'fit 41.
V Gorici, ? torek dne 22. aprila 1913*
Izhaja dvakrat na teden, in sicer t torek in soboto ob 4. uri popoldne. Ako pade na ta dneva praznik, izide dan poprej. Stane ii^Ietoi ^-m*^ 7« leta    .   .   .   „  5' "* lU    »      ...» 2*50 Posamične Številke stanejo     .  .     .8 vin.
Ha narotlla bres doposlane laročeiae ge ae oziramo.
Tedaj XLI1I.
Vse za narod, svobodo in napredek !< Dr. K Lavrič.
Slovensko politično društvo v Gorici
bo imelo svoj ustanovni občni zbor v četrtek, dne 24 aprila ob 10. uri dopoludne v Jiotelu »pri Zlatem Jelenu«.
»Neznani storilci".
V soboto smo na tem mestu vprašali: Ako je zda* dokazano, da je goriški mu-nicipij (glede na volilne imenike za občinske volitve) isleparil, ali ni najti tudi zalij primernih §§ v našem kazenskem zakonu? Ali so to res »n e z n a n i« storilci?
»Neznani 'Storilci« vršijo svoje tako očitno delo že precej časa. Tisto lepo delo neznanih storilcev se giblje okoli muui-ciplja in trgovsko-obrtne zbornice. Stare so že pritožbe glede volitev v omenjeno zbornico in glede ljudskega štetja ter volilnih imenikov, ali bliže smo »topili in posvetili »neznanim storilcem": Šele od leta 1909, dalje. Takrat so bili »neznani storilci« posebno pogumni.
Pri volitvah v trgovsko-obrtno zbornico se je dognalo, da se je zgodila velika volilna sleparija, ki je pokazala, na kak način znajo zmagovati Italijani. Nad 900 glasov so bili spravili skupaj Slovenci v 5 dneh; iz Furlanije ni bilo prišlo niti 100 glasov* v Gorici ni bilo oddanih 300 italijanskih glasovnic; na dan ustne volitve pa smo izvedeli, da so dobili Italijani 1046 glasov. Podana je bila na državno pravd-niStvo ovadba, vršila se je kazenska preiskava, ki je dognala v polnem obsegu izvrženo volilno sleparijo, ali krivcev ni na št! a. Storilci so ostali neznani. V deželnem zboru so bile volitve iz trgovsko-obrtne zbornice, po dokazani volilni slepariji, potrjene. V trgovsko - obrtni zbornic! so ostali zmagovalci Italijani. Marsikedo se ni mogel prečuditi. da je kaj takega mogoče v Avstriji.
''»Neznanim storilcem* se je dek> imenitno posrečilo; nič niso bili preganjani, mliče 'ni prišel v preiskavo, nihče ni bil kaznovan, vse je izšlo gladko.    !n tako
POTAPENKO:
Generalova hči.
Prevel: A. M. (Dalje.)
»Prav kakor nalašč,« je pomislila Ma-njioka. »Res je treba že enkrat odgovoriti na to vprašanje. Vsa vprašanja Je treba objasniti. razrešiti, tako da ne bo ni-kakega dvoma več. Kako krasno jih je razrešila Klavdija Antonovna! Ana je zato potrebovala cel dnevnik; to pa zato, ker je bilo njeno življenje polno, keT je poz-nala razloge in vzroke in posledice, stremljenja in cilje. Jaz pa živim nekako brez razlogov in brez ciljev in zato mi ni treba tega. No. dala mi je lep vzgled in pustila mi je nekoliko praznih strani.«
Maniička je vzela knjižico in jo položila pred sabo na mizo,, »Da ~e porazgo-vortfti s teboj, Klava; da napravim račune in da obračunam,* je rekla polglasno.
Sedla je k mizi in pričela pisati:
»Da se porazgovorim s teboj, Klava; na napravim račune ter da obračunam.
»Naslajala sem se z življenjem; usoda mi je prizadela  strašen udarec,  zalo
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici Št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno.
Upravnlštvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo  v Ooriški Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi In poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano Mcrat 16 vin., 2-krat 14. vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje Črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
drzna je bila sleparija! Ne smemo pa pozabiti dejstva, da so bili oškodovani Slovenci in oškodovaitelji Italijani.
»Neznani storilci« so dobili korajžo in tako vidimo za letom 1910. pridno na delu »neznane storilce« pri ljudskem štetju, vidimo jih potem pri volilnih imenikih. Bog ve, kako bi bilo zopet pri volitvah v trgovsko-obrtno zbornico, ako bi se jih •bili mogli Slovenci udeležiti! »Neznani storilci« pridno delujejo: »e, saj nam ne pridejo blizu«. Tako nesramno drzni so bili celo, da iso šli k državnemu pravdni-štvu tožit »Sočo« radi ovitkov glede volilnih imenikov — ali dosegli so le to: da ve vlada fn sodnija za sleparije izvestnih ljudi, ki so pa še vedno.....»neznani storilci«.
Vlada je končno, ker že le ni bilo drugače, odvzela volilne agende goriškemu magistratu, glede trgovsko-obrtne zbornice je vse pri starem ostalo — ali omenjeno odvzetje je le še en korak. Kaj res ni mogoče storiti še drugi korak, korak do znanih »neznanih storilcev«? Če ne, se pojavijo zopet ob prvi priliki. Mi pa zahtevamo poštene volilne imenike, pošteno volilno postopanje in pošten izid volitev. Volilna sleparija in ona pri ljudskem štetju pa zasluži eksemjplarično kazen, iki naj bo hudo svarilo pred potvarjanjem in slepar jen jem za bodoče.
Hustriiska skrb za balkanske šole.
A v s t r o - o g r s k i poslanik v Beogradu U g >r o n je šel pred č a s o m k s r b <s k e m u m i n i s t e r-skcitm predsedniku P a š i č u po n a 1 o g u svoje vlade intervenirat, d a b i se odprle š o<l e z a A 1 b a n c e, n a pridobljene m srbskem teritoriju, ki so bile z a časa vojne zaprte. P a š i č je takrat obljubil, da se te šole   otvofiio   sredi   aprila.
Tako je glasila oficijozna vest. Torej avstrijska  vlada  je telegrafirala v  Beo-
sem postala zlobna in sovražila sem ves svet. Spoznala sem tebe; ti si me uverila, da bom našla miru tam. kjer si ga našla tudi ti: v požrtvovalnosti do bližnjega. Jaz sem iskala tega, pa nisem našla.
»Da, jaz sem hotela služiti bližnjemu, toda nisem mogla. Preveč je grd, neotesan, umazan, nesnažen ta bližnji. Temu se je uprla vsa moja preteklost, katero zaničujem in preklinjam, pa sem vendarle njena sužnja.
»Ti mi odgovarjaš, jaz te slišim, čutim. Praviš: Kaj! Šele prvi korak, prvi neuspeli, ti pa si obupala nad svojismi močmi, spustila roke? Ali daj, prisili svoje moči, poskusi Še stokrat svojo silo; in naj bo še sto neuspehov — stoinprvi bo uspeh. Krepost se doseže samo z izkušnjo, vajo...
»Ti mi praviš tako, ali jaz nečem take kreposti, jaz je ne priznavam; bila bi zame nasilje. Take ni v meni, ni je! Toda ti zopet odgovarjaš-: nase kažeš; da, ali v tvojem srcu je gorela ljubezen še v detin-stvu. dasiravno s slobodnim ¦ plamenčkonn. Ti si imela babico, ki te je po svoje učila ljubiti.   V mojem srcu pa ni ljubezni, to
grad, avstrijski poslanik je izvršil dani mu ukaz in balkanske šole so otvorjene. AH na Dunaju so pred nosom visoke gospode* ki oopira šole Albancem, zaprte tri Češke šole. In na Dunaju blesti napis: Justitia fundamentum regnorum.
Ali kaj Albanci in Čehi! To je velika razlika! Albanci so slaven zgodovinski narod z velikimi čini, kulturo in bogat-stvom, Čehi pa nekulturni divjaki. Sedaj se na Dunaju vse bori za Albanijo, za Albance, ki so dragocen cvet ljudske kulture, Albanija pomeni bodočnost Avstrije; pereat mundus, vi vat Albania!
