leon Štukelj, Ivan Cesar, Ignacij Hladnik in Julij Betetto. Kdo je Pavel Golia, Božidar Jakac in Leon Štukelj, ni potrebno razlagati, povemo pa lahko, da je bil Ivan Cesar znan dramski igralec, Julij Betetto pa operni pevec, ki je s svojim lepim glasom skupaj s pevko Ido Andrejčič včasih navduševal tudi obiskovalce kapiteljske cerkve. Otroci so zlasti imeli radi Ignaca Hladnika, ki je skladal pesmi in vodil cerkveni pevski zbor, poleg tega pa je poučeval violino in klavir. Ljudje so ga izjemno cenili zaradi njegove dobrosrčnosti in skromnosti. MESTNE TRAGEDIJE Dolgo se je v Novem mestu govorilo in tudi razpredalo o ljudeh, ki so sami segli po življenju. Tako je na novomeškem pokopališču sredi mesta tragično končala 80-letna gospodična Nelly, ki se je polila s petrolejem in zažgala. Starejša ženska, ki se je očitno naveličala živeti, si je sama izbrala smrt. Ženička se je navadno družila z mlajšimi dekleti, ki jim je rada posojala knjige, zlasti kriminalke. Mlad je umrl Milan Barborič, ki si je zaradi neuslišane ljubezni, ob zvokih gramofona, ki ga je navil na ves glas, s strelom iz samokresa pognal kroglo skozi usta, in si tako vzel življenje. Tragično je odmevala tudi smrt Eme Splichalove, ki je izven zakona zanosila, potem pa je, verjetno zaradi obrekovanja in obsojanja, izgubila živce in šla pod vlak. Mlada ženska je bila med prijatelji zelo priljubljena in spoštovana, zato bi se lahko rešila hude zagate. Znanci soji bili pripravljeni pomagati, vendar ni prenesla sramote in je šla prostovoljno v smrt. SLAVKO DOKL Trma MORJE NE LJUBI ŽENSK Ljudje si navadno napačno predstavljajo delo pomorščakov na velikih, prekooceanskih ladjah. Pa jim ne gre zameriti! Njihove predstave so namreč zgrajene na tem, kar vidijo, ko ladje priplujejo v pristanišče: mornarje, ki se sprehajajo po palubi ali ogledujejo mesto. Kaj se dogaja v notranjosti ladje, je očem skrito. Prav tako vse tisto, kar morajo pomorščaki opraviti na ladji, ko je na odprtem morju. Prav napačne predstave o delu na ladji so pred petimi leti pripeljale na srednjo pomorsko in prometno šolo v Piranu dve dekleti, ki zatrjujeta, da se z izkušnjami, kakršne imata danes, zagotovo ne bi nikoli vpisali v to šolo. To sta Daša Breščak iz Pirana, ki se bo gotovo zapisala v zgodovino slovenskega pomorstva kot prvo dekle, ki se je na tej šoli vpisalo v smer strojnik, ter Marija Žugelj z Dobravice pri Metliki, ki je kot prva Belokranjica končala na pomorski šoli navtično smer. Seveda pa jim prej omenjenih izkušenj ni dala šola, temveč enoletno delo na ladji Splošne plovbe iz Pirana, »Ljutomeru.« Marija se je skupaj z Dašo, s katero sta prijateljici že nekaj let, odločila, da po srednji pomorski in prometni šoli, ki jo je lani končala z odličnim uspehom, nadaljuje študij na višji pomorski šoli v Piranu. Pogoj za vpis na višjo šolo pa je bilo 300 delovnih ur, ki bi jih morali opraviti na ladji. Eno trimesečno potovanje bi torej zadostovalo in lani jeseni bi kot študentki že lahko sedli v šolske klopi. Toda za tri mesece bi lahko vkrcali na ladjo Marijo le kot mornarja, Dašo pa kot čistilca strojev. Tega pa dekleti nista hoteli. Tudi na ladji sta želeli biti enakopravni s svojimi sošolci, tako kot v šoli. Ostala jima je torej edina možnost: da ju na ladji sicer zaposlijo kot kadeta in asistenta stroja, toda pluti morata najmanj eno leto. Dekleti sta zagriznili v jabolko, ki pa je bilo — to sta žal spoznali šele veliko pozneje — bolj grenko, bolj kislo. SAMI MED MOŠKIMI »Iluzije o tem, kako bova tudi na ladji, tako kot sva bili v razredu, s sošolci, enakopravni s svojimi sodelavci, so se kmalu razblinile. V začetku so bili vsi prepričani, da ne bova vzdržali enoletnega potovanja, a sva bili prav zaradi tega prepričanja drugih vztrajni, pravzaprav trmasti. Težko je povedati, kakšne psihične pritiske lahko doživi 19-letno deklo, ki je na ladji s skoraj samimi moškimi. Nekateri so nama začeli dvoriti in ko sva jima dali vedeti, da na palubi ne iščeva avanture, ampak želiva nabrati čimveč izkušenj v svoie poklicu, so naju zasovražili. Tako smo hodili dnevo in dneve, mesece in mesece drug poleg drugega kakor duhovi. Med tistimi, ki so naju na ladji spoštovali, so bili le oficirji, poveljnik Ivan Žibert iz Maribora in nekaj posameznikov med ostalo posadko. Imeli sva srečo, da sva imeli tako dobrega poveljnika, ki je bil sicer zelo strog in njegova je vedno obveljala, a tudi zelo pravičen do podrejenih. Seveda pa sva morali najprej dokazati, da sva upravičeni do zaupanja teh ljudi. Prav to, da sva se morali neprestano dokazovati in potrjevati — kar nama gotovo ne bi bilo potrebno v tolikšni meri, če bi bili fanta — naju je v začetku zelo motilo. T oda če živiš med ljudmi, ki te gledajo zviška, ker pričakujejo in ti privoščijo, da ne bi uspel, moraš zbrati dovolj moči in vztrajnosti, da dokažeš nasprotno. In to sva hoteli. Posrečilo se nama je. Poveljnik naju je že po prvem potovanju poslal domov na enotedenski nagradni dopust, ob koncu enoletnega potovanja pa skupaj z oficirji priznal, da sva bili med prvimi dekleti, ki sva se na ladji dobro odrezali,« pripoveduje zgovorna Marija. Ce sta si Daša in Marija tako želeli enakopravnosti z moškimi, stajo zagotovo imeli, ko so morali delati. Nikoli si nista upali potarnati, da česa ne zmoreta, tega pa od njiju tudi nihče ni pričakoval. Delali sta s sodelavci z ramo ob rami. In mislili na dom. Neštetokrat. »Strašno je bilo, ko sem morala na ladji, na tistem omejenem, 150 metrov dolgem in 50 metrov širokem kosu kopnega sredi širnega morja, neprestano dan za dnem gledati vedno iste obraze. Ko se ni nič dogajalo, razen da so te nadirali. Človek bi zar-jul, da bi sprostil vso psihično napetost, ki se nabira v njem. Pa mora ostati miren, ponižen in vdan. Vsaj navidez. V resnici pa postane otopel. Zgodilo seje, da celo z Marijo, s katero se nikoli nisva sprli, štiri dni nisem spregovorila niti besedice. Dovolj mi je bilo vsega, zdelo se mi je, da ne potrebujem nikogar več na tisti ladji. Oko pa je zaman iskalo kopno in na kopnem morda celo svoj dom,« se spominja Daša. SLEPI POTNIK V SKLADIŠČU SIDRA A dekleti, ki, če odštejemo tisti teden nagradnega dopusta, nista bili doma celo leto, nista mislili na svoje domače le takrat, ko sta bili — vsaj psihično — preutrujeni. »Dolgočasje in domotožje je bilo neizmerno. Nikoli pa si nisem upala staršem povedati, kako zelo sem si želela biti v sončni Beli krajini, na mojih Dobravicah takrat, ko nas je na Atlanskem oceanu zajel vihar. Zelo močan veter je ladjo premetaval kot orehovo lupino, mi pa smo se pobirali zdaj v tem, zdaj v drugem kotu. Ves dan so nas prali do 6 metrov visoki valovi. Dokler sem slišala stroj, sem bila še nekoliko potolažena. Ko pa je za nekaj časa utihnil in je zmanjkalo elektrike, sem mislila, da je po nas. Strah, da se bomo potopili, je bil v meni neprestano, kajti vedno sem imela pred očmi to, da je ladja stara že 23 let, čeprav je bila dobro vzdrževana. Ko smo letos poleti pripluli v Koper, je bila kot nova, potem pa jo je Splošna plovba prodala Filipincem. Kar žal mi je zanjo,« pripoveduje Marija. Očitno pa ni vsem toliko mar za njihova življenja. Ali jih morda prav strah pred prihodnostjo žene v tveganja? Kako bi si sicer razlagali dejanje slepega potnika, ki se je odločil, da za vsako ceno, tudi za ceno lastnega življenja, pride iz Gane v Evropo. Čeprav so pred vsakim odhodom iz luke pregledali ladjo, očitno nihče izmed 32-članske posadke ni imel toliko domišljije, da bi pogledal tudi v skladišče sidra. In prav iz tega skladišča je ob štirih zjutraj, ko so bili na odprtem morju, prilezel črnec. Imel je srečo, da niso uporabili sidra, kajti to bi bilo zanj smrtno. »Manj sreče pa smo imeli mi, ko smo se ga hoteli znebiti. S seboj ni imel nikakršnih dokumentov, tako da smo ga na ladji fotografirali in si izmišljevali podatke o njem, da smo mu napisali osebni dokument. Ko pa smo ga hoteli pustiti v prvem pristanišču, v katerem smo pristali, ga niso hoteli. Tudi v drugem ne. Če bi jim ga pustili, bi ga zagotovo ubili. Šele v tretji luki so ga sprejeli. T a slepi potnik nas je veliko naučil. Postali smo še bolj pazljivi in natančni, ko smo pregledovali ladjo,« se z grenkobo spominja Marija. Vsa potovanja »Ljutomera« so bila zadnje leto, kar je plul pod jugoslovansko zastavo, usmerjena predvsem na zahodno obalo Afrike. Tako sta lahko Daša in Marija dodobra spoznali ne le obmorska afriška mesta, temveč tudi košček notranjosti črnega kontinenta, če bi se temu sploh že lahko reklo notranjost. Šli so po baker v pristanišče Ma-tadi, ki je na zemljevidu Afrike videti kot obmorsko mesto, a so po reki Kongo pluli do njega kar 9 ur. »Ta afriški veletok ima namreč zelo močan tok. Čeprav je bila takrat izredna vročina, je bila pokrajina okrog Matadija izredno lepa, idilična, kot da ji suša sploh ne škoduje. Afrika je nasploh lepa, čeprav moram po drugi strani priznati, da je to celina velikih nasprotij,« pravi Belokranjska mornarka. KOŽE IN SLONOVI OKLI »Najbolj mi je ostal v spominu Abdijan, glavno mesto Obale slonove kosti, ki ima zagotovo najlepšo luko v Afriki. Pravijo mu tudi afriški Pariz. Radovednost nas je gnala v razkošni hotel Ivo Ire, kjer za veliko denarja lahko marsikaj dobiš. Ogledali smo si četrt, kjer živijo tuji državljani, ki bi se lahko z bogatimi vilami in bliščem kosala z marsikate- Marija in Daša rim evropskim mestom. Le nekaj ulic stran pa v veliki bedi, umazaniji, razdrapanih kolibah živijo domačini, ki radi stegujejo prazne dlani proti prišlecem, ki so slučajno ali namenoma zašli v njihovo naselje. Prav revščina pa dela Afriko tudi nevarno, zato si nisva nikoli upali sami z ladje, ampak vedno v moški družbi in s taksijem,« pravi Žugljeva. Afrika pa ni samo nevarna, ampak tudi draga. Tako kot povsod po svetu tudi tu cvete črna trgovina z znatno cenejšim, a prav nič slabšim blagom. Mornarji se navdušujejo predvsem nad kožami in slonovimi okIL Čeprav je bilo v pristaniščih na Tadji znatno več dela kot med potovanjem, ko je bila od 4. do 8. ure straža, do 12. ure redno delo, potem pa prosto, sta si Marija in Daša dodobra ogledali vsa mesta, v katerih so pristali. Le v Namibiji so morali zaradi vojne ostati na palubi, pa tudi varno ne bi bilo stikati po kopnem. Še ribarjenje v Lobitu v Angoli bi jih kmalu stalo glavo. Ker je država v vojnem stanju, so si morali od oblasti priskrbeti dovoljenje, da lahko gredo z rešilnimi čolni lovit ribe. Toda strelci na hribu nad mestom si kljub temu niso kaj, da ne bi, morda samo za šalo — kdo ve — preizkusili orožja, ko so jih, nebogljene v čolničkih, zagledali sredi morja. Naši pomorščaki so slišali izstrelitev, potem pa jim ni preostalo drugega kot čakati, kam bo padlo tisto, kar naj bi jih samo prestrašilo ali pa morda celo ubilo. Do zadetka v polno ni manjkalo veliko, kar pa morskih volkov ni prestrašilo, da ne bi nadaljevali z delom. Ko pa je bil plen tako obilen! Lovili so samo z ribiško vrvico, na katero so privezali trnek in čeprav so ribe rade prijemale, so imeli veliko izgub, kajti našle so se tudi take požrešnice, ki so pogoltnile trnek in vrvico in seveda odplavale. Na palubo so se vrnili vsi opečeni, saj so se za ribolov odločili med 10. in 17. uro, ko je tropsko sonce najmočnejše. Toda barva kože, ki je po hitrem sončenju zelo lepa, zelo hitro mine. NA LADJO LE ŠE KOT POTNICI Če bi šli Breščakova in Žugljeva na ladjo zaradi zaslužka, bi najbrž izstopili že v prvem pristanišču. Za vse tiste, ki mislijo, da je moč na ladji z malo dela veliko zaslužiti, pa le to: v pristaniščih posadka marsikdaj dela po 15 ur na dan. In plačilo za tako delo: zaposleni na ladji imajo na mesec lahko največ po 86 nadur, Marija pa je za letošnji junij s 60 nadurami dobila 800 tisočakov. Poleg tega je na ladji na začetku dobila po 5 blarjev deviznega dod &ana dan, na koncu pa 9. Te dnevnice je, ko si je ogledovala pristanišča, z lahkoto porabila, ko pa so se v isto luko vrnili večkrat, ni več odhajala s palube, ker je vedela, kaj lahko v njej pričakuje in da nima pravzaprav kaj pričakovati, tako da je lahko prihranila nekaj dolarjev. Daša in Marija sta se vpisali na višjo šolo, preden sta odšli na potovanje. Če bi bili takrat bogatejši za življenjske izkušnje, ki sta si jih nabrali v tem letu in ki jih lahko dobi le malokatero dekle, gotovo ne bi nadaljevali študija na tej šoli. Toda sedaj pravita, daje, kar je. Zagotovo pa vesta, da se ne bosta nikoli več znašli na ladji drugače kot potnici, čeprav jima ni žal, da sta na njej preživeli celo leto. Marija bi po končanem šolanju rada delala v pristanišču kot agent, najraje v drugi državi, vendar nikoli v Afriki. Privlači jo kultura Daljnega vzhoda, ki bi jo rada pobliže spoznala. Daša pa o tem, kje se bo zaposlila, še ne razmišlja. M. BEZEK-JAKŠE Tadakazu Maeda Peruško Bogdanovič Feederik Bushe Forma viva HRASTU DAJEJO NOVO ŽIVLJENJE Odkar živi kostanjeviška Forma viva, je na njej gostovalo več kot sto priznanih umetnikov z vseh koncev sveta. Predvsem iz krakovskega hrasta pa tudi iz drugih materialov so izdelali več kot dvesto umetnin, ki, zbrane na samostanskem vrtu ali v okolici, pričajo o njihovi ustvarjalni moči in navdihu, ki so ga prinesli s seboj ali pa jim ga je dala čudovita dežetica med Krko in Gorjanci ter mestece na rečnem otoku, imenovano tudi dolenjske Benetke. Forma viva je dala kraju neizbrisen pečat, Kostanjevica pa je z njo postala znana daleč po svetu. Tja so njen sloves ponesli številni obiskovalci, zlasti pa umetniki, ki jih, potem ko so tukaj nekaj časa živeli in delali, brez sramu lahko imenujemo naše kulturne ambasadorje. Z vsako Formo vivo jih je nekaj več. S svojimi vtisi in doživetji se ob koncu poletja razkropijo po svetu, tukaj pa ostajajo njihova dela. Naša naloga je, da jih dostojno čuvamo, zanje skrbimo in jih pokažemo obiskovalcem, zlasti pa, da jih obvarujemo pred propadanjem, saj ie les, zlasti kadar je izpostavljen atmosferskim vplivom, hudo minljiva stvar. Prav zato se je v dolgi človeški zgodovini ohranilo tako malo lesenih umetnin, čeprav je bil les verjetno eden prvih materialov, v katere je človek skušal preliti svoj umetniški navdih. Tudi letošnja ekipa petih kiparjev, ki prav te dni zaključuje svoje delo na letošnji Formi vivi, je zelo zanimiva. 3. septembra se bodo na zaključni slovesnosti, skupaj s svojimi skulpturami predstavili Ulrike Birkhoft, Tadakazu Maeda, Frederik Bushe, Dinu CSmpeanu in Peruško Bogdanovič. Z njimi sem preživel nekaj prijetnih uric, jih opazoval pri delu, se pogovarjal z njimi in jih poskušal razumeti, ko so v skoraj neznosni julijski vročini nekateri še delali prve osnutke, drugi pa že kar krepko zasekali v trdi Krakovski les. Zanimalo me je predvsem, kaj bodo letos tukaj ustvarili, kako se med nami počutijo in kakšne vtise bodo ponesli s sabo v svet. ULRIKE BIRKHOFF iz Zahodnega Berlina, drobna kiparka srednjih let, se je že lotila svojega dela. Njena navidezno krhka zunanjost na prvi pogled zbudi celo dvom, da se bo lahko spopadla s trdim hrastovim lesom, vendar je njen opimizem neizmeren. Prav rada se pogovarja in ker dobro obvlada poleg svoje materinščine še angleščino in francoščino, je v veliko pomoč pri pogovorih kiparski skupini. Ulrike je večstranska umetnica. Včasih se je precej resno ukvarjala tudi z glasbo. Nastopala je s svojevrstnim indijskim inštrumentom tablo, nekakšnim bobnom. Sedaj se z glasbo ne ukvarja več toliko, skoraj povsem se je posvetila kiparjenju. Ustvarja predvsem v lesu in železu, udeležila pa se je že številnih mednarodnih simpozijev in razstav po Evropi in na drugih kontinentih. Glasba pa jo vedno spremlja v mislih in je tudi del njenega kiparskega ustvarjanja. Prav zato se je odločila, da bo v Kostanjevici izdelana figura predstavljala nekakšne glasbene vilice. Skulptura bo sestavljena iz petnajstih delov, kiparka pa pravi, da želi z njim prebuditi glasbo. Ta naj bi zazvenela v domišljiji obiskovalcev, ki bodo obiskali kostanjeviško Formo vivo. »Želim, da bi s tem delom cela Kostanjevica zazvenela v glasbi,« pravi živahna umetnica. Ulrike je letos prvič obiskala Slovenijo že spomladi. Seznanila se je z nekaj umetniki v Ljubljani in pravi, da je prijetno presenečena nad umetniškim življenjem tukaj, njegovo spontanostjo, obilico idej in novih prijemov. Navdušena je tudi nad pokrajino in ljudmi, zlasti pa jo je prevzela ljudska arhitektura s kozolcem na čelu. T ega zelo občuduje in bi ga, ko bi ga bila prej spoznala in bolje preučila, rada uporabila kot osnovno zamisel za svojo skulpturo tukaj v Kostanjevici. Vendar za to ni bilo dovolj časa. Zelo je zadovoljna tudi z organizacijo, s pomočjo, ki je umetnikom na voljo in tudi nad hrano se ne pritožuje. Kiparski team dobro sodeluje med seboj in z organizatorji, kar seji zdi zelo pomembno. FEEDERIK BUSHE iz Škotske se sedaj, proti koncu avgusta, ko je padlo nekaj dežja in se je malo ohladilo, verjetno veliko bolje počuti. Dež ga bolj spominja na rodno Škotsko, pa tudi krepki kiparjevi postavi je bolj po godu. Frederik je prišel v Kostanjevico skupaj z ženo in hčerko, ki tukaj uživata svoj oddih, medtem ko družinski oče v potu svojega obraza ustvarja. Pod njegovimi rokami bo hrast vzcvetel. Skulptura, ki si jo je Frederik zamislil, nosi v angleščini naziv moonflovvers, kar bi po naše pomenilo mesečno cvetje. Sestavljena je iz štirih elementov, visokih približno štiri metre. Doma na Škotskem Frederik vodi kiparsko delavnico, kamor prihajajo tudi umetniki iz vsega sveta. Za delavnico dobiva podporo od države, lokalnih oblasti in tudi od posameznikov. V Kostanjevici je prvič, že prej pa je kot turist obiskal Formo vivo v Portorožu. Tukaj mu je zelo všeč. Pokrajina ga s svojim zelenjem, gozdovi in razgibanostjo spominja na Škotsko. Uživa pa tudi v delu, v pogovorih z ostalimi umetniki, v hrani in pijači, od katere se mu je zlasti priljubil dolenjski cviček. TADAKAZU MAEDA iz Tokia na Japonskem se je tukaj prvič v življenju pobliže srečal z Evropo. Njegovi vtisi so zelo pozitivni. Je najmlajši med udeleženci letošnje Forme vive, živahen, ustvarjalno vendar bolj malo internacionalnih, zato je bil zelo vesel, da je lahko prišel v Kostanjevico. Zelo se veseli tudi sodelovanja, pogovorov in sožitja z drugimi umetniki. »S srcem čutim Kostanjevico,« pravi, »in slutim, da bo letošnja ekipa dala lep prispevek.« T udi sicer se dobro počuti tukaj, dobil je neposreden stik z naravo in ljudmi. Pravi, da ga pokrajina močno spominja na Transilvanijo. Prav tako gozdnata, hribovita in zelena je. PERUŠKO BOGDANOVIČ je bil sicer rojen v Starem Gradu na Hvaru, vendar živi že celih 33 let v Zagrebu, kjer je tudi diplomiral na akademiji za likovno umetnost in kjer ima sedaj svoj atelje. Je svobodni umetnik in kot tak živi našemu času in razmeram primerno. Torej bolj slabo, saj, kot pravi, naša družba umetnosti ni naklonjena, zlasti pa ne kiparjem, ki dobivajo čedalje manj naročil. Zanimanje, kar ga je, je zadnje čase usmerjeno v slikarstvo, zlasti v grafiko. Peruško ustvarja največ v lesu, železu in tera-rakoti, sodeloval pa je že na več simpozijih v domovini, v Lokvah, Kikindi, Sisku, pionirskem mestu v Zagrebu, gostoval pa je tudi že v tujini. Kostanjevico je prej poznal le iz literature in s televizije, tukaj pa je prijetno presenečen. Zlasti je zadovoljen z organizatorji, ki kiparjem nudijo vse potrebno za nemoteno ustvarjanje, ceni pa tudi družbo drugih ustvarjalcev, s katerimi se pogovarja v angleščini. Živeti z njimi, se pogovarjati, izmenjavati strokovne in osebne izkušnje, kovati prijateljstvo, vse to je izrednega pomena. Zanj pa je pomemben tudi stik z obiskovalci, z domačini, s pokrajino. Dolenjsko je sedaj prvič pobliže spoznal in mu je zelo všeč. Pravi, da ga spominja na hrvaško Zagorje. Skulptura, ki jo dela, nosi ime Benetke. Šele potem, ko je imel osnutek že narejen, je povsem naključno zvedel, da tukaj pravimo Kostanjevici tudi dolenjske Benetke. Ta slučajnost se mu zdi zelo zanimiva. Peruško pa ima, v nasprotju z drugimi umetniki, ki naših razmer toliko ne poznajo, še nekaj mnenj o Formi vivi. Zdi se mu, da bi bilo bolj prav, če bi bile umetnine združene na enem kraju, ne pa razkropljene po okolici. Prostor bi moral dobiti blizu samostana, kar bi omogočalo boljšo preglednost razstavljenih umetnin, pa tudi njihovo varovanje in vzdrževanje. Meni tudi, da glede na draginjo, ki vlada v Sloveniji, umetniki živijo sila skromno s svojo štipendijo. Če jih organizator ne bi popeljal na razne izlete, obiske in sprejeme, kjer se srečujejo z ljudmi in se z njimi sprostijo ob pogovoru, dobri hrani in pijači, bi jim kaj trda predla. Oblikovati hrast, iz mogočnega debla napraviti krhko umetnino, ni lahka stvar. To je garanje, zlasti v takšni vročini, kot je ves čas pritiskala letos. Tedaj tudi senca na samostanskem vrtu ne pomaga dosti. Peruško pravi, da bi rad čimprej postavil svojo skulpturo, saj ga čaka še mednarodni seminar v Dublinu. Iz Dublina pa se bo spet vrnil v Kostanjevico na zaključno prireditev. Zato Perušku sekira in dleto tudi v vročini pojeta brez prestanka. TONE JAKŠE nemiren. Čeprav mu angleščina dela proglavice, se pogosto vključuje v pogovor. Pri tem so mu v veliko pomoč kretnje rok; naučil pa se je že tudi nekaj slovenskih besed. Tadakazu je sila vljuden in prijazen, prav kot se za Japonca spodobi, zato ga imajo vsi radi. Zelo je vesel, da je bil letos sprejet na Formo vivo, saj je sicer konkurenca na Japonskem zelo velika, veliko umetnikov se prijavlja za razne simpozije, le malo pa jih je izbranih. Tadakazu Maeda dela kot asistent na Tama Art University v Tokiu, sicer pa v lesu oblikuje že od gimnazije naprej, v glavnem figuralne stvari, sodobne alegorije. Tudi figura dečka, štiri in pol metra visoka, bo v njegovem značilnem, izrazito osebnem slogu. Poimenoval jo je Minani, kar po naše pomeni Jug. Še eno zanimivost lahko omenimo v zvezi s Ta-dakazo. Tisti, ki poznajo Formo vivo, vedo, da Japonci tukaj niso ravno redki gostje. Tadakazu pa je povedal, daje bilo med njegovimi predhodniki tukaj tudi več njegovih učiteljev. T o pomeni, da je na Japonskem postala Kostanjevica kar nekakšna tradicija. DINU CAMPEANU, prihaja iz Bukarešte — Romunije. Na Formo vivo je nekoliko zamudil, saj je imel veliko dela z dokončanjem skulptur, ki jih je pri njem naročila država. Zato je prišel tudi precej utrujen. Utrujenost pa ga ni mogla odvrniti od tega, da ne bi takoj pričel snovati in izbirati material za skupturo, ki jo bo izdelal v Kostanjevici. Dinu ki je leta 1973 diplomiral na likovni šoli v Bukarešti, kjer je tudi rojen, ustvarja največ v kombinaciji lesa in kovine. Navdih išče v starodavni umetnosti, v srednjem veku in renesansi, veliko te umetnosti je v bogatih samostanih v pokrajini Bukovina. Dinu je veliko razstavljal doma, v vzhodni Evropi pa tudi na Zahodu. V Jugoslaviji je sedaj drugič. Pravi, da je v Romuniji veliko kiparskih simpozijev, Potem je prišlo leto 1951, leto, ko je v zboru začel peti Ivan Prah. Tako zagret je bil zanj, da je postal glavni organizator petja in ni še dolgo tega, ko je za jubilej hodil po hišah in zbiral nove glasove, da se pevski most med rodovi ne bi porušil. V petdesetih letih so vaščani ustanovili tudi mešam mladinski pevski zbor in folklorno skupino, vendar se nista dolgo obdržala, čeprav sta s svojimi nastopi požela veliko navdušenja. Vrste pevcev in plesalcev so se razredčile z odhodom večje skupine fantov k vojakom. Prah ne bo nikoli pozabil, kako prisrčni, sproščeni odnosi so jih včasih družili, s kakim zanosom so pevci prihajali na nastope in kako vestni so bili na vajah. Ta živahnost v kulturnem življenju vasi je začela ponehovati po letu 1962, ko je nastopila televizija in privabljala pred ekrane vedno več ljudi ne samo v mestu, ampak tudi na vasi. Veliko jih je sčasoma odnehalo, najbolj privrženi živi kulturi, živi pesmi, pa so vztrajali vse do jubileja in še dlje. Ostalo jih je toliko, da se je društvo obdržalo, čeprav so se vrste pevcev osipale tudi zaradi smrti nekaterih najbolj delavnih članov, med katerimi Prah omenja Franca Vogrina, znanega po tem, da je s svojim humorjem prinašal vedrino in sproščenost v njihove vrste. »Potem se je na hitro izmenjalo nekaj zborovodij in leta 1978 je krškovaški zbor pod vodstvom Franca Potokarja prvič zapel pred televizijskimi kamerami v Šentvidu pri Stični,« se spominja Ivan Prah. »Nastopai smo še na posavski reviji, na samostojnih koncertih in proslavah, med katerimi je za nas Krškovaščane pomemben mejnik zgraditev novega mostu čez Krko. Stari most Se je že leta podiral, promet jc naraščal in časi romantičnega večernega petja se niso več povrnili. Novi most nas je z asfaltom vred povezal s svetom, pospešil je vsakdanji življenjski utrip. Pesem pa prav zaradi tradicionalne ljubezni do izpovedovanja narodove duše ni utihnila. 1983. smo spet privabili pevovodjo Baškoviča, ki smo se mu na svečanosti ob 60-letnici zbora javno zahvalili za njegov trud.« Prah je še vedno optimist. Pevci imajo na strani vso vas, vso krajevno skupnost in tudi novo tovarno, ki sojo zgradili tam, zato ima ljubiteljska kultura še možnosti za razcvet. J. TEPPEY Ulrike Birkhoft Kultura PESEM JE NARODOVA DUŠA Pesem že več kot šest desetletij povezuje generacije domačinov v Krški vasi. Pripoved očetov in dedov je tako ž'va, da si današnjemu rodu ni težko predstavljati večerov, ko so fantje prepevali na lesenem mostu čez Krko in ko so se okrog njih zgrinjali ljubitelji petja, predvsem pa dekleta. Ivan Prah iz ustnega izročila ve tudi za drugo priljubljeno shajališče, kjer so se v dvajsetih letih dobivali pevci, za vaško gmajno, z vrbami poraslo romantično dolinico za Krko. Tam so se fantje od nekdaj radi sestajali v poletnih nočeh. Moški pevski zbor, ki so ga uradno ustanovili 1927. 'eta, so zato poimenovali Vrbenica. Pevce je takrat strnil v organizirano skupino Ivan Kobal in pod njegovim vodstvom so redno vadili vse do druge svetovne vihre. Dobivali so se na domačijah, največkrat pa so peli pri Ajstrovih in Ogrinovih. Nastopali so doma in hodili na gostovanja. Kamor so prišli, so doživeli navdušen sprejem in to jim je vlivalo novo voljo. I wm SS Dino Campeanu ko je snoval nove načrte za nastope v domači vasi in v krajih, kamor so jih vabili na gostovanja. Prebivalstvo so Nemci odpeljali v izgnanstvo, po vrnitvi čez štiri leta pa je pesem znova oživela, vendar brez priljubljenega in požrtvovalnega pevovodje Ivana Kobala, ki je padel v boju za svobodo. Ivan Prah se spominja, da so že 1946. postavili vaščani na noge nov pevski zbor, katerega vodstvo so zaupali Francu Baškoviču, danes starosti zborovodij v občini. Ivana Kobala niso pozabili. Spomin nanj ohranja novi naziv društva, ki se imenuje poslej Kulturno prosvetno društvo Ivan Kobal Krška vas. Z Baškovičem na čelu se je moški pevski zbor znova povzpel, znova je nastopal na številnih prireditvah doma in po Sloveniji. Pel je celo na radiu Ljubljana. V prvih povojnih letih je oživela tudi dramska sekcija in pod vodstvom režiserja Prosena je uprizorila veliko odrskih del. Prvi oder za nastope so v Krški vasi dobili 1932., ko so tam zgradili gasilski dom. Gasilsko društvo je podprlo kulturno življenje kraja in s postavitvijo gledališkega odra, da je v vasi vzniknila dramska sekcija. Za delo v njej je naraščalo zanimanje iz dneva v dan in tako se je zbralo skupaj veliko dobrih, nadarjenih igralcev, ki jih je vodil režiser Jože Lovko in z njimi naštudiral več komedij, dram in spevoiger. Za vaško dramsko družino je bil program za tiste čase zelo zahteven. Uprizorili so Miklovo Zalo, Hlapca Jerneja, Vdovo Rošlinko, Divjega lovca in celo komedijo. Matiček se ženi. Na krškovaškem odru so se predstavili celo z opereto Planinska roža. Krstno predstavo je obiskal njen komponist Radovan Gobec. Uprizoritev ga je navdušila in nastopajočim vlila še več samozavesti. Takrat so igralci in pevci poželi tudi veliko hvale pri občinstvu, ki jih je za ta uspeh nagradilo z dolgotrajnimi simpatijami. Vaško kulturno idilo je prekinila druga svetovna vojna, v času, ko se je njihov pevski zbor že zelo visoko povzpel, Arheologija OKNO V ONSTRANSTVO Žareča krogla se je nad griči spuščala vse nižje, skoraj se je že dotikala vrhov dreves, postajala je vse večja in vse boli rdeča. Sence so v dolini postajale vse daljše in hlad se je pričel dvigati iz vlažne doline. Pogledi se čedalje pogosteje obračajo navzdol, v najtemnejši kot doline, kjer se steza rahlo vzpenja, se razdeli in izgine v temi podzemlja. Potk bogovom je odprta. Dvoje žrel podzemlja pričakuje svojega novega prebivalca in kliče po bogati daritvi. Oglasila se je skrivnostna pesem svečenika, zazvenele so piščali in zadonela je pesem tolkal. Napočil je čas. Sprevod se je odpravil v dolino. Tisti spredaj so nosili bakle, za svečenikom so stopali pražnje oblečeni možje, noseč na ramenih truplo pokojnika, prav tako oblečenega v najboljša oblačila in okitenega z vsem, kar mu je bilo v življenju najdražje. Drugi so za truplom nosili posode z jedmi, ki jih bo užival v onstranstvu, na povodcu so vodili mlado ovco, na pladnju kos divjačine, kajti bil je velik lovec, v posebnih lončenih posodah pa so nosili najboljše žito, ki bo šlo mogočnim vladarjem teme v slast, da bodo z naklonjenostjo sprejeli pokojnikovo dušo, prebivalcem z bregov pa podelili svojo milost. Na posebnem pladnju so nosili dokaz pokojnikove posvetne moči: lično izdelano kamnito sekiro, ki jo je znal za življenja vešče vihteti v boju in na lovu. Ko so zadnji žarki še lizali vrhove dreves na vzhodni strani doline, je sprevod že dosegel ravnico pred zevajočima vhodoma v podzemlje.fllad je vel iz žrel podzemlja in iz vlažnih tal vsenaokoli in se preselil v duše spremljevalcev. Ustavili so se pred pragom v onstranstvo. Prestopiti ta prag je bilo dovoljeno le izbranim: mrtvim in le nekaterim živim spremljevalcem. Svečenik je dal znak in sprevod se je ustavil. Nekaj baklonoscev se je postavilo pred vhod v podzemlje, ob eni od bakel je svečenik prižgal oljno svetilko, ki bo pokojniku kazala pot v temne nodmke onstranstva. Sklonjenih glav so se odpravili skozi tesen vhod. Spredaj svečenik z dvignjeno oljno svetilko, za njimi nekaj baklonoscev, nosilci pokojnika, nato pa tisti, ki so nosili njegova jedila in odličja. Drugi so ostali pred vhodom in v svečavi preostalih bakel se je na njihovih obrazih zrcalil strah, pomešan z napetim pričakovanjem. Skupina, ki je odšla v jamo, se je kmalu lahko zravnala, saj se je prostor razširil, tako da so svetlobni prameni obliznili le bližnji del sten in stropa. Pošastne migetajoče sence so izginjale v neprodirno temo, od koder je bilo slišati le zamolklo udarjanje vodnih kapelj na kamne in na nevidno vodno površino. Tam, onkraj te nepredirne teme, je bivališče mogočnega gospodarja svetlobe in teme, vode in ognja, življenja in smrti. Od njegove volje je odvisno življenje vsen teh ljudi, njihovo dobro in slabo. Svečenik je popeljal skupino do stene, kjer je bilo pod polico počivališče umrlih. Na njegov ukaz so ob steno položili pokojnika, tako da je sedel s hrbtom naslonjen ob steno, k nogam pa mu je svečenik položil najprej oljno svetilko, nato pa so mu podajali še posode z jedmi, ki jih bo užival na tej poti v večnost, njegovo najljubše orodje in orožje, nato pa so se vsi skupaj umaknili v bližino izhoda, kjer je bila že pripravljena suhljad za daritveni ogenj. Ob svečenikovi pesmi, ki je globoko odmevala v oddaljenih temnih kotičkih jame, je ogenj vzplapolal in ko so plameni predrli vrh nakopičenega vejevja, je velel prinesti darila. Ovca je še enkrat pridušeno zameke-tala, preden ji je prerezal vrat in še tepetajočo žival položil na ogenj. Zraven je položil kos divjačine, potem pa iz posebne posode na vse skupaj vsul su- V mogočnih nasutih in od vode nanesenih plasteh v skrajni notranjosti jame se skrivajo še marsikateri pomembni podatki o življenju pračloveka pri nas. hega pšeničnega zrnja, da je glasno zaprasketalo v vroči žerjavici. Iz obeh vhodov se je tedaj pojavil gost bel dim in se dvignil naravnost proti zvezdnatemu nebu. Iz ust prisotnih se je izvil pritajen vzklik. Bogovi so sprejeli daritev. PET TISOČLETIJ POZNEJE Stojimo pod ogromno kamnito kupolo, reflektorji mečejo pošastne sence na izlizane kamnite stene, v nasipu ob robu jame pa spretne roke strokovnjakov iz prsti brskajo ostanke davne preteklosti. Jama, ki jih je ohranila skozi tiočletja, sedaj pripoveduje. Drobec za drobcem, na videz nepomemben za nepoznavalca, strokovnjaku že na prvi pogled marsikaj pove, celotno podobo pa dajo najdenine šele potem, ko jih obdelajo v arheološkem laboratoriju in povežejo z drugimi izkopanimi, ki so jih našli pred leti. Nahajamo se v Ajdovski jami pod Nemško vasjo, nekaj kilometrov oddaljeni od Leskovca. Ob robu kraškega polja, obkrožena z grmičjem in nizkim drevjem, se skriva ta arheološka znamenitost, s katero bi se lahko postavljali marsikje po svetu. V sebi nosi namreč dokaze, da je bila Slovenija poseljena že v mlajši kameni dobi, domnevajo pa tudi, da je bil človek tako ali drugače v stiku z njo tudi prek antike in srednjega veka. V življenju okoliških prebivalcev je odigrala različne vloge. Raziskave kažejo, da je bila najprej nekakšno okno v onstranstvo, stikališče med življenjem in smrtjo, prag do bogov, pozneje pa tudi pribežališče in skrivališče pred sovražno nevarnostjo. Dr. Paola Korošec in arheologinja Milena Horvat, ki vodita sedanje raziskave v jami, pripovedujeta obiskovalcem o svojih odkritjih in o odkritjh arheologov, ki so prišli v jamo pred njima. Počasi zori podoba pranaseljencev te doline in medtem ko se besede strokovnjakinj izgubljajo proti visokemu stropu mogočne dvorane, domišljija splete obred, ki smo ga opisali v začetku tega sestavka. PRASVETIŠČE IN PRAPOKOPALIŠČE Naselbin pradavnih prebivalcev, ki so po domnevah živeli na bregovih okoli jame, do sedaj še niso našli. Najdbišča v jami pa veliko povedo o njih, predvsem o tem, da so verovali v posmrtno življenje, pa tudi, s čim so se ukvarjali in na kakšni stopnji razvoja so bili. Sedanje najdbe kažejo, kako je človek uporabljal jamo. Pričakovali bi namreč, da bi jo, prikladno, kot je, uporabljal za bivališče. Vendar temu ni tako. Bila je le nekakšno svetišče ter pokopališče. Vanjo so odlagali trupla svojih pokojnikov in S skrajno natančnostjo in previdnostjo se raziskovalci lotevajo ostankov ognjišč v bližini izhoda iz dvorane. Na dan prihajajo pet in več tisočletij stari ostanki zoglenelih žit, keramičnih posod in kosti daritvenih živali. Eden od vhodov v mogočno Ajdovsko jamo. Za njim odkrivajo arheologi skrivnosti tisočletne civilizacije. V jami je bilo nekoč tudi jezero. jim zraven za popotnico na oni svet dodajali hrano, posodo, osebne dragocenosti in orožje, kakor je bilo pač njihovemu stanu v življenju primerno. Hkrati je jama služila tudi kot prostor za daritvena obredja nam nepoznanim bogovom in verjetno tudi dušam umrlih. Daritve so opravljali na ognju, pepelišča pa so sledove teh darov ohranila do današnjih dni. Naistarejši doslej ugotovljeni sledovi civiliziranega življenja v jami segajo 5640 let nazaj. Ostanki zoglenelih pšeničnih zrn pripovedujejo, da so bili prebivalci poljedelci, ki so poznali že več različnih vrst žita, zoglenele najdbe kosti pa pričajo, da so imeli že domače živali, govedo in drobnico, bili pa so tudi lovci, saj so mrtvim in božanstvom darovali tudi divjačino. Natančne analize so pokazale, da so polja ponekod opustili ter za svoja žita skrčili gozd na drugem kraju. Razvite pa so bile tudi nekatere vrste obrti. Posebno zanimivo je bilo pokopavanje ljudi, če temu lahko tako rečemo, saj umrlih pravzaprav niso pokopali, ampak so jih samo položili v bolj umaknjene kotičke, pod previsne stene, lega njihovih ostankov pa kaže, da so bili v večini odloženi v sedečem položaju, le nekaj jih je bilo v ležečem. Poleg trupel so mrtvim polagali njihovo popotnico za večnost. Vsi predmeti, ki so jih dobili mrtvi za zadnjo pot, so bili skrbno izbrani in okrašeni, umrli so bili svečano opravljeni, s sabo pa so imeli tudi predmete, s katerimi je bil dokazan njihov položaj v družbi. Kraj odlaganja umrlih je bil zaznamovan ali nekako ograjen s položenimi kamni, poleg trupel pa so bile najdene tudi nekakšne oljne svetilke. Obredne ognje so kurili bližje vhodu. Najdbe kažejo, da je ajdovska jama v Sloveniji eno najbogatejših najdbišč iz mlajše kamene dobe ter trenutno najstarejše najdeno grobišče. Nadaljnje raziskave v nižjih plasteh pa bodo pokazale, ali je človek uporabljal jamo že tudi v starejši kameni dobi, torej ob sami zori človeške zgodovine. POL STOLETJA POTI V PRAZGODOVINO Že prej so domnevali, da je prazgodovinski človek obiskoval jamo, saj njena lega, v rahli vzpetinici nad močvirnim poljem, z dvema vhodoma, skozi katera človek brez težav vstopi v glavno dvorano, kar vabi k temu. Akademik profesor dr. Srečko Brodar je že leta 1938 poskušal domneve o prisotnosti pračloveka v jami tudi znanstveno utemeljiti. Napravil je nekaj sondiranj, njihova analiza pa je te domneve potrdila. Gradivo je leta 1953 obdelal prof. dr. Josip Korošec in na podlagi ostankov najdene keramike ugotovil, da gre za pomembno najdišče, s čimer se je Slovenija pridružila deželam, za katere je bilo znano, da so bile naseljene že v mlajši kameni dobi. Zaradi pomanjkanja denarja se resnih raziskav Ajdovske jame vse do leta 1967 niso lotili, pa tudi takrat ni bilo možno jame docela raziskati. Bilo pa je dovolj, da je prof. Paola Korošec, ki pri raziskavah sodeluje še danes, ugotovila, da je bila jama ob svojem času pomemben sakralni objekt. Nadaljnje raziskave, ki jih od leta 1982 naprej sistematično vsako poletje opravljajo znanstveni sodelavci, arheologi, umetnostni zgodovinarji in študentje, so to potrdile. Raziskave so vsekakor pomembne za vso Slovenijo in za znanost o življenju pračloveka nasploh. Ne gre pa prezreti pomena Ajdovske jame s kulturnozgodovinskega in turističnega vidika tudi za ožjo okolico najdišča, za krško občino. Poleg Posavskega muzeja, raziskovalne skupnosti in kulturne skupnosti so se v raziskovanje vključile tudi delovne organizacije, ki so z materialno pomočjo olajšale in pospešile raziskovalno delo. Ko bodo raziskave čez nekaj let zaključene, pa jih čaka še pomembno delo. Dragoceno jamo bo treba primerno opremiti in zaščititi, napraviti primeren dostop in jo ponuditi široki domači in tuji javnosti na ogled, tako kot s tako častitljivimi kraji počno drugod po svetu. Šele tako bo okno v prazgodovino in edinstveno okno v onstranstvo, kije sedaj pobliže poznano le v znanstvenih in ljubiteljskih krogih, postalo obča kulturna dobrina. TONE JAKŠE VIO TOZD Center za izobraževanje in kulturo TREBNJE, Kidričeva 2 telefon: 44-183, 44-558 VPISUJE od 25. avgusta do 15. septembra 1988 vsak dan od 8. do 16. ure, razen sobote 1. v OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE (6., 7. in 8. razred) 2. v PROGRAME STROKOVNEGA in SPLOŠNEGA IZOBRAŽEVANJA — tečaje: skladiščnega poslovanja za voznike viličarjev za upravljalce avto dvigal za upravljalce mostnih dvigal za upravljalce težke gradbene mehanizacije strojepisja knjigovodstva krojenja in šivanja gospodinjstva in kuhanja 3. v JEZIKOVNE TEČAJE (začetne in nadaljevalne za otroke in odrasle) — nemščine — angleščine — ruščine 4. v TEČAJE RAČUNALNIŠTVA — osnovni tečaj (za vodilne delavce, vodje oddelkov, administrativne delavce) — delo s preglednicami LOTUS 1-2-3 — začetni in nadaljevalni tečaj dBASE III + 5. za OZD organiziramo seminarje in tečaje — varstva pri delu — kontrola kakovosti — druge oblike dopolnilnega izobraževanja, izpopolnjevanja ter prekvalifikacije po dogovoru z OZD Podrobne informacije lahko dobite po telefonu ali osebno na gornjem naslovu. RAZPISNA KOMISIJA OBČINSKEGA SEKRETARIATA ZA NOTRANJE ZADEVE IN OBČO UPRAVO KRŠKO RAZPISUJE prosta dela in naloge - OSKRBNIK PREMOŽENJA POGOJI: 1. končana triletna srednja šola — tehniške smeri 2. tri leta delovnih izkušenj 3. zaželen izpit za kurjača Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v osmih dneh kadrovski službi skupščine občine Krško. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. m IMV Novo mesto TOZD Tovarna opreme Mirna vabi k sodelovanju delavce za opravljanje del in nalog šivanja prevlek in zaves v oddelku šivalnice Pogoji: končana šola za konfekcionarje, IV. stopnja zahtevnosti oz. skrajšani program, delovne izkušnje na področju šivanja. Obenem vabimo k sodelovanju delavce naslednjih profilov: 1. dipl. inž. ali inž. konfekcijske tehnologije, 2. dipl. inž. ali inž. strojništva za področje tehnologije in brizgane plastike, 3. dipl. ekonomist ali ekonomist za področje planiranja in izdelave analiz. Pisne ponudbe naj pošljejo kandidati v 8 dneh po objavi na zgornji naslov. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi. DRUŽBOSLOVNA IN EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA NOVO MESTO objavlja razpis za šolsko leto 1988/89 za vpis v oddelke za izobraževanje ob delu: 1. v 1., 2. in 4. letnik programa za poslovno-finančno in trgovinsko dejavnost, smer ekonomski tehnik in v 1. letnik smeri prodajalec in trgovinski poslovodja 2. v 1. in 2. letnik programa za administrativno dejavnost, smer administrator 3. v 4. letnik programa za administrativno dejavnost, smer upravni tehnik (za absolventke administrativne šole). Prijave za vpis, kolkovane s kolekom za 200 din, naj vlože kandidati v tajništvu šole najpozneje do 23/9-1988 skupaj s prilogami: — spričevalo o končanem 8. razredu osnovne šole, — izpisek iz rojstne oziroma poročne matične knjige, — potrdilo o zaposlitvi. Sestanek z vpisanimi slušatelji bo v prostorih Družboslovne in ekonomske srednje šole Novo mesto, Ulica talcev 3/a, dne 26/9-1988: ob 16. uri za slušatelje, vpisane v 1. letnik ob 17. uri za slušatelje, vpisane v višje letnike. DRUŽBOSLOVNA IN EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA NOVO MESTO ULICA TALCEV 3/A objavlja prosta dela in naloge snažilke za nedoločen čas — poizkusno delo 3 mesece Kandidati naj pošljejo prijavo v 15 dneh po objavi na svet delovne skupnosti Družboslovne in ekonomske srednje šole Novo mesto. priloga dolenjskega lista r iz izložbe LJUBEZENSKE PO STARI ŠEGI Zbirka Ko so nageljni dišali je deseta pesniška knjiga slovenskega pesnika Marka Kravosa iz Trta in tretja, v kateri ima likovni ustvarjalec ravnotežen del. Motive pesmi v tej knjigi, ki je izšla nedavno v zbirki Vrba pri Prešernovi družbi, je upodobil akademski slikar Klavdij Palčič, tudi s Tržaškega. Knjiga je bila natisnjena v 3000 izvodih, torej v izjemno visoki nakladi za pesniško zbirko. Za tako naklado pa se je založnica Prešernova družba bržkone odločila zavestno in v prepričanju, da to skupno Kravosovo in Pa-Ičičevo delo ne bo obležalo na policah. Vzrok za to ni nekakšna založniška špekulacija ali pro-težiranje avtorjev, ker sta pač zamejska Slovenca, temveč je glavni razlog že sama knjiga, pesmi in ilustracije, ki so v njej. V pojasnilu pod naslovom piše, da prinaša zbirka ljubezenske pesmi, ki jih je »po stari šegi uglasil Marko Kravos, upodobil pa Klavdij Palčič«. Pojasnilo torej nedvoumno pove, da bo bralec v knjigi resda prebiral ljubezensko liriko, a ne takšne, kakršna se piše na Slovenskem danes (ki je pri nekaterih avtorjih vsa nabita z erotičnostjo in mesenostjo), pač pa v slogu ljudskih ali ponarodelih, ko so ljubezen še simbolizirali nageljni in so bile ljubezenske izjave še vse polne ptičkov, zvezd, sončev in podobnega okrasja. Ker pa bi »akšno pojasnjevanje hitro zavedlo in pripeljalo do zmotne ugotovitve, da Kravos potemtakem samo »plonka« ljudske pesmi, moramo povedati in se zavedati, da je Marko Kravos vendarle sodoben, moderen pesnik, zato za kaj takega v njegovi zbirki vendarle ne gre. Res je samo to, da so pesmi, zbrane v zbirki Ko so nageljni dišali, starinske samo navidezno, po načinu izpovedi, sicer pa so nabite z občutjem in čustvi sodobnega človeka in temu primerno tudi prikrite s tančico humorja. Takole pravi pesnik v Dekliški, eni najboljših v celi zbirki, iz katere je tudi kaj lahko prepoznati njeno uglašenost po »stari šegi«, citiramo pa jo v celoti: »Dal mi je Bog oči, da te vidijo, / dal mi je usta, da te ljubijo, / dve zvezdi na nedra / in mesec med bedra. / Kar Bog da, / naj še ljubi ima!« O marsičem pojo te pesmi, o pušel- cu, ki ga dekle spleta za fanta, ki mora k vojakom, pa o fantu na belem konju, dekletu, ki ni roža postala, ampak je samo trava dišala, kjer je ležala, in tudi baladni motivi so v njih. Pesnik je te pesmi pisal dvajset let, vendar v zbirko ni uvrstil vseh, ki jih veže ljubezenska snov, temveč le tiste, ki so Kr«vo> figi bolj nadosebne. Po zvočnosti, obliki in besedišču se zgledujejo pri staroljudski liriki in pri starejšem poetičnem izročilu. Ravnal je povsem zavestno, saj je tako preizkušal svojo spretnost, pa tudi to, koliko in kako je mogoče nekdanje pesniške vrednosti obnoviti za današnji čas. Palčičeve upodobitve motivov posameznih pesmi (ne vseh) niso zgolj razlaga prebranega v likovnem jeziku, marveč so to popolnoma samostojne likovne interpretacije doživetij ob teh pesmih. I. ZORAN PESEM KOT DOZOREL SAD Jože Šmit še z nobeno svojo pesniško knjigo, pa jih ni narodil tako malo, ni zanetil revolucije v poeziji, še dovolj vidnega znamenja za kaj takega ni nikoli dal, še zlasti pa mu ni šlo za to, da bi pesmi prevratniško naravnaval, jih modernistično mesil do nerazumljivosti. Tega pri njem tudi ne bi mogli pričakovati, saj bi bilo kaj takega v nasprotju z njegovo človeško, predvsem pa pesniško naravo in tudi sprto z njegovim pojmovanjem poezije. Za Šmita poezija ni postavljanje besede k besedi ali pod besedo, kar se da zvenečo in nenavadno, ni torej pisanje sšmo, pač pa je poezija del pesnikovega vsakdanjega življenja. Pesnik poezije živi in, kar zapiše, je sa- mo bolj ali manj popolna ubesedi-tev tega življenja, seveda spisana po pesniškem obrazcu. Ubesedite v pride takrat, ko v tem življenju kaj tako dozori, da mora na papir. Tako kot dozori jeseni sadje na drevesu in zrelo samo odpade. Pesnik natančno ve, kdaj lahko »utrga« pesem s svojega pesniškega drevesa — ne takrat, ko so sadovi še zeleni, kisli, zagatni, ampak ko so zreli. V tem pa je tudi modrost, ki se je vsak pravi pesnik še kako zaveda. In Jože Šmit je tak pesnik. Še več, njegova zadnja zbirka, ki je nedavno izšla pri mariborskih Obzorjih, dokazuje, da pesnik ne zna samo modro čakati na dozorelost, ampak imenitno ume dozorelo sadje tudi izbirati, ga sortirati, kot temu pravimo. Tokrat je že z naslovom Vzeti kamen iz ust ovedal, kakšno poezijo bomo rali. Nekaj, česar do zdaj ni znal ali ni mogel povedati, ker ga je oviral kamen, ki se mu je zagozdil v usta. Zdaj, ko ni več ovire, lahko izpove, kar se je leta dolgo nabiralo v njem kot usedlina — spoznanja, izkustvo, trpka resnica. v Jože šmtt t|P Pove, kaj misli o svojem pesniškem poklicu in drugih (tudi sodobnih) pesnikih, potem, da je bila v njem vseskozi neka dvojnost in zakaj so ga ljudje sodili samo po eni, zgolj zunanji človeški plati, ko pa je bil ves čas tako neskončno sam, celo brez sanj. Niso ga razumeli, zato se je zatekel k drevesu, ptici, roži in pri njih iskal odgovore na vprašanja, s katerimi je pri ljudeh naleteval na nerazumevanje ali celo na molk. Nekako resigniran se je umaknil na obrobje, v človeško in pesniško osamo. Ne zato, da bi tam umolknil, dotrajal in preminil, temveč da bi v miru in tišini premislil vsa velika in drobna vprašanja 84 MOSKRICE VIH Jožeta Moškriča šteje literarna zgodovina za proletarskega pisca, podobno kot Toneta Čufarja in še nekatere, ki so izšli iz delavcev. Rodil se je 1902. v Dobrunjah pri Ljubljani v družini, ki ni poznala udobnega življenja, saj je živela le od plače, ki jo je domov nosil v ve- ips m** * 'p1 vski papirnici >že je jc- - zaposleni oce. Tudi mladi ■»—»H*/* »■■■■■■ ■».*+.m > s* m t~)0«*4+ . r j# Ah. JPC Jože je po končani osnovni šoli iskal priložnostne zaposlitve, ker pa ni dobil primernega dela, je brez vednosti gomačih odšel v Makedonijo v podoficirsko topničarsko šolo. To je bilo takrat, ko je po razsulu Avstro-Ogrske že nastala Jugoslavija. V vojski pa ni dolgo vzdržal in ko se je vrnil, se je zaposlil v Jugoslovanski tiskarni (danes Tiskarna Ljudske pravice) v Ljubljani. Ustvaril si je družino, postal član KP, deloval v kulturnih društvih, kjer je širil revolucionarne ideje, ter pisal drame in drugo. Pred vojno je bil zaradi revolucionarnega delovanja zaprt, po okupaciji Jugoslavije pa je bil najprej aktivist. 1942. je odšel y partizane, kjer pa ni dočakal osvoboditve. Ze naslednje leto, 1943., so ga ujeli domobranci in ustrelili. Po vojni je bil proglašen za narodnega heroja. Moškrič je največ pesmi napisal v zaporu, vseh, kolikor se jih je ohranilo oziroma je znanih, pa je nekaj nad 80. Medtem ko seje z dramami uveljavil že takrat, ko jih je napisal, pa je bil kot pesnik dolgo neznan, saj je večina pesmi ostala v njegovi literarni zapuščini. Veliko rokopisov je hranil v Kočevju živeči France Cankar, tiskarski delavec, s katerim se je Moškrič spoprijateljil v Jugoslovanski tiskarni, kjer sta skupaj delala, Cankar pa ie bil tudi prvi, ki mu je Moškrič dajal v branje svoje spise. France Cankar je tudi prvi izdal Moskriceve pesmi v knjižni obliki. V knjižici, ki je izšla v njegovem uredništvu 1963. pri Kočevskem tisku — »ob 20-letnici tragične, a herojske smrti Jožeta Moškriča in ob 20-letnici zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju« —, je bilo 35 izbranih pesmi. Knjižica, kjer je Cankar v spremni besedi tudi poudaril, da je Moškrič bival na Kočevskem ieta 1942 pred roško ofenzivo, je medtem že zdavnaj pošla. Čedalje bolj pa se je kazala potreba, da izide v knjižni obliki celotno Moškričevo delo. Te naloge se je lotil literarni zgodovinar in kritik Milan Dolgan. Leta 1984 je izdal Mošk-ričeva dramatska besedila, obenem pa začel raziskovati tudi Moškričevo pesnisko zapuščino. V ta namen je leta 1982 v Kočevju obiskal takrat še živečega Franceta Cankarja, dobil od njega še zadnje rokopise, obenem pa njegov navdušeni pristanek, da se loti tudi Moskričevih pesmi in jih izda v knjigi. Knjiga je nedavno tudi res izšla in sicer s preprosti m .naslovom Jože Moškrič: Pesmi. Posebej velja omeniti, da so njen izid ob .n 'iLtAi, f k lit K**:**#* M ^ <♦*** . L« ^ \ * ■ -V v ||h &*.#*** 9* —Mh-rjp* A«**"''*'* Vam* jt« X 65», h'j y,v\v fM tvl* H •ii1> ^ iiV.il hx V gmotni pomoči Kulturne skupnosti Slovenije omogočili nekateri lokalni dejavniki iz Ljubljane in okolicej zlasti še Papirnica Vevče in Tiskarna »Jože Moškrič«, kjer so knjigo tudi natisnili (v 1500 izvodih). Urednik Milan Dolgan je v knjigo vključil 84 Moškričevih besedil in jih smiselno oziroma vsebinsko razvrstil v šest ciklov: Svobodnjaške, Ljubezenske, Delavske, Jetniške, Družinske in Domovinske. Pesmi izpričujejo enkratno, izvirno pesniško doživljanje objektivne resničnosti, projicirane tudi skoz pesnikovo politično zavest. Pesnik je zaživel s trenutki veličine časa in boja, pa se izpovedal tudi v človeški skromnosti, celo kar majhnosti ob grozi spoznanja fašistične apokalipse, ki je takrat gazila tudi Slovence. Moškrič je skoz pesniška dela prikazan kot neposreden izpovedovalec doživetij v času in prostoru, kot takega pa ga je urednik — s spremno besedo — poskusal uvrstiti tudi v splošni ustvarjalni tok slovenske poezije v letih pred zadnjo vojno in opozoriti tudi na Moškričev prispevek k priložnostni in partizanski pesmi v prvih letih vojne. »Izpovedna moč slovenskega izročila,« beremo na ovitku, »se je z Moškričevo pesmijo venkratila v delavsko borbeno pa tudi lirično izpoved tiste kulturne žlahtnosti, ki vre iz moralnih narodovih korenin, se jih v odločilnih zgodovinskih trenutkih kar najgloblje zave in izkriči v neponovljivo, tudi disharmonično sozvočje.« Ta misel pa za-, . * "no vrednost terarne za- I. ZORAN jema in obenem izpričuje temeljno nove knjige iz Moškričeve liter puscine. življenja, vse velike in drobne bolečine, vse, kar ga radosti in pekli. Da bi lahko nemoteno živel s svojimi sanjami ali živel vsaj z mislimi nanje, če sanj ni več, pa »modroval«, kot pravi v pesmi Modrovanje: »Vse je zelo preprosto, / vse je zelo vsakdanje, / čemu ne vrnile tedaj / bi kake varljive se sanje, / kake varljive sanje, / povezane v šopek besed, / četudi jih jutri svet / imel bo za blebetanje«. I. ZORAN PEVCEVDOVOLJ, PEVOVODIJ »Življenje pevskega zbora je kot človeško življenje. Najprej ga je treba postaviti na noge, ga usposobiti, mu dati pravšen repertoar in ga izpiliti. Tako zbor zaživi polno življenje, s časom pa se prične staranje, stagnacija, ljudje postanejo utrujeni, naveličani, okupirani z drugimi obveznostmi in če zbora v tem zadnjem stadiu pravočasno ne obnoviš, mu ne daš novih moči in poleta, zbor počasi odmre.« v Tako pravi o pevskih zborih Tone Fink in lahko mu verjamemo, saj si je v svojem dolgoletnem vodenju pevskih zborov nabral že kar precej izkušenj. Čeprav je še sorazmerno mlad, je videl vzpon in padec mnogih-pevskih zborov v novomeški okolici, dokler ni prišlo do sedanjega, lahko bi rekli mrtvila, saj živi ali životari le še nekaj zborov. »Zavedati se moramo, da od amaterskih zborov ne moremo zahtevati vrhunske kvalitete, soliden nivo pa le lahko dosežemo, ampak z vztrajnim delom. Pogoj zato je seveda dober pevski material, dober pevovodja in mnogo trdega dela. Vse te tri pogoje pa je zelo težko izpolniti, zato se moramo često zadovoljiti pač s tem, kar je. Morda je bilo v preteklosti napak, da smo prirejali tekmovalne revije. Tako smo tistim, ki so ostajali zadaj, jemali voljo in pogum za nadaljnje delo. Prav množičnost in mnogoterost pa je tudi pogoj za kvaliteto.« Tone Fink nima formalne glasbene izobrazbe, saj je diplomiral na ljubljanski Filozofski fakulteti iz slavistike in latinščine, potem ko je prevzel vodenje moškega pevskega zbora v Dolenjskih Toplicah, pa seje začel izobraževati na seminarjih za zborovodje, ki jih je v Novem mestu prirejala novomeška ZKO v sodelovanju z republiško ZKS. Glasba pa je bila v njegovi družini, rodil se je v Podhosti pri Dolenjskih Toplicah, vedno živa. Oče, gozdni delavec, je rad raztegnil harmoniko, čeprav si je ni nikoli mogel kupiti, mati pa je lepo pela. Tone je naj-pej igral kitaro, učil se je igrati harmonij, sedaj igra orgle in poje tudi v ansamblu Jerko, z orgalmi in petjem pa nastopa tudi sam — kot en človek in ansambel. To mu vzame seveda veliko prostega časa. »Vse to je seveda težko uskladiti, saj imam redno zaposlitev, ki tudi zahteva več kot celega človeka. Poučujem slovenščino na pedagoški gimnaziji, latinščino na medicinski srednji šoli ter neobvezno latinščino za tiste gimnazijce, ki jih to zanima. Prav za latinščino je v zadnjem času nekoliko večje zanimanje in je res škoda, da v No- vem mestu, ki je včasih slovelo s svojo klasično gimnazijo, danes ni moč dobiti poglobljenega pouka v tem, za nekatere višje študije tako potrebnem jeziku. Kar učenci, pa še to prostovoljno, dobivajo sedaj, so le osnove,« pravi Tone in pogovor zopet zasuče nazaj k pevskim zborom. »Živeti s pevskim zborom je življenje s pesmijo in svojevrstna družabnost, ki se ji je težko odreči. Ko je zbor v Dolenjskih Toplicah po petnajstih letih zamrl, sem prevzel moški pevski zbor gasilskega društva iz Šmihela. Z njim sem sedaj že sedmo leto, zraven pa vadim še mešani pevski zbor na Slatniku. Zlasti s Šmihelčani sem dosegel raven, ki je ob taki zasedbi in takem načinu dela še možna. Za kakovostni preskok bi bilo potrebno veliko več dela, kar pa je objektivno skoraj nemogoče. In ker je ta zbor eden redkih v okolici, smo z nastopi polno zasedeni. Pojemo na različnih prireditvah v krajevnih skupnostih, na prireditvah v Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah, v domu starejših občanov, kjer nam brezplačno nudijo prostor za vadbo, zelo veliko pa tudi na pogrebih. Pomanjkanje zborovodij v Novem mestu je očitno, saj stalno dobivam ponudbe iz različnih krajev, zanimanje za ustanavljanje pevskih zborov torej je, žal pa ponudb zaradi zasedenosti res ne morem prevzeti. Še te obveznosti, ki jih imam, bom moral skrčiti. Verjetno bom moral z leti opustiti ansambel, ki požira ne samo dneve, ampak tudi noči.« Ob taki zasedenosti trpi seveda zasebno življenje, predvsem družina? »K sreči nimam drugih hobijev. Glasba mi je življenje in hobi hkrati, za glasbo pa je vneta vsa družina, zato kaže za moje delo veliko razumevanje. Žena poje v zboru na Slatniku, hčerka igra klavir, tudi sin po malem igra, čeprav je zelo zavzet s kolesarstvom, saj je med najboljšimi mlajšimi mladinci v Jugoslaviji. Tako smo precej zavzeti vsi in ni časa za negodovanje.« TONE JAKŠE Delovna skupnost skupnih služb pri VIO Osnovna šola Novo mesto razpisuje naslednja prosta dela in naloge: 1 dipl. psihologa — svetovalno delo — za nedoločen čas s sedežem na TOZD OŠ XII. SNOUB Bršljin, Novo mesto, Kurirska pot 19 1 socialnega delavca — svetovalno delo — za določen čas s sedežem na TOZD Milka šobar-Nataša, Šmihel št. 4, Novo mesto (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na delovno skupnost skupnih služb pri VIO Osnovna šola Novo mesto, Valantičevo 2. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri. 410/34 Občinska raziskovalna skupnost Novo mesto RAZPISUJE i srednjeročnega plana skupnosti za obdo1 ' O izvajanje raziskav za leto 1989 na nasledi.,..! 1. 2. na podlai 1986-19! področjih: usmerjanje družoenega razvoja: prenova mestnega jedra Novega mesta usmerjanje razvoja naselij v okviru obstoječih stavbn n zemljišč v občini Novo mesto — energije: 1. komunalna energetika v občini Novo mesto — varstva okolja: 1. ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zraka in vode v občini Novo mesto — surovin — družboslovnih raziskav — tehnološko-tehničnih raziskav Prijave raziskovalnih nalog, pripravljene v skladu s smernica skupnosti, pošljite najkasneje do 15. oktobra 1988 na nasl. Občinska raziskovalna skupnost Novo mesto, Kidričev t 3, kjer dobite tudi dodatna pojasnila (tel. 21 -820): program pojasnila v zvezi z nalogami, kjer so navedeni naslovi, pa dob: na Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovan Novo mesto, Ljubljanska 2, tel. št. 21 -040. Prednost pri uvrstitvi v program oz. sofinanciranje bodo ime naloge, ki bodo služile raziskovalcu kot osnova za pridobite magisterija ali doktorata. 405/ priloga dolenjske (2 niki. »Stokrat raje bi videla, da bi še živel in me tepel, kot pa to, da sem sama pripomogla k njegovi smrti,« je v solzah nadaljevala. In kaj se je tistega dne sploh dogajalo na kmetiji, ki sta jo že polnih 10 let sama obdelovala zakonca Trohet? Alkohol je vrsto let majal odnose med zakoncema, Jože ga je rad popil, zadnje mesece se je nacejal le s šmarnico in žganjem. Pijan je vpil in kričal na ženo, očital ji je nezvestobo, tudi tepel jo je. Marica je vse to molče prenašala, v njej pa se je nabiral gnev. Tudi tistega usodnega 7. decembra je Jože preveč pogledal v kozarec. Sredi dopoldneva je bilo, ko je ženo pričel zmerjati in ji groziti. Ta se mu je hotela umakniti, odšla je iz hiše, to pa ga je verjetno še bolj razkačilo. Pograbil je gnojne vile in stopil za Marico. Zbežala je mimo gnojne jame, Jožetu pa je ob njej spodrsnilo, da je padel v gnojnico. Kdove, kaj se je takrat dogajalo v Marici, da sp je odločila pograbiti grablje. Sama je povedala, da je hotela vsaj za hip videti, kako mož trpi, hotela mu je vrniti vsaj malo tistega, kar je on dan za dnem prizadejal njej. Z grabljami mu je zato glavo potiskala v gnojnico, hotela je, da se je napije. A je njeno maščevanje trajalo predolgo. Ko je grablje umaknila in možu ponudila roko, da bi ga izvlekla iz jame, je spoznala, kaj je storila. Vsa prestrašena je odvrgla grablje in pričela teči. Ustavila se je šele pri sosedih. Rdeča v obraz in objokana jim je povedala, da je doma spet nekaj narobe, da ji mož grozi. Ni zbrala dovolj poguma, da bi priznala resnico. Vse do 15. ure je bila pri sosedih, pri njih tudi kosila, vmes pa razmišljala, kaj storiti. Naposled se je domislila in s seboj na dom povabila tudi 15-letnega sosedovega fanta, češ, naj njenemu možu odnese čevlje, da mu jih bo popravil. Doma nista našla nikogar, Marica se je delala, kot da tudi ona išče moža, odšla je pogledat celo na podstrešje. Nato je fanta zvabila, naj pogleda še proti hlevu, kamor je pot vodila prav mimo gnojnične jame. Jožeta je seveda našel v njej, na videz presenečeno in prizadeto Marico pa ]e fant poslal k njegovim domov. Marica je tistega dne tudi miličnikom ter preiskovalnemu sodniku in tožilcu trdila, da z moževo smrtjo nima nič opraviti. Dajo je zasledoval z vilami in da je pred njim zbežala k sosedom, je trdila. Vest in občutek krivice pa sta čez noč naredila svoje, resnica je prišla na dan že čez dvanajst ur. Naslednjega dne je preiskovalni sodnik zoper Marico odredil pripor, po treh dneh pa je bila izpuščena domov. Sojenje je bilo 4. junija prihodnje leto. Senat ni imel težkega dela, tehtal je le, koliko naj vse olajševalne okoliščine znižajo kazen; naposled se je odločil in Marico obsodil na 4 leta strogega zapora. Začuda je bilo tokrat vrhovno sodišče, kamor se je Marica pritožila, drugačnega mnenja, menilo je namreč, da v Novem mestu niso dovolj upoštevali vseh olajševalnih okoliščin, predvsem pa trpljenja, ki ga je morala Marica prestajati ob pijanem možu, kar sta navsezadnje potrdila tudi sinova. Kazen ji je znižalo na 2 leti in 6 mesecev zapora, 20. februarja prihodnje leto pa vnovič ustreglo prošnji za izredno omilitev kazni. Dogodek je Marico namreč hudo prizadel, 64-letni ženici se je zdravstveno stanje slabšalo iz dneva v dan, zato so ji kazen vnovič znižali na 2 leti zapora. Še isto leto, 30. decembra, pa so jo iz kazensko-poboljševalnega doma IG pustili na pogojno svobodo. B. BUDJA Takole je v svojo beležko 7. decembra pred enaindvajsetimi leti zapisal preiskovalni sodnik novomeškega okrožnega sodišča: »Namestnik javnega tožilca mi je danes ob 19.45 sporočil, da so našli v Gornjem Grebenu 3 v gnojni jami ležečega mrtvega posestnika Jožeta Troho. Oba s tožilcem sva se nemudoma odpravila na kraj dogodka in tam v hiši na deski našla popolnoma golega moškega, za katerega je ženska ob njem pojasnila, da je to njen mož Jože, sicer izučen čevljar. Povedala je, da je . moža našla okoli 15. ure mrtvega v gnojnični jami blizu hleva in da so ga slekli zato, ker je imel oblačila prepojena z gnojnico. V hišo je takrat vstopil tudi uslužbenec U J V, ki je že opravil prve poizvedbe. Pojasnil nama je, da obstaja sum, kako je Jožeta nekdo pahnil v gnojnično jamo, in da obstaja celo možnost, da je to storila njegova žena Marica, s katero sta že nekaj let živela v nenehnih prepirih in prerekanjih. Ko smo si podrobneje ogledali golo truplo, je bilo na prsih pod bradavicami opaziti dve za otroško dlan veliki in precej globoki kožni odrgnini. Po tem je bilo moč sklepati, da je Jože močno padel na prsi, saj sta bili rani očitni navzlic temu, da je imel na sebi oblečeni dve spodnji majici, srajco, pulover, suknjič in predpasnik. Odredil sem obdukcijo trupla, domačim pa dovolil, da oblačila operejo, osušijo in zlikajo.« Dvomi o sumljivi smrti Jožeta Trohe niso trajali dolgo, zgodba je bila v celoti pojasnjena že naslednjega dne. »Oddahnila sem si, ko sem videla moder avto pred hišo in miličnika, ki sta me povabila, da sedem v vozilo in se z njima odpeljem v mesto. Vest me je preveč grizla,« je kasneje preiskovalcem pripovedovala Jožetova žena Marica, ko so ponjo naslednjega dne prišli novomeški milič- Pričujoči zapisi temeljijo na resničnih dogodkih, ki so pred tremi in več desetletji razburjali dolenjsko javnost, le osebe in kraji v njih so, ker so glavni junaki povečini že pošteno odslužili svojo kazen, izmišljeni. GRABLJE POMAGALE USODI OSTANITE DVORJANI, NE MEŠČANI Dolina ob zeleni Krki med Sotesko, Dvorom in Žužemberkom je biser dolenjske pokrajine, za mnoge žal premalo poznan. Kot da bi se ob koncu prejšnjega stoletja začela školjka z biserom počasi zapirati, tako je z leti upadal njen gospodarski in kulturni pomen ki je segal daleč prek meja naše ožje domovine. Šele zadnja leta se gospodarstvo in z njim življenje počasi vrača v dolino, nekdanjega pomena in slovesa pa verjetno nikoli več ne bo doseglo. Vse premalo znamo poudariti bogato gospodarsko in kulturno zgodovino teh krajev, skoraj nemočni opazujemo, kako propadajo njegovi pomniki, oba gradova, soteški in žužemberški, pa ostanki mlinarstva, žagarstva, gozdarstva in železarstva, dejavnosti, ki so bile včasih hrbtenica življenja te doline. Počasi izginjajo tudi ljudje, ki so bili še žive priče gospodarske moči in zatona te doline. »Moj oče je bil obratovodja na žagi v Soteski, ki jo je imel od graščaka Auersperga v najemu Javornik. Le-ta je billastnik tudi žage na Dvoru,« pripoveduje upokojenka Ana Može, ki je bila rojena ob začetku prve svetovne vojne v Soteski, sedaj pa živi v stanovanju nad Merkatorjevo trgovino na Dvoru. Od tukaj je lep pogled na sotesko Krke tam spodaj, na ribogojnico in na zelene gozdove na drugi strani. »Očeta so poklicali v vojsko in kmalu seje za njim v Galiciji zabrisala vsaka sled. Šele leta 1924 je mati preko oglasa v Dolenjskih novicah od nekoga očividca izvedela, da je oče zbolel, bil prepeljan v bolnišnico in ob ruskem napadu v njej zgorel. Tako ga je lahko oklicala za mrtvega, kot vojna vdova pa je dobila malo trafiko na Dvoru, s katero se je za silo preživljala. Prej je morala na žagi zlagati deske, da je lahko z najnujnejšim oskrbela dva majhna otroka, mene in še mlajšega brata.« Na Dvoru, kamor se je družina preselila, je bilo v tistem času bogato kulturno življenje. Ana se spominja številnih kvalitetnih gledaliških predstav, ki jih je prirejala tamkajšnja igralska skupina, spominja se pevcev in aktivnega dela društva kmečkih fantov in deklet. Duša vsega kulturnega življenja je bil učitelj Ciril Dekval, ki je šel močno na živce vodji klerikalnega gibanja v dolini, žužemberškemu župniku Gnidovcu. Kadar je zmagala klerikalna stranka, je moral učitelj zapustiti Dvor in oditi na službovanje v Ambrus, ko pa so zmagali naprednjaki, se je lahko zopet vrnil, dokler ni končno zapustil doline in se preselil v Mozelj, od koder je odšel k partizanom. T udi Ana je začasno zapustila dolino in se zaposlila kot mlada trgovka v Ljublajni. Vrnila se je šele leta 1945, tik pred koncem vojne. Tu se je kmalu poročila s trgovcem Dušanom Možetom, s katerim se je poznala že petnajst let. Dušan je bil najmlajši sin iz premožne družine kmetov in trgovcev. Njegov oče je prišel kot dacar s Primorskega ter kupil od Aursperga večjo stavbo, v kateri so včasih stanovali železarski delavci, žagarji in gozdarji, v njej pa so bile tudi druge dejavnosti. Odprl je trgovino, ki jo je pozneje prevzel Anin mož. Ana se je ukvarjala predvsem s kmetijstvom in gospodinjenjem. Mož je skozi vso vojno sodeloval s partizani, zato je po vojni lahko obdržal trgovino, ko pa je prišlo do splošne nacionalizacije, je ostal v njej kot poslovodja vse do upokojitve. »Vedno je bil dobre volje in poln hudomušnih domislic,« se spominja Ana. Ko so se po vojni prebivalci množično odseljevali v mesto, jih je dražil, češ, kaj se selite v mesto, kjer boste postali navadni meščani, ostanite tukaj, kjer ste dvorjani. Kot krajevni aktivist je vedno delal za napredek kraja in v veliko veselje mu je bilo, ko se je izseljevanje zaustavilo in se je začel Dvor z novimi gradnjami zopet širiti.« Ana je sedaj že nekaj let vdova in ima pokojnino po možu. Veliko bere, pa tudi dela ji sicer nikoli ne zmanjka. Če ne drugo, so ji v veliko zadovoljstvo vnučki. Štiri ima, tri po sinu, ki je profesor glasbe v Novem mestu, in eno vnukinjo po hčerki, ki živi v Ljubljani. Ko se pogovarjava ob prijetno dišeči dopoldanski kavici, pride k babici najstarejši vnuk Iztok. Pravi, da se gre kopat v »taljansko krnico«. »Ja, vidite,« pripoveduje Ana, »tukaj na Dvoru in v vsej dolini je bilo včasih prebivalstvo zelo pisano. Bilo je veliko Nemcev pa Čehov in Italijanov, ki so delali na žagah, v železarni, v gozdu. Eden od Italijanov je v globoki krnici nad jezom pri kopanju utonil. Od takrat ji pravimo taljanska krnica. Menda je zelo globoka, nekateri menijo da celih 24 metrov, v njej je obilo navlake še iz vojnih časov pa tudi novejših odpadkov. V dolini je čedalje več mladih družin, ki že dobivajo zaslužek doma ali pa se vozijo na delo v mesto. Oživlja tudi kulturno delo. Čas bi že bil, da bi našo dolino, nekdanje življenje v njej in kulturne spomenike, kolikor se jih je še ohranilo, bolje predstavili turistom in drugim, ki jih to zanima.« TONE JAKŠE NAGRADA V BREŽICE Med poslanimi pravilnimi rešitvami 31. nagradne križanke (tokrat je bilo poslanih nekaj manj rešitev, kar kaže, da ste še vedno na dopustu, nepravilnih rešitev pa je bilo nekaj več) je žreb izbral rešitev, ki jo je poslal VIKTOR SUNČIČ iz Brežic. Za nagrado bo prejel roman Nikole Cvetica »Čemerna«, ki gaje leta 1986 izdala Prešernova družba v Ljubljani. Dogajanje romana sega v čase NOB. Rešitve današnje križanke pošljite najkasneje do 8. septembra na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto s pripisom KRIŽANKA 33. REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 31 SENNA, KOMA, KEAN, IVER, ODJAVNICA, NOE, AKTER, FORMULA ENA, A, EMA, BEVK, LYON, SCOTT, PN, ARS, PLEŠA, STO. STEKLOST, OK1S, SOBA, SAVŠČICA, ONAN, TROJA, AN. Trpljenje odpira pot k človeku. Edina nagrada, ki jo človek prejme za resnično življenje — za trpljenje — je smrt; a je največja mogoča nagrada, kajti smrt so edina vrata v življenje. T. KERMAUNER Spomin je zakladnica, ki jo življenje nanaša kot velika voda. D. LOKAR NAGRADNA KRIŽANKA 33 NEKDANJI ■rodov! N ITALUll SESTAVIL IJ. UOIRl JE7ER0 ITetiopuI UGLAJE NOST NEVESTINO |premo?e1 NJfc/NIHAJO-CE TELOr MERSKA {nota za| POSPEŠEK/ EjLOZOFj NAUK DOMAČE K IMEl MESTO NA ISlCILIjfl LOVSKA NAPRAVA] fr ZVEN/ TRENUTEK IslovH POSVETNE ISA PESNfl ŠTVA/KEM. ■simboli ZA BARIJ ZEV/AVT. [oznaka! Novega SADA ČETVERO- KOTNIKI Starajoča se stara celina Nerazviti svet se otepa z veliko rodnostjo, razviti pa jo nujno potrebuje — Neuspešen boj Ferrari sanjal, da bo Ferrari Rdeči avtomobili s črnim žrebcem na zadnjih nogah so življenjska filozofija in vera milijonov Italijanov — Avtomobile je izdeloval zato, da je lahko dirkal Pred dnevi je v starosti več kot 90 let umrl Enzo Ferrari, znani avtomobilski konstruktor, vodja Scuderie Ferrari, popularno in iz spoštovanja imenovan tudi Commendatore. Voziti v formuli 1 za črnega na zadnje noge postavljenega žrebca je bilo vedno nekaj posebnega. »To je kot papeževo vabilo,« je pred kratkim v Budimpešti komentiral voznik Nigel Mansell, ko je priznal, da bo prihodnjo sezono vozil za Scuderio Ferrari. »Ferrari so sanje vsakega voznika formule 1,« je rekel Anglež, »kdor dobi tako vabilo, prekine pogodbo in gre vozit za starca. Žal mi je, da ga verjetno ne bom spoznal, ker je hudo bolan«. In res ga ni. Enzo Ferrari je nekoč izjavil, da sta bila samo dva voznika boTjša od njegovih avtomobilov: Tazio Nuvolari in Stirling Moss. Vse svoje dirkače je imel enako rad, očetovsko pa je bil navezan na Gillesa Villeneuveja. Stirling Moss je izjavil, da ni noben Fer-rarijev voznik umrl zaradi okvare na bolidu, čeprav je Commendatore poslal več pogrebnih vencev kot vsi drugi konstruktorji skupaj. V njegovih rdečih bolidih so umrli Luigi Musso, Eugenio Castellotti, Peter Collins, Wolfgang von Trips in Gilles Villeneuve. Ne zaradi tehnične napake na vozilu, ampak zaradi velike napetosti, ki vedno vlada v moštvu Ferrarija. Kajti to moštvo je življenjska filozofija in vera milijonov Italijanov, ki navijajo samo za rdeče avtomobile. Ne glede na to, kdo jih vozi. Resnica je namreč ta, da je v drugih ekipah več italijanskih voznikov kot v Scuderii. Jacki Stewart, leteči Škot, je eden od redkih, ki so odbili Ferarijevo vabilo. »Bil sem impresioniran nad ponudbo, vendar nisem pristal. Ni mi bila všeč njihova politika. Ferrari je italijanska norost, vse delajo v zanosu in nekakšnem snu. Moštvo je nenehoma živčno, Enzo namreč zahteva več, kot je mogoče storiti.« Avstrijec Niki Lauda je Ferrariju prinesel dva naslova svetovnega prvaka. Kljub temu je izjavil, da je bila nervoza v moštvu komajda znosna. Vsi so vse vedeli in vsak mesec je bil sestanek pomiritve. Kljub temu se Lauda svoje italijanske avanture spominja kot ene najlepših v svojem življenju. Zanimivo je, da seje vsa ta živčna napetost v Ferrarijevem moštvu polnila in praznila brez navzočnosti gospodarja. Enza Ferrarija ni bilo na dirke več kot 30 let, vse od smrti svojega sina Dina, ki je pri 24 letih umrl od levkemije. Ne glede na fizično (ne)navzočnost pa je popolnoma jasno, da je Commendatore vedel za vsako podrobnost in daje lahko le on vlekel strateške poteze. »V igri, ki jo je vodil Enzo, nikoli ni bilo fair playa,« je rekel Caroll Shelby, ameriški avtomobilski konstruktor in nekdanji dirkač. »Bil je hladen gospodar, ki je zaradi svojih ciljev izkoristil vse in vsakogar. Vedno je naredil to, kar mu je narekovalo srce, to pa je bilo predvsem zanj.« Ferrari je znan tudi po proizvodnji vrhunskih športnih avtomobilov. Te je delal zato, daje lahko dirkal v formuli 1. Doslej je bilo narejenih okoli 40.000 avtov z značko črnega žrebca. Seveda so zelo dragi, kdo hoče imeti ferrarija, mora na dolarski ček napisati 6 številk. Ferrarijevi avtomobili so bili in so še vzor za tovarne, kot so Lotus, Lamborghini, De Lorean, Pontiac. Ferrarijevi rdeči jekleni žrebci so bili vedno bolj eksotični kot nemško perfektni Porsche in bolj vznemirljivi kot angleška klasika v podobi Rols Roycea in Aston Martina. Predvsem pa so bili ferrariji vedno najhitrejši. Precej star model ferrari GTO ima recimo 400 KS, od nič do 100 km na uro pospeši v 4,8 sekunde, naj višja hitrost je 303 km na uro. V ZR Nemčiji tega skoraj veterana komaj dobite za 300.000 mark. Po Ferrarijevi smrti pričakujejo, da Fiat, ki drži v svojih rokah 50 odstotkov delnic, ne bo spreminjal imagea, ki ga je ustvaril prekanjeni starec, ae posebej ne zato, ker je tovarna »Ferrari« (prej bi rekli delavnica) še lani imela skoraj 12 milijonov dolaijev čistega dohodka. Bojazen, da bo vse nekoliko manj ekskluzivno, pa nedvomno obstaja. Najbolje je to izrazil Andrew Cohen, ameriški zbiralec ferrarijev. »Odkar ima zraven prste Fiat, ferrariji niso več tako vznemirljivi. Upam, da Fiat ve, kaj dela«. Lepotec, ki gre ta hip po svetu najbolj v promet, je ferrari testarosa, predzadnji model tovarne iz Modene. Njegova tovarniška cena je 136.000 dolarjev. Kot že rečeno, je Enzo Ferrari delal avtomobile zato, da je lahko dirkal. Osvojil je 93 zmag v formuli 1, devet vozniških in osem konstruktorskih naslovov prvaka sveta. To je več kot kdorkoli doslej. Precejšen del življenja Enza Ferrarija je bil povezan s Fiatom. Tam je po prvi svetovni vojni dobil tudi svoje prvo delo. Ferrari je bil tudi dirkač. Na slavni Targa Florio je bil nekoč celo deveti, nekoliko nadpovprečnega voznika pa je odlikovalo zelo nadpovprečno tehnično znanje. To je znal ceniti Alfa Romeo, kamor so ga vzeli za poskusnega voznika. Kmalu je napredoval do položaja glavnega inženirja. Takrat, leta 1929, se je odločil, da bo osnoval svojo tovarno. Scuderia Ferrari v Modeni. Fašisti so ga leta 1938 prisilili, daje prodal tovarno in se vrnil v Alfa Romeo, kjer je bil vodja dirkaškega moštva. Leta 1940 se je spet osamosvojil in napravil lastni dirkalni avto. Niso mu dovolili dati ime ferrari, zato gaje imenoval »815«. Med drugo svetovno vojno je Enzo Ferrari izdeloval letalske motorje, vse do 1944, ko so zavezniki zbombardirali tovarno. Prvi pravi uspeh je Ferrari dosegel leta 1951 v tedaj ustanovljeni formuli 1. Takrat je vozniku Froilanu Gonzalesu uspelo premagati Alfa Romeo na Grand prixu v britanskem Silversto-neu. Omenili smo že, daje Ferrari pokopal več dirkačev kot katerakoli druga ekipa. To je bil tudi eden izmed vzrokov, da dolga leta ni novačil italijanskih voznikov. Najhujši udarec pa je dobil, ko mu je umrl obetajoči sin Dino, po katerem so kasneje imenovali številne modele in motorje. Ferrari je bil bolan že več let, junija letos je bil že tako slab, da ni mogel vstati s postelje in pozdraviti papeža Janeza Pavla II, ki je ob 90-letnici slavnega konstruktorja obiskal tovarno Ferra- ri. Commendatoreja so pokopali dan po njegovi smrti v krogu najožje družine. Novico, da ga ni več, so sporočili po pogrebu. Ko se Enza Ferrarija nekoč vprašali, ali je zadovoljen s svojim življenjem, je odgovoril: »Jaz sem samo eden od tistih, ki so sanjali, da bodo Ferrari«. (Vir: AMS) Bolezen umazanih rok Na dopustu kaj lahko zbolimo za seroznim meningitisom V poletnih mesecih se življenje kar spremeni, posebno takrat, ko ljudje krenejo na dopuste. Ljudstvo se seli iz tovarn na plaže in iz pobeljenih stanovanj sredi zatolih mest pod pisane platnene strehe v prijetnih gozdičkih. Vendar lepe počitnice premorejo tudi kako temnejšo plat. Poleti, ko ljudje živijo v šotorih, prikolicah ali na kak drug nevskadnji način, lahko bolj kot sicer — zbolijo. V dopustniških začasnih bivališčih, kjer je običajno manj vode, se človeka kaj lahko poloti katera od bolezni umazanih rok. Mednje gotovo sodi serozni meningitis. Ni si brez razloga prislužil oznake znanec umazanih rok, saj prihajajo virusi, ki ga povzročajo, v človekovo telo skozi prebavila. Bolnik virus izloči z blatom ter iz nosne sluznice in iz zgornjega požiralnika, sicer pa človek zlahka stakne virus. Bolezen se prenaša tako z neposrednim stikom z bolnikom ali zdravim klice-noscem kot z dotikanjem okuženih predmetov. Povzročitelji seroznega meningitisa po podatkih strokovnjakov radi domujejo v lužah in odpadnih vodah. Domnevajo, da jih lahko prenašajo tudi muhe, ščurki in drug mrčes, čeprav za to nimajo dokazov. Ko virus vdre v človekov organizem, so lahko pri bolniku različne reakcije. Se-rozm menigitis kar v dobri polovici primerov poteka v lažji obliki, ko pride samo do nekajdnevnega zvišanja temperature, driske in dihalnih motenj. Komplikacije, kot so dolgotrajnejši glavobol, razdražljivost in nespečnost, slabijo bolnika le redko. Trajnih posledic serozni meningitis navadno ne povzroča; od dvesto bolnikov umre eden. Najpogosteje zbolijo otroci med 4. in 9. letom starosti, in sicer zboli dvakrat manj deklic kot dečkov. V puberteti je ženski spol bolj na udaru povzročiteljev seroznega meningitisa kot moški. Akutno obolenje se vleče okrog deset dni. Pri nekaterih bolnikih lahko pride v tem času do delnih ohromitev in vnetja možganov, vendar so posledice tega redke. Da pozornost kljub temu ni odveč, pove podatek, da je v letošnjih sedmih mesecih zbolelo za meningitisom 435 ljudi, kar je 133 odstotkov več kot lani v tem času. V novomeški regiji so zabeležili letos 52 obolelih, v ljubljanski pa kar 132. Dirka puščavskih ladij V Avstraliji 2.085 milj dolga dirka s kamelama-Osiptelmiovalcev Kdo ne pozna kolesarskih tekmovanj, cestnohitrostnih preizkušenj motoristov, dirk formule 1, konjeniških tekem! Take prireditve je moč videti tudi pri nas, če že ne v živo, pa vsaj prek malih zaslonov. Vendar pa širom po svetu pripravljajo vrsto nam manj znanih tekmovanj, ki jih vidimo redko in zanje celo slišimo le včasih. Nenavadnih rekordov željni uživajo ob dirkah polžev, ob ravsanju razdraženih petelinov in še katerih manj množičnih »športih«, ljubitelji poskočnosti večjih živali pa med drugim pripravljajo tudi dirke kamel. O eni zadnjih takih dirk poročajo iz Avstralije. Da je šlo v tem primeru zelo zares, pove podatek, da so se puščavski jahači podali na 2.085 milj dolgo pot. Zdržljivost puščavskih ladij so preizkušali v puščavi med gorovjem Ayers Rock v osrčju Avstralije in pacifiško obalo Quenslanda in če človek pozna radodarnost puščave, si zlahka dopove, da dirka ni bila med najlažjimi. To je hočeš nočeš priznaTo drug za drugim tudi precej udeležencev kamelje dirke. V začetku junija se jih je premetavalo na kameljih hrbtih skozi avstralsko puščavo le še 51, medtem ko se jih je na pot 23. aprila letos podalo 69. (Vir: Time) Lani je doseglo število prebivalstva na zemeljski obli pet milijard. Do konca stoletja predvidevajo, da bo ta številka že šest milijard. Hitro naraščanje prebivalstva je posledica povečane rodnosti in podaljšanja povprečnega trajanja življenja. V razvitih deželah je povprečna življenjska doba tudi že 71 let in več. Dejstvo je, da so družine z zelo velikim številom otrok praviloma sinonim za zelo revna okolja in da je za razvitejši svet značilna majhna rodnost. V manj razvitem delu sveta se nabira t. i. populacijska eksplozija, za katero nihče ne ve, ali jo bo glede na družbene in ekološke posledice mogoče obvladati, v bolj industrializiranem delu sveta, pa je govor o imploziji prebivalstva. Prebivalstvo razvitega sveta je doseglo prvo milijardo leta 1965, nato pa je tudi ostalo na tej ravni. Prebivalstvo tretjega sveta je doseglo tri milijarde leta 1975 in štiri do danes. Evropa postaja iz dneva v dan starejši kontinent, število rojstev vidno pada. Za primer v Italiji seje pred 50 leti rodilo 29,4 otrok na 1000 pre-bivalcv, danes se jih rodi le še 10,2. Britanska stopnja rodnosti je v šestdesetih letih dosegla vrhunec, ko seje na 1000 prebivalcev rodilo 18,8 otrok, danes pa prijoka na dan le še 13,6 otrok. Edina dežela v Evropi, ki še nima tovrstnih demografskih problemov, je Irska. Toda reprodukcijski problem ni nič manjši tudi v vzhodnem delu Evrope. Celo Demokratična republika Nemčija beleži vse večji padec rojstev, leta 1980 se jim je rodilo še približno 15 otrok na 1000 prebivalcev, po šestih letih le 13. V Romuniji pojenja število dojenčkov tako naglo, da je vlada uvedla program populacijske rasti, ki sloni predvsem na občutku patriotske dolžnosti do domovine. Prav tako skokovito pada rodnost tudi na Madžarskem. Na ničelni stopnji rasti so sedaj Italija, Danska, Velika Britanija, medtem ko so ZRN, Avstrija, Madžarska in Nemška demokratična republika že pod ničlo. Letimo v obdobje masivnih demografskih sprememb. Družinska politika je spremenljiva, demografski pojavi so dolgoročni, tako dolgoročni, kot je npr. proces uničevanja narave. Posegi države, ki nadzorujejo reprodukcijo in usmerjajo populacijsko politiko, so od države do države različni. Evropa mora nujno ustaviti hitro upadanje rojstev, če hoče znižati vse višjo starostno strukturo prebivalcev. Zahodna Nemčija trenutno šteje približno 49 upokojencev na 100 delavcev, strokovnjaki pa napovedujejo, da bo to število do leta 2010 narastlo na 74 upokojencev na 100 delavcev. Če ne bodo dovolj hitro ukrepali, bo njihov pokojninski sistem v slabih petnajstih letih odpovedal. Nekateri predlagajo, da bi leta, ki so godna za upokojitev in se po Evropi gibljejo približno povsod enako, od 55 let za ženske, do 60 let za moške, dvignili za pet let. Kot problem, ki ga povleče za sabo manjša rodnost, so tudi vse višji stroški za zdravstveno oskrbo starejših ljudi. Danes je že 12,4 odstotka zahodnoevropske populacije starejše od 65 let, čez 30 let pa bo takšnih že 18,4 odstotka. Le-ti bodo porabili 55 odstotkov vseh zdravstvenih sredstev. Na manjše število vojaških škornjev pa bodo morale računati tudi armade. Zahod-nonemško vojaško ministrstvo načrtuje, da bi v prihodnje sprejelo 15000 žensk na lažja vojaška mesta. Zakaj takšno padanje rojstev? Z izboljšanjem higienskih razmer se je smrtnost dojenčkov zmanjšala in z uvedbo socialnega zavarovanja so otroci izgubili pomen kot sredstvo zavarovanja za starost, postali so strošek. Med ostalimi dejavniki, kijih še navajajo, so: emancipacija žensk, zanesljiva kontracepcijska sredstva, ki preprečujejo nezaželeno nosečnost, legalizacija abortusa. V petih letih po letu 1965, ko so začele ženske jemati tabletke proti zanositvi, je v ZRN število rojstev upadlo za polovico, v SZ, v Ruski socialistični republiki, pa ima povprečna ženska najmanj dva splava v življenju, nekatere pa tudi do deset. Skorajda povsod po Evropi se zakonci odločajo za enega ali dva otroka. Mnogi namigujejo, daje za to kriva materialistična kultura. Starši hočejo svojemu otroku ponuditi vse, od avtomobila do potovanj po svetu, Trenutno se po Evropi trudijo, da bi z višjimi otroškimi dodatki in daljšimi porodniškimi dopusti pri ženskah zopet spodbudili večjo željo po materinstvu. V SZ, Češkoslovaški in na Madžarskem imajo že nekaj časa posebne populacijske programe, v katerih je poudarjena pomoč mladim družinam, ki so ponavadi v slabem ekonomskem stanju, prav tako dobivajo posebno pomoč neporočene, ločene ali ovdovele matere. Tudi v zahodni Evropi so začeli podobne ukrepati, dejstvo je le, da do sedaj t: programi niso pokazali še nobenega pozitivnega rezultata. j. z (Vir: Time S špageti v boj proti depresiji Presenetljivo odkritje raz-iskav v Ameriki Zdaj je tudi uradno: ni je boljše stvari na svetu proti depresiji, kot je dober krožnik špagetov. Italijani so to morda že dolgo vedeli, znanstveno potrditev in razlago pa je šele v teh dneh dal ugledni ameriški znanstvenik Richard Wurtman, docent ne-vroendokrinologije na slavnem Massachusetts Institute of Technology. Profesor Wurtman je na letnem kongresu ameriškega psihološkega združenja povedal, da so njegove raziskave pokazale, da velike količine ogljikovih hidratov takoj dvignejc raven serotonina v možganih. Za serotonin seje vedelo že prej, da vpliva na psihično počutje ljudi, voljo, apetit, sen in podobno. Poskusi profesorja Wurtmana na miših pa so pokazali na neposredno zvezo med nivojem serotonina v možganih in nekaterimi depresijami, debelostjo in predmens-trualnimi težavami. Ugotovitve na miših so potrdili še pokusi na študentih. Nove ugotovitve so prava obsodba prehrambenih navad anglosaksonskega sveta in pohvala mediteranski hrani. Profesor Wurtman je več kol tisoč zbranim ameriškim psihologon povedal natano tako: »Če bi hotel bit povsem preprost, bi iz povedanega povzel, daje krožnik špagetov najboljši. Če hočete dobro začeti dan, je najboljše zajtrkovati pecivo, opečene kruhke in sladkano kavo. Proteinski zajtrk z jajcem, s šunko in salamo ima povsem nasprotne učinke.« (Primorski dnevnik) V Lojze Cestnik: MOC USODE v Zatekel sem se v zavetje gozda na Rožniku. Med padanjem bomb po mestu sem vrezoval v lubje drevesa srce in najini imeni. V mislih sem bil v tistih dneh, ko bo vojna končana in se bova z Baruško spet videla, objela in se rada imela. Tisti dan ji bom podaril prstan, ki sem ga bil kupil in dal vanj vrezati najini imeni. Hrepenenje je tako premagovalo kruti čas. Vrtinec vojne me je potegnil v hudo preskušnjo, moral sem v pekel Dachaua. Iz tega sveta ponižanj, terorja, morije, grozote in smrti sem se vrnil v opus-tošeno domovino, ko so se razpršili preteči temni oblaki vojne in je na obzorju zasvetila svoboda. Vrnil sem se iz smrti v življenje. Tudi v dneh groze in trpljenja me misel na Baruško ni zapustila. Pogosto sem bil v mislih z njo, begal sem v spomine na srečne mlade dni. In ko je prišla svoboda, sem začutil silno hrepenenje, da Baruško poiščem. Nekega dne sem trdno sklenil, da odidem na pot. Navsezadnje me je k temu vezala tudi davna obljuba, ne samo nepo-tešeno hrepenenje. Predno sem šel na pot, sem odšel v gozd, da bi še enkrat videl drevo, na katerega sem vrezal najini imeni. Čeprav nisem vraževeren, me je globoko potrlo, ker drevesa nisem mogel najti. Slutnja mi je govorila, da tudi Baruske ne bom. A pregnal sem zlo slutnjo. Raje sem se predajal mislim, kakšno bo najino srečanje, kako si bova po dolgih letih spet ljubeče zrla v oči, kako ji bom podaril prstan in kako ga bo vesela. Prispel v Zagreb. Najprej sem se oglasil pri Baruškini prijateljici Magdi, da jo povprašam po novicah. Bila je presenečena, ko me je videla. »Za boga, kaj si res ti?« je vzkliknila. Bila /e zmedena in komaj se je zbrala od presenečenja. Ponudila mi je stol in nato skuhala čaja. Šele potem je pogovor sproščeno stekel. Seveda me je najbolj zanimala Baruškina usoda in nestrpno sem pričakoval, kaj mi bo Magda povedala. »Vse boš zvedel,«je začela nekako v zadregi. Popila je požirek čaja, se odsotno zazrla skozi okno, nato pa me pogledala žalostno, kot bi ji bil v težko breme. Potem je nadaljevala: »Nikar je ne obsojaj!... Saj veš, kako krhkega in mehkega srca je bila. Vse mogoče so ji tvezli in ji pregovarjali, češ da te ne bo nikoli več videla, da si pozabil nanjo, da te celo ni več med živimi. Klonila je in naredila tisti usodni, nesrečni korak. Poročila se je, na neko kmetijo v Don-jem Miholjcu...« Magda je obmolknila, popila nekaj kapelj čaja in nato nadaljevala: »Sreča ji ni bila naklonjena. Njen mož je kmalu padel v boju. Ostala je sama s hčerkico... Tebe pa se je vedno rada spominjala. Oprosti ji, če moreš.« POTA dežurni paraceja J®- DEVIZE IN BONI — Neznani storilec ■ s 20. avgusta zvečer vlomil v osebni avto .ajka Mežnariča iz Gorenjega Polja. Od-esel je 200 mark, 100 šilingov, bone za orivo v vrednosti 250.000 din in zavo-iek cigaret. Mežnarič je avto pustil na pa-ririšču pri kulturnem domu v Prečni. Za »rilcem poizvedujejo. Izgubljeno kolo ubilo zdomca /lalomarnega voznika to-ornjaka še iščejo — M. lukic ni mogel ničesar _________storiti_________ BREŽICE — Mirko Jukič iz Bosan-tega Broda, ki je na začasnem delu v R Nemčiji, je 18. avgusta ob 20.45 eljal z osebnim avtom iz Ljubljane roti Zagrebu. Pri Podgračenem je z le-im kolesom zapeljal na izgubljeno re-srvno kolo doslej še neznanega tovornika. Prednja leva guma se je v hipu .praznila, avto pa je potegnilo na levo olovico ceste. Takrat je po nasprot-:m pasu ceste s tovornjakom pripeljal edjo Aničič iz Sanskega Mosta, »sebni avto je trčil v zavorne rezervoar-in nato v zadnje levo kolo tovornjaka, ukič je bil tako hudo ranjen, daje umrl a kraju nesreče. Promet na magistrali : več kot tri ure potekal enosmerno, leznanega voznika tovornjaka, kije iz-ubil rezervno kolo in s tem povzročil odo nesrečo, še iščejo. GASILCI REŠILI HIŠO SEMIČ — Na semiškem območju ; bilo 16. avgusta dopoldne močno eurje, med katerim je strela udarila v Dspodarsko poslopje Martina Pluta a Vinjem vrhu. Skedenj poln sena (v jem je bilo tudi 1500 kg pšenice), je ogorel do tal. Vnela seje tudi streha ekaj metrov oddaljenega hleva. Tu-, i ta je zgorela. Živino, prašiče in robnico so pravočasno rešili. Kljub :mu da so bili prvi gasilci na kraju esreče že čez 10 minut, je bil ogenj iko močan, da so komaj kaj rešili, ač pa je 60 gasilcev iz različnih be-ikranjskih gasilskih društev z ne-shnim polivanjem rešilo stanovanj-co hišo Martina Pluta. Gospodarsko oslopje je bilo zavarovano, po nes-okovni oceni je škode za 20 milijo-5V din. MALOMARNOST POŠKODOVALA STROJ KOČEVJE — Kočevski miličniki j bili 18. avgusta zjutraj obveščeni, a je v obratu Žaga pri kočevskem IK prišlo do poškodbe stroja. Ugo->vili so, da je že prejšnji dan okoli 6. ure gaterist M. G. pred menjavan-m žage čistil gater. Pri tem je padla i sito okoli 25 cm dolga kovinska gozda, ki je nato ob zagonu žage amila jermenico in poškodovala si-. Na stroju je okoli milijon din ode, nadaljnjih 8 milijonov din .ode pa je, ker delavci žage dva dni so delali. Škodo zaradi izpada bodo idoknadili tako, da bodo delali na-ure in na prosto soboto. Gaterista so r dličniki zaradi suma, da je malo-iarno opravljal delo, prijavili te-eljnemu javnemu tožilstvu. SPOLZKA CESTA — Strokovnjaki pravijo, daje prvi dež, ki pade po dolgotrajni suši, za avtomobiliste na cesti najbolj nevaren. Dež razmoči cesto, na kateri nastane tanek masten film, prava drsalnica za tiste, ki ne upoštevajo spremenjenega stanja na vozišču. Takole je ob rahlem nalivu prejšnji torek vrglo v skalno steno avto našega zdomca na gorjanski cesti. K sreči ni bil nihče poškodovan, materialna škoda na avtomobilu, kije pristal na strehi, pa je bila velika. (Foto: T. Jakše) Večje kazni in varnost Bo dopolnjeni zakon o temeljih varnosti cestnega prometa odpravil anarhijo? — Kaj menijo ljudje NOVO MESTO — Kmalu bo začel veljati dopolnjeni zakon o temeljih varnosti cestnega prometa, ki je bil sprejet konec julija letos. Novi zakon obeta vrsto sprememb, med drugim višje denarne kazni natančno določeno odgovornost staršev ali skrbnikov za strnjene prekrške otrok ali varovancev, za več zaporednih prekrškov v dveh letih bo sledilo ponovno preverjanje znanja iz prometnih predpisov itd. Glavni namen ukrepov je, da bi zmanjšali število prometnih nesreč in število mrtvih na naših cestah, glede prometne varnosti smo namreč na zadnjem mestu evropske lestvice. Kaj menijo o novi zakonodaji občani? TONI CEGOVNIK, prodajalec v No-votehnini poslovalnici Avto-deli v Novem mestu: »Kljub novemu zakonu bo še vedno veliko prekrškov. Do sedaj ni bilo pretiranega povpraševanja po varnostnih čeladah, če bodo res postale obvezne za vse motoriste, jih bomo pač več naročili, zmanjkalo nam jih ne bo. Bojim se le, da bo za marsikoga predraga, že sedaj stane okrog 170.000 din.« BRANE UHAN, srednješolec, motorist iz Novega mesta: »Nisem si še nabavil čelade, če pa bodo denarne kazni res tako visoke, jo bom pač moral kupiti, čepravje štipendija majhna. Kultura voznikov je res nizka, toda konec koncev te ne more nihče prisiliti, kako boš vozil.« FRANC NOVAK, delavec na novomeški GG in šofer osebnega avtomobila: »Če ne bi bilo teh zakonov, bi bilo še več nesreč. Mnogi bodo še naprej vztrajni kršitelji. Upam, da jih bodo spametovale vsaj visoke kazni. Ne smemo pa pozabiti, da so vzrok številnih nesreč tudi naše slabe ceste.« J. ŽAGAR UP*** ’ Sit Toni Čegovnik Brane Uhan Franc Novak PREHITEVANJE PO MOKREM NOVO MESTO — Mustafa Čirkin iz ZRN je 21. avgusta dopoldne vozil z osebnim avtom iz Zagreba proti Ljubljani. Pri Benečiji je na ravnem delu ceste začel prehitevati osebni avto, ki ga je vozil Aslan Mehmet iz ZRN. Med prehitevanjem se je Cirkinu iz nasprotne smeri približeval drug avto, zato je zavrl, pri čemer pa gaje na mokri cesti zaneslo v Mehmetov avto, nato pa je čelno trčil v avtodom Tima Suselbecka iz ZRN, ki je pripeljal nasproti. Čirkin je bil hudo ranjen, odpeljali so ga v novomeško bolnišnico, na treh vozilih pa je za 27 milijonov din škode. NOVIH 12 ŽRTEV TRAKTORJA LJUBLJANA — Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu sporoča, da je bilo na kmetijah v prvem polletju 14 nezgod pri delu s traktorjem, pri čemer so umrli 4 traktoristi. V istem času so bili vozniki traktorjev udeleženi še v 44 prometnih nezgodah na cesti, v teh pa jih je bilo ob življenje še 8. Dvanajst življenj znaša torej letošnji polletni kruti davek, ki ga je plačalo kmetijstvo za nestrokovno ravnanje, predvsem pa skrajno malomaren odnos do varnosti pri delu s tako nevarnim strojem, kot je lahko traktor. Kolo z motorjem v gokart V čelnem trčenju je umrl Janez Novak iz Račjega sela — Moto-rist prehitro TREBNJE — Damjan Povhe (roj. 1971) iz Trebnjega seje 20. avgusta ob 20.45 peljal na kolesu z motorjem iz Račjega sela proti Blatu. Skozi vas Blato je vozil z neprimerno hitrostjo in to po levi strani. Nasproti mu je na gokartu pripeljal Janez Novak (roj. 1970) iz Račjega sela. Vozili sta se čelno trčili. Voznik Novak je zaradi hudih telesnih poškodb umrl, Povhe in njegov sopotnik Jure Višček (roj. 1970) pa sta bila laže ranjena. F * PRESPOLZKO — Andreas Berch-ibreiter iz ZRN je 21. avgusta okoli 3. e vozil z osebnim avtom iz Ljubljane oti Zagrebu. Pri Zalokah je zapeljal v vo, ker je nameraval prehitevati. Takrat opazil, da iz nasprotne smeri prihaja vo-10, začelje zavirati, pri čemer pa gaje na •olzkem cestišču začelo zanašati. Avto se postavil pravokotno na cesto, vanj je z ebnim avtom trčil Miroljub Stepanovič, je pripeljal iz nasprotne smeri .Laže so li ranjeni nemški voznik in njegova so-itnica, Stepanovič ter njegova dva solnika. Vse so odpeljali v novomeško bolnišnico. Škode je za 10 milijonov din. OBA PO SREDI — Stane Koligar iz Šentjerneja je 21. avgusta okoli 13. ure peljal z osebnim avtom iz Malega Bana proti Šmarju. Ko je vozil po klancu navzdol, je v rahlem ovinku zapeljal na sredo ceste. Iz nasprotne strani je prav tako po sredi v tistem trenutku z osebnim avtom pripeljal Anton Šantel iz Dol. Vrhpolja. Avtomobila sta trčila, Koligar je bil zaradi lažjih poškodb odpeljan v novomeško bolnišnico. Gmotne škode je za 1,5 milijona din. STRELA V KOZOLEC ŠKOCJAN — V nedeljo koli 8. ure je strela udarila v kozolec Janeza Bregarja v Škocjanu. Zgorel je kozolec, 5 ton sena, puhalnik in stara preša. Škode je za 10 milijonov din. Ogenj so ukrotili poklicni gasilci iz Novega mesta in gasilci prostovoljci iz okoliških vasi. ZA 20 MILIJONOV ŠKODE NOVO MESTO — Stanislav Jurčevič iz ZR Nemčije je 21. avgusta dopoldne vozil z osebnim avtom iz Zagreba proti Ljubljani. Po klancu navzdol pri Poljanah je pred njim vozeči osebni avto začel zavirati, zaviral je tudi Jurčevič. Ker pa je glede na mokro cesto vozil z neprimerno hitrostjo, ga je zaneslo v levo. Iz nasprotne smeri je tedaj pripeljal Zvonko Milovac iz Zagreba. Avtomobila sta se trčila. Ranjeni so bili Liljana Milovac, Ana Milovac, Hrvoje Milovac, v Jurčevičevem avtu pa Milka Jurčevič. Vse so odpeljali v novomeško bolnišnico. Gmotne škode je za 20 milijonov din. Velika nagrada Šentjerneja V nedeljo ob 15. uri tradicionalne konjske dirke v Šentjerneju ŠENTJERNEJ—To nedeljo oj? 15. uri bo organiziral konjeniški klub Šentjernej na domačem hipodromu tradicionalne jesenske konjske dirke. Za gledalce bosta zanimivi zlasti osrednji točki, in sicer 2. dirka za pokal Alpe-Jadran in dirka za veliko nagrado Šentjerneja. V zvezi s prvo velja dodati, da bo letos prvi start od treh dirk v Šentjerneju, drugi bo septembra v Trstu, tretji preizkus za to lovoriko pa bo meseca oktobra v Wildonu pri Gradcu. V nastopu za pokal A-A bo na nedeljski dirki v Šentjerneju barve treh dežel, avstrijske Štajerske, Furlanije-Julijske krajine in Slovenije, zastopalo devet tekmovalcev. S Štajerske prihajajo Dieter Reif, gostilničar iz Gradca, Hans Wal-cher, hotelir iz Ramsaua in Adolf Ho- Na nedeljskih dirkah bodo spet organizirali stave. V letošnji junijski dirki v Šentjerneju so organizatoiji izplačali za pravilno izpolnjen stavni listek celo premije do 170.000 din. Po dirkah bo na hipodromu veselica. fler, konjerejec Čast Furlanije 1 Postavili bi še eno vlečnico TVD Partizan Sodraži-ca podpira tradicijo SODRAŽICA — Tukajšnjemu TVD Partizan je zmanjkalo ali ljudi ali moči ali obojega in društvo se je znašlo pred problemom, da ne premore več tekmovalne skupine, ki bi nastopala v ligaških tekmah. Zato je Partizan dobil za poživljanje svojega športnega utripa letos manj denarja, kot bi ga ob tekmovalni ekipi, kar v številkah pomeni dober milijon dotacije občinske TKS. Temu bi se zdaj lahko reklo tavanje v krogu: ker ni tekmovalcev, je manj denarja in ker manjka cvenka, ne morejo v so-dražiškem Partizanu plačevati vadbe in nastopov športnikov. Vendar jih je kljub takim stiskam čutiti; najbolj delavna je Partizanova sekcija za zimski šport. Razlogi so različni, dejstvo pa je, da sodražiški ljubitelji bele opojnosti pripravljajo novo vlečnico na domačem smučišču. »Lansko zimo smo kupili od GG Kočevje teptalec snega, ki ga z veliko pomočjo ribniškega Rika s pridom uporabljamo. Imamo že 250-metrsko vlečnico, vendar bi radi postavili na Izveru še L Tone Matelič: »Naši igralci namiznega tenisa so včasih tekmovali do republiške lige. Zmanjkalo je kadra in denarja, pa je vse zamrlo.« eno daljšo. Dolga bi bila 800 metrov in bi lahko prepeljala na uro 700 smučaijev. Pomagala bi ljubljanska Hidrogradnja, kije na smučišču v Sodražici imela že večkrat doslej sindikalne igre. Imamo tudi podporo v občinskem vodstvu,« pravi vodja Partizanove zimsko-športne sekcije Tone Matelič, skoraj prepričan, da bo moč zbrati blizu 90 milijonov, kolikor so spomladi v predračunu predvideli za novi objekt. Po Mateličevih besedah je smučišče brez kamna, tako da je mogoče smučati že na manjšem snegu, poznano, saj privablja celo Ljubljančane, poleg tega pa je precej dobro opremljeno za manjša tekmovanja. Posebej ponosni so v Partizanu na merilno uro, ki sojo kupili s prispevki organizacij združenega dela. »Smučanje ima pri nas tradicijo, poleg alpskih disciplin so priljubljeni tudi teki. Vsako leto konec marca ali v začetku aprila prirejamo memorialne teke Majde Šilc,« pomaga Matelič izmeriti sodražiški smučarski utrip. M. LUZAR kasače (1.600 m) tekmovali Briška II, Fru-fru, Lameto Libero B, Nevo B, Perto in Vesja. Četrto tekmovanje bo štelo za točkovanje za pokal A-J. V skupini avtostart (1.700 m) bodo na progi Diksin, Don-Galveston, Modra, Nena II, Nepal B, Nora B, Pilatus, Rebus in Santa B. Peta točka programa bo avtostart temelj 1.27,6 — 1.29,5 in šesta avtostart temelj 1.25,6 — 1.27,5. V prvem primeru so najavljeni kasači Kris-Union, Lear II, Lilijana, Lindfild, Majk in Rina, v drugem pa Alba MS, Dar, Don-Galveston, Fidas, Figra, Lar-son, Leostina, Lord I, Mond in Panto. Čast žensk branila le Sedma in osma dirka bosta prinašali točke za veliko nagrado Šentjerneja. Zanje se bodo v prvi skupini merili Bri-liant Key, Fita, Adrija, Ajs, Lady Lucy, Kaja B, Dudek in Duvan, v drugi pa Talbot, Kitan B, Ikar, Amur, Nepal B, Santa B in Rom. Naslednji nastop — avtostart temelj 1.23,5 — 1.25,5 (1.700 m) — bodo pripravili Abartka, Carlos, Dejbi, Diksin, Fantast, Fison, Liks, Modra, Nena II, in Rebus, medtem ko zadnji dve dirki pomenita že tolažilni in veliki finale velike nagrade Šentjerneja. L. M. 1 y 1 I i 1 dvojica v Gradcu. Furlanije bodo branili Livio Ce-pak, Umberto Moro in Alessandro Morselli iz Trsta. Slovensko trojico v dirki za Dokal A-J bodo v nedeljo sestavljali Šentjernejčan Božo Radkovič, Vlado Rančigaj z Brda in Mariborčan Miro Cvetko. V prvi točki nedeljskega tekmovanja v kategoriji avtostart za 2-letne neuvrščene kasače se bodo pomerili Dagre-ja, Dizerna, Ero B, Fajon, Irana, Lam-brena, Lavina II., Linja II. Mak, Mikan, Priks, Soraja in Žig. Temu bo sledil nastop kasačev v skupini časovni handicap — temelj 1.29,6 in slabši (1.800 m). Moči bodo merili Derma-tor, Dori, Firka, Fista II, Mir, Nita B, Pamela, Patrina in Prakas. Za tem bodo v razredu avtostart za 2-letne uvrščene Neurje s točo motilo nedeljski triatlon Lisca 88 — Malo domačih SEVNICA — Na 3. triatlonu Lisca 88 se je v nedeljo zbrala v Sevnici »smetana« slovenskih triatloncev, prišli pa so tudi tekmovalci iz Hrvaške. Med 45 udeleženci je bilo le 7 Sevničanov in samo dve ženski. V hudem neurju so se tekmovalci pomerili v plavanju na 1.000 m v sevniškem bazenu, vmes pa so naskočili Lisco. Zaradi neuija, ki gaje spremljala toča, in zaradi varnosti tekmovalcev je vodstvo prireditve sklenilo, da za tekmovanje zadostuje že hoja do Cirja. Tekmovalci so kljub slabemu vremenu uspešno opravili naloge. Po kategorijah so dosegli take rezultate: moški (nad 40 let): 1. Maks Stopar, 2. Drago Smodiš (kije bil z 61 leti najstarejši tekmovalec), 3. Lado Černivec (vsi Ljubljana); 26 do 40 let: 1. Igor Kogoj (Most na Soči; dosegel je absolutno najboljši čas), 2. Andrej Laninšek, 3. Bojan Puder (oba Ljubljana); 16 do 25 let: 1. Brane Krevs (Smaiješke Toplice), 2. Nedeljko Ravič (Novi Marof), 3. Janez Interl.(Log pri Boštanju). Pri ženskah je bila Milena Stropnik nekoliko hitrejša od Milene Peče. Tekmovalce so prišle bodrit cele družine, vsi pa so pohvalili odlične organizatorje triatlona Lisca 88. Za prireditev gre zasluga sevniški ZTKO, sodelovalo je še turistično društvo Sevnica. Praktične nagrade so prispevali obrtniki in združeno delo sevniške občine. P. P. KRKINI KOLESRJI V LANGENHAGEN NOVO MESTO — Ekipa kolesarjev KK Krka iz Novega mesta bo tekmovala 28. avgusta na dirki za veliko nagrado Langenhagna. Skupaj s šestimi športniki in njihovima spremljevalcema bo v Nemčijo potoval še predstavnik novomeške občinske te-lesnokultume skupnosti. Delegacija bo ob tej priložnosti povabila športne delavce v Langenhagnu, naj s tekmovalno ekipo kolesaijev septembra obiščejo Novo mesto. Tovrstno športno sodelovanje kaže, da sta Novo mesto in Langenhagcn že navezala precej vezi, odločilnih za podpis uradnega dokumenta o trajnejšem širšem sodelovanju med mestoma. KONJENIŠKA PRIREDITEV NA BRDU BRDO PRI KRANJU — 4. septembra se bo na Brdu pri Kranju pričela letošnja VIII, jugoslovanska konjeniška prireditev za memorial maršala Tita. Dirke bodo potekale v dveh predtekih in finalni tekmi. Organizatoiji pričakujejo udeležbo najboljših jugoslovanskih kasačev, prireditev pa bodo popestrili tudi z vmesnim nastopom naših najboljših kolesarjev. Vstopnine ne bo. TRIJE V PRVI PETERICI ZAGORJE — V počastitev praznika občine Zagorje je šahovski klub Zagorje organiziral v gostišču Viderger pri Izlakah tradicionalni medklubski šahovski turnir posameznikov. Udeležilo se gaje 18 tekmovalcev iz Zasavja in Posavja. Po švicarskem tekmovalnem sistemu je v 9 kolih vsak tekmovalec odigral 8 srečanj. Prvi trije tekmovalci so prejeli lepe pokale, za uvrstitev do 15. mesta pa so organizatoiji podelili praktične nagrade. Rezultati: 1. Tugo Godec (ŠjC Trbovlje), 6 točk, 2. Franc Gračner (SK Zagorje), 5,5 točke, 3. Rudi Blas (ŠK Milan Majcen Sevnica), 5,5 točke, 4. Bojan Smerdel (ŠK Milan Majcen Sevnica), 5. točk, 5. Martin Povšc (ŠK Milan Majcen Sevnica), 4,5 točke itd. JANKO BLAS ODOJEK ZA ZMAGOVALCE GARBJE — Športno društvo Gabrje organizira v nedeljo, 28. avgusta, ob 8. uri turnir v malem nogometu na igrišču v Gabrju. Prijave za turnir sprejemajo na telefonsko številko 85-924 (gostilna Hudoklin) ali pol ure pred začetkom tekem, ko bodo tudi žrebali. Zmagovalni ekipi bodo vročili odojka. Kolesarstvo še ni shodilo Čeprav črnomaljsko kolesarsko društvo deluje že tretje leto, ima še vedno začetne težave ČRNOMELJ — V Črnomlju je več športnih klubov, ki imajo že dolgoletno tradicijo in zato znajo v svoje vrste privabiti mlade ljudi. To je najbrž eden od razlogov, da se tukajšnje kolesarsko društvo, ki je bilo sicer ustanovljeno že pred poltretjim letom, še vedno ubada z začetnimi težavami, saj mu primanjkuje tako tekmovalcev kot strokovnega kadra. »Pri ustanovitvi sta nam pomagala novomeški kolesarski klub in metliško društvo. V začetku smo sodelovali in trenirali z Metličani, potem pa je sodelovanje zamrlo, kar je škoda, saj bi se lahko od sosedov, ki so veliko boljši od nas, marsikaj naučili,« pove tajnik črnomaljskega kolesarskega društva Jože Gosenar. Tako so ostali sami s svojimi težavami, kijih ni malo. Primanjkuje jim denarja, njihov sponzor Gok pa bo ostal z njimi le še do novega leta. Nimajo ustreznega prevoza na dirke, zato se udeležujejo le tekem, ki so bliže Črnomlju. Letos sta se zamenjali tudi celotni ekipi pionirjev A in B. »Mislim, da bi se morah tudi starši nekoliko bolj zanimati za svoje kolesarje. Društvo je namreč prerevno, da bi lahko nudilo vse, kar potrebujejo kolesaiji. Opremo sicer priskrbimo, prav tako rezervne dele, kolesi pa imamo le dve. Mladi fantje se navdušijo za kolesarstvo, ko vidijo kolesarje na cesti, toda če nimajo podpore doma, klub pa jim tudi ne more vsega nuditi, klonejo,« ve Gosenar iz izkušenj. Črnomaljsko društvo je organiziralo dve dirki za nagrado Goka. Udeležili so se ju kolesaiji od pionirjev B do mladincev iz vse Slovenije, iz Črnomlja pa le tisti, ki trenirajo. »Če bi bil klub močnejši, bi zagotovo imeli tudi več privržencev, tako pa nas otaja le peščica in vrtimo se v začara- Jože Gosenar: »Črnomaljski kolesaiji imamo težave s strokovnim kadrom, saj imamo le treneija in njegovega pomočnika. To bi sicer zadostovalo, če ne bi imela pomanjkljivega znanja.« nem krogu, iz katerega ne moremo zaradi pomanjkanja denarja,« potarna tajnik Gosenar. M. B.-J. IZENAČENJE V ČRNOMLJU ČRNOMELJ — V nedeljo popoldan je bila v Črnomlju tretja pokalna tekma NZS. Belokranjski nogometaši so v igri z močnejšo ekipo Ljubljane dosegli izenačenje 3:3. Poleg avtogola sta dala gole za Belokranjce Perčec in Malobabič. J. Ž. USPEH METLIŠKIH KOLESARJEV OPAV A — Minuli konec tedna so se v tem češkem mestu mudili kolesarji iz Metlike. V soboto so vozili na kriteriju. Borut Omerzel je pri mlajših mladincih zasedel peto mesto, Jani Težak pa je na cilj privozil dvanajsti. Pri starejših mladincih se je s četrtim mestom izkazal tudi Gregor Puš. V nedeljo je bila cestna dirka. Mlajši mladinci so vozili 50 km. Borut Omerzel je stal na zmagovalnih stopničkah kot tretji, Jani Težak je zasedel 8. mesto, Mladen Vergot pa je bil 12. Tudi Božo Kopinič in Nenad Janjac so skozi cilj pripeljali v vodilni skupini. Med starejšimi mladinci, ki so vozili na 80 km, je bil Gregor Puš 2. 6 DOLENJSKI LIST Št. 34 (2036) 25. avgusta 1988 TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 26. VIII. 15.55-00.00 TELETEKST 16.10 VIDEOSTRANI 16.25 TEDNIK, ponovitev 17.25 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank 18.35 OLIVER TW1ST 19.05 RISANKA 19.30 DNEVNIK 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 CAGNEY IN LACEY, 10. del nanizanke 21.05 NA KRILIH VETRA: SREDOZEMSKO IN RDEČE MORJE, 8. del 21.55 DNEVNIK 22.10 POLETNA NOČ MANHATTAN BO MOJ, 1. del ameriške nadaljevanke INFORM. ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE 0.00 ROSEMARIJ1N OTROK, ameriški film 1.40 VIDEOSTRANI DRUGA TV MREŽA 17.40 Rokomet Sloga:CSK — 18.55 Finale GP v atletiki — 22.00 Poročila — 22.05 Košarka (ž), finale — 22.35 Mrzlica (poljski film) TV ZAGREB 8.30 Kocka, kockica — 8.55 Boj za obstanek — 9.20 Risanka — 9.35 Predigra — 10.00 Poletno dopoldne — 12.00 Poletno popoldne — 16.50 Program plus — 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke — 19.00 TV koledar — 19.30 Dnevnik — 20.00 Kriminalne zgodbe (serijski film) — 21.40 Varošarije (zabavna oddaja) — 22.40 Dnevnik —23.00 Kulturni magazin — 0.00 Informativna oddaja za goste iz tujine — 0.05 Program plus — 1.15 Poročila SOBOTA, 27. VIII. 16.50 — 00.00 TELETEKST 17.05 VIDEOSTRANI 17.20 RADOVEDNI TAČEK, ponovitev 17.30 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET, ponovitev 17.35 PREDIGRA ŽIVLJENJA, ponovitev 2. dela 18.05 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevanke 19.05 RISANKA 19.30 DNEVNIK 19.59 N AS UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3x3 20.30 MEDNARODNO LETALIŠČE, ameriški film 22.10 DNEVNIK 22.25 POLETNA NOČ MANHATTAN BO MOJ, 2. del nadaljevanke INFORM. ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE ROŽNATA NANIZANKA, 9. del 1.25 VIDEO STRANI DRUGA TV MREŽA 17.30 V taborišču (2. del nadaljevanke) — 18.40 Dallas — 19.30 Dnevnik — 20.00 Rokometni turnir — 21.20 Poročila — 21.25 Športna sobota — 21.40 Mladinsko EP v košarki — 22.40 Vremenska napoved (oddaja iz kulture) TV ZAGREB 8.05 Glasbena oddaja — 8.50 Skodrani plahi lev — 10.20 Program plus — 12.00 Izviri — 12.30 Zabavna glasba — 13.00 Risanka — 13.30 Kako biti skupaj — 14.15 Mladinski film — 15.45 Otroška predstava—16.25 Risanke— 17.00 Narodna glasba — 17.30 Poročila — 17.35 TV koledar — 17.45 Kritična točka — 18.30 Teleobjektiv — 19.30 Dnevnik — 20.00 Koča strica Toma (ameriški film) — 21.55 Dnevnik — 22.15 Nočni program NEDELJA, 28. VIII. 8.55 — 13.15 in 15.30 — 23.00 TELETEKST 9.10 VIDEOSTRANI 9.20 ŽIV ŽAV 10.15 OLIVER TWIST, ponovitev 6. dela nadaljevanke 10.45 CAGNEY IN LACEY, ponovitev 5. dela nanizanke 11.30 DOMAČI ANSAMBLI: ŠTIRJE KOVAČI 12.00 KMETIJSKA ODDAJA 13.00 VIDEOSTRANI 15.45 VIDEOSTRANI 16.00 ŠEFI, 5. del nadaljevanke 16.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, oddaja za slušno prizadete 17.30 WICHITA, ameriški film 18.50 RISANKA 19.00 TV MERNIK 19.30 DNEVNIK 20.05 VEČERNI ZVONOVI, 4., zadnji del nadaljevanke 21.10 ZDRA-VO 22.40 INFORMATIVNA ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE 22.45 VIDEO STRANI DRUGA TV MREŽA 8.55 Poročila — 9.00 Danes za jutri in igrani film — 12.00 Anglunipe — 14.15 Formula 1 za VN Belgije — 16.30 SP v motociklizmu — 17.10Športno-zabavno popoldne — 18.00 Mladinsko EP v košarki, finale — 19.30 Dnevnik — 20.00 Po letu 2000 — 20.45 Poročila — 20.50 Mali koncert — 21.20 Glasbena oddaja — 22.00 Športni pregled PONEDELJEK, 29. VIII. 16.20 — 1.40 TELETEKST 16.35 VIDEO STRANI 16.50 NAŠ UTRIP 17.05 ZRCALO TEDNA 17.20 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevanke 18.20 RADOVEDNI TAČEK 18.35 MALA NADA 19.05 RISANKA 19.30 DNEVNIK 20.05 TRETJE NADSTROPJE, 3. del nadaljevanke 21.10 MOZAIK KRATKEGA FILMA: ZLATE MEDALJE LOS ANGELESA 22.15 DNEVNIK 22.30 POLETNA NOČ MANHATTAN BO MOJ, 3. del nadaljevanke INFORM. ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE TUDI TAKŠNI Sti RODIJO 1.30 VIDEOSTRANI DRUGA TV MREŽA 18.30 Beograjski TV program — 19.30 Dnevnik — 20.00 Svet danes - 20.45 Poročila — 20.55 Alternative 4 (6. del nadaljevanke) — 21.55 Spomeniki revolucije — 22.25 TV galerija — 22.55 Mali koncert TOREK, 30. VIII. 16.40 — 0.55 TELETEKST 16.55 VIDEOSTRANI 17.10 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank 18.40 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET 18.45 HURA, PEKLI BOMO KORUZO 19.05 RISANKA 19.15 VIDEOSTRANI 19.30 DNEVNIK 20.05 ODKOS, 2. del drame 21.30 DNEVNIK 21.45 POLETNA NOČ MANHATTAN BO MOJ, 4. del . INFORM. ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE • ' NENAVADNE ZGODBE 0.45 VIDEO STRANI DRUGA TV MREŽA 19.00 Druga godba— 19.30 Dnevnik — 20.00 Resna glasba — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Zabavni torek — 22.20 Oddaja iz kulture SREDA, 31. III. 16.30 — 1.05 TELETEKST 16.40 VIDEO STRANI 17.00 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank 18.25 INFANTINJIN ROJSTNI DAN 19.05 RISANKA 19.30 DNEVNIK 20.05 FILM TEDNA: NANA AKOTO, ganski film 21.40 DNEVNIK 21.55 POLETNA NOČ MANHATTAN BO MOJ, 5. del nadaljevanke INFORM. ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE KNJIGA ŠAL, 8. del 0.55 VIDEO STRANI DRUGA TV MREŽA 18.30 Beograjski TV program 19.30 Dnevnik — 20.00 Glasbeni večer — 21.30 Poročila — 21.35 Umetniški večer ČETRTEK, l.IX. 16.25 — 1.25 TELETEKST 16.40 VIDEO STRANI 16.55 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank 18.20 PREDIGRA ŽIVLJENJA, 3. del 18.50 RISANKA 19.30 DNEVNIK 20.05 TEDNIK 21.10 PUSTA HIŠA, zadnji del nadaljevanke 22.00 DNEVNIK 22.15 POLETNA NOČ MANHATTAN BO MOJ, 6. del nadaljevanke INFORM. ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE SLEDGE HAMMER, 6. del nani-znnkc 1.15 VIDEOSTRANI DRUGA TV MREŽA 18.30 Beograjski TV program — 19.30 Dnevnik — 20.00 Gibljive slike — 22.30 Poročila — 22.35 Odprta knjiga N00,6 oVstudio /» °< \ a \&V) Tel.: 2»' Spored Studia D ČETRTEK, 12.00 začetek programa, pozdrav, napoved, pesem tedna, 12.30 novice, nekoč je bilo tako..., 13.00 strokovnjak, 15.30 dogodki in odmevi, 17.00 turistična oddaja, 18.00 kronika, pesem tedna, biba leze-biba gre, studio—D jutri PETEK 12.00 začetek programa, napoved, pozdrav, pesem tedna, 12.30 novice, nekoč je bilo tako..., skriti mikrofon, 14.30 šport, 15.30 dogodki in odmevi, 16.00 lestvica zabavne glasbe, 17.00 mladinska oddaja, 18.00 kronika, pesem tedna, biba leze-biba gre, studio—D jutri SOBOTA 12.00 začetek programa, napoved, pozdrav izbor pesmi tedna, 12.30 novice, nekoč bilo je tako..., 13.00 čestitke in pozdravi naših poslušalcev, 14.00 nagradni kviz, 15.30 dogodki in odmevi, 15.00 zanimivosti, predstavitev znanih in mani znanih oseb, prireditve, 16.30 modra kronika, 18.00 kronika, biba leze-biba gre, studio—D jutri NEDEUA 8.00 začetek programa, pozdrav, napoved, pesem tedna, 8.30 kmetijska oddaja, 9.30 kronika, nekoč je bilo tako. .. repiče-va draga, 10.00 vse manj je dobrih gostiln, 11.00 mali oglasi, 12.30 čestitke in pozdravi naših poslušalcev, 18.00 konec programa PONEDELJEK 12.00 začetek programa — pesem tedna, 12.30 novice, nekoč, je bilo tako..., 13.00 modra kronika— ponovitev oddaje, 13.30 pogovarjamo se z vami,' 14.30 šport, 15.30 dogodki in odmevi, 16.00 lestvica narodno zabavne glasbe, 17.00 aktualna tema, 18.00 kronika, pesem tedna, biba leze-biba gre, studio D—jutri TOREK 12.00 začetek programa, pesem tedna, 12.30 novice, nekoč je bilo tako... iz organizacij združenega dela — mozaična oddaja, 15.30 dogodki in odmevi, 16.00 pomagamo vam, 16.30 minute za narobno glasbo, 17.00 odgovarjamo na vaša vprašanja, 18.00 kronika, pesem tedna, biba lezc-bila gre, studio D—jutri SREDA 12.00 začetek programa, pesem tedna, 12.30 novice, nekoč je bilo tako... 13.00 vaš in naš studio—D, 13.30 glasbena oddaja, 15.30 dogodki in odmevi, 16.00 želje in čestitke naših poslušalcev, 17.00 aktualna tema, 18.00 kronika, pesem tedna, biba leze-biba gre, studio—D jutri Umrl je naš nekdanji sodelavec JANEZ GRINTAL upokojenec Kamni potok pri Trebnjem Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Delavci Temeljnega sodišča v Novem mestu ZAHVALA Po dolgi in hudi bolezni nas je zapustil naš dragi mož in oče NACE FAJDIGA iz Sobrač Zahvaljujemo se vsem prijateljem, znancem in sorodnikom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo pokojnika na njegovi zadnji poti. Hvala tudi pevcem in župniku za lepo opravljeni obred. VSI NJEGOVI . ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 66. letu zapustil naš dragi RADOJICA NEGOVANOVIČ iz Novega mesta Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se osebju in zdravnikom, ki so mu ob težki bolezni lajšali bolečine. Žalujoči: žena Božana, sinova Čedo in Milan z družinama ter ostali sorodniki r :w V času od 13. do 19. avgusta so v brežiški porodnišnici rodile: Martina Bizjak iz Sevnice — Boštjana in Sabino, Vesna Mišič iz Dubrave — Marka, Alenka Žmavc iz Krškega - Davida, Marinka Zupančič iz Veniš — Faniko, Ljubica Florjančič iz Leskovca — Teo, Željka Krušlin iz Šenkovca — Marija, Ivančiča Kržič iz Samobora — Gorana, Marlenka Rakar iz Brestanice - Nejca, Mirjana Ninič iz Kumrovca — Marka,-Veronika Felicijan iz Brežic — Petra, Tatjana Grebenc iz Leskovca — Tilena, Jurkica Redenšek iz Sevnice — Jureta, Branka Runtas iz Sa- mobora — Josipa, Branka Denžič s Čateža — Sandro, Zvonka Lovenjak z Malega Obreža — Matjaža, Ana Franko-vič iz Krškega — Grega, Stanka Radano-vič iz Brežic — Mihaela, Irena Štangclj iz Brežic — Luka, Gordana Gramc iz Nove vasi pri Jesenicah — deklico. SafijaŠoštarič iz Zaprešiča — deklico. Čestitamo! V času od 5. do 12. avgusta so v brežiški porodnišnici rodile: Vida Hudorovič iz Dobove — dečka, Marjeta Fifnja iz Brežic — Barbaro, Marijana Martinko iz Otru-\ šcvca — Mirclo, Čvetka Nakani iz Sel — Saro, Marija Klenovšek iz Podgorice — Bojano in Bojana, Margita Bosančič iz Zagreba — Danijelo, Cvetka Grm iz Žurkovega dola — Suzano, Olga Pavlič iz Vojska — Natašo, Jasna Krušlin iz Brczi- ZAHVALA Nenadoma nas je v 79. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama in teta MARIJA CESAR roj. Ilnikar, z Velikega Kala 14 pri Mimi peči Ob nenadni izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sorodnikom, sosedom, vaščanom, Zoranovim in Cesarjevim iz Orkljevca, Krki-tozd Marketing Novo mesto, ŽG — tozd VV Novo mesto, DO Pionir — Marketing Novo mesto, DO Tesnila Trebnje, tov. Sonji in pevcem »Dušan Jereb« za zapete žalosti-nke, gospodu župniku za lepo opravljeni obred in Jožetu Barbu za poslovilne besede. Se enkrat vseni iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 91. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek,-pradedek in stric ILIJA VRLINIČ iz Bojancev št. 14 Iskreno se zahvgaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli pisno ali ustno sožalje in ga zasuli s cvetjem, ter vsem sosedom za nesebično prijateljsko pomoč. Posebej se zahvaljujemo ZZB Bojanci, govorniku Ste-vu RADOJČIČU za poslovilne besede pred domačo hišo, GD Tribuče in GD Bojanci, DO Iskra Črnomelj in Pionir Metlika ter župniku za opravljen obred. Še enkrat vsem iskrena hvala. VSI NJEGOVI ne — Aleksandro, Liljana Šivak iz Samobora — deklico, Marija Mlakar iz Narpel-ja — Sandro, Liljana Deržanič iz Arnovih sel — Marušo, Jožica Omerzu iz Ar-meškega — Sabastijana, Loti Ašič s Senovega — Lovra, Marija Novosele iz Krškega — Sama, Štefanija Pondclak iz Zagaja — Mihaelo, Irena Žorko iz Dobrave — Mateja, Milena Kodrič iz Brezja — Tanjo, Fanika Juntez iz Krškega — Alenko. Čestitamo! POVABILO NA IZLET V SAVINJSKI GAJ SEVNICA — Hortikulturna sekcija pri Turističnem društvu Sevnica prireja 10. septembra izlet v Savinjski gaj, kjer bodo takrat odprli cvetlično razstavo na prostem. Prijave sprejema Silva Fric. ZAHVALA V 79. letu starosti nas je tiho zapustila naša ljubljena mama, stara mama, tašča in teta NEZA PETAN roj. KINK, iz Dečnih sel 22 Pokopali smo jo dne 16. avgusta 1988 na domačem pokopališču v Artičah. Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje in vence in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo kolektivoma TČP Djuro Salaj Krško in Gosad Središče ob Dravi, zdravstvenemu osebju bolnišnice v Brežicah, gasilskemu društvu v Dečnem selu, pevcem iz Pišec, govornikoma za poslovilne besede in gospodu župniku za lepo opravljeni cerkveni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sinova Janez in Jože ter hčerki Slavica in Anica z družinami ZAHVALA V 55. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric in dedek CIRIL KOZOLC Roje 8, Mirna Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gasilcem GD Mirna, vsem govornikom, OOSIMV TOZD Mirna, DU Mirna, pevcem KUD SVOBODA Mirna ter gospodu župniku in pevcem za lepo opravljeni obred. Žalujoči: žena Marija, sin Ciril z družino, brata Marko in Pavel z družinama, sestra Vera z družino in ostalo sorodstvo Št. 34 (2036) 25. avgusta 1988 DOLENJSKI LIST 17 II TFM TERNII UAQ 7ANIM A TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI V ICIVI icunu VMO^MDUIVIH prodam — KUPIM — POSEST —ŽENITNE ponudbe-razno-obvestila-preklici-ČESTITKE-zahvale tedenski koledar Četrtek, 25. avgusta Petek, 26. avgusta Sobota, 27. avgusta Nedelja, 28. avgusta Torek, 30. avgusta Sreda, 31. avgusta — — Ludvik Aleksander — Monika — Avguštin Feliks Rajko LUNINE MENE 27. avgusta ob 11.56 — ščip kino BREŽICE: 26. (ob 18. in 20. uri) in 27. 8. (ob 20. uri) angleški akcijski film James Bond 007.28. (ob 18. in 20. uri) in 29. 8. (ob 20. uri) ameriški glasbeni film La bamba. 30. in 31.8. (ob 20. uri) nemški erotični film Zaljubljena melodija. ČRNOMELJ: 25. (ob 21. uri) in 28. 8. (ob 19. uri) ameriška celovečerna risanka Mišek — Veliki detektiv. 26. 8. (ob 21. uri) ameriški film Skavt. 28. 8. (ob 21. uri) ameriška komedija Prebujanje pomladi. 30. 8. (ob 21. uri) ameriški film Sedem gladiatoijev 11. KRŠKO: 25.8. (ob 20. uri) ameriška komedija Šefova žena. 26. 8. (ob 18. službo dobi NATAKARICO zaposli gostilna Rakar, Gradac 15, tel. 57-153. (P32-15MO) GOSTIŠČE ŠTUPAR, Dvor 96, takoj zaposli dekle, ki ima veselje do dela v gostinstvu. Hrana in stanovanje v hiši, f'.ača po dogovoru. Pogoj: končana osnovna ali poklicna šola. (4223-SD-34) ZAPOSLIMO KV kuharico od 1. septembra 1988 (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom). Osnovna šola OTOČEC. (P34-13MO) motorna vozila stanovanja DVO ali večsobno stanovanje v Novem mestu do 20 km iz mesta vzame v najem mlada štiričlanska družina. Telefon 22-671, Jerebova 12, Novo mesto. (118-ST-34) MOTORNO KOLO honda CBX 550 V, letnik 1987, z dodatno opremo, priv dam. Emil Žnidaršič, Prvomajska 17, Šentjernej, telefon (068) 42-242. (P34-7MO) ZA JUGO prodam spojler, obrobe za pragove in trodemenzionalnc zavesice. Tel. (061) 262-927 ali 444-415, popoldne. (P34-8MO) JUGO 45 a, letnik 1987, prodam. Prevoženih 16.000 km. Cena 1. mil. Tel. 26-729. (4219-MV-34) ETZ 250 prodam. Škufca, Petane 2, Novo mesto, tel. 86-203. (4221-MV-34) ZASTAVO 101, staro 8 let, prodam. Informacije na telefon 26-952. (4221-MV-34) UGODNO prodam ohranjen OPEL REKORD, letnik 1972, FORD TAU-NUS, letnik 1971, 126 P, letnik 1979, ter AUDI 100, letnik 1973, po delih. Tel. 67-432. (P33-17MO) FIAT 128, letnik junij 1983, ugodno prodam ali zamenjam za manjše vozilo. Tel. 23-893. (4229-MV-34) AVTOMATIK, skoraj nov, menjam za videorekorder. Telefon 24-834 — po dogovoru. (ček-MV-34) TAM 2000, letnik 1970, vozen, neregistriran, prodam ali menjam za osebni avto. Gregorčič, Mokronog, tel. 49-107. (P34-4MO) Z 101, letnik 1978, neregistrirano, v voznem stanju, prodam. Fani Bevc, Šentrupert 67. (P34-5MO) GOLF diesel, letnik 1986, in DIANO tnoltovorni s ccrado, primeren za gostince ali obrtnike z manjšimi izdelki, prodam. Meglič, Groblje 10, Novo mesto. (4217-MV-34) uri) ameriška komedija Ogenj in led. 28. 8. (ob 18. uri) ameriški avant. film Roparji svetega templja. 30. 8. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Maščevalec. 31.8. (ob 18. uri) ameriška komedija Gangsterji nežnega srca. 25. 8. (olj 10. uri) matineja Miki in Pluto. NOVO MESTO - DOM KULTURE: 25., 26. in 28. 8. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Maščevalec. 27. 8. (ob 18. uri) domača komedija Tesna koža — II. del 29. in 30. 8. (ob 18. uri) ameriški pust. film Dragulj z Nila. 30.8. (ob 10. uri) matineja Veliki mišek detektiv. 31. 8. (ob 18. uri) ameriška kom. Špijoni kakor midva. 1. 9. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Smrtonosno orožje. Pulj po Pulju — vse predstave ob 21. uri: 25.8. slovenski film Maja in Vesoljček. 26.8. Pozabljeni. 27.8. Hiša ob progi. 28. 8. P. S. — Post seriptum. 29. 8. Praznik kurb (Haloa). 30. 8. Skrivnost samostanskega žganja. 31.8. Glembajevi. 1. 9. Odpadnik. NOVO MESTO — DOM JLA: Od 26. do 28. 8. italijanski film Vrnitev Navaja Groma. Od 29. do 31. 8. ameriški film Izgubljeni v akciji. SEVNICA: 25. in 26. 8. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Zadnje dejanje. 27. in 28. 8. italijanski film Kidorok. JUGO 45 a, star 2 leti, prodam. Košir Tone, Cegelnica 52, Novo mesto. (4218-MV-34) LADO 1200, letnik 1986, 26000 km, prodam. Ivan Planinc, Ravne 52, Zdole, tel. 71-025 int. 55. (4310-MV-34) Z 750, letnik 1982, nujno prodam. Marko Zabukovec, Gabrijele 29, Krmelj. (P34-57MO) GOLF, letnik 1980, prodam. Tel. v službi 81 -160 int. 15, doma 88-384, vsak dan od 19. ure dalje. (P34-56MO) R 4, letnik 1983, registriran do aprila 1989, prodam. Miran Korasa, Lobetova 15, Novo mesto. (P34-55MO) GOLF JX diesel, star dve leti, živo rdeče barve, ugodno prodam. Tel. 84-546. (P34-54MO) PRODAM JUGO 45, letnik 1984, in črno-beli televizor gorenje z daljinskim upravljanjem. Turk, Vel. Brusnice 58 a. (4313-MV-34) ZASTAVO 750 LE, letnik november 185, prodam. Tel. 85-427. (4314-MV-34) 126 P, letnik 1982, prodam. Tel. 24-704. (4315-MV-35) JETTA, letnik 1981, registrirana do avgusta 1989, prodam. V račun vzamem tudi cenejši avto. Ernest Kožar, Vel. Ma-lence 49, Krška vas. (4290-MV-34) Z 128, letnik 1984, prodam. Franc Zakšek, Stolovnik 15, Brestanica. (P34-49MO) Z 750, letnik 1976, prodam. Tel. 22-415. (P34-48MO) JUGO 45, letnik november 1983, prodam. Milkan Murn, Vihre 23, Leskovec pri Krškem. (P34-47MO) R 18 TL in JUGO CORAL 45, nov, prodam. Tel. 27-107. (P34-46MO) 126 P, letnik 1977, registriran do maja 1989, ugodno prodam. Mali, Nad mlini 42, Novo mesto. (4288-MV-34) ZASTAVO 101 in 126 P, letnik 1981, prodam. Jože Erpe, Drganja sela 46. (4287-MV-34) Z 101, letnik 1978, prodam. Telefon 23-128, popoldne (4286-MV-34) APN 6, skoraj nov, ugodno prodam. Anton Škoda, Gor. Prekopa 16, 68311 Kostanjevica. (4279-MV-34) GOLFA, starega 20 mesecev, in jugo 45, nov, prodam. Tel. 25-242, od 17. do 18. ure. (4294-MV-34) Z 126 P, oktober 1987, ugodno prodam. Tel. 51-449. (P34-44MO) UGODNO prodam GOLF JL, letnik 1979/12, v odličnem stanju in motorno žago stihi 070. Tel. (068) 65-347. (P34-21MO) Z 850, letnik 1982, zelo dobro ohranjeno, in R 4, karamboliran, po delih prodam. Marjan Blatnik, Drenovec 12, Leskovec, tel. (068) 33-771. (P34-23MO) DOLENJSKI LIST Izdaja: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj Kr^Kp, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. skupSCina Doij Jsednik: Nace I lista je organ upravljanja tozda. ASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na program-zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton stefanič. jge), Mirjam BezeK-jaKse, Bojar Anton Jakše, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran. TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB -Temeljna dolenjska banka Novo mesto). IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 800 din, naročnina za 2. polletje 18.000 din; za delovne in družbene organizacije 56.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 13.000 din, na prvi ali zadnji strani 26.000 din; za razpise, licitacije ipd. 14.000 din. Mali oglasi do deset besed 8.000 din, vsaka nadaljnja beseda 800 din. NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606, 24-200 in 23-610, naročniška služba in mali oglasi 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28.3.1974) se Ža Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov, časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. Z 750, letnik 1984/12, prodam. Tel. 74-877, popoldne, Martin T urk, Gubčeva 9, Krško. (P34-43MO) 126 P, letnik 1979, registriran do maja 1989, ter dobro ohranjeno poni kolo ugodno prodam. Tel. 24-368. (P34-22MO) ZASTAVO GTL 55, letnik 1986, 23000 km, prodam. Tel. 42-426, popoldne. (4252-MV-34) MOPED rog avtomatik prodam. Tel. 25-503. (P34-9MO) UGODNO prodam Z 101 GT 55, letnik 1984, registrirano do maja 1989. Tel. 42-552, od 15. ure dalje. (P34-25MO) JUGO 45, letnik 1986, prodam. Kristina Rifelj, Ločna 47, Novo mesto. (4253-MV-34) VW ugodno prodam ali menjam za fička. Slobodan Milenkovič, Dilančeva 1, Novo mesto. (P34-63MO) GOLF JL, letnik 1979, registriran do avgusta 1989, po ugodni ceni prodam. Cena po dogovoru. Tel. 25-550. (4254-MV-34) Z 128, letnik 1985, prodam. Vel. Mraševo 30, Podbočje, tel. (068) 75-740. (4255-MV-34) RENAULT 18, letnik 1983, prodam. Tel. (068) 75-801. (4257-MV-34) R 4, letnik 1984, prevoženih 40000 km, registriran do avgusta 1989, in motor JAVA 350, letnik 1987, prodam. Tel. 45-372. (P34-28MO) Z 750, letnik 1980, registrirano do aprila 1989, prodam. Tel. (068) 85-196. (P34-29MO) UGODNO prodam FIAT 132 2000, star 8 let, odlično ohranjen, in avto-radiokasetofon — digitalni super konrad. Informacije na telefon 42-025 vsak delavnik od 7. do 15. ure. Franc Grubar, Gor, Vrhpolje 9, Šentjernej. (P34-30MO) UGODNO prodam ali menjam FIAT 132, letnik 1978, in Z 750, letnik 1976. Zupančič, Tolsti vrh 17, Brusnice. (4296-MV-34) Z 101 GTL, letnik 1984, prodam. Viktor Kastelic, Srebrniče 11, tel. 26-270. (4295-MV-34) ZASTAVO 126 P, registrirano do 1. marca 1989, dobro ohranjeno, prodam. Ogled vsak dan dopoldne. Martina Koml-janc, Krmelj 64. (P34-32MO) AVTOMATIK , star eno leto, prodam. Groblje 8, Novo mesto. (4298-MV-34) GOLF diesel S paket, letnik 1984, dobro ohranjen, prodam. Kalčič, tel. 24-765. (P34-33MO) GOLF diesel, letnik 1986, KOMBI 1MV furgon, letnik 1980, prodam. Pavel Bobič, Škocjan, tel. 76-223. (4262-MV-34) DIANO, letnik 1979, prodam. Tel. 84-846, Gričar, Rumanja vas. (34-38MO) FIČKA 850 ccm, letnik 1981, prodam po ugodni ceni. Janez Pavlin, Vel. Slatnik 18, Novo mesto. (4263-MV-34) Z 101, letnik 1977, ohranjena, in moško kolo prodam. Kovačič, Prečna 8. (Ček-MV-34) Z 101 GTL, letnik 1986, prodam. Damjan Tomc, Ragovska 12, Novo mesto. (4266-MV-34) GOLF, letnik 1985, prodam. Tel. 62-647. (4266-MV-34) KOMBI 850 AK, letnik 1982, prodam. Tel. 65-576. (4267-MV-34) 126 P, oranžne barve, letnik december 1983, prodam. Telefon 27-449. (4269-MV-34) ZA 150 SM prodam Z 101, staro deset let in pol. Je registrirana in dobro ohranjena. Telefon dopoldne 22-521 int. 21, popoldne 43-731, Janez Mavsar. (4270-MV-34) OPEL KADET 1.6 D, letnik 1984, prodam ali menjam za cenejši avto. Tel. 22-907. (4271-MV-34) JUGO 45 L prodam. Alojz Hočevar, Dule 3, Bučka, telefon 76-201, popoldne. (4273-MV-34) TAM 2001, letnik 1976, obnovljen, prodam. Miha Bratkovič, Gor. Vrhpolje 88, tel. 42-455. (4275-MV-34) PRODAM več delov za ŠKODO 110 L, leva blatnika in praga nova. Blažič, Zdinja vas 1, Otočec. (4276-MV-34) Z 750, letnik 1979, prodam. Martin Mohar, Krka 8, tel. 27-396. (4277-MV34) MOTOR BT 50 in platišča (»feltne«) za juga ugodno prodam. Telefon 21-952, od 17. do 19. ure. (P34-41MO) Z 125 P, letnik oktober 1981, prodam. Tel. 82-281. (P34-19MO) 125 PZ prodam. Blažič, Žihovo selo 1, tel. 85-017. (4242-MV-34) R 4 GTL, letnik 1983, prodam. Tel. 28-642. (4243-MV-34) MOPED APN 6, nov, pod garancijo, ali pa isti, samo rabljen dve leti, prodam. Drago Kump, Kot 44 b, Semič. (4244-MV-34) MOTORNO KOLO tomos BT 50 prodam. Tel. 22-283, dopoldne; Može Velike Brusnice 31. (4249-MV-34) SUZUKI GS 500, 78, prodam ali zamenjam za avto. Sašek, Pristava 6, Šentjernej. (4250-MV-34) JUGO 45, letnik 1984, prodam. Alojz Jarc, Ivanja vas 8, Mirna peč. (4234-MV-34) ZASTAVO 750 LE, letnik 1983, prodam. Terezija Avsec, Mali Slatnik 28, Novo mesto, tel. 22-496. (4238-MV-34) DIANO, letnik 1978, prodam. Tel. 65-725. (P34-42MO) TOMOS AVTOMATIK A3 ML prodam. Tel. 27-577. (4301-MV-34) Z 101, letnik 1979, dobro ohranjeno, prodam. Tel. 20-505. (4303-MV-34) R 4, letnik 1980, obnovljen, prodam. Cimermančič Jože, Koroška vas 23 a, Novo mesto. (4306-MV-34) JUGO 45, letnik 1986, in nov tomos avtomatik ter rezervne dele za R 4 prodam. Tel. 23-736. (4307-MV-34) FIAT 127,126 P, IM V kombibus in R 16 prodam. Jeršin, Jelše. (4308-MV-34) Z 750, letnik 1985, prodam. Murn, Podgora 6, Straža. (4309-MV-34) UGODNO prodam sedežno garnituro (raztegljiv kavč, dva fotelja, tabure) in mizico. Tel. 51-449. (P34-44MO) PRODAM komplet za plinsko varjenje (kisik-acetilen). Tel. 42-228, popoldne. (4252-PR-34) UGODNO prodam popolnoma novo navadno moško kolo. Tel. 40-134. (P34-24MO) HASTAVO PLOHE (5 m3) prodam. Tel. 47-390. (P34-27MO) KRAVO, brejo 8 mesecev, sive barve, tretja telitev, prodam. Alojz Majzelj, Dol. Stara vas 19, Šentjernej. (4246-PR-34) BELO in črno vino ter tropinovec poceni prodam. Janez Krašovec, Bereča vas 38, 68331 Suhor. (4248-PR-34) DOBTEILE — odlično lego — prodam. Kenda, Groharjeva 2, Kamnik, tel. (061)831-109. (P34-39MO) ČOLN maestral 18 in motor tomos 4, rabljen eno sezono, prodam. Raletič, Dobe 17, Kostanjevica na Krki, tel. 60-050, int. 223. (4265-PR-34) PRODAM prikolico za traktor in zamrzovalno skrinjo (4101). Tel. 75-591, po 19. uri. (4239-PR-34) SURF vindglajder, star dve leti, s tremi jadri, prodam. Tel. 81-009. (P34-20MO) DVA JOGIJA (160 x 200), dva fotelja in dvosed, primerno za vikend, prodam. Tel. 22-022. (4240-PR-34) ITALIJANSKO plastično mrežo za zavarovanje trte pred točo ali grozdja pred ptiči, prodam. Ljubo Fabjan, Avber 14, 66210 Sežana, tel. (067) 68-906. (4245-PR-34) DVE KOZI in moped prodam. Lado Lavrič, Stare žage 15, Dol. Toplice. (4251-PR-34) PRODAM kombiniran otroški voziček. Informacije na telefon 24-265. (4237-PR-34) PRODAM nov bojler za peči standard special — S, volumen 95 litrov, za 15% ceneje. Krakov, tel. 65-014. (P34-50MO) SEDEŽNO GARNITURO radenci s foteljem, staro eno leto, zaradi selitve ugodno prodam. Cena 1,5 M. Tel. 27-749, popoldne. (P34-45MO) ZARADI NAKUPA avtomobila zelo poceni prodam nov moped BT 50, registriran, nov videorekorder gorenje in harmoniko floreti — 13 registrov. Martin Grubar, Vratno 16,68310 Šentjernej, tel. 42-025 (France — vsak del. dan od 7. do 15. ure.) (4280-PR-34) PRODAM elektromotor 4 KW (tro-fazni), cirkularsko mizo za žaganje drv in stroj za ruženje koruze. Bojane, Mačkovec 40, Novo mesto. (4284-PR-34) OMARO s pisalno mizo, klubsko mizo, za šolarja, zakonsko posteljo (dva jogija), manjšo omaro, kolo rog junior — 5 brzin, ZASTAVO 128, letnik 1987, vse ugodno prodam. Tel. 21-398, Maijan Stokanovič, Jerebova 20, Novo mesto. (4285-PR-34) ATX, tori kros in TV tensai-barvni, 36 cm, ugodno prodam. Tel. 84-455, popoldne. (4289-PR-34) PRODAM črno-beli TV sprejemnik. Tel. 27-138. (4293-PR-34) BROTHER pletilni stroj KH 860 z električnim pletilcem, avtomatskim krojilcem, nastavkom za intarzijo, prodam. Tel. 25-874. (4292-PR-34) PRODAM brejo kobilo, staro 4 leta, 2400 opeke, g. sive, po nižji ceni in škodo 120 L, letnik 1979. Lekše, Hudenje, Škocjan. (431 l-PR-34) UGODNO prodam železni gumi voz 15 in 12, narejen za konjsko vprego, Silvo Strmole, Železno 10, 68211 Dobrnič. (P34-62MO) PRODAM novo plastično kad iz poliestra. Tel. 84-054. (4297-PR-34) PRODAM mizo in štiri stole, otroško posteljico z jogijem in črno-beli televizor. Informacije na tel. 27-592. (4302-PR-34) ŠIVALNI STROJ nemške znamke, nov, prodam. Informacije na telefon 84-165. (4304-PR-34) SEDEŽNO GARNITURO za dnevno sobo »delfin« ugodno prodam. Telefon 20-457, Novo mesto. (ček-PR-34) PRODAM nov štedilnik (4 elektrika — 2 plin) z garancijo — za 20% ceneje. Tel. 62-439. (4232-PR-34) VINO belokranjsko belo z analizo Kmetijskega inštituta SRS prodam. Informacije pri Jelenčiču na Šuhorju, tel. 50-127. (4231-PR-34) ŠOTOR za štiri osebe, gumijast čoln in šivalni stroj prodam. Tel. 26-159. (4225-PR-34) JEDILNICO, kavč in električni štedilnik prodam. Mari Malenšek, Gubčeva 39, Novo mesto. (4230-PR-34) MLIN (iz lesa) za mletje grozdja prodam. Tel. 81-870. (4218-PR-24) KOSTANJEV MED prodam. Vili Gregorič, Dol. Brezovica, Šentjernej. (P34-16MO) kupim KUPIM starejšo hišo z do dva ha zemlje v okolici Novega mesta ali Brežic. Telefon (039) 21-636,28-163. (4244-KU-34) NJIVO (9 arov) ter parcelo za vikend v bližini Šmarjeških Toplic prodam. Tel. 84-906. (P34-53MO) kmetijski stroji posest KOSILNICO BCS — diesel prodam. Lesjak, Zbure 36, Šmarješke Toplice. (4256-KS-34) TRAKTOR FENDT 18 s koso prodam. Janževec, Zameško 5, Šentjernej, tel. 42-502. (4258-KS-34) TRAKTOR zetor 7011 (70 KM), originalna kabina, prodam. Marjan Štefanič, Pristava 13 ob Krki, Podbočje. (4259-KS-34) TRAKTOR štore 404, pogon na vsa štiri kolesa, star štiri leta, ali traktor zetor 3511 prodam. Anton Klemenčič, Trebelno 7. (4262-KS-34) TRAKTOR zetor 5911, cisterno 2201 in traktor IMT 539 de lux, nov, prodam. Tel. 61-526. (P34-37MO) PRODAM traktor 335 s kabino, v odličnem stanju, in traktor kramer LD (33 konjev) s kosilnico. Rafael Mlakar, Žado-vinek 2, 68273 Leskovec pri Krškem. (4272-KS-34) PRODAM traktor zetor 55-45, obračalnik herblidz in koso mertel. Telefon 47-390. (4278-KS-34) PRODAM traktor »Tomo Vinkovič« tip 730, letnik 1982, dobro ohranjen. In-foramcijt; na tel. (068) 68-219, zvečer ali ZVone Škof, Drenovec 10, Bizeljsko. (P34-18MO) BOČNO kosilnjco za frezo 14 KM prodam. Medja, Šmarjeta 10. (4281-KS-34) TRAKTOR univerzal 445, s kabino in koso, letnik 1976, prodam. Janez Gra-dišar, Dobrava 29, Škocjan. (P34-52MO) TRAKTORSKI enoredni izkopalnik krompirja na dve rešetki, rabljen eno sezono, prodam. Tel. (068) 76-130. (4283-KS-34) MOTOKULTIVATOR s frezo, staro dve leti, prodam (cena 2,5 M) ali menjam za avto. Bogo Pavlin, Potov vrh 43, Novo mesto. (4227-KS-34) KOSILNICO BCS prodam. Tel. (061) 662-046. (P34-3MO) razno OTROKA vzamem v dopoldansko varstvo s 1. oktobrom. Tel. 85-318, Straža. (P34-31MO) V NOVEM MESTU ali bližnji okolici najamemo manjšo stanovanjsko hišo ali del hiše — etažo oziroma enoinpol ali dvosobno stanovanje, lahko samo za določen čas — do pet let. Možno plačilo v naprej za eno ali dve leti. Šifra: »UGODNO«. (4264-RA-34) V BUČNI VASI se je izgubila mlada črna muca z belim ovratnikom in tačkami. Pogreša jo družina Recelj, Cesta brigad 31, tel. 27-252. (4298-RA-34) OD GRMA do Glavnega trga v Novem mestu seje izgubila ženska ročna ura znamke helvetia z napisom Dolenjka. Jakše, Novo mesto, Valantičevo 5/b. 14316-RA-34) STE na jesen življenja ostali sami? Imate hišo in nekaj zemlje ter potrebujete pomoč in družbo? Mlada družina vam nudi vso oskrbo in seje pripravljena preseliti k vam. Šifra: »POMOČ OSTARELIM«. (P34-11 MO) obvestila PO UGODNI ceni posojamo poročne obleke. Zagreb, Vlaška 70, tel. (041)418-014. (2741-OB-20) IZOLACIJE — servis zamrzovalnikov s preizkušeno garancijo in z več leti izkušenj (dve leti uspešnega dela na Dolenjskem). Obnovim vam zamrzovalnik, če toči, rosi, od zunaj ledeni. Telefon (062) 305-150 ali 413-606, Viktor Pajek. (4087-OB-32) ZAVOD ZA VARSTVO NARAVE IN KULTURNE DEDIŠČINE NOVO MESTO, Kidričev trg 3/111 tel. 21-019 garsonjero ali primeren ski komforten stanovani- išče samski komforten stanovanjski prostor za svojo strokovno delavko, diplomirano zgodovinarko, konservatorko za zgodovinske spomenike. Ponudbe pošljite na zavodov naslov čimprej. Zaželjena lokacija čim bliže centru mesta. 407/34 ZAHVALA V 76. letu nas je za vedno zapustil naš dragi ANTON ŠPORAR iz Jerebove ul. 20 Na zadnjo pot smo ga pospremili dne 20. avgusta 1988 na pokopališču v Ločni. Ob njegovi smrti se iskreno zahvaljujemo osebju kirurškega oddelka bolnišnice v Novem mestu, zlasti še dr. Janezu Kramarju. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in vso ostalo pomoč. Žalujoči: žena Vida, sin Tone z družino in brat Jože Novo mesto, 23. avgusta 1988 ZAHVALA Ob slovesu našega najdražjega moža, očeta in dedka LEONA KOROŠCA se iskreno zahvaljujemo za pomoč sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnjo pot ali bili v mislih z njim. Posebej se zahvaljujemo tistim zdravstvenim delavcem, ki ste mu lajšali zadnje bolečine njegovega življenja, posebej njegovemu zdravniku dr. Kranjcu, sosedom, ki ste se tako lepo poslovili od njega, gospodu proštu in predsedniku temeljnega sodišča Janezu Smoleju za poslovilne besede. Številna osebna in pisna sožalja, za katera se iskreno zahvaljujemo, so nam lajšala žalost. V njih smo namreč čutili veliko spoštovanje našega Leona, ki je imel tako zelo rad vse poštene in skromne ljudi. Žena Silva in sin Janez z družino Novo mesto, Ljubljana, 20. avgusta 1988 prodam POHIŠTVO za dnevno sobo prodam. Tel. 23-891. (P34-36MO) 2,40 ha kvalitetnega gozda pri Rimskih Toplicah prodam ali menjam za novejši avto (lada, jugo). Tel. (063) 730-623. (P34-12MO) PRODAM posestvo: hiša (90 m2), travnik (89 arov), njive (126 arov), gozd (4 ha). Nahaja se v Sloveniji — okolica Sevnice. Tel. (041) 155-205. (P34-15MO) NOVO, še ne vseljeno enostanovanj-sko hišo v Novem mestu prodamo. Informacije: Biro Aba, tel. (061) 51 -493, od 9. do 12. ure. (P34-6MO) TRAVNIK, primeren za gradnjo, pri Semiču, prodam. J. Rene, Mencingarjeva 36, Maribor, tel. (062) 34-238. (P34-1MO) V PIŠECAH pri Brežicah prodam vikend z vinogradom ali zamenjam za stanovanje v Ljubljani. Ponudbe na telefon (061) 452-300, 322-385. (P34-26MO) ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila draga mama in babica MARIJA ŽNIDARŠIČ iz Zavratca 11 pri Studencu Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, osebju Doma Impolca, vsem, ki so darovali vence in cvetje, ter vsem, ki so pokojno mamo spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku za poslovilne besede ter opravljen obred. ŽALUJOČI: sin Franci, Albin, Ivan in hči Anica z družinami nft v£ DOLENJSKI LIST Št. 34 (2036) 25. avgusta 1988 ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, brata, svaka in strica JOŽETA ŠNEBERGERJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, sodelavcem in prijateljem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala posestvu Snežnik Kočevska Reka, godbi, govorniku za poslovilne besede ter g. duhovniku iz Fare za opravljeni pogrebni obred. Vsem iskrena hvala! VSI NJEGOVI Štalcerji, 22. avgusta 1988 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene in mame IVANE SAVNIK iz Krškega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, oddelku kirurgije bonišnice v Brežicah, vsem sosedom in prijateljem, dr. Sikošku za lajšanje bolečin, gospodu kaplanu za nagovor in opravljeni obred, pihalnemu orkestru Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj ter vsem, ki ste darovali cvetje in našo drago mamo spremljali na zadnji poti. Žalujoči: mož Franci ter sinova Bojan in Frani ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra, teta in botra NEŽA BRULC roj. NOSE, iz Hrušice 26 Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in delovnim organizacijam GGTG in IMV, ki ste nam darovali vence in cvetjevin našo mamo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo bolnišnici v Novem mestu — nevrološkemu oddelku za lajšanje bolečin in pevskemu zboru Gabrje za zapete žalostinke, Ivanki Boltez za poslovilne besede ob odprtem grobu in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 62. letu starosti nas je po težki bolezni prezgodaj zapustila naša draga JUDITA JUREJEVČIČ | roj. ZUPANIČ iz Črnomlja, Prešernova ul. 6 Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter se od pokojnice v tako velikem številu poslovili na njeni zadnji poti. Naša zahvala velja tudi Onkološkemu inštitutu v Ljubljani za nesebično pomoč pokojnici. Posebej se zahvaljujerno tov. Enici za organizacijo pogreba, sosedi Rezki Petrič in Milanu Šimcu za tople besede slovesa, sodelavcem, organizaciji ZB in društvu upokojencev. Žalujoči: mož Jože, sin Cveto z družino, sestre in brata z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 47. letu nas je nepričakovano zapustil naš dobri skrbni mož, ata, sin, brat, stric in stari oče MATIJA IVANEŽ Mestni log 16/2, Kočevje Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, pisno ali ustno izrazili sožalje, darovali cvetje in spremili pokojnega na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gospodu kaplanu za opravljeni obred, LD Kočevje, godbi iz Kočevja, DO Kovinar Kočevje ter sosedom in vsem ostalim, ki so nam ob najtežjih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: žena Vera, sinova Iztok, Matija z družino, mama, brat Jože z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 56. letu nas je nepričakovano zapustila naša dobra in skrbna mama, stara mama, sestra in tašča ANA KOLENAC Polica 26 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno dobrim sosedom, za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Zahvala tudi vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam pisno ali ustno izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter našo mamo v tako velikem številu spremili do njenega zadnjega doma. Iskrena zahvala delovnim organizacijam GOK Črnomelj TOZD Begrad in Beti Metlika za darovane vence in spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Stjepan in hčerka Stanka z družinama ZAHVALA V 50. letuje po težki bolezni za vedno tiho odšel od nas ljubljeni, skrbni in nepozabni mož, ati, ate Jože, sin, brat in stric JOŽE KULOVEC z Uršnih sel 106 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje in darovali cvetje. Iskrena hvala zdravniškemu osebju internega oddelka bolnišnice v Novem mestu, zdravniškemu osebju Zdravstvenega centra Novo mesto, posebej dr. Kresetovi, in vsem, ki ste nam stali ob strani v času njegove težke bolezni. Lepa hvala KS Uršna sela, sodelavcem IMV TOZD tovarna prikolic, IMV DSSS, šiviljstvu Šajatovič Metlika, ŽTO Tozd za UVP, PTT podjetju Novo mesto, gasilcem KS Uršna selajn ostalim gasilskim društvom, godbi Novo mesto in pevcem iz Ruperč vrha. Zahvaljujemo se tov. Francu Šobarju, Božu Hrovatu in Marjanu Klobučarju za poslovilne besede. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Bil je fantov cvet, star le 21 let, začel ni še živet. Bleščeča pločevina in cesta kriva zapeljala njega je na drugi svet. Vse rožce cveto, a tebe, Jože, med nami več ne bo! ZAHVALA V 21. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi sin, brat in stric JOŽE ZELINGER iz Dolža 34 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega Jožeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, mladincem, prijateljem, znancem in delovnim organizacijam za podarjene vence in cvetje ter izrečeno sožalje. Hvala govorniku Jožetu ter gospodu župniku dekanu za lepo opravljeni obred ter vsem, ki ste ga v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: ata, mama. Maja, sestre Marija in Anica z družino, Jožica z Marjanco in ostalo sorodstvo ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 36. letu starosti zapustil dragi mož, ati, sin in brat JOŽE CRNČIČ Koštialova 27, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam ustno ali pisno izrazili sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se njegovim sodelavcem iz Krke-TOZD Tehnoservis, Interni banki GIP Pionir, SSGT-Gostišče na trgu Novo mesto, folklorni skupini Kres, kulturno-umetniškemu društvu Dušan Jereb, kolednikom — posebno Lojzetu Jožefu za pomoč. Posebej se zahvaljujemo osebju UKC — hematološke klinike Ljubljana, osebju pljučnega oddelka v Novem mestu za vso skrb in nego v času njegove bolezni. Hvala tudi gospodu proštu Južetu Lapu za lepo opravljeni obred, pevcem Šentjernejskega okteta in Ivanu Berusu ter govornikom za poslovilne besede. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob slovesu našega ljubljenega LOJZETA GUNDEJA veterinarja v pokoju smo prejeli veliko pisnih in ustnih izrazov sožalja. Zahvaliti se moramo osebju urološkega oddelka, ki je pokojniku lajšalo trpljenje, vsem, ki so nam v težkih dneh njegove bolezni stali ob strani, vsem, ki so se poklonili njegovemu spominu. Hvala, ker ste ga imeli radi in se ga spomnili s toplo mislijo. Njegova Neli z Rokom in vsemi sorodniki Novo mesto, dne 22. avgusta 1988 ZAHVALA V 90. letu starosti nas je po kratki zahrbtni bolezni zapustil naš dragi oče, stari oče, praded, tast in stric ROK KUKOVIČIČ iz Dolnjega Leskovca 26 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje ter da ste pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala dr. Malovašiču in medicinski sestri Pavličevi s Senovega ter osebju internega oddelka bolnišnice v Brežicah za lajšanje bolečin. Hvala tudi kolektivom TCP »Djuro Salaj« Krško, Agrokombinat Krško, Elektrarna Brestanica in KO ZB Brestanica za podarjene vence, Daugolovi in Moškonu za izrečene poslovilne besede, pevskemu oktetu za zapete žalostinke in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat hvala. ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI Kakor hitro spolzi soba mila, tako naglo te smrt je od nas zvabila, da ni bilo časa niti za slovo in zahvalo, s katero bi se oddolžili za tvojo skrb in dobroto ZAHVALA V 59. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama in sestra JULIJANA ANDREJČIČ roj. BRULC, iz Telčic pri Škocjanu Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, znancem in delovnim organizacijam za pomoč v težkih trenutkih, za podarjene vence in cvetje ter izrečeno sožalje. Hvala govorniku, pevkam, gospodu župniku in gospodu Hočevarju za lepo opravljeni obred ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Št. 34 (2036) 25. avgusta 1988 DOLENJSKI UST 19 Pognal gostinski »lipov list« $ 5 % 1 % «i % 5 i * 5 s S I ZVONKO sedaj svoje delavnice celo v tujini In znanje je bilo darilo kakršnega je dal mojster Gale svojim učencem ali vajencem, kakor se je včasih reklo fantom, ki so se prišli učil k obrtniku. In mojster Gale ni bil lem va-jenecem samo učitelj, ampak tudi vzgojitelj, nudil jim je drugi dom. K temu je veliko prispevala tudi žena Pavla, ki ni samo kuhala in opravljala gospodinjska dela za 10 in več ljudi, ampak je prijela v roke tudi čopič ler barvala kotorske izdelke Zdaj je vse to minilo, Galelovim pa za tistimi časi niti ni preveč hudo. Kolarska obrt namreč ni bila nikoli kaj preveč donosna, zato so morah doma še kmetovati tako da je bilo dela vedno preveč Henčkov dom na Dobravi prenovljen — Zanimiv program nove Restavracije lipov list — Usmeritev k umirjenim in zahtevnejšim gostom Kolarski mojster Zvonko Gale iz Krškega je v svojem življenju dočakal tudi take reči, kakor je davek na vozove, zaradi česar kmetje nekaj časa niso naročali vozov pri njem. Pa davek kljub vsej svoji nesmiselnosti ni zadal smrtnega udarca njegovi obrti To je opravil traktor, ki je kmetu zamenjal nekdaj nepogrešljivi voz Akoravno je čas pospravil stare lesene kmečke vozove, mojstru Galetu ni vzel dobre volje in želje do dela. »Ja, včasih smo pri nas naredili kar veliko vozov. Potem, ko vozovi niso šli več tako v promei smo se lotili drugih stvari Delali smo nasadila za orodje pa držala za čopiče, ki smo jih potem uvažali v Anglijo, zdaj pa se sin Igor, kije prevzel obrt vse bolj preusmerja v mizarstvo, ker po kolarskem delu ni več povpraševanja,« pripoveduje Zvonko Gale. Ko je bilo dela največ,je bila tudi hiša vedno polna. Vajencev in pomočnikov, nekateri med njimi so pri hiši ostajali tudi desetletje in več. Ker pa ni bilo dovolj dela, so odhajali v Nemčijo in drugam in mnogi ( SO V Življenju usneli * KASETA DOLENJSKEGA ROCKA — V novomeškem tonskem studiu Sraka so te dni dokončali snemanja enajstih skladb petih ansamblov, ki bodo septembra učakale izid na kompilacijski kaseti. »Prva Sraka priletela« bo naslov prve in niza kaset, kijih v sozaložništvu pripravlja studio Sraka, posneta pa bo s pop in rock glasbo novomeških skupin Županova torta, Galea, General Lojze in Zdenka Bošnjaka ter metliške La grande Britanya. V prihajajočih tednih bodo sklenjena tudi snemanja za drugo kaseto, posneto prav tako z glasbo različnih izvajalcev iz Dolenjske in Bele krajine, vendar z narodnozabavno glasbo, do konca leta pa se obeta še nekaj izidov kaset — metliškega županskega kandidata Janeza Vraničarja-Luigija, ansamblov Brodniki in Novi odmevi itd. Naj informacijo dopolnimo še z vestjo, da bo koncertna promocija kasete »Prva Sraka priletela — rock 88« 30. septembra v novomeški športni dvorani Marof, poleg omenjenih ansamblov pa bodo nastopili še nekateri znani gostje, bojda celo še ne pozabljeno Rudolfovo. Na sliki: člani skupin Galea, General Lojze, Zdenko Bošnjak, Županova torta in La grande Britanya. (Foto: D. Vovk). tokrat je na prvem mestu ostala skladba Paradise, predlagatelji lestvice pa so jasno odgovorili tudi na vprašanje v skladbi Wh6s leaving who, in sicer tako, da sojo odslovili z lestvice. Na njeno mesto (10.) so postavili predlog Studia D One heartbeat. Lestvica za ta teden je taka: 1. Paradise — SADE 2. Tomorrow people — ZIGGY MARLEY 3. Most of ali — JODY WATLEY 4.1 dorit want to live without you — FOREIGNER 5. The valley road — BRUCE HORNSBY & THE RANGE 6. Im nin alu — OFRA HAZA 7. Turn back the clock — JOHNNY HATES JAZZ 8. Chains of love — ERASURE 9. Circle in the sand — BELINDA CAR1.ISLE 10. One hearbeat — SMOKEY ROBINSON (novost) Predlog Studia D za prihodnjo novost: Never die young — JAMES TAYLOR. Predloge za lestvico pošljite na naslov: Studio D, pp 103,68000 Novo mesto. Lestvico lahko poslušate na valovih Studia D, rete vsak četrtek v Dolenjskem listu. ^ diskoteki Kosov hram ali prebe- A Cjajtilna in dijcoteLa KOSOV HRAM Zinka Rime Repičani bodo znoreli zaradi vsak dan novih cen. Seveda višjih. Sok, ki je stal še včeraj tri stotake, je danes prek tisočaka. Električne energije ne poražijo čez noč za odstotek ali dva, temveč za dvainšestdeset. V pokvarjenem kapitalizmu bi bile zaradi takšnih pojavov množične ulične demonstracije, morda bi letela celo vlada, v Repičevini pa pojasnijo to z inflacijo, z naraščajočimi proizvodnimi stroški, takoj zatem pa zagrozijo potrošnikom z novo podažitvijo, ki bo čez dober mesec, če ne celo že prej. V Repičevini imajo vsi izgubo: gospodarstvo, zdravstvo, šolstvo, kultura, telesna kultura, turistične agencije, prevozniki.. Izgubarji krivijo med drugim tudi vlado, da sprejema neumne sklepe, ki bodo spravili v stečaj še tako dobre, vestne in pridne gospodarje. Repiška vlada pa opozarja na nedelo, slabo organizacijo, na preveč režijskih in administrativnih delavcev, ki so se nakotili od krajevnih skupnosti do republiških in zveznih teles. Krajanstvo pa je izžeto, kupna moč repiškega prebivalstva je na psu. Sindikati sestavljajo sezname delavcev, ki bodo prejemali socialno pomoč, čeprav garajo od šestih do dveh, po štirinajsti uri pa kopljejo še svoje njivice, vrtove, molzejo v hlevih ali kleteh nastanjene ovce, koze, krave, pitajo purane, gosi, kokoši, race, polagajo pomije prašičem in se skušajo še kako drugače znajti, da le ne bi družine stradale in tolkle revščino. Proti visokim cenam in nizkim osebnim dohodkom so vsi v Repiče-vi dragi. Zoper so direktorji, delavci, penijo sindikalne organizacije, Zveza, sezedelejeviči, osnovne mladinske organizacije, izvršni sveti, skupščine, predsedstva, predsedniki, tajniki, posebne komisije, humanitarne organizacije, združenja... Ostre besede proti takšni politiki, ki pelje le v propast, je slišati na sestankih, sejah, skupščinah in kongresih, ki jih je po Repičevini kot listja in trave. Naivnež bi sklepal, da je vsem veliko do delovnega človeka, proletariat ima v Repičevi dragi brez števila zagovornikov, skrbnikov, mačeh in očimov, da se bo vsak čas uresničil pregovor: »Veliko očetov, kilavo dete.« Ko pa se razpravlja o novih, seveda višjih cenah, se nihče ne ukvarja s tem, da je r Repičevini vse preveč takšnih, ki si ne zaslužijo plače, da so osnovna sredstva iztrošena, da je organizacija dela strel v prazno, da je preveč čvekanja, da se dela z materialom kot svinja z mehom, da nihče ne posluša ljudi, ki imajo sveže, nove zamisli, da je preveč službenih vozajčkanj naokoli, da je tržišče neurejeno, da ni konkurence... Ne, največkrat je slišati: »Zakaj bi se mučili povišajmo cene. To je najenostavneje in v Repičevi dragi najučinkoviteje.« TONI GAŠPERIČ