Taka skrb za 'šole za Albance! Ume-stnejša bi bila skrb za šolo doma, za domače narode, za vsakega v njega lastnem jeziku. Tu se vlada ne gane, tu doma pusti, da privilegiram trije narodi: nemški, madjarski in italijanski delajo ikar 'hočejo z ljudsko šolo, namenjeno Slovanom. Odpirajo se nemške, madjarske in italijanske šole, slovanskih kolikor mogoče malo; velikanske težkoče so ob mejah ali kjer bivata skupaj Slovan in Nemec aH Madjar ali Italijan. Tako številnim Čehom na Dunaju ne privoščijo šole, škandali, sramota za kulturonosce, so se vršili s temi -šolami, na Dunaju, v Postom itd. Na Štajerskem, na Koroškem usiljujejo nemške šole, koroški Slovenci sploh že nimajo svojih slovenskih šol, v Primorju silijo nam italijanske. Na Hrvaškem odpirajo madjarske šole, med Slovaki madjarske. Slovanskih šol ne! to je geslo privilegiranih treh narodov. In kjer mogoče zapreti, naj se zapre slovanska šola! Grozovitosti, neču-veni škandali v sramoto dvajseterrfu stoletju so se vršili v tem oziru sirom Av-stro-Ogrske, ki pa ima sedaj čudovito visoko skrb za albanske šole.
Razinarodovalne cilje zasleduje ljudska šola v Avstro-Ogrski med Slovani, kjer bivajo z drugim narodom skupaij ali sta soseda; pa tudi jednake cilje imajo v slovanska središča postavljene nemške in madjarske šole. Tako je s šolo v Avstriji. Avstrija pa ima velik strah, da bi morda Srbija sploh več ne odprla nobene albanske škcle, marveč.bi dala Albancem srbske! Taka krivica se mora preprečiti in res so se na Dunaju v   taki   kulturni
sem začutila ob bolnikovi postelji, ker mu nisem mogla odpustiti njegovih napak. Jaz nisem mogla, nisem mogla in nisem mogla!... Videla sem pred seboj neznanega tujega človeka, ki mi je bil zoprn s celim svojim bistvom. In začutila sem, da se v mojem srcu dviga mesto sočutja zloba in sovraštvo do njega. Ne, v meni ni ljubezni. Moje srce je prazno.
»In glej, ko pa z vsemi silami svoje duše, z vso svojo zlobo, ki je je v meni tako veliko, sovražim one, ki so imeli v rokah moje detinstvo! O, ikako jih sovražim! Odpustila sem jim vse — tudi svoje siromaštvo in sramoto, tega jim pa ne morem odpustiti. Ne morem jim odpustiti, da me ni*o naučili ljubi t, da so vizigojili moje srce tako hladno, mrzio. Gledam tebe, Klava, tvoje življenje in razumem, da ie mogoče najti miru v tem: v ljubezni! Da. jaz razumem to, vidim, da si ga našla in da je to dobro, in da je tudi treba, da ie tako, da je to najvišje, ker v tem, — v ljubezni, r skrbi za bližnjega, v požrtvovalnosti ni ničesar osebnega, majhnega, grdega, in še zato, ker ni nikdar strašno umreti tistemu, kateri ni bil Živel zaman... Toda to ni dano vsem. in tudi ni meni. Pri-
skrbi hitro zavzeli za Albance, ki jiim se morajo takoj odpreti šole...
Mi v Gorici si moramo sami wdrže~ vati ljudske šole. Italijani imajo svoje mestne šole, italijanski otrok se uči v mestni šoli italijartsiko, za nemškega otroka je iz-borno poskrbela drŽava, Slovenec je pa pastorek: ali naj gre v nemško ali italijansko šoto ali pa morda naj roma vsak dan tje dol Podturen v šolo bb mestni "periferiji? Morali smo si napraviti sami svoje šole, ako ismo jih boteli imeti. V Podturen ne moremo s s^jjhni otroki. V spominu pa nam je avstro-italijanska skrb za slovensko šolo v Gorici. Italijani so rekli: primorani damo za šolo Catinellijevo vojašnico ob periferiji mesta. In visoka c. kr. komisija je rekla, da je tisto poslopje ugodno za šolo in da je prav po postavi, če se otvori šola tam doli, ravno primerno je oddaljena za mestnega slovenskega otroka! Slovenci seveda nismo mogli poslati svojih otrok v šolo Podturnom, Šola je bila prazna, sedaj životari s par učenci. Ali se je avstrijslka vlada kaj pobrigala, da bi prišli Slovenci do mestne šole na primernem kraju.v mestu? Nič! Tam doli je„če hočete pošiljati otroke tje dol, pošiljajte jih, Če ne pa naj gredo kamor hočejo. Vlada je vedela, da kljub otvoritvi šole v Ca-tinellijevi vojašnici ostanejo Slovenci v Gorici brez mestne Šole, pa, kdo se foo pehal za Slovence; čim ma^rj so šolani, tim lažje se gospoduje nad njimi....
Velika je skrb avstrijske vlade za Albance, za albanske šole. O ti, avstrijska vlada, zlij na nas malo te skrbi, pobrigaj se malce za zveste Slovence svoje in daj jim potrebne šole! 'Kaj nositi skrb ea šolo tako daleč na Balkan* ko je pa tu doma potrebna tako krvavo taka-le skrb! Nismo Albanci seveda in tudi nočemo biti, ampak avstrijski državljani smo, v konstitu-cionelni državi živimo, v državnih temeljnih zakonih je zapisana pravica in jednakopravnost za vse — torej, avstrijska vlada, ne glej in ne skrbi za šole izven svojih mej, ampak doma, doma, doma!
povedujem ti resnico, razgalila sem svoje srce pred teboj. In glej: prazno je J
»Požrtvovalnosti torej ne bo. 'Kaj.pa bo potem? Pričakovala sem jo dolgo, dolgo sem bila neodločna, zdaj pa me je ob-vzela moška volja, hoteča delati, šla sem smelo in — razumela, da je ne 'bo in da je sploh v meni nemogoča. In ne samo požrtvovalnosti, temveč dobrih-del sploh; ne, .niti tega ne; dela, ki bi ne bilo hudobno. Toda kajj bo v bodoče? Poučevala bom otroke. Ali jaz jih ne maram, tuji so mi, in- oni sami čutijo to. Belogjavi deček je občutil to, ko je instinktivno odbil moje milovanje. Ničesar jih ne bom naučila, ker mi ničesar ne verjamejo. Saj če jih jaz ne ljubim, tudi otroci me morejo mene, zakaj otroci verjamejo samo tistemu, ki jih ima rad.
»Vzela bom mesto, iki mi ga nudi Mo-rozov .in živela bom v mestu. V srečnem slučaju postanem bogata. Živela ;bom v svetu, naslajala se ob zabavah, komifortu, vseh pozemsikih ugodnostih:-Moje srce pa bo ostalo prazno, zakaj vMjub vsemu; ne bo vzljubilo nikogž . Srce brez ljubezni pa je mrtvo srce, ti veš to, Klava... .. ,..   .                              (Pride;Se.),
Irižničeoih podjelji.
Zrav&i politične 'krize, 8d pritiska tudi pri nas, 'kakor Sptoh v celi državi, na vse sloje in stanove in je povzročila že dose-daj povsod tudi občutno gospodarsko Jeri-zo, so zadele gospodarsko "življenje v naši deželi razne nezgode, katerim Je iskati vzrokov iptedvsem v islabdh gmotnih razmerah, ki posebno vladalo na Goriškem. Med drugimi je lani meseca novembra propadla tvrdka A. K t i ž n i č & C o m p„ ki se je bavila z Jako razširjeno iesno industrijo V Podmelcu. in zgradila popolnoma moderno na najnovejših sistemih slo-•nečo tovarno ledu v Rodmelou, katere pa ni dogotovila, ker je bil že poprej o premoženju te tvrdke razglašen konkurz. Kriza,,v kateri so se nahajala imenovana podjetja tvrdke A. Križnic & Comp., še danes ni končana, ampak obstoji nevarnost na eni strani, da sploh popofoioma propade tovarna lesnih izdelkov, kakor tudi tovarna ledu, na dragi strani pa se vtegne pripetiti, da obe 'ti podjetji, kakor tudi obširna posestva, ki so bila 'last navedene tvrdke v Kanalu in okolici, pridejo v last tujcem za vsakoce-n o, kajti pri žalostnih razmerah v deželi nimamo kapitalistov, kateri hi mogli razpolagati s potrebnim kapitalom in tako tekmovati s tujci. Bila bi ogromna nena-domestna zguba za domače podjetništvo, ako nekdaj Križničeva podjetja ali propadejo, ali pa pridejo v tuje roke, kajti v zadnjem slučaju se je bati, da bode šel ves zaslužek iz naše dežele m domačini bodo oškodovani v isti meri, kakor bodo tujci se vposestili ob baški in soški dolini.
Da se to prepreči, so se združili razni upniki, katerim dolguje tvrdka A. Križnic & Comp. velike svote in pooblastili odvetnika dr. (Novaka, da naj skuša združiti osebe, katere bi 'bile voljne vstopiti v družbo, ki bi odkupila od koHkurzne mase vse. Križničevo premoženje, oživela obe podjetji v 'Podmelcu in tako rešila eno najvažnejših podjetij -na Goriškem.
, Vsled tega se ima ustanoviti družba z omejeno zavezo, v kateri naj se združi kolikor mogoče upnikov nekdanje tvrdke A. Križnic & Comp. in pa drugih dosedaj nevdeleženih oseb, katere bi imele veselje gmotno sodelovati kot družabniki podjetja. Za prevzetje ho potrehno preskrbeti le en del pokritja v denarju, kajti, oni upniki, ki vstopijo v družbo, se odrečejo izplačilu svojih terjatev v gotovini in od denarnih zavodov, ki so na dobrem mestu zavarovani, kakor tudi od nekaterih zasebnih upnikov je zagotovljeno, da bodo svoj denar pustili družbi na razpolago.
Celo podjetje predstavlja vrednost mnogo,nad pol milijona kron. Tudi je popolnoma (gotovo, da se bodo podjetja dobro obnesla in prinašala velik dobiček, ako se jih postavi na zdravo podlago, kar ho posebna naloga nove družbe.
V smislu dosedanjih načrtov ima znašati najmanjši delež K 1000, od katerega Je treba vplačati najmanj 40%. Stvar Je n u J na in je želeti, da se družba vsaj do konca tega meseca ustanovi.
Dražba je odložena do 16. maja t. 1. Treba pohiteti in rešiti podjetja, da ne zagospodujejo v njih tujci.
Nadaljevanje volne j       na Balkanu.
i                Mirovni preliminariji.
Carigrad, 21. aprila. Tekom tega ted-I na še snideta na Čataldški. črti turški in j bulgarski generalissimus, da podpišeta i mirovne preliminarne.
I          Srbi odhajajo izpred Skadra.
I Belgrad, .19. aprila. "Vladna .»Sarno-I uprava« poroča, da se je odtransportiranje I srbskih čet izpred Skadra že začelo:
I       Bulgarski rezervisti ostanejo pod I                         orožjem.
I Sofija, 20. aprila. General Savov je I .izdal manifest, v katerem pravi, da z ozi-| rom na to, da Bulgarijo čakajo še važni I dogodki, ostanejo bulgarski rezervisti še j pod orožjem.
I               Bombardiranje Skadra.
I Dunaj, 21. aprila. iDanes opoldne dos-I pele vesti zatrjujejo, da je kralj Nikolaj I odredil z današnjim dnem nov silen bom-I bardament na Skader. Vrhovni poveljnik I general Martinovič je povabil vse časni-I kar je, da naj odidejo v glavno taborišče in I prisostujejo generalnemu naskoku na Ska-I der, ki se 'bo sedaj pričel. Zanesljiva po-I ročila pravijo, da ni res, da bi bili odšli I izpred' Skadra vsi Srbi, marveč so ostali I močni srbski oddelki pred Skadrom in se I bodo udeležili, preoblečeni v črnogorske I uniforme, generalnega naskoka. I Obstreljevanje Skadra je baje že pri-. I čelo včeraj iz. vso silo. Vrhno poveljstvo I ima general Martinovič. — Novejša poro-I čila trdijo že, da se pričakuje, da se I S k a d e r udav najkrajšem času. I V Santi Ouaranti se je vkrcalo 11 I grških transportnih pamikov, ki bodo od-I peljali 10.000 srbskih vojakov v Sohm.
I                Ultimatom Črni gori.
I Kotor, 21. aprila. Danes dopoldne je I priplula semkaj avstrijska tonpedovka I »Move« s francoskim častnikom na kro-] vu. Častnik se je izkrcal ter takoj odpo-I ioval na Cetinje. Častnik nosi sabo noto I vrhovnega poveljnika mednarodnega bro-I dovja pred Barom, admirala Burnsyja, v I kateri se v obliki ultimata zahteva, da I Črna gora brez odlaganja odpokliče svojo I vojsko izpred Skadra, sicer da bodo vele-l sile zasedle črnogorsko ozemlje ob Skad-I rn in Ulcinju ter Sv. Ivan Meduvanski. I Vest pa je le nrstifikacija. Na »M6-I ve« se je pripeljal v Kotor nov francoski I poslanik za Cetinje, ki je takoj odšel tje.
Se zgodovine Gorice, i
V  listu '»Carmiola« (Izvestja Muzej- j skega društva za ^Kranjsko) je podal dr. I Josip Gruden sliko .Gorice in Velikovca I ob koncu šestnajstega stoletja. V vatikan- I skem arhivu (Fondo Bor-gliese I., 35) sta I ohranjma zanimiva opisa dveh mest z I naše jezikovne periferije, Gorice in Veli- I kovca. Spisa sta bila napravljena, ko je I šlo za ustanovitev dveh novih škofi] za I Goriško m južno Koroško, ki jih je hotel imetf nadvojvoda Karol v obrambo proti I luteranstvu.                                            I
. O Goric? je povzel dr. Gruden izjavo goriškega župnika Andreja Ne po ko j; izpopolnjena je tuintam s podatki drugih izvestiteijev.
V  spisi v »Camioli* čitamo: 6 Gorici podaje   zapisnik   sledeče:
»Mesto leži v furlanski pokrajini, tvori po-sebntf grofi&o m je vodložno presvetlemu nadvojvodu Karo?«. Deloma, leži na gori pod gradom, deloma v dolini, ki ga obdaja. Gornji del je utrjen z zidovfcm :in stolpi, spodnji del*e obdan z nasipom irt jarkom. Pa tudi izvun tega dela se dan za | dnem zidajo nove hiSe m mesto se pom-nožuje. Blizu njega tečeta dve reki, Vi- I pavščiea in Soča, ki je približno eno pa- '
rasango (*/4 nemške milje) oddaljena. Teritorij vse goriške grofije ima nad 100 laških milj v obsegu. Na njem je mnogo mest in gradov in dvoje odličnih glavarstev: Gradiška ih Tolmin. Gorici pripada ozemlje, ki meri približno 45 laških milj. — Mesto ima mnogo palač in odličnih stavb, ki se še vedno množe z novimi. Hiše so brez razlike velike in udobne, ceste dolge in široke. Mestnih vrat je pet in trgi trije. V Gorici je deset doktorjev rimskega pra- I va (doetores legum) in mnogo odličnih plemiških družin. Posebno je omeniti štiri družine grofov Thurn-Valsassina, barone: Eck. Dornberg, Lanthieri, Kobenzl; viteze: Rabbatta, Orzon, Attems, Rasehauer, Neuhauser, Edlinger, Hais, Strassoldo, Formentini in še mnogo drugih plemičev. Marsikateri med' -njimi so tako bogati, da imaio po 25,16 ali 10 tisoč goldinarjev flO do 12 tisoč cekinov) letnih dohodkov, dru-«ri imaiio vfsaj toliko, da morejo s svojim premoženjem pošteno živeti. — Goriška pokrajina je žeto rodovitna na žitu, vinii, olju in drugih pridelkih. Vina prideljuje v toliki množini, da z njim zalaga druge de-
I žele, žita in olja pa za domačo potrebo. Razen tega se uvaža iz Kranjske, Koroš-
I ke, Štajerske mnogo poljskih pridelkov za tiste ieraje v grofiji, ki pridelujejo le vino
Odgovor balkanske zveze na medllacljskl . predtog velevlasti.
Balkanski zavezniki so izročili zastopnikom velevlasti svoj odgovor na posredovalni predlog velesil. V .svojem odgovoru izjavljajo, da sprejmejo posredovanje velevlasti s pridržkom, da bodo I tekom pogajanj razpravljali z velesilami glede Egejskih otokov in definitivne usta- | novitve vseh albanskih mej in jih obenem prosijo, naj v principu priznajo zaveznikom pravico do vojne odškodnine.
Pred sklenitvijo miru.
Sofija. »Mir« piše: Vojna je končana in v kratkem bo podpisan preliminarni mir, nakar se prične demobilizacija sovražnih si čet. Pričakovati je, da zavezniki po miru izpolnijo pogodbo, da ostane zveza trdna in trajna.
Diference med Srbijo in Bulgarsko in    I Rusija.                           i
»Ruskoje Slovo« poroča, da sta do- I bila ruska poslanika v iBelemgradu in Sofiji nalog, naj obema vladama nujno prija- I teljsko nasvetujeta, naj ne poostrita vpra- | sanja omejitve in razdelitve   osvojenega ozemlja. — Ruska diplomacija , zatrjuje, da je prišla do prepričanja, da je srbsko I stališče glede Bitolja in Ohrida popolnoma utemeljeno.
Ostanki armade Džavld paše.
C Stanki armade generala Džavid pa- j še, okolu 15.000 mož, se nahajajo v pokrajini Fieri in sicer v obupnem   položaju. I Večina vojakov je bolnih oz. ranjenih in
j izstradanih. Vrh tega razsajajo med njimi j
I tudi razne bolezni.
Politični pregled.
Avstro-Ogrska.
Koliko je stalo oboroževanje.  —   Iz
parlamentarnih krogov se poroča, da so posebne vojaške odredbe od jeseni nadalje stale Avstrijo 850 milijonov kron.
Skupni ministerski svet. — Dunaj, 21. aprila. — Danes dopoldne se je vršil itu skupni ministerski svet, ki se je pečal z vprašanjem zvišanja rekrutnega komtin-genta in odpoklican ja rezervistov od južne meje.
Skupni ministerski svet je sklenil, da se rezervisti z južne meje ne odpokličejo, dokler Srbija ne zapusti Drača.
Finančna kriza na Češkem. — Češka finančna kriza je dospela že tako daleč, da se je deželni odbor odločil, s 1. majem ali junijem reducirati vsem deželnim uradnikom plače in jim izplačati le 75%; plače, ostalo pa izplačati potom blagajniških nakaznic. Deželni odbor se je posvetoval o proračunu za 1. 1911 in obvestil vse deželne deputacije, da morajo ustaviiti vse one subvencije, ki ne temeljijo na zakonskih predpisih.
Boj za volilno reformo v Galiciji. — Podlaga sporazumu med Poijaki in Ru-sini v Galiciji ima biti volilna reforma. Zadnji čas je že bil, da se ta dva naroda
in malo žita. V mestu je veliko število trgovcev, ki kupčujejo z žitom, oljem, vinom, živino, soljo, železom, jeklom, * lesom za ladje in stavbe, živim srebrom, svincem, svilo, platnom in drugimi potrebnimi stvarmi. Stalno prebiva v njem tudi en zdravnik, ki je plačan, in dva lekarnarja (aromatarii). Nekaj let sem se ije Gorica zelo pomnožila, tako glede na število prebivalcev, kalkor glede na palače in hi-j še. Plemiči in meščani žive katoliško ra-I zen dveh ali treh, ki so ise mudili na Nemškem in iso glede vere na slabem glasu. Vsi prebivalci govore slovensko in laško, odličnejši tudi nemško. Vseh hiš je v Gorici skoraj 2000, prebivalcev pa približno 7000.
Kolegiatnih cerkva v mestu ni, pač pa župnijska cerkev sv. Hilarija in Taciana, 'ki jo ima poročevalec (Nepokoj), in žup-nišče. Letni dohodki ne presegajo 330 cekinov. Paferon je nadvojvoda Karol, pravica potrditve pa pripada akvilejskemu patriarhu. Omenjena cerkev ima devet altarjev, ikor, ogrlje z enim orgljavcem, stolp, pet zvonov in zaleristijo, ki je dostojno opravljena in preskrbljena z vsemi potrebščinami-za bogoslužje. Vsi obredi se opravljajo' po načinu akvilejske čer-I k ve, — Razen župne cerkve Je v mestu
i sporazumeta. Trdo delo je bilo to, slednjič je vendar šlo. počasi sicer ali vendar. Večina poljskega klitba se Je sporazumela z Malorusi. Doseglo se je sporazumljenje glede* vseufciliSkega vprašanja in potem glede volilne reforme. Gališki namestnik Bpbrzinski seje trudil in dosegel uspeh. Ali kaj se 'je ugodilo? V trenotku s težavo I lojenega sporazuma so gališki škofje pro-! testirali proti sklenjenemu dogovoru glede volilne reforme in tako razbili večino, ki se je. v poljskem klubu izrekla za kompromis. Odsek za volilno reformo je od-goden, kompromis uničen, Bobrzinski je podal demisijo.
Vojaške puške za Bulgarijo in vojaške hlače za Rusijo. — Na nemško-nacijonal-nem shodu v Jabloncu na Češkem je govoril tudi poslanec Zenker. Poudarjal je I med drugim: »Izjavljam, — videl sem I namreč sam dotične akte, —- da je Avstri-I ja ,v času te krize prodala Bulgarski • l 50.000 Manlioherjevih pušk in da je ista j Avstrija v času, ko so avstrijski "rezervisti morali v raztrganih hlačah in v v I razdrapanih in tenkih letnih oblekah o-I krog hoditi, prodala ruski vladi več tisoč I domobranskih hlač, da bi se bilo torej lah-I Jco zgodilo, da 'bi morali slabo oblečeni avstrijski rezervisti streljaiti na ruske vojake, ki so bili oblečeni v neporabljene, dobre avstrijske domobranske monture. Kupna pogodba nosi ipodpis sedanjega vojnega ministra Krobatina.« I Preganjanja v Dalmaciji. — Splitski župan Kataiinič pride, kakor znano, pred j poroto v Celovec, obtožen ščuvanja proti ' j državnim organom z znane menifestacij-ske prireditve za zmagujoče Balkancei Sedaj pa prihajajo dan na dan nove vznemirjajoče vesti: V Spljetu je bilo več o-I seb, ki so zaklicale »Živio črnogorski j Skader« in »Živela balkanska zveza« policijsko obsojenih v 14 dnevni zapor. Iz Dubrovnika je bil kazenskim potom premeščen sodni svetnik pl. Orisogono, ker je pri neki prireditvi deklamiral pesem, ki je proslavljala zmago balkanskih bratov. V Dubrovniku je bil suspendiran notar Luka marki Bona, ker je govoril na manifestacijski skupščini za balkanske narode. Suspendiran je odvetniški kandidat 4r. Mičič. Odpuščena iz shižbe   sta bila
več podružnic. Na gradu je kapela sv. Manlina, pri kateri ima patronstvo iiiadr vojvoda, v gornjem mestu je cerkev sv. Duha pod patronstvom plemičev Rabbatta, ki ima 40—50 cekinov letnih dohodkov, dalje so še: cerkev sv. Ahacija in sv. Janeza Krstnika, ki jo je dal sezidati baron Vid Dornberški, cesarski poslanik pri papežu. Te podružnice so neposrednje podložne župnijski cerkvi in nimajo skoraj nobenih dohodkov razen cerkve sv. Roka in sv. Andreja, druge se vzdržujejo z miloščino. Pač pa imajo posestva in dohodke kapelani, katerih je 13 in deloma žive od denarja, ki ijim ga dajejo patroni cerkva za zemljišča, >ki so si jih prisvojili. Nekateri dobivajo po 60, drugi po 70 ali 100 cekinov. Mnogo posestev je prodanih ali ^pajih imajo laiki v oblasti. Kapelani «o skoraj vsi tujci, ne bivajo in ne mašu-jejp v Gorici, temveč so zunaj na svojih župnijah, pa vendar dobivajo dohodke beneficijev v veliko škodo bogoslužja. — V župni cerkvi so kapele: sSV. Ane, kjer je patron nadvojvoda, sv. Ahacija in tovarišev istega patronata, Marije Device pod patronstvom grofa Rajmunda Thurn, s 100 goldinarjev dohodkov, kapela sv. Križa grofa Jurija Thurn, sv. Fabiana in Sebasitiana plemičev Orzon, Marije Mag-
ravnatelj Kriletič in profesor Jak« Caric na učiteljišču v »Dubrovniku, ker sta spesnila odo na 'balkanske zmagovalce. Nadalje je ukazano Jovamu Peroviču, posestniku v Dubrovniku, ki 'biva tam že mad 40 let in si je tam pridobil že domovinsko pravico, da aora tekom 3 dni zapustiti avstrijsko državno polovico, češ da je nevaren »javnemu miru in redu«. Nadalje je v Dubrovniku .po^atB^JiTijBJebam.omeie-t na osebna svoboda, morejo*samo .o^lhj^f ločenih urah na ulico. Končno je bil na ukaz pravosodnega minist. suspendiran od službe državni pravdnik dr. Kronja, ker ni hotel obtožiti, radi veleizdaje .markiia Bono. Kam vedejo take persetoucije? Ali niso največ na škodo državi? Inozemstvo.
Evropska konferenca. — »Vossisohe Zeitung« poroča, 'da se vrše med velesilami seda<j pogajianja oglede sklicanja evropske konference, ki bi razpravljala o kompleksu vseh političnih in finančnih vprašanj, ki so v zvezi z balkansko vojno.
Iz nemškega državnega zbora. — ^ Umazano perilo so prali v državnem zboru nemškem ali perilo je ostalo le umazano. V petek in soboto je Tazkazoval sooiarno-.'demokratični poslanec idr. Uebknecht javnosti umazano perilo rajnih tvomičar-jev. Izjavil je, da je tvrdka »Deutsche Waffen- und Mumrionsfabrik A. G.« lansi-rala agresivne članke proti Nemčiji v francoske liste, posebno v .»Figaro«, da s tem izsili nova naročila od strani nemške vojne uprave. Nadalje je povedal, dfa je imela tvrdka Krupp še pred kratfKim v Berolinu agenta % menom Brandt, ki je bil prej topničarski ognjičar in ki je imel nalogo, da je podkupoval vojaške in mornariške uradnike, da so mu izdajali razne skrivnosti, ki so imteresirale tvrdko, predvsem ppdakte o konstrukcijskih uspehih poskusov in pa o cenah, ki so jih zahtevale druge tvrdke, oziroma ki so jim bile že dovoljene. Brandt je imel na razpolaganje ogromnega sredstva, da je podkupoval pruske uradnike ter jih zavajal k prodaji vojaških 'tajnosti. To se je godilo več let. Vojni minister pi Heeringen je nato izjavil, da 'je dozdaj le dognano, da je neki podiiradniik tvrdke Krupp poskušal razne podčastnike, da so mu razkrivali sitvari, ki bi jih ne smeli. Pri tem pa nikakor ni šlo za izdajanje vojaških tajnosti. V pdlikor pa je ravnateljstvo tvrdke Krupp pri tem prizadeto, pa še ni znano. Dr. Liebkneoht pa je zavračal vojnega ministra ter izjavil, da se tajna poročila, ki jih je dobivala tvrdka Krupp, niso nanašala edinole na konkurenco, temveč tudi na konstrukcije. Tvrdka ima večje število takih tajnih poročil v svojih tajnih predalih v Essenu. Mahkiacije nemških tvornic za orožje in municiio so bile že dye leti znane, vendar pa se ni ničesar ukrenilo. Dr. Liebknecht je označil vojne predloge v Franciji in Nemčiji, ki tvorijo največjo nevarnost zaevropskimir, kot produkt onih patriotov, ki delajo s svojim patriotizmom dobre kupčije. Končno je dr. Lieb-
dalene plemičev Rabbatta, sv. Trojice, sv. Nikolaja pod patronstvom plemičev in meščanov, kapela sv. Rešnjega Telesa in sv. Mihaela, ki imajo posamezne po- 100 goldinarjev dohodkov, izvzemši zadnji dve, ki dosežeta približno vsoto 40 goldinarjev. Vse kapele so v dobrem stanu in se v, njih opravlja božja služba. — Bratovščine so sledeče: sv. Rešnjega Telesa, Matere božje, sv. Roka in sv. Odorika. Samostan je v Gorici le eden, namreč roi-tioriteki, izvun Gorice so še: frančiškanska samostana na Solkanski gori in v Ca-stro Porpeti, avguštinski v Gradiški in nunski sv. Benedikta pni Akvileji, ki je zelo bogat. Hospitali so v Gorici, Gradiški, pri sv. Križu na Vipavskem in še drugod, pa imajo majhne dohodke. V vsej goriški grofiji je 54 župnij in kuratnih toeneficijev. Nekatere izmed njih imajo velik obseg. Razen teh pripadajo še po bližini in legi k grofiji: župnija v Bovcu, ki je pod koroško Vojvodino, dalje Vipava in sv. Ivan pri Devinu, ki se prištevata Kranjski. Mnogo je navadnih benefrciijev, kapel, bratovščin in hospita-lov z različnimi patroni. Dohodki nekaterih so sikromni, drugih boljši. Patironstvo nad njimi ima deloma nadvojvoda, deloma kapitlji, ibaroni, grofi in drugi plemiči.«
knecht pozval državno zbornico, naj prime železno metlo v roke ter pomede to umaizarijo.
•Ni dolgo tega, ko je nemški cesar slavil tvrdko Krupp -aa prvo dobrotnico nemškega naroda.
Domače vesti..
^SP^te^^^**1* nastopa dvorani »Trg. dpnia«. — Z ozirom na željo goriškega občinstva, je sklenil dijaški vad. zbor, da se priredi 3. majnika v dvorani »Trg. doma« IIL, tel. nastop, oziroma da *se lik ponovi. Sodeluje orkester tukajšnjih učiteljiščnikov. Vspored se pravočasno naznani. Čisti dobiček je namenten »Dijaški kuhinji« in ubogim slov. visokošol-cem. Z ozirom na ;to, da se podpre sloven-sko dijaštvo kolikor mogoče trdno, se priporoča obilna udeležba. Dijaški vad. zbor.
Imenovanje v sodni sliižbl. — Deželni sodni svetnik Rihard Paulin pri tržaški deželni sodniji je imenovan za višjega sodnega svetnika.
Za Narodni muze] so darovali: 1. Jos. Braun, vratar v Gorici, 1 srebrn novec papeža Pija IX., 2. Učenci V. .razreda ma Šolskem Domu: Avgust Žerjal, Rud. Bre-zigar, Lud. Bajt inFr. Gorjan po 1 novec, Ani Furlan bronasto kroglo, izkopano v Pevmi in star gumb, 3. Ed. Prinčič, nad-učitelj v Pevmi, star nfinijaturen portret na slonovi kosti, 4. Fr. Cink knjigi: Dus-hna pasha in Medeni križ, 2 italijanski in 1 nemško knjigo, 5 srebrnih in 1 bakren novec. Srčna hvala vsem! Da bi imeli dosti posnemalcevJ Odbor.
Vandallzern v Orožnovi koči na Črni Prsti. — Na nedeljski turi na Črno Pirst smo zapazili, da prva kocina vrata niso nič kaj prav v redu. Ko smo odprli s kljuko zaprta vrata, se je videlo takoj, da so bila s hrahifa4.no silo ulomljena; deske, kjer je bila ključavnica vdelana, je bila takorekoč vsa razcefrana, ključavnica in vijaki so ležali okrog; jednako, s silo je bilo ulomljeno tudi v drugo in <tretjo sobo. Če kaj primanjkuje, se ni moglo dognati, to bo najbolje vedel oskrbnik koče. — -Osrednji odbor S. P. D.. Čegar last je omenjena koča, naj stvar naznani orožništvu, da se ulomilca če le mogoče tudi najde jn strogo kaznuje, ker za pod streho priti ni bilo treba vlomiti troje vrat, k večjemu ene same. Zaradi tega tudi se sklepa, da storilec ni mogel biti nikak planinec, ampak najbrže kak divji lovec. — Izletnik.
Vodstvo kolesarske dirke okr*>g »Goriškega Krasa« bode imelo sejo v četrtek dne 24. aprila t. 1. ob 8. uri zvčer v društveni sobi kolesarskega društva »Gorica« v hotelu »Zlati jelen«. — Gg. so naprošeni, da se iste gotovo in polnoštevilno udeleže.
Naznanilo, — Podpisano društvo naznanja, da bo imelo licitacijo društvenih časopisov in revij v nedeljo 27. t. m. ob 11. uri predp. za dobo treh mesecev. Natančen naslov in število časopisov in revij bo naznanjen v sobotni številki »Soče«. Dotičnike, kajterim je na vspehu našega društva kaj ležeče, vabimo, da se udeležijo licitacije. Društvena čitalnica je proti vplačilu 1 K mesečnine na razpolago tudi nedijakom. — Ak. fer« dr. <»Adrija«.
Pokopali so včeraj v družinski grob-nlci na tukajšnjem pokopališču nesrečno Frido Rollettovo, ki si je poiskala smrti v Soči.* Pokojnica ni bila redna gojenka tukajšnjega ženskega učiteljišča, marveč se je doma pripravljala za ZTelostni izpit.
Iz sodne dvorane. — Včeraj so bili obtoženi tatvine in vloma, potepnštva in prikrivanja blaga F. Ličen, A. Žvokelj iz Planine in tženska Fl. Geier iz Koroške O prvih dveh smo že poročali, da 'sta po noči vdrla v Nordisovo vilo v Solkanu, pri brivcu Paisu na cesti proti novemu mostu, ter v več vilah pri Kopru. Obsojena sta bila po 61/u urmi razpravi prvi na 2 leti, dragi na 15 mesecev težke ječe, na kar prideta v prisilno delavnico in pod policijsko nadzorstvo, zadnjeimenovana pa tudi na 1 leto ječe ter pride tudi pod policijsko nadzorstvo.
Bitežnik ozdravi v kratkem. To je oni nesrečni 25-letni fant, ki je pil strup radi svoje ljubice iz Gradišča, ker ga ne mara. Ta teden že spustijo Biftežnika ozdravljenega iz bolnišnice. Morda -ga zapusti sedaj tudi srčna bolezen: nesrečna ljubezen.
Ranjenega na kolenu. — V bolnišnico so prinesli nekega Antona Križaniča, iz Trsta doma, ker je močno ranjen na
desnem kolenu. Krl&mič je nastavljen pri neki tvrdki v Gorici.
Drzen tatlC. — V trgovino Malfatti-jevo se je priklatil neki deček in pograbil precej denarja; na to je bežal, kar je mogel, ali v Nunski ulici so malega malopridneža prijeli in mu vzeli ukradenih 25 kron.
Popravek. — V podlistku »Nedeljski izlet na Veliki vrb« se je urinila pomota: citati se ima »Mengarska cerkejr«.in ,ne Mangarteka.
Domača politika.
Laška ljudska stranka bo imela v četrtek v Gradišču ob Soči zopet zborovanje. Na dnevnem redu ibo razgovor o letošnjih deželnozborskih volitvah. Kompromis med klerikalci in liberalci na laški strani se je razbil Hoteli so menda z liberalne strani, naj se vršijo volitve brez boja, tako da obdrži vsaka stranka svoje dosedanje mandaite; v deželnem zboru bi imeli svoj skupen klub in liberalci seveda deželnega glavarja. Morda se je kompromis razbil prav radi mesta deželnega glavarja! — Obeta se na laški strani hud volilni boj in hud boj za predsedniško mesto.
»Gorizla non fu mai slovena«. — Naj črtajo današnji podlistek v Gorici tisti, ki trobijo, da Gorica »non fu mai slovena«. V opisu je natančno povedano, da proti koncu 16. stoletja so v Gorici vsi prebivala gGvorili slovensko in laško; bili so tu Slovenci in Lahi takrat, poprej in poslej.
Wieserievo delo. — Te dni je bilo izpraznjeno mesto ogibalnega čuvaja na postaji v Avčah. Za to mesto je prosilo več ogibalnih čuvajev. Čim je goriški postaje-načelnik W»eser izvedel za to prazno mesto, je hitel k ravnateljstvu v Trst in iz-posloval, da je prišel na izpraznjeno mesto v Avče njegov BanjaminČek, neki Nemec imenom Leks, skladiščni delavec iz Gorice, ki ne zna niti besedice slovenski, nima niti še predpisane skušnje ter je šele pred kratkim privandral v za Nemce obljubljeno deželo — Gorico.
Književnost.
Nova šolska knjiga. — Ministerstvo za bogočastje in nauk je z odlokom z dne 3. aprila 1913, štev. 49.783 odobrilo knjigo: Latinska vadnica za četrti razred gimnazij in realnih gimnazij, sestavil dr. Josip Pipenbacher. Cena vezani knjigi K 2*20, Založil L. Sclnventner v   Ljubljani.
DOPISI.
Iz goriške okolice.
Z Vogrskega. — C. k. okrajni Šolski svet za goriško okolico (pomnoženi) je imel svojo sejo dne 17. t. m. na Vogrskem. Ogledali so si vsi gospodje stari grad grofov Ungersbach in ker je v dobrem stanu, so ga tudi kupili za ljudsko šolo za 35.000 K z vsem 'gospodarskim poslopjem, parkom in obširnim zemljiščem za gradom. Oba razreda ljudske Šole sta že sedaj v gradu, ki je popolnoma uporaben za vsako stanovanje. Okrajni šolski svet je napravil ugodno kupčijo in prebivalstvu zelo ustregel z njo. S tem je šolsko vprašanje za Vogrsko za večne čase rešeno. Grad-strah naših kmetov v srednjem veku se je spremenil v ljudsko izo-bražeVališče.
Kolesarska zveza.
Kolesarsko društvo »Gorica« v Gorici
naznanja, da se vnši velika kolesarska dirka okrog goriškega Krasa, kakor že večkrat objavljeno, v nedeljo dne 4. majnika t. I. Dolgost proge znaša 140 km. Za to dirko vlada velikansko zanimanje bodisi od strani kolesarjev bodisi dirkačev, bodisi od strani občinstva. Do danes se je priglasilo že nad 40 dirkačev z Goriškega, Kranjskega, Češkega, Dunaja in drugod. Dirkali bodo za razna kolesarska društva. Reči moramo, da toke dirke ni bilo še na Goriškem. Pričakuje se, da se prijavi še mnogo novih dirkačev za iz-vanredno in dolgo dirko. Proga bode skozi in skozi zastražena od vojakov, kolesarskih stotnij in bode vladala prava vojaška disciplina. Kontrole bode javne in tajne, — v Senožečah bo moral vsak dir-1
kač stopiti s kolesa ter se vpisati,.y kontrolna knjigo. Zdravniška pomoč bode! preskrbljena od vojaške strani. Pred, dirkači bo vozil za avizo avtomobil, v višini pa bo vedno opazoval izrakoplov, za dirkači pa zopet vozilo več avtomobilov za shučai morebitne nezgode. Cilj bode v Rožni dolini blizu mitnice, označen bode z zastavami. Vojaška godba, ki bode na tem mestu svirala pozdrave prihajajočim dirkačem ,privabi brez dvoma tudi mnogo občinstva. Kakor se vidi, bo ta dirka nekaj izvanrednega za Goriško deželo, vsled tega je upati z vso. gotovostjo, da bode občinstvo zasledovalo vsako podrobnost 4cakor tudi posamezne uspehe te dirke z i največjim zanimanjem.        '
Gospodarske vesti.
Obrtna zadruga sodovičarjev za Trst in Goriško se je ustanovila in je sklenila od dne 7. aprila naprej prodajati svoje izdelke po enotnih cenah. One scdavičairje, toi bi se ne držali dogovorjenih cen in one, ki bodo z darili ali odbitki pri računih skušali prodajati po nižjih cenah, se bode kaznovalo z določenimi globami. S tem" korakom so napravili sodavičarii med seboj nekak kartel in doseglo se je med njimi popolno sporaznmljenje.
Kranjska dežela je izkazala pri zakupu državne užitnine za leto 1911. izgube 105.000 K; finančno ministerstvo jej je radi tega odpustilo za to leto 80.000 K.
Goriški tramvaj. — Letni občni zbor se je vršil pod predsedstvom notarja Ballabena. Iz čistega dobička K 36983.72 so "določili dividendo K 6 za akcijo. Zopet so izvoljeni: Za upravnega svetovalca Jos. Pavia, za .revizorje E. Gallo in F. Vi-notti, nadomestni revizor R. Milost.
Razne vesti.
!. majnik bo praznovalo narodno delavstvo in železničarstvo v Trstu pod okriljem NDO. in ZJŽ. Predpoldne bo velik manifestaeifski shod v »Nar. domu« v Trstu. Nato obhod po mestu z zastavo in godbo NDO. — Popoludne' pa bo velika majniška veselica na vrtu konsumnega društva »Jadran« pri Sv. Jakobu.
Odvetnik dr. Dimnik v Krškem je obtožen po § 305. kaz. zak., ker je baje govoril v družbi topničarskih prostovoljcev take besede, iz katerih sledi napeljevanje k nezakonitnim dejanjem. V Ljubljani je tožen, kakor že znano, po § 305. pisatelj Cankar.
Novo tiskarno pod imenom »Ljudska tiskarna« nameravajo ustanoviti socialni demokrati. Dr. H. Turna, Anton Kristan, dr. I. A. Tomšič sklicujejo ustanovni občni zbor na dan 27. avgusta v Ljubljano.
Papež. — Papež je toliko okreval, da se sploh ne bodo Vdajali več oficijozni buletini.
Dalje na 4. strani.
YSSSMl
¦  ' . NajmočnejsM-/ •
prlrMrti vrelec .magiiez ij.o -
iglahijbersti;© soli/.
LZaloga;A Seppenhofer - Gorica.
Mali oglasi.
pristojbina stane 80 vin. iKo je oglu obielBejIl «6 ritma n vsako besedo S Tla. lajprtpravaejle Snser!ran]e xa trjOToe la obrtnike.
Koliko 1« mtnjlih trjoTcsv In obrtnltaT ˇ Gorlol, katerih <m Auall (in celo t m««tn) ftfh8» A« poni, ktr nikjar «• iSMritaJo. Skoda nI majhn«.
Odda se službo hišnika SffiSr»3#
lago lepo stanovanje s H sobami in kuhinjo. Prošnjo jo nasloviti na „Go?iSko ljudsko ^o* aojilni(jD\
AvlatJCna nesreča. — Iz Pariza poročajo; da sta padla s precejšnje višine v Troyes dva podčastnika-pilota ter sta dobila težke poškodbe. V Villa Goublay je padel poročnik de Blasmont z višine 100 m ter ostal mrtev.
Štrajk na Reki je nehal. Danes je pričelo zopet delo. kakor glasi iz včerajšnjih poročil z Reke. Sestavljen je komite" iz delavcev in delodajalcev, ki naj bi v bodoče interveniral v vseh slučajih nesporazuma med delavci ir» gospodarji.
Tri žene ie zastrupil. — Iz Franko-broda poročajo: V torek so aretirali tukaj 50-letnega artista Hopfa, ker sumijo, da je zastrupil svoji prvi dve soprogi in da je tretjo tudi hotel zastrupiti. Prva Hopfova soproga, ki je bila zavarovana za 60.000 K, je umrla na znakih zastrupljenja. Drugo soprogo, zavarovano tudi za visoko svo-to.ie dohitela enaka usoda. Lansko lečo je obolela tretja Hopfova soproga na znakih zastrupljenja m so jo morali oddati v bolnišnico. Hopfovi sosedi so izrekli sumnjo, da je zastrupil sam svojo soprogo. Pri hišni preiskavi v Hopfovem stanovanju so našli velike množine ciankalija in mišnice. Hopf je živel zelo razkošno in domnevajo, da si je'znal prrbaviti denar tudi z izsiljevanjem.
Italijanski notar pobegnil. — Revni ljudje oškodovani nad 100.000 K. — Iz Pirana poročajo, da se je culo že več časa, da gospodarsko stanje notarja dr. Oiorgio Lorenssini ni posebno sijajno, govorilo se le to in ono: o dolgovih, sleparijah, goljufijah. Te dni pa je L oren-zini izginil. Pokazalo se je, da si je mož prisvajal tuj denar ter goljufal. Pravijo, da si je prisvojil tujega denarja na razne načine, polastivši se dopozitov, in-kasiral je razni drug denar brez pooblastila stranke itd., v svoti nad 100.000 K. Oškodovanih je obilo ljudi na Piranščini in med njimi po večini revni ljudje, ki so prišli ob vse svoje imetje. — Državno pravdništvo išče sedaj Lorenzinija, ki je pa najbrže že kje v Italiji na varnem. Lo-renzini je bil igralec in neko opekarno je bil sezidal v Izoli* ki pa ni prinašala dobička.
Napoleonova oprava. — Na otoku Eiba v zgodovinski vili San Martino so prodali vso opravo, ki jo je rabil še cesar Napoleon I.
Češki igralci v Parizu. — Češki listi poročajo, da bodo igralci Narodnega gledališča v Pragi v kratkem predstavljali v Parizu Smetanovo »Prodano nevesto«.
Tri avtomobilske bandite so obglavili v Parizu 21. t. m.
V Krakovu je eksplodirala v glavnem poštnem uradu neka pošlljatev umetnih ognjev iz Prage. Okna in vrata urada so razbita, trije poštni uslužbenci so težko ranjeni, eden celo smrtnonevarno.
Bojkot a?stro- ogrskega blaga ? MU
Dunajski list »Reichspost« poroča iz Beograda: »Navzlic protestom čeških listov, ki so zahtevali, da naj Srbi ne bojkotiralo izdelkov češke industrije, je vendar odbor za bojkot avstroogrskega blaga sklenil: bojkotirati vse blago, brez
izjeme, prihajajoče iz Avstro-Ogrske, da se tako prisilijo Slovani k energtčnejšemu boju proti Nemstvu Avstro-Ogrske.«
Vest »Reiehspošte« pa najbrže ne odgovarja resnici, kajti treba pribiti, da v času vojne so šle prav izdatne posiljatve iz češke industrije v Srbijo, (kakor je bilo to omenjeno tudi v čeških gospodarskih listih. »Reichspost« najbrže samo tolaži Nemce s tem, češ, saj bodo Čehi tudi bojkotirani, ne samo vi, Nemci. Pa če bi se res raztegnil bojkot tudi na češko blago, bo to le znamenje, kako daleč je zavožena avstroogrska zunanja politika in kake strašne posledice rodi; »umevno, da bi te posledice imele za posledico energičnejšl boj Slovanov proti Nemštvu v Avstro-Ogrski. Ta boj je potreben, ker naša zunanja politika je avstnjsko-nemška in prav čisto nič avstrijsko-slovanska. Če bi -bila avstrijsko-slovanska, bi imela sedaj, ko se bliža konec vojne, ugodne posledice za našo monarhijo in nikdo bi v Srbiji ne grozil z bojkotom avstroogrske-ga blaga!
Srbski list »Pravda« piše: »Samo, kadar bo ves Balkan odtegnjeu avstrijskemu izvozu, ko bodo runirani številni avstrijski industrijalci, in k€ se končno Avstrijo pripravi do tega, da bo smatral;? Srbijo za popolnoma neodvisno državo tudi v gospodairsko-političnem pogledu, samo takrat morejo nastopiti dobri odno-šaji med Avstrijo in Srbijo.«
Srbski »Trgovinski G 1 a s n i k« piše: »Srbska vlada naj prepove izvoz goveje živine v Avstro-Ogrsko, kajti sedaj je potreba mesa tudi v Srbiji. Odbor za bojkot avstroogrskega blaga šteje več članov. Odbor je že sestavil q>opoIn program bojkota in pritrdila so programu važna društva, patriotična, humanitarna in gospodarska.«
»Reichspost« je izvedela še potem, da so imeli tudi srbski kmetovalci zborovanje, na katerem so sklenili poisk^ ti za svoje pridelke novo tržišče, da se povsem emancipirajo Avstro-Ogrske.
Avstrijski poslanik v Beogradu Ugron je čul te glasove in stopil k srbskemu ministerskemtj predsedniku Pašiču ter povdarfl, da započeto bojkotno gibanje v Srbiji proti Avstriji bo otežkočalo potrebne dobre odnošaje med Avstro-Ogrsko in Srbijo, do katerih bi bilo treba priti sedaj po vojni.
Tako ije! Sedaj bomo mi, Avstrijci, čutili srbsko pest, ki se noče odpreti av-stroogrskemu   uvozu. Nobenega stika z
ZHHUHLH.
Povodom prebritke izgube našega nad vse ljubljenega soproga očete in brata, gosp.                                                                           '
Franca Stepančič-a
nam je došlo toliko iskrenih dokazov sočutja, da w> čutimo dolžne izreči javno zahvalo vsem dragim sorodnikom, prijateljem, mancem jn sovaščanom za obilo spremstvo na zadnji poti.
Posebno zahvalo izrekamo preč. duhovščini, gg. pevcem *a ginljivo petje na pokopališču, slav. društvu sv. Vincenca za podarjeni venec in vsem onim. ki so nas tolažili v teh težkih dneh.
Bog povrni vsem stotero!
VRENČAH, dne 21. aprila 1913.
1                                                      Žalujoči oitalL
Avstro-Ogrsko, nobenega uvoza iž nje, nobenega izvoza v njo. Kakor da bi bila okužena, se je hočejo, izogniti. Morje bo odprto in Italija je blizu. 2e <za .časa napetosti radi Bosne in šlo polno srbske živine iz Soluna v Italijo, tako da takrat ni trpela Srbija v izvozu nikake škode; pričakovala pa se je velika. Brez dvoma pa bodo rabili ravne pridelke in živino tudi v okupiranih zemljah, ki so bile doslej v gospodarskem cziru na najnižji stopnji. Skratka: če se začne res izvajati bojkot, bo Škoda strašanska in polno ljudi v monarhiji bo uničenih.
Oklic.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kav 612 v Ooric?. Tiska: »OoriikaTIskarna« A. OobrSCek (odgov. J. Fab6f«), Zalaga: Družba ta izdajanje listov »Soča« '
Javna dražba premičnin, določena na 25. aprila 1913. v tovarni v KlavŽah pri Pod-melcu, se prenaša na 10, maja 1913 dop. ob 9. mi
G. kr. okrajna sodnija, otfd. II.
I            Tolmin, dne 21. aprila 1913.    .
143-1
napredek vede!
^pjpnw          NaijenergiCnejše i
r   .   ^       se zdravi  sifil K^^B           , tovnim sredi
Va    - I0RUB1N G
^K^^Bl        Stotine zdravnišk
^0^B^^L      potrjuje,  da se
^H^^^ zoženja,   prostati
i^^^^^^HHr   tritis
¦JPP"^*?^                  ozdra^
N. gmI«.    fconf efl C
gotovo s  sve-, tovnim sredstvom
I0RUBIN GASILE-
Stotine zdravniških potrdil potrjuje, da se urotralna zoženja, prostatitis, nre-tritis in meh. katarji korenito ozdravijo s
fconlef! Casile
Eonfeti Gasile urejajo uriniranje, ne da bi bilo treba? rabiti zelo nevarnih cevk (Šilinge) popolnoma odpravljajo in ublažujejo pečenje in pogosto uriniranje; edini korenito ^ ozdravijo uretratna zoženja (prostatitis, uretritis, cistitis, mehurne katarje, kamen, nesposobnost za za-državanje urina, sluzaste tokove itd. — Skatlja konfetijev Casile K 4-—.
Iorubin Casile, najboljše protisifilitiCno in poživljajoče kriCistilno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti sifilidi, anemiji, impotenci, kostoboli, ishias, vnetju žlez, poltnim madežem, izgubi semena, polucijum, spermatoroi, sterili-teti, neurasteniji, energičen razkrojevalec nri-nove kiseline itd. — Steklenica Jorubina Casile K 350.
Voriztjanec Casile zdravi beli tok, akutne in kronične katarje, vaginifcis, uretretis, endo-metritis, vnetje in izpad maternico itd. — Steklenica vbrizganca Casile IT 3'50. Kdor želi večjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarna Serravallo za g. Casile Trst, ki poda odgovor z obratno poŠto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinalni izdelki CASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — V Gorici v lekarnah Cristofoletti in Tromba.                     6—1
ODLIKOVANO
MIZARSTVO
: z električnim mehaničnim obratom :
ANT. CERNIGOJ
Gorica, Tržaška cesta št. i8.vi
Izdeluje: vsa stavbena dela* okna, vrata, podove. - - - -
Zaloga pohištva omare« mize« postelje* stolice. okvirje, blazine in šuste. ---------
Zaloga: Strngarskih in rez-barskih izdelkov. ------
PAlMjj
k Drufovka
florica, Raštelj 3. E9I Zaloga usnja.
Prvo primorsko, stavbeno in kamnoseško podjetje
ALOJZIJ TAVČAR v DutovUah okraj Sežana
zaprlseSenB sodni izvedenec
izuršuje use potrebne načrte, proračune, cenitue za staube, vodnjake, ceste, nagrobne spomenike in druga razna monumentalna de.la..
Cene zmerne.
*re<?^
„Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim Jamstvom.
(V lastni hlŠI, flosposk« ulica it. 7, I. nadstr.) — Telefon it. 78.
BaCnn poltne hranilnice IteT. 837.315. Na občnem zboru dne 28. aprila 1912. se je določilo: Hranilna vloge se   obrestujejo  po 5%. Stalne večje vloge 1 enoletno  odpovedjo po  dogovoru.   Rentni  davek   plačuje poscpl-nioa sama.
Hranilne vloge se spr«lem«1o od vsakograr. Vlagateljem so na razpolago hišni hranilniki. Z zvišanjem obresti hranilnih vlog vsled splošnega podraženla denarja zvišati so se morale sorazmerno tndi dosedanje 57« oz. 6% obresti od posojil! Glavni dslsži se obrestujejo koncem leta 1911. s 6%. Stanj* 81. dec.1911.: Zadružnikov 1863 z   deleži v znesku 70.910 kron.  — Hranilne   vloge:   1,103.254-98.  — Posojila: 1,068.002--. — Reservni zaklad: 100.451-56. — Vrednost hiš:
^tftWPV-           Kupujte samo dvokolesa »JHIfetKl", ki so naj-
^jMal||fei|a       boljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Oflflltial UlCfOlla  so najprak-iičnejši za  vsako  hišo.   Isti  služijo   za  vsakovrstno šivanje  in štikanje (vezenje).  Stroj
teče brezšumno in je jako trpežen.
Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to
stroko spadajoče  predmete se dobi   po to- J
varniški ceni pri tvrdtf
Kerševani & Čuk
GORICA, na Stolnem trg« it. 9. GORICA